rogtnlaa platen« ? gotarlnL Leto XIII., štev. 174 Ljubljana, č 28. julija 1932 UpravTiištTO; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126, Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al 3 — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: K.ocemova ulica it 2. — Telefon it 19(1 Računi pri post ček zavodih: Ljubljana št 11842 Praga čislo 78.180. it 10S ?41 Cena 2 Din Naročnina '.na£a tncaccuc L)n Z5-—t za toozem«rrr Dm 40_ Uredništvo: Ljubljana Knafljera »lica 5. Telefon St 3122. 3123. 3124 3125 hi 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. T©- lefoo Št 2440 (ponora 2582) CdieKocenovii t»l 1 TH '0(1 Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu afasfroia šolske ladje nemške mornarice Pri nesreči nemške šolske ladje „Niobe", ki jo je po-topil vihar v Vzhodnem morju, je utonilo 69 oficirjev in mornariških kadetov, 40 pa se jih je rešilo Kiel. 27. julija, dz. Včeraj ob 14.80 se je šolska jadrnica vojne mornarice »Niobe« prevrnila v viharju vzhodno od svetilne ladje pri Fehmarn - Beltu. Reševalni čolni ••o takoj odpluli na kraj nesreče- Jadrnica so je potopila v kratkem času treh ali št« r:'i minut. Ponesrečencem je pri hitel na pomoč tudi angleški parnik »Thore Ru>t«, ki jp sporočil, da jih ie rešil 40. Poveljstvo *ojne mnrnaricc jp odposlalo na kraj nesriv f" več brzih parnikov in tudi križarko »Ko-rijr-ber;:«. Žal je pomoč prišla prepozno, J a.iti pri nesreči ie vtonilo 60 mornarjev. 0!>e letali, ki so iili odposlali, da bi poiskali potoplieno jadrnico, sta se vrnili " Kiel. ne da bi na mostu nesreče izsledili kake o-tanke. Letali «ta preiskali vso obalo v bli zini brez uspeha. Jadrnica »Niobe« je imela tri jambore in t^naže 600 ton. V mornarico je bila uvrščena šele po vojni. Bila ie na učnem potora-rjii ter je odplula včeraj proti \Varnemiin-de. V svojo luko Kiel hi se morala vrniti nredi septembra. Poveljnik jadrnice je bil lapitan Ruhfuss. EeševaSna akcija Križarka »Krinigsberg«, ki je izmed vseh nemških vojnih ladij, odposlanih na pomoč ponesrečeni šolski jadrnici vojne mornarice. prva prispela na kraj nesreče, se je ponoči vrnila v luko s 40 rešenci. Ostale ladje, odposlane na pomoč ponesrečeni »Niobi«, so sicer ponoči z žarometi preiskale vso morsko gladino, niso pa našle nobenega izmed ostalih 69 mož. Žalovanje V Kielu so medtem pristaniške oblasti postavile straže okrog pristanišča, mornariških garnizij in poveljstva, da ne bi množica, ki se je že ponoči zbrala na ulicah, vdrla na ladje ali v vojašnice in vprizorila nerede. Ko so se davi vrnile v Kiel vse na pomoč odposlane ladje, je poveljstvo uradno obvestilo javnost o nesreči in njenih podrobnostih. Razglasili so. da je katastrofa zahtevata 69 življenj mladih pomorskih kadetov in častnikov. Med množico so T^daj zaplaka-e matere in sestre ter žene ponesrečenih mornarjev. Ljudje, ki so do zadnjega upali, da nesreča ni tako velika, so bili silno potrti. Tudi v vseh ostalih nemških deželah je vest o katastrofi »Niobe« kljub volilni borbi učinkovala porazno. Na vseh ladjah so spustili zastave na pol droga. ZzpoveM ponesrečencev Mladi ponesrečenci, ki so jih rešili, so izpovedali. da se ie nesreča pripetila s tako naglico, da ni bilo mogoče niti misliti na kako redno reševanje. Katastrofo je povzročil nenaden in silen sunek vetra, ki so razvita jarlra zajela s tako silo. da se ie laclia na mah prevrnila in potopila v BO sekundah. Poveljnik je sicer takoj ukazal, naj poreže.io vrvi na jadrih in pripravijo reševalne čolne, ni pa bilo mogoče izpolniti ne prvega ne drueega povelja. Kdor je bil na krovu, se je z v-o naglico poenal v vodo da -i reM £r'v'o življenje, dnicri pa. ki so bili v notranjosti ladje, in teli je bila večina, so postali žrtev katastrofe, ker jih ni bilo mogoče obvestiti o katastrofi, o kateri v prveni hipu niso mogli imeti nikakega pravega pojma. Ni bilo niti toliko časa, da bi mogel ra-diotelegrafist oddati znamenja za pomoč. Po prvih izpovedbah se je ladja potopila okrog 35 ni globoko, dari pa so ugotovili, da leži 20 metrov pod morsko površino. Davi so se že pričele priprave, da dvignejo ladjo. Na kraj nesreče je odplulo več parnikov, ki bodo spravili ladio v luko- Uradno poročilo Berlin, 27. julija AA. Uradno poročilo o katastrofi šolske ladje s>Niobe« ugotavlja, da vodstvo ladje ne zadene nobena krivda za nesrečo in se je tudi reševalna akcija v redu vršila. Nesreča se Je zgodila zaradi višje sile. Poročilo smatra kot gotovo, da je vse pogrešano moštvo utonilo. Podrobnosti o katastrofi O katastrofi šolske ladje >Niobe« se do-znavajo te-le podrobnosti. Trijambornik »Niobe« je plul včeraj popoldne z razvitimi jadri s hitrostjo sedem milj na uro. Morje je bilo nekoliko nemirno in ker se je veter obrnil in začel močneje pihati, so mornarji splezali na jambore, da zvijejo nekatera jadra, drugi del posadke pa je bil zbran na spodnji palubi kjer je poslušal predavanje. Nenadoma je nastal hud vetrovni sunek, ki je nagnil ladjo na. bok; pri tem so se zlomili vsi trije jambori. Ta trenutek je že voda z vso silo vdrla v ladjo in čez tri minute je izginila »Niobe« v morskih globinah. Vse to se je odigralo s tolikšno naglico, da se nihče izmed gojencev, ki so na spodnji palubi poslušali predavanje, ni utegnil rešiti. Rešilo se je samo 40 oficirjev in mož, ki so bili ta čas zaposleni z zvijanjem jader. Gojenci, ki so postali žrtve katastrofe, so še zelo mladi. V mornarico so stopili letos 1. aprila, na šolsko ladjo pa so se vkrcali 1. julija, ko so končali teoretični pouk na kopnem. V nemški vojni mornarici je nesreča zbudila veliko sožalje Zdi se. da si na odgovornih mestih še niso na jasnem, kašo naj si katastrofo pojasnijo. Ladja »Niobe« je bila zgrajena 1. 1899. ko je bila tudi spuščena v morje. Po vojni so jo I. 1922 temeljito popravili in preuredili in so jo imeli za eno izmed najboljših ladij zp šolske namene, ki bi morala tudi najhujše burje uspešno prestati. Nesrečo si je mogoče edinole razlagati, da je bil sunek vetra tako nenaden in silen, da mornarji niso več utegnili sneti in zviti jader Ko so prišle na kraj nesreče reševalne ladje, je bila »Niobe« že davno izgnila v globino. Mornariški oddelek vojnega ministrstva je odredil, da je več hidroplanov nekaj ur križariio v danskih vodah, toda odkriti niso mogli niti sledu kakega ostanka nesrečne ladje. Tudi reševalne ladje so križarile okoli kraja nesreče še pozno v noč, a brez uspeha. Zjutraj je prispela tjakaj križarka iKoln«, da nadaljuje iskanje. •Rost vladne krize v Avstriji Odpor Laiifibunda in Hehnatsbloka proti lausannskemu protokolu o posojilu Avstriji Dunaj, 27. julija. AA. Na včerajšnji seji proračunskega odbora dunajskega parla-menita ^e med ra/pravo o naknadnih kie-d:t h za vojno ministrstvo, socialno-demo-kratski poslanec Heinz ogorčeno napadel vojnega ministra, češ. da noče preprečiti hitlerjevske agitacije med vojaštvom. Heinz je poudarjal, da je treba v voj.ski preprečiti vsako strankarstvo, najbolj pa hitlerjevstvp. Dunaj, 27. julija, s. Danes se je položaj vlade tflko poslabšal, da obstoja nevarnost za krizo. Celo vladne stranke, in sicer pristaši Landbunda. kakor tudi Heimatbl >ka nastopajo sedaj zoper takojšnje sprejsoje lausonnskega protokola in zahtevajo, ti.sj se debata o njem odgodi do jeseni. Zvezni kancelar je izjavil na seji načelstva kr-ščansko-sooialne stranke, da bi smatral ve svojo osebo tako odgoditev za odklon,lev iu bi morala vlada izvajati posledice. Popoldne in tudi še v večernih urah so se vršila z obema strankama ponovna p-\ga-ianja in je skušal zvezni kancelar, da bi še v zadnjem trenutku vplival nanje, naj se odločijo do jutri za sprejetje protokola. Toda celo v primeru, Če bosta stranki soglašali s sprejetjem, je še vedno verka nevarnost, da bo protokol v javni seji parlamenta odkonjen, ker ima vlada, i^kor z-nano, samo en glas večine. vprašanje črtanja vojnih dolgov Senator Borah se čim dalje bolj odločno zavzema za znižanje vojnih dolgov — Potovanje Morgana v Evropo Politični krogi so mnenja, da je državni predsednik Hoover gotovo dobro poučen o Boranovi akciji in da je nanjo tudi osebno pristal. Tudi člani vlade se baje zavzema- VVashington. 27. julija d. Hearstov tisk je započel zelo veliko propagando proti Bo-rahu, ker se je izjavil v soboto v svojem govoru po radiju za pripravljenost Amerike, da pomaga s črtanjem vseh zavezniških vojnih dolgov pri obnov; svetovnega gospodarstva. Senator Borah je zato včeraj izjavil, da je treba ameriški javnosti pojasniti položaj, preden naj se sestane svetovna gospodarska konferenca, ki jo predlaga. Naglašal je, da mora biti na konferenco pozvana tudi Rusija, ter je ponovil, da bi bila svetovna gospodarska konferenca nesmiselna, če ne bi obravnavala zavezniških vojnih dolgov. V Lausanni so bile reparacije pokopane in z geslom za črtanje vojnih dolgov zaradi obnove svetovnega gospodarstva se more sedaj stopiti tudi pred ameriško prebivalstvo. Vojni dolgovi naj bi se črtali vsaj za polovico. Senator Borah, ki se zelo resno zavzema za svojo pobudo o črtanju vojnih dolgov in razorožitvi, je sklenil, da bo potoval po Ameriki in priredil po raznih ameriških mestih predavanja o svojih načrtih, ker si hoče pridobiti čim več pristašev.. jo za Borahove načrte. Tisk napoveduje, da se je z Borahovo pobudo pričela nova politična do^a Amerike. New York, 27. julija s. Pierpont Morgan je na ladji »01ympic« odpotoval v Evropo, kjer namerava obiskati razna glavna mesta stare celine. GENERAL SCHLEICHER GOVORI Stremljenja notranje in brambne politike Nemčije - Državni vojni minister proti vojaški diktaturi Berlin, 27. julija, d. Državni vojni minister general Schleicher je govoril snoči po radiju o vprašanjih notranje politike kakor tudi o brambni politiki Nemčije. V uvodu ie izjavil, da ni prijatelj izjemnega stanja in še manj vojaške diktature, ker ni ničesar vojaku tako nesimpatičnega. kakor če ga uporabljajo za policista. Čudi se, da so v Nemčiji po vseh žalostnih in bridkih izkušnjah v povojnem času še ljudje, ki smatrajo malo nemško vojno silo povsem resno kot zadostno za varstvo mej. Dejstvo je, da ni nobena druga evropska država tako slabo zavarovana kakor Nemčija in da se ne more govoriti o njeni varnosti, po kateri kliče neprestano najmočnejša vojaška sila sveta. Stresemann. ki mu nihče ne more očitati sovraštva do Francozov, je imenoval tako postopanje hinavstvo. Nemčija si more zagotoviti potrebno varnost na ta način, da se razorože druge države na stanje nemške oborožitve, za kar so pravno in moralno obvezane, vendar pa potek razorožitvene konference v tem pogledat ne vzbuja nobenega upanja. Druga možnost, da se zagotovi njena varnost, je v tem, da Nemčijia organizira svojo vojmo silo tako. da bo nudila vsaj gotovo mero varnosti. V zvezi z nemškimi izjavami ob zaključKU razorožitvene konference v Ženevi ne more biti nobenega dvoma, da bo šla Nemčija potem po drugem potu, če se je bo v bodoče odrekala popolna varnost in enakopravnost. Glede na notranjo politiko je izjavil vojni minister, general Schleicher, da je vojna sila tudi zadnje sredstvo države v tem smislu, da more v najkrajšem času vzpostaviti red in mir v državi ter pripomoči državni avtoriteti do polne veloave. Dogodki zadnjih dni so dali za to koristen vzgled. Obstoj strnjene in nestrankarske voiaške sile more po njegovem zado-stcvati, da ohrani avtoriteto države pred vsakimi pre-tresljaji. Ničesar ga ni bolij jezilo, kakor očitek, da je kot državni vojni minister vmešal vojaštvo v politične spore. Ta očitek je krivičen, ker se je vedno boril za depolitizacijo vojske. Očitek, da so junkerji in generali vrgli Briiningovo vlado, je navadna laž. Nikdar ne bo trpel, da bi vojiska delila svoje dodeljeno ji stališče v državi s kom drugim in da bi si prilaščale zasebne organizacije njene zakonite funkcije. V zasebnih organizacijah se pojavljajo razne neumnosti in pretiravanja. Brez brezposelnosti in s splošno vojaško obveznostjo bi Nemčija ne imela inflacije teh organizacij. Končno se je povrnil vojni minister general Schleicher še enkrat na raz-motrivanje o vojaški diktaturi, ter je dejal: Diktatorska vlada vojaštva je v Nemčiji popolnoma izključena, ker ne bo vojska storila ničesar drugega, kakor izvrševala povelja svojega vrhovnega poveljnika predsednika Hinden-burga. ki je bil izvoljen z ogromno večino nemškega naroda. Ako se misli pod imenom vojaške diktature na vlado. ki se mora opirati le na bajonete, morem samo reči, da bi se taka vlada v brezzračnem prostoru kmalu obrabila ter bi bila končno obsojena na neuspeh, in sicer v Nemčiji še prej, kakor v drugih državah. Menim, da lahko rečem, da sem v tem pogledu prav v zadnjih tednih jasnejše videl in bil manj vojaški, kakor marsiikak politik, ki se javno priznava k demokraciji, pa je takoj pripravljen za diktaturo bajonetov, ako bi bila potrebna za njegove? ali njegove stranke oblast. Zato nisem noben prijatelj vojaške diktature, toda Nemčiji želim v teh hudih časih vlado, ki bi imela n aii lepše vojaške kreposti, pogum, odločnost in zavest odgovornosti. Novi člani državnega sveta Berlin, 27. julija, s. Državni kancelar von Papen je v svojstvu državnega komisarja za Prusko pismeno obvestil člane bivše Bra-unove vlade, da so razrešeni dolžnosti kot pooblaščenci v državnem s ve u. Namesto ministrskega predsednika Brauma im ostalih pruskih ministrov je državni komisar von Papen imenovaJ za pooblaščence v državnem svetu notranjega misvstra v komisarijatu dT. Braohta kalkor tudi /a ministre v komisarijatu imenovane državne tajnike Zoper to odločbo so člani Brau-oove v'ode vložil: priziiv. čudna volilna borba Berlin, 27. julija, č. Volilna borba v Berilu dobiva čudne oblike. Nasprotniki drutj drugemu zažigajo zastave, letake "n lepake. V pretekli noči so bile potrgane Ui zažgane vse zastave, ki so bile izveše-re v pritličju in prvem nadstropju hiš. tudi letaki so bili strgani z zidov reklamnih stebrov. Zastave so polili z bencinom ali petrolejem in jih zažgal\ jli pa «o jih namočili v kaki kislina, tako d« so same razipadle. Koncentracija Hitlerjevih čet Berlin, 27. julija, č. »Vorwarts« je alarmiral danes nemško javnost, češ da se hit-lerjevski napadalni oddelki koncentrirajo v Vratislavi. Na dam volitev bo tam zbranih 60.000 hitlerjevih pristašev. Zbirali se bodo ves teden in že sedej jih je v Vratislavi 2000. Nastanjeni so po privatnih hišah. Hit lerjevski voditelji se bodo šesta'i v Sleznjskem. domu Berlin, 27. julija, s. Danes dopoldne je policija v Koponiku ustavila tovorni evto-tomobi', na katerem se je vozilo 25 čia-nov neTodno-socialistionih napadanih oddelkov. Ko so vse potnike preiskali zaradi orožja, so na31i pri njih 4 armadne pištole s po 75 streli municije. dalje pištolo t.a boben z m uničijo in še raznovrstno drujo orožje. Vse narodne socialiste ie policaji izročila političnemu oddelku. V pretekli noči je bilo vsega aretiranih 80 mož. Žrtve „Reichsbannerja" Berlin, 27. julija, s. »Reichsbanner« Je izdal seznam izgub, ki jih je imela organizacija od 14. juntja dalje in po katerem jo bilo v tem času 10 pristašev ubitih. 72 pa težko ranjenih. Število lahko ranjenih znaša več sto. Vodja »Reichsbannerja« Greu-er, ki je bil pred nekaj dnevi aretiran, j. bil danes izpuščen na svobodo. Chemnitz, 27. julija, s. Na pobudo po, licijskega predsedstva je nadžupan prevzel organizacijo oboroženega pomožnega zbora za prebivalstvo. Poziv nadžupana ugotavlja. da je policijsko predsedstvo sporočilo, da državna policija v težjih okoliščinah ne more dovolj hitro nuditi potrebno policijsko zaščito za vsa važna mestna poslopja. Izvežbatije samoobrambnih oddelkov bo prevzela državna policija. Korupcijska afera Berlin, 27. julija, č. »Lokal Anzeiger« J« danes objavil senzacionalno poročilo o škandalu, ki naj bi ga zakrivili člani pruske vlade. V pruskem državnem proračunu je vnesen fond za pobijanje kriminalnosti v znesku 2 milijonov mark. Ta fond so člani treh vladnih strank porabili za volilno propagando m so se na neki seji pruske vlade baje celo posvetovali o razdelitvi tega denaria. Gorgulov obsojen na smrt Proces proti atentatorju Gorgulovu je bil včeraj končan Dramatični prizori pri zasliševanju morilčeve žene Prekooceanski polet bivših sovražnikov London, 27. julija č. Nemški letalec baron Schleich, ki si je pod imenom »črni vitez« med svetovno vojno priboril velik sloves, se je sporazumel s svojim znanim nasprotnikom angleškim majorjem Dra-perjem, s katerim se je večkrat boril v "raku, da bosta skupno preletela Atlantski ocean in tako dokumentirala svoje prijateljstvo. V Ameriki bosta priredila več skupnih predavanj za mir. Pariz, 27. julija. AA. Za današnjo -az-pravo proti Pavlu Gorgulovu je vladalo prav tolikšno zanimanje kakor prvi dan, ker se je danes pričakovala razsodba. Zagovornik Geraud je zahteval, da se postavita porotnkom dve vprašanji: 1. Ali je bil Gorgulov v trenutku, ki je napravil atentat, duševno nonmalcai, ali ne. in 2. ali ni Gorguilova gnala k temu dejanju nepremagljiva sila. ki se ji ni mogel upreti. Glavni državni tožilec je nastopil proti predlogu zagovornika in poudarjal, da mv rajo porotniki odgovoriti samo na to ali je Gorgulov kriv ali ne. Gorgulov ki je bil dotlej popolnoma miren, je naro skočil pokonci im zavodi: »Ne morem živeti brez svoje ideje, svoje velike ideie! Vb-d* francoske republike je mojo idejo ubPa. Zato zahtevam da me oksodite na smrt!« Nato se je začelo zasliševanje pol-c>}-skega komisarja, ki je na Češkoslovaškem zbiral podatke o Gorgulovu. Komisar ui prepričan, da bi bil Gorgulov komunist čeprav so ga v Pragi nekateri imeli za komunista. Tudi teg* ni mogel z gotovosti.* ugotoviti, ali je Gorgulov pogosto zahajal v Rusijo ali ne. Na vprašanje, kakšen sloves je užival Gorgulov v Pragi kot ztra---nik. je odgovoril, da so ga tam^ imeli za precej nedolžr.ega zdravnika, ki je zdravil 9voie pacijente samo s solncem. Tedaj je Gorgulov zopet planil ooKonci in dejal: »To so trdili drugi zdravniki, ker so mi bili nevoščljivi. V Pragi sem rešil ženo nekega sodnika, rešil sem nekega orožnika, rešil sem mnogo bolnikov Vsa poročil, ki govore proti meni. izv rajo od neke ženske, ki me ie izdala ha ki se je prosftuirala za moiim hrbtom.« Za policijskim komisarjem je zaslišalo sod'šče kot nričo svaka Gcrgulova. ki ? vi običamo v Švici ki k' ie izpovedal o Gorgulovu, da je bil miren im "podoben človek ki je ze'o rad imel otroke.« Nato je bil preo'tan zamisnik o 'ziivi nekega krčrrwria iz Pariza, h kateremu ie priSeJ Gorgulov na dan atentata na vno. »Da. to ie res. bil ',em pri njem.« ie delal nato Gorgulov »Bil sem v tisti pivn ci. ker sem hotel neka^ pomiti, da se bom !«>žie boril prorfi tistemu. lc«r me je gmalo. da izvršim nt en tat. Zbudila se ie moi« vest Paul Doumer m! ni ničesar 7,»V<»fl storil, toda moral sem ga ubiti, da bo svet zadrb+pil H se stre««l ter '-rnrfmenil «voio oolitiko. in da se bo m«?^ Rjsiia politično rešil« teroria. ki io tlači.« Sodišče 'e zaslišalo nato še dve mani pomembni nrioi. nakar so pripel ialii v dvorano ženo Gorguilova. ki je noseča. Oblečena je bila v črno. Ko je prišla v dvorano, je padla na kolena in pričela jokati. Tedaj je skočil Gorgulov pokonci im vzkliknil: »Odpusti mi, Ana odpusti mi!« Žena Gorgulova je naposled vstala in predvsem izjavila, da je bil Gorgulov do nje vedno zelo dober. Izprememba pa je nastala kakih 15 dni pred atentatom, ko je hotel odpotovati v Abesiniijo. Na vprašanje enega izmed zagovornikov je izjavila, da je bil njen mož nekaj dni pred atentatom z njo v kirnu in ko je na platnu zagledal predsednika republike, je začel ploskati svoji bodoči žrtvi. Naposled je obtoženčeva žena zopet pokleknila in prosila sodnike im porotnike: »Usmilite se ga, usmilite se otroka!« Govor državnega tožilca Ko so jo odvedli iz sodne dvorane, so razspravo za pol ure prekinili, nakar ie govoril državni tožilec, ki je popisal morilca j in njegovo življenje v Parizu pred utenta- ; rano prvi porotnik in izjavil, da so po- *--A__J.:.l. ----- , . ; .. ^- ^ +- f, . 1 - i I Ur. -S onA^Mnl! H«-___I------< • slim tudi na ono, ki objokuje svoie štiri sinove in svojega moža.« Po govoru državnega tožilca so razpravo za nekaj časa prekinili, nato pa se j® zopet nadaljevala. Obramba Po zopetni otvoritvi raziprave proti • ,'or-gulovu je sodišče odklonilo predlog obrambe, naj se porotnikom stavi še ^dodatno vprašanje glede duševne zmedenosti Gorgulova. Obramba je naglašala, da gre za dejanje blaznega človeka, ker za umor ni bilo najti^ pametnih razlogov. Glavni zagovornik Geraud je še enkrat opozarjal na mnenje psihiatrov, iz katerega je razvidno, da Gorgulov ni normalen. Za njim je imel obtoženi Gorgulov svoj zaključni govor, v katerem je ponovno zelo fantastično govoril o svojih idejah, ki bodo rešile svet. Obžaloval je svoje zaigrano življenje in svoje izgubljene načrte o diktaturi. Obsodba Porotniki so se nato umaknili na posvetovanje. Ob 20.30 je prišel v dvo- tom ter. dejal: »Gospodje porotniki! Mogel bi vam predstaviti Gorgulova kot bolj-ševika, toda za to nimam dokazov, čeprav so se mii solze kozaka Lazarova zdele iskrene. Ali je Gorgulov rde«, bel ali z-elea? Predvsem je slab zdravnik, senzualec m fanatik s književnimi pretenzijajmi. Obtoženec je propalica in sadist. To je Ras-putin današnje ruske emigracije. Obtoženec je — če hočete — fanatik, neizpodbitno je le, da je morilec.« Gorgulov je besen prekinil državnega tožilca, ki pa je resno odvrnil: »Gorgulov, v mojih očeh ste simulant, če pa boste še nadalje vpadali v besedo, vas odvedejo iz dvorane in boste obsojeni v odsotnosti.« Državni tožilec je govoril nadalje o men-taliteti nekaterih ruskih beguncev in zibte-val od porote strogost, ker bi se drugače mogli pojaviti še drugi Gorgulovi. Pri tem je opozoril na pismo, ki ga ie Gorgulovu poslal neki ruski emigrant i,z Belgije, kjer živn kot prodajalec svilnatih nogavic. V tem pismu pravi ta emigrant, da j-e bil atentat potreben, da bo Francija razumela, kaj mora storifck Svoi govor je zaključil državna tožilec z besedami: »Jaz sem danes odvetnik republike v pravem pomenu besede in obtožujem v imenu užaloščenega naroda. Ta človek mora priti v roke krvniku. Nisem brez srca. Mislim na morilčevo mater in njegovo ženo, ki nosita otroka pod srcem, toda mi* rotniki spoznali Gorgulova za krivega, nakar je sodni dvor izrekel smrtno obsodbo. Seja tajništva JRKD Beograd, 27. julija, p. V Narodni skupščini se je vršila danes seja tajništva JRKD pod predsedstvom glavnega tajnika ministra dr. Kramer.ia. Seje so se udeležili zastopniki banovinskih tajništev JRKD ia vse države. Dravsko banovino zastopata poslanca dr. Rape in Mravlje. Na seji so pripravili gradjivo za sejo glavnega klub-•kega odbora JRKD, ki bo 29. t. m. Povratek ministra dr. Šumenkoviča Beograd, 27. julija, p. Minister pravdo dr. llija Sumenkovič. ki je bil od svojega imenovanja v inozemstvu kot član n^še delegacije pri mednarodnih pogajanjih r Švici, se je vrnil v Beograd in prevzel cv^ je posle. Danes je bil zaprisežen pred predsednikom vlade dr. Srškičem. Požar na francoskem parnik« Pariz, 27. julija č. Na francoskem parni-ku >Cyrnoru«, ki oskrbuje potniški promet med južno-francoskimi pristanišči in Korziko, je nastal požar, ko je bil 650 mili oddaljen od francoske obale Osenj 1e nastal v spodnjem delu ladje, kjer so Imeti tovor cementa Parnik je s polno paro odplul v Nizzo. kjer so ga že čakali gasilci, ki so požar do polnoči pogasili Parnik je nato nadaljeval svojo pot Nemški narod v boju za obstanek Essen, 26. julija Po vsem tem, kar se dogaja «v Nemčiji zadnje čase, govoriti še o politični zrelosti kakega naroda, je bolj ali manj brezpomembno. Vsa politična zrelost zavisi le od materijalnega stanja množic in od lepih nad, katerih izpolnitev pričakujemo od stranke, ki ima najboljši — ne program — pač pa aparat, s katerim more osvajati množice z demagogijo. Nemški narod danes več ne ve, kam naj krene: ali na levo ali na desno. Velike ideje bratstva, svobode in enakosti so se strnile v eno samo zahtevo: Dajte nam kruha. Fraze odmirajo druga za drugo. V filozofijo bratstva, svobode in enakosti nihče več ne veruje. Nad vsemi je le eno vprašanje, kako se rešiti s pO' tapljajoče se ladje sodobnega reda v svetu, kako se vsaj trenutno rešiti krize. To je opažati zlasti v Nemčiji, kjer je ves radikalizem nekaterih strank le plod trenutnega nezadovoljstva, ki takoj splahne, čim se razmere le malo iz bol i-žaio. Zaradi tega je strah pred meščansko vojno v Nemčiji prazen, dejansko neutemeljen in le sredstvo raznih političnih struj, ki ga, kakor trenutno vlada gospoda Papena, dokaj uspešno izrabljajo. Najsi ima ta ali ona stranka še tako radikalen program ali gesla, najsi bo še tako mednarodnega značaja, poleg svoje himne, ki jo poje z velikim zanosom, je še neka druga, močnejša kakor vse ostale: »Deutschland, Deutsch-land iiber alles ...!« S to mislijo je prežet ves nemški narod, s to vse dvigajočo, Vse vodečo in vse premagujočo nacijo-nalno zavestjo. Naj izbruhne danes vojna, treba je le zavpiti, da je Nemčija v nevarnosti, in ves nemški narod bo kljub vsem pacifizmom in kljub vsej bedi delavskih množic z vriskom prijel za orožje in šel ponovno ob zvokih svoje himne v rojno črto pred Verdun ali Moskvo. Odtod vsa velika, neskončna potrpežljivost in delavnost nemškega naroda, odtod tista velika sila, pred katero more upravičeno trepetati ves svet in ki se ji Francija že desetletja zoperstavlia, dobro vedoč, da je Nemčija ognjišče vse Evrope. In prav zaradi te discipliniranosti, ki jo je opaziti v najmanjši trgovini, v največji trgovski hiši, v vsaki še tako majhni strančici, pri policiji kakor pri državni obrambi, revolucijo v Nemčiji izključuje. Vse je usmerjeno le na veličino Nemčije, vse skuša biti v tem cilju čim najbolj tvorno. Bil bi čudež, če bi nemški narod dokazal, da zna pretakati kri in drobiti glave po francoskem ali ru?kem vzorcu. V zgodovini človeštva nemške revolucije bržkone nikoli ne bo. V tej drža^ reda, k.ier se tik cerkvenega zvonika složno dvigajo tovarniški dimniki, skrbi vsak posameznik le za svoje delo, za svoj življenjski obstanek. Sovražnika vidi le za mejami države. Ta morebitni zunanji sovražnik more izravnati v danem času vsa notranja nasprotstva. V nemškem narodu je mogoča le duhovna revolucija, kar dokazujejo nešteti pesniki :n misleci, duhovni prekucuhi na vrhovih človeške kulture in civilizacije. Tn da je prav v Nemčiji tehnika na višku. moremo ta pojav sklepati le iz narodove tvornosti za čim večji in lepši red v vsakdanjem življenju. Ob vsakem koraku sliši človek ponosno zatrdilo: »Mi smo narod pesnikov in mislecev« — »prvi narod sveta« — in le Ansrležem so si oodobni v tem: da bodo le Nemci odrešili svet. * Po vsem tem je lažje umljivo, zakaj je gospodu Papenu tako lahko uspelo vzpostaviti delno diktaturo. In da se je vsa teža njegove politike obrnila proti komunistom — je le zgodovinsko utemeljen pojav, ki diši malo po Metterni-chu in je kot reakcija, kakor v vsaki dobi velike revolucije, na tisto revoluci-jonarno stranko, ki je v neki zemlji že zmagala, drugod pa se javlja v stremljenju po novi prosvitljenosti. Ne glede na to pa bi se gospod Papen bržkone še danes pomišljal z vzpostavitvijo svojega režima, ko bi bila nemška socialna demokracija na svojem mestu, ki ji ga je nudil zgodovinski razvoj nemške republike. Socialistična stranka Nemčije je dejanski krivec sedanjega položaja v Nemčiji. Če bi bila ta stranka vestno izvrševala svojo socialno misijo, če bi svojo oblast, ki jo je še nedavno imela, znala uporabiti in je ne prodajala težki industriji, če bi njeni voditelji ne bili tako vestno segali po zlatih stolčkih in se ne pulili za mesečne plače, ki jo zasluži pošten rudar komaj v dvajsetih letih svojega črnega dela, bi danes ne bilo v Nemčiji ne fašizma, ne tako silnega vpliva tretje inter-nacionale. Delavske množice Nemčije ne prehajajo v komunizem in fašizem toliko zaradi bede kolikor zaradi izdajstva socialne demokracije, zaradi uprav ostudne korupcije po komunalnih kakor državnih upravah. Komunistična stranka je delavstvo, vse to dobro zasledujoč, s svojo deset let trajajočo razorno politiko med socialno demokracijo, dobesedno razcepila na neštevilno mnenj. * Nemški fašizem je dobil dobro pognojeno njivo. Nekaj je vzel od komunistov, nekaj od socialnih demokratov, vso patetiko od italijanskih fašistov. Tako je dal delavstvu kakor meščanstvu v sporazumu z industrijo, a zlasti mladini dovolj velika tla, na katerih more s paradami, z uniformami, z neprestanimi manifestacijami, plodovito izkoriščujoč nacionalno zavest naroda: Deutschland uber alles, dan za dnem polagati račun o svojih mladih, svežih močeh. Treba je bilo zavpiti le besede: Nemčija je v nevarnosti! * V politične sposobnosti fašističnih voditeljev vlada velik dvom. Ta dvom je bržkone narekoval vladi gospoda Papena tako dalekosežne korake, s katerimi skuša obnoviti nekak predvojni red — hkrati pa si je pridobila Papenova vlada toleranco hitlerjevcev, ki gre tako daleč, da nadomeščajo hitlerjevski napadalni oddelki policijsko stražo. Mladina, kakor pri vseh strankah, stoji v prednjih vrstah. A kakor tiči Nemčija preko glave v politični romantiki, je upati, da bo mladi nemški rod, ko se otrese vsiljive in sugerirane mu pustolovske politike, boljše reševal v bodočnosti usodo Nemčije kakor jo je stari Seveda, naj prizadene Nemčijo v bližnji bodočnosti karkoli hudega — ne glad, ne reparacije, ne razorožitev ji ne morejo vzeti tistega duha, da je Nemčija vse, da bo nekoč velika in močna podjarmila na kakršen koli način — svet In če pride kdaj do udarca, spet do obračunavanja s topovi, aeroplani in plini, tedaj ne bo Nemčija udarila z nič manjšo silo, kakor druge oborožene države. Kaj je treba: — Krupp zaposli spet svojih 120 tisoč delavcev čez noč, Leuna tovarne bodo dušik kar sipale in nemški narod je itak zmirom v pripravljenosti. * Težko je govoriti po vsem tem o pro-gnozi nedeljskih volitev za državni zbor. Po vsej priliki znajo hitlerjevci precej izgubiti. Taktično je sedanja Papenova vlada pogrešena. S prekmalu, oziroma prenaglo izdanimi zasilnimi odredbami po vzorcu tako nepolitično pregnanega Briininga si je svoje zaupanje omajala že prvi dan, ne glede na to, da je v njej zastopana le aristokracija in težka industrija. Pridobiti znajo zato komunisti. Na tehtnici pa je socialna demokracija — ali železna fronta, ki je demokracijo v Nemčiji tako krasno zavozila v prepad, da je nemška ustava le še na papirju — in se mora nemški narod, mesto da bi se boril za cilj v bodočnosti, boriti za tisto, kar mu je bilo tik pred volitvami vzeto izpred nosa: za politične svoboščine. In če komunistična stranka doslej še ni bila razpuščena, je to le taktična poteza. Razpuščena bo morda šele zadnji dan pred volitvami, da se komunistični volilci več ne bodo mogli orijentirati. Prav tako grozi razpust vseh strokovnih organizacij. Stari maršal Hindenburg pa vlada nemoteno dalje. In mu je prav, da prihaja fašizem na površje, dasi Franciji v marsikakem pogledu to ne more prijati, ker se s fašizmom vrača tudi predvojna viljemovska Nem čila s svojo prusko- imperijalistično politiko. # In časih, ko je človek vsega naveličan, pomisli še malo na nemške reparacije. Tedaj pravi ta ali oni nemški znanec smehljaje se: »Angliia ni še nikoli nobene vojne iz-mbila, Nemčija še nikoli nobene plačala. Rudolf Kresal h državne službe Beograd, 27. julija. AA. Z ukazom Nj Vel. kralja in na predlog prometnega ministrstva so imenovani pri računovodstvu pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: za višjega rajnika v 5 skupini Adolf Hil-majer, za višja nadzornika v 6. skupini Alojzij Veber in Janez Šturm, doslej nadzornika v 7. skupini, za nadzornike v 7 skupini Apolonij Brumen, Fran Kovačič in Evgen Sila, doslej upravni uradniki 8. sku pine. Z odlokpm__ministra r-rosvete je odpuščen iz državne službe Hugon Bajuk, profesor gimnazije v Ptuju. Z odlokom finančnega ministra je po službeni potrebi premeščen katastrski geo-meter Josip Sever iz Murske Sobote v K r konjič grid. Carinik Stamenl.ovič Novak je preme ščen iz Maribora k glavni carinarnici v Beo gradu. Poštna uradnica Marija Štrukelj je pre. stavljena iz Litije v Ljubljano, poštna uradnica Marija Praznik pa iz Radovljice v Novo meste. S kraljevim ukazom je premeščena za vi šjega pristava k higijenskemu zavodu \ Ljubljani dr. Amalija Simec, bivši orista\ za narodno zdravje v Mariboru. Višji pri stav higijenskega zavoda v Ljubljani dr Stoian Koželj je imenovan za svetnika v 6 skupini. Z ukazom Nj. Vel. kralia je odpuščen iz državne službe na podlaci razsodbe državnega sveta Drasotin Bimec, uradnik pr) pošti in brzojavu v Osiieku I. Novi zagrebški žunan Beograd. 27. juliia. p. S kraljevim ukazom je bil predlog notranjega ministra imenovan za žunana mesta Zagreba univ. Drof. dr. Ivo Krbek. za podžupana pa Jakob Vavrina. mizarski obrtnik v Zagrebu. Z drugim ukazom je bil razrešen svojih dolžnosti dosedanji podžupan Artur Mah-nik ter odlikovan z redom Jugoslovenske krone II. vrste. Poset angleške križarke na Sušaku Sušak. 27. julija, n- Sem Se prispela velika angleška križarka 3>Sussex«. Poveljnik ladje ie posetil zastopnike oblasti, ki so mu kmalu nato vrnili poset. Na križarki so dane« priredili svečan obed na rast zastopnikom naših oblasti, v ponedeljek pa bo An-srlpže pogostila mestna občina. Športni klub »Viktoriia« bo skupno s člani drugih klu bov na Sušaku odigral več nogometnih tekem z angleškimi mornarji. S konference interparlamentarne unije Ženeva, 25. julija. Četrta seja interparlamentarne unije v soboto, dine 23. julija, ni bila več v prostorih Društva narodov, ampak v Salle Centrale. Izpremembo je odredilo predsedstvo samo, in sicer, kakor io izjavil predsednik Comte Carton de Wiart takoj pri-četkom seje, iz razloga, da ne bi izpostavili Društva narodov očitkom, da je količkaj udeleženo na incidentu, kakor se ie bil pojavil na poslednji seji. Predsednik ie nato poročal, da se je predsedstvo resno trudilo, da poravna spor med Renaudelom in italijansko delegacijo. Renaudel je končno res oriitiJ na to. naj se vsi vzZkMki in izreki, ki so padlli ob dogodku, brišejo iz zapisnika in se smatrajo kot neizrečeni, toda italijanska delegacija ie izjavila, da se s tem ne zadovoljii in je zahtevala, naj Renaudel obžaluje svoj nastop. Predsednik je izrazil svoje obžalovanje, da so bili napori za rešitev spora brezuspešni, ker pa ie Renaudel, čeprav ni imel besede, posegel v razpravo, in sicer z izrazi, ki jih je izrvestno število njegovih tovarišev smatralo za žaljive, ga je pozval na red. Nato se je oglasil k besedi Renaudel ter v daljših izvajanjih opravičeval svoj nastop. Dobesedno je navajal besedilo izjave, katero je bil v sporazumu s predsedstvom pripravljen dati in katero ie smatral zadostno za pomirjenj e italijanske delegacije. Klic na red pa je izpremenil položaj. Graja, da ie stenografski zapisnik nepopoln. Prizna sicer kot točno, kar ie bil on izjavil, a prav talko bi moral zapisnik beležiti vse vzklike, ki so padlli na nasprotni strani Njegov izrek — kjer ni svobode, ni prava — bi moral biti temelj načelom interparlamentarne unije. Unija bi morala afirmirati načela demokratične svobode. Italijanov ni bilo na sejo in so baje že odpotovali iz Ženeve. G. Renaudel je imel na ta način poslednjo besedo. Mnenja glede incidenta so deljena. Velika večina smatra, da ni bilo umestno, da je Renaudel, leader francoskih socialistov, porabil bal to priliko, da obsodi fašizem, ki vobče per-horescira parlamentarizem, ki pa je porabil tribuno interparlamentarne unije, da dela zase reklamo; a še mnogo manj umestno je bilo, da so Italijani iz tega spora, ki je zgolj osebnega značaja, napravili državno afero, zahtevajoč od cele interparlamentarne unije zadoščenja, ki ga ji le-ta ni sposobna in ni dolžna dati. V tem pogledu so Italijani povsem osamljeni in če so mislili, da bodo s svojim demonstrativnim odhodom koga potegnili za seboj, so se zmotili. S svojim teatralnim nastopom si simpatij prav gotovo niso povečali. Po Renaudelovem govoru se je nadaljevala razprava o načrtu kodifikaciie svetovnega prava. Govorili so gdč. Camipo-amor (Španija). Veppes (Kolumbija) in Pella (Rumunija). Nato je bila predlagana resolucija .soglasno sprejeta, amendementi dr. Pella pa zavrnjeni. Pričela se je takoj razprava o naslednji točki dnevnega reda, omejitev fabrikacije opojnih strupov. Poročevalec dr. Grinda (Francija) ie predlagal po daljših izvajanjih resolucijo, ki priporoča v initerparla-mentaroi uniji včlanjenim skupinam, naj posredujejo pri svojih vladah, da čim prej ratificirajo konvencijo od 13. julija 1931 in da države, ki še niso pristopile k ženevski konvenciji iz leta 1925, to čimprej store. V razpravo sta posegla tudi člana jugoslovenske delegacije Jevremovič in Šalih Ba-lič, poudarjajoč, da je Jugoslavija produ-cent opija. Vzlic temu se pridružuje vsem ukrepom, ki nameravajo zatreti vsako zlorabo opojnih strupov. Razprava o tem predmetu se je završila danes dopoldne, nakar sta poročevalca Paul Bastid (Francija) in V. Pella (Rumunija) uvedla razpravo o varnostnih problemih. V tej bosta govorila tudi dr. Nin/ko Perič in dr. Vošnjak. Prijavilo se je mnogo govornikov ter bo raziprava prav živahna. Predlagane resolucije pozivajo poedine skupine, da pri svojih vladah pospešijo ustanovitev posvetovalnega organa za izvedbo Pariškega pakta od 27. avgusta 1928, s katerim so se bile države obvezale, da opu-ste vojno kot orodlje nacijonalhe politike; da opozore svoje vlade, da je statute D.ru-šfeva narodov izpolniti v tem smislu, da je vse meddržavne spore rešiti z mirnimi sredstvi, da se čimprej ratificirajo konvencije o razorožitvi, o finančni podipori dr-vavam, ki so postale žrtve napada in o sredstvih, ki naj zabranijo vojno. Zadnja pot Jožeta Pogačarja Ljubljana, 27. julija. Danes popoldne so še vedno prihajali v rrezanin palače Viktorije, kjer je ležal na mrtvaškem ediu tako tragično umrli ravnatelj Ježa Pogačar, številni njegovi znanci m prijatelji, da se poslove od njega pred krsto Pred pol 18. uro pa se je jela zbirati na Aleksandrov, cesti velika množica občinstva, da pokojnika spremi na zadnji poti. Takoj po cerkvenem opravilu in blagoslovi: vi krste se je razvil po Aleksandrovi cesti impozanten žalni sprevod Za križem so korakali nosilci 7 vencev, izmed katerih je bil največji poklonjen od SK Ilirije. Krsta v vozu je bila pokrita z venci sorodnikov. Takoj za sorodniki se je razvrstilo članstvo SK Ilirije s predsednikom dr. Dularjem in podpredsednikom dr Lapajnetom. V žalnem sprevodu je bilo dalje tuDolin; kraljev«, kakor so imenovali kraj zaradi znamenitih starinskih najdb, ki s svojim dragocenim bogastvom pričajo, da so pradavni prebivalci teh krajev pokopavali tu svoje odlič-njake, morda celo tudi svoje vladarje. Nekaj grobov so pred leti že izpraznili Bolgari in odnesli izkopane dragocenosti v Bolgarijo. Izkopavanja so se nato vršila pod vodstvom profesorja beograjskega vseučilišča Nikole Vuliča in kustosa državnega muzeja v Beogradu, Kokiča, ki sta bila tako srečna, da sta odkrila nove grobove z novimi, naravnost neprecenljivimi dragocenostmi. Najdbe naših raziskovalcev so zainteresirale ves znanstveni svet in danes proučujejo naše južne kraje že tudi razne inozemske arheološke misije, zlasti nemške in ameriške. Nemci so prav letošnje pomladi v tej okolici pri Sv. Erazmu razkrili starodavno utrjeno naselbino, ki je pa vsekakor mlajša od grobov, katerim se ceni starost na najmanje 2500 let. V grobovih najdeni predmeti so večinoma zlati, zelo lepo Izdelani, z raznimi okraski. Posebno so znamenite obrazne krinke, masivne, iz suhega zlata, z divno ornamentiko. Med prejšnjimi najdbami je bil tudi meč z zlatim držajem, čelada, "srebrne čaše, srebrn rog, srebrn pas, iz česar se da sklepati, da je bil tu pokopan moški. Sedaj odkriti grob pa priča s svojimi zakladi, da je bila pokopana v njem ženska, najbrže visokega rodu, ki je živela v vsem obilju. Najdragocenejša najdba je pač zopet zlata obrazna krinka. Poleg nje so našli srebrne igle, srebrno skrinjico, zapestnico s kačjo glavo in trinog, kakor pri prejšnjih najdbah. Nekaj novega pa sta bila dva močna zlata držaja, z lepo ornamentiko, najbrže za solnčnik ali kaj podobnega, prstan, krasna zlata posodica za dišave, dva nakita, tudi s sijajno ornamentiko, dva velika in trije majhni zlati obročki z obeski v obliki cvetnega popka, najbrž uhani. V grobu je bila tudi razna bronasta posoda. Našli so amforo (vrč) s štirimi roč-niki. Dva sta okrašena z levovo glavo, dva pa s šapo s petimi prsti. Druga bronasta posoda Je okrašena z levovimi šapami. Dalje se je našel v grobu tudi prav,I lonec iz žgane Ilovice. Zelo lepa je tud! steklena amfora z dvema ročnikoma. belovijolifcaste barve. Drugo stekleno amforo, so žal našli razbito. aH se bo morda dala sestaviti Divna je tudi majhna steklenička v raznih barvah. Naposled so našli v grobu tudi nekaj železnih predmetov in precej kosov jantarja železno je orodje, ki naliči na lopato, drugo pa je podobno velikim kleščam. Lopata in klešče so dolge okoli enega metra. Take najbe doslej še ni bilo in se v prvem hipu tudi ne more reči, čemu sta rabila ta predmeta. Beograjski muzej bo imel tako starine, kakor jih nima noben drug muzej. Jantar je večinoma v kosih, ki so že kolikor toliko obdelani, v velikosti kokoš--jih jajec. Napram prej odkritim grobom se ta grob razlikuje tudi po svojem položaju. Prejšnji so bili obrnjeni z glavo proti vzhodu, ta pa proti zahodu. Po mnenju prof. Vuliča se more sklepati ,iz tega dejstva in pa tudi zato, ker v grobu ni bilo orožja, da je bil sedaj odkriti grob zadnje počivališče bogate ilirske plemkinje, kateri so položili vanj tudi njen nakit in druge stvari, ki jfh je uporabljala za lepotičenje. Ker se je sklepalo po prejšnjih najdbah, da so bili tu pokopani odlični ilirski voj-ščaki, ki so padli v bitki, se to mnenje sedaj, ko je odkrit očividno ženski grob, mora izpremeniti. Gre pač najbrž za grobove kake odlične ilirske rodbine, ki je prebivala nekje v bližini. Z nadaljnjim razkopavanjem se najde morda Čudi to njihovo se-lišče, brez dvoma močno utrjeno, grad, kakor je oni pri Sv. Erazmu, samo da mora biti ta precej starejši. Z razkritjem tega groba pa dobi naš državni muzej res celo vrsto starin neprecenljive vrednosti. Nov carinski posrednik v Ljubljani Beograd, 27. julija, p. Z odlokom linam čnega ministra je imenovan za carinskega posrednika v Ljubliani Jernej H'cq-nik, višji carinski inšpektor v p. Izventečajna poravnava Josipa Posingeria v Užicu Beograd, 27. julija, p Iz Užic poroča io, da je priSla v plačilne težkoSe tamosnia tvorni ca za orožje in muni-cijo Josipa Pt>-siingerja, ki5 je zahteval izventecajno postopanje. Ponudil je 50 odstotno poravnavo z odplačilom v treh obrokih v poldne gem letu. Zbor upnikov je sprejel njegovo ponudbo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljiva oblačnost in lokalne nevihte. — Situacija rrerajšnjega dne: Pritisk :e splošno narasel za 0.1 do 2 mm ter ie samo na vzhodu države padel za 0.1 do 1 mm. Temperature so splošno narasle za 1 stopinjo. samo v Gorskem Kotaru so nekoliko padle. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Precej jasno, nagnjenje za nevihte. Temperatura se bo dvignila. Maši kraji in ljudje Izpraznjeno gnezdo ponarejalcev denarja S hitro in bistro zasnovano akcijo je ljubljanska policija izsledila družbo falzifika-torjev in njihovih pomagačev — Zaplenila je za blizu pol milijona stotakov in tisočakov — V roke je dobila tudi vse priprave — Naš denarni trg ni utrpel nikake škode Ljubljana, 27. julija. Pričelo se je čisto po tihem. Šele pred nekaj tednih so se pričeli iskati nekateri znanci in so se shajali na raznih krajih med Moravčami in Cerkljami. Vodili so skrivnostne pogovore. Priprave niso trajale baš dolgo in že se je pričelo z delom. Gotovo bi bilo prezanimivo spremljati vsaj v duhu vse početje teh ljudi, ki so ob svitu marsikdaj pomanjkljive luči izdelovali denar kar na debelo. V tej veliki kriminalni aferi prav gotovo ne manjka romantike, ki pa je naposled vendarle izzvenela v prav živo, porazno realnost. Prvi stotaki v Ljubljani Beležili smo, da se je pretekli četrtek pojavil v trgovini z železnino Rudolfa Držaja v Kolodvorski ulici neznan moški srednjih let, oblečen v preprosto obleko, in zahteval rezilo za motorni skobelnik, ki je stalo 240 Din. Neznanec je plačal rezilo s tremi stotaki. ki jih je trgovec brez nadaljnjega vzel ter mu odštel razliko drobiža. Čez čas šele, ko je kupec že odšel, je trgovec spravil stotake v predal, a so se mu takoj videli nekam sumljivi. Pa jih je natančnejše pregledal. In na mah je občutil, da bankovci med prsti izgubljalo barvo: ergo, sami falzifikati! Skočil je trgovec na cesto in zasledoval neznanega kupca, ki pa je že bogve kje zginil za oglom. G. Držaj se je nato kratko odločil in pohitel s ponarejenimi stotaki na policijska upravo, kjer so nemudoma uved^J širo.šopotezno preiskavo. Ze naslednji dan se je pojavil prav tak neznan moški tudi v trgovini železnine Josipa Zalte na Dunajski cesti. Spet je kupoval mizarske potrebščine in jih plačal s stotakom. Ko je že odšel in se izgubil -nekje v rrestu. je bil šef opozorjen na fal-sifikat. Ci. Zalta je odšel v Narodno banko in so ugotovili, da je stotak res ponarejen. Tudi v tem primeru je bila opozor-;cna policijska uprava, ki se je naenkrat masla v zadregi; kje naj išče ponarejevalce? Upravnik policije na delu Zadevo je vzel v roke upravnik policije g. Vekoslav Keršovan sam. Sporočili so mu, da je bil ponarejen stotak oddan tudi v Magdičevi trgovini na Aleksandrovi cesti, kjer ga blagajničarka zaradi dokaj velikega denarnega prometa ob prejemu sploh ni utegnila natančnejše posmatrati. m— I m®®®® l pravnik policije g. Vekoslav Keršovan A pretekli ponedeljek v popoldanskih urah se je pojavil mlajši človek pri tvrdki Goreč na Gosposvetski cesti ter kupoval kolo za 1500 Din. Ko se je pogodil, je plača! kolo s 15 novimi stodinarskimi bankovci in jih odštel na pult. Blagajničarka je bankovce še enkrat preštela, pri tem pa je Via začudena opazila, da opuščajo barvo. Zadostoval je že pozoren ogled — in je bilo vse jasno. Kupovalca so malo zamo-tili, medtem pa telefonirali na policijsko upravo... V Gorčevo trgovino »e je ne-mudno podalo par detektivov, ki so mlademu kupovalcu kolesa napovedali aretacijo. Pokorno jim je sledil. Odvedli so ga na policijsko upravo, kjer ga je takoj zaslišal g. upravnik Keršovan. Aretiranec je povedal, samo v. tubah * zavarovana * prot? cecistoci! to} bakterijam. Ravno taka je stvar 2 milnimi tu* skami. Odprte luske zelo lahko škodujejo Vašem t* perilu in Vaši koži/Radi tega*se ne prodaja Lux nikoli odprt.* Higijeničnl ovoj Luxa Vam> daje poroštvo: Lux je in ostane vedno čist.' flj* se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno; samo v poznane nr modrem* ovoju LxJ&-32 za pranje volne in svile zodico. Ob cesti je našel nekega fantička in dekletce ter ju je vprašal, čemu se tam mudita. Povedala sta mu, da čakata na bratca, ki je šel k trgovcu Mrvi po moko. Medtem pa je že prispelo obvestilo, da je fantek v trgovini hotel menjati ponarejen stotak. Orožniški narednik je preiskal vse tri otroke in našel pri njih še več falzifikatov. Pri očetu teh otrok, posestniku Jakobu U. na Slivni v občini Racah je bila takoj nato izvršena hišna preiskava in so našli večjo zalogo falzifikatov. Orožniki so nadalje dognali, da je v tem okolišu bilo več zaveznikov in pomagačev, ki so od glavnih ponarejevalcev prevzemali stotake pod gotovimi popusti in jih nato spravljali v promet. Teko se nekateri skušali prodajati stotake po 60 Din, dočim so jih od ponarejevalcev prevzeli po 50 ali še' cenejše. Davi so bili vsi ti osumljenci prepeljani v litijske sodne zapore. »Franz Josefova« grenčica odstranjuje v želodcu in črevesju nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Josefove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Grozovit zločin pijanega očeta Pobesnel od šmamice je metal bolehno hčerkico ob steno in jo ubil — Orožniki so podivjanca komaj ulkrotifi in odpeljali v zapor Ljutomer, 27. julija. V nedeljo sta dva malonedeljska orožnika privedla v zapore ljutomerskega sodišča želarja Jožefa Kolmaniča, rojenega leta 1902. v Godemarcih in stanujočega v Bučkovcih, občina Mala Nedelja. Kolmanič je kroničen alkoholik in se je tudi v soboto napil večinoma zloglasne šmamice, tako da je okrog 4. ure popoldne začel doma razsajati in besneti. Ženo in večje otroke je z grožnjami izgnal iz hiše. Ostal je v njej sam s šestletno hčerkico, ki je v stranski sobi spala na tleh. V svoji pijani nerazsodnosti je pograbil otroka ter ga parkrat zalučal s stene v steno. Pri tem nečloveškem početju je ubogega otroka silno hudo poškodoval: zlomil je dekletcu obe nogi in ranil na več krajih, tako tudi na glavi. Otrok je okrog 10. ure zvečer umrl na posledicah teh poškodb. Tako dolgo ni pustil nečloveški oče ni-_ ir svojcev v hišo — grozil je vsem, da jih bo zaklal — ter je branil pristop tudi orožnikom, ki so jih bili poklicali, da ga nkrote. To se je orožnikom tudi posrečilo. Našli ^o v hiši mrtvo deklico ter so odvedli zločinca v Ljutomer. Obdukcija trupelca. ki jo je izvedla sodna komisija, je ugotovila že omenjene poškodbe ter tudi to, da otrokova lobanja ni počila, ker je bil otrok zelo rahitičen m so bile vse kosti 'čisto mehke. Kost lobanje je bila celo prosojna. Otrokova slabotna konstitucija je tudi deloma povzročila smrtni izid poškodb. Glavni vzrok smrti pa je bila krvavitev v možganih in v trebušni votlini, posledica bestijalnega ravnanja z ubogo žrtvijo pijanega očeta. V okolici Male Nedelje so pred leti zasadili mnogo šmamice — posledice te narodne kuge so vsak dan bolj očitne. Zato je pozdraviti prizadevanje oblastev, da to ne-potrebno trto iztrebijo. Preiskava je ugotovila še naslednje žalostne podrobnosti: Kolmanič je posebno preklinjal svojo ženo zaradi najmlajše 6 letne hčerke Milice, ki ji je rahitis skrivila obe nogi, da revi ca ni mogla niti hoditi in je že več let ležala. V soboto dopoldne je Kolmanič popival v nekem vinotoču in se okoli 16. priklatil domov pijan. Po stari navadi je začel razgrajati in preklinjati. Uboga žena je s svojima hčerkama 81etno Anico in lOletno Roziko zopet pobegnila od doma, nesrečne Milice pa speče ni mogla vzeti s seboj. Ko je Kolmanič opazil na tleh ležečo strotico, jo je v divji jezi pograbil in treščil z vso silo ob tla. Ko je sirota bridko zajokala, jo je pograbil drugič in treščil na tla. Tako še parkrat. Ko se je v poznem mraku približala domu žena, je najprej v grozni skrbi pogledala v sobo, kaj dela Milica. Skoro se je onesvestila, ko je na tleh pri vratih zagledala krvavi klopčič in v njem spoznala svejega otroka. Zbežala je od doma in sklicala sosede, ki so o strašnem dogodku obvestili bližnje orožnike. Sodna komisija iz Ljutomera, v kateri sta bila dr. Čeh in dr. Ha-rin, je po ogledu odredila prenos žrtve na pokopališče pri Mali Nedelji. Češkoslovaški izletniki v naših krajih Ljubljana, 27. julija. Z dolenjskim vlakom ie danes prispela v Ljiublijano ekskurzija, broieča 62 izletnikov iz Češkoslovaške. Ekskurzijo je organiziral znani češk oslov. organizator učitelj Mlej-nek, vendar pa izletniki niso samo učitelji, temveč tudii uradniki .odvetniki io iz drugih poklicev. Kakor znano, so letos ekskurzije iz Češkoslovaške zabramiene in se vršijo skupinski izleti po republiki sami, ta skupina pa je prispela v Jugoslavijo na povabilo ekskurzijskega odseka JUU v Ljubljani. Izletniki so prišli v našo državo 8. julija pri Mariboru, nakar so prepotovali dobršen kos Jugoslavije in so se zlasti nav-žili lepot na jadranski rivieri. Zdaj so že na povratku in jih je pot preko K ari ovc a privedla v Ljubljano, kjer so bili deležni prisrčnega sprejema tako od strani predstavnikov češkoslovaškega konzulata, kakor tudi sekcije JUU. Jutri dopoldne si bodo dragi bratje ogledali vse zanimivosti Ljubljane, opoldine pa bodo nadaljevali pot na Bled, odkoder se zvečer vrnejo preko Jesenic v domovino. Polni so hvale o lepotah Jugoslavije in zelo zadovoljni z organizacijo izleta, s katerim iim je bito omogočeno, da so za 2050 Kč prebili tri tedrne na potovanju po bratski državi. Po veliki zmagi našega letalstva Beograd, 27. julija. Komandant našega vojnega letalstva general g. Mšluitim Nedič je dejal poročevalcem listov: Dobro smo vedeli, da bomo na mednarodnem letalskem mitingu morali tekmovati pod najtežjimi okoliščinami z najboljšimi predstavniki evropske avijaoi-je. Zato smo tudi v našo ekipo za to tekmovanje vzeli naše najboljše pilote. Oni so popolnoma upravičili izkazano zaupanje in dali so vse, kar je bilo sploh mogoče dati. Kapetan Vam der Linden, zmagoval ac v skupini dvosedežnih vojnih letal, se je v Curihfu z občudovanjem izrazil o našem letalcu kapetamu šintiču, ki je dosegel z enokniinim vojnam letalom velik rekord v 68 minutah in 38.8 sekundah. »Zelo me veseli,« je dejal, »da sem se že leta 1929 spoznaj z jugoslovecskitni aviijatiki v višji letalski Soli v Parizu. Od tega časa še posebno cenim jugoslovenske letalce. Ob veliki zmagi na tej tekmi pa sem prepričan, da bo jugoslovensko letalstvo odslej še večkrat zmagoslavno tekmovalo.« Naši letalci so po zmagi prejeli iz domovine io inozemstva mnogo brzojavnih pozdravov in čestitk. Iz Ženeve je brzojasmo čestitaj predsednik Narodne skupščine g. dr. Kumanudi, iz Berna pa naš poslanik dr. Milan Milojevič. Komandant vojnega letalstva v Novem Sadu general g. Nedič je tudi odposlali brzojavke, v kateri je ekipi čestital k uspehu ter jo pozdravljal. Komandant letalskega polka v Novem Sadu, podpolkovnik g. Živkovič pa je čestita! zmagovalcem v imenu polka. Čestitke ie poslala tudi centralna uprava Aerokluoa v Beogradu. »Neoe Zuricner Zeitung« prinaša življenjepis kaipetanov šintičs in 3aij-daka ter beleži vse njune dosedanje letalske uspehe. , Vlomilec brez denarja Novo mesto, 27. julija. »Jutro« je že poročalo o vlamiu v gozdni urad kneza Auersperga, a varnostni organi so zda-J ugotovili naslednje podrobnosti: Pretekli četrtek je prišel v vas Brezovo reber (občina Ajdovec) neznan moški in se je ziglasil med 9. in 10. uro v pisarni gozdnega urada kneza Auersperga, proseč milo-darov. Ko mu je službujoči uradnik dejal, naj se oglasi čez nekaj ča6a, ker mora n-n na nujno pot, se je neznanec res odstranil, a se kmalu spet vrnil. Ker je možak dobro vedel, da v uradu ni nikogar, je obšel posloje. Utrl je okno poleg stranišča in splezaj v 'uradniške prostore. V pisarni je ugledal malo železno blagajno, katero je s silo odtrgali od prostora, na katerem ie bila montirana, in je z njo pobegnil, odkoder je bil prišel. V blagajna je bilo 6207 dinarjev. Par dni po vlomu so našli ukradeno blagajno v gozdu nad vasjo — in to nedotaknjeno. Vlomilec jo najibrž ni mogel srrn brez tuje pomoči odpreti, zato jo je o 1 vrgel. Blagajna z vsebino je bila takoj vrnjena lastniku. Uradnik gozdnega urada, ki :e bil videl prosjakovo poselsko knjižico, si je zapomnil, da je izstavljena na ime Franca Postržiua. rojenega 1888 v Gornji Su-Sici, občina Bizeljsko pri Brežicah, ki ie po poklicu mesarski pomočnik, a brez posla. Zdaij ga varnostni organi iščejo po vsej banovini in tudi izven nje. Osumljen je, da je prejšnji teden izvršil tudi viom v pisarniške prostore keramične tovarne g. Josipa Klemenčiča v Bršljinu. kjer 'e na-vrtaJ železno blagajno, a tudi fcu ni prišel do denarja. V LETU HLADNA OVOMALTINE VSE MADEŽE na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti f pol 21. mednarodna nočna nogometna tekma v Ljudskem vrtu. V sredo ob 20.: S^c-kolska akademija na Magdalenskem telo-vadišču, ob pol 21. koncert v parku. V četrtek:, skupinske tekme lahkoatletov, ob pol 21. kcncert na pihala v parku, v petek ob pol 20.: Odkritje spominske plošče padlim vojakom na Slomškovem trgu. V soboto: ob pol 20. koncert fanfar s kupcle mestne hranilnice in banovinske hranilnice, ob 21. »Prodana nevesta« na Trgu Svobode. V nedeljo: ob 7. budnica, ob 11. pro-menadni koncert v parku, cb 15. ljudska veselica v kopališču na Mariborskem otoku, zvečer bengalična slika velikega formata. V ponedeljek na praznik ob 10. pro-menadni koncert v parku in razdelitev spominkov na Mariborski teden, ob .16. kasaška dirlta in konkurs hipique na Teznu, ob 20. »Prodana nevesta« na Trgu Svobode. Po končani predstavi bo poslovilni večer in razdelitev nagrad za popoldansko dirko v hotelu »Orel«. a— Otvoritev letnega telovadišča Sokola I. Dne 7. avgusta bo otvoritev letnega telovadišča Sokolskega društva Maribor I, Ker bo telovadišče tako po svojem obsegu kakor po moderni ureditvi največje v mariborski župi, bo otvoritev združena z veliko svečanostjo. Pozivajo se vsa sokolska društva in čete, naj so udeleže otvoritve. Udeležba bo olajšana na ta način, da se bo vršila v času mariborskega tedna lin bodo vsi udeleženci deležni 75% popusta pr.i železniški vožnji. a_ Nastop šer.trupertskega Sokola. Sokolska četa v št. Rupertu priredi v nedeljo svoj javni telovadni nastop. a— Poročila sta se v Mariboru g. Veko-slav Terzer, krojaški mojster in šivilja gdč. Fanči Mehakova. a— Nezgoda. V Studer."nh se je hujše ponesrečil delavec Jakob Jerovšek. Prišel je z desno roko v stroj, ki mu je odrezal dlan. Ponesrečenca so odpeljali v bolnico. valno akcijo, kakor si jo je zamislil Upa pa, da bo njegov ape! na jasnost uspešen in da se bo našlo še dovolj dobrih stc, ki bodo podpirala njegovo humano delo. t— Truplo pismonoše Kmeta, ki se ie prejšnji ponedeljek s svojo zaročenko vrgel pri Zagorju v Savo. 60 našli v bhžini Sevnice, dočim so n.i&govo izvoli en k o našli v vodi pr Trbovljah kakor smo beležki. Oba že počivata v zemlji, za vedno rešena vseh skrbi. Iz Ptula j— Svarilo, ki ni ostalo brez usoeha. Pred kratkim smo poročali o nez-godi, ki se je pripetila na vogalu Ljutomerske i_esre in med prvim kolodvorskim drevoredom zaradi nezadostne ograje pri jarku. Ziaj so podrli velik kostanj ki je zastiral ponoči električno razsvetljavo na tem vogala in bodo postavili pri jarku tudi prepotr-b-no ograjo. j— Nezadostno škropljenje mestnih ulic. Prebivalstvo 6e vedno pritožuje o nezadostnem škropljenju mestnih ulic. posebno še onih. ki niso tlakovane, tako Orm sska, Masarvkova ;n Ljutomerska cesta. Ravuo tu se vTŠi največji pron.et in se dvigajo oblaki orahu. da stanovalci sploh ne morejo zračiti stanovanj. Pa tudi šetalci v vestnem parku se pritožujejo nad neznosam prahom, ki se dviga, posebno takrat, k a ie v parku koncert in je na keju več 1 :udi kakor običajno. Vode imamo v Ptuju zadosti. nimamo pa žal dovolj škropilnih voz. Toda občima bo gotovo nabavila ino-dernejšo sredstvo za škropljenje ulic, ker lesen sod ne zadostuje. CISTE* ♦ Shodi v logaškem srezu. Notranjski del naše lepe dežele bo še enkrat jasno ■ln odločno manifestiral za lepo Jugoslavijo, da tako prepriča vse nasprotnike, da je ideja narodnega in državnega ediustva globoko zasajena v narodnem srcu. Vrš:.a se bosta dva shoda, v žireh in Do'n;em Logatcu. Na zborovanjih bodo nastopili srbski, hrvaški in slovanski poslansi, da tako poudarijo složno delo vseh treh de!->? našega naroda. + Zlet Jugoslovenske gasilske zveze v Slovenjgradec. V nedeljo 14. avgusta se bo vršil zlet Jugoslovenske gasilske zveze v Slo venjgradec ob priliki proslave šestde-setletnice obstoja slovpnjgraškega gasilskega društva z blagoslovitvijo nove motorne brlzgalne in razvitjem prapora pod pokroviteljstvom narodnega poslanca g. dr. Bogomila Vošnjaka. ♦ Slovenski doktorji v Ameriki. V Pitts-burghu v Pensilvaniji je pred kratkim pro-moviral za doktorja zdravilstva dr. Ralph G. Fabian, sin Jurija Fabiana in škofjeloške okolice. V Pittsburghu sta zdaj dva slovenska zdravnika. — John J. Stanko iz Puebla (Colorado) je z odliko dovršil kolegij St. Regio v Denverju. aZ nagrado mu je poklonjeno štiriletno brezplačno šolanje na katoliški univerzj v Washingtonu. ♦ Spremembe v banovinski službi. Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani so imenovani: Serafin Saksida za banovinskega cestnega nadzornika - uradniškega pripravnika pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani; Janko Troha za banovinskega uradniškega pripravnika pni tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu; Ana Birgmajerjeva za banov,insko uradnico v 10. položajni skupini pr! združeni zdravstveni občini Dolnji Lendavi; Maruška Remiceva pa za uradniško pripravnico pri uprav.i dravske banovine. Sekundarni zdravnik d.r Stanko Lut-raan je iz splošne bolnice v Mariboru premeščen v javno bolnico v Slovenjgradcu, kmetijski ekonom pri banski uprav.i v Ljubljani Jože Okor.n pa je trajno upoko jen. ♦ Petdnevni izlet na Triglav. Dne 6. avgusta bo priredilo Hrvatsko planinsko društvo izlet na Triglav čez Prag, vrne pa se preko Sedmerih jezer in Komarče na Bohinj. Vodja izleta je g. Ljudev.it Gries-bac-h. prostovoljno razšlo. Vse premoženje je pre šlo na zadrugo »Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani.« + Novi grobovi. V petek 22. t. m. je umrl v Ajdovščini po vsej Vipavski dolini znani tovarnar in trgovec z usnjem g. .Anton Feigel v 73. letu starosti. Pogreb je pričal o izrednem spoštovanju, ki ga je pokojnik užival daleč na okoli. _ Preminil je v ljubljanski bolnici g. Anton Smolej čevljarski mojster iz Tržiča. Blagi pokojnik je bil v mladosti eden prvih telovade-čih članov tržiškega Sokola. _ V celjski bolnici je umrla 26. t. m. 69 letna Neža Hribarjeva z Mrzlice, na Lopati pri Celju pa je umrl 64 letni upokojeni železničar Anton B rež ni k. _ v Ljubljani je umrl knjigovodja g. Rajko Pavlic. Danes popoldne ga bodo prepeljali v Škofjo Loko ga na mestnem pokopališču položili k večnemu počitku. _ Pokojnim blag spora n, žalujočim naše iskreno sožalje! + Slaba čebelarska letina v brežiškem okraju. Iz Dobove nam pišejo: Tako slabe čebelarske letine, kakršna je bila letos, ne pomnijo čebelarju v srezu že kakih dvajset let. Ne samo to, da je čez zimo pomrlo veliko družin, temveč so se preostale če-belne družine tako slabo razvijale, da se je prevešanje, to je odpiranje medišča začelo šele ob koncu maja, dočim se je to godilo navadno sredi aprila, leta 1922 pa celo ob koncu marca. Cvetličnega medu dobesedno ni bilo nič. K sreči se je nekoliko bolj odrezal pravi kostanj, deloma tudi trešlikovina, fci je je obilo v gozdu Dobravi. Kostanjev med sicer nekaterim ne ugaja zaradii grenečega okusa, toda stro kovnjaki trdijo, da ima v sebi mnogo ra.iio aktivnosti, osobito pa ga cenijo oni, ki bolehajo na obistih. Nekoliko upanja imajo čebelarji še z ajdo, ki so jo po zadnjem izdatnem dežju ljudje lahko posejali. Za Savo sicer raste zelo mnogo vrbaka (Solida-go) in bi dal tudi obilo paše, če ga ne bi v novejši dobi ljudje že mladega kosili ter porabljali za steljo. Prav tako bi bilo če bi sresko oblastvo svetovalo ljudem počakati s košnjo, saj bi kmetovalec, v kolikor se tiče stelje, vseeno prišel na račun čebele pa bi črpale naravno bogastvo. Na tem cvetju namreč lahko nabere močna družina dnevno po en do dva kilograma medu. ♦ železnica in parcele ob Sotli. Iz Brežic nam pišejo: Pni vasi Rigonoih je precejšen kos zemljišča, ki navidezno spada pod občino Rigonce, v resnici pa pod občino Brdovec. Zemljišče je namreč pred gradnjo železnice .ležalo na levem bregu I Sotle v velikem njenem zavoju. Ker pa bi I DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana, bil železniški promet stalno ogrožen, je ta-Prešernova ulica 5. 9331/a k*"atna uprava južne železnice izkopala strugobližnjico, a dohod v staro strugo, ki je tvorila velik zavoj, je zaprla. Tako je I prišel ta svet na desni breg Sotle, železniška proga pa ga je razdelila na dvoje. Južnemu delu je železniška uprava priskrbela lep izvoz. Tudii ena parcela severnega dela se ne more pritožit!;, saj ima lesen most preko stare Sotline struge. En del severnega zemljišča pa naj b.i imel izvoz pod železniškim mostom. Toda pot pod mostom bi morala železniška uprava stal- I no snažiti ker ga Sotla ob dežju na-plavlja. Krave še lahko odidejo pod njim, I konji ojačen in je pot zožena, je prehod neva- I ren za vprežno živino, železniška uprava je bila že svoj čas na to opozorjena, a ni I bilo nič odziva. Zato se bodo prizadeti obrnili v tej zadevi na poslanca Ureka. Ome- J njeni leseni prevozni most čez staro Sotlo se je pred kratkim udri pod vpreženo živino in so le s težavo rešili živinče iz I jarka, a voz, naložen s pšenico, so prepeljali s težavo samotež po deskah. Treba bo ureditve. j ♦ Strupene gobe na trgu. Iz Siska poročajo: Siromaštvo sili okoliške kmete, da iz večjih daljav prinašajo svoje pridelke v I mesto, da pridejo do denarja in si nakupi- I jo raznih potrebščin. Po deževju, ki je vla- j dalo v zadnjem času, so se pojavile na I trgu velike količine gob. Tako je pretek- J li ponedeljek prinesla neka kmetica z a trg košaro gob, ki so bile podobne jurčkom, a I so bile vse strupene. Tržno nadzorstvo j.ih je še pravočasno zaplenilo. + Ugotovitev. Nedavno smo poročali o I prisvajanju lesa na škodo križevnaškega reda pri Veliki Nedelji. Sedaj pa se je ugotovilo, da ni s to zadevo v nobeni zveza I bivši gozdni upravitelj. ♦ Tatinski drobiž. Iz kleti hiše št. 2 v Tavčarjevi ulici je bila včeraj pono&i s ko- I lesa Viljema Franchettlja ukradena električna svetilka, vredna 300 Din. Na klav- I niči se je pojavil neznan tat, bi je od,ne- I sel mesarju Ignacu Dolinarju novo belo I mesarsko jopo z monogramom »I. B. in ne- I kaj kosov obleke drugih mesarjev. Zasledujejo nekega Jakoba, ki se je večkrat po- I javljal na klavnici. V š tirno ve m kopališču I na Savii je nekdo vdrl v kabino ter odnesel Viljemu Grobeljšku 110 Din. Ponoči se je | nekdo splazil v barako na Prulah ob Ljubljanici ter odnesel Milanu Juvancu veslo in več slamnikov, kakršne nosijo čolnarji na Ljubljanici. ♦ Tragedija baronove hčerke. Še ob početku svetovne vojne je v Novem Sadu živela ugledna rodbina barona Fellnerja. Njegova hči Malvina je imela intimno znanje z nekim kočijašem. V vojnem času ie baronFeLlrier izgubil znaten del premoženja ter zapustil Novi Sad. V rodbini se je izvedelo za napačna pota hčerke Malvine ter so jo starši izobčili. Malvina se je potikala po svetu kakor je vedela in mogla. Pred desetimi leti pa se ie vrnila v Novi Sad. Novosadski policiji je bilo te dni pri-iavljeno, da bivata v neki podzemski jami dva človeka v največji bedi. Kmalu 9e je ugotovilo, da gre za Malvino, in njenega moža Ivana Silbarta. Oba sta bila telesno iznemogla, gola in bosa. Policija ju je dala prepeljati v bolnico, kjer je Malvina ostala na zdravljenju, mož pa je bil odpravljen v domovno občino. Da je tragedija popolna. so predvčerajšnjim privedli v bolnico mlado deklico, da ji izpraznijo želodec, ker je popila večjo količino ocetne kisline. Deklica je Adrijana baronesa Fellnerjeva, nezakonska hči Malvine baronese Fellnerjeve. Hotela si je zaradi bede končati življenje. ♦ Zločin zapuščene, matere. Pred okrožnim sodiščem v Velikem Bečkereku Je sedela na zatožni klopi Jagoda Djakovačka, služkinja brez posla. Kot dekle je imela znanje z živo Rajičem, živela je ž njim, dokler jo ni zapodil. Rodila je nezakonsko dete in se ž njnm vrnila v domačo hišo Ko pa j,i je umrla mati, ji n'I bilo več ob stanka na domu. šla je v Jurkovac v Bajii-čevo hišo. Na pragu jo je sprejela Baji- (ni vnetljivo). ,, * Zalogo Ima staroznana ^rogerim Kane, Židovska 1 čeva žena, prevzela otroka, nezakonsko mater pa neuljudno odslovila, živo je kmalu nato poiskal nezakonsko mater in zahteval, naj odnese otroka. Vzela je otroka in odšla, potem pa vsa obupana vrgla otro ka v reko Tamiš. Ribič v bližini je potegnil dete iz vode, a bilo je že mrtvo. Sodišče je Jagodo obsodilo na štiri leta težke ječe. ♦ Sin ubil očeta pijanca. V selu Delibla-tu pri Pančevu se je v ponedeljek odigrala velika rodbinska žaloigra. Jovan Kovač, bogat gospodar, se je v zadnjem času vdal pijaučevanju ter je pri tem popolnoma pozabil na gospodarstvo in rodbino. Ko je pijan prihajal domov, je rogovi lil In psoval in pogosto pretepal svojo ženo. Tako tudi v ponedeljek, žena ga je hoteJa pomiriti In ga je prosila, naj se vleže in prespi. Odurni mož pa je pograbil palico in začel ženo pretepati, žena mu je ušla iz hiše. Sin se je potegnil za ubogo mater, nakar je pijani mož napadel tudi njega. V borbi je sin potegnil nož in ga očetu zasadil v srce. Oče se je zgruidal mrtev na tla, sina so aretirali Dnevno sveža pri LEGAT Miklošičeva 28. Specerija, deli-katese. zajtrkovalnica. 239 prodaja vse blago vsled izpraznitve lokala BERKO, LJUBLJANA Kino na prostem Nocoj (28. 7.) in jutri (29. 7.) ob pol 9. uri zvečer predvaja KINO KO-DELJEVO na prostem film Denar, denar, denar! Vstopnina samo Din 2.—, 4.— in 5.— Ob slabem vremenu v dvorani. e— Zanimiva gasilska vaja. Prostovolj-I no gasilno društvo v Laškem je priredilo v nedeljo 24. t m. kmalu po 8. zjutraj zanimivo vajo v Laškem. »Goreča poslopja« I so bila cerkev in sosednja poslopja. Nekaj minut po alarmu so bile že položene cevi, postavljene lestve in voda je začela brizgati na poslopja. Da bi imela vaja več učinka in da bi se ugotovilo, v kolikem času bi se dalo pozvati motorni brizgalni, so J cb 8.15 poklicali Prostovoljno gasilno društvo v Celju. V 18. minutah so prispeli iz Celja v Laško avtomobil in dve motorni brizgalni. Kmalu je začela brizgati voda iz treh cevi na cerkveni stolp in ostale objekte. Laškim gasilcem je poveljeval načelnik g. Maks Košir, celjskim gasilcem pa poveljnik g. Franc Koschier. Gasilska vaja je potekla brezhibno in se je o njej zelo pohvalno izrazil tudi starosta JGZ g. Josip Turk iz Ljubljane, ki biva v Laškem kot kopališki gost. Zlasti je pohvalil naglico, s katero so prispeli celjski gasilci, in njihovo mirno, smotreno sodelovanje. e— Športni dan. v nedeljo 31. t. m. se bo vršil v Celju m. športni dan SK Olimpa. Sodelovale bodo vse sekcije SK Olimpa v tekmovanjih z gesti domačih, mariborskih, ljubljanskih in zagrebških klubov. Med drugim bo nastopila težkoat-letska sekcija v soboto in nedeljo zvečer, lahkoatletska v nedeljo dopoldne s štafe-I to in teki na raane proge, nogometna pa v nedeljo popoldne. Na športnem dnevu bosta tudi sodelovala Klub slovenskih kolesarjev v Celju in domača železničarska I godba. Tekmovanja v vseh panogah bodo zelo zanimiva, ker so kot gostje povabljeni sami priznani atleti raznih športnih klubov. e— Dramski tečaj v Celju. Celjska so-koI:ika župa bo priredila od 3. do 6. avgusta v Narodnem domu v Celju dramski tečaj pod vodstvom g. prof. šesta iz Ljubljane. Spored tečaja je naslednji: 3. avgusta dopoldne »O razvoju gledališča m njegovem bistvu«, popoldne bralna vaja in aranžiran je enodejanke; 4. avgusta popoldne izgovarjava in geste, popoldne nadaljevanje aranžiran ja enodejanke; 5. avgusta dopoldne »Izvedba termične strani gledališča«, popoldne zaključek aranžiranja enodejanke; 6. avgusta dopoldne »O šminka-nju«, popoldne praktični primeri šminka-nja. Vsak večer se bo vršila debata o predelani tvarini. Prijave iz vrst članstva in naraščaja iz Celja in okolice sprejema Sokolsko društvo v Celju. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico se bo vršil v torek 2. avgusta od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Gremija trgovcev v Celju, Razlagova ul. 8., pritličje levo. e— Dokumenti v poštnem nabiralniku. Te dni so našli v nekem poštnem nabiralniku v Celju domovnico, 2 šolski spričevali, krstni list, učno pismo in člansko knjižico. Dokumenti se glasijo na ime Franca Vi-ranta, tapetarskega pomočnika iz Podsre-de. Lastnik naj se zglasi pri predstojni-štvu mestne policije. e— Zopet tatvina kolesa, v zadnjem času se v Celju množe tatvine koles. V torek med 19. in 20. je nekdo ukradel izpred neke gostilne na Ljubljanski cesti 1000 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Kosmos« št. 5,100.002. 11 Trbovelj t— Prehranjevalna akcija. Prehranjevalni odbor, ki ima v svojem načrtu ustanovitev javne kuhinje za stradajoče dela voljne brezposelne, «e je obrnil na premožnejše sloje domače občine s posobkuim okrožnicami, v katerih prosi pomoči za vzdrževanje kuhinje. Podpore naj bodo enkratne ali redne, v denarju ali v naravi. Posamezniki so se prošnji že odzvali. Rudniški zdravnik g. dr. Baumgarten je obljubil redno mesečno podporo po 500 Din, nekateri rudniški name§čolletju aktivno bilanco. Razvoj naše trgovinske bilance v letošnjem prvem polletni je zelo zanimiv, zlasti ker je naša država med onimi redkimi državami, kjer niso bili uvedeni nikaki zasilni ukrepi proti uvozu, niti kontingenti niti uvozne prepovedi ali uvozna dovolje-r ja. Navzlic temu se je uvoz avtomatično v znatno večji meri skrčil nego izvoz, in to čeprav je tudi naša izvozna trgovina hudo nazadovala. Uvozne potrebe našega gospodarstva so se avtomatično prilagodile skrčenemu izvozu. Pri razveseljivem dejstvu, da je naša trgovinska bilanca aktivna, pa vendar ne moremo reči, da je razvoj zunanje trgovine dober. Številkam, ki izražajo aktivnost ali Pasivnost trgovinske bilance ne smemo pripisovati preveč važnosti. Pravilno moremo resojnti aktivnost ali pasivnost trgovin -ce bilance to v zvezi s plačilno bilanco. Tudi pasivna tRrovinska bilanca :e lahko lobra. če tvori sestavni del izravnane planine bilance. Pasivnost trgovinske bilance je bila v prejšnjih letih v precejšnji meri posledica dotoka inozemskega kapitala alt najetja zunanjih posojil, kajti kapital se prenaša iz države v države predvsem v obliki blagovnega izvoza in uvoza. Uvoz tujega kapitala je letos zaradi znanih razmer docela prenehal, zato je naravno, da so morale nastopiti spremembe v trgovinski bilanci. Glede na znane pertnrbacije^ v gibanju ostalih važnih postavk naše plačilne bilance (tujski promet, nakazila izseljencev. tranzitni in pomorski promet itd.), nam danes še ni mogoče presoditi, v koliko smo z dosedanjim aktiviranjem trgovinske bilance dosegli uravnovešenje plačilne bilance. Najbolj pa nam seveda kvari veselje nad aktiviranjem trgovinske bilance okolnost, da se je obseg naše zunanje trgovine tako občutno skrčil. Naš letošnji izvoz je bil v prvem poHetju skoro za 944 milijonov Dio ali za skoro 45% manjši nego lani v prvem polletju. V primeri s prvim j>olletiem 1930 pa se je vrednost našega izvoza skrčila celo za 2 milijardi. Letos smo dosegli komaj 41% rekordnega izvoza v prvem polletju leta 1930. Ta okolnost je za naše gospodarstvo važnejša, kakor vprašanje aktivnosti ali pasivnosti trgovinske bilance, zato mora vse naše stremljenje iti za tem, da skušamo naš izvoz dvigniti zopet na višino, ki bi odgovarjala vsaj vrednosti prejšnjega izvoza pri sedanjih nižjih cenah- Gospodarske vesti — Cliicaška žitna borza prepovedana. Kakor poročajo iz Nevvyorka je ameriška vlada prepovedala poslovanje na chicaški žitrni borzi za dobo 60 dni. Ta prepoved je vzbudila tudi v inozemstvu največjo pozornost, saj gre za najvplivnejšo žitno borzo na svetu. Kot povod za ta ukrep navajajo, da borza ni hotela priznati poldržav-ni instituciji Farme-rs National Grain Corp, ki je lani zaradi držanija cene z državnimi sredstvi nakupila ogromne količine pšenice, pravice za poslovanje v ktiringu. Konflikt bo menda izzval resne posledice, kajti borzno predsedstvo je objavilo, da se odloku ne bo pokorilo in da bo zahtevalo odločitev najvišjega državnega sodišča. Uk inj eni e poslovanja bi povročilo kaotične razmere na žitnem trgu. = Ekskurzija Čehoslovakov v Jugoslavijo. Oficijelno ekskurzijo svojih članov v Jugoslavijo priredi Češkoslovaška trgovska in obrtniška stranka od 3. do 16. septembra t. 1. Ekskurzije se bo udeležilo okrog 300 članov stranke, vsi samo mali trgovci in obrtniki, ki žele ob tej priliki stopiti v zvezo z našimi producenti posebno onih predmetov, ki se izvažajo v ČSR. V Ljubljano bodo prispeli 4 septembra ob 8. uri dopoldne. Po sprejemu v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo si bodo ogledali jesenski ljubljanski veleseiem, popoldne pa znamenitosti mesta in gospodarske ustanove. Ob 18. uri istega dne se odpeljejo v Zagreb. Pripravimo se, da bo ta skupina iz bratske Češkoslovaške tudi pri nas naj-gostoljubneje sprejeta. = Zarod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je začel s 1 julijem t. 1. iz dajati svoj »Bulletin d' informations econo-miques«, ki bo od 1. avgusta t. 1. dalje iz hajal tudi v nemškem jeziku. Dostavlja] se bo vsem inozemskim važnejšim listom in strokovnemu časopisju, gospodarskim ustanovam in gospodarstvenikom. V tem »Bul letinu«, ki bo imel posebno rubriko o ponudbi našega blaga, bodo brezplačno uvrščene ponudbe naših izvoznikov. Interesenti, ki se bodo javili, bodo tako prišli v zvezo z uvozniki. Priporočamo našim pod jetiem. da to rubriko kar največ izkoristijo in da se v tej zadevi obračajo naravnost na omenjeni zavod. = Žrtev krize tujskega prometa. Zaradi težke krize, ki je že v lanski sezoni nastopila v tuiskem prometu, je prišel v plačilno težkoče znani blejski hotelir in veleposest nik gosp. Ivan Kenda. ki mu gredo gotovo največje zasluge za razvoj našega Bleda v najlepše in največje zdravilišče v državi. Gosp. Kenda. ki je zadnja leta žrtvova' ogromen kapital za velike investicije, ,-e zaprosil za jx>ravnavo izven konkurza. Deželno sodišče v Ljubljani je sedaj uvedlo poravnalno postopanje o imovini gosp. Ivana Kende in ge. Marije Kendove ter je postavilo za poravnalnega upravnika gosp. Fr. Koblerja. odvetnika v Radovljici- Narok za sklepanje poravnave le določen za 2. september ob pol 10. dopoldne pri okrajnem sodišču v Radovliici, prijavni rok pa do 27 avgusta. Gosp. Kenda je ponudil 50% poravnalno kvoto. Vrednost njegove imovin^ je danes težko oceniti. V normalnih razmerah bi znašala okrog 80 milijonov Din. = Konkurz je razglašen o imovini Pra-žarna slada, družbe z o. z. v likvidaciji. Ljubljana (upravnik mase dr. Janko Žirov-nik. odv. v Ljubljani: prvi zbor upnikov pri dež. sodišču v Ljubljani 3. avgusta ob 10.. prijavni rok do 28. avgusta, ugotovitveni narok 10. septembra). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini naslednjih dolžnikov: Drago Franz. trgovec v Ljubljani, ^tari trg 24 (poravn. upravnik dr Iv. Lovrenčič, odv. v Ijublja-ni; narok za sklepanje poravnave pri dež. sod. v Ljubliani 10. septembra ob 9., prijavni rok do 27. avgusta); Alojzij Midorfer. krojaški mojster in trgovec v Novem mp-stu (poravn. uorav. dr. Fr. Tvanetič. odv. v Novem mestu: narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu 1- septembra ob 9.. prijavni rok do 22. avgusta). Vilibad Toman. trg. v Trbovljah (poravn. upravnik dr. Dominik Drnovšek, odv. v Laškem; narok za sklepanje porav-nave pri okr. sod. v Laškem 29. avgusta ob 10., priiavni rok do 24. avg.. kvota 40%: Ernest Zelenka. trg. s pohištvom v Mariboru, Ulica 10. oktobra št. 5. (poravnalni upravnik dr. Stanko Stor. odv. v Mariboru^: narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru 3. septembra ob 9., prijavni rok do 30. avgusta, kvota 50%). Borze 27. julija Na ljubljanski borzi je danes deviza London nekolipo popustila. Nazadovaile so tudi devize Trst, Newyork in Amsterdam. Na zagrebškem efektnem tržišču se je danes Vojna škoda prvikrat zopet dvignila preko 200. V primeri z včerajšnjimi tečaji je poskočila za preko 15 točk. Za aranžma je bila najprej zaključena po 203, pozneje pa po 209 (včeraj 192), za avgust pa se ie trgovala po 193, 199, 202 in 203. Tudi v ostalih državnih papirjih je tendenca čvrsta, 7-odist. Bilairovo posojilo se je trgovalo po 39.50 itn pozneje po 40, 6-odst. begluške obveznice pa so bile zaključene do 34. Devize. Ljubljana. Amsterdam 226960 — 2280.96, Berlin 1337.27 — 1348.01, Bruseli 781 30 7« 150—155; »8< 100 do 105. Šahisti - turisti pozor! Šahovski odsek »Svobode« na Jesenicah je nameraval prirediti koncem junija svoj prvi šahovski turnir na prostem, in sicer na Golici. Turnir smo morali zaradi nepredvidenih tehniških ovir preložiti. Zdaj se bo ta turnir vršil, vendar smo iz tehtnih razlogov izpremenili kraj, kjer se bo vršil. Golica mnogim šahistom za sedanji čas ne ugaja, zaradi tega se bo vršil turnir na drugem, prav tako lepem kraju, in sicer na Galerijah kraljeviča Andreja ob Pokljuških luknjah pri Gorjah nad Bledom, Turnir se bo vršil v dneh 14. in 15 avgusta t. 1. (nedelja in ponedeljek) na prostem v primeru lepega vremena, ob slabem vremenu se bo pa vršil v restavraciji Vint-gar v Vintgarju. Turnir se bo vršil nepreklicno. Vabljeni so vsi šahisti in šah. klubi iz dravske in sosednjih banovin. Od dispozicij omenjamo: 1. Turnir se začne 14. avgusta t. 1. ob 10. uri dop. po prihodu turistovskega vlaka na postajo Podhom. S postaje skupen odhod na poldrugo uro zmerne hoje oddaljeno prizorišče. Igran bo po izločilnem sistemu, tako da premagani odpadejo, zmagovalci in oni, ki so igrali neodločeno, pa igrajo naprej. Posamezne igre ne smejo tra.lati nad 1 uro. Če kakšna igra v tem eysj še ne bo dokončana, razsodi o zmagovalcu razsodišče, ki bo izvoljeno pred pri-četkom turnirja na licu mesta. Igra se za srebrni pokal, ki ga dobi zmagovalec. Pokal bo imel tozadevni napis. Pokal dobi zmagovalec v trajno last. Če bi izpadla finalna partija remis, odloči žreb ali pa določi v slučaju nesoglašanja s tem načinom razsodišče. 2. Turnir bo vodil g. Vencelj Perko, član prireditelja. 3. Prijavnina znaša za člane zveze »Svobode« in njenih 40 podružnic Din 10, za vse ostale pa Din 20. Prijavnino je treba nakazati na račun Poštne hranilnice, Splošne hranilnice in posojilnice za Jesenice in okolico, r. z. z o. z., Sava-Jesenice št. 11.950. Prijave se sprejemajo na naslov g. Ivana Žena, šahovski odsek »Svobode«. Jesenice 4. Zaradi pričakovane velike udeležbe se prosi, da udeleženci po možnosti prinesejo šahovnico s seboj in to javijo s prijavo vred prireditelju. Oprema udeležencev naj bo po možnosti turistovska. S šahovskim pozdravom Šahovski odsek Svobode, Jesenice. II. velika razstava »Živalce« Od 3. do 12. septembra bomo ;meli na velesejmu v Ljubljani v paviljonu J, takoj pri glavnem vhodu na desno veliko razstavo društva »Živalca«. Spored razstave je naslednji: 10. avgust: Priglasitev živali za razstavo po priloženi prijavni po!i. 20. avgust: Odbor pošlje potrdila o sprejeti prijavi. 1. sept. (četrtek): dovoz razstavnih živali in predmetov na razstavni prostor ter veterinarski pregled. 2. sept. (petek): Ocenjevanje in razdeljevanje nagrad (pokalov). 3. sept. (sobota): Svečana otvoritev razstave. 8. sept. (praznik): ob 10. dopoldne žrebanje nagrad za pravilne odgovore na razpisana tekmovalna vprašanja v listu »Moj Dom«. 13. sept. (torek): Odpošiljanje razstavnih živali in predmetov. Odbor vabi vse članstvo in ljubitelje reje malih živali, da se udeleže razstave. Razstavljajo samo člani društva »Živalca«. Član lahko postane vsakdo, kdor plača letno članarino Din 24.— in Din 2.— za člansko izkaznico s pravili. Jesenska razstava »Živalce« bo nameščena v paviljonu J in bo urejena po skupinah. Takoj pri vhodu bo književnost poleg kožuhovine in izdelkov iz usnja. Dalje bodo razstavljeni kunci in bobri Nurrija, psičiki, mačice, morski prašički in be^e miši. Zatem bo oddelek za predmete in razne vrste krmil, dalje bo videti kontrolna gnezda, napajalnike, umetne kokle, valilne aparate, orodje za kapunienje. tehtnice za jajca, stroje za mletev, kosti, žične klefke za ptice, jasli in kletke za kunce, škatle za prenos jajc in enodnevnih piščet. Ualje r»o poseben oddelek domačih in tujih ptic. Zatem oddelek z golobi, grlicami, fazani, pavi itd. Končni oddelek je namenjen kokošim, racm, gosem in puranom. Razstavnima za perutnino in kunce znaša Din 10.—, za golobe, girlice itd. po Din 5.— od kletke za ves čas razstave. Drugo oo dogovoru. Društvo razpolaga samo s kletkami za perutnino, kunce in golobe. Za druge živali, kot ribice, priče, bobre »Nu-trija« itd. si morajo preskrbeti sami kletke, odnosno posode. Hrano in snaženje za časa razstave oskrbuje društvo. Prijavne pole naj pošljejo razstavlja'!ci točno izpolnjene do 10. avgusta t. 1. zaradi pravočasnega vpisa v veflesejemsdci katalog. Na prepozno došle prijave se odbor ne bo oziral. Od prodane živali obdrži društvo 10% od kuo-nine. Radi tega naj člani navedejo najnižjo prodajno ceno. Živali, namenjene za raizstavo naj pošl;e Blanstvo v prostornih zabojih, opremljenih s točnimi podatki o njih vsebini. Bolne :n za razstavo neprimerne živali bo veterinar zavrnil. Zaboje z razstavnimi predmeti :n živalmi je opremiti z označbo »-razstavno blago« in nasloviti na velesejem. Ljubljana, goreniski kolodvor. Vsakemu razstavljavcu brezplačno vrnemo razstavljeno blago po železnici. V Jugoslaviji je 2822 odvetnikov Ljubljana, 26. julija Dandanes menda že ne bo stanu, o katerem bi se lahko reklo, da ima pretmlo prinadnikov ali članov. Nasprotno se do-malega o vseh govori, da naraščajo v toliki meri. da vsi člani kmalu ne bodo imeli dovolineg.a posla. Pri večini stanov se govori dandanes tudi o hiperprodukciji. Glasilo zaigrebške Odvetniške zbornice »Odvjetnik« prinaša v svoji zadnji številki pregled članov, iz katerega posnemamo naslednje podatke: Po vpisih ob zaključku lanskega leta so po posameznih odvetniških zbornicah takole razdelieni odvetniki in odvetniški pripravniki: Beograd 675 odvetnikov in 80 pripravnikov, Zagreb 788 FAVORIT, kateremu ostanete vedno zvesta ... ki je neobhodno potreben za negovanje Vaie polti . . . kateri Vas pomlajuje in polepšuje . . . ostane vedno Elida Favorit milo s svojim nežnim, svežim vonjem. Negovanje s tem blagim milom obilne pene Vam bo pripravilo vsak novo veselje. ELIDA MILO odvetnikov in 120 pripravnikov, Ljubljana 251 odvetnikov in 75 pripravnikov, Novi Sad 542 odvetnikov in 220 pripravnikov, Sarajevo 181 odvetnikov in 30 pripravnikov, Skoplje 191 odvetnikov in 10 pripravnikov, Split 160 odvetnikov in 39 pripravnikov. Podgorica pa 34 odvetnikov brez pripravnikov. Skupaj je 2822 odvetnikov in 574 pripravnikov. To število je nasproti skupnemu številu prebivalstva toliko, da odpade na približno 4400 prebivalcev po en odvetnik, kar sicer ni malo, a tudi ne preveč. O pravi hiperprodukciji pri odvetniškem stanu bi se lahko govorilo samo v nekaterih mestih, kjer so sedeži višjih sodišč. Če se upošteva, da bodo skoraj vsi odvetniški pripravniki v teku naslednjih pet let postali odvetniki in da se bodo pridružili temu stanu še mnogi, ki bodo zapustili državno službo, potem se seveda lahko računa z močno tendenco naraščanja članstva tudi v odvetniškem poklicu. Za ustanovitev Higijenske-ga zavoda v Škof ji Loki Škofja Loka, 26. julija. Ko je polagal pred dvema letoma škofjeloški okraj uglednega rojaka Karla pl. Strahla k večnemu počitku je vznikla med najbližjimi občinami mise\ naj bi se Stra-hlov graščinski dvorec v Stari Loki pre-zidal in preuredil za Higijenski dom in okrajno ubožnico. Stavba naj bi prešla v last škofjeloške in starološke občine in tudi državno higijensko oblastvo z direktorjem dr. Pircem je bilo človekoljubni stvari zelo naklonjeno. Ko pa je takrat lepi načrt padel v vodo, je obenem zaspala misel po ustanovitvi Higijenskega doma za škofjeloški okraj. Kako in kaj je s higijenskimi razmerami v Škofji Loki, vedo meščani sami najbolje. Ker prizanesljivi opomini niso skoro prav nič zalegli, so morale v to nečastno loško stran že opetovano poseči novine. In kljub vsemu je uspeh samo poprečno zadovoljiv. Ni nam treba razkladati, kako obsežno in za narodno blaginjo nad vse koristno delo bi lahko vršil Higijenski dom, ki bi bil žarišče smotrenega zdrastvenega napredka v higijenskih napravah v mestu pa tudi v vsem okraju, ki take ustanove za okoli 27.000 prebivalcev nima. Loški občinski odbor je sam uvidel, da s tako pomanjkljivimi zdravstvenimi napravami ne gre naprej. Gospodje so se odločili urediti postopoma aktualno vprašanje kanalizacije in stranišč. Hvala Bogu! Kaj nam koristi (čeprav zelo važno) škropljenje cesta, reguliranje ulic, olepševanje pročelij, ako imamo na vsak korak nesanitarna stranišča, dostopna vsem možnostim pospeševanja infekcije, čestokrat celo v neposredni bližini pitne vode. Nič boljše ni z ureditvijo gnojišč po dvoriščih. Ali ne bi bilo lepo, da imamo za ureditev takih in mnogih drugih vprašanj, ki so v zvezi z ljudskim zdravjem, .v svoji sredini Higijenski dom, ki bi bil s svojimi strokovno izobraženimi ljudmi vodnik, kažipot in obenem prisrčen in prijateljski svetovalec na desno in levo? Vsak, v to stvar investirani dinar bo prinašal bogate obresti. Šolska mladina, matere, široke vrste ljudstva se bodo obračale v Higijenski dom, ki bi svojo socialno in asanacijsko nalogo izvrševal na vsei črti. * Skoda bi bilo, da bi se ta lepi načrt ne izvedel. Vprav zato smo sprožili to misel znova. Kdorkoli se ioti tega, ravno za Škofjo Loko in njen okoliš zelo nujnega vprašanja, bo storil veliko in hvaležno delo. Z resno voljo se bodo dale premagati tudi gospodarske težkoče te zadeve. Če se je našel denar za druge komunalne zadeve, bi se za Higijenski dom tudi, še po- sebno, ako bi poprijeli stvar vsi oni čini-telji, ki morajo biti na ljudskem zdravju zainteresirani. Sklep: Dajte škofjeloškemu okraju Higijenski dom! Na višku sezone Kranjska gora, 26. juPja. 'Pujski promet pri nas še ni toliko ogrožen, da bi mogel zavzeti za nas katastrofalne posledice. Kranjskogorsko letovišče se letos ni prav nič izpremenilo in kaže skoro popolnoma isto lice kakor lani. Samo to se opaža, da so letos izostali nekateri inozemci, ki so druga leta redno po-sečali Kranjsko goro, a njihov izostanek ne moti prav nič, osobito ker so jih nadomestili oni naši ljudje, ki letos zaradi deviznih omejitev niso mogli odpotovati v inozemstvo, pa so bili primorani, da so 6i izbrali letovišče v domovini. Tujsko vrvenje je v Kranjski gori živahno in sezona ne bo številčno prav nič nazadovala za drugimi leti. Kar je hotelov in gostiln, je vse zasedeno, po privatnih hišah pa je še nekaj praznih sob tujcem ni razpolago. Kakor vas sama, je tudi vsa okolica precej dobro zasedena. Predvsem Podkoren, ki se je v zadnjih letih izkazal kot kraj, ki je kakor nalašč ustvarjen za najlepše in najudobnejše letovišče in ki res z vso pravico zasluži, da ga v propagandi stavimo na prva mesta. Prav tako moramo omenjati prijazne in idilično ležeče Rute, ki se z žilavo vztrajnostjo prizadevajo. da zavzamejo v tujskem prometu ono mesto, ki jim zaradi eminentnega naravnega položaja gre Velik napredek je pokazala Kranjska gora prav s tem, da si je zgradila dve novi hotelski podjetji, ki sta urejeni popolnoma tako, kakor zahtevajo moderne prilike. Černetov penzijen ustreza vsem zahtevam in je opremljen z vsem komfor-tom. Imenitni alpinski hotel Erika preživlja letos svojo prvo poletno 6ezono. Tujski promet je tu tako živahen, da lahko brez skrbi trdimo, da takega prometa ne more izkazati noben drug hotel v nobenem našem letovišču. Erika bo pač ostala' za vso bodočnost ponos kranjskogorskega letovišča in njegova največja atrakoija. s katero se lahko ponašsmo pred našim in tujim svetom. Tudi turistika se razvija po naših planinah prav lepo, ker imamo ugodno vreme. Poset obeh koč na Vršiču je prav zadovoljiv in se bo stopnjeval v prihodnjem mesecu, saj je prav avgust šele prikladen za turistiko. Prišankov in Mojstrovkin vrh je posetilo že nebroj turistov in če b^ vreme kakor do sedaj, bo letošnji obisk prav rekorden. VSAK NAROČNIK »JUTRA« Io zavarovan za 1 ° "00 dinaH^! Lutkovna razstava Češkoslovenska Obec v Ljubljani in lut« kovni odsek Ljubljanskega Sokola otvorita danes na galeriji telovadnice v Narodnem domu Kako dobro, da je moj vrat tako tenak! Hitro bo storjeno.« Petek je v mesecu maju, krasen pomladanski dan. Vso noč je prebila v molitvi. Zdaj stopa na zeleno rušo, kri bo popila njeno kri. Vsi, kd prisostvujejo obglavlje-nju, si pošepetavajo, da je Ana lepa kakor še nikoli. Njene črne oči se svetijo v belem obrazu. Ana poklekne, neka dvorjanica ji zaveže oči. »Bog bodi milostiv moji duši« moli s pojemajočim glasom. »Bog mi bodi milostiv, Bog...« Kakor blisk zažvižga meč skozi zrak. Njena lepa glavica, katere pogled je razvnemal kralja in je spravljal angleške in francoske pesnike y ekstazo, se krvava zakotaK na slamo, s katero je pokrito morišče. Dvorjanice jokaje dvignejo truplo, iz katerega brizgajo curki krvi in ga položijo v krsto. Nad tristo let pozneje. 1. 1876. izkopljejo njeno okostje. Par trhlih kosti to je vse, kar je ostalo od Ane Boleyn, ki je bila »bitje .iz tresočega belega ognja«, kakor piše Francis Hackett v svojem mojstrskem delu »Henrik Osmi«, kjer nam odstira pestri in divja svet šestnajstega stoletja. Ko je kralj Henrik sprejel poročilo, da je bila Ana Boleyn usmrčena, je bil še prepoln mržnje in togote, da hi utegnil pomisliti na uro, ko je pokojnica stopila v njegovo življenje. Bilo mu je tedaj pet in trideset let, njegovo telo je bilo atletsko, on pa težkopaden, gospodovalen in sirov človek. Ah, kako se je bil dolgočasil s svojo ženo, pobožno Španko Katarino; bo-lehno, zagrenjeno, zgodaj ostarelo že od-cvelo žensko, ki je bila vsega šest let starejša od njega. Njene vodene oči, njeni zamolkli svetli lasje, njena podložena postava, njena gospodinjska pravičnost — vse to ga je navdajalo z odpornostjo, ga delalo nervoznega in nestrpnega ter ga je gnalo v naročje drugih žensk, ki so bile mlajše, inikavnejše in so se topile od sreče, če jih je kralj samo opazril. I Predstavili so mu Ano Boleyn. Medtem ko se je devetnajstletno dekle s črnimi I lasmi priklonilo po tedanjem dvornem običaju, se je ozrla s koketnim pogledom v kraljev obraz. Na ljubkem I vrata — ah, če bj kralj v tem trenutku slutil, da bodo ta vrat nekoč na njegov ukaz odsekali z mečem! — na tem ljubkem vratu je sedela fino modelirana glavača kakor narcisova krona na stebelcu. Ana Boleyn je bila živahno, veselo, za-slepljujoče bitje. Nič je nd mikalo, da bi postala kraljeva ljubica; hotela je postati kraljica. Zato je njegovo viharno prizadevanje, da bi jo pridobil zase, odklanjala z dstim zanikujočim odgovorom. Kralj je menil, da je v njej našel igračo, bilo pa je narobe, ona se je igrala z njim. Gospodar svetovne države je pisaril devetnast-letni deklici viharna ljubavna pisma, ki jdh podpisavai zmerom enako: Vaš zvesti, Vam popolnoma vdani sluga. To ni bila nikaka vljudnostna krilatica, kajti čutil se je pred njo resničnega slugo in ona je tudi ravnala z njim, kakor ravna gospodarica s slugo. ALi je ta mož resnično Henrik Osmi, kd razpolaga z življenjem in smrtjo svojih podložnikov, zunaj v gozdu Pa nalik zaljubljenemu dečaku reže začetnice svoje ljubljene Ane v bukev ln obda te črke s srcem, simbolom ljubezni? Neznosno dolgo je trajalo, da se mu je posrečilo ločiti se od kraljice Katarine. Spoznal je bil, da od nje ndma pričakovati potomstva. To mu je bila že zadostna pretveza. da jo je lahko odslovil. Bilo je julija 1529. Pred tribmnalom v škrlat oblečenih sodnikov sta si stala nasproti Henrik in Katarina. Ona je klečala pred njim in je govorila v svoji slabi angleščini s španskim na- Levo: Črnec Tolan, eden najboljših »printerjev (tekačev na kratke proge) na sveta. Desno Frank Wykoff, najnevarnejši tekmec Tolana na istih progah Skrivnost materinstva pojasnjuje v poljudno znanstveni razpravi naše ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE EV SVET« znameniti strokovnjak za biologijo dr. Boris Zaritih, profesor medicine na zagrebški univerzi Povsem nova dognanja bodo vzbudila tudi v strokovnih vrstah veliko zanimanje Posamezna številka »ŽIVLJENJA IN SVETA« 2 Din po vseh trafikah Praktičen šotor za poletne izlete Iz življenja In sveta Sv. Elija — zaščitnik romunskega letalstva Romunija si je roku Eliji, čigar Karol pritrjuje zbrala za svoje vojno letalstvo lastnega nebeškega zaščitnika v pre-praznik proslavljajo vsako leto z velikimi slavnostmi. Na sliki: kralj visoko odlikovanje na zastavo bukareškega letalskega oddelka. Za kraljem mali prestolonaslednik Mihael Novi kabinetni načelnik italijanskega vnanjega ministrstva Mussolini je za ssvojega kabinetnega šefa v vnanjem ministrstvu imenoval barona Pomipeja Aloisija, dosedanjega poslanika v An/gori. Baron Aloisi je bil med vojno vodja italijanske vohunske službe v Švici in o njem pripovedujejo, kako je vdrl v avstro-ogrski generalni konzulat ter odnesel prevažne listine i« enkrat za vselej omrtvičil avstrijsko vohunstvo v I tal'ji. Z dvema pomočnikoma je vlomil Aloisi v konzulat in se takoj 9pravrl nad omaro, o kateri je vedel, da se skrivajo dragoceni dokumenti. Bil je pa trd oreh in do jutra se je omara upirala vsem poskusom. Na srečo je bila to pustna noč in uradniki ter straižiniiki, ki so videli luči v konzulatu, so mislili, da se vrši tam karnevalski ples 'n niso motili tega dela. Ko je bila omara končno odprta, je Aloisi s spremljevalcema in dokumenti skočil v aivtomobil, ki ga je čakal pred konzulatom ter zdnvel v Italijo. Pozneje je Aloisi postal poslanik v Tirani in njegovemu delu je pripisati, tla je postala Albanija bolj ali manj prikrita italijanska kolonija. i930 je postal poslanik v Angori. Pionir zrakoplovstva Škodl jivost kuhinjske soli V Nemčiji so izumili šotor, pri katerem nadomestujejo gumaste cevi nosilne droge in količe. Cevi se napolnijo z navadno kolesno sesalko z zrakom in v nekoliko minutah se šotor dvigne sam od sebe ter je pripravljen za bivanje Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Aforizmi Romaina Rollanda Nobene stranke ni mogoče tako lahko razbiti nego takšno, ki jo je stvoril razum: muhe narave niso tako minljive kakor mojstrovine umetnosti. * Misel rabimo kakor zrcalo, ki ga uporabljamo večkrat. KARIKATURA glasom: »Sire, rotim vas v imenu ljubezni. kj je bila med nama — bodite mi pravični! Saj sem uboga ženska. Dvajset let sem vam bila zvesta žena.« Kral je čutil, da so te besede napravile močan vtis na sodnike in poslušalce. Dejal je: »Bila mi je tako zvesta, tako pokorna in dobra žena, da s.i nisem mogel želeti boljše Ampak v obupni gotovost1!, da mi ne bo nikoli rodila otrok, sem končno primoran razmišljati o položaju te države!« S svojo nestrpnostjo je jedva pričakal, da je bil dosežen njegov cilj in da se je peljal v gala kočiji z Ano iz Towra v Westminstersko opatijo, pred njima pa je jezdilo veliko spremstvo. 'Ampak opoj njegove strastnosti ga je kmalu minil. Tudi ta ženska ni imela sreče, da bi mu bila rodila zaželjenega aina. Rojstvo hčere ga je globoko razočaralo. Naveličal se je Ane, kakor se je bil že prej naveličal Katarine. In ko ga je ona začela mučitd z ljubosumnostjo, je postal brutalen. Kakor nalašč so tedaj njeni sovražniki raznesli vest, da je prelomila zakon in da je zagrešila krvoskrunstvo. »Prokleta mora umreti« je ukazal s škripajoči.mi zobmi. Ko so mu prinesli sporočilo, da je obglavljena. je sprejel vest s kletvico, ki je veljala pokojnici. K dogodkom na Pruskem Novi notranji minister dr. Bracht Vsak dan ena Čitaifp f p/Jonsko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET« »No, posel gre zdaj ad rok! Dopoldne razdelim listke, popoldne pa jih lepo zbe- V zadnjih desetletjih je zlasti v civiliziranih deželah zelo narasla poraba kuhinjske soli. Temu je vzrok tudi to, da potrebuje naše pokolenje veliko več dražil nego vsa prejšnja. Dočim bi normalnemu človeku zadostovalo 5 g soli dnevno, je porabijo mnogi 20 in celo 30 g. Da mora to sčasoma neugodno vplivati na organizem, je samo po sebi umevno. Mnogo bolezni ima svoj izvor v tem prekomernem uživanju soli. Liter človeške krvi vsebuje normalno 5 do 6 g soli. Zdravo telo se takšnih določenih količin drži neomajno. To se pTavi, če zauživa kdo večjo količino, tedaj sili telo k temu, da mora zahtevati več vode, da se lahko obnovi normalno razmerje. A če je v telesu več vode, nego je potrebno, tedaj trpi žilje in trpijo zlasti obisti. Z drugimi besedami: stalno prekomerno zauži vanje soli povzroča porast krvnega tlaka, poapnenje žil, zgodnjo starost, prezgodnjo smrt. Enkratna preobremenitev obisti sicer ne škoduje, večkratna in stalna pa se mora isto tako končati s katastrofo. močino oblecite lahne suknjiče, modne hlače, motociklisti pa Bajazo obleke. V veliki izberi blago za turistovske obleke. — Najcenejša oblačilnica Drago Schtvab, Ljubljana proti atentatorju Gorgulovu Dvorana, kjer se vrši proces. Zgoraj levo atentator Gorgulov, zgoraj desno predsednik porotnega sodišča Dreyfus. Spodaj desno: zagovornik Gorgulova Geraud in njegov pomočnik Roger CGlej poročilo mod brzojavkami') Proces To velja ja zdravega človeka •— tem težje pa je seveda za bolnega. Stvar je treba razumeti seveda pravilno: naravna količina soli v živilih ne škoduje, ker krije potrebe po 5 g soli dnevno; dodajanje soli k živilom pa se mora končati slabo. Mnogo je bolezni, ki jih zdravnik ne obvlada drugače, nego da prepove zauživanju soli sploh. Ta metoda se je razširila zlasti v zadnjih letih, ki so nam prinesla tudi znameniti Gersonovi zdravilni način. Ker pa je človeku, ki je navajen današnjih močno začinjenih jedi, težko odreči se soli, skušajo v najnovejšem času dobiti primerne nadomestke zanjo. Največ izgleda, da bodo izpodrinile sol, imajo razne snovi, ki jih pridobivajo iz naravnih sadnih kislin. Vezuv brez vodnikov Napolijske prometne oblasti si prizade-vaijo na vse načine, da bi malo omejile sita osti in nadlege, ki jih imajo tujci z vsakovrstnimi vodniki. Ta nadlega se v Italiji, deželi ciceronov, pač ne bo dala pikoli odpraviti, a morda vsaj omejiti. Te dni so posegle oblasti v stare pravice, ki jih imajo vezuvski vodniki. Ti vodniki niso nobenemu tujcu dovolili, da bi sam stopil na ognjenik, češ da se s tem izpostavlja velikim nevarnostim. Za svojo uelužnost pa so zahtevali seveda dobro plačilo. Zdaj so oblasti odredile, da sme vsakdo, če ga je le volja, brez spremstva na ognjenik in samo če bi hotel splezat i v žrelo, mora imeti vodnika., Znižale so tudi od 25 na 15 lir vsoto, ki jo morajo tujci za to plesarijo plačati vodniku. Santos Dumont, o čigar smrti smo poročali včeraj Spomenik Kolumbovemu predhodniku V glavnem mestu Isandske Rejkjavika so svečano odkrili spomenik Leivu Erik&> mi, ki je okoli 1. 1000. po našem štetju prepluli Atlantik med Norveško in Groen-landom ter odkril Ameriko. Kip je izvršil ameriški kipar Calder in ga je Amerika, darovala Islairadu. Spomenik predstavlja drznega Vikinga v težkem viharju na rilcu njegove ladje, s katero je pripluli do Labradorja in bržkone tudi do Novega Fuad-lamda in Nove Škotske. MIchel Zčvaco: 103 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Mati Marijangela je odvedla svojo mlado spremljevalko proti vrhu hriba, k tistemu delu samostanskih poslopid, kjer je živelo mimo nižjih sestra tudi nekaj lajiški-h žensk, ki so opravljale nunam najtežja dela in so se smele za to solnčiti v Bogu dopadljivi bližini njihovega svetega, redovnega življenja. Sredi majhnega vrtička, obdanega z živo mejo, je stala maihna, na pogled kaj prijazna hišica, vsa obraščena s cvetjem in zelenjem. Tri stopnice so vodile do njenih vrat. Marijangela je odprla ta vrata na stežaj, se umaknila in spustila Bertille naprej. Nič hudega ne sluteč, je stopilo dekle čez prag... Tisti mah je starka po bfiskovo potegnila vrata k sebi. Ključ je bil v ključavnici. Dvakrat ga je obrnila, ga spravila v žep in mirno odšla. Ko so se vrata zaloputnila, je Bertille takoj uganila, da so io bili zvabili v past. Zagnala se je proti vratom; prepozno! Ključ se je že obračal v ključavnici. Tedaj je zagledala okno. Planila je k njemu in ga odprla. Bilo je zavarovano z debelim omrežjem. Jeia je kričati in klicati na pomoč. Nihče se ji ni oglasil. A Bertille ie bila razumno dekle. Pomislila je, da jo slišijo tako in tako samo redovnice, ki jim je gotovo naročeno, da ji ne smejo odgovoriti. Sklenila je prizanašati svojim močem in utihnila. Žalostni mož je bil sledil ženskama do samostanskega vhoda. Dolgo je stal pred vrati, upaje, da se ona, ki jo je od daleč spremil, vendarle še pokaže. A znočilo se je, Bertille pa ni bilo več na izpregled. Tedaj se je moč obrnil nazaj proti Parizu, mrmra je: *Ne vrne se; to kaže, da si je poiskala v samostanu zavetje. Vrla je in poštena, pa se je umaknila zasledovanju. Prav je storila!... A jaz je poslej ne bom več videli Nu, nič ne de; glavno je, da je jagnje ušlo kronanemu volku. Jehan Hrabri bo še veliko ne-srečnetjši od mene. Toda moral se bo sprijazniti z usodo, kakor se sprijaznim jaz.« Urno je ubiral korake. Noč je vse bolj in bolj zagrinijala zemljo. Ob znožju hriba so se drugo za drugim pokazovala razsvetljena okna. Prišel je do razpotja. Križ je širil v somraku svoje železne roke, kakor da bi ga hotel ustaviti. Nekaj skrivnostnega ga je pridržalo. Vzdignili je oči in nekaj trenutkov zamaknjeno gledal kvišku. Nato je dobilo njegovo obličje izraz globokega obupa. Ihtljaj mu je spačil ustnice in zdajci se je zgrudil na kolena. »Jean-Frangoos,« je zahlipal, bijoč se po prsih, da je kar votlo odmevalo, »Jean-Franpois, zakaj se raduješ nesreče tistega, ki se te je usmilil? Nesreče človeka, ki ti je podal roko v pomoč in te je hranil, ko si umiral od gladu, in te tolažil z dobro, mehiko besedo! Zakaj se veseliš. Ravaillac! Zato, ker veš, da cvete njemu ljubezen, tebi pa ne bo cvela nikoli! Glasno si prigovarjal samemu sebi: ,Ne želi si ljubezni, Jean-Francois, ko veš, da so tvoji dnevi sešteti in da krvnik že izteza roko nad teboj.' O, hinavščina! Hinavščina, Ravaillac! Na dnu srca si vendarle upal, da se bo zgodil čudež: da te bo vzljubila, tebe, izobčenega in prekletega! Sam pri sebi si govoril: .Samo on je vreden njene ljubezni, zato, ker je dober, hraber in velikodušen. Moram se mu umakniti — jaz, ki sem tako in tako obsojen!' Hinavščina! Hinavec si, Ravaillac, slepar in lažniik kakor oni drugi, kakor kronani volk! Ljubosumen si, Jean-Frangois, ljubosumen na svojega dobrotnika, in srce ti prekipeva žolča... Pa se upaš postavljati drugim za sodnika!« Sklonil se je, udaril z glavo ob kamen in zaprosil: »Gospod! O, Gospod, usmili se me! Navdahni me! Pridi mi ua pomoč! Preženi besa, ki me trpinči...« Dolgo je ležal tako in vroče molil, šepetaje obupne, brezumne molitve. Po malem mu je napolnil dušo mir. Vstal je in z apoteka-jočimi se koraki izginil v temi. 31. Ko je stopil Saetta iz Concinijeve hišice, sam ni vedel, kaj mu je storiti. »Kako je zdaj prav za prav?« je ugibal spotoma sam pri sebi. »Ali se je Jehanu posrečilo uiti, ali ga je pa Concini že ubil in spravil truplo s poti? Vse je na tem. Če je Jehan prost, se bo vrnil domov. Najbolje je tedaj, da grem k njemu in ga počakam. Ako ,ga do jutri ne bo, obvestim signoro Leonoro. In če —e je Concini (pripravil ob moje maščevanje,« je dodal škripaje z zobmi, »tedaj maj si Gatigajka hitro pripravi žalno obleko.« Po tem samogovoru je urno krenil proti Jehanovemu stanovanju Ln se odločno vzpel po stopnicah. Escargasse ni bil odtrgal oči od njega. Ko je videl, da je zavij v vežo, je sklenil, da je njegova naloga opravljena. Vzel je podplate pod pazduho in jo naglo ubral proti gostilni pri ^Velikem odpiraču...« Jehan ni bil zaklenil svojih vrat. Saetta je dvakrat zaman potrkal, nato je pritisnil na kljuko in vstopil. Ozrl se je po siromašni sobici in se mahoma spomnil, da je lačen. Jel je brskati po skrinji, kjer je spravljal Jehan svoje zaloge. (Niti skorjice kruha nikjer! A zato je našel nekaj steklenk, ki so zbudile njegovo zanimanje. Vzel je eno izmed njih, se vsedel v naslanjač in jel potrpežljivo čakati, tolažeč sd žejo in skrb s požirki irujne pijače. Noč je že bila, a Saetta ni bil prižgal svetiljke. Zdelo se mu je, da laže sanjari v temi. Ko je ura pri Sv. Germanu Auxerrskem odbila devet, je začul na stopnicah korake, ki jih je takoj spoznal. 'Nasmeh mu je ozari'l sirovi obraz in veselo je vzkliknil: Šport Državno prvenstvo v plavanju in waterpolu juniorjev Športno kopališče SK Ilirije nudi že ne-' j dni prav pestro sliko. Kopalci so stori e-kam v ozadie, bazen pa so okupirali evilni športniki plavači, ki so prispeli v ubljano iz vs&h krajev naše domovine, pomerijo svoje moči na tekmi za pr-nstvo države. 'osebno možno je zastopan splitski Ja-vn, ki že štiri leta brani najvišjo našo avalno trofejo, dragoceni Petrinovičav kal. Še letos mora zmagati in pokal pre-e trajno v njegovo last. Ni čuda, da se Jadran pripravil na letošnje prvenstvo it še nikdar poprej. Do letos je bil Ja-• - ran mi veren v plavalnem siportu, sedaj pa bo vršila borba enakega z enakim. Kaj-kar dva kluba sta še, ki tudi upata, tla postane letos eden ali drugi prvak. Oba kluba razpolaga/ta danes z močnima domskima ekipama, ki nimata konkurence v državi. Cesar ne bodo zmogli fantje, to bodo nadomestila dekleta. V boj bodo posegli še drugi klubi, ki pa ne bodo resno odražali prvih treh. Jug iz Dubrovnika in Bob iz Beograda sta pa zelo nevarna v waterpo!u in bosta tu dosegla eno^rvih mest. In da bo slika jugoslovenske plavalne armade popolna, se priključijo ostalim še Concordia iz Zagreba, Gra-•1 janski in KSU iz Karlovca in last not V? as t ljubljansko Pjimorje s prvakom Wil-'inm. ^ T krne se hode vršile na kopališču SK -ie V soboto in Jedeljo podnevi, pa tudi ečer ©b ti rastni razsvetljavi. Razpis juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije Z namenom, da pripomore k napredku organiziranju nogometnega naraščaja, -izpisuje Odbor za izvedbo juniorskih te-n za prehodni pokal SK Ilirije letošnje vorsko tekmovanje, ki se bo pričelo v ■ ;to 6. avgusta in v nedeljo 7. avgusta i prostoru SK Ilirije in se bo vršilo po •isled.njem pravilniku: Pokal postane stalno last kluba, ki zmar pa tri leta zaporedoma ali petkrat prekinjeno Do tega časa ostane pokal v začasni posesti vsakokratnega zmagovalca, ako more jamčiti za ohranitev darila, sicer ga hrani SK »Ilirija. Začasni zmagovalec je dolžan vrniti pokal mesec dni pred vsakoletnimi novimi tekmami SK Iliriji. Pravico do sodelovanja imajo juniorska moštva klubov LNP, nadalje tudi moštva, ki niso včlanjena v LNP ter šolski zavodi. Starostna meja za igralce je 18 let (letos rojstni letnik 1914 in več). Pred pričetkom vsake tekme se morajo igralci izkazati z rojstnim listom ali zadnjim šolskim spričevalom (knjižico); igralci, ki se ne izkažejo, ne bodo smeli nastopiti. Vsak igralec sme igrati tekom ene pokalne konkurence samo za en klub. Mcštvo, ki krši ta pravilnik, zgubi tekmo z 0:3. Proteste glede upravičenosti nastopa kakega igralca je treba prijaviti ustno sodniku pred pričetkom drugega polčasa dotične tekme, razen tega pa jih 48 urah pismeno priporočeno predložiti Odboru za izvedbo juniorskih tekem za Poka! SK Ilirije, Ljubljana, Kersnikova ull ■ •a 3/1, sicer se v nobenem primeru ne bodo vpoštevali. Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JNS, v kolikor ni posebnih določil v tem razpisu, in sicer po možnosti po sistemu na točke, ako pa to ni mogoče, po pokalnem sistemu. Vsaka tekma traja dvakrat 35 minut. Ako se tekmuje po pokalne m sistemu, se neodločene tekme podaljšajo za dvakrat 10 minut; ako ostane zid tudi nato neodločen, določi zmagovalca žreb. Moštvo, ki samovoljno zapusti igrišče, zgubi tekmo ter ne more več "nastopiti v pokalnih tekmah dotičnega leta. Moštva morajo nastopiti v enotni opremi. V primeru poškodb je dovoljeno postaviti rezervo do začetka drugega polčasa. žrebanje protivnikov opravi Odbor za izvedbo jun. tekem. Morebitne potne ali druge stroške nosi vsak klub sam. Z ozi-rom na davčne in druge predpise se bodo vršile letošnje tekme po potrebi kot nejavne prireditve (brez vstopnine). Prijavni rok za letošnje tekme je do 3. avgusta ob 18. uri. Prijave se pošljejo na v točki 3. označeni naslov Odbora za izvedbo juniorskih tekem; v prijavj naj vsak klub imenuje po enega odbornika v ta odbor. Tekme se bodo vršile ob sobotah in nedeljah ob poznih popoldanskih urah in ob nedeljah dopoldne. Prva seja medklubskega odbora, na kateri bodo Izžrebani nasprotniki za prvo kolo, bo v Sredo, 3. avgusta ob 1S.30 v kavarni »Ev- Službene objave LNP (Seja u. o. 21. julija 1932.) Prisotni gg. Rybar, Kuret, Novak, Kralj, Buljevič, inž. Kuiljiš in Logar. Na znanje se vzame dopis SK Domžale št. 46 od 13. julija t. L Na dopis SSK Celje, št. 203 od 17. julija t. 1. se je pismeno odgovorilo. SSK Celje se sporoča, da je LNP prepozno prejel dopis od I9. julija t. 1. in brzojavko. Ob tej priliki se opozarjajo klubi na sklep odbora za delegiranje sodnikov pri LNP, po katerem se morajo ravnati tudi odbori za delegiranje s. sodnikov pri posameznih MO, da se bo smatral sporazum za sodnika med kluboma dosežen le tedaj, če bosta oba prizadeta klube pismeno to javila OZDS pri LNP. Potrjuje se prejem dopisa SK Bratstvo, št. 151 od 14. julija t. L Odobri se izdano dovoljenje igr. Novaku Kairlu (SK Grafika) za gostovanje v moštvu SK Svobode, Maribor, v •nedna-roduih tekmah dne 16 in 17. julija t. 1. ter se s tem v zvezi vzame na znanje dopis SK Grafike od 12. julija t. 1. Dovoljuje se odigran je poskusnih tekem SK Laško z ozirom na njegovo prošnjo od 17. t. m„ št. 8/32 v dneh 24. in 31. julija t. 1. v Laškem s SK Olimpom in SK Retjem. Dovoli se odigranje prijateljske tekme ŽSK Hermesa v Kranju proti SK Korotanu "n rez. SK Korotana. Ljubljana, proti SK Svobodi, Zalog, dne 24. t. m. Igralci Oblak. Pfrimer in Novak (ŽSK Hermes) se na osnovi dopisa ŽSK Hermesa ^predajo kazenskecnu odboju. Obveščajo se klubi LNP o naslednjih objavah JNS: Vse prošnje, ki jih klubi pošiljajo ministrstvu za fizično vzgojo naroda, morajo biti predpisno kolkovane. Prepise teh prošenj morajo klubi prako podsaveza poslati JNS. Obveščajo se vsi klubi, naj pošiljajo prošnje za gostovanje inozemskih klubov preko lokalnih kompe-tenitnih drž. oblasti na ministrstvo za zunanje zadeve, a prepis prošnje da dostavijo preko podsaveza JNS. Sporoča se začasnemu Mo v Domžalah, da je JNS z dopisom 5t. 1080 od 12. t. m. odgovoril, da je dovoljeno odigravam je tekem saveznim klubom z nesaveznimi le, kadar prvi igrajo z drugiimi poskusne tekme za sprejem v JNS. Obvešča se SSK Celje, da se je ooškodba igT. Gobca F. prijavila zavarovalnici. — Tajnik I. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 21. v kavami »Evropi« izredno važen sestanek, ki naj se ga zanesljivo udeležijo gg. dr. Kuhelj. Baltesar, Gnidovec, Pevalek, Grunfeld, Kos, Mahkovec, Finec, Bradač jun. Nogometne naraščajnike »prejme SK Ilirija, in sicer 20 do 30 v starosti 13 do 17 let. Javiti se je na igrišču pri g. Jakšču. Dokler trajajo šolske počitnice, bodo vtž-be vsaik torek, četstek m soboto ob 8. zjutraj, če ne bo deževalo. V začetku ie prinesti s seboj lastno opremo (športne hlačke in primerne stare čevlje). TSK Slovan. Drevi ob 18.30 na igrišču Primorja obvezen trening za vse igralce. SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 17. obvezen trening vseh igralcev I. in II moštva na igrišču ASK Primorja. Športni klub Tržič je otvorii v nad ulj o novo urejeno tenišče. Pri slavnostni otvoritvi je bilo zastopano tudi sokolsko društvo. , , Tržiski nogometni klub »Svoboda« je odigral preteklo nedeljo zanimivo tekmo s celovškim športnim klubom. Gostje so se v Tržiču kaj dobro počutili im obljubili ponoven obisk. Učite se pravilno solnčiti Nivea-cremo an oljem To se pravi, nikdar ne solnčite mokrega telesa in vedno poprej telo nadrgnite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčarice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vre-s menu. Nivea-crema in Nivea-olje sta ne-> nadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože, ki bi vsebovalo Eucerit, na katerem temelji edinstveni učinek. Nivea krema: Din 5.— do 22.—. Nivea olje: Din 25.— do 35.—. Jugosl. P. Beiersdorf ft Co. d. s. o. j., Maribor Sok ol Lutkarski tečaj SKJ v Ljubljani. Udeleženci tečaja so predložili vodstvu 11 načrtov raznih glav in kulis za igro: »Kraljevič iz podzemlja.« Razsodišče treh predavateljev je po soglasnem sklepu prisodilo I. nagrado br. Ščuki Cvetku iz mariborske župe. Nadaljnja 3 prvenstvena prizia-nja so se dodelila br. Bakiču Vojinu iz bje-lovarske župe, br. Ferjanu Gustavu in br. Erženu Francetu, oba iz ljubljanske župe. Pri vseh' ostalih, sicer nenagrajemih načrtih je razsodišče ugotovilo viden izraz resne »olje in zdravega pojmovanja predstavlija-jočih likov. Sokolsko društvo na Ježici bo imelo javni telovadni nastop in vrtno veselico s srečolovom, šaljivo pošto in plesom v nedeljo 31. julija ob pol 16. uri v Sto žicah na prostorih br. Ramovša Vabimo k veliki udeležbi vse prijatelje Sokolstva Nastop v Poljanski dolini. V nedeljo se je vršil v Poljanah telovadni nastop društva Gorenja vas - Poljane. Vrli Poljanci so okrasili domove z zastavami, da je vsa vas imela praznično lice. Prostor za nastop je bil dobro izbran in okrašen z zelenjem in zastavicami Sodelovala so društva: Škofja Loka, Ziri in Savodenj. Ob 15- se je pričela telovadba pod vodstvom br. dr. Gregorčiča s pomočjo s. Palečkove in Pipanove. Vsesa članstva je nastopilo nad 180 in so izvajali vaje v pravi skladnosti. Posebno osvajajoč ie bil pogled na naraščaj. Zelo ie ugajal tudi nastop 8 žirovskih članov pri izvedbi rokobornih vaj y>od vodstvom br. Oblaka. Prav lepe vaje so se nadalje izvajale na dTogu in bradlji. K nastopu je prihitelo mnogo domačinov in okoličanov, pa tudi mnogo tujcev, ki letujejo v prijazni Poljanski dolini. Naši gostje *o bili tudi podpolkovnik g. Bakič, br. Zahrastnik, br. Horvat in br. Dolenc h Škofje Loke. kape-ran Jovanovič iz Gorenje vasi, poročevalec načelstva župe br. Majnik in drugi. Ob nastopu je navzoče jedrnato nagovoril br. Šjp-fe iz Savodenj. ki je posebno poudarjal pomen Sokolstva ravno v sedanjih težavnih časih. — Po nastopu se ie vršila v vrtnih prostorih gostilne >Pri Vidmarju« prava narodna veselica, ki je trajala pozno v noč. Radio Izvleček iz programov Četrtek, 28. julija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. -18: Salonski kvintet — 19: Slike iz narave. — 19.30: Zabavno čtivo. — 20: Plošče. — 20-30: Orgelski koncert prof. Matije Tomca. — 21.15: Pevski koncert gdč. Else Karlovac. — 22: Magistrov šramel kvartet. — 22.45: Cas, jx>ročila. Petek. 29- julija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45? Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet — 19: Postanek in razvoj kinematografa. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Plošče. — 20-30: Koncert iz Beograda — 22.30: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD U: Radio-orkester. — 17.30: Lahka godba. — 20.30: Klavirski koncert. — 21.15: Pevski koncert. — 21.45: Flavta. — 22.10: Pesmi. — 22.30: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19: Arije in pesmi. _ 19.20: Klarinet. — 19.45: Mešan program. _ 20.20: Veseloigra. — 22.20: Plošče. _ BRNO 19: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Lahka glasba. — 20: Simfoničen koncert- — 20.55: Nadaljevanje koncerta. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 16.30: Mladinska Haydnova proslava. — 18.45: Lahka godba. — 19-45: Igralski večer. — 22: Mozartova glasba. — BERLIN 20: Komorni orkester. — 21.10: »Brehmova Noetova barka«. — Zabaven program. — KČNIGSBERG 19: Operetna glasba. _ 21.20: Bachova glasba. — MCH-LACKER 20: Simfoničen koncert. — 21: Lahka glasba. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 19: Koncert na čelo. — 19.40: Madžarska glasba. — 20.50: Orkestralen in pevski koncert. — Plošče. — RIM 17.30: Instrumentalni in pevski koncert. — 20.45: Večer lahke glasbe._ vsak naročnik »j u t r a« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Iz življenja na deželi DOLENJSKE TOPLICE. V zadnjih dneh so se naše Toplice povsem napolnile s kopališkimi gosti. So tu gostje iz vseh delov naše države, Hrvati in Srbi, največje število gostov je iz Ljubljane ter sploh iz dravske banovine. Vsi gosti se zelo pohvalno izražajo o izbornem učinku termalne vode ter o lepi in nad vse prijazni topliški okolici, kamor hodijo na izprehode. _ Orkester sokolskega društva priredi v nedeljo v restavraciji br. Ivana Sitarja koncert. Prihodnjo nedeljo bo pri nas tudi velika okrožna gasilska vaja, katere se udeleže pasilna društva Toplice. Valta vas, Podturn. Poljane. Crmošnjice, Dobindol in Vršna se-la. _ Gasilno društvo v Valti vasi je priredilo preteklo nedeljo v proslavo svoje 25-letnice večjo veselico, ki je bila ze]o dobro obiskana. Poseiila so jo vsa bližnja gasilna društva ter mnogo občinstva iz Novega mesta. — 14. avgusta pa bo gasilska slavnost v Toplicah in pri tej priliki bodo prejeji od kralja odlikovani gasilci kolajne za 25, odnosno 40-Ietno delovanje v gasilnem društvu OAMELJNE. V nedeljo je priredbo .lgrl-no Društvo kmetskih fantov in deklet :z Gameljn lepo uspelo tekmo zanj i c,- Na prostranem prostoru g. Kališa se je ob sitni njivi, ki je bi'a razdeljena v posamezne tekmovalne pasove, zbrala ogromna množica kmetskaga prebivalstva iz bližnjih in oddaljenejših krajev ob Savi in izpod Šmarne gore. V lepo urejeni povoriii so prikorakale na tekmovalni prostor žan|ice, vse zelo okusno oblečene v enotnih dečvah in z rdečimi zavijačami na glavi. Zanimivi tekmi je množica gledalcev sledila z največjim zanimanjem. Gotovo pa je bil najlepši pogled med tekmo, ko so kakor makovo cvetje blestele v zlatem klasju žanji-ce tekmovalke, ki so po končani tekmi pojedle sredi njive h kmetski južimi. Po tekmi se je na bližnjem vrtu vršilo naijiprcj kmetsko mladinsko zborovanje, naito pa lepa prireditev. Številno množico je v .menu društva iskreno pozdravil predsednik Ivan Oblak. Narodni poslanec AM>in Ko-man je naglašail splošno potrebo kmetsko-delavske organizacije, zlasti pa je potrebno, da se organizira kmetsko-delaivska mladina, v kateri vidi gotovo poroštvo za bodočnost. Tov. France Gerželj je. v jeder-natiih besedah orisal vse kultu rno-p ol i tič-ne naloge današnjega mladega rodu, zlasti pa naloge kmetsko-delavske mladine. Nato je razglasil izid tekme, v kateri se je n 24 točkami priborila prvo mesto tov. Milka Kordeževa. drugo Smoletova Ivana, tretje Knezova Frančiška in četrto Marija Jesenkova. Vse tekmovalke 60 prejele prav lična darila. ŽUŽEMBERK. Sokolski zlet se bo vreul to nedelijo in bo prvi v večjem obsegu prirejeni nastop Sokolov v našem, po prirod-ni krasoti taka zanimivem krajin 15.— prodaja »šlager«, Aleksandrova 4. prehod »-Viktorja« palače. 254-6 Kožni svrabež preid« z uporabo »Neoder ma«. Razpošilja drogerija Nada. Subotica. 264 Vinske sode 10 komadov, od 2000 do 5000 litrov ter 8 komadov od 200 do 300 litrov, po ugodni ceni prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29504-6 Več praznih zabojev po zelo nizki ceni proda Veleprodaja tobaka, Breg št. 20. 29699-6 Avto, moto Vsaka beseda 1 Din j , ia dajanj« naslova ali : ia šifro p« 5 Din. (10) I Motocykl 175 om3, brezhiben, za Din 4200 naprodaj v garaži Espre&s, Vegova ulica 8. 29679-10 za besedo. Oglasi ao-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslova aLi za šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (M) Kolo »Adler« dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Bolniški voziček 3 samopogonom, trikolesen z usnjenim sedežem, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na naslov; Frole, Tržaška cesta Ll/II. 29034-7 Lepo jedil, opravo pocen-j prodam na Mir j« — Langusova ulica štev. 21. 29557-12 Kuhinjsko opravo rabljeno, dobro ohranjeno in trokrilno omaro kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Juitra pod šifro »Pohištvo«. 29667-12 Vsaka beseda i Din; xa lajanj« oa.s!ova ali za Šifro pa S Din. (-[$) Vložne knjižice ljubljanskih zavodov kupim. Ponudbe na oglasno oddelek »Juitra« pod šifro »Denar«. 297C>3-16 Vrednote v. i .s ,* rieseda 1 Din. ta dajanj« naslova al: •a 5;fro na 5 Din. f35x Vsakovrstno zlato kupuje po najvižjib cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wo!!ova ulica 3 Pre K.dor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče prebrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Pin. (14) Xf5porsti cg!s= * Več gospodov sprejmem na dobro domačo hrano. Kosilo 6, večerja 6 Din. Gosposvetska 13 vrata 10. 29646-14 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din; u dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (12) Novo čebulo d'rnmač-0, sveža jajca in perutnino, dobavlja ppompt-tio po dmevni najiniižji ceni Josip Lah, Osluševci pri Ptuju. 29248-ž Vsak« tesnila 1 Dta: aa ove oglasmi oddelek »Jutra«. 29659-23 Snbn s posedmnim vhodom oddam na Miklošičevi cesti 5/II, desno. 28076-23 Zračno sobico poceni oddam gospodični na Resljevn eesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 29569-23 Opremljeno sobo separirano, oddam na Mir ju. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29527-23 Opremljeno sobo lepo, oddam s 1. avgustom boljši gospodični Florijaaaki ulici št. 17/1. 29355-33 Opremljeno «obo z električno razsvetljavo oddam 2 gospodoma ali gospodičnama v Florijan-ski ulici št. 31 — desno. 29681-23 Pohištvo poceni naprodaj radi preselitve. Naslov v oglasnem »Jutra«. 29654-111 oddelku »Jutra« Parcela čra 15.000 m2. pri glavni cesti proti Šmartaem ob S:uvi, ne daleč od mesta ugodn-o naprodaj po Din 16 m2. Dopise pod šifro »Ugodea nakup« na oglas. 29648-12 oddelek »Jutra«. 2967:3-20 Objava Zelo ugoden nakup hotela Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se bo vršila 1. avgusta 1932 ob 9. uri pri tamkajšnjem sodišču Krk, prvovrsten hotel »VILA LUCIJA« v Aleksandrovem s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo za oskrbo 100 oseb. Hotel se nahaja v neposredni bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje iz prijaznosti »Hranilnica kmečkih občin« v Ljubljani, poštni predal 297, in sicer do 29. julija t. 1. 9380 Društvo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani javlja tužno vest, da je naš dolgoletni član in blagajnik, gospod liaii Krega n t delovodja pri Strojnih tovarnah in livarnah d. d. po kratki in mučni bolezni preminil dne 26. julija 1932. Pogreb nepozabnega se je vršil v četrtek, dne 28. t. m. ob 6. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. julija 1932. Stanovanje sobe, kuhinje jn pritiklin poceni oddam v Rutarjevi ulici 4. 29663-31 2—3 gospodične sprejmem s hrano v lepo sobo z električno razsvetljavo. Na razpolago tudi šivalni stroj za vezenje. Event. sprejmem tudi dva stalna gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29675-23 Trisob. stanovanje in pisarniške sobe v centru mesta, po ugod ni ceni oddam z avgustom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29674-21 Trisob. stanovanje s kopalnico takoj odds.m na Dunajski cesti št. 99. 296S7-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo ia pritklinami. v novi hiši oddam. Rače 42 pri Mariboru. 29707-31 Stanovanja Vsaka beseda SO par: •a dajanj« naslova a« aa fcfr« t Din. (21-«) Stanovanje dvosobno s kabinetom, ali trisobno iščem za september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvočlanska«. 29651-21/a Stanovanje * eno- ali dvosobno iščem za september. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod šifro »Drž. uslužbenec brez -otrok«. 29644-21/a -----—» Enosob. stanovanje ■iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Do 1. avgusta«. 29643-31/a Enosob. stanovanje ZTačno. išče mirna stranka treh oseb. — Ponudbe na naslov: Keber, Novi trg 1 29676-3!/a Stanovanje 2 sob. ali sobe in kabineta. kuhinje itd iščem s 1. septembrom v Šiški ali Bežigradu. Na kletna stanovanj ne reflektiram. — Ponudbe z navedbo cene na osrlasni oddelek Jutra pod šifro »Mirna družina« 29083-21/a tiVTl ITTTTI m Vaoka t>e*erju oud; najcenejše bivanje na Jadranu. Polna penzija z vsemi teksamj in kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po seziji 5S Din 196-38 Sangrad ob vznožju Krvavca nudi mirno gorsko letovišče. — Kompletna oskrba 40 do 50 Din dnevno. Avtobusna zveza Ljubljana—Cerklje. Informacije ia prospekte Došilia »Smgrad«. Cerklje pri Kranju. 29317-38 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Osebo kii je našla v nedeljo ob VŠ 6. popoldne na Golovcu svileno vz-orčasto ovratno ruto, prosim, ia jo izroči v oglasnem oddelku Jutra 29515-28 Dopisi Vsaka beseda 2 Din; ia iajaoj« naslova «■ Mir« pa ft Din. (84) Dve deželanki želita znanja z dvema državnima nameščencema. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Svidenje«. 29638-24 Adolf Lesjak Zelo nujino, vrni se v četrtek zvečer. — Marica. 29664-24 Obvestilo zavoda »Rezor« Porocki se -elijo: Gospa, bančna uradnica. Zagrebčanka, stara 34 let. poseduje imetje vredno Din 500.000. Gospa. Zagrebčan ka. stara 45 let. 'astnica št. 11/2 levo. 29635-23 dveh hiš. Gospodična, kon- toristinja. stara 35 let, gotovine 30.(¥K) Din. Učiteljica. stara 30 let, dote 80.000 Din. 50 let stara vdova po zdravniku, dote v gotovini 700.000 Din. Vdova po trgovcu, gotovine 400.000 Din. Gospodična, posestnii-a. imetja okrog 400.000 Din. Gospodična. veleposestniea. stara 38 let. imet:a okroj 4 milijone Din. Gospodična. pnštn3 uradniea. stare 32 let. dote 60.000 Dn. Učiteljice raznih starosti ter v najboljših razmerah. Uradniške vdove r dotami in raznih »tarosti. Gospodične in gosipe. izvrstne gospodinje s hišno opremo. Vdova, stara 43 let. gotovine 10.000 Din. z mese"rim dohodkem !d!ične nhi-telji, z gotovino 45.000 Din. — Informacije in prospekte razpošilja na;di-siVretnejše prn-ti pnšitiatvi 10 I>;n v znnm-kah »Reznr« zivod za =klepanje r>orok. Zazreb. Pošta 3. " 29637-?4 Glasbila Vsaka besed« 1 Dtn: za da>anj« naslova aa ia Šifro pa S Dw. (28) Staro vijolino dobro, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29158-26 v'saka tmseda 1 D:n. sa dajanje naslova alf za šifro r>a 5 Din. (31) Cenj. občinstvu naznanjam, da s 1. avgustom na novo otvoril tr-govno z usnjem in kožami na Jesenicah Kralja Petra cesta št. 6. Priporoča se Joško Šutar, Jesenice. 29631-3H Iščem priče ki so bile prisotne dne 20. julija popoldne v Celju pred hotelom »Pošto«, ko sta dva avtomobila trčila. Eden prizadetih ,;e tujec, ki se mora obrniti na dobrohotnost nepristranskih, ki bodo lahko izkazale njegovo nedolžnost. — Priče naj se blagovolijo oglasiti najkasneje do knn-ca julija v pisarni dr. For-tuoata M:kuletiča, odvet-n:ka v Celju, Razlagova ulica 8a. 29704-31 Vsaka oeseda 1 Din: za dajanje naslova sli za šifro pa 5 Din. (37) Sub abonma tu in inozemskih časopisov v kavarni sMetropoU — Miklič. 296*59 37 Klavirji! Pianlni, harmoniji se strokovnjaško popravljajo in najčistejše ugla-šujejo. Tvornica klavirjev Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 29311-26 Klavir kratek, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 29310-26 Kratek klavir znamke Luner, ugodno proda Janša Joško, Dovje — Mojstrana. 29700-26 Živali Telet. št. 2951 Tvrdka Iv. Schumi Dolenjska cesta, nudi I lepa suha drva in prvovrsten premog I NajnoveSa sluiinska pa-tetna železna zelo praktična složljiva postelja s tapeciranim madracom _ praktična za vsaku hižu. Jiotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390.— Razpošiljam postom in železnicam po povzetju.- Vs&ka Oeseda 1 Din: as dajanj« naslova tM ta iifro pa 6 Din. (27) Mlado srnico letošnjo kuipim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »-Srnica«. 29366-27 Lepega psička pasme šnauc poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tr^«. 29706-27 Vsaka beseda 1 Dm; za lajanje naslova ali za šifro oa 5 Din. (29' Stroj za oblanje modern, štiristranski, ra-hiim. Stroj mora biti v najboljšem stanijiu in le malo rabljem. Takojšnje plačilo Ponudbe z opisom na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro št. 3868«. 29633-29 Skobelni stroj za i-z delovati je ladijskih tal kupimo Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 29030-29 T Stoji Din 14B— spaljnl pelent fotelj stane \ Dla 1300 Lifžestuhl pralcliiaa za Ulanie-in sedenje. Stane Din 130 . pa tem imam čist čofcano' perje kg Din 48.—, čist oelo gosje kg Din 130.—, čisti puh kg Din 250___ modroci punjeni z volnoia Din 750.—, žične mreže u postelje Din 150.—, oto-mani Din 650.—. L. BROZOV1Č, ZAGREB ILICA 62. Plačilu a natakarica pridna in lepe postave, zmožna perfektno slovenskega in nemškega jezika, z malo kavcijo se sprejme v dobri restavraciji. Dopise na podružnico »Jutra«, Maribor, če mogoče s sliko pod »Pridna«. 9409 d)vorni fotograf iz Beograda izvršuje umetniške portrete od 10. julija do 30. avgusta na Bledu. 8783 Odvetnik dr« Fran Irgolič je svojo pisarno preselil na Aleksandrovo c. 40 v palačo g. Vlahoviča. 9408 Domača tekstilna tovarna išče dobro vpeljanega, solidnega potnika za Dravsko banovino. Prosi se za najobšir-nejše oferte z referencami. Iz prijaznosti na naslov: 9387 dr. Petar Ramljak, Zagreb, Gjordjičeva 5. Selitve z velikim tovornim avtomobilom in izkušenimi ljudmi izvrši najceneje 9386 Frane Schwab, Ljubljana Naročila prevzema tovarna »HERKULES«, Slomškova ulica 23, nasproti elektrarne Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.