122. številka. _Ljubljana, nedeljo 31. maja. . VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dnove po praznikih, ter velja po posti prejemali, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. aa čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesee, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah ln za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne potit-vrate 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če ee tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na coiovški costi v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš;. Papež in Slovani. Dunajski „Vaterland1' je zadnji petek piincHcl zopet eno papeževo eDcikliko do škofa Sembratoviča in drugib rusinskih škofov. Papež se tu bridko pritožuje, da je stanje Helmske biskupije „žalostnou, ker t m nek psevdo-adniinistrator vse cerkveno z nogami tepta in liturgijo meša. Papež opominja rusinske škofe, naj ono liturgijo varujejo, katero je rimski sedež, „najmodrejši čuvaj resnice1' potrdil, in naj fajmoštrom in duhov z žuganjem najostrejših kazni to ukažejo, da ne bo sv. uuija v nevarnosti. V dolgem svojem pinmu jc papež na one rusinske duhovne o katenh meni, da v liturgiji preveč reforme delajo, jako razkačen in srdit, ker imenuje jih „uajbolj zavržene ljudi" (perditissimi ho-mines) itd. govori v tonu, v katererr ustanovitelj krščanske vere govoriti uij imel navade. Rusini so v tem srečnejši od nas drugih kat. Slovanov, da imajo svoj narodni jezik pri cerkvenih opravilih, in ne ljudstvu nerazumljivega latinskega kukor mi. V tem bo popolnem na onem stališči kakor pravoslavci, ogromna večina Slovanov: namreč Rum, Srbi in Bolgari. In kakor so brez dvombe pravoslavni Slo vanje v blovansko-n a r o d n em obziiu veliko bolj trdni, stalni in značajni nego večina katolikov (glej posebno Poljake, neke hrvatske „šokce" in toliko množico naših ncniškutarjeV'odpadnikov), tako so tudi Rusini kljubu najhujšemu pritiskanju svojo narodnost mogli čistejšo obvarovati, ker so imeli slovansko cerkveno liturgijo kakor pravoslavci. Tako so tudi rusinski d u h o v n i k i Celjski grof Herman II. Zgodovinski životopiani načrt.*) Nij bilo vsaki izmed plemenitaških rodbin notranjo Avstrije odkazano, preko deželno meje ven veljavo in ime pridobiti, v tek velicih rečij samodelavuo poseči. Med odlikovane ljubljence osodiue spada v tem oziru rcdoviua celjskih grofov. Uže kot baroni „freie4 v Si neku so biii bogati, imeli velika posestva na slovenskem Štajerji, v savinski dolini in v sosedščiui, isto tako so so z življenjskimi razmerami in s sorodstvom odlikovati umeli. Z veliko Heuuburgsko dedščino pak so dobili pre-vladuo htanjc, bogatejšo pripomočke za velike namene. Njih ime se naveže na glavni kraj podedovanih posestev, na staro rimsko mesto Celje, preko katero so pač viharji *) Po razpravi dr. Fr. Kronesa v „Mittkeilun-gen des historisehon Voreins ftlr Steiermark" od lota 1873. v tem oziru zares izgled drugim, da so dobri rodoljubi, to je najprej narodnjaki, udje svojega roda, potem stoprv udje svojega stanu. To smo videli, kako Jfe 13 rusinskih duhovnikov glasovalo v zadnjem dižavncm zboru po svojem prepričanji za konfesijonalne postave, a ne po ukazu šk' fa Sembratoviča in Kima. Zadnja leta so Rusini vedno bolj k narodni zavednosti prišli, in kolikor bolj so se kot Slovane čutili, s toliko večjo ljubeznijo so svojo slovansko cerl.veno liturgijo čuvali. Rimu, kateri je uže slovanska apostola Cirila in Metoda samo zato preganjati skušal, ker sta Slovanom v slovanskem jeziku božjo službo uvela, Rima, kateri jc ščitil one kruteže, ki so z verskim izgovorom cele rodove Slovanov ob Odri in Labi od 11. do 13. stoletja uničevali ali ekstirpirali, — temu Rimu in posebno jezuitom, kateri imajo žali-bog dan denes papeža i u njegovo okolico v duševni oblasti, nij po g< di in po srci slovanska liturgija, posebno ne, če se skuša kaj razviti in očistiti. Od tod izvira to Rusinom in veČini rusinskega nižjega dnho-venstva sovražno papeževo pismo. — Resnici podobno ali pa še več bot verjetno jc, da so Poljaki iz politične mržnje do Rusinov, poslednje v Rimu zacrnili in prosili p;-.peža, naj Rusine po svoje ošteje. Da imajo Poljaki, posebno oni, ki upajo na pogubo Slovanstvu z jezuitsko pomočjo nekdanje gojilo poljsko državo od mrtvih obuditi, v nezmotnem Rimu več pristopa in več vere, nego Rusini, to jo naravno. To papeževo pismo nam je le nov dokaz, da ultramontanstvo in Slovanstvo, zlih časov porušcvajoČe koraČili in le ma-lostne ostanke nekdanje veličine pustili. Celje srednjega veka, kakor je Sone-karjev pripalo, postalo je bilo odprt neobzi-dan kraj, pol razvalina, pol prebivališče pohleven trg, kateri je htoprv pod zaduj mi celjskimi grofi zadobil z obzidjem mestni videz. Ime „grofje celjski" nosi potem zapored do naglega izumretja te slavne rodbine 10 Sonekarjev, katerih zgodovina uapoiuuje-nekaj več nego eno stoletje. Glavni nositelji celjskega imena, staro-grofje celjski, šest jih, namieč Fridrik L, Ulnh I., Herman I., Herman II., Fridrih II., in Ulrih II., zadnji svojega moškega roda — ao si skoro povsem enaki po svojem hotenji in delovanji, kažejo poseben rodoviuski karakter. Običajno so podvzetne, Čestihlepne nature, zviti računarji na korist svojega dobička, vedno o pridobivanji misleči, tako da bi se skoro mogli lakomuosti dolžiti, ljudje ki jih vodi le razurr, ki so močne volje, velike, ognjene strasti zmožni, katera pač jasno le rimski klerikalizem in narodnost, nikdar ne gresta vkup, nikdar se ne podpirata, nego nta si ostra protivnika. Le tako dolgo in le tam, kjer ultramontanstvo upa ali misli od narodnega gibanja kaj za sebe in svojo namene doseči, tam se sicer narodnosti oklene in jo skuša z dobrikaujcm začasno preslepiti, a stopi precej pioti njej, kadar le-ta svoje praktične konsekvencijo terja. Od tod izvira, da je Rim smrtni sovražnik italijanske narodne in državne edinosti, nemške edinosti, francoske in španjske narodne svobode, slovanske liturgije — in da bode ob svojem času siguren protivnik tudi vsake edinosti slovanske. Zato Slovencem in Slovanom nikdar ne bi bilo dobro, Če bi v politiki poslušali ultramontance. In kaj bode vspeh tega papeževega pisma proti Slovanom? Nobenega ne bo, ali bo pa baš čisto protiven od onega, ki ga Rim pričakuje, ltusini bodo razdraženi in se bodo k ruskemu pravoslavju nagnili. Taka je z vsemi novejšimi rimskimi vspehi. Na primer: papeževa nezmotnost! Jezuitje so svetovali, naj se vernikom naloži dogmo verovati, da se papež zmotiti ne more; zviti možje so imeli samo ta politični uzrok, da bode po njih računu potem papež v sve-tovui politiki veliko večjo oblast in moč imel. Kako so se spekli! Ne samo, da ves misleči svet o nezmotnosti neče mnogo čuti, tudi namestu nove politične moči papeževe, je ta od najmenj omikanih šk, tov sklcnena dogma rodila le zmešnjavo in žalostno razburjenje v Svajci, Nemčiji, Avstriji, južni Ameriki itd. Daljo : kako je nezmotni Rim pegubljal naše koufesijoualne postave. Kdo se jc zmenil pri zadnjih treh zastopnikih v oči pade. Sicer pa je tukaj omejeno, pristransko pisanje zgodovine mnogo črno na črno ma-lala in namesto značajskih slik ustvarila spake. V tej rodbini je nekaj posebnega, zaznamovanega, nekaj tipičnega, uprav kakor je to zanimivo najdenje pr< f. Heschla v našem času tudi v fiiidnem o siru na mrtvaških erepinjah celjskih grofov dokazalo. Pri večini njih smemo sklepati, da so biii visoke, močne, subotue postave, kakor je to sovre-meusko znano od zadnjih Celjanov in jc primerno viteški pohlepnosti po dejanjih ter osobni veljavnosti, katero so skoro vsi imeli. Tudi v tem Be more torej misliti na poseben rodovinski tipus. Ali še ene važne temeljue lastnosti celjske rodovine, prave čednosti, uaj opo-menimo, v kateri imamo iskati poleg srečnih osodnih dogodkov, skrivnosti hitrega in gotovega prospeha celjskih grofov; to je živo zanimanje za red v gospodarstvu in pošlo-vanjskem Življenji, ekonomični talent in za to? Nihče prav, in potrjene so, t* vse veljavne postave so postale, in Rim lam mora molčati in molči. Tako bode najbrž tudi 8 tem pismom na Rusine. Politični razgled. Notranje dežele. V Izubijani 30. maja. .//»//oi/oirt/i/Ao vprašanje, katero je magjarski strah sprožilo, je še vedno stoječ tema vsemu novinarstvu. Večina nemških listov pravi, da je vsa „zarota" deues bedasta domišljija, — kar je za zdaj res, a priti ntegne čas, ko ne bode. „Veliki dogodki svoje sence naprej mečejo." Hrvatski .„Obzor" v drugem članku govori o ^Refor-minem" izreku, da Hrvatje nameravajo tudi nas Slovence anektirati tako-Ie: „1 Sloveniju odkriva „Reforma" kao ne kakvu tajnn osnovu narodne stranke, a mi smo več u ovom listu pripoviedali, kada, pod kojimi uvjeti, n čijem interesu i s kojim uspjehom govorila je narodna stranka za spojenje slovenskih krajeva s Hrvatskom. Mogn nadoći okolnosti, gdje bi Ugarska blagosivala, da se je ova osnova izvesti dala, koju poštovana „Reforma" kano grie-Snu opačinu tobož odkriva, po informaciji ljudi, koji u politiki nevide dalje od nosa. Pa da ovo sve postane istina, da bude u jednom tielu Hrvatska s krajinom, Dalmacija i slovenski krajevi, koji bi ih interes zanosio n Cislajtanijn, kakva bi ih ludost vukla n ždriclo političkim faktorom Borusije, zar nebi n saveza s Ugarskom tražili osigurati svoje bivstvo i velike interese istoka? — Al naravno, ako se iz Ugarske bude svaki napredak Hrvatske, svako izvršenje njezina prava proglafiivalo opačinom, koju treba izvrći na pogrdno zvono, onda se mora napokon dospjeti do pitanja: ima li savez s Ugarskom osbiljan interes za Hrvatsku?" Oger*lei državni zbor se posvetuje o novi postavi za advokate. — Minister-predsednik je srbski deputaciji, ki je prosila za železnico Kikinda-Pančevo naravnost odbil. Vitanje državo. Iltiski državni kancler knez GorČakov je iz Baden-Bađena povabil evropske vlade na kongres, ki bode 15. julija v Bruselju, in ki bode imel dogovore o vprašanjih vojnega mednarodnega prava, posebno o ravnanji z vojnimi ujetniki. Vsaka država naj bi poslala enega vojaškega in enega diplo-matičnega pooblaščenca. praktična spretnost rečene rodovine. Celjani nijso bili samo ljubljenci osode, oni so tudi razumeli njene bogate darove modro ob-državati in množiti, prihodnje dobičke ob pravem Času v vid dobiti. Moč denarja in kredita jim je bila znana in za to so denar skupaj držali, kredit pak vzdržavali. Praktični dobiček navdihuje njihove dedne pogodbe in ženitne zveze z dragimi mogočnimi in bogatimi rodovinami; — da celo s kronanimi pokol jen ji, s slavnimi dinastijami, so bili svaki. Pri tem neumornem teženji za dobičkom in vnanjo veljavo nahaja se malo prostora za nežna Čutila in za mirno, čisto nživanje pridobljenega. Celjani so, vsaj zadnji in največji te rodovine, hlastno delaven, trd rod in baš najdražji biser, familijska sreča, bil jim je tuj. Pomanjkanje te sreče se vleče kakor kaka kletev skozi zgodovino zadnjih treh celjskih grofov; tragična osoda pusti najmogočnejšega in najslavnejšega iz med njih, brez otrok in — na višku vspehov njegovega življenja ga doleti politični umor in sijajna hiša se zapre. (Dalje prihodnjič.) VrancoMlti list „Soleil" pile o zadnji novici, da hoče cesar Viljem kakega hohenzollernskega princa na Spanj ski prestol spraviti, da bodo, ako se to uresniči, Francozi nestrastni gledalci te eventnvalitete, katero bi marsikdo lehko imel sa provokacijo. Madridski korespondent „Jonrnala des Debata" potrdaje vest o kandidaturi hoben-zollernskega princa na španjski prestol; takoisto i „Univers" potrjuje ta fakt in pravi, da je don Karlos generalf Elio poslal v Pari«, da francoski kabinet o tem poduči. — Vlada narodni zbornici nij naredila ni jenih objavljenj, nego si je pridržala, odgovoriti na eventuvelne interpelacije. O militeriČni situvaciji v severni Španjski se iz Santandra telegrafira 24. t. m., da delajo Earlisti z dvajsetimi bataljoni in različnimi streljivi okoli gore Jorra utrjenje. Papeževo zdravje je dobro; toda kardinala Falcinollija je mrtvnd zadel, da bo teško Se kdaj s postelje vstal. Ftalijnttslcn zbornica se posvetuje o budgetu. Čnje se, da prnsMca vlada odtegne več oflcijozoim časnikom dotacijo, ker ima veliko takoimenovanih liberalnih časnikov na razpolaganje, ki se za politiko in za ravnanje vlade tudi brez odškodovanja potegujejo. Dopisi. Iz Vipavo 29. maja. [Izv. d op.] Uže sem bil sklenil na čenčasti dopis iz Vipave v predzadnjih „Novicah" molčati; ali ko sem za dopisnika iz gotovega vira izvedel, da je namreč ta — „vipavski farovški mežnar z Gorenjskega", moram mu odgovoriti, da se ne bode bahal, da bi mi bil sapo zaprl. G. P.! Vi titulirate „Narodovega" dopisnika „slaboznanega". Zagotoviti vas moram, da je v celej Vipavi bolj znan kot vi, in dosedaj Se za čisto nič slabega — razun Če ima ta greh da je liberalen. — Gotovo opravlja natančneje dolžnosti svojega stanu nego vi, kajti ne bi ga pred nobenem inspektorjom „mrščalca" tresla, da bi tako nagloma obolel, ko bi mu kdo prišel inspicirat njegovo delo — kakor ste vi g. P. prav v kratkem če se spominjate. — Poživljate me povedati, kdo je agitiral za voščilna pisma g. Grabrijanu za godov dan. V kratkem: „Sv. duh". Kaj — ne! Moj prijatelj iz Ljubljane me je tedaj slabo podučil. V omenjenem dopisu trdite, da se zadnja beseda čitalnična nij zarad naglice (?) posebno dobro izvršila. Polževe ? Nij dosta cel post se pripravljati za take malosti? Sebe udarite na prsi. Dosta za zdaj, svetujem vam le še mesto izgubljati Čas za kovanje dopisov v „Novice" rajSi sebe in mladino bolje učiti. Iz VratiNlirve 26. maja. [Izvirni dopis.] V slovenski domovini našli sprejemate od mene večkrat kakov dopis ali novico. Blagovolite pa tudi besedo vašega dopisnika iz tnjine ponatisniti, morebiti bodo mikale koga izmed č. čitateljev; vsaj izVratislave (lireslan) baš ne dobivate dopisov. — Slovenski učitelj se pri n e m S k e m učiteljskem zboru tukaj prav dobro počuti. Občinstvo ne vidi v njem slovenskega učitelja. O Slovencih je sploh tukajšnjim navadnim ljudem še prav malo znano, marveč sodijo nekateri po njegovi noši (oblekel je po naključbi surko), da je ultra Teh, drugi pa, da je magjarske krvi. — Ne bom opisoval pota do Beča, tudi ne tega, kako človek dolgo noč po vagonih prespi, kako se pri daljni vožnji utrudi itd. Iz Beča smo se peljali po severni železnici, ki pelje največ skozi lepo moravsko ravnino mnogo časa poleg reke Morave. Na postaji SchSnbrun, na Sleziski meji izstopiva (peljal sem se z učiteljem R. iz Ptuja) iz te železnice ter se po posebni drugi v Opavo (Troppau) peljeva. To mesto je dovolj čedno, novejša poslopja so kaj okin-čana, zlasti nova gimnazija. Tikoma mesta ima jako prijetna sprehajališča. Mesto ima ie nekaj slovanskega značaja, dasiravno le pri delavcih kako češko besedo čuješ. V Šolah je učni jezik nemški in le pro forma nekaj češčine. Tako sem čul iz ust nekega učitelja. Za narodno šolo imajo Opovčani novo, lepo poslopje. — Iz Opave se peljava v Jftgerndorf, zadnjo Stacijo na Avstrijskem. Tukaj je bilo treba železnico s pruskimi tolarji platiti, s katerimi sva si bila uže v Opavi preskrbela. — V Jiigerndorfu so nas pruski uradniki revidirali zarad cola. Od najinih „robač" (srajc) pa nij bilo treba eolnine plačevati; klobase, ki mi jih je moja soproga v torbo naložila, so pa tudi prezrli. — Od Jttgern-dorfa gre železnica po slovanski zemlji pruske Šlezije. Štacije Baurmvitz (Borovice, od mnogih borov, ki ta rasto), Pctenvitz (Petrovič); Vojnovice, spominjajo, da tu biva še slovanski rod, katerega pa Prosi sicer jako germa ni z avaj o. Razgovarjal sem se t učitelji in drugimi o tej reči, pa so le z veliko nevoljo odgovarjali; videlo se jim je, da so jim Poljaki neljubi sodržavljani v nemSki državi. Vlada tudi hoče s pomočjo šol v kratkem času vse Poljake ponemčiti. V ta namen se mora po poljskih šolah skoraj izključljivo le v nemščini podučevati, pruska vlada večkrat v čisto poljske kraje, nemSke učitelje postavlja. Učitelji, ki so dobri ponemčevalci, dobivajo baje po 30 in več „judeževih" srebrnjakov. To sem čul iz ust učitelja iz Ratibora. Po Železniških postajah od avstrijske meje do Vratislave sem čul višjekrat poljski golčat«, pa le od navadnega ljudstva. Po pruskih štacijah se mi to ne dopada, da je vsemu občinstvu dovoljeno na peronu in celo na šinah znance sprejemati in poslovljevati se od njih; zavoljo tega je strašna gnječa na kolodvorih, a tudi nesreče so pogostoma, da lukamatija marsikoga pograbi. Pri pruskih Železniških uradnikih se uže pozna, da „pikelhauba" tukaj vladuje. Kondukterji (schaffnerji) so strogi in grobi, na postajah ne smeš duri pri vagonih sam niti odpirati niti zapirati. Karto mu moraš dve štaciji uže pred določenim krajem tvojega potovanja izročiti. Od L j. do Vratislave sva potovala 2Va dni, 60 ur; samo v Opavi sva se bavila eno noč in pol dneva. Toda za denes je dosta. V prihodnjem in gotovo za dalje časa zadnjem dopisu iz Vratislave bodem pisal o tem mestu in na kratko tudi o 21. splošnem nemškem učiteljskem zbora. Domače stvari. — (Kranjsko dež. vlado) skuša uradna „Laib. Zfg." z malo notico v včerajšnjem listu opravičiti od našega in druzih listov očitanja, da je iz narodnih ozirov več uradnikov, strahovaje jih, prestavila. Ker to oficijelno izjavico bravši uredovanje svojega denašnjega lista baš končujemo, govorimo v prihodnjem listu več o tej reči. — (Kranjski n em škutars ki Šolski svet) je 28. t. m. sklenil na predlog renegata Vrečka, da se mora pri nas v Postojni nemščina uže v L razreda uriti, v III. pa ima biti uže učni jezik! Tako se nam tnjstvo in germanizacija s silo rine!! Qnou«qne tandem! — (Dežman) je v shoda učiteljev ljubljanske okolice predlagal naj se samo nemške uSne knjige v ljudski Soli rabijo a odpravijo slovensko-nemške. — Ker pri tem človeku o prepričanji nij govora, kar smo uže večkrat dokazali, — menda se hoče Dežman nemški vladi prikupiti, da postane dež. glavar. — (Pevsko druStvo čitalnice v Kranji) napravi v nedeljo 31. maja zvečer, mali koncert v gostilni pri Jelenu s sledečim programom: 1. Mili kraj, zbor. 2. Zelje, ba-riton-solo z glasovirom. 3. MoJemu rodu, zbor. 4. Solza, čveterospev. 5. Ljubezen, zbor. 6. Ponoćni pozdrav, bariton-solo s brenčečim zborom. — Gospod Blumlachner in njegov učenec igrata tudi na citre. — — (Na G rezu pijem) in v Šmarji pod Ljubljano je bil pretečeni teden poStni komisar iz Trsta, kateri je preiskaval, kje naj bo poStna postaja ali v Š m ar ji, ali Se dalje na Lnkmanovi samoti. Sklical je zaradi tega vse župane iz šmarske okolice, kateri so baje odločili, da naj ostane poŠta na Brvacah, to je na samotnem posestvu Lukmanovem. Čudno. Obžalovati je, da se župani vsaj nijso složno potegnili za to, da se jim postavi pismonos za posamezne vasi. —o— — (Železna ruda) se vnovič zdaj koplje, kakor se nam poroča, nad Sabočeve m blizu Borovnice in se prevaža v Škofjo Loko, kjer rudo tope. Podvzetniki upajo, da bo mnogo dobička. —o— — (Iz Gorice) se nam piše: Sredo po noči 27. t. m. je zgorela bogato založena manufakturna štacuna g. Godine. Škoda se ceni nad 20000 for.; kako je ogenj nastal, se do sedaj še nij izvedelo. — (Iz Gradca) se nam piše: Prof. Krek predava v tekočem semestru na grad ski universiteti: 1. o začetku dramatične poe zije pri Slovanih, 2. o glagolovi flexiji, 3 kritično-filologične vaje. V Draždanih se pridno tiska njegova knjiga o zgodovini slovanske literature do 1. 1500. — (Prof. Miklošič) je na črni deski dunajske nniverze naznanil, da bode v dru geni semestru te-le kolegije bral : a) o slovanskem narodnem pesništvu 2 uri; b) o glasov ji 2 uri; c) interpretacije slovanskih kodeksov 1 uro na teden. A ker se ta največji slovanski učenjak in biser dunajske univerzitete ne čuti prav zdravega je šel iz mesta na kmete in v tekočem semestru ne bode ničesa predaval. V prvem tečaji je bral etvmologijo in staroslovensko oblikoslovje po 5 ur na teden. Imel je kakih 12—15 poslušalcev, med njimi 5 Slovencev, kar je gotovo premalo, če pomislimo, koliko Slovencev na Dunaj i študira. — (G. Luka Jaran) nam v svoji brumni „Danici" ponudbo store, naj bi šli mi nekam v Eisleben na Nemško, kjer je bil Luter rojen „na misijon" da bi tam Svab-je bolj v cerkev hodili. Lepo se zahvaljujemo g. Luki za to čestilno ponudbo, a ob-žalovaje naznanjamo, da ostanemo rajši med rojaki v mili slovenski domovini, uže zavoljo tega, ker smo protivniki vseh misijonov osobito kar se je g. Jaranov „misijon" v Afriki ali kje tako slabo obnesel. Razne vesti. * (Umor.) Kakor „Primorac" poroča, so kmetje iz Črnega luga gozdarju Turn-Taksisove graščine glavo odbili, kar se je tudi kazenski sodniji v Reki obznanilo. * (Umor.) Sin, nekega mlinarja v pilzenskem okraji na Češkem je umoril svojega očeta, ker mu je ta samo en goldinar dal za v krčmo, namesto pet. Ker je morilec stoprv 19 let star, ga nijso mogli obsoditi k smrti. * (Strašen sneg) je bil to spomlad v Perziji. Cele vasi je zamctal, hiše polomil in veliko družin je pod njim žalosten konec storilo. V glavnem mestu Teheranu je tudi bilo dolgo časa vse zameteno, in ljudje so morali v šotorih stanovati, celo tisti šah, ki je Rvoje dni po Dunaji svoje nečednosti uganjal. Gospodu K. Klunn, kot glavnemu uredniku „Slovenčevemu." ZIjubilo se je Vam v štev. G2. svojega lista pod napisom „Taki so" praviti, da sem jaz uže „prasak" in da podpiram „nemčur-ska društva", ker ste me brali med najnovejšimi podpornimi udi ljubljanske požarne straže. Prosim Vas, gospod kaplan, vprašajte svojega patrona in somišljenika g. dr. C o s t o. zakaj je on nže dolgo let in Se dan denes član ljubljanske nemške kazine. Odgovoril vam bode morda dr. Costa, da on zato „podpira to nemSkutarsko društvo", ker se mu kakor meni utegne zdeti, da političnega protivja nij treba v soc'jalno življenje ali v socijalna društva prenašati. Po vrhu Vam povem še jaz, da stoprv potem nijsem imel nič proti temu, da me vpišejo med podporne ude požarne straže, ko bo mi načelništvo in odborniki zagotavljali, da ono nema biti in nij niti „nemčursko" niti sploh politično društvo, kakor smo sodili da je, in kakor je baš vsled narodnega neudeleževanja uže postajalo, — nego ima le humanitaren namen; in ker je uže zdaj več Slovencev pri njem, moremo narodnjaki v njem celo večino imeti, kadar nas kolikaj več vstopi. Ako me imate Vi, gospod, in ljudje Vam podobni, zavoljo tega mojega čisto o sobnega koraka za prusaka ali izdajalca, bode mi to prokleto vse eno. Vendar Vam ne bi svetoval, da bi mi osobno z oči v oči s tacimi epiteti prišli. S primernim spoštovanjem V Ljubljani 80. maja 1874. Jurčič. foHltano. Vsem bolnim moč in zdravje brei leka in brei stroškov po izvrstni Revalesciere flu Barry Nobena bolezen no moro izvrstnej Revalesciere du Barry zoperstaviti so in odstrani taista brez leka in brez stroškov vse bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dufi-njaku, v mehurji m na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprabavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, niedlico in blje-vanje tudi ob času nošečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem tekom zo-prstavljala Be: Spričevalo št. 57.942. Gleinach, 14. julija 1873. Vašej Revalesciere imam razen Bogu v mojih strašnih boleznih v želodci in čutnicah življenje zahvaliti. Janez Godec, provizor fare Gleinach, pošta Pod goro pri Celovci. Spričevalo št. 62.914. Weskau, 14. septembra 1868. Ker snu dolga leta za kronično bolezen zlato žile, na jetrah in zapor vsakovrstne zdravniške pomoči brez uspeha rabil, sem pribežal v svoji obup- nosti k Vašej Revalesciere. Ne morem se ljubemu Bogu in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, kateri je za-me velika dobrota bil. Franc S t e i n m a n. Tefinejši kot meso, prihrani Revalesciere pri idraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pnšicah po pol funta 1 gold. 50 kr., t fant 2 gold. 50 kr., 2 fnnta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — Revalesciere-Riscniten v pnšicah A 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v praha in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. ">0 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu ca 120 tas 10 gold., ca 288 tas 20 gold., — ca 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry dn Barrv A Comp. na Dn< ■i »I I, HhIHUoIihhnn«' št. 8, v IJ ubijani Ed. Mahr, v Oradot bratje Oboranzmoyr, v In«-broko Diechtl & Frank, v Olovci P. Birn-baoher, v I2 a 2IOO državnih mark itd. K temu ugodnemu srečkanju povabljamo^- naj so sreča poskusi. Vi originalna srečka 2 tol., a gl. 30 kr. a. v. '/t m 1 « 1 H 65 » " » lU n » *5 srob. gr., »3 „ „ „ Ako se denar pošlje, izvršujemo vsa naročila na najbolj oddaljene krajo promptno in direktno. Dobitki v zlatu ali Hrcbru na ^a*^1^"* VNrh Kinjili izplačajo. l'ros|M'liti' na okI«>«1 jcralis. lC«f< rciiic o n it n i firmi potlaje vnuk liamburišk trKovoc. Vsaka srečka iz našega (lebita ima našo firmo: Gebr. Lilienfeld, lluiiiliursr. \«'■■«'■ »aH 04-, Bank- and Staatspapieren-Gesoh&ft Dunajska borz?, 30. maja. (Izvirao telograriano poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 6'J gld. Eno-nI drž, dolg v srebru . . 14 „ 18tJO dri. posoji;o.....106 10 30 kr. Akcijo narodne banke 9HL n — Kreditne akcije .... 215 „ 50 London........111 „ 50 Napol.......... 8 „94 C. k. cekini.......— „ — Srchi...........105 „70 Filijala štajerske egkomjptnc banke v Ljubljani. I odpisani /.avo«l prevzema pod sledečimi pogoji: a) v ttiro-coiitu i»rofi > lo/iliiiiu in 4'fiir<|ii4VH-Kii kjer so moro vsakateri znesek od 6 gld. višje vložiti tet so «lo zneska »OOO gl> H*rofi litisaiini i»isiiioiu (I£ussciisclsciiie>, glaseČimi so mi ime ali na prinesitcuja, s 4 Vi 0/o brez obznanila, s 5 Va °/o proti 30dnevnemu obznanilu. Ulogo v giro-contu proti knjižicam in rabljenim kasnim pismom uživajo obresti od 1. julija 1873 dalje. Filijala štajersko eakomptae banko eskomptira daljo preuicnlave tržlnča (Platz-vvechsol) In »lomieile do 150 duij tekočega časa na (Jradec, lin naj. Trst, lelovec in druga domača tržišča, ako je tam banka ali bankna filijala, — ona preskrbuje komisijonsko nakupovanju in prodajanje vseh vrst vrednostnih papirjev in efektov kakor jo kurs proti najbolj coni proviziji, — prevzema v inkaso nienjieo in luikaznico /.a domača in tuja tržišča. (110—0) Samostojno kreditno društvo tega zavoda daje kredite po statutuih določbah.*) Filijala štajerske eskomptne banke v Ljubljani. *) [zpisl iz statut kakor tudi prosilni blanketi se na ustno ali pismeno zahtevanje dajo ^ zastonj v pisana tega zavoda. ! Kvroi-a: triher iz ^tajerja. iz 1'rago. Tujci. 28. m a j a. Oflterlag, Kortaus iz Trsta. — Kin-— Stare iz Mengša. — Pierot Carl a-11 zalar, ki stanuje na Zabjeku, hišna štev. 83, priporočuje si. občinstvu svojo zahgo najboljših in trdno izdelanih raznovrstnih vrvarskih del, vrvi, štrikov itd. po lia-jiiižjl ceni. Zaloga mojih izdelkov je pri g. Karlu ^VltiMiui. trgovcu pri sv. Piorijanu v Ljubljani, na katerega naj se pošiljajo vsa ustna in pismena naručila. flttO—3) 8 V/ vrvar ali zalar v Ljubljani, 0^ ins;i svojo pn djijulnico na starem ^ b'i>u lišs. št. 10—•© in stanuje ^\ v hrenovili nlicali lii&.št. .*llo. pripor^čuje si. občinstvu svojo zalogo ^iV najboljših in trdno izdelanih razuo-w vrstnih (i4o—so j}( vrvarskih del, vrvi, štrikov itd Janez Hafner 'ZtUSJStBBSBi v li.jiil>ljaiii. dunajska coMia »t. 71>. Zdravniške droge, kemični in farmacevtični proizvodi na debelo in na drobno. Naročila zunaj Ljubljane se naglu izrisujejo proti poštnemu povzetju in .stroške za hnbaluzo in ekspedicijo itd. trpe gospodje komitenti. Prodajalcem se daje navadna nagrada. ■ : da Hi Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici, Izleček iz Chiue iii Coke. Najboljši dozdaj znani želodčni liker. Moj iztečok, ki jo narejen na podlagi teh dveh predmetov in iz najboljšega blaga, ki mi prihaja od vira, me deva v stan, da ponudim občinstvu in zdravniški vedi zdravilo, katero so moro smatrati za eno najboljših sredstev, da se odpravi slabost življenja, katera so kažo v razdraženosti živcev; da so odžene lenoba, ki zavira reproduktivno zmožnost; da se pospeši cirkulacija, da so olajša prebavljivost, in da se podu različnim organom in členom nova moč in novo življenje. Cena flaše »O kr. Pravo norveško dorševo jetrno olje, naravnost iz liergcna v Norvcgiji naročeno. Posebno so rabi to bergeusko dorševo olje proti revmatičnim bolečinam, pro-tinu, preti vsem pa proti š k ro t'o 1 j n o m, proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. Cena originalne lin <> HO kr. a. v. Votla lancasterske lilije. fJLancaateF'a i.iij-iVater.) Lilije vn votla je v elegantnem svetu tako rabljen toaletni predmet, tla bi bilo vsako hvaljenje odvisno. Le to je pri tem neobhodno potrebno, da se (70—G) Šumet'i prah, škatlja..... Trakovi za pok, s pravim angleškim jeklenim peresom za malo otroke eden....... —i za dečke, eden...... — za može, eden...... — n » z okinčauo paleto, posebno lini in elegantni . . Prsni klobučki iz gumielastike, eden Klistirue brizgalke, za otroke, ena lligaterji iz metli, za snnioklisti-lanje, lini in elegantni, eden Pravu borovniško žganje, Haša . . Kcpineevu ulje za ohranjenje las tlaša......... Žepne klvsopuiupo, s plehaato omarico, za sainoklistirauje, ena . — gl. 30 kr. 20 40 80 •10 40 60 — . 50 50 Kabljenje in izkušnja boste pokazale jasno, tla je ena najboljših sort lilijeve votle brez dvoma ona; ki je znana pod imenom lancasterska lilijeva votla. Ta votla tla koži nenadejano belost in meh-kost, jo obvaruje prezgodnih gub, ter naredi, da vidoma zginejo. Dalje so rabi, da se preženo pege in mozoli, in da ozdravi naglo poke, katere se naredč zaradi suše ali negladka. Z eno besedo, ta votla je nravi zaklati za toaleto, zaradi česar jo po pravici vse dame, katerim je za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Cena flaše 1 gl«l. Izlecek iz tamarindc, v praznoti koncentriran. To zdravilo izredno oživlja in je izvrstno sredstvo (troti nakopičen}] žolča in gnjilobi, akti so v manjših delili jemlje, ako pa se jemlje v vodjih, potem pa na lahke naprej goni, pa telo zato ne boli in nema nobenih težav in neprijetnostij, zaradi česa je zdravniki pri vnetji želodcu in ćev rabijo, kjer se je celo pri lahnih odganjaluih sredstvih bati vznemirjenja. Pri vnetji drobu, pri žolčnik, žlcznstih in gnjilili mrzlicah, in pri krvnih to- j kili pač za bolnika jiij prijetnejše pijače, nego jc moj izleček, in ne boljše, akt) je treba utolažiti ' večkrat tako hudo žejo. Cena llniie to kr. a. v. Životna esencija, tlaša.....— gl. 10 kr. Životni balzam po Scehoferji i Pl. — „ 10 „ Mandeljnom moka (namesto žajte) za nlepšanje in oliranjenje kože, l l>«^t........— „ 10 „ Povsem svetu znane Meiiutti-pastilo, ne/.motno sredstvo proti kašlju, škutlja......._ „ 75 , Mlečne pnmpe, ena......— n 80 „ Materne brizgalke i ravnim nasadom 9 „ — „ — z vpognenim gumijevim nasadom 9 „ 40 „ Oksforoska esencija, oes. kr. izkl. priv. S to imenitno esencijo se v enem trenotku ozdravi najhujša zobna bolečina, llaša — „ tO „ Pravi Seidlitzevi prah, škatlja . . — „ 80 „ gotovo zdravi prtiti vsaki prenebovalni bolezni. Uspeh mojega zdravila je pa izkušena istina, in vsak bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, daje najkrepkejše in naj goto vej še sredstvo zoper in r z 1 i e o med vsemi do z ti a j znanimi. Mrzlica, ki soje s tem ozdravila, so ne povrne, in zdravje vzcvete iz nova, no da bi se slabi nasledki čutili, ki so pri rahljenji enakih zdravil navadni. I lana kotita KO kr. a. V. Zobje in zobno meso. Bnalnost ust in zob je z lepoto in zdravjem človekovim tesno zvezana. Zobje ki se ne snažijo vsak dan, razširjajo neprijeten, večkrat zelo hud duh, se večkrat pre-vlečejo z nelepo, večkrat umazano rečjo, in jih počasi kostno jedenje tako napade, tla pronzro-čujejo najhujše bolečine in se z njimi ne tla žvečiti. Kot prvi nasledki tega sta slabo prebavljenje in sbujšanje. Ud vsega tega obvaruje vsakdanje rabljenje mojo ustne vode In mojega zobnega prahu, kajti ta dva produkta služita osobito za to, da se ojnči zobno meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se obrani zdravi duh sape in naravna barva zob, tla se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki je zobni glazuri tako nevaren. Ona flaNe ustne vode UO kr., Hkailja zobuega oralni 40 kr. a. v. stvo za očete, ali domaČi zdravnik, Haša ihljžev prah, ekstraliu, nežnim kon-sunieiitovkani priporočen za najboljši kvaliteto, prijeten duh in nizko ceno, 1 škutlja . . — 1 paket ........ Sesalne cevke, ena...... „ lina ena .... Sesalna llašiea, popolnem garnirana, se sesalno cevjo, ena Suspenzoriji, iz najiin. platna eden n elastični, iz svile, po- sebno lini pa elegantni . . . Štojec kupljic s llaconom v etuisu eden......... Uretralue brizgalke, ena .... Pagliano-urup iz Florence, zdravil-Da se zavaruje vsako ponarejovanje, prosijo se gospodje komitenti, tla se pri nakupovanji obrnejo naravnost na lekarno iJioc;oli „k un;£0>ljn'% dimnjska eewtu jšt. 71 >. 1 gl. - kr. - n 40 - n 1»> - n 10 - n 20 - n HO - „ 40 - . HO - n 60 - - 40 Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk -Narodne tiskarno".