.Slovenski Narod" velja po poitl: ta Avstro-Ogrsko: . M Nemitjo: «dojWo skup.j Mprcj . K 2*- I cdo ieto naprej .... K 33— ietrt leb » r • • I 7*— I M ^c"*0 :n v*e druge dcidc : at mesec w • . . . 2-50 ■ ćelo leto naprej .... K 38.- Vprafairgm r>đe inseratov «€ „a, -riloii za odgovor dopisnica ali znamka. UprsrnUiTO (spodaj, dvorižčc levo , Knaflova Klica žf. s, telaloa S1S5. ' Tnserati se računajo po porabljenetn prostoru in sicer: 1 mm visok, ter t>3 mm širok prostor CTkrat po 8 vtn., dvakrat po 7 vin., trlkrat po 6 v. Poslano ^enak prostor) 16 vin.. parte iu zahvale fcnak prostor) 10 vin. Pri večph insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brci istodobne vposlatve naročnine se nt ozlra. „ffarttaa ttakuva« ItUfoa *t. SS. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ce!o leto naprej . . . . K 26-40 I četrt leta „ . . I ~. . 6*60 pol leta „ .....132) | na mesec „ . • . . , 2'20 ■ Fosameina stevilka velia 10 rlnari«v. , Dopisi na; se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Xaa£lo72 alica iL 5 (v phtličju levo,) talalon 4L 34. Vojna se bo nadalievala. Arsiadno to mormricrio povelje cesaria Karela. Dunaj, 6. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana javljajo: Cesar je izdal nuslednje armad-no in mornarično povelje. Vojaki! Znano Vam je, *Vi smo jaz in z inenoj združeni vladarji poskusili ugladiti pot od vsegfa sveta zaželje- ! nemu miru. Odgovor naših sovraž-nikov je zdaj tu; ne da bi sploh na^e pogoje poznali, so odbili ponuđeno jim roko. Zopet se obrača moj klic do Vas, tovariši po orožju. Vaš meč je v 30 vojnih mesecih, ki bodo kmalu za nami, gGvoril jasen, razumljiv jezik. Vaše iunaŠ'vo in Vaša hrabrost naj imata še dalje besedo! Ni še dosti žrtev, treba je do-prinesti nove. Vsa krivda pade ciino na naše sovražnike — Bog mi je priča! Mnogo sovražnih kraljestev je fcilo po Vam in po armadah naših zaveznikov razbitih. moćne trdnjave so bile premazane in Širni deli sovražnih ozemeli zavojevani. Vzllc temu varajo sovražni mogočnlki svoje narode in svoje armade vedno zo-pet z upanjem, da se njih usoda še obrne. Bodi torei — na Vas je — da delate Še dalje železni obračun, Navdan ponosnega zaupanja v svojo oboroženo silo. stojim Vam na če!n. Naprej z Bogom! Dano na D u n a j u, 5. janu-arta 1916. Karei. • • • Annađno fti mornarično povelje nemškega cesarja. Berofln, 6. januarja. (Kor. urađ.) VVolffov biro javlja: Cesar je izdal na armađo in na mornarico sledeče povelje: 'Moji armadi in moji mornarici! V družbi z zavezniškimi vladarji sem sovražniku predlagal. naj se ta-koj začno mirovna pogajanja. So-vražniki so moj predlog odklonili. Njih lakota po moči zahteva uniče-nje Nemčije. . Vojna se bo nadaljevala! r * Pred Bogom in pred človeštvom »pade edino na sovražne vlade težka 1 odgovornost za vse dalnje strašne I žrtve, ki Vam jih je moja volja ho-* tela prihraniti. 1 V upravičenem ogorčenju nad fdrznp zločestjo, v volji, braniti naSa I ^najsvetejša blagra in zagotoviti do- . movini srečno prihodnjost, postane- 1 te jeklo. »Naši sovražniki nišo hoteli po meni ponudenega porazumljenja. Z • božjo pbifofco jih bo naše orožje v to prisililo. I Velfki glavni stan, dne 5. januarja 1917. ViljemLR. llaše nradne pornčilo. Dunaj, 5. januarja. (Kor. urad.) Liraano se razglaša: VZHOONO BOJ!RCE. V Dobmdži prodirajo zavezntkl proti BraiH in Galacu. Južno in jugo-vzhcKjno od Latinula ob Buzevu so probile avstro - ogrske in nem^ke čete sovražne crte. V|cle so 1 ?00 mož. Pri Romniceniju so zajuri^ali nemški polki več kraiev. V gorovju severozapadno od Odobescrja smo vrgu sovražnika iz r.ekaterih vi.Mn-n] z otrnietn zavm'1! več močnih rom!ir?«=kfh ^unkov. Na tej fronti smo vjeli 700 mož. Armadna skupina gener, feldmaršala princa Le- opolda B a v a r s k e k a. Pri c. in kr. četah ničesar po-ročati. 1TALFJANSKO IN JUGOVZHODNO BOJlftCE. Ničesar pomembnsga. Namcsmik načelnika generalnega štaba pl. 11 ofer, fml. ' • ' DunaJ, 7. januarja. e rSt a rndvoivode Jožefa. Južno krilo avstro - osrskfft in nen*^kih Čet, katerfm poveljfuje eene-ra! Gerock« Je pridobilo preko Go!a-C!ija ob Putni in vrot\ Campurflu ob Sušiti prostara. Avstro-ogrski Tn nemski bata?|on* s:enera?maiona Goldbacha so vrgH na obeh straneh ceste Oitoz skupai 9 niskih napadov z velikimi FzJ?u^ mi za sovražnika ! n?.T?i. V Gozdnar:t Karoatih \q ome-jflo sneževie ?n mraz botno de!o» vanje. Armadna skupina general- feldmaršala princa Le- nnolda Bavarske? a. Pri Zolotvini so hitro došle rezerve preprečfle posktišen napad dveh niskih stotnli na naše varstve-ne čete. Siccr pri c. in kr. četah ničesar pomembnega. ITALIJANSKO BOJI^ČE. Neizpremenjeno, Namestnik načelnika reneralnega $taba Pl. Hftfer, fml. HiHo ursđoo isrsio. Bcrolai, 5. januarja. (Kor. urad.) VVoif-ov urad poroča; Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠĆE. Bojno delovanjc artiljerije je ostalo vs*eii neasodne^a vremena vcčidel v zmeroili mejah. Na več od- i sekih fronte so potekla ma!a patruijl-ska podvzetja uspešno. Pri nrmsuhil skupini prestolonaslednika Ruprclua so vdrli oddelki alienburškesa pe$-poika št 153. danes zjutraj tja v čc* trti sovražn! Jarek na vzhoditcni *o-bu Loosa, prlzađeiali Angleže^n pri pospra vijanju in razstrclitvi več uvjk krvave izgube ter se vrnili z 5i vje-timi. VZHODNO BOJlSCE. Armadna fronta general- feld maršala princa Leo- p o 1 d a B a v a r s k e g a. ^ed obalo in FridriiiMatam od časa do časa močan iopovs^i oscnj. Danes v jutran;ih urah so nanadii ru-sic? ba^alioni đc\e našili coz?cH. Po!« se ^e vrše. Ražen tegi so nspndli R«! štlrilrnrt zafft.in z mnogo ?itoz in i municije iztr^anl ?im otok severr>-zapadno od D vinska. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Ob Zteći Bistrici je art!i?erl!sKi ogenj snen. Šunki nisi«:ili stotnij Jn ^trafi?n5ki*i kor'nnd med Czokr^ie-scijem in Dorno Vatro so sz z veli^i-mi iz^iionmi ponesrečJI!. Napadi pod pove!ini>tvoni generala inf^nrerije v. t Gerocka se borečih ncm>?vih ?n av- ' stro - o^rskih čet v gorah med \i- ; hodno mejo Sedmosrraške in izlivom j Sereta so prinesli tadi včeraj važne pridobitve tal. Več sto victifi smo pripel]3ii iz zavzetih pozicij. Armadna skupina gfm. v. M a c k e n s e i a. Ob gorski skupini severozapnd- ; no od Odo^cscrh fe zaiuri^al uiirt-temberski Kor. bataljon poleg hano- ! veranskih. tnecklenburških in h:sl»šnn sar^.o Rusiji. Ko so na to leta 1806. za-scdle ruske čete Moldavo. ie i ur-čija napovedala Rusiji vojno. Avstrija. ki je toliko časa smatrala da-našnjo RuTiunsko za svojo bodoco domeno, ie ostala pasivna, ko so Rusi zasedli ti deželi. Rusija se je bila v tistih ćasih rajveč iz sentimentatnega nagnenja ruske^a carjn Aleksandra I. do pm-ske^a kraija Friderika Viljema II. pridružila koaliciji proti zavojeval-stvu cesarja Napoleona I. Car je posla! Prusom na pomoč posebno armado. ki se je udeležila velikih bitk pri Pultusku, Golvminu in pri Ey-lavu, a je bila poražena pri Friedlan-ću'. Poražena Prusiia je morala v Tilsitu skleniti zanjo jako poniževa-len mir. Car Aleksandcr in cesar Napo-leon sta se sešla v Tilsitu dne 25. junu ja 180G. in imela aolga politična posve tavan ja. Glavna stvar pri teh posvetovanjih je bil Carigrad. Ce bi se bila tedaj car Aleksander in cesar Napoleon glede Carigrada sp»oraiumela, bi se bile vse razmere v Evropi izpremenile in vsa zgodo- rkm iilitfi s*ok« bi bik dnnfii i potekla. Car Aleksander in cesar Napoleon sta imela tedaj vzlic vojni drug za druzega velike simpatije. Napoleonu je bilo tuđi zelo veliko na tem, da bi pridobil Rusijo na svojo stran in za boi proti Angliji. ali Carigrada ni hotel prepustiti Rusiji, ker je vedno mislil, da si sam odpre čez Carigrad pot v lndijo in zadene s tc:n v srce svojo smrtno sovražnico Anglijo. Ćelo Tallevrand je prigo-varjal Napoleonu, naj odneha đedc Carigrada, a ni ga mogel pripraviti, da bi se bil vdal ruski želji. Napoleon je ponujal Rusiji ne Ie ćelo Crno morje, nego tuđi ves izliv Donave in povrh le Bospor, a Carigrad in Dardanele je zahteval za Francijo rn je pri tem obstal. Ta tihi boj za Carigrad med ruskim carjem Aleksandrom in Napo-Itonom je trajal skoro dve leti. Ko je šio za priredbo novega sestanka med njima v Erfurtu, je stopilo cari-grajsko vpraSanje zopet v ospredje. Napoleonov poslanik v Petrogradu, Calaineurt, je sporočil v Pariz, da ne more pri carju ničesar doseči. Pisal je: »Naj združi VaSe Veličaristvo makar ćelo Italijo s Francljo, naj od-stavlja stare dinastije in nastavlja rtove, kolikor hoče, naj zahteva so-delo\^anie ruske mornarice in posebne armade za zavojevanje Egipta, nai stori z Avstrijo kar hoče, RusBa bo z vsem »dovoljna, fi§ dobi ta C* rismlta DatdaodfcM ^*ggF<** ouan 2. •diA/V&ftdKi namuu*. na* 8. ianuvirU ii#i7. 5 st >. nika med Cotumbo in goro Faltaca-nu. Težkim krvavim izgubam so-vražnika se pridružuje še Iz guba nad 300 v je tih. Med Casinulujeni in dolino Suslto smo vzeli već oporih Nemške kolone so očistile visinske pozicije Jugo - vzhodno od Šo-veje ter prodrle ob doiinah proti severo - vzhodu. Armadna fronta general feldmaršala von Mackc sena, Po uspešni strelski pripravi so caskočile pod poveijnižtvoin gene-rallaitnanta Kuchna divizije general-lajtnanta Schmidta v. Knobelsdorfa (Henrika) in v. Oetingena močno zgrajeno in z žičnirai ovirami in na-pravami za flankiranle opremljeno pozicijo Rusov od Sartaruia do Rim-nicenija.vzele kraje same ter prodrla preko močvirnatesa cd?eka reke proti Seretu. Sovražnik drži tam Se neka! vasl, iz katerih »e zaman izvr-seval še protisnnke. V ten bojih se je odiikoval magdeburški rezervni pes-polk št 25. Bo!j proti JtT«jo - vzhođu Je vzel ojačani ar;nadni zbor Kenernllajtnan-ta £rofa v. Sch*nettowa Olaneasco, Gufsanco in Masineni. Predčete so dosoele do Sereta. Pred donavsko armado generala infamerlie Kf>sc!ia so opustili Rasi nadilni odpor južno od Sereta v nee! od 4. na ~ ri«rar ter se umaknili, žrtvu^Č rnaj :c po-siednfe čete, na severni breg. V Brailo so vdrli z zapada nem-ški in boćarski konieniki, z vzhoda preko Donave, nemMca in bo!^jrcka pehola. Vsr.no trg-ivs\o rnesto R >-manije js s tem v roTtah zavezrf\ov. V Dobrudž! je fret'a boJ^r** a araiada. kateri pripadajo ncmV-.-e, boćarske in osmanske ćete, rod vodstvom tfenerata Neretva svoto nalogo tiitro in do ?-:onca !zv->ila. Nobefiega ruske^a ali rom^nskega voja! a ni več v dcžsli. \2Ttcravcne nove operacije so uvedene. Ga!nc ieži coJ našim oenf?m. MAKEDONSKO BO.HŠČF. V loku Crne artiljerijski ogen!, na fronti ob S^rum' praske. Lađe en-tente dar na dan obstre'r'nieio z mor-ia sem grška mesta ob obali med iz-livcm Strjrce in Meste. Prvi generalni kvartirn? mojster v. L u d e n d o r I f. • • Berottn, 7. januarja. (Kor. urad.) Wob" * i-raJ pore:.:.1.: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE- 'Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta Bavarske g a. Po večurni strelski pripravi so napadli ansleški bataljoni Južno od Arra^a. Napad se je ziomil v našejn artiljerijskem ognju in ogniu stroinih pušk z velikinii izgubamL Neugodno vreme je utesnilo boino delovanje pri vseh armadah. VZHODNO BOJISCE. Fronta gfm. princa Leopol-da Bavarskeca Tuđi včerai so se vr§*!i v od-seku pri Mitavl močnejši ruski napadi, ki so se ponesrečili z izguhami. Število vjetih se je zvišalo na 1300. Pri Kisielinu (zapadno od Lučka) Je presenetila nemška patruija rusko stražo ter jo vjeto pripeljala naza.i. Poskus ruskih stotnij jugozapadno Stanislavova dvigniti neko aašo postojanko, se je pone-srečil. Armadna fronta general-obersta nad v oj. Jožefa. V zasneženih Gozdnatih Karpa-iib je prišlo pri hudem mrazu do pa-truljskega delovanja in po^amezno oživljajočega ognja. Med dolino Oitoz in Putna smo Tzeli vec oporih ter tako potisnili Ruse in Komune boij proti ravnini. Moćni protisunki novih sil nam nišo mogli vzeti zavojevanih taL Armadna s k u n n 3 ; e n e-ralfeldmaršala von Ma- U.cnsena Vrh Odobescija je včerai mona-kovski telesni pešpolk zajurišal. Med Focsannem in FundenUem so izvršili Rusi na 25 km široki fronti velik razbremeniini napad. Samo ▼ smeri na Obilesti so pridobili nekoliko prostora. Ob žilavi odpornJ sili nemških čet se Je na vseh drugih to-čkab ruski napad zlomii z Izgubam'. Več sto vietih Je ostalo v naših rokah. MAKEDONSKO BOJIŠĆF. Poskosl An$rfežev, zasesti se-Terovzhodno od Dojransk^^a Jezera pozicije botearskih prednjih straž, so se ponesrečilL Prvi generalni kvartimi mojsttr • T.LadtndorfL Remško vtierao poradio. Đeroiin, 7. januaria. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča 7. januarja zvečer: Na zapadni fronti v splošnem miren dan, na vhodni fronti so se vršili tuđi danes boji jugo -za-!>adno R i £ e. Riki n [m\m nllll LQ ju u u III. ! Braila zavzeta. - Gaac i hDi tow Ruski centrum in levo Vilo sta vržena za Seret nazaj in bitka za glavno sovražnikovo obrambno pozicijo se nagiba vedno bolj v pro-speh slavnih zavezniških ćet. Braila je zavzeta, Oalac je pod ognjem tež-ke neniške artiljerije. Le na desnem krilu brani sovražnik svoje oporišče locsani še z veliko trdovratnostjo ter je v soboto izvr&il na tej točki razbremeniini protisurek, s kateriin pa je dosege! le rekaj !okalne?ra uspeha, re ča. h*. b"! xv. ^el (1a ?.nti pritisk naš.h -et. ki so se v muvro£-iitm jurišu rc-'asti!e v s^>boto va/ne-ga vrha Odobesena. sev ero - zapadno Fccj-"nov. V Brali vo umikaioći se sovra"T :lfcJ epitsto!."!i rr.ncgo važnih ra^r. \ rajun^ti moramo tuđi z C ivo i. y d so odpe'lali. oziroma ut.i j ii tim ^e nahajajoče velike žalo-ce ž:\ il. B2it#fi, 6. januarja. (Kor. urad.) VVclttov trad javlja k zavretju Igrale: Pitka za posest južnega bre-?a reke Sjret se ie odločila po srditi b^rbi na fronti 50 km v prospeh za-VLzrikov. Pusi so bili poraženi in so s tem irgiiMi svojo močno utrjeno, že tedne pripravljeno bazo na juž-rem bre^u Sereta. odko\ler so boteli po nazorih e-tente nričeti svojo pro-t!ifcn7Tvo. 13 km na široko so prodrli zavezn'*ki. izvzemši neka cere vc.si ji!7:io od Furfdene, do mocvima-tih nlf'n in do strujre dolenjega Sereta. Krvave izjrnbe poraženih ruskih kolon so težke. Plcn se še ni mogel natanjno d^rriati, ker se boji se vrši; o. Vsled odTičnega sodelDvanja do-navske armade z ono, v Dobrudži. ki sta od dveh stra^\ z zapada b v^zho-da pritiskali ra Bra!!o. je prišlo naj-večje mmunsko trgovsko mesto v zi'vezniške roke. Natančno v enem i mesecu so napravile zavezniške čete pot iz Bukarešte v Bralo. t. j. približno 200 kilemetrov. S svojimi ve-iikimi in izdatnimi pristaniškimi na-pravamu skladišči. elevatoni in dvi-zzM tvori rnesto, ki sreje 65 000 pre-bivalcev, za zaveznike izredro važno strateg'ično operišče. Donavske i ladje vozilo sedaj lahko iz osrčja Ncmčije do Braile. rusko - romunska •jlovba po Donavi pa je nopolnnma i izpodvezana. Najskrajnejše vzh^dno ororišče ruskn - remurske pozicije ob Seretn, Galac, se nahaja že pod ognjem tf>pov. Proti centrumu pozicijo ob Seretu zavezniške Čete zrra-rrvito prodiraio. avstrijske in nem-š!e ko1r>ne pa se b^izaio na nnboč'ib obmeinih Karpatov vedno o^^sneis^ s':r3jnerru za^stf^e^u on^^:^čn se- I ^^no, 6. januarja. Francuski listi naznarjjaio. da ho!: T?usi z nz'rnrn "a ! do7odke v Romuniji. opustiti tuđi Bukovino. BOLG\RSKO UR4DNO POROCILO. 5. januarja. Romunska fronta. V Dobrudži so se umaknili Rusi. ki so bili poraženi pri Macinu in Jijili. nazaj proti Braili. Bolgarske in nemške čete so jih zasled^vale do desne^a bre^a Donave ter zasedle vas Gecet. Braili nasproti. Na levetn krilu «e je poskusil ^ovražnik držati v ssvero - MT>adnem koto Dnbrudže pri Vacaroniju in koti 162. Tendar srno tuđi tu potisnili sovražni^a s silnim pritiskom svojih hrabrih pešpol-kot št. 35 m 36 ter uspešno podprti od artiljerije v ozki pas ob cesti v Galac nazaj. Število vjet*h rnaša 1300 mož. Pri Isaceji obojestranski artiljerijski r>tenj. Sovražni rnonitor-j; so obstreljevali Tulceo. 6. januarja Romanska fronta. V Dobrrdži so prekora&'le I bolgarske ir nemške čete. ki so 10-j vražnika zasledovale zapadno od ; Macina, Lk>navo nasproti Braili ter ! zasedle to mesto. kamor le dospela tuđi nemška konjenica. Njd^e Ćete, ki operirajo proti Vacaronijn, so porazile levo rusko krilo ter zasedl* v severo - zapadnern kotn Dobrndže ves pas dežele z ▼'Stno Đojak - kota 86 vred in vrjrie Ruse na levi brec Dortave proti Oalacn. V?eft smo na-dalinj?h 21 častm'kov in 200 mož ter vplenili 7 stroinih pušic. Na ta način )e danes popoinonm očISčena vsa I Dobrndža do delte DooaT« tovnd- mškm Ib osvobofoui Ispod romunska ga Jarma. Obnpni napori Rusov teko ni druge polovice decembra, da drže severuo Oobrudia, so se pone-srečiii pod motfočnim pritiskom bol-garskih, nemških in tarikih čet. Sedaj praznuje prebivaistvo ćele lio-Liuaže svojo zaželjeno osvoboditev. Une 15. decembra se je pricela ofenziva v Dcbruđži proti Rusom na crti Čavlu - Topalu ob Donavi. Dne 18. decembra je prodri naš hrabri pešpolk it 53 v Đabadag. Dne 19. decembra so zadele zavezniške čete zopet na sovražmka, ki se je bil usta-\ il v moćno utrjeni Crti Babadag-I urkoaza ob Donavi. Tretja kozaška divizija je izvršila napad na naše levo krilj, neka konjeniška divizija, ojačena od naše pehote in artiljerije pa ga je krvavo zavrnila. Dne ^l decembra sii.o hupadli sovražnika na teli fronti. Četna Pereslavska divizija je vpoguila M>vr4,ino fronto na odsrku Bala' ancea - 1 ota 2$1 scver-no od Černe. bovražni p.sku.s. z desnim krilom prodreti ob Donavi. sm<> preprečiii. Dne 21. d^embra je izvr-šil suvražnik protinapad na 4. \jltc-sla\sko d \ ,zijo. Vi";r!a pa £& ;e krvavo na-aj. Dva rjska napada n:*. r\u, oji»leno od !ufai!t4. rije In artiioisje. mti j krvav-. /avrnili ter prisilili Ruse. da so se na ćeli fronti umaknili. Dne 23. decembra so zasedle na^e enote Tuleeo. Rusi so se umnkni'i na pozicijo mo-st!š:a pri Mn» "mu ter zasedli crto kota 00 - kota 161 - kota 496 - hrbet 1 ailor - južno od mesta Isacea. Dne 24. decembra so vrjrle naše čete cen-trum in levo ^avra ;no l'rilo nazaj ter zasedle mesto Isaceo. Sovražnik, k ie urraknil svoje levo krilo zapadno od Isaceje, se nam je obupno upiral. Naše prodiranje je zadclo v tej po-jjo7derii. izredno nevarni in brczpotni pokrajini na velike težkoče. Postav-ijanje artiljerije je bilo zelo težavno. Šovražnik je naše kolone trdovratno napadat, povsod pa smo ga krvavo zavrnili. Dne 30. decembra je prebila čttrta divizija centrum sovražne pozicije, predrla izza severo - vzhodnih obronkov gozda ter se obrnila proti koti 197. Sovražnik je zasedel močnn utrjeno, z žičn^mi ovirami varovair nozi ci jo kota 90 - koti 161 - kota 364-k-ota 197 - Lunkavica. Dne 31. decembra so zasedle naše enote visino 161 in ncmški oddelki visino 90. Rus: so izvršili protinapad, mi pa smo jih zavrnili. Dne 1. januarja so zasedle naše čete koto 197 in Lunkavieo. So-vrainik se je nmafcnil na svojo zad-r.io dobro utrjeno po7;cijo Macin-Jijila - kota 108. Dne 2. januarja je zasedel hrabri pešpolk Št. 35 visino 108. dne 3. januarja je prebila četrtn Pereslavska divizija sovražno pozicijo pri Jijili ter zavzela ta kraj po trdovratnem hajonetnem hrvu na ce-stah. Naše čete in zavezniške nemške in turske čete so vkorakale dne 4. januarja v Macin. Desno rusko krilo se je umaknilo na Brailo, levo krilo pa se ie noskusilo ustavljati pri Vacareriju, naša hrabra pešpolka Št. 35 in 33 pa sta Ruse vrpla nazaj. Dne 4. januarja je bil sovražnik nrejrnan iz ćele Dobrudze. Oi 14. decembra do danes smo vjeli v On hniriži 37 c"astnikr>v in kakih 60an mož ter vplenHi 16 topov. 35 strojnih P"šk in veČ drugefca vojnega materijala. Pucino itrp^o oo^oč?1o. 2. januarja. Romunska f r o n ta. Romuni, kateri so bili izpo-četka vsled trdovratnih sovražnih napadov na front? severno in južno od reke Kasinu. 8 vrst vzhodno od ORrske meje. potisnjeni nazaj. so s protinapadom zopet vzpostavili položaj ter drže nadalje trdovratno svoje pozicije kljub trdovratnim na-daljnim sovražnim napadom. V okolici Andreascudejosa. 12 vrst iužno od potoka Putne fn Zabale, Je potisnil sovražnik naše naprej potisnjene od-delke na konjih nazaj ter zasedel tr. vas. Naše čete so zavzele ponoči brez pritiska s stran* sovražnika nove pripravljene pozicije. V Do-bruži so se nmaknili naši oddelki na nove pozicije. 3. | a n u a r Ja. Romuni nanađrtjo severno od reke Kasin. 8 vrst od ogr-ske meje. HoroMne iih je napadel sovražnik na jrorenfi Sušiti, vr?H ra so sa nazaj ter se je umiknil v zapadni smeri Cez dan je sovražnik obnovil svoie napade ter vr^el Romune nazaj na njih prihodnjo pozicijo. V fosti formaciji je nanadei so-vrzžnik poć zai^čito oftijenih valov, kl so metali granate z dušečim plinom, odsek neke^a našega polka ob želernici zanadno od Focsanija. toda sprejet od koncentričnoga ognta se je v neredu umaknfl v svoje farke ter nf obnovil svojih napadov. NeW naS strelski polk je silno napade! vas Onlijanko ob Izlivu reke Hlmte. vxel vas. vjel 6 častntkov. 2 zdravnika m 205 mož ter vplenil 5 topov In S strojnih pušk Glasom dopoln;lnl!i ooročil z dne 1. t. m. je prodri antfeSM oklopni avtomobil v hitri vožnji na cesti ob Donavi od Brate urod Vizi- ri ter prizadejal sovrainiku težko ize^ibe. — Dobrudža. Cez dan je izvršil sovražnik ćelo vrsto napadov v okolici Macina, Vse smo zavmili. Sovražnik se je v nereda umakniL 4. januarja. Naše Čete so po artiljerijski pripravi napadle visine južno od Batocka, vdrle v sovražno pozicijo, dasiravno se je sovražnik trdovratno branil, ter vjele 600 mož, vplenile 8 topov in 16 strojnih pušk, metala min in bomb. Šest trdovratnih sovražnih napadov na naše strel-ske jarke jugovzhodno od Brusturo-se v dolini Tatrove ^mo s težkimt izgubami za sovražnika zavrnili. — V Dobrudži je sovražnik zjutraj prodri proti Macinu, mi pa smo ga pognali nazaj Ćez dan je sovražnik obnovil svoje napade in pognal na^e čete nazaj. Te so se pričele umikati na Brailo Braila - Galac - FocsanL Braila ki se nahaja od petka v zavezniških rokah, je najvažnejše romunsko trgovsko mesto ob Donavi, ob kateri irra obsežne pristanišne naprave z ogromnirm bkladišči za žito. Tu se stekajo važne žel^zniške projje. Braila, ki je šteja pred vojno u!-rog 65.001» pr.'bivakev, je biia nekdaj turska trdnjava ki so jo Rusi prvič osvojili leta 1770. Danes nima-jo stare utrdbe seveda nobenega po-mena, pač pa so se nahajale na jugozapadu mesta nove. v vojni zgrajenc utrjene pozicije, ki so jih nemške čete zavojevale V vojaškem oziru še važnejše mesto Je Galac, ki leži na kolenu Donave. pređno se ta obrne proti vzho-du. Oalac, ki šteje 75.000 prebival-cev, je vojno pristanišče romunske donavske flotilje. Mesto je utrjeno; kralj Karei je namreČ zgradil na se-verozapadni strani 15 km dolgo crto permanentnih utrdb, ki naj bi branile mesto proti event. — ruskemu na% padu. Te utrdbe so seveda za seda-nje dogodke brez pomena. kajti sovražnik se bliža od juga in jugozapada. Pač pa so Romuni in Rusi Oalac rudi v tej smeri utrdili in ker leži mesto na za obrambo iako ugod-nem terenu, tvori največje in naj-močnejše južno oporiŠče rusko-ro-munske obrambne crte ob Seretu. Focsani. katerega usoda j*e pač tuđi že zapečatena, leži 16 km zapadno Sereta ob progi BukareŠta-Črnovice ter je moderna trdnjava, katere pas ima 12 do 16 km v pre-mem. Utrdbe so se pred vojno nahajale le na vzhodni fn severni strani — proti Rusom — sedaj so jih men-da zaradili tuđi na zapadni in južni strani. Pri Focsanm se ie vršila leta 17S9. huda bitka med Rusi in Turki in mesto je takrat padlo v ruske roke. Focsnnt je §tel pred vojno 25.000 prebivalcev. Makedonska fronta. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 5. januarja. Makedonska fronta. Na nekaterih odsekih fron-re slaboten artiljerijski ogenj. V loku Črnc je zb:l letalski častnik Brandek -1rug sovražni privezni balon pri Nogotechanih. 6. januarja. Makedonska fronta. Na nekaterih točkah fronte silen artiljerijski osenj. Precej ži-%ahno delovanje letal na ćeli fronti, ^lasti v dolini Vardar ja pri Gevgeliju. 7bili smo neko sovražno letalo ter vjeli vodnika Angleža. Antfeško uradno poročila 4. januarja. Solunska fronta. Na fronti ob Strumi so izvršile naše čete uspesen napad na • as Ketrpri. Prizadejale so sovraž-^'ku nekaj izgub ter \iele 28 mož. Obstreljevali smo sovražne nozicije v sosedstvu Semultosa in Take-v i taj a. 6. januarja. Solunska fronta. Angleška letalska flotilja je napadla 4. t. m. že'ezniški most Čez Marico pri Kulelti Burgasu. Kakor se poroča. je bil en lok mostu popol-noma razdejan Boii na morju* VELIK ANGLESKI TRANSPORTNI PARNIK POTOPLJEN. Dne 1. januarja je neki podmorski Čoln potopil transportni parnik »Ivemijo« Cunardove proge s 14.278 tonami, 146 mož čet in 4 častnike ter 35 mož posadke pogrešajo. Morariški svet sovražnih raornaric. Preko Ženere poročajo. da se je dne 1. januari* nstanovil stalni mornarici svet zmvezniških brodovij v I ondonn. Ta svet Je baje prevzel pripravljalna dela za veliko odio-čflno ofenzivo entente na morju, ka-tfro ramerava entetita izvršiti 1c-■ ta 1917. Dva podmorska čolna. Iz Berlina poročajo, da se je vr-nfl v domaće pristanišne neki podmorski Čoln, ki je v 11. dnctfrth poto-pil U ladij, med njimi 5 ladij s 15.000 toaaim premoga za Italijo in Fran-cosko. Tuđi podmorski čoln »U 46«, ki je bil glasom angleškega poročila 21. decembra pred San Nazairem potopljen, se je vrnil. Vojna z Italijo. ITALIJANSKO tRADNO POROCILO. 4. januarja. Na trentinski fronti je streljala sovražna artiljerija na Velo in Arsiero v Astiški dolini, kakor tuđi na Asiago in Gallio. Naša aniijeriia jo je ustavila z energičnim odzivom. Na ostali fronti artiljerijski dvoboj, zlasti na Krasu, kjer smo uni-čili sovražne utrdbe pri Lukatiču jugo - zapadno Kostanjevice. 6. januarja, Vzdolž vse fronte razmeroma miren dan. Normalne artiljerijske akcije in delovanje naših ma!'*1 i^vic^ h o^H^iVov*. 7. januarja. Močne artnjen]-ske akc;je na Krasu. Ob koti 208 smo 7bo!jšali fronto z nenadnim prodiranjem za približno pol kilometra, Boj proti italijanskemu kabinetu. Lugano, 5. jan'iarja. ^Štampa« poroča, da se bo nadaljeval boj proti ministrstvu, zlasti glede zahteve. da se ustanovi vojni odbor. — »Avanti« trdi, da stoji za nasprotniki ministr-stva Salandra. »Notranii scvražnlkl« v ItalliL Lugano, 5. januarja. Italijanski ministrski svet se je bavil z vedno n^raščajočim razpol oženjeni proti vojni med ljudstvom. V kabinetu je to provzročilo velik nemir. Notranji minister Orlando je predložil spo- * menico, ki pravi, da so AOtranji so-vražniki Italije dobili moc, ki od dne do dne hujše ogroža mir v deželi. Ne gre tu za znane anarhistične kroge, niarveč tuđi izvestni najvišji finanč-ni krogi se udeležujejo tega gibanja, Tajna društva delujejo v Rimu, Tu-rinu, Milanu in Genovi in na ta mora vlada najresnejše paziti, kajti propaganda ni ostala brez vpliva na arma-do. Orlandova spomenica je vz-budi-la presenečenje. Italija odpovedala Španlji trgovsko in plovbeno pogodbo. Madrid, 6. januaria. Brezžična brzojavka zastopnika korespondenč-nega urada.) Po poročilu zunanjega ministrstva je Italija odpovedala dne 24. decembra 1916 dne 30. marca 1914 s Španijo sklenjeno trgovsko in plovbeno pogodbo, ki stopi torej iz veljave dne 31. decembra, O iustlfikaciji Nazaria Saura. Dunaj, 4. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: V svojem govoru dne 5. decembra 1916 v italijanski zbornici je trdil minister Barzilai, da sta mati in sestra dne 10, avgusta v Pulju usmrčenega veleiz-dajalca Nazaria Saura bili prisiljeni s strani naših oblasti prisostvovati justifikaciji. Ta izjava Barzilajeva, ki je brez vsake navedbe vira, je umev-no izzvala veliko gibanje in podkre-pila vero v grozovitosti na§ih oblasti, katero netijo brezvestni hujskači z vsemi sredstvi, ker visoka uradna pozicija Barzilajeva ni dopuščala dvoma, da ne bi ta težka obdolžitev slonela na neovrgljivi podlagi. Po uiadnih podatkih se navaja nasproti temu: Nazario Sauro, ki je bil radi veleizdaje obsojen na smrt, je bil usmrćen v Pulju dne 10. avgusta 1916. K izvršitvi smrtne kazni na Sauru so morale priti na ukaz prista-niskega admiralata v Pulju za to po-klicane osebe in po opravilniku do-ločene čete. Ražen tega je ta ukaz določil izrecno, da izven omenjenih oseb nihče ne srne biti navzoč pri justifikaciji. Ta ukaz se je točno izvršil. Mati in sestra N. Saura ništa bili pri justifikaciji navzoči, kakor tuđi ne druge, ne urad. pozvane osebe. S tem je zavmjeno težko očitanie, vr-ženo na nas. Ne more pa se pri tem zamolčati dejstva, da se parlamentu odgovoren minister ne sramuje radi hipnega uspeha sredstva, kakršnega so se poshiževali doslej samo neodgovorni agitatorji najnižje vrste. Turska voina. TURSKO URADNO POROCILO. 4. januarja. Ob kavkaski fronti se vojaske operacije vsled snežnih zametov močno zakasnujejo. Z ostalih front ni poročati o nobe-nem pomembnem dogodku. 5. januarja. Fronta ob T i g r i s u. Napad 6 sovražnih bata-Ijonov na našo pozicijo Dri Imam Muhamedu v noči 21. decembra smo zavrnili. Sovražnik je imel velike izgube in je zbežal v svoje jarke. — 'Perzijska fronta.Dne20.de- "• ***** .»LOVKN5K! :^.:;JJ% Jnr 8 januvarja 1917. ' Stran 3. cembra dopoldne je napade! sovraž-nik z već bataJjoni pehote m dvema bataljonoma kotijenicc naše pozicije vzhodno od Ha ma dan a; zavrnili smo ga popolnoma ter je pustil 100 padiih na prostoru. Poleg velikoga števila vjetih je izgubi! sovražnik nad 500 mrtvih, madtem ko so bile naie izgube neznatne. Napad, ki ga Je izvrŠil sovražnik s svojo peboto in konjenico proti našim varstvenim četam, ki so kantonirale v okolici Sakiza, smo z velikim* izimbami za njega zavrnilL — Kavkaska fronta. Tri sovražne stotnije. kl so poskusile napast« na«2 policije nevero - zapadno od Kighija, smo z veli-klmi izgubami za nje zavrnili. Velike priprave na zapadu. »Daily Chronicle«, »Mornlng-post« In »Dailv News« naznaniajo v brzojavkah s Francoskega novo veliko ofenzivo na zapadni fronti za drug"o polovico februarja. Glasom uradnih naznanil se bodo dne 15. ja-nuaria zaprla franeoska scvema prl-stanišča ter domnevajo. da zaradi novih a!i«r!eskih transnortov. Budimpešta. 7. Januara. »Pester 1 !oyd€ javlja preko Amsterdnma: Na Anjrleškem se vrše mrzlične vo-Jaške priprave. Mustri 'irajn v*ak dan dolgfe konference. mrd Londonom in Parizom ter antr1ešk;m plavnim stanom švfcrajo neprestano brzojavke. Nevtralni plovba po Kanalu je cmejena. Arnte*ki nolitiki sodi-jo, da je pričakrvati na zapadni fronti velikih dogodkov. FRANCO9KO URADNO POROČILO. 2. Januar ja popoidne. NoČ je potekla rrirno. Nekaj prask med malim! postojanksmi v Pretr-skem gozdu in pozdu lurv severo-zaoadno od Flireva po živahnem ar-tUjerijskem de'ovanju. 2. januar ja zveče r. Pre-cel živahen arti^eriiski boj na fronti Hardaumont - BezonvauT. Topovski boj % presledkl na ostali fronti. Belgijsko uradno ooroćflo. 2. j a Tiu a r ] a. Na ćeli fronti bel-jniske armaele je bilo cbojsstransko artiljerijsko delovanje precei veliko. Belgijske baterije so polomile uspe-šen ogeni na okolico vzhodno od Ramscapella in 5teer>?traet3. ANOLESKO UR\DNO POROCILO. 2. J a n u a r j a. Majhen sovražni izvidni oddelek le d^spel vzhodno od VcrmeUesa do nisih črt, \t%\\ pa smo ga z fzgtiho polovice iro^tva na-zaj. Pod kriijem močnesra otstrelje-Tenja je poskusi! dru* sovražni od-dtlek približati se našim crtam sever-no od Yprcsa. V*r sf mu je pa z r-gubairn ponesreč»io. Močno arti!jen> sko delovrme med Ar»cro ;n Somrro ter južno in vzhrd^n oj Yrre?;a. Od-govarjali smo ti5»v»Sr!o ter obstrelje-vali tuđi okolico Neuvecapelfe ki Ar-mentferesa. Vrhovni pove!fn?k beldjske vojske umrL Iz Ha\'ra poročajo. da je peneral-faftnant Wie1emann. vrhovni noveli-nric belgijske armade. vsled pljučnice umri. Novo amr'eSfco voloo oo«oHlo. London. 5. januarja (Kor. iirađ.) Kakor se urac'ro poroča. se fzda novo vojno posojilo 11 Januarja« RUSKO URADNO POROCILO. 2. \Z nu a r j a. Zapadna fronta. V odseku vaši Ponikovce (jugozapadno od Brodov) je začel sovražnik silno streijati s pn§kami in strojnim! pu*kami ter vdri deloma iz svojih jarkov. S svojim ojmfem smo gra poznali v nfegove jarke nazij. Sovražn? poskus. napasti v okolici grozda Hulakovce in vaši JarosldNiče smo z ognjem zadržat. Ob meji Moldave je poskus»! sovražnik nann-sti v bližni visine 2690. S protfnapa-dom svojih ?trai smo ga razorem ter je pusti! nek?« v?ct?h v ft^ih rokah, tuđi smo z of^njem zavmfli stotnijo. kf je nan?.d1a va« Kakotijo. V dolini reke Tatrc je streljal sovrafnfk s plf-novimf granatami ter s topovi vseb kafibrov. Proti 1. popoidne so posušili Avstrijci napad na vas Kotumbo fn v dnlini Suite, na obeh točknh na smo }ih z osnjem zadržali. Enako brezuspešni so bili sovra?ni postiš! nrodreti v dolini reke Cabačtohe, kjer je lire! sovražnik velike ize'ibe na mrtvih in ranjenih. Sovrafn;k le prortrj tuđi severno i" južno od Online Oftos. Vj?c sovražne nar»?»de smo zavmftl. Ph svofem Irvidn^m pohodu smn r*rji rrno^o mrtv^ ^nvr*^-rikov 2^0 kf^r^Vov pred r^^mi jJ»rVf. Glasom dopolninfh noročfi smo vieM rttni pri tvojih pratlnumdfli y to* 1 Mni reke Slovlk« i častnike in «amembno konferenco. Napetost v Italiji je ogromna, Konferenca določenepa rrojrrama ne bo imela. — »Olornale d' Italia* nozdravlia zoste in nravi, da se ententa tmdi. da bi bilo spo-razumljenje med zavezniki vedno ptodanosnejše. LupeiTo, 5. janitaria. »Se^o!o<» \z-Javlja, da je sestanek vojne-STa sveta v Pimu znamenje za najstrože pooštrenje vojne i n z b i r a n j e v s e h s i 1 kot uvod sploSne ogromne ofenzive. Italijansko ljudstvo se mora otresti vwke trndnosti. Oe-%\o četverorveze mora biti: cna ar-mada. ena vinda. List pa nravi nadalje, da Ttal'ja n^ m^re oddati svojih čet na drn^- fronta, ker je lastni položaj rpdosti ko'-'jiv. Lnis^no, 5. jsi^mria. TtaHjan«kn čai^risi« naravno«t blazni, dor^i^'iu toč si rov evropski nomerj Jta!;ie. Svrha kor^erence le rrakf"čno vo!a-jV(j _ po!ft:čno s^^T?s:e ir'e^e sr>f>-m^zćav&e r^?nrfve. »Corr'ere ^e^a ^era« izrafa ^efjo. Ć9 hi četverotve-za korcftnra'a svrlo glavno *;lo na vojno Ttn!ije rroti Avc*ro - Ojrrs^i. — V ntscntju 7 \\\\'H^%\\vn\ fri9sovi ra Izjnv1?^ neVa fri^c^sV** ur-čna n^^"r<;t v f?Trrn, Ha je bila * e-danja se i a četvero/vezev Rimu sfcieniena že novembra lani. Samo *?"čal |e. da se vrš! sedaj h 2 S no od-klonitvi mirovneponuđbe s stran! četverozvc7e. — Jnlr> n^Hietnf* *€ na za lt«l;i^^glro vlado, da so se ravnoob tem Času se$!i v Rime na kon-eres vofni sovražni socijalni demokrati e. I ?iT*l!io. 5. fammria. Ttaf»f^nslco Čas^^;«ie rowd?r?3 norreb^ ©f^čerre-ea. hre biti *>rtmme*n** amntk htm im fo4o- I TCtmnagt ▼ 9¥9tk nkak ' Parić, 6, ianuaria. (Kor. orad.) Mac a izvaio, 0* sta Bnaad io Lioyd Q4mf.e odpaiovaia v Kim z 2A^k^ da .Ni-- uapravi vjia.^vi oienziv-tii nacrt aiiira«w-V za ieto 1917. har-uivifncrio, l-iici vidijo v tem obisku potr^ttv ne«i%aajfie ocUočno^ti in solidarnosti, ki žAlruiujeta v^>e vlade aiiirancev. Lug aa«, 6. januarja, (Kor. a rad.) V svojih izjavjiH o predmetih ćetve-rorvezne kontfii'snce, o^tajajo itaii-janski listi na stališu, da so jej na-men bistveno bojne odredbe. Ponav-Ijajo se v oznaćbo teh obićojne bese-de o enotnt fronti cetveroz^eze. ali ne proglasa se već kakor pocrej isto-ćasnost in rnakost nfenziv vseh če-tverozveznih armad na vseh frontah za nezmotljivo sredstvo v dosego zmage, marveč mnogo bolj, kolikor mekoće koncentriranje vseh četve-rozveznih sil na oni de! fronte, ki obeta najhltrcjše prebitne uspehe. Italijanrki listi izvajaio v tem smislu, da se re ći nic rtnriti proti zupadni in vzhodni fronti Nemčije, doC^m je već pričal-ovatl od ofenzive proti Avstro - Ogfki in Bolgariji. Ob tem kažr ItalMa •'Insti v naspr-rtju z an-p!eški:n stsliščem, volio, nada-jevati ekspedicijo v Makedoniji in jo še povećati s Cetaui in materijalom. L?igi>riof 6 janurrja. Raznasa se vest, da je sestane!': miristrov če:ve-rozveze v Rimu provzročilo najr^e-nje Italilc za spora7iim 7 osrednjim! država-mi, kakv) bi se skleni! sepa-ratni mir. Ženeva, 6. januarja. »E :hr> de Pariš« pravi sicer prikrito dp dovolj ocitno. da ima sestanek v Rimu v glavnem namen. prepričati talijanska vlado o potrebi, da pobije del svonh rezervnih Čet na franeosko boji?xe. Berolta. 5. Jan'jarja. »Tajreblatt« poroča iz Curiha: Poroda se, da snre.'mc papež Lloyd Geor^a v av-dijenci, da m« razl.iži mirovne cilje crtente, Briand pa priđe po indirektni poti v stik z dostojanstvenik! iz Vatikana, ker je of'cijelni pogovor med njim m papežem radi protikleri-k?.!neg"a držanja rerTjhi:kanoev levi-cc rtemopoč. Posred oval ec v vseh teh rečeh je poslanik be^ijeke vlade v V-^'k^mj. v?n den Het!val. Lupano. 7. Jan^aria. (Kor. nrad.^ »Me^sa^eero« poroća, da sta Briand in Uovd Oeon?e o poteku in rezulta-tn dosed^njih konferenc in o odioč-nosti in intenzivnosti udeležbe Ttaliie na voin? četverozveze iako zadovoljna. List dodaje k temu ufanje, da bo zvera sedaj vpo?tevala potrebe Italije in lef daiala dendria premoea, stTrovin in žita. IJovd Oeorsre nai-brže ne zan^sti Ttalffe takoj po za-k!h?čkn konference. marveč ostane tam ^e n^Va? dnf. »Cornere della se-ra* poroda da le do^neia včeraj v P;m an{ri^«5ka momnr^Va mfsiia. v katen '• «*n admiral fn dva brodovna poveljniksL \m w! Gr vc ip min Or^ka vla^a Je ođkionHa zadnjo ententino not« in je torej navzllc blo-kad'. katere po^dlce so za sl^bo presVrhljeno deželo jrotovo zelo mtJČne. odločena. da ^e ne pedvrže enfentinemu diktatu. Razmerje med Or^ko in Cetverozvezo ?e »orei zopet do skrainosti poor^reno. NaihoIiSa ilustracija položaja je pač delstvo. da se nahaJajo ententnf Doslaniki, Iz-vzemSi italijanskejra, na krovu svojih ladii v Pireju in ne več v Atenah. Anirleški listi poročajo povrh, da se grška vlada oči\idno pripravlja na oborožen konflikt z entsnto. Kralj Konstantin ie mož občudo-vanja vredne doslrdnnsti in cnereije. Bil bi pa slab državnik in vladar, i ako bi upal. da se bo sam mogeJ upreti entenp. Sklepati moramo mar-več, da račt:na kralj Konstantin, ki srotovo natačno pozna položaj Sar-rai!ove armade, na sVora^nji pre-ohrat v ^akedonfli. Kra1]' Konstantin je izvrsten vojak in ni mu težko spoznati, da }e po zmatrovito končanih bojfh v Dnbrudži velik del nolgarske armaic vr^s* za oreraci^e na — viru-crTh frontr.H. V trenutku, ko bi pričeka proti SnrraM« od severa sem ener-jrična ofrnzTva b^lJ?arsko-n*m^Vih čet. bi bila Knnttantinova rrala. toda hr?bra armada v Sarrs'"'ovem hrbtu največjejra fn n-»orda za usodo en-tent^eea n*>dietla v Makedoniji odlo-čilnega pomena. To ve dobro tuđ! entemn. kl postaja od dne do dne nervozna I *a. Nasorotjle med kraljem Konstan-Hnom In četveror-vero je postalo | morda že nepreTrostljlvo. sa) »e čet- \ ver^r.veza prfzna!a sedaj Venirelasa fn niernvn vlado ti'df že affdH'no. kar oomenf fa'Hv afront nroti frrške* j mn k-ralln h^ nleirovl vladi. ! Vsc k»*e. da se prfnravffafo na OrlV^fn T»-»tn?v1 hr vsi^nl dr>r«>dkf. t.o«fif>n. *. l»na»Hn. K^kor JavHa I1 f?er'f»r. »e sVf^w^a rrfka vfa^a, d a ne more sureleti fifli **~i kltv sad^# 9mimilm mX* J LoBdoa, 5. jmnauarja, Reuter. Grška vlada izjavija, da zavrnitev ententine note ne pomeni n a p o -vedrvojne cetverozvezi, tem več da se hoće Grška podvreči nasiinim ukrepom, zaupajoć, da bo ententa konečno spoznala« da )e blokada nezaslužena kazen za dogodke 1. decembra, ker je armada sklenila, da se bo brez ozira na vlado uprla izročitvi orožja. Kar se tiče zaprtih Venizelisiov, je kralj sicer pripravljen nekatere pomiiostiti, v sodnijsko postopanje pa se ne more vmešavati, ker tega ustava ne dopust. Kakor je soditi po zadržanju ententnih diplomatov, položaj ni v z n e m i r i j i v. Atensko časopisje piše sovražno. blokada postaja vedno občutneica Razdelitev kruha, ki ^a pečejo iz pšenične in ječmenove mo-ke. se vrši pod strocro kontrolo, divila so v ostalem tako drajra, da si jih sirornaSnejši krojfi ne morejo pre-skrbetf. London. 5. januarja. (Kor. ur.) »Daily Tele?rraph« poroča iz Pyre 4. t. m.: Rezervisti so razstrelili že-lezn^Vi most iučno l.arisa. da bi pre-preČil? nadaljne transnorte Rrških č*t v Pe^oponez — Or^ka vlada je konfiscirala v državni barki deportirano premoženje srenera^ OansrVsa fn manf^e svoto, ki so bili Venfzelo-sova last. — Transport čet v Pelo-ponez gre le nočas? nanrei. Dosedaj f* bilo prepeljan'b 5e Ie 7000 mOž s .?n tonovi. — Iz Pire!a poroča Isti lls*. da le mnn?ica 29 decembra na-pa^i? pe^ame. Tildi v Atenah so se vršili veliVI nemari. Za amadn so obranjene še velike zalome rroke. Teh 7nio7 pa vlada noče Izročiti kon-zum«. London, 6. januarja. (Kor. u rad.) »iMorningpost« javlja iz Aten: Grška vlada pripravlja očividno eno ali drugo »blazno dejanje«. To je spoznati iz raznih tiogodkov, zlasti iz te^a, da kliče na skrivaj rezerviste pod orožje in jim pošilja ob vesti1 o, da morajo Liti pripravljeni, se tekom ene ure ro prejemu vpofelica. javiti pri svoiih četah. Dopisnik >M.« je dalje izvedel, da so storjeni obselni vojaški ukre-p? zlasti fclede artiljerije, živil in municije. Milan, 7. januarja. (Kor. urad.) Kakor poroča »Corriere della sera« iz Aten, odgovor Orške na noto dr-žav - zaščitnlc najbrž ne bo povzro-čil preloma, ker je Orška nekaterim 7ahtevam ugodila. Res pa zahteva Or*Va istrrasno osvoboditev zase-denih otokov od revolucijonarjev. ki sta Jih spravila tja Ancrlija in Fran-ciia. V pr^stani^čn Pire ju se je vršila demonstracija za kraHa in proti fran-cosVemu mornar^kemn kontingentu, Vi se je rato urmknfi na franeosko ^dyr> Lator?che Treville ter zapnstil Pirei. V P'rejlu 7astopa četverozve-70 le 5«? italilanska vo'na ^ad.ia Libi-ia. Ob^Tnskf za^f^ v Pireju 'e črtal Veni>e^r>sa Iz o^?;«gkp?a se^nama ter je prekrsM Venizelosovo cesto v »Cesto 1. d**c*rnrira, dn »e kralj Konstanta odlo-I čen. marširati kot za veznik Nemčije in Bolsrarlie proti ententi. V Atenah se %o-vf»ri, da bo sk'icana zbornica k odlo-CHnem nosvetovanlu. List ?NTeon Asti« zabteva. da na| se takoj proglasi mobilizacija. Tudl Rušila rrfznava Ven»zefosa, Sof»?fi. 5. Januar}a. (K^t. nrad.) j Kakor Javljafo, Je irrenovala Rusfia posebne^a dip!om?tične£a zastopni-ka pri r?»rodfi' vladi. Ctififi. 5. Januaiia. Francoska vla 11 »pn»d?!snerou miru«. Vojna se mora nadalievatl. »dokUr xxm bo oiogoč« skinuti nUnu U W t/h t * Stran 4. „dLOVENSig nakodv tinc 8. januvaria isn7. x 5. *tev. ipeljn na pravici ta bo t Interes« ljudstva ln kršćanstva. (Propagirati vojno v Interesu kršćanstva ie prav amerikanska metoda!) Scheidemami o zahterah ententfe Voditelj oficijelne nemške soci-|alne demokracije poslanec S c h e i -demanti, katerega intimni odno-saji z državnim kanclerjem so znani, je dejal na veliketn shodu v Monako-vem dne 3. januarja: Ententa zahte-va v svojem odgovoru, da naj Nem-čya najprvo zapusti okupirano ozemlje, potem pa se naj priču ejo mirovna pokajanja. To se pravi, postaviti to, kar naj tvori rezultat pogajanj, za njihov predpogfoj. Mi bi tuđi lahko zahtevall. da se nam naj izroče naše kolonije in se da našim ladjain prosta pot na morju. Odgovor entente je torej tako jasno odkio-oileiu kakor je spioh mogoče. Kaj razume ententa pod svobodo narodov ? »Bchemia« poroča iz dunajske-ga diplomatičnega vira: Nota entente pravi, da se Četverozveza bori za svobodo narod ov\ Pod svobodo narodov razume ententa v resnicl le razrušenje avstro- ogr-ske monarhije. Lord Curzon o voJnL Angleški minister lord Curzon je poslal ligi »Primrose« novoletni telegram, v katerem pravi: Ni mogoče reci, kdaj bo vojne konec. Pojavljajo se znamenja izmuČenostU mirovni feolobi so vzleteli — toda boj se na-daijuje. Nobena stranka Se ni odloć-no nj boljšem- Zelo verjetno je, da borno Se dolgo v novem letu. pa mor-da še flatj časa igrali to strašno tragedijo, ki spreminja svet v peklo. Naša odločnost se vsekakor ne da omajati, kajti neodločena vojna, skrpan m?r bi nas uničil. Borimo se proti sovražniku, katerega "zrnaca bi po-inenila pogm za Anglijo in hlapčev-\ stvo za ves svet. Kolonijalni clln Anglije. Najvišji uradnik angleškega mi-nfstrstva za kolonije, V. Keith, je pri-občil v »Times« članek, v katerem pravi, da mora Angleška posnemati odkritosrčnost mskega carja glede vojnih ciljev in javno naznaniti, kake kolonijalne uspehe hoče doseći s se-danjo vojno. Dobiti hoče nernški de\ vzhodne in zapadne Afrike ter ju združiti z južno Afriko, dobiti hoče otok Samoa in ga združiti z Novo Zelanijo. dobiti hoče vse nemške kolonije v Velikem oceanu ter jih združiti z Avstralijo in končno hoče od Turčije dobiti Mezopotamijo ln jo zdrr.žitl z Ind:jo, Kazns politične ve vesti fn zdi se, da je ogrskermi Tninkrrskemn nredsednflcu res že odklenkalo, Odstop grofa Tisze Je, kakor znano, pocol. ki ga stav! opozicija ero*ov-Andr?issya. Anponv'a ft! Karoiva za ude!e£ho ori vladi. NI te-klfučeno, da nrevzame krmilo na Ojrrskem koaMcMski kabinet. Ko* tia-sfedTi'k! grof* Ttsze se navateto: blvš! T^re^sednfk Vo^Ucij^keira kabineta Wecker1e. bivli nredcednik nar-lamcnta fn m'nlster Berze^c^r ter bfvSf r^fn?ctr5:ki pred^ednHc jrrof Khiien-Medervary. V novih razme-rah bi Isrral najojđllčnejio viogo grof tmrmttM lestka? »Pester Uovd« poroča z Dunaja: V parlamentarnih krogih lodijo, da |e v kratkeni pri-Cakovatl vladine odloCitve glede to-zikovnega vpraianja ln ureditve ras-mer na Ceikem. ^ Nemftkl »NatioulverbaiMlc ie Imel 4. t. itl sejo. Trgovinski minister dr. Urban je informiral stranko o po-Htičnem položaju. Dr. Svlvester je sporočil, da ne kandidira več za predsednika poslanske zbornice. Iz-stop poslanca Friedmanna iz kluba je bil vzet na znanje. Naznanjeno je bilo, da bodo v bližnjem času avstrih ski nemški poslanci nastopali nmj zborovanjih v Nemčiji, poslanci iz Nemčije pa na zborovanjih v Avstrl-' ji. Razpravljalo se Je tuđi o ustano-vitvi nemškeKa bloka v drž. zboru. = Nemški Nationalverband si lasti pravo, predlagati svoje zaupnike za imenovanje v gosposko zbornico. Sklenil je namreč, zahtevati od vlade, da nai izposluje imenovanje po-slancev drja. Beuerle, Oberleithnerja in tovarnarja Zimmermanna za člane gosposke zbornice. Kakor znano, jo imenovanje članov gosposke zbornice izključeno prepu§čeni> svobodni volji cesarjevi = Sprejem avstrijsklh poslancev v Budimpešti. »Nar Politika« javlja, da so avstrijski poslanci, ki so bili k slavnosti kronanja v Budimpešto malo zadovoljni s sprejemom, ki so ga bili tam deležni. Tam se ni nih^e žanje pcbri&al m predsedn'k dr. Svlvester spioh ni prilel z nikomur v dotiko, tako da ni imel niti prilike za odgovor, ki ga je bil pripravi! za sin čaj pozdrava. Za stanovanje in za hrano so morali poslanci plačati ogrorme cene. Za rre"oči§če v hotelu na Margaretnem otoku so moral? plaćati po 105 K, za vožnjo od kolodvora v hotel po 100 do 200 K, o cenah za obed in večerjo pa še govora ni, = Razkoi t slovenski ljudski stranki. Pod tem zaglavjem in s podnaslovom »Poraz SušterŠičeve skupine«, beremo v »Grazer Vo!ks-blattn« sledeče: Dne 31. decembra I. I. je bil v slavnostni dvorani hotela Union občni zbor »Zadružne zvez e«. V zvezi je nad 500 zadrug, posojilnic. lokalnih zvez in drugih gospodarskih organizacij. Občni zbor je bil izredno dobro obi-skan. Zborovanie je vodil Dredsed-nik in znani jugoslovanskl organizator zadrug dr. Ivan E. K r e k. Pri razDravljanju o posameznih točkah je prišlo med pristaši dr. Kreka in de-želnegra glavana dr. Šušteršiča do izredno ljutih razgovo-rov. osebnih in gospodarskih napadov in očitanj, ki so secelotakorazpasla. da jebiločasihtrebaprekiniti razpravljanje. Ob strani predsed-nika dr. Kreka so se udeležili raz-prave vikar in urednik Fr. Smole) iz Celovca. državni in deželni po* slanec Fr. P i š e k Iz Maribora, župnik S t r ei c h e r, profesor in državni poslanec Fvgen Jare in profesor R e m e c; na strani pristašev dr. Su-šfer^iča pa monsignor, kanonik fn deželni odbornik dr. Cveen L a m -p e , ravnatelj Traven, ravnatelj Dermastija, advokat in deželni odbornik dr. P e cr an in še nekaj dnt-crih udeležnikov fn delecratov. Pri voHtvi nadzorstva je bilo oddanlh 2^10 ^la^ov. Lista dr Kreka je do-bila veliko večino. namreč 1gJ7 g!a*r>v. !;«sta deželneira jrlavar-mdr, S-išteršiča pa Ie 1106 el^snv. •šnšteršičeva skupina ?e ?aviteva1a .rnpetro fzvolitev preišniesra nadjior-stva. Krekova skt?nifla na je ta kom-nromisni nredlocr odločno ođklonHa in postavila r>nno1noma novo M^to. Po rar^ia^'tvi izida volitve Ie ?U-šteršiceva sknp?na zaenala ^a^en nrotest in se odstranila iz dvorane s Mfcem: »Ma svidenie v štirimMih dn^h!- Oe^e!ni noslaTiec Ivan Piber, Vi je hi1 izvolipn od nri^h sknpfn. Je i?**?*], da v t?k'h nkn^^fna^ rie more snrej<*tt ^volitve 7>>orovr"-> ^ trablo celfh r>^*t ur. Tn (v LfnM^ni) se govori o v?i;kem ja7Ćw\ v stranki. V 7&dm\h me^en'h ?e je kazalo, da je enotrost stranke zopet obnov-He^a: ti doerodki r?a občrem zboru Zadmžne zveze na so zadostno do-ka?ali. da sr> bHi brezirsne^ni vs! nir? v1oz"tta nri ob!astf orotest, đ» ! nM"? ?hr>r ni bH r*> r»ravi*1fh skl!cy. — Tuđf soelja1nadwnkratfe 80 o tem pornCaH v praSV^imi »Arbeit^r-w|TVt*. Med dnicrim nl?^ ta 11st: »Sflr hm^oajgia. Krovova derfolcratf^no^ ; ifr^ansKnsfKfjatTia. TMannvnncf : »Ilirske >>at!Vc€ so ^Ti^ter?'^'^vi !i«c1Te ; fn seveda ne t»r?fatcIW »7admžne" i iv*te*. ra H rad; ttid? tr> drsbfit v • itokai saj Ie ta oređ pcttei ali ieAnm leti vložfla proin>o ta mtanov1t«v Zadružne banke katera proinja pa ie ni reiena. ^pttfrMft£Yg liudi je ojrganiziral dr. Lampe, namestnik delclnega gTavarja, in «cer najti^ hem... Toda občni zbor je z MK9 veČino irvolit Krekove IjudU . = Slovenci po vojski (vd|nA. V mariborski »Straži« je napisal neki ML članek o koncentraciji slovenske narodne politike po vojni. Članek se prijetno odlikuje od sicer tako apo-diktičnega tona, ki smo ga navajeni slišati iz vrst S. L. S. ter vsebuje (tuđi marsikatero pametno missL Cla-nek pemdarja potrebo narodne koncentracije, ki da je pogoj uspešne narodne obrainbe. Većina slovenskih državnih in deželmh postancev pripada sicer S. L. S., »vendar ta stranka ne predstavlja narodove celokup-nosti, ker zastopa vodstvo S. L. S. — naravno — le svojo stranko in ni nooblašćeno nastopati tuđi v imenu ostalih slovenskih političnih strank. Mesta, kjer bi se skupno posvetovale vse slovenske stranke, še nimamo, toda vočigled sedanjim razmerarn ga je treba ustvaritt. Ni dvoma, da bo doba, ko se bodo končno urejevale notranjepolitične zadeve na podlagi novih, vsled vojske ustvarjenih raz-mer, najVažnej^o za vsako narodnost te države. Vpraša se sedaj, na kaki podlagi bi se dalo doseći skupno na-stopanje slovenskih političnih struj? Na podlaci vseh tistih narodno - političnih toćk. ki so vsem slovenskim strankam skupne. Z diktatom se ne da *a prav niČ opraviti, edina mož-nost je dana s posajanji od stranke do stranke. Takih zadev je več in se tičejo v prvi vrsti vprašania o slovensko - hrvatsk* skupnosti. našega razmerja do sodržavljanov Nemcev, do O?rske, do nadaljnjega zbliževa-nja Avstrije k Nemčiji: v zvezi s terci* vprašan. so vse znane naše zahte-ve frlede šolstva, uradov in važnih narodno - gospodarskih naorav. Naloga skupnetra posvetovania slovenskih političnih strank je, zbrati te skupne narodne točke. Le na takem, točno dogovorjenem ^kupnem temelju vseh naših narodnih zahtev je mogoče uspešno pogajanje na najvišjih mestih, ki danes odločujejo o usodi narodov. To je danes najvažnejsa in najnujnej^a skupina naših narodnih zadev. Preostala pa potem še več važnih notrnnjih ali domaćih vpra-šanj, ki bi jih iz ozirov celokupnih narodnih koristi istotako bilo treba resiti potom sporazuma med stran-kami. Le - te se tičejo: 1. našega na-rodnoobrambnepa dela; 2. sloven-skega zadružnistva in 3. stalnega skupnega narodnega sveta. C e p i -tev obrambnega dela po strankah ni bila potrebna. Obrambno delo irna namen, braniti in krepiti narodne manišine bodisi z ustanavlja-njem narodnih sol, bodisi z razno-vrstnimi gosnodarskimi napravami. Oba hočeta isto, oba delata isto, za-kaj bi potem ne nastopala oba skupno? V raznih drugih vprašan jih sta morebiti različnih nazorov, glede narodne obrambe pa mislila enako. Preureditev slovenskega narodno-obrambnega dela je potrebna, Ciril-Metodova družba obdrži Šolstvo in se pecaj le s šolstvom, a vse druge vrste narodnoobrambnega dela, kot naseljevanje obrtnikov, varstvo narodne kmečke in hišne posesti, vsa-kovrstna narodna propaganda itd. pa preidi na Slovensko strano. Ureditev tega vprasanja bi se najbolje uredila potom sporazuma m^d vsemi obsto-ječimf naro^noobrambrn'mi organiza-cijaTn\ in sicer: Ciril - Metodovo ćrvžbo, S. ?.. Brani^or fn ?5olskT dru-Mv\ na Oori^kem irf Koroskem. Tuđi glede zadružništva ima mlaf-^a organizacila (Zadnična zveza v T luMfani, oziroma njena prednica Ocsrtodar^^-a zvezn^ veliko fraslugo, da je znrte^la zadmžno misel, nred-vrern Rpi^n^ernv'b na****, v ^'r^k^ rese ra^e^a krnečkeea IM'dstva. Tn d ni? i h razln?ov pa n 1, ki bi ?e Kh <*Mo na^*cr^ v Tmr^vi5*fiif» 7i\ Ti^t^navVinr1^ k^"1r^reriČTi!h TSČtvJ-nih nrmniV^r'i. V*»ve«t« r»a *^e dn vrsta tcbtnth r^71r?ov. H crnvnre nr^ti cenitv? fn 7a eno^nost slov^r-rke rndni^^e or^^iririf?. n. nr : Ri-ctvo 7adni^ne rn:1i ne nmeva, I ^*. T>$ n^Tn^^ofr*? tinoraMla r»r!Tn^no Lmn? zpđn'*ne Ideie v dosrso VaVr-f Jh^hkoH ci^fv. kf r'mafo r radrvi?,- OoVier te 7^«5iedu?ejo le flro?rKKiarsW J c*lh\ tflVo ćitivo 1c f7kinčf^o. đa M ??e nriPo ćr> t^te vrste VonVnrcnC-n^fa zadm^netra onran^rartta. ka-Vor ira fr^nmn r>rf nas. Zadnwra Trt t?^ man] v^fna ra fcfvflenie naroda, ^nVor 'e o^^fne. Vsted nostavne t?re-dftve fe TPbr^T^fftro. da ne more vsaV n^t^nmv'ti TK>ve občfTie. A kakor v cfcCni.tako le ^nrarna npr^icifa potrebna tuđi r sađntcL Kotično |e ladnifa zaičitnlca tolerance, radni-garji so lahko različnih političnih nazorov, toda v zadnižniško-KOspodar-skem oziru mislijo enako, sicer bi ne bili zadrugar ji; zato je tuđi tukaj. k&-kor pri obranih nem delu, skupno stremljenje mogoče in v interesu stvari, istotako neobhodno potrebno. Vse slovenske zadružne organizacije naj se strnejo v eno samo s sedežem v Ljubljani, v posameznih jJbkrajinah naj deiujejo pokrajinske zveze z na-logami revizije, pouka, organizacije in zadružne propagande, denarna in blagovna centrala naj bodi v Ljubljani. Tocnejša ureditev bi bila naloga sporazuma med obstoječimi zve-žarni. Končno bo potreben tuđi narodni svet kot stalna najvišja instanca y narodnih vprašanjih. Član istega naj bi bil slehern, ki zavzema v našem javnem življenju važno odgovorno mesto bodisi v politiki, bodisi v gospodarstvu, bodisi v zgolj iz-obraževalnih zavcKlih. Organizacija mora biti izvedena tako, da se bo na prvi pogled spoznalo, da ie to zavod celega naroda. Upam, da bi se potom sporazuma med strankami dala urediti tuđi ta zar?eva. Prezreti ne smem važne točke verskega vpra-šanja. Pred vojno se je v slovenski strankarski politiki dnevno govorilo o brezvercih. farjih itd. Nad dve leti, odkar imamo vojno, ne slišimo veČ tistih glasov in zdi se m\ da jih tuđi prav niČ ne potresamo. Kdor je hotel, imel ie časa dovolj, razmišljati, ali so bili tišti klici potrebni ali ne in lahko je prišel do spoznanja, da bi se bilo dalo d^Iati slovensko politiko brez teea sredstva. Zgodila bi se bila potem lahko kvečjemu ta nesreća, da bi obstojalo med slovenskimi strankami nekaj več tolerance in medsebojnega spoštov|nja in da bi bila naša politika v marsikaterem trenotku in na marsikateri strani mnogokrat bolj stvarna in temeljitej-ša, kakor je bila, Danes nam gre edino le za narodno - politične, narodno - gospodarske in naredno-obrambne zadeve, na tej podlagi iščemo skupnosti. Glede verskega vprašania pa po žalostni preteklosti, ki jo belež'jo strankarski boji na Slo-venskem v zadnjih desetletjih, ni upati, da bi se dosegla za skupen na-stop naših strank tud! skupna pozitivna verska formula, in zato je pač najumestnejše, ako se 7ida skupnost le zgrlj na pedlagi vsem strankam skupnih narodno - političnih, gospodarskih in narodno - obrambnih točk. Verska točka se izloči. Slednjvč se morarno dotakniti še neke temne strani našega iavneea ?iv]ienja; to je nestvaren in navadno zgolj oseben način prlenrke v tiskanih n ^ovor-jeni besedi naše javnosti. Koliko političnih lufnpov, banditov, tolovajev itd. je zabeleženih v slovenskem ča-sopisju in izgovorjenih na slovenskih zborovanjih! Bogu hvala, da nam je vojska rudi te zoprnosti odnesla in ne dvomim, da si želi pač vsak razu-inen človek, pa bodi te ali one stranke, naj se tista grda navada ne po-vrne več na Slovensko. Kdo zabavlja in zmerja? Tišti, ki mu manjka stvarnih razlogov za brambo svoje-pa stalisča. Takih nevednih delavcev pa v naši javnosti spioh ne potrebujemo. Stremiti moramo za tem, da bomo vedno bolj v stanu dokazati primernost In pravilnost svojega javnega delovanja z razumnim! znan-stvenimi razlogi; !e s takim delom se dosežejo tra'ni uspehi v javnem življenju. — Stranke bodo obstojale tuđi po vojni kaknr so obstojale do-slej. Sleherna pa pravi, da išče s svojim delom dobrobit naroda, če je to res, potem v tako vajnih \n odločil-nfh trenotkih, kakor je baš sedanji, ne bo tečko najti poti sa skupno po-stopan;" = Razlog! k obsodb! dr. Kra-mafa, dr, Pazina, Zamazala In Cer-vinke \n Cehl. Razlogi k obsodbi v zadev! dr. Kramara in tovarišev pra-vijo izrecno: ^Navedena dejstva Iz podlag za obsodbo rišejo 1e v kratkih potezah sliko, ki }o Je razvila razr>rava o celotni dr?avi sovražni or^anfzacil! v nienem razvoju ln učinku. Kakor je rudi ta slika nevesela, je vendar razprava pokazala, da je le majhen de1 češkecra naroda in n-'e^ovih vod'telfev podle^el zlo-čfnski a^ftacijfi. BHo bi torej napačno, če bi hoteli storitl za te globoke?ra obžalovanla vredne razmere odsro-voren patriotično mfsleči del če5ke-# gra naroda, kl enako oštro obsola te fcmote. in to tem bolj. ker se pnčenia sedaj pravilno vodstvo čeŠkega naroda, k! se resno trud!, da bi zopet pridobilo celotno preblvatstvo av-strffsk! državni m!s!i. Treba Je tuđi konstatirati, da so se ČeSke Čete po svoji velUci večinl odlično bojevale, kar dokazolelo nflh krvave Izgrnbe fn Stevilna zar1"*ena Naivllja odlikovala. Maj «adcne or*e^ra, k! Je kriv. zaslužena kazen, vsakemu st>1r»5ne-imi f)h«tHaTihi pa se moramo pravično ocrniti.« = Svarilo Poffakon. Nemslcl cro-bernator v Varlavi general Đeseler. ob javlja razglas* v katerem svari prebivaice okupirane Poljske pred nazorom, da nima nemška uprava po proklamaciji neodvisne Poljske ni-česar več ukazovati in da |e Poljska neodvisna, vseh vojnih bremen opro-ščena dežela. General ^Beseler po-zivlja Poljake, nj(j le M>kore nemškim oblastem in/ngp vc|jno doprina-šajo žrtve za skupno stvar, ki je tudt poljska stvar. • ? * = Bivši fegeni San Marina are-tiran. Zaradi poneverbe dveh milijo-nov lir v škodo San Marina je bit Colinto Amati. ki je bil dvakrat regent in pooblaščenec San Marina, v Riminiju aretiran. Polkovnik Hofer — minSster za prehrano. Predsednik urada za prehrano Oskar Kokstein je odsttipil, polkovnik Anton MCfer pa je imenovan za ministra in za vodjo tirada za prehrano. Urad za prehrano je začel poslovati dne 1. decembra 1916. Novi minister za prehrano je bil že v miru šef etapnega urada generaln.ega štaba in izvežban v preskrbovanju armade. Od začetka vojne je bil Šef takozvanega »Ouartiermeister-* od-delka visjela armadne^ra poveljstva in si je v tej lastnosti pridobil natanč-no poznanje razmer glede prehrane. Minister polkovnik Kofer ima glas in sedež v ministrsken^ svetu. Uradni komentar k imenovanju novega ministra za prehrano po-udarja potrebo spopolnitve organizacije in delovanja urada za ljudsko prehrano in najožje zveze med aprovizaci]o civilneffa prebivalstva in armado. Zato je bil Imenovan od-ličen oficir, ki ima na polja aprovl-zacije obsežne izkušnje. . Nam se zdi imenovanje vola-§kega ministra za prehrano tuđi v tem oziru pomembno, da so odločil-ni faktorji odločenl izvesti vse potrebne ukrepe z najveČlo energijo in če treba, tuđi z vojaško brezobzii-nostjo. Kakor poročajo z Dunaja, iziđe prihodnje dni nova naredba za nabi-ranje masla in masti. Naredba bo te* meljila na pnsiJnem kontinj?entira-nju. Vsaka občina. vsak okraj, vsa-ka dežela bodo morale oddatl gotovo (kakor se zatrjuje), ne prevelike množine maščobe. Nadalje se bodf* sistematično ustanavljale skupne kuhinje, bodisi kot javne, družabne ali obratne, kl naj omogočijo in razširijo čim ednotnej-šo in splošnejšo ter s tem tiidi šted-ljivejšo skupno prehrano prebi-valstva. Podpredsednik orada za ljudsko prehrano sekcijski načelnik Keller se poda prihodnie dni na daljše potova-nje, da se prepriča, koliko živil se da še nabrati. Zlasti bo poskrbel, da se bo dobilo še nekai krompirja. V uradu za ljudsko prehrano Je bil ustanovljen posebni oddelek, kl bo zatiral draženje ter skušal izvesti znižanic cen za posamezna živila. W ft *tWffl Wl\ Odlfkovan ie bil na romunskem bojišču s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda Andrei Močnik, župan Iz Grahovega na Ooriškem, sedaj četovod.ia pri 07. pešpolku. Odtfkovanje. Župnik v Zgoniku na Krasu Boerumil Nemec je odlikovan z vitežkim križem Fran Jo-sipovegra reda z vojno dekoracijo, župnik v Mirnu pri Gorici, Anton Orbec, pa z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. V ruskem vietnfštvti se nahalajo po seznsmu izgrub št. 4.SS: Ipmacij Koren v Harkovu. Ivan Kovačič v Rje-zanu, Matiia Hrovat v Harkovu, tenacij Velikanje, vsi s Tolminskega doma. lov. bat. št. 20; Iyan Lavren-čtč s Tolminskega, črn. bat. 29, v Skobelevu. Josip LegIŠa z Ooriške-?a. nodlovpc 20. lov. bat. v Jekate-rlnbur^u, Alojzil Martelanc z Oorl-škepa, "40. kraj ni naveden. Ivan SkriH z Oor^keca. loy. bat. 20, kraj ni naveden. Fran SfHigroj z Ooriške-ea. lov. bat. 20. tuđi brez navedb^ kraja. Goriškf Sfnvenec v an^icšk^tn vletni§tvu. Pri Verdunu se je hor^l slovenski toT>nič^r Just Piia^ec % Crni? na VinavrkAm. okoli 2* let star. Piša! je veČkrat dornov, r>otetn ni bHo noV»eneea pistns. neki dan r»a ?e do*1o ?a1osrno r*oroČUo RHavČc-vim. da Je Just mrtev. Ali za tnrtve-era prneda^tri Ju«?t Pifav^^ ni b;l m--tev, Tr»arv**5 ran^n je priSe! v nnP'le-5ko vternfStvo. M^ novela I^ta ^an pa so dnHH PH«*v5«;vi v Črnlčrh nkmc, v katerem Just narnarna, da %e nab?!^ zdrav v anprle^kem ^etni-?tvn. Veliko Je bilo veseHe v Rijav-Cevi družini, ker nenretrEroma so Čitali topet ln xopet Jnstovo plaoo lo 5 strv_______________________________ .SLOVENSKI NAROD*, dne 8 januvarja 1917, , Stran 5 tako so v Rijavčevi hiŠi tik ob so- ški fronti nričeli veselo novo leto. Poročila se je gospodična Milka Furlan iz znane rodbine Furlan-Ozbičeve s Svinega pri Šmarjah na Vipavskem. z iiadporočnikom gospodom B. pl. Z i t k a v Elšovicah na Ceškem. Novoporočenka je sestra v boju padlega nadporoćnika Hermana Furlana. Prf XXXIV. trečkanju posojila mesta Gorice z leta 18S3. v visokomu U. a. v. 50.000 po 6c/c dne 1. t. m. so bile izžrebane sledeče obveznice: 2 po 500 fl. št. 53. 60 in 6 po 100 li. št. <25t 74, 114, 127, 133, 144. Umri je v Trstu gospod Josip P e li c o n, c. kr. poštni oticijal in bivši učitelj. Pokojnik je bil dobro znan v Trstu v Širših slojih kot kre* menit naroden značaj. Iz Pazina poročajo, da je umri v mestni boinišnici v Trstu gospod Fran SlokoviČ-Grgurina, c. kr. sodni avskultant. Dovolfetiie za otvoritev slovenskih gimnazijskih tečatev in konvikta v Kromerižu ođtcgni^o. Notranje ministrsivo je cdze^nf-o z odlokom dne 29. decembra 1916 dovoljenje za otvoritev tečajev in konvikta, rarne-nienega slovenskim goriškim girnna-zijcern, v Kromerižu, in sicer radi neznatnega števila priglašenih ob-tekovalcev in raditeca, ker so Že ustanovljeni slovenski zsnoflovalni tečaj i v Trstu. — Torcj konvikta in tecajev v Kromeri^ii ne bo, tako o^taneji zaposlovalni tečaji v Trstu. IPrispevki, rramerneni za Krorneriž, raj se porabijo srdaj ?a Trst. Vseka-lor se mora poskrbeti, da bodo sin-ver*;1:! jrmnaziicf 7 Onriškeca rno?|: ridrr?ievatf svote študiie, kakor jih morefo italijarski. d^bro pobrani in eprodno spravljeni po konviktih. Dnevne vesti- — Tretjlč odlikovan. Učitelj pra-porščak Zrnaga B re g a r t je bil od začetka vojne nepretr^oma v vojni in je bil odlikovan v bojih pri Oorici s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda in z hronasto sver-njo. — Odiikovanie. Računski pod-častnik I. razreda Albert M e d v e u- p š e k 3./87. vojne stotnij3 je bil odlikovan za izredno hrabrostno obnašanje pred sovražnikom s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda. Čestitamo! — PoveJjnlk domaćega pešpolka »Cesarievič« št. 17 je posla! sledeče pismo: Zupanstvu deželnega glavne-Ka mesta Ljubljane. V imenu domaćega polka si dovoljujem sporočiti prebivalstvu deželnega glavnevca n;e-sta najsrčnejša voščila za novo leto. Ponosem sem, da morem pri tej jrri-liki izjaviti, da tuđi leto 1917 ne bo videlo sinov kranjskih omahovati in pešati, kajti mi hoćemo, zvesti trdo priborjenim tradicijam. moško in hrabro vztrajati do zmagovitega mira. — Z najodličnejšim spoštovanjern nolkovnik V e n t o u r 1. r., povelpiik. — Povodom obdarovanja doma* čega pešpolka »Cesarjevie« št 17. z božićnimi darili je poveljstvo te^a rc!ka c. kr. deželnemu predsecistvu v Ljubljani poslalo sledeči dopis z ■:-ie 25. decembra 1916. 1.: --»Povelf-*tvo c. in kr. pešpolka »Cesarjevič« St. 17 dovoljuje si v imenu moštva in ćastnikov izreci najsrčnejšo zahvalo za nam došla božična darila. Parila, katerih razdelitev se je izvršila v zmislu c, kr. deželnesa predsedstva, so povsod povzroC-I'a najodknto^rc-neiše veselje \z zahvale polnih src. Sa! je prebivalstvo dežele Kranjske vrsovič na velikodušen način dokazala, da ne zamudi nobene prilike, dr* ne bi dnlo izraz ljubezni in vdanostr -o svojih sinov. Polk ne more svoje zahvale izreci na vrednejši način, ka-Vor s sveto obljubo, da se bode za upania domovine tuđi vnapr^j vred-:cga izkazal. — Po pozivnen razglasu »P ^snffnzan^ nonnvno preMrarf^ vsc* v fetfh 189S.—IS92. rojenih črnovof-nih zavezan^ev se vrši na Kranj ^kem: Dne 15. in 16. januari a v Ljubljani za sedna okra'a Ljubljana Ozvzemši rnestD Lfiibljana) in Vrhr,:ka: dne 18. januarja v Cr-lornlju za sodna okraja Crnorr.elj in MetlfVa; dne 19. in 20. j an u a r-ja v Rudolfovem za sodna ^Vraja Rudolfovo in Zužemberk: dne 22. januarja v Trebnlem za ^od^i okrai Trebnje: dne 23. januarja v Mokronogru 2a sodni o!rrj Mokronr«; dne 24. januar-1 a v K o s t a n j e v i c i za sodni nVraj Kostime vica; dne 25. Januar ja v Krškemza sodni okraj I^rško; dne 26. j a n u a r j a v Ra-tečah za sodni okraj Rateče; dne 27. j a n u a r j a v L i 11 j I za sodni r>>r->\ Liti?a: dre 20. januarja v Višnji gori za sodni okraj Vi-^nja rora; dne 15. januarja na Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora; dne 16. j a nu a r j a v Ra* doviUci m todai okrai K|^-' ljica; dne 17. januarja v Kranj a za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 18. januarja v ŠkofjiLo-k i za sodni okraj Škofja Loka; dne 19. i n 20. j a n u a r j a v L j u b I j a-n i za mesto Ljubljana; dne 22. i n 23. januarja v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; dne 25. i n 2b. j a n u a r j a v R i b n i c i za sodna okraja Ribnlca in Velike Lašie. — Nova prebiranja na Ogrskeou Uradno se razgtaša, da se vrSiJo med 29. januarjem in 10. februarjem na O^rskem prebiranja ćrnovojniškega letnika 1899 in vseh onih v 1. 1365. do 1898. rojenih črnovojniških obve-zancev, ki dosedaj še nišo bili na prebiranjih. K prebiranju morajo tako ogrski kakor tuđi avstrijski državljani. — Vseuč. prof. dr. Rajko Nach-tlsall je pozvan za člana komisije, ki naj doloći Albancem enoten književni jezik. Tega Albanci đošlej nimajo. Njih jezik se deli v dvoje velikih na-re^ij, severno in južno, geško in to-ško. To se pozna tuđi njihovemu kn':ževnemu jeziku Prof. Nachti-gall je v pretečenem tečaju preda-val albarščino ;n je že pred leti, v slovnici, ki \o je sp:sal sVtinno z Albancem Pekmezom, poskusil normirati albanski književni jezik na podlacrl centralnega a!banske-Ka narečfa. ki se govori okoti Elba-sana. Tegra priznanja in odlikovanja, ki je doletelo na^ecra učenetra rojaka. smo vecell in mu iskreno čestitamo. — Pofcre^a se od 30. novembra 1915 Pavle S v e 11 i n. četovodla pri c. in kr lovskem batr'ionu, 1. stotni-ja. Ako bi Kđo njesrovih tovar:^ev kaj vedel o njem. se nrosi to naznnn'ti nroti novrrtitvi motk. 2 škatifici vž*i?a!k. ška^To za dekrete in glavniV. 10 pisemsk'h pa-nlri?v z ovojem. 15 vojnih dopisnic, svi::!nflc. notes fn zavoi siafikor-čkov. Nekadilci so preieli namesto prvih štirih predmetov ? para noga-vic, 2 ženna robea in denarnico. — P2tr!of?«^a vreti^tavi v Kino Centralu za eo'ence in gotonkc ljubljanskih Dnevnih zavetišč. Ravnateljstvo Kino Centrala je priredilo dne 3. januarja 1.1. qb pol 2. popoldne poldmgo uro trajajočo brezpiaćno inladinskA predstavo za poience in crojenke ljubljanskih Dnevnih zave-tišč. Navzoč:h je bilo 249 otrnk \r\ sicer 102 otroka šiSenskeKa Pnevnejra zavetišča pod vodstvom zavetišk ^a voditelja in 7 zavetiSkih učiteMic-nadzorovateljic, «4 otrok 1ji:bM*n-sket?a Dnevnega zavetišča na Rlei-\veisovi cesti pod nadzorstvom za-vetiškega voditelja in 3 zavetiških nadzornic-nčiteljic in fi3 otrok Drov-nej?a zavetišča Vincencijeve dru/be v Komenskega ulici, katere sta spremfia'a zavetišVa nadzorovatelii-ca-nčitelj!ca in šolski sluga. Napeto pozornost so vzbniaic lepe božične slike in krasne slike Njiju Vel. presv. cesarja in cesarice ter cesarjeviča prestolonaslednika. kakor t*:di nas'h slavnih vojskovođi] ter prizor! po-^rebnecra sn^evoda rainega cesarja Franca Jnžefa T. Za nameček je bilo pa seveda nekaj veselih in Šaljivih točk. — Predstavi sta nrisosH'ovala tuđi i?«, c. kr. deželni šolski nadzornik dr. M. Opeka in okralni bolski nadzoiT?k Ft. Lavtižar. — Se nefral o ooZtnlh ce^ih vređ-itotnlcafi prednje Izdale. Pred par dnevi smo priobčili uradno obvestilo, da se mora na ooSrne ćele vrednot-nice prej^nje izdaje prilepiti samo dotična znamka nove izda* J e, če hoćemo, da prejemnik ne bo plaCal irni^iH^r« PorU. Vri#d od- loka poštnega ravnateljstva z dne 5. tiaseje zgoraj navedena naredba v toliko izpremenila, da se &e iahkc* na vse prejšnje poštne ćele vrednostnice (pisemske ovitke, zaiepke, dopisnice, ovojnice, naslovne listine itd.) prilepl v njih po-polno in veljavno irankaturo dotične pisemske znamke prejšnje izdaje. — li »e|e mflstratiiesa sradla dne 5. januarja 1917. Odkioni se ; prošnjo Uršule Klančarjeve za do- \ ; volirev prenosa njene izkuharske koncesije iz hiše št. 1 na Tržaški cesti v hišo št 6 na Dunajski cesti. — Ker se voda s sveta, kjer stoje voja-ške trenske delavnice v Spodnji Ši-ški, zelo slabo odteka, se na prošnjo poveljstva teh delavnic dovoii kredit za gradivo, potrebno za napravo ; treh ponikovalnic in petih požiral-nikov; dela sama bodo izvršili vo- ' jaški delavci in vozniki. — Sprejme se ponudbo Martina Marinka, posest-nika^ / Jernejevi ulici št. 37 v Spodnji Siški, ki je pripravljen dobavljati mestni občini tolčen gramoz 1 ni* po 7 K, gramoz iz stene in pesek pa po 5 K, vse postavljeno na lice mesta. — Albcrtu VoJniku, posestniku v Podutiku št. 25, ki dobavlja mestni občini doloinitni gramoz in pesek za posipanje mestni nasadov 1 ms po 6 K 80 v, oziroma po 5 K 60 v, se ne dovoii zvišanja cen za 2 K pri 1 ms, kakor prosi, temveč sarno za I K. — i Plakaterju Alojziju Mateliču se odda plakatovanje n^aq:istratnih o^lasov v | mestnem okrožlu Ijuhljanskem za pa\Šalno letno svoto ,^00 K; zahte- ; vati ne bo smel pa nobenih doplačil već. — Cene za drsanje na mestnem drsali^ču pod Tivolijem in za vožnjo s čolni na tem ribniku osta-nejo za leto 1917. stare. — Kolinsk! tovarni se podeli stavbno dovoijerre za pri7?danje verande k administrativnomu poslopu tovarne. — Prošnjo Franca Bizjana, posestnika na Vodovodni cesti Št. 252 v Spodnii Šiški, da bi se njegovefca psa-ćuvaja oprostilo pasjega davka. se odkioni, ker prosilčevefra posestva ni smatrati za na samem stojećega. — Dru-žinpm. ki so imele mestni svet na tr-jaru Taboru v letih 191S in 1916 brez-p!?Jno v nafem, se podaljša nalemno dobo še 7-\ leto 1917. — Dnme defavnega komitete »Bož'č 1916. na bojišču« se vljudno obve5ča!o, da so vzorci slik vseh v slavnostni dvorani lezelne vlade narednih foto£r*f;i skozi osem dnf ra2-Doloženi v trgovini Krisper, Mestni trg, kjer se iz vljudnosti sprejemajo tuđi naručila — Pametna uredba. Kakor znano, so raznim mlekaricam z voziikov izginile z mlekom napolnjene posodc in steklertice. Sedaj je pa uzmovi-čem to delo preprečeno. Mlekarice so si namreč umislile kolare, kakor-šne so za perilo. ki jih zaklepajo in se na ta način zavamjejo pred šk-)do. — »Gostl'niČar,« ta izvrstni stro-kovni list, ki sja izdala deželna zveza ^ostilničarskih zadrug. je končal tret-je leto svojecra izhajanja Z doleo vrsto dobrih člankov in aktualnih be-ležk ie veliko storil za informacijo in podrk jfostilničarjev in za obrambo njegovih koristi in pravic. List Je v^1evažen za stanovske interese go-stilničarjev in zaslu?' najizdatnejšo podporo — Umrla Je srospa Marija Oherbaz. mati jrosp. Oherbaza. knii^ovodje mestnej?a posrrebnega zavoda v L|TTbliani. Na^e sožalje. ! — Umrla Ie v Spodnfl Si§k! gro- spa Bre^kvar, eostiiničarka pri Vinski trti. Na$e so^alje! ! — Predpustnt čas bo letos trajal ■ 45 dni. namreč do 21 februarja. Mi-| nui bo seveda tako. kakor lanski in j predlanski. | »Ko postaneio Htfđte ffodn! za Ij!-he7cn.« Tcrrokaz v 5 del?h: v crlav-nth vlo^ah Fem Andra in Alred Ahel. To ie dnisri unWniSki film leto^nje Fern Andrq-5er5?? in se bo Jutri. ▼ torek ** sredo dne 10.. četrtek dne II. t. m. oredvaia! v ti?ka;*ilem kino fdc?»l. Predstave ob teh treh dnev'h no dve uri fn sicer. pozor: ob 3^ 5„ 7. In 0. ml Zjri'MU se Ie zlata damska ura z rfnJoro rlato verifAco na notu od vile Kredarfce (pod Pn?niVom) v m?sto In Kino Ideal Pošteni natditeH se vli^^no na^ro^a. da tzsrubMeno odda prnti dobri najrrad*' v upravništvu »SIov Naroda«. Naile *o «e vrednostne tnatrke srednip vre^nost? VnraSa se pri nred^tvii »Slov Naroda«. N?»če živi!. Pri dajatvi ži-vil bodo vofne kuhinje imele nred-nost in bodo sele za niimi prišla na vrsto z^e^na cospo<1inktva. Tuđi t7'de prfhodnie dni naredba o dobi-vaniu in ra^dMievani« ma<;ti in bo ta ?3snovana na prisilnem oddajanju masti. 4- 7altrl ovaMca za revne šof-«ke otroke. Na liublianskih ljudskih šotah je nrere^nie ^te^^io otrok. ki prinafajo v 5ofo te?č aTi vsaj brez eorkesra zajtrka. 7a te otroke je po-skrbel upra\TT odbor D^evn'b zave-V.ŠČ na ta način, da bndo od.^lej dobivali eorak zsiiterk v liublianskern Pnevnem zavetišču na Bleiweisovi cr?;ti. Onrak Z3?terk bo nrinravlien — prlJerši v torek. dne 9. ianuarja — vsak delavnik točno ob Pol S. zjutraj in to zazđsj <;amo za že izkazane otroke vseh šol. Po zaužitem zajter-kn 5^> otroci lahVo Še pravočasno v Soli; taki, ki nimajo §o!e, ostanejo, O7:roma pređo v svoje Dnevno zave-tišče; oni pa. ki nimajo Sole in ne spadajo v zavetišča. se vrne;o do-mov. — bolska vodstva ljubljanskih lindskfh Sol so povabTiena, da sprc-jemajo tvći nadnijne prišla*^e takih revnih otrok. ki ne dobe doma sror-keira zaft^r^a. in jfh izkazujejo upravrernu o^*>orj. 4- Kiva. Pokar^la se ?e potreba večjesra štedenia s kavo. Pnhodnja nakazila na kavo bodo veljala za osem tednov; to pomeni, da se bo moralo s tisto množino kave. katera je bila doslet oddana ra Šest ted-nov, v prihodnje izhajati osem tednov. + Petrolela manfka menda že po večir? dežela. 4- P?7 v Sarafevo. Sarajevska mestna obeina prodaja riž po 3 krone »cIlogTam. Razne stvarL * Prepovedane sladlre iedi ▼ Italiji. I talijanski listi naznanjajo naredbo, po kateri je nrepoveđano dva dneva v tednu delati, prodajati in uživati sladke Jedi * General Sarkotte, načelnik de-želne vlade v Bosni in Hercegovini,* je postaj baron. * Lsireiii i»e je v Zagrebu podpol-kovnik 25. domobranskega pešpolka Kudolf pl. \omogyi. * Feldmaršal baron Coorađ je bil dne 5. januar]a v avdijenci in mu y skoro t i s o č čas^pisih na Anglc-škem, v Amcriki, v Afriki, v Avstra-iiji, na Francoskem in na I talijanske in. * Lord NorthcHffe, kralj angle-ških časopisov, je pred kratkim spi-^al članek »Kako stvarjamo novo Anglijo«. Ta članek je izšel istočasno je cesar pri tej prillki darova! in iz-ročil marša!?ko palico. * Amerika napreduje. Generalni ravnatelj ameriškega trusta jeklanu Anton Schwab, je pojasnil, da izde-lujejo tovarne njegove družbe že zdaj za 50 odstotkov več topov, kakor velikanska Kruppova tovarna na. Ncmškem. * Bivši doigoletni generaladju-tant cesarja Franca Jožeia, general-oberst baron B o lf r a s, je odstopiL Pri tej priliki mu je pisal cesar Karei izredno ljubeznjivo in laskavo pismo, v katerem se zaslužnemu dostojanstveniku zahvaljuje za zve-siobo in požrtvovalnost ter mu želi še dolgo življenje. Cesar je nadalje odredi!, da naj nosi baron Bolfras uniformo generaiobersta tuđi še na-prej. * Ve.ika tatvJna. Na železniškf progi Olomuc - Lublin je bilo iz poštnega zavoja ki ga je bila poslala olomuška filijalka avstro - ogrske banke filijalki v Lublinu ukradenih 600.000 K in sicer samih bankovcev po 1000 K. V zavoju je bilo vsega skupaj dva milijona kron. Tatovi so zavoj spolirali a ga po izvršeni tatvi-ni zopet spravili v prejšnje stanje. Sele ko je ta zavoj prišel v Lublin, so spoznali, da se je zgodila tat-vina. * Iz ruskega vojnega vjetnlštva. Madžarski listi poročajo, kako lepo so obhajali naši vojni vjetniki, ki se nahaiajo v tabortšču Novo Nikola-jevsk, spomin na umrlega cesarja. Imeli so žalno božjo službo in povelj-nik taborišča major DimitriJ Ravo-volskij je po žalni maši nagovoril zbrane vjetnike ter se v pijetete polnih besedah spominjal umrlega cesarja Franca Jožefa. ki ga Je imeno-val najmodrejšega in najčastitljlvej-šega vladarja Evrope. * Trganie za časopise. Opetovano smo že poročali o bojlh med Nemci. kdo da dobi kak časopis v roke. Zlasti je bilo mnozo vpitja na dr. Sie«:harta. Zdaj se je jako znani, če-tudi ne preveč ugledni dr. Josip Kranz, znani »Spiriras - Kram* po-lastil 7>Prager Tagblatta«, k! Je v nem^kfh Krogih na Ćeškem fn zlasti v Pragi zelo razširjen in vpliven. — Krartz je knpfl »Prag. Tagblatt« fn Se sedem drugih listov, ki so bHi Iast iste družbe, v imenu denozitne banke na DunDiu za pet milijonov kron. Darila. Mesto venca na krsto Ivanu Me-Jaiu sta izročila mestnemu magistratu za mestne nbog'e tvrdka Ros-mann & Tschurn 50 K in gosp. Franc Miklitsch 20 K. Za Mhoge otroke. Oos-p. trgovec Cesar Menardi v Ljubljani Je fzročtl rnesrnemu mafristratu 50 kron kot božf<*"o darHo za ubocre otroke. Gosnod fo-^13 Zidar, tnsrovec ip posestnik v Ljubljani, je daroval, kakor običajno voiaške nastanjevalne pnstojbine za prostore, katere ima v njegovi hiši št. 31 na DnnajskI cesti vojaška uprava v najemu. Te nristoih'^*3 7-H?] in P^e^emn krf^u. Panami Hst obsena t stnnf. IzdajateH fn odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In Hsk »Narodne tiskarm«. Potovalnl kožuh dobro obranjen, in 103 nožno ogrijalo +m kupi. — Ponadbc pod ppKotall 103M na unravo. »SIot. Naroda«. frtprav« prostor a gostibio, ali majhst : gostilno : brez koncesije na prometnem kraju ¥ Ljubliani, RMM f M|M 9Š kaJHL PcnuHbe pod mtmk*l/llm na opravo. *Sk»v. tiarod^ || Stran 6.______________________________________________________>UJVtiNSKJ nakou*. on» a. januvarj* ishT._______________________________________._____________5, ttev. I Potrti neizmeme falosti naznanjamo vs«m sorodnikom, prijateljem I in mancem tužno vest, da je nali nepozabaa sestra \n teta, gospa AHA BRESKUAR I |Mt!lni£arka bi posostnfo« pri „Vinski trti* I v Spo*, iiiki I vferaf dne 7. januarja 1917 ob 3. uri zjutaj po kratki mučni bolezni I nenadoma preminula. I Popreb neoozabne pokojnice se je vrSil dane«, dne 8. januana I 1017. ob 3. un popoludne iz hi§e žalosti Spodoj« Si&ka itev. 128. na * !p«t*-a Mtl*O dr» Ks* nofovo, Hansa Oherbazove, Ide Dorrerjovof svo e >onr..aP Ele Crherbazave ro Lavreučak, svojih svakov dr. Fordl-nanda Saneja m Anton Dorrerja tužno vest ca je njih dobra, skibna mama o^ir stara mati in tašča, go^pa Marija Maziva dne 6. januarja 1917 zjutraj po dolgem bolehanju za Tcdno zatisnila svoje oči. Pogreb nepozabne pokornice se je vr^il ▼ ponedeljek, doe 8 januarja v St Petru pod Sveto goro na Stajerskem. V LJUBLJANI, dne 8. januaria 1917. Popolnaia nova oprava za Š^ecerijsko trgovino, je pocenl naprodsj. 87 Juko Prcdovič, »{ubliana, Ambroicv trg št 7. gostilna na glincah ttpri bobO£$kn" se z^adt sm»-ti z k« rcesijo vred takoj proda afi eveni. odda v Rajem. :oo VnraŠanja rri lastniku na Glin- cah štev. 37. Malinov sok garantirano naraven. v najbolji rafi- nadi vkuhan, v po'tnih zavojiti a kg brutto po 17 K franko razpo>ilja A. Tosek, Praga, kral. Vinogrady 1274 La. Za *ečje dobave soecija'ni oferti. VojaS£ii|e proste komptoiriste In korespondente (tV. lagali dl) zmožni netnškega i a < nega si vanskih jezikov tšte za biro v Stnbici in prosi za oferte s nlačilaimi '*"htevk% r rep:?i F^ri~e.al ^r\ 5l:ko E. V. FELLER, Zagreb, Jnr]t*ska 31 A. 112 5 ki vzđsrne 150 ali 200 U-jt. FRAMC LOČIČliim; Bećna p. Oarafiorad, i itafersko. 100 meblovano sobo s vporabo kuhinje, za 1. februar t. 1. Kdo, pove upravn. »S'ov. Naroda« HT Proda ao već bektOT grle n sHe ■ po dnevni ceu* VIlfKO 0BS0L, ; EostriTnlca p. Podplott ftta|orsko. 98 Brivskees piolaika >Tarei§e?:^ išče 97 Blažekovie, Kaiser Franz Josef Kai 2, Gradec Trgovine s poštnimi kartami dobe zastonj cenik o krasnih novostih po brpzkonkure^čmh cenah ic<» Zaloga razglednic Miroslav Eisen-i menger, Dunai XV. Lfihrgasse 4. Izmjeno urataico (iteaoermf ajo) apreime ir. B. Plpaa, odvetaik v Mariboru. 4tat liisli umili 1 mešane stroke Želi prcmenlti slu2bo. Vttop takoj ali po dogovoru Naslov pove uprava Slovcnskega Naroda latollftfitaa, aUada alnt^atitea :: sojpodifno :: đomafinki, zmužna nemarne, slovenščine in italijanSćine. IM« M^Sta v kaki p^arni ali trgov n\ ali kot blagajnica.ka. Gre tudl za diužahn'co *ez da i. Pismene ponudbe na ?ravn »Slov. Naioda« pod „d#aw-člnlui aa*1. 83 ZanM boleni go^podiija se proda 5 konj in sfeer t brett kobili, iva krala la oaaletno irobo. 4202 Na an ei^e o< i'7«dKe pr( FraaO ftaldaralta, ataaar v Poatolat. Prazne vreče rsch vrst tn v v^aki množim kapaJO vedno ter pla^uje naidražje ------ trgovska tvrdka =3 J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 3729 Korespondenca. Dobro situiran tr^ovec in posestnik v večjem mest u, 26 let stat, sedaj vojak želi znanja v svrho roznejSc 2emtve, z inteligentno gospodično 16 -20 iet staro. Biti mora iz ugledne rodbine, čiste preteklosti in prikjpliive zu-nanjosti Premozen»a se ne zahteva. H'erke trgovcev ali obrtnikov imajo p.ednost Stroga tainost častna zadeva. Ponudbe, ako mo»oče s sliko na upr. »Slov. Nar.« pod „Miada mrmtm 1917/104". Inteligenten slovenski zalcon^ki par s stalnim bivališčem v mestu, ---------- tprejme _^__. otroka kot \mm proti pnrrcrnemu enkratnemuodplačilu. Ponudbe pod Šifro „Dobra TSfOfa 107** na uoravn. Slov Naroda«. Kupircm in proDajam: bodUi fia!iUt¥Ot iteUaataa. aoto, sulico, porcolaa, oroifo, podobo, star denary splok vao, kar ]• aa)0aa] M loi staro. I Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljica itd. Albert Derganc krivac in koncetMon rani starinar Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Itavkii golir preddslavec aH v#d)a ođđelka, sprotoa la vostoa, tndl kopači la betonski dolaTd, dobo tako] posla pri stavbonllni Robert Smielovskemu, Rimska c 2. Ta se oddafajo star škril, vrata in okna. ij » i ■ ■ ■ ■ II W H W 'I n innhh tak a luk B SI*— U Prage dobavlja po povzctju Tavaraa Bva 57 attUB ft Co^ Fra** ¥IIt 0S9. : Učiteljica : v lepih toplicah Spod. Štajerja, teli mea-|aal s koleginto v okolici Celja ah pa vsa| ob železnici. Mesto bi bilo posebno pripravno za starejie, bolehne učiteljice — Nasl »v na uoravn »Slov. Naroda«. 110 Trgovina mm Me aT s trafiko ~Wtt M *• tako| v as|ta. Jos. Vrecko, Bizeljsko. Mm pianino In klavir proti gotovini. Ceoa in naslov na: Wowakf Spodnla ilika što*. IM. Veill trgovsM lokal s stanovanjem in skMi&em se takoj odda. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« do 12. t m. pod JkL lT/a0M*. 69 Gospodična z večletno prakso v loteriji, UĆO »tnlbo. Tuđi kot biagajničarka v trgovino. Ponudbe pod „T. O. 67M na upravn* »Slov. Naroda«. 67 "•*" piaiia in nlenec iz dobre biše se Spreimeta za trgovino z me-anim hialfc ******* Čeke, nakaznice in akreditive aa vsa tn- in inozemska mesta. | torij. Rentni davek plača banka iz svojega. H.S£Ci4 AAJB nESUJME: na blago, ležeče t javnih skladiščih. ■OPOJI B PH0DA4*: Devize, valote, vredeostne papirje Ud. i. «re«. V« mUMA: ta» naroCila in |ih izvršuje najtalantneje. i c kr. razredne lotenje. itSI? I Brzojavni naslovi JIUIIIAIl»im. . ra Telefon U. 2S7.