ElASILO OSNOVNE ŠOLE MARKOVCI www.os-markovci.net A a www.os-mark MARKE junij 2018 um 9®iij bbomoIb NOMINIRANCEV ZA NAGRADO BlOECaiS IN NAGRADO PREJME ... \XOgKKX©umeG3] NEPOZABNO ŠOLSKO LETO Z VRHUNSKIMI DOSEŽKI NAJBOLJŠA IGRALKA FINALA DRŽAVNEGA TEKMOVANJA V NOGOMETU ZA STAREJŠE UČENKE Postavili smo ji nekaj vprašanj. INTERVJU na strani 13 (3&8P9IB UČENEC Z NAJVEČ!Ml PRIZNANJI IZ TEKMOVANJ ZNANJ V TEM ŠOLSKEM LETU Zaupal nam je nekaj skrivnosti svojega uspeha! INTERVJU na strani 12 PRIDNI KBOSH MRAVLJICE ®w@®raocs 3 0 POUKU SMf ČL 1 V *!,££.¥ 6AR8EIE! SMO 5E PREOBLEKLO čakm nas je pumni UČI LEI,■M... NA MmrTmBbtM BKZegi liEU 5« SE ZELO LEBft SARK HVALEC 1.A I > KAVNlMT tecm & SMO V PTUJSKE m\CE. PELJALI SIAO Sč. 1 /MfTOBU- $01V MAtm bmenu smo LB BANJ. LLLO DOBRO SM PLAVKl Žmco. B\U- SMO NK TOBJGNJU. Nmcu SMO 7K NKGRKBO OTU BONBONE. LUK. K KRMNO 1.K DAN ŠOLE NAJPREJ SMO POČAMLI lS&» V GAmOBI. POTEM SMO SE V ZABOVCE PEŠ. rO SMO TPfSPfLI V ZABOPCE, SMO SE PAZGffiit. POTEM SMO SLI NA GIMNASTIKO. TAM SMO-TELOPA&ETro OfM M/ISTI ® W" ŠuJIT MINI PLANICO. 06$: ŠliOT ST SMUČI. POTEM SMO D MDELf ČELADO IN SMO SE S PUSTILI. NA KONCU' SMO JEDLI MdS ADELA fr’ >!! CIGliLA Mj^>. M _______________________________________j POLETNA ŠOLA V NARAVI Šola v naravi, Simonov zaliv, četrti dan V četrtek, 14.9. smo imeli budilke ob 7.00. Učitelji so nas že čakali za jutranji tek, ki nas je dodobra prebudil. Po teku smo se osvežili in preoblekli, saj nas je ta dan čakal izlet z ladjo. Še prej pa seveda zajtrk. Ta dan smo zajtrkovali piščančje klobase in sir. Pili smo kakav. Vsak dan smo si lahko sami vzeli še Viki kremo, maslo, marmelado in več vrst sadja. Po končanem zajtrku smo odšli na pomol, kjer nas je že čakala ladja Delfin, ki nas je odpeljala v Piran. Punce smo lahko na poti tja sedele naprej na krmi. Bilo je zelo zabavno, tu in tam nas je poškropilo morje. V Piranu smo si najprej ogledali akvarij. V njem smo videli veliko prebivalcev morja, najbolj so mi bili všeč morski konjički in morene. Nato smo si ogledali še Tartinijev trg, kjer stoji kip Guiseppeja Tartinija. Učitelji so nam povedali nekaj zanimivosti o Piranu. Najbolj mi je v spominu ostala hiša Benečanka. Po ogledu ozkih ulic Pirana smo si privoščili še sladoled. Nato smo se z ladjo odpravili nazaj v Simonov zaliv, kjer nas je že čakalo kosilo. Bilo je slastno! Po popoldanskem počitku nas je že čakalo tekmovanje v plavanju. Osvojila sem prvo mesto med puncami, v tekmi z zmagovalcem med fanti pa sem prav tako zmagala. Ko smo končali s tekmovanjem, smo se odpravili v sobe, kjer smo izpilili še zadnje podrobnosti naših točk, kajti sledilaje predstavitev sob. Nekateri so se res potrudili. Imeli smo še podelitev priznanj za najboljše plavalce in najbolj pospravljene sobe. Po večerji smo šli v sobe, kjer smo začeli pakirati svojo prtljago, saj nas je naslednji dan že čakala pot domov! Za zaključek dogodivščin polnega dneva, smo si lahko ogledali še košarkarsko tekmo naše reprezentance. Po zmagi smo vedeli zaspali. Pia Zemljarič 5.b Petek, 15. 9. 2017; peti dan Danes je zadnji dan pet dnevne šole v naravi. Nekateri veseli, drugi žalostni, ker je zadnji dan. Zbudili smo se, uredili in odšli na zajtrk, ki je bil kot po navadi odličen. Po zajtrku pa smo se na žalost odpravili. Najprej v Sečoveljske soline. Ker našega voznika turističnega avtobusa še ni bilo, smo si najprej lahko šli kupit sol. Nato pa v turistični avtobus, ki nas je popeljal do dveh muzejev solinarstva, ob enem nas je pričakala naša vodička, ki nam je povedala, kaj sploh je solinarstvo, kdo so bili solinarji, kaj so počeli in v katerih mesecih so pridelovali sol. Ker nas je čas že pošteno preganjal, smo na žalost morali nazaj v naše Markovce. Med vožnjo smo se še enkrat ustavili na počivališču. Tam smo pomalicali nato pa se odpravili v Markovce, kjer so nas pričakali naši starši in s tem seje naša pet dnevna šola v naravi zaključila. Eva Zemljarič, 5.a ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG V Sloveniji je gibalno in telesno stanje otrok in mladine boljše od stanja v večini evropskih držav, vendar pa tudi slovenski otroci niso imuni na negativne spremembe v sodobnem načinu življenja in tudi pri nas je že nekaj let možno zaznati negativne trende razvoja. V želji, da se čim prej obrne trend padanja gibalnih sposobnosti pri slovenskih otrocih, je bil zasnovan program Zdrav življenjski slog (ZŽS). Danes je program ZŽS največji intervencijski program v Sloveniji na področju zdravja in socialne vključenosti, ki se uresničuje preko športnega udejstvovanja. Zdrav življenjski slog, ki ga financirata Evropska unija (iz Evropskega socialnega sklada) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, želi dodatno spodbuditi zainteresirane osnovnošolske otroke k oblikovanju zdravega življenjskega sloga, povečati gibalno zmogljivost otrok vključenih v program, ter oblikovati trajne navade za redno ukvarjanje s športom in privzemanje zdravega življenjskega sloga. Program trenutno dopušča, da se vanj vključujejo vsi otroci, ki izrazijo željo po dodatni gibalni aktivnosti in zagotavlja možnost sodelovanja vsem otrokom ne glede na spol, starost, ekonomski status, stanje gibalne zmogljivosti, itd. Cilj programa ZŽS je zagotoviti vsem zainteresiranim učencem vsaj dve uri dodatne brezplačne športne aktivnosti oz., skupaj s športno vzgojo, 5 ur tedensko (športna vzgoja + program ZŽS). Program ZŽS se na OŠ Markovci odvija v času pouka in v času pouka prostih dni in ne posega v izvajanje obveznega vzgojno-izobraževalnega programa šole. V okviru programa ZŽS je otrokom predstavljenih najmanj 12 športnih panog, ki se odvijajo v dvorani, zunanjih športnih površinah ali v naravnem okolju. Predstavljeni so jim tudi urbani športi ter podrobneje vsaj 3 športne panoge iz športnega okoliša, v katerem se nahaja osnovna šola, v sodelovanju z lokalnimi športnimi društvi. Na ta način se učenci intenzivneje spoznajo z vsebinami različnih športnih panog in se zaradi dobrega poznavanja možnosti športnega udejstvovanja v lokalnem okolju v večjem številu vključujejo v društva in s tem širijo zavest o zdravem življenjskem slogu. Na urah se učenci spoznavajo tudi s sodobnimi športi, kateri se na urah športne vzgoje skorajda ne izvajajo, to so: bejzbol, ragbi, Ultimate frizbi, rolanje, kotalkanje, hokej, orientacija v naravi, ritmična gimnastika, akrobatika in podobno ... Zraven vsega naštetega je naš namen tudi ta, da so otroci na urah ZŽS čim bolj svobodno aktivni, da pokurijo vso odvečno energijo. To velja še posebej za nižjo starostno skupino; da vsaj za dve uri na teden odklopijo svojo rutino »resnega« pouka in se poskušajo sprostiti v takšni meri, da se vsaj za trenutek odmaknejo vsem stresnim dejavnikom, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Rezultati izvajanja programa kažejo, da je prišlo do pozitivne spremembe v gibalnih sposobnostih pri otrocih, vključenih v program, v primerjavi z ostalimi učenci. Največji napredek je pri koordinaciji gibanja vsega telesa, mišični moči trupa, rok in ramenskega obroča ter aerobni vzdržljivosti, ki je najpomembnejši dejavnik gibalnih sposobnosti za izboljšanje zdravega življenjskega sloga otrok in mladine. Program ZŽS se je v zadnjih letih zelo razširil po vsem slovenskem prostoru, postal medijsko zelo prepoznaven ter izredno pomemben sestavni del vzgojno-izobraževalnega sistema. Špela Horvat I 0^ R< ki ric oc dc sr pr dr Zc sr bc gc Zc ne oc vit se P< dc N« zii te zt oc sr SF ot ne se sr ne te vz ta Pl' ur Tr ur Zc Pc sr m Zc ke M dc T/ N 6 S O V fc £ ] ZIMSKA ŠOLA V NARAVI 04. 12. 2017 smo se učenci 6. razreda OŠ Markovci odpravili na Roglo. Iz Markovcev smo krenili ob 08.00 uri. Imeli smo super voznika, ki nas je varno pripeljal na Roglo. Ko smo prispeli na Roglo, smo najprej smučarsko opremo odnesli v malo hiško. Nato smo dobili ključ od apartmaja. Dobila sem ključ številka 305. Imeli smo malo časa, da smo si razpakirali kovčke in pripravili na smučanje. Na smučišče smo prišli ob 11.30 uri. Razdelili smo se na dve veliki skupini. V prvi skupini so bili boljši v drugi pa slabši smučarji. Jaz sem bila v drugi skupini, vendar verjamem, da če se bom še bolj potrudila, bom zagotovo enkrat dobra v smučanju. Ko smo se naučili osnovnih veščin smučanja, smo šli na progo Uniorčka. Med smučanjem so nas zelo bolele noge, zato so nas učiteljica Špela, učitelj Drago, Sebastijan in gospod ravnatelj Ivan zelo spodbujali, da nam ni zmanjkalo energije za smučanje. Po smučanju smo se odpravili v sobe, se preoblekli, najedli in pospravili sobe. Ob 18. uri smo se zbrali na hodniku in se odpravili v hotel na ogled prostorov. V prostoru telovadnice hotela smo videli judoiste, kako trenirajo. Oblečeni so bili v kimone. Ob 19. uri smo se odpravili na večerjo. Večerja je bila zelo dobra, sladica pa odlična. Po večerji smo se odpravili v svoje sobe. Komaj čakam naslednji dan, da gremo ponovno smučat. Kaja Kumer, 6. a Napočil je dan, ko smo se 4. decembra 2017 odpravili na Roglo v zimsko šolo v naravi. Zjutraj sem se zbudila ob 7. uri in se oblekla ter najedla. Nato sva skupaj z atijem odšla pred šolo, kjer smo se zbrali učenci šestih razredov. Tam sem smučarsko opremo in kovček odložila na avtobus, s katerim smo odpeljali na Roglo. Ko smo prispeli, smo najprej pospravili smuči, nato pa kovčke odnesli v sobe, kjer smo spali. V sobi sem spala skupaj z Manco, Nušo in Lejo. Ko sem se oblekla v smučarsko opremo, smo odšli na smučišče. Tam smo se najprej šli igre Bratec reši me. Nato smo delali različne vaje. Ko smo se naučili zaustavljati na smučeh, smo odšli na progo Uniorček. Tam smo se na hrib vozili z vlečnico. Bila sem v skupini Snežinke, učila pa nas je učiteljica Špela. Ob 15. uri smo odšli v sobe, kjer smo se najedli ter pospravili sobe. Ob 18. uri smo se dobili z učitelji, s seboj pa smo vzeli zvezke za geografijo. Potem smo odšli na ogled hotela. Nato smo tam imeli večerjo. Po večerji pa smo imeli geografijo. Učili smo se tudi plesno točko za božično prireditev. Ko smo prišli nazaj v sobe, smo se umili ter odšli spat. Lahko noči Sara Janžekovič, 6. b Tretji dan šole v naravi. Ko je budilka zazvonila, sem se zbudila ter se uredila za zajtrk. Ob osmi uri smo odšli na zajtrk praznih želodcev, od zajtrka pa polni. Po zajtrku smo seveda odšli smučat. Naša skupina se je odšla smučati na Mašin Žago. Na njej sem le enkrat padla. Ta čas je hitro minil, zato smo odšli na kosilo. Za kosilo smo jedli čevapčiče, krompirček, solato ter juhico. Čez kakšnih 20 minut smo odšli za uro in pol na smučišče. Moja skupina je že odšla na Košuto. Na Košuti mi se ni izšlo prav dobro, saj sem kar trikrat padla. In tako je ta ena ura in pol hitro minila. Zato smo ob 16. 25 odšli v telovadnico. Deklice smo dolgo vadile za božično-novoletno prireditev. Fantje pa so z veseljem igrali nogomet. Telovadnico smo si delili z osnovno šolo Olge Meglič. Ko smo odšli iz telovadnice, smo že imeli okusno večerjo, ki smo jo imeli ob devetnajsti uri. Jedli smo krompir, ribe, ter seveda sladico. Po večerji smo imeli prost čas za obnove o današnjem dnevu, osebno higieno ter za gledanje Reke ljubezni. TA DAN SE JE LEPO KONČAL IN TUDI NASLEDNJI SE BO! Klara Tement, 6. a Četrti dan šole v naravi smo se zbudili ob 7. uri zjutraj. Preoblekli smo se in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo šli v sobe in se preoblekli v kombinezone. Vzeli smo smuči in se smučali do kosila. Kosilo je bilo zelo dobro. Ko smo se najedle, smo šle v sobe in vadile skeč. Naša soba se je imenovala DREAM GIRLS. Čas je hitro minil in že smo šli nazaj na smučišče. Smučali smo se približno dve uri. Ko smo odhajali s smučišča, so učitelji rekli, da si moramo vzeti rokavice in čelado, saj smo kasneje šli na adrenalinske sanke. Bilo je zelo kul in strašljivo, ker smo se sankali skoraj v temi, tu pa tam je bila kakšna lučka. Ko smo vsi prišli s sank, smo šli v sobe in si vzeli vse potrebne stvari za nastop. Naša soba je s skečem predstavila bivanje v naši sobi. Ko smo se vse sobe predstavile, smo odšli v Snežno dvorano, kjer smo učenci OŠ Markovci in OŠ Olge Meglič imeli zabavo - disko. Po dveh urah zabave smo bili že zelo utrujeni, tako da smo z veseljem odšli spat. Saša Bratuša, 6. a ŠOLA V NARAVI - SMUČANJE - 4. DAN Zbudila sem se ob 7.00. Uredila sem se in šli smo na zajtrk. Že takoj po zajtrku smo se šli smučat do kosila. Po kosilu smo se odpočili in šli spet smučat. Imeli smo tekmovanje v veleslalomu. Tekmovali smo vsi in bilo je super! Z vožnjo smo končali malo prej, saj smo šli še na adrenalinske sanke. Preden se je spustila tema, smo že čakali v vrsti, da bi se peljali. Na sankah sta lahko sedela dva. Jaz sem se peljala s Sašo. Bilo je super! Pred večerjo se je vsaka soba predstavila s točko. Lahko smo imeli skeč ali pa smo zapeli kakšno pesem. Skoraj vsi smo imeli skeč. Naša skupina tudi. Ko smo se vsi predstavili, smo povečerjali in odšli v disko. Snežno dvorano smo si delili z OŠ Olge Meglič. Imeli smo plesni in pevski dvoboj. Plesali smo kakšni dve uri. Še vedno polni energije smo šli v sobe spat. Umili smo se in spaki rali nekaj stvari, da jutri ne bi imeli veliko dela. Sofija Vrtačnik, 6.a ČUDOVITA ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Za nami je čudovitih pet dni zimske šole v naravi. Preživeli smo jih na Rogli. Vsak dan je bil posebno doživetje, ampak najboljši zame pa je bil tretji dan. Začel se je z bujenjem učitelja Draga. Po obilnem in dobrem zajtrku smo se kot vsak dan odpravili na smučišče. Na Uniorčku smo najprej ponovili vaje, ki smo se jih naučili v preteklih dneh, nato pa smo se z mojo skupino odpravili na Jaso. Že na Jasi smo smučali zelo hitro, še zahtevnejša proga pa je bila Košuta, ki je bila zelo uničena in ledena. Po smučanju smo se odpravili na kosilo. Nato je sledilo še nekaj smučanja in dogodivščine v telovadnici. Preizkusili smo se namreč v plezanju po plezalni steni. Za konec smo lahko fantje nekaj časa igrali nogomet, punce pa so vadile za božično prireditev. Tudi večerja ta dan je bila odlična. Na jedilniku so namreč bile ribe, ki jih obožujem. Dan se je zaključil z večernim ogledom nogometne tekme med Sevillo in Mariborom. Naši nogometaši so se izkazali zelo dobro. V šoli v naravi smo se res imeli krasno in škoda je, da ni smučanje v šolskem programu vsako leto. Jure Letnik, 6.a V ponedeljek, 4. 12. 2017, smo se učenci šestih razredov odpravili v zimsko šolo v naravi. Zjutraj sem se oblekel in poslovil od domačih, potem pa sem se z atijem odpravil na avtobusno postajo pred šolo, tam sem stvari zložil na avtobus in smo se odpravili na Roglo. Ko smo prispeli, smo si stvari spaki rali v sobo in smo se že odpravili smučat. Uredili smo se po skupinah in se šli smučat. Smučali smo po progi “bejbiki”. Po končanem smučanju smo šli v sobe in si oddahnili od napornega smučanja in se učili. Ob 18.00 smo šli v sosednji hotel in si ga ogledali, po končanem ogledu smo šli v veliko sobo in smo imeli geografijo in smo tudi vadili za božično prireditev. V si smo že bili lačni in smo se odpravili na večerjo. Ob 22. uri smo morali že spat, zato je bilo konec dneva. Jan Forstnarič, 6.b BILI SMO V PLANETARIJU 18. septembra je na višji stopnji potekal naravoslovni dan. Učenci od šestega do devetega razreda smo imeli različne delavnice. Obiskali so nas predstavniki združenja Odiseja planetariji in nam pripravili zanimive postaje. V prvi učilnici je beseda tekla o svetlobi, lečah in laserjih, tema se je zdela zanimiva tudi tistim, ki jih takšne stvari po navadi ne pritegnejo. V drugi učilnici je gospa iz planetarija izvajala poskuse s tekočim dušikom. Vsi smo bili osupli, ko je iz dušika vzela banano in jo s kladivom razbila na delčke. Tretja učilnica se je spremenila v delavnico, saj smo iz dveh praznih plastenk, koščka kartona in nekaj lepilnega traka izdelali čisto svoje rakete. Četrta postaja je bila v novi telovadnici, kjer je stala velika, črna, napihljiva stvar podobna igluju. Ko smo se skozi ozek rokav prebili v notranjost in se posedli na tla, se je pričela pustolovščina. Projekcija, ki nas je popeljala v vesolje, seje po mnenju vseh končala prehitro. Ob dvanajstih smo se vsi učenci zbrali na velikem travnatem igrišču in tekmovali v spustu svojih raket. Nekaj jih je poletelo daleč proti nebu, nekatere pa so se očitno bale višine in raje ostale kar pri tleh. Ta naravoslovni dan je bil zelo zabaven in verjamem, da nam bo vsem ostal v spominu. Lea Krajnčič, 9. a MALTA To je bil še en zelo lep, nepozaben dan, ki smo ga preživeli v prijetni družbi. Zjutraj smo se dobili pred ptujskim minoritskim samostanom in že takoj začeli s pripravami za predstavitev Malte. Letošnja tema so bili o športi na Malti, zato smo imeli pripravljenih veliko izdelkov v zvezi z jadranjem, balinanjem in konjskimi igrami. Trudili smo se po svojih najboljših močeh in okrasili stojnico. Kmalu zatem smo že prijetno sprejeli prve obiskovalce in jih pogostili z našimi izdelki. Obiskovalcem smo razložili nekaj značilnosti o tej manjši evropski državi, ob tem pa se tudi sami naučili nekaj novega. Predstavo smo popestrili tudi s plesom. Dan je bil prečudovit, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo zelo uživali. Na koncu smo se še vsi skupaj odpravili v park evropskih zastav, kjer smo opazovali dvig zastave in v zrak spustili balone. Kristina Fideršek, 8. a ŠOLSKI EKOVRT NA OŠ MARKOVCI Elementi, kijih vsebuje ali še jih bo vseboval vseboval NAŠ šolski vrt po načelih permakulture in ekološke pridelave: • POLJINE (po domače »grede«). Lahko so dvignjene grede, visoke grede in visoke gomile. Zaradi kolobarjenja je najbolje, če jih načrtujemo vsaj 16. Lahko so različno velike. Od enega kvadratnega metra do 10 kvadratnih metrov ali več. Odvisno od prostora in rastline, ki jo želimo gojiti ter KOLOBARJA za rastline (dobri-slabi sosedi = mešani posevki) - setveni načrt (skica-tloris). V letošnjem šolskem letu je povdarek na pridobivanju semen, zato smo večino rastlin pustili »v cvet«. • VISOKE GREDE so z lesenim ogrodjem do višine 1 meter. • VISOKE GOMILE so brez ogrodja. Izgleda kot hribček. Večja pridelovalna površina. • KOMPOSTNIK-KOMPOSTIRANJE - zbiranje in predelava organskih odpadkov, (zeleni in rjavi del), streha, zračnost) • ZBIRANJE DEŽEVNICE - mlaka (za zalivanje) Projekt Eathink - Misli globalno, jej lokalno! - Inštitut za trajnostni razvoj Ljubljana - sofinaciranje • HOTELI ZA ŽUŽELKE • PTIČJE KRMILNICE • RASTLINJAK • ZATOČIŠČE ZA JEŽA • ZELIŠČNA SPIRALNA GREDA Z VRTNO MLAKO • UČILNICA NA PROSTEM v stari preši • CETLICE NA SONČNI LEGI pred prešo • CVETLICE IN RASTLINE NA SENČNI LEGI pod drevesom in grmom • “KISLI DEL” VRTA - azeleje, rododendroni in ameriške borovnice (mlaka za zbiranje deževnice - Projekt Eathink -sofinanciranje (Inštitut za trajnostni razvoj) • JAGODIČEVJE (jagode, maline, ribezi, jesta, aronija, ...) • GNEZDO ZA ČMRLJE Ob koncu leta 2016 smo pridobili znak ŠOLSKI EKOVRT, ki ga podeljuje Inštitit za trajnostni razvoj Ljubljana in potrjuje, da delamo pravilno in po smernicah ekološke pridelave ter permakulture in dejavnosti peljemo v pravo smer. Podelitev znaka ŠOLSKI EKOVRT je potekala 24.11. 2016 v okviru sejma NARAVA-ZDRAVJE, kjer je bil speljan tudi jesenski seminar mreže šolskih e ko vito v Slovenije. Nata znak smo vpleteni v delo na šolskem ekovrtu zelo ponosni, ker nam daje zagon za delo v prihodnje. Veliko vlogo so tukaj odigrali ravnatelj magJvan Štrafela, starši, ki svoje otroke vzpodbujajo k izobraževanju in delu na tem področju. Brez njihove pomoči danes vrt ne bi izgledal tako lepo. Primož GALUN, prof. mentor šolskega ekovrta na OŠ Markovci Br sv šo im kj( Mi izl in Si iz pa D( pa sv vi 26 Sl 2C Tl BI Č< P< na ig R< igi ig' Izl igi sp ko Za tel da vs z i ž £ BRANJE NE POZNA MEJA Branje nas bogati, širi meje, prebuja domišljijo in nas vodi v svetove, ki so še tako nedosegljivi. Prav zato se je letošnje šolsko leto naša šola vključila v mednarodni bralni projekt imenovan Branje ne pozna meja oz. Čitanje bez g ranica, kjer smo sodelovali s hrvaško šolo Veliko Trojstvo. Knjižničar Milvan Milunič in učiteljica Doroteja Kostanjevec sta z izbranimi učenci (Maša Fras in Sara Merc 7.a, Larisa Strelec in Tamara Slanič 7.b, Gašper Vrtačnik, Lea Roškar, Teodora Sitar 8. b, Marko Kovačec, Lea Krajnčič 9.a ter Viktorija Kolarič iz 8.a) prebirala knjigo z naslovom Tovarišija Petra Grče, naši partnerji s Hrvaške šole pa so brali Bratovščino sinjega galeba. Dejavnosti so potekale skozi celo šolsko leto, v mesecu maju pa smo izvedli tudi videokonferenco, kjer sta obe šoli pokazali svoje izdelke, učenci pa so se lahko preizkusili tudi v govorjenju v hrvaščini, kar je danes že prava umetnost. MM in DK RAZISKOVALNA NALOGA 26. REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SPODNJEGA PODRAVJA IN PRLEKIJE V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Tudi letos smo se trije učenci iz 8. a in 8. b razreda: Ajda Mikša, Blaž Bratuša in Blažka Horvat z mentorico mag. Aleksandro Čeh udeležili regijskega srečanja Mladih raziskovalcev, kije potekalo 23. 3. 2018 v SŠC Ptuj. Pripravili smo raziskovalno nalogo z naslovom »Grema se špilat! - Stare pozabljene igre.«, za katero smo prejeli SREBRNO PRIZNANJE. Raziskovalna naloga je temeljila na starih pozabljenih igrah, igrah naših babic in dedkov. Zanimalo nas je, katere izmed teh iger so se ohranile do danes, katere so pozabljene. Izhajali smo iz ustnega izročila naših sorodnikov. Stare pozabljene igre smo predstavili tudi našim najmlajšim na šoli, saj skozi igro spoznavamo sebe in druge, širimo svojo domišljijo, rešujemo konflikte, sproščamo jezo in razvijamo naše spretnosti in čute. Zanimal nas je njihov odziv, saj v ospredju stoji računalniška tehnologija. Otroci se danes gibljejo premalo, zato je bil naš cilj, da otrokom približamo stare gibalne igre. Računalniške igrice in vsa plastična krama ne morejo nadomestiti izkušenj pridobljenih z igro vrstnikov na prostem. Naučili smo se novih oz. starih iger, ki so danes že čisto v pozabi. Pomembno se nam zdi, da na takšne stvari ne pozabljamo, da se jih zapiše, saj so del naše družine, našega kraja in naše kulturne dediščine. Z anketo pa smo ugotovili, katerih iger so se igrali naši stari starši in starši, katere so šle v pozabo in katerih se z veseljem igramo še danes. Zato, dragi otroci, gremo se špilat! Ajda Mikša, Blaž Bratuša in Blažka Horvat PUST 2018: MIŠKE V SIRU Učenci naše šole se vsako leto pridružimo povorki s svojo skupinsko masko. Letos smo bili miške v siru. Priprave so se začele že nekaj tednov prej. Izdelava maske pa ni bila tako preprosta. Vsak razred je imel tehniški dan, na katerem smo imeli naredili sir, ušesa in miške. Najbolj zahtevno je bilo izdelati sir, v katerega smo se stlačile miške. Za izdelavo smo potrebovali velike kartonaste škatle, ki so morale biti določene mere za vsako miško posebej. Med izdelovanjem sira, nas je nekaj izdelovalo tudi mišja ušesa. Na škatle smo prilepili majhne miške in na naše sire narisali kroge, ki smo jih na eni strani malo poudarili, da so izgledali kot sirne luknje. V tej skupinski maski je sodelovalo veliko učencev, učiteljev in tudi gospod ravnatelj. Na dan povorke smo imeli tudi manjše težave s hojo, ker so bili siri zelo veliki. Vsaka miška je imela na obrazu narisan tudi smrček in brčice. Povorka je potekala zelo dobro, bili pa smo tudi malo izmučeni zaradi naporne hoje. Ema Vauda, 5. b MLADINSKA OBČINSKA SEJA V četrtek, 15. februarja, so v občinskih prostorih naše občine pripravili DAN ODPRTIH VRAT, v sejne so prostore povabili učence iz osnovne šole, tema je bila PROMETNA VARNOST V OBČINI MARKOVCI. Mi smo se povabilu odzvali, tako seje ob 17. uri pričela seja s svetniki učenci. Osmošolci Blaž Bratuša, Zala Kukovec in Lea Roškar; devetošolci Lucija Janžekovič, Ana Čuš, Sara Kitak, Marko Kovačec, Miha Majcen, Zala Stolec, Viktorija Puc ter Eva Kokot so v živo izvedli občinsko sejo s svojim županom, v vlogi katerega se je odlično izkazal učenec osmega razreda Gašper Vrtačnik. Gašperje po seji povedal, daje bila to zanj posebna izkušnja, ki mu je prinesla nekaj novih spoznanj, vendar se v tej vlogi zaenkrat ne vidi. Učenci so se že teden dni prej dobivali in se s pomočjo mentorjev Vide Vajda in Gregorja Zmazka pripravljali na diskusijo. Pripravili so si pobude in mnenja ter razpravljali, o čem bi bilo smiselno spregovoriti, npr: urejenost igrišč, dvorana za kulturnike, kolesarske steze, urejenost postajališč ... Pohvalili so trenutno prometno situacijo in dve lepi novi krožišči, vendar so izpostavili manjkajočo ko h ko med pustnimi liki. Učenci so si zastavili, da bi debata potekala čim bolj smiselno in konstruktivno. LIKOVNA RAZSTAVA VITE PEKLAR IN VIKTORIJE PUC V okviru kulturnega maratona, kije potekal 6. februarja, sta se letos dve naši učenki prvič predstavili s svojo likovno razstavo. V avli predmetne stopnje smo imeli na ogled likovna dela dveh mladih ustvarjalk. Svoje likovne stvaritve sta razstavljali Vita Peklar in Viktorija Puc, učenki devetega razreda. Vita in Viktorija sta vsa leta šolanja članici likovnega krožka, pomagata pri pripravi scen za šolske kulturne prireditve, že več let uspešno sodelujeta na različnih likovnih natečajih ter kolonijah, tokrat pa sta se prvič predstavili s samostojno likovno razstavo, ki je bila v avli na ogled do konca meseca februarja. Njuna mentorica in svetovalka je učiteljica Olga Zorko, kije nanju in na njuno ustvarjanje zelo ponosna. bili seveda prisotni pravi svetniki, na čelu z županom Milanom Gabrovcem, ki seje učencem svetnikom po končani seji tudi zahvalil. V času seje, ki so jo v živo prenašali po lokalni televiziji, so Za vse osnovnošolce je bila to neponovljiva izkušnja, mogoče pa se bo kdo izmed njih kdaj dejansko poizkusil v takšni ali podobni vlogi. JUNIJ 2018, ŠT. 11 NAJBOLJB1I MED NOELLE VILČNIK C Osmošolec Gašper Vrtačnik je zvedav, nasmejan in prijazen fant, ki se letos na naši šoli ponaša z največ individualnimi priznanji iz različnih predmetov na regijskem in državnem nivoju. Dobil je kar tri zlata in dve srebrni priznanji, kar nekaj jim ima že iz prejšnjih let, zato verjetno na stenah njegove sobe ni več prostora, da bi jih izobesil. Gašper, koliko zlatih in srebrnih priznanj seje že nabralo v tvoji zbirki in na katerih področjih? Kje si letos osvojil priznanja? Imam že 6 srebrnih in 9 zlatih priznanj s tekmovanj iz znanja matematike, razvedrilne matematike, fizike, vesele šole in čebelarstva. Kako se pripravljaš na tekmovanja? Za kaj porabiš največ časa? Kaj ti je bilo najtežje? Pri matematiki in fiziki rešujem stare pole, pri ostalih predmetih pa ponavljam snov s pomočjo ključnih besed in vprašanj. Največ časa porabim za fiziko in veselo šolo, ker sta najtežji. Kateri izmed predmetov, v katerih si že osvojil priznanja, te najbolj veseli? Kako se mu posvečaš? Najbolj me veseli matematika, ker pa mi ne povzroča težav, ji ne povzročam pretirane pozornosti. Vendar pa včasih za razvedrilo rešim kakšen sudoku ali kakuro. Na katerega izmed tvojih rezultatov si najbolj ponosen? Najbolj sem ponosen na zlato priznanje iz fizike, saj je to eno najtežjih področij. Vemo, da rad bereš, nam zaupaš, kaj najraje bereš, imaš morda najljubšo knjigo, pesnika, pisatelja ...? Kaj ti pomeni branje? Najraje berem pustolovske romane. Moj najljubši pisatelj je Karl May. Gašper, kje se vidiš čez 15 let, ali že imaš začrtano šolsko in poklicno pot? Ne vem še, kaj bom po poklicu. Po osnovni šoli bom verjetno šel v gimnazijo ali v kemijsko. Glede na to, kako vsestranski si, imaš sploh kaj prostega časa? Katere so tvoje prostočasne aktivnosti? V času, ko nimam tekmovanj mi ostane precej prostega časa. Takrat igram klavir ali pa sem na svežem zraku. Gašper, najlepša hvala, da si si vzel čas za nas, želimo ti še veliko uspehov in sreče na tvoji poti. DRŽAVNE PRVAKINJE KAJA KRISTOVIČ V letošnjem šolskem letu je naša učenka devetega razreda, Kaja Kristovič postala državna prvakinja v prav posebni kategoriji -fotografiranje. Kaj več o svoji strasti nam bo povedala v naslednjem intervjuju. Kaja, ukvarjaš se s prav posebno stvarjo (fotografijo), nam lahko poveš več o tem? S fotografijo se rada ukvarjam, ker lahko svet ustaviš s klikom na gumb (in malo photoshopa :) ) ter tako ustvariš čudovite trenutke, hkrati pa svet spremeniš na lepše in bolje pa čeprav samo za trenutek ... Kdo te je navdušil za fotografiranje? Za fotografijo se zanimam že od majhnih nog, vendar sem tisto iskrico začutila med potepanjem po Londonu s svojo sestrično Evo Vidovič, ki me je tudi "prvič seznanila" s "pravili" fotografije. Z njo tudi zelo rada potujem ter odkrivam kotičke Slovenije in sosednjih držav. Kaj so tvoji najljubši motivi in kako se lotiš dela? V zadnjem času najraje slikam portrete in razne detajle na človeškem V večna finalni n in kultu polfinali končnic med Oi vsa prid Trebnje cele dve Končni i Vilčnik, so prika OŠ Mar naslov. Horvat I Barbara obrazu, se foto c večino ko foto j fotograf Pintere; Kako pi Po opra Ali so i fotogra Ja, moji svojo st v Ljubiji anglešč Ameriši podjetje samo ži S čim s Poleg fc bi sedla mešane Ali ima: Med tuj Juuso h Kaj nar Pred tel lesa. Ni tekmov; imeli d\ fotograf fotograf kjer smt in jih p n V NOGOMETU V večnamenski športni dvorani OŠ Markovci je 11.5. 2018 potekal finalni nogometni turnir za starejše učenke. Po otvoritvi tekmovanja in kulturnem programu je žreb odločil o nasprotnih ekipah v polfinalu. Domače igralke OŠ Markovci so v prvi tekmi, po razburljivi končnici z OŠ Mozirje, prišle do zmage. Težko pričakovani finale med OŠ Markovci in lanskimi prvakinjami OŠ Trebnje je upravičil vsa pričakovanja. Po rahli pobudi v začetku tekme s strani OŠ Trebnje so se igralke OŠ Markovci sprostile in ob bučnem navijanju cele dvorane povedle z golom najmlajše igralke turnirja, Eli Bezjak. Končni rezultat in gol za 2:0 je s kazenskim strelom dosegla Noelle Vilčnik, ki je bila izbrana tudi za najboljšo igralko turnirja. Vse ekipe so prikazale tehnično, taktično všečno igro, vendar je domača ekipa OŠ Markovci prikazala največ znanja in zasluženo osvojila državni naslov. Državne prvakinje so postale: Bezjak Eli, Forštnarič Neža, Horvat Blažka, Kita k Klara, Pajnkiher Amelie, Štern Staša, Tement Barbara, Žnidarič Maša in Vilčnik Noelle. Organizator in mentor: Zlatko Marčič _____________________________________________________ W \ DRŽAVNA PRVAKINJA m lahko na gumb :i pa svet :o iskrico /ič, ki me potujem oveškem obrazu, ter pokrajine - naravo, še posebej ob sončnih zahodih. Največkrat se fotografiranja lotim spontano in prav to je razlog, da imam fotoaparat večino časa pri sebi, saj bi lahko ujela najlepši trenutek ravno takrat, ko fotoaparata nimam pri sebi. Če pa se z nekom dogovorim, da greva fotografirat, se najprej zmeniva za datum, nato pa pogledam ideje na Pinterestu, da dobim inspiracijo za nove kompozicije in okolja. Kako potekatvoj dan? Po opravljeni domači nalogi, najraje sedem za računalnik in urejam slike. Ali so tvoji načrti za prihodnost kako povezani s tvojo strastjo do fotografiranja? Ja, moji načrti za prihodnost so tesno povezani s fotografijo, saj sem za svojo srednjo šolo izbrala prav Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Po končani srednji šoli (ali nekaj let kasneje, ko bi obvladala angleščino :) ), bi rada svoje znanje o fotografiji nadaljevala na kakšni Ameriški fakulteti. Kasneje pa bi rada delala za kakšno agencijo ali podjetje, saj bi lahko tako hkrati potovala po svetu. Ampak to so zaenkrat samo želje in cilji. S čim se poleg fotografiranja še rada ukvarjaš? Poleg fotografije je moja strast še glasba. Tako skoraj ne mine dan, da ne bi sedla za klavir in kaj zaigrala. Zraven tega pa prepevam še v Cerkvenem mešanem pevskem zboru. Ali imaš kakšnega vzornika? Med tujimi so mi vzorniki predvsem Peter McKinnon, Brandon VVoelfe in Juuso Hamalainen, med slovenskimi pa Tibor Golob in Katja Grobelnik. Kaj nam lahko poveš o tekmovanju, na katerem si zmagala? Pred tekmovanjem sem se morala udeležiti natečaja z naslovom Toplina lesa. Nato je komisija izbrala dvajset učencev, ki so se uvrstili na državno tekmovanje. Tekmovanje je večino časa potekalo na terenu, saj smo imeli dve uri časa za fotografiranje Ljubljanice. Posneti smo morali tri fotografije vode in tri fotografije 'življenje ob vodi brez vode'. Po dveh urah fotografiranja smo se odpravili na Fakulteto za računalništvo in informatiko, kjer smo imeli eno uro časa, da smo v programu Photoshop obdelali slike in jih prenesli v kolaž. Najboljša športnica Ko slišimo ime Noelle Vilčnik, ga takoj povežemo s športom. Vsestransko nadarjena športnica, ki jo srečujemo na hodnikih, je pravzaprav čisto preprosto dekle z jasno določenim ciljem - postati profesionalna nogometašica. Noelle je veliko pripomogla k največjemu uspehu naše šole, tj. k zmagi starejših deklic na državnem tekmovanju, torej osvojenemu 1. mestu. Odgovorila nam je na nekaj kratkih vprašanj, da jo spoznamo še v drugi luči. Kaj zraven športa rada počneš? Zraven športa rada likovno ustvarjam in pomagam pri hišnih opravilih. Zakaj si se odločila za nogomet ter kaj ti šport pomeni? Za nogomet sem se odločila, ker je to moj najljubši šport in se z njim ukvarjam že od malega. Šport mi pomeni največ zraven družine. Kakšne cilje želiš doseči v življenju, kje se vidiš čez 10 let? Želim priti v slovensko reprezentanco, čez 10 let se vidim kot članica le-te, kasneje pa še kje v tujini. Za kateri klub igraš in, ali ste zadovoljni z rezultati? Igram za NK Drava in ja, smo zadovoljni z rezultati. Za kateri klub navijaš in za kateri klub si želiš igrati? Navijam za Barcelono in za ta klub želim tudi igrati. Katero številko imaš na dresu ter zakaj? Na dresu nosim številko 5, ker mi veliko pomeni in mi prinaša srečo. Od kdaj je šport del tvojega življenja? Šport je del mojega življenja že od malih nog. Kdo so hujši nasprotniki v športu: fantje ali dekleta? V športu so hujši nasprotniki fantje zaradi bolj borbene in ostre igre. Kako sprejemaš poraze? Porazov ne sprejemam najbolje, a jih kljub temu moram sprejeti. Kaj ti v življenju pomeni največ? Največ mi pomeni družina, takoj za njo pa šport. Imaš kakšen poseben ritual pred tekmami? Ne, pred tekmami nimam posebnega rituala, razen treningov, ki jih izvajamo čez celotno leto. Kdo je tvoj vzornik? Moj vzornik je Lionel Messi, saj je odličen igralec in ima talent za nogomet. Kako poteka tvoj dan, teden? Zjutraj se začne z šolo, ko pridem domov iz šole, si pripravim stvari za šolo, potem pa se odpravim na trening. Anastasia Lepoša, Maša Žnidarič, 7. b PGRDSBLg WO®@tg 1 4 KAJ SMO RAZISKALI IN V ČEM SMO TEKMOVALI NAŠI NAJVEČJI DOSEŽKI V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU Že stari Kitajci so trdili, da je znanje zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika. Vsekakor je to zavedanje močno zakoreninjeno tudi v naših učencih. V ospredju naše šole ni samo znanje, ki ga pridobijo skozi učni proces, temveč tudi njihova velika želja po novih informacijah in izzivih. Ta se odraža v njihovih udejstvovanjih v mnogih projektih in na tekmovanjih. Letošnje šolsko leto smo izjemne uspehe »želi« na področju naravoslovnih ved. Marca je učencem ogromno zanimanja vzbudilo tekmovanje v znanju matematike za Vegova priznanja v šolskem letu 2017/2018 t.i. matematični »kenguru«. Nanj seje prijavilo kar 145 učencev od 1. do 9. razreda. 52 učencev je prejelo bronasta priznanja, 6 pa se jih je uvrstilo na državno tekmovanje. Tako so nas že naslednji mesec razveselili učenci, ki pravijo, da je matematika lahko tudi zabavna. 21. aprila so se torej na gimnaziji v Ormožu pomerili na državnem tekmovanju v znanju matematike za šolsko leto 2017/2018. Spremljala jih je mentorica, učiteljica Sabina Založnik. Učenci so se izjemno dokazali, saj je Pia Zemljarič prejela zlato Vegovo priznanje, Tamara Slanič, Gašper Vrtačnik, Nejc Letnik in Eva Kostanjevec pa so dobitniki srebrnih priznanj. Ob matematičnem tekmovanju pa seveda ne gre zanemariti tudi tekmovanja v znanju Vesele šole 2018, ki je na OŠ Markovci potekalo 13. marca 2018. Tudi nanj seje prijavilo precej učencev (kar 46). Marko Kovačec se je skupaj z Gašperjem Vrtačnikom in Ajdo Mikša iz 8. ter Majem Bezjakom iz 7.b razreda uvrstil na državno tekmovanje, kije potekalo 11. aprila v OŠ Gorišnica. Prav vsi »veselošolci« so tam osvojili srebrna priznanja, na kar smo zelo ponosni. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na naše mlade fizike, ki so se pod vodstvom učiteljice Irene Križanec izkazali na področnem tekmovanju. Udeležili so se ga Gašper Vrtačnik, Marko Bezjak in Nejc Letnik iz 8. b razreda. Gašper in Marko sta osvojila srebrno Stefanovo priznanje. Gašper seje tudi uvrstil na državno tekmovanje in tam zasedel odlično 7. mesto med 137 tekmovalci. Seveda je to pomenilo odlično zlato Stefanovo priznanje, kar nas je zelo razveselilo. Tudi kemija je naše močno področje, kar dokazuje rezultat z državnega tekmovanja na področju kemije, ki je potekalo 24. 3. 2018 na OŠ Breg. Za zlata in srebrna Preglova priznanja so tekmovali: Marko Bezjak, Nejc Letnik, Gašper Vrtačnik iz 8. b in Viktorija Puc iz 9. b. Iskreno čestitamo Viktoriji, ki se je zelo izkazala in osvojila srebrno Preglovo priznanje. Konec meseca marca so se naši mladi raziskovalci oz. učenci 8. razredov, z mentorico mag. Aleksandro Čeh, odpravili na Ptuj v SŠC na Regijsko srečanje mladih raziskovalcev- BISTRA. Ekipo so sestavljali: Blažka Horvat, Blaž Bratuša in Ajda Mikša. Predstavili so raziskovalno nalogo z naslovom »Grema se špilat«. Opisovali so stare rajalne igre, pomen igre in igro danes. OŠ Markovci je dobila srebrno priznanje, na kar smo zelo ponosni. V informacijski dobi si brez tujih jezikov skorajda ne moremo predstavljati našega vsakdana. Srečamo ga praktično vsepovsod, česar se predobro zavedamo tudi na naši šoli. Zato našim učencem skozi tekmovanja poskusimo še bolj približati tuja jezika: tako nemščino kot tudi angleščino. 18. 1. 2018 je na OŠ Olge Meglič potekalo območno tekmovanje iz znanja angleščine za devete razrede. Naši učenci osvojili izvrstne rezultate, saj je med 96 tekmovalci Dominika Raušl osvojila tretje mesto in s tem srebrno priznanje in se je tako uvrstila na državno tekmovanje, ki je potekalo meseca marca. Srebrno priznanje je osvojila še Viktorija Puc. Prav tako se je Dominika odlično odrezala na državni ravni in z odlično napisanima sestavkoma dosegla srebrno priznanje. Na državnem tekmovanju devetošolcev v znanju nemščine nas je odlično zastopala tudi devetošolka Tea Hameršak. 13. marca je na OŠ Janka Padežnika v Mariboru tudi ona osvojila izjemno srebrno priznanje. Na območnem Cankarjevem tekmovanju, ki je potekalo 24. 1. 2018 so tekmovalke tri učenke: Viktorija Puc, Lea Krajnčič ter Lea Roškar. Lea Roškarje prejela srebrno Cankarjevo tekmovanje. V soboto, 18. 11. 2017, je v Ljutomeru potekalo državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Udeležila sta se ga Sara Merc (7.a), ki je osvojila srebrno priznanje in Gašper Vrtačnik (8.b), kije osvojil zlato priznanje. Da naša šola premore tudi odlične glasbenike in žanje uspehe tudi na glasbenem področju, dokazuje naš pogum za prijavo na internetno zborovsko tekmovanje. MPZ sije na internetnem tekmovanju pripel kar 88 točk in s tem srebrno priznanje, kar je odličen dosežek. Še boljša uvrstitev pa je uspela komornemu zboru, ki je osvojil zlato priznanje z osvojenimi 90-imi točkami. Državno tekmovanje glasbena olimpiada je potekala 11. marca 2018, in sicer na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vsa tri uvrščena dekleta - Lea Krajnčič, Dominka Raušl in Eva Kokot so osvojile srebrna priznanja, ki so krasen dosežek v tako zahtevnem tekmovanju na državnem nivoju. Letos smo se lotili tudi prijav na posebni festival - festival inovativnih tehnologij. V soboto, 10. marca 2018 se je 6 učencev naše šole odpravilo na državno tekmovanje s področja inovativnih tehnologij. Največja in najmočnejša konkurenca je bila v digitalni fotografiji, zato smo zelo veseli, da je prav na tem področju naša učenka osvojila 1. mesto in zlato priznanje. Devetošolka Kaja Kristovič je tako s svojim znanjem in občutkom za fotografijo pometla z osnovnošolsko konkurenco in postala državna prvakinja v digitalni fotografiji! V video montaži seje izjemno izkazal tudi devetošolec Marko Kovačec, kije osvojil 1. mesto in srebrno priznanje. Kaja in Marko sta zagotovo dokaz, da se nam na področju tehnologije prav gotovo ni treba bati za prihodnosti. Odlične rezultate so dosegli tudi naši čebelarji, pod mentorstvom učiteljice Marjetke Kocuvan, na tekmovanju mladih čebelarjev, 5.5.2018, v Krškem, in sicer: zlata priznanja so dosegli: Gašper Vrtačnik, 8.b, Kaja Kristovič, 9.a, Sara Merc in Maša Fras iz 7.a razreda; srebrni priznanji pa Lana Kristovič in Sara Jevšenak iz 5.a. Udeležujemo se torej različnih tekmovanj, z različnih področij. V petek, 13. 10. 2017, je potekalo šolsko tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Učenci Marko Kovačec, Lucija Janžekovič in Viktorija Puc iz devetih razredov so se uvrstili na državno tekmovanje, kjer je 18. 11. 2017, Lucija Janžekovič osvojila srebrno priznanje, Viktorija Puc pa je osvojila zlato priznanje pod mentorstvom učiteljice Jasne Cvitanič. 1.2.2018 je Viktorija Puc pod mentorstvom učiteljice Melite Vidovič dosegla srebrno priznanje iz znanja zgodovine na območnem tekmovanju v Spodnji Polskavi. Naši učenci se vseh tekmovanj in projektov zelo radi udeležijo; kakršenkoli uspeh jih samo še spodbudi k nadaljnjemu delu. Dokazujejo, da je v znanju moč in ga je zmeraj možno še dodatno nadgrajevati. Vsem iskreno čestitamo za dosežke! Komi v šol; ljudi, Mlad vajah vaji. I visok Rože Z naj dobili S pe abso Polni »guli Regij Sledi sprer dame Takoj saj si so p< Štaje Murs vadili vadili iz na kjer ; učitel drušč delat nepo v Slo J Seve eneg in Ml Snen saj si PGRDSBLg WO®@tg 1 5 KOMORNI ZBOR OSNOVNE ŠOLE MARKOVCI NAŠI NAJVEČJI DOSEŽKI V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU Komorni zbor je pravzaprav še v pleničkah, saj je nastal septembra, v šolskem letu 2016/17. Ker pa v njem najdemo ambiciozne mlade ljudi, nas zdaj pozna že cela pevska Slovenija. Mlade pevke in celo en pevec (trikrat hura za Blaža!!!) se ob vseh vajah MRZ vsako sredo, sedmo šolsko uro, srečujemo na še eni vaji. Pridnost in še kakšne sobotne vaje so nam že lani omogočile visoko uvrstitev na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Požegi, kjer smo se za zmago potegovale kar v dveh kategorijah. Z najvišjim številom točk in zmago v obeh kategorijah smo tako dobile možnost, da se potegujemo za najvišjo nagrado Grand Prix. S pesmijo »So še rožce« smo pometle s konkurenco in postale absolutne zmagovalke. Polni pričakovanj, navdiha in zagnanosti smo še naprej trdno »gulili« tekmovalni program, s katerim smo že mesec kasneje na Regijskem tekmovanju JSKD osvojili zlato priznanje z odliko. Sledil je konec šolskega leta, kar pomeni, da se je zasedba zelo spremenila, saj so nas zapustile starejše učenke. Ampak mi se ne damo in v svoje vrste smo povabile nove zagnane pevke in pevce. Takoj septembra smo z novo zasedbo začeli z intenzivnimi vajami, saj so nas povabili na Potujočo muziko v Cankarjev dom, kamor so povabili le najboljše mladinske zbore iz celotne Slovenije. S Štajerske in Pomurja smo bili izbrani le trije zbori - iz Maribora, Murske Sobote in mi, edini vaški zbor. Zahteven program smo vadili vse do decembra. In to ne samo vadili, pač pa vadili, vadili in vadili... Daje učenje potekalo hitreje, smo se z drugima zboroma iz našega območja srečali tudi na intenzivnih vajah v Mariboru, kjer smo celo spali v šoli, dobili pa smo tudi izkušnjo učenja z učiteljicami drugih šol. Še enkrat več smo spoznali, kako zanimiva druščina smo, kako se znamo zabavati in uživati, pa tudi zelo trdo delati. Sledile so še vaje s priznanimi dirigenti v Murski Soboti ter nepozabno petje v Gallusovi dvorani - v največjem hramu kulture v Sloveniji - Cankarjevem domu. Seveda to ne bi bili mi, če si v vsej stiski s časom ne bi nakopali še enega projekta. Tako smo se odločili, da se bomo skupaj z OPZ in MPZ preizkusili tudi na internetnem glasbenem tekmovanju. Snemanje je bilo zelo naporno, vendar na koncu seje obrestovalo, saj smo tudi tu osvojili zlato priznanje. In potem naš glavni cilj tega šolskega leta. Odlična uvrstitev na regijskem tekmovanju prejšnje leto nas je izstrelila med najboljši 20 mladinskih pevskih zborov državnega tekmovanja v Zagorju. Že sama uvrstitev tja je res dosežek, saj so mladinski zbori na vseh 483 osnovnih šolah, v naši konkurenci pa tekmujejo tudi zbori glasbenih šol. Kljub časovnim stiskam, bruhanju, slabostim in dejstvu, da smo bili najmanjša zasedba, smo se odlično odrezali in osvojili zlato priznanje. V niz nepozabnih doživetij se nam bodo zagotovo vtisnili spomini iz omenjenih dogodkov ter še na tisoče drobnih, na videz nepomembnih, trenutkov z vaj, kjer ni manjkalo smeha, debat o šoli, modi, glasbi, skratka o vsem mogočem ... Ja, šolsko leto se spet končuje, zasedba pa se bo spet spremenila. Naslednje šolsko leto bo šlo spet vse znova. Vendar brez nas, devetošolk, ki bomo zagotovo barve našega odličnega pevskega okolja zastopale v mnogih zasedbah. Upamo pa, da bodo generacije za nami enako navdušeno in zagnano prepevale. i6 WO®@t0 DOSEŽKI NA PODROČJU ŠPORTA Tudi letošnje leto se je na naši šoli zvrstilo ogromno športnih dogodkov, ki so naše učence zavihteli na oder za zmagovalce. Kljub temu, da se učenci in učenke udejstvujejo večih športov, pa prevladujeta tradicionalna športa, ki vsako leto še posebej pritegneta. To sta nogomet in košarka. Ko so se počasi poslavljali zimski meseci, so športno obarvani meseci že kazali prve športne uspehe. Do njih ne vodijo bližnjice, temveč so zanje potrebna prizadevanja, trud in izjemne želje. Teh seveda našim učencem in mentorjem nikoli ne zmanjka. V mesecu februarju so nas razveselile starejše učenke, ki so končale s tekmovanjem v košarki v četrtfinalu državnega tekmovanja.. V 2. skupini so osvojile odlično 3. mesto. Prav tako so se v košarki izkazala mlajše učenke (letnik 2005 in mlajše), ki so se 19. 2. v športni dvorani Majšperk udeležile medobčinskega tekmovanja OŠ v košarki. Med tremi ekipami je OŠ Markovci zmagala obe tekmi in osvojila odlično prvo mesto, s tem pa se uvrstila tudi na področno tekmovanje. Slednje je gostila naša šola, z zmago nad OŠ Majšperk pa smo se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja. Izjemno ponosni smo torej lahko, da so bile tako mlajše kakor tudi starejše učenke zmagovalke medobčinskega in področnega tekmovanja v košarki. S tem nastopom na državnem tekmovanju so za letos zaključile s tekmovanji in dosegle končno 18. mesto v Sloveniji med osnovnimi šolami. Gre za velik uspeh OŠ Markovci, h kateremu so prispevale naslednje učenke: Lana Kristovič, Lea Janžekovič, Kaja Kumer, Manca Drevenšek, Zala Golob, Maša Fras, Anastasia Lepoša, Sara Merc, Ana Plošinjak, Noelle Vilčnik, Maša Žnidarič, Nika Kostanjevec, Ana Vrtačnik in Staša Štern. Vsem košarkaricam seveda iskreno čestitamo. Dokaz, da naša šola premore izjemne športnike in športnice, je tudi nogomet. V mesecu marcu so nas presenetile starejše učenke, ki so na polfinalnem nogometnem turnirju dosegle zgodovinski uspeh. V večnamenski športni dvorani OŠ Markovci je 27. 3. 2018 potekal polfinalni nogometni turnir 1. skupine za starejše deklice. Suvereno je 1. mesto je osvojila OŠ Markovci, ki je premagala popolnoma vse ekipe OŠ. Naše učenke so tako prišle do zgodovinskega uspeha k uvrstitvi v finale državnega tekmovanja. Kmalu je prišel dan, ki smo ga tako nestrpno pričakovali. Dan, ko se je na naši šoli odvil finalni nogometni turnir v nogometu za starejše učenke. 11.5. 2018 je bilo že zjutraj navijaško ozračje. Težko pričakovani finale med OŠ Markovci in lanskimi prvakinjami OŠ Trebnje je presegel vsa pričakovanja. OŠ Markovci je vodila na domačem terenu vse do konca tekme in vsi smo težko pričakovali zaključek tekme. Končni rezultat j e bil 2:0. Po odločitvi trenerjevje najboljša igralka turnirja postala učenka OŠ Markovci Noelle Vilčnik. Ekipo državnih prvakinj so sestavljale naslednje učenke OŠ Markovci: Bezjak Eli, Forštnarič Neža, Horvat Blažka, Kitak Klara, Pajnkiher Amelie, Štern Staša, Tement Barbara, Žnidarič Maša in Vilčnik Noelle. Vsem puncam iz srca čestitamo, saj je ta športni rezultat resnično presegel vsa pričakovanja. V torek, dne 15. 5. 2018, je na mestnem štadionu Ptuj potekalo posamično medobčinsko atletsko tekmovanje za osnovne šole. Naši učenci se lahko ponašajo z 8 medaljami različnega sijaja. Osvojili smo 3 prva mesta, 4 druga mesta in 1 tretje mesto ter številna mesta med prvih 10 posameznikov v različnih atletskih disciplinah. Prva mesta so dosegli: Noelle Vilčnik v šprintu na 60 m, Staša Štern v skoku v višino, Neža Forštnarič v skoku v višino; drugo mesto so zasedli Danej Rižnar v skoku v daljino, Jaka Solina Petrovič v metu žvižgača, Špela Kostanjevec v suvanju krogle ter Mojca Anžel v skoku v višino. Tretjo mesto je usvojil tudi Žpatrik Holcer v teku na 1000 m. Čestitamo! PRIDNllI KOJT MRAVLJICE PREDEN V TEH DEVETIH LETIH DOMINIKA Zgodilo se je marsikaj, počenjali smo norčije, se boljše spoznali in se tudi od časa do časa skregali, a smo se hitro pobotali. Solze mi stopijo v oči, ko razmišljam o vseh naših dogodivščinah ter o naših zelo različnih poteh. Vendar se bom vedno spominjala teh nagajivih, veselih in nepozabnih devet let. C EVA V teh devetih letih sem se ogromno naučila. Ne bom lagala, tudi dolgočasila sem se in gledala skozi okno, se pritoževala, a poskušala sem biti čim bolj pridna. Predvsem pa sem bolje spoznavala svoje sošolce, z njimi norela, se jokala, smejala in se neizmerno zabavala. MARKO ) V teh osnovnošolskih letih sem dobil veliko prijateljev, spoznal pa sem, da je življenje včasih tudi kruto, skratka, pripravili smo se na življenje. Šolo si bom zato zapomnil po dobrih in slabih stvareh. Najbolj nepozabni pa bodo ravno zabavni trenutki s temi novimi prijatelji, ki sem jih dobil že v vrtcu. Najprej pa bom verjetno pozabil, kako natančno se delijo celice, vezi, enačbe in kaj natančno je delal Stalin leta 1945 ... V tem času smo spletli prijateljske vezi, povezovali pa nas bodo zabavni, smešni trenutki in spomini, ki smo jih skupaj doživeli v teh devetih letih. Zrasli smo tako v višino kot po znanju. NICK ) V teh devetih letih sem naredil veliko slabega, a tudi veliko dobrega. Razjezit sem učitelje in nasmejal prijatelje. Na vse nisem ponosen, na nekaj pa sem. Lahko bi mogoče imel kako slabo oceno manj, večkrat naredil domačo nalogo, malo manj klepetal, a učiteljica pravi, da sem bil dober v nastopih, še posebej pri skečih. Ja, smeh imam rad. V teh devetih letih sem odrasla, spoznala, kaj so pravi prijatelji, okusila ^^^ANJA žalost, jezo in srečo, pa tudi veselje. Naučila sem se veliko novega, odkrila svoje talente, spoznala, da so največji cepci prijazni in ljubeči. Jezila sem učitelje in dobivala moje prve enke - pravijo, da nisi pravi učenec, dokler ne dobiš enke in jaz se tega strogo držim. V devetih letih sem spoznal marsikaj novega. Na primer, kakšne lepe čase smo imeli skupaj, vendar nisem imel vedno istih sošolcev in sošolk, ampak sem se naučil, s komer koli si, moraš ga spoštovati, ne glede na to, kako dolgo se poznaš z njim/njo. Pomembno je, da držimo skupaj do konca. ( PATRI K Najbolj se spomnim, kako sem skočil z razrednega okna in v copatih šprintal v trgovino po 20 paketkov svetovnega prvenstva. Šel sem nazaj v razred in jih odprl, a sem ugotovil, da ni bilo vredno , saj nisem dobil nič dobrega, razen to, da sem štirikrat potegnil Thiagota Silvo. Na koncu pa sem bil še kaznovan od učiteljice in nisem smel med odmori iz razreda. C TOMAŽ ) Parkrat sem pomagal pri kakih prireditvah, udeleževal sem se športnih dnevov, enkrat sem bil odličen, dvakrat prav dober. Vedno sem naredil Hausaufgabe pri »njemački«, do sedmega razreda sem tudi opravil bralno značko. Razred sem včasih nasmejal, včasih sem jezil učitelje, podrl sem rekord pri pogovarjanju z ravnateljem, parkrat sem bil zraven, ko smo kaj ušpičili, parkrat pa me tudi niso dobili ... V teh devetih letih sem dobil veliko prijateljev in slabih ocen. Včasih sem tudi nagajal, na primer v petem razredu, ko sem za Patrikom skočil čez okno. Najbolj pa so mi bili všeč odmori, tehniški in prosti dnevi, pa seveda dnevi, ko so bili učitelji v bolniški. Učiteljica za slovenščino pa pravi, da sem se izkazal na proslavi v vlogi Ivana Cankarja in da se ob mojih spisih da nasmejati. (TEO) V teh devetih letih srrf| se učili zaghji dan pred testom in slavili prvi dan praznikov. Ko smo še majhni bili, smo v šolo z večjo voljo šli. To so nam učitelji vzeli s spraševanjem in testi. Vendar so bili tudi lepi časi, na primer v odmorih, pa včasih tudi med poukom, še posebej hecanje in pogovor z učitelji. ) ZAN To šolsko leto si bom zapomnil po veselih učiteljih, vedno bolj gre h koncu, bolj so veseli. Ampak za prej ne vem, kdo je bolj koga jezil, oni mene ali jaz njih. -5 - iti ( LUCIJA J Spoznala sem veliko novih ljudi, s katerimi smo postali res dobri prijatelji, se naučila veliko za življenje pomembnih stvari in si nabrala kar nekaj koristnih izkušenj. Teh devet let pa se mi bo najbolj v spomin vtisnilo po naših doživetjih in prav posebnih trenutkih. Prijatelji, kakšni smo postali, bomo za vedno ostali. Trenutki, ki smo jih skupaj doživeli, bodo v naših srcih preživeli. V teh devetih letih sem se marsikaj naučila, pridobila veliko novega znanja, se predstavila na večih prireditvah, s šolsko športno ekipo zmagovala na tekmah, gradila nova prijateljstva, veliko prepevala, saj glasba predstavlja velik del mojega življenja. S komornim zborom sem dosegla odlične rezultate na pevskih tekmovanjih. Pripravila sem se na novo, zrelejše življenje, na neko novo življenjsko pot, bila sem vesela, ko smo imeli športne, tehniške, j naravoslovne dneve in zaključne izlete, včasih pa tudi žalostna in razočarana. A najbolj pomembno mi je to, da zaključujem v dobri šoli. DEVE TIOESJO L C I J/jtuiic KJE SE VIDIM CEZ 15/20 LET? ? MONIKA J Jaz se vidim v osebi, ki rada riše, izdeluje in je sama po sebi kreativna. Moj sanjski poklic je modna oblikovalka, saj lahko skozi kose oblačil izražam svojo kreativnost in čustva. Za ta poklic moraš biti sicer zelo uspešen, kar mi mogoče v prvih nekaj letih še ne bo uspelo. Najprej bom šivilja, potem pa bom nadgrajevala svojo pot po svetu, v tujini. Želim si imeti svojo blagovno znamko, še prej pa s. p. - postati samostojna podjetnica. Moja pot do tega cilja bo dolga in naporna, ampak od sebe sem pripravljena dati vse najboljše. V prihodnosti se vidim kot vzgojiteljica majhnih otrok, saj se že od malih nog zelo rada C ŠPELA ukvarjam z otroki. Zraven njih se sprostim in nasmejim, predvsem pa me spravijo vedno v dobro voljo. Želim si postati tudi plesna učiteljica, saj skozi ples sprostim vse svoje negativne in izrazim pozitivne občutke. Moja pot do uresničenih sanj bo težka, naporna, a vseeno vesela s pogledom naprej. C ANA ) Vidim se med množico otrok, ki se ob igri z mano zelo zabavajo. Rada imam otroke vseh starosti, zato bi veliko časa preživela z njimi kot vzgojiteljica v vrtcu. Ustvarila bi si družino in z njo živela v kakšnem večjem mestu v Sloveniji, kot je na primer Maribor. Ker sem velik pustolovec, bi z družino veliko prepotovala. Če bo mogoče, bi rada videla čim več sveta. Uživam tudi v glasbi, zato bi rada še naprej prepevala v kakšnem zboru. Jaz se čez 15/20 let vidim kot zelo uspešen slikopleskar, imel bi svoje podjetje. Ne bi imel avta, ^ TADEJ J ampak motor Kavvassaki. Imel bi punco, morda pa že ženo. Živel bi v Stojnci h 2a, saj sta starša rekla, da zadnji, ki bo ostal doma, dobi hišo. Čez 20 let pa bi se rad videl kot DJ, saj me zelo veselita glasba in ples. Vidim se kot doštudirana učiteljica v osnovni šoli. Predstavljam si, da bom imela življenje v lastni hiši s svojo družino. Resje, daje težko napovedati prihodnost, le cilje bi naj vsakdo imel in jlrfij^dil. Rečeno je, da moraš gledati pozitivno, a že majhen dogodek lahko vse spremeni. Življenje rpbhuja ogromno, le videti moramo. Mislim in verjamem, da mi bo uspelo, če bom le delala na tem. Hm ... Čez približno 15 let se vidim, kako še vedno ne maram ideje, da moram pripovedovati o prihodnosti, če sploh ne vem, da je sigurno, kaj mislim, da se bo zgodilo. Nasploh se bojim napovedati mejnike svojega življenja, Bog ve, kaj bo. Samo vem, da bom vzela tisto, kar življenje vrže v mene, in iz tega naredila dobre priložnosti za čim boljši obstoj. Čez 15 let se vidim s svojo družino v hiši na vasi zraven manjšega mesta. Imel bi dva otroka, katerima bi posvetil večino svojega prostega časa. Rad bi tudi čim več potoval po Evropi in si ogledal njene značilnosti. V življenju bi se rad peljal s križarko iz Italije v Španijo in v Veliko Britanijo. Takrat bom uspešen in vsi me bodo poznali po mojih lepo položenih ploščicah. Imel bom ( WILLIAM pametno, lepo in sposobno ženo z dvema ali tremi otroki. Ne nameravam živeti v mestu v stanovanju, temveč v hiši z večimi spalnicami, veliko in urejeno kuhinjo ter nasproti ležečo dnevno sobo z veliko televizijo in udobnim kavčem. V vseh prostorih bodo položene ploščice, ki jih bom sam položil, razen v dveh sobah: v eni bo fitness, v drugi pa bo igralnica za moje čudovite otroke (tam bo preproga). Tako nekako si predstavljam svoje življenje. PATRI K ] Čez 20 let se vidim srečnega, saj bom imel ženo in otroka. Imel bom normalno službo z normalno čo. Imel bom hišo, bazen ter vrbo za senco. Imel bom tudi motor in avto, na motorju bom prevažal punco na dolge :}e, v avtu pa bom vozil dva zelo lepo vzgojena sinova. Delal bom osem ur v službi in imel nogomet za hobi. ( MIHA V prihodnosti se vidim zaposlenega v vredu službi. Tudi potoval bi po svetu, saj je zanimivo odkrivati kraje, kjer še nisem bil. Imel bi hišo nekje na podeželju, saj velikih mest ne maram preveč. Tudi za prijatelje bi si vzel čas po službi ter zase in za svoje hobije. Poleti bi s punco in prijatelji šli uživat na morje, pozimi pa na primer smučat ali v toplice. Doma bi imel vrbo, ki bi mi delala senco. SARA ) ?A-trit & Mika. Čez nekaj let se vidim kot uspešna frizerka, zaposlena v Sloveniji. Upam, da bom takrat že imela lastno hišo, če ne, pa stanovanje. Da ne bi imela preveč prostega časa, pa bi imela tudi kakšnega otroka in pa seveda moža. Ker zraven tega obožujem glasbo, se vidim v kakem zboru. Ker zelo rada sodelujem z ljudmi, se ob vikendih vidim pri svoji družini in sorodnikih. C MAJA ) Čez 20 let se vidim kot mama dveh otrok. Upam tudi, da bom imela službo kozmetičarke, _____________ ki si jo tako zelo želim že od vrtca. Želim si srečno družino, pred tem pa bi rada prepotovala vsaj polovico sveta. To si seveda želim, a na to, kar bo se na koncu zgodilo, jaz žal vedno nimam vpliva. C ŽAN ) Sicer nisem jasnovidka, vendar si predstavljam, C VITA j kako bom čez 15 let (ali celo prej) stala pred učilnico in učila francoščino, saj mi je ta jezik res nekaj posebnega. Ostala bom v Sloveniji, saj ne vidim razloga za preselitev. Imela bom majhno hiško, vstran od velikih mest in uživala v tišini. Z menoj bodo živeli /') moji otroci in mož, ki bo ljubezniv in ne otročji. Čez poletne počitnice bom odpotovala v Francijo, kjer me bo čakal lep vikend ob obali ŠSPIP Vidim velika se na podeželju, hiša z dvema kjer stoji nadstropjema. V njej je velika kuhinja in dnevna soba z veliko televizijo in zvočniki. V drugem nadstropju je spalnica, tri velike spalnice in seveda računalniška soba. Zraven mene je tudi družina - dva otroka in žena. Spodaj je garaža in v njej je športni BMW. Risbe: Vita Peklar & Viktorija Puc ADA MARKEC [35^ Predstavljamo 9-šoke, ki so NAJVEČ PRISPEVALI K U6LEDU OSNOVNE ŠOLE MARKOVCI. se tudi uvrščala na državna tekmovanja (videomontaža, sladkorna bolezen). Na državnem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni je dve leti zapored osvojila srebrno priznanje. SoHpim/ala ip tudi pri marsikateri interesni dejavnosti - od h zbora do literarnega ustvarjanja. Je tuc te generacije, ki je osem let sodelavalc LUCIJA JANŽEKOVIČ folklorni skupini. Lucija seje pokazala h srebrno priznanje na glasbeni olimpijadi. Je uspešna na literarnem, športne odgovoren in marljiv fant, ki razumno razmišlja, s svojim vedenjem in :tjo pa je vzor sošolcem. Vsa leta šolanja je bil med učenci z najboljšimi i interesnih dejavnostih, njegov spekter delovanja je širok - od športa je sodeloval skorajda v vseh fantovskih športnih ekipah), literarnega inja, ponaša se s srebrnim priznanjem na državnem tekmovanju iz le. Bil je tudi član ekipe, ki je na medobčinskem tekmovanju v prometu vo mesto. Skorajda na vseh šolskih prireditvah je vsa leta nastopal kot eden izmed voditeljev. Dosegel je ogromno bronastih priznanj, zelo v Spoznajmo jih: Lucija je marljiva učenka z odličnimi organizacijskimi sposobnostmi, svoje interese pa je pokazala tudi v večih obšolskih dejavnostih. Je zagnana in pripravljena pomagati vsakomur. Zraven rednega pouka pa je bila uspešna tudi na različnih tekmovanjih vznanju, kjerje prejemala bronasta priznanja in Eva je bistra punca, kije uspešna na mnogih področjih. Vsa leta je med uče z najboljšim učnim uspehom, šolo je zastopala na različnih tekmovan tako skupinskih kot individualnih, na katerih je dosegala lepe uspehe, je bila tretja na državnem tekmovanju iz videomontaže, letos pa je dosei in na glasbenem področju. Ni bilo proslave, na kateri se Eva ne predstavila z besedo ali še večkrat s svojim glasbenim talente k Zna se izražati tudi v poeziji, zato je veliko njenih prispevh objavljenih v lokalnem časopisu, še posebej pa nam bc j ušesa z igranjem na različne inštrumente, kar smo lahko zasledili v šolski glasbeni skupini. Eva je bila tudi kapetanka šolske ekipe na področnih tekmovanjih. ^ in dekle sposobno na več področjih. ■ 11 ■ I zultati, svoje znanje je dokazal tudi na različnih tekmovanjih, aktiven je uspešen pa je bil tudi na državnem nivoju s srebrnimi odličji iz vesele šole in videomontaže, kjerje bil lani drugi v državi, letos pa je dosegel celo prvo mesto. NOMINIIRANCI Lea je zelo odgovorna in resna punca z vodstvenimi sposobnostmi, zato so jo sošolci tudi večkrat izvolili za predsednico razreda in še naprej za predstavnico šolske skupnosti. S svojimi urejenimi zapiski je tudi sošolcem pomagala do boljšega učnega uspeha, brez problema je opravila tudi kakšno dodatno delo za šolo. Uspešna je zlasti na glasbenem in literarnem področju, letos je osvojila srebrno priznanje na glasbeni olimpijadi, lani pa srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz slovenščine. Zna kritično razmišljati s svojo glavo, ponaša se z začetki lastne poezije in z zanimivim slogom pisanja. Že od začetka šolanja je vključena v različne interesne dejavnosti, večkrat pa je z lepim zvokom svoje trobente popestrila marsikatero šolsko prireditev. Kaja je tiho dekle s prijaznim in spoštljivim odnosom do vsakogar. Je pridna in delavna, pripravljena priskočiti na pomoč. Kaja je bila vsa leta aktivna pri številnih šolskih j|F dejavnostih. Ležijo ji predvsem naravoslovni predmeti, iz katerih je osvojila nekaj bronastih priznanj, najbolj pa je bila uspešna na državnem tekmovanju mladih čebelarjev, kjer se je več let zapored izkazala z osvojitvijo zlatega priznanja. V letošnjem letu je postala tudi državna prvakinja v digitalni fotografiji, njene fotografske sposobnosti v šoli pa s pridom uporabljamo. L pPpu Izrazna umetnost ji nasploh leži, zato se je predstavila tudi v kiparski delavnici v Malečniku. Velikokrat je aktivno ustvarjala pri pripravi scen za prireditve, v zadnjih treh letih pa je zagnano sodelovala tudi pri pripravah šolskih video oddaj. Devetošolka Viktorija Puc je zvedavo, zagnano in zelo široko razgledano dekle, ki se zna izražati na različnih področjih. Vsa leta šolanja je izstopala s svojim zrelim razmišljanjem in z najboljšimi učnimi rezultati v generaciji, več let je bila tudi predsednica razreda. Njen izbor interesov je že od malih nog širok, najbolj pa je izstopala na jezikovnem, literarnem in predvsem na likovnem področju. Njeno pisanje se odlikuje z lastnim kritičnim slogom, ustvarjalnost pa je pokazala pri pripravi scen za večino prireditev na šoli ter tudi z likovno mL razstavo. Šolo je zastopala na raznovrstnih natečajih in tekmovanjih, ■ \ dosegla je veliko bronastih priznanj, največje uspehe pa je 1 pokazala pri slovenščini, zgodovini, kemiji in angleščini, kjer je osvojila srebrno priznanje, iz znanja o sladkorni VIKTORIJA PUC bolezni pa je dobila zlato priznanje. Zala je odgovorno in zanesljivo dekle, vsa leta je bila vestna učenka, ki jo odlikuje izjemna marljivost. Zala še posebej izstopa na umetniškem področju, saj si bomo njo od punc najbolj zapomnili po uspešnem nastopanju na šolskih in drugih prireditvah - večkrat je nastopala kot ena izmed glavnih igralk. Igranje vlog ima verjetno v krvi, saj je na igralskem področju aktivna tudi izven šole v gledališki skupini. Letos je tudi zmagala na šolski prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, kasneje se je uvrstila še v veliki finale, ponaša pa se tudi z igranjem na flavto. ZALA STOLEC Bila je tudi pomembna moderatorka šolskih video oddaj in ena izmed ________________________w vidnejših pevk v šolskem mladinskem in komornem zboru. II I NAGRADA MARKEC VSESTRANSKA DEVETOŠOLKA VIKTORIJA PUC DOBITNICA NAGRADE MARKEC 201 8 Devetošolka Viktorija Puc je razgledano, preudarno in skromno dekle, ki zna jasno in konstruktivno izražati svoja stališča. Njena izbira besed je na mestu - s svojimi zrelimi mislimi preseneča sošolce in tudi odrasle. Viktorija je bila s svojim delovanjem vsa leta šolanja vzor sošolcem. Osvojila je največ individualnih priznanj iz različnih šolskih predmetov. V letošnji generaciji devetošolcev se Viktorija ponaša z najboljšim učnim uspehom, verjeli ali ne, nobenega preizkusa znanja ni pisala manj kot odlično. Viktorija, kar nekaj priznanj se je že nabralo v tvoji zbirki. Za katero tekmovanje si se največ pripravljala? Za vsako tekmovanje obstaja gradivo, v bistvu ocenjujejo, kako natančno znaš brati, zbirati informacije in uganiti, kaj hočejo od tebe. Prav pridejo tudi naloge iz prejšnjih let, saj tako dobiš občutek za njihova pričakovanja, kje te lahko pri točkah prelisičijo. Težja so tekmovanja, kjer se prikleščijo večinoma na tvoje znanje, kot so jeziki in matematika, zato pravim, da je največ priprave šlo za angleščino. Najtežja je bila kemija za državni nivo, ker bolj uživam v stvareh, ki so bolj intuitivne kot logične, ampak je bila prijeten zalogaj. Pri slovenščini je potrebno poznavanje izbrane literature, a je veliko odvisno od tega, kako je ocenjevalcem všeč tvoj slog. življenja, ki ni vedno postlano z rožicami, vsake toliko časa se tudi naveličaš svojih tegob in se rad preplaviš z drugimi, tebi manj znanimi. Čeprav imam zdaj takšno mnenje o knjigah, je bilo ravno obratno, ko sem bila še mlajša. Niso nekaj, kar ti je takoj všeč, ampak jih začneš ceniti skozi čas, ko najdeš eno, ki te res potegne v novi svet, kot je zame bil Harry Potter (v angleščini). Slovenska literatura me bolj srečuje v šoli, najbolj mi je bila všeč Cankarjeva zaradi njegovega zanimivega značaja in sloga. Ko bom starejša, ga bom lažje razumela. Katero izmed področij, kjer si že osvojila priznanja, te najbolj veseli? Kako se mu posvečaš? Najbolj me veseli angleščina. Nasploh sem obdana z njo že od tretjega razreda, ko sem bila čisto prevzeta z Disneyem, ki me po nekaj letih ni več zanimal, ker so nadaljevanke ponavljali in prerasla sem vsebino, zdaj se temu televizijskemu programu zahvaljujem za moje korenine v jeziku - drugemu načinu razmišljanja, vendar sem vseeno preklopila na VouTube in vsakodnevno gledam svoje najljubše kanale. Prebrala sem tudi nekaj angleških klasik, ker menim, da se v prevodih izgubi velik kos čara dela.. Kljub moji prepojitvi z jezikom moje znanje ni še tam, kjer želim, da je, vendar je to dolgoletni proces. Letos si imela tudi likovno razstavo, si članica likovnega krožka, kaj ti pomeni risanje, katere risarske tehnike imaš najraje? Razstava ni bila čisto samostojna, saj sva dela razstavljali skupaj s prijateljico in super sošolko Vito Peklar, s katero skupaj z drugimi super sošolkami obiskujemo krožek. Rade hodimo, saj se podružimo in kaj zanimivega ustvarimo. V risanju sem se drugače našla že v vrtcu. Ves čas vrtca sem risala in mami dajala svoje risbe, ki jih je ponosno obešala, kjer je pač bil prostor, še zdaj jih nekaj hrani. Pri risanju so me spodbujale še vzgojiteljice, zaradi katerih se mi zdi, da nisem odnehala. Zdaj učiteljica Olga, ki spodbuja vse nas mlade likovnike. Risanje je način izražanja, umetnost, za katero stoji um nekoga ter tega, kaj upodabljaš. Najraje imam tehnike, ki vključujejo čopič (razen akvarela). Kaj ti je dala naša osnovna šola? Korenine v življenje, če rečem preprosto. Najbolj pa znanje, kako se izražati in se sporazumevati z drugimi. Tudi veliko spominov, ki so nepozabni. Dosti prijateljstev z ljudmi, ki jih preprosto ne moreš pozabiti. Seveda priložnosti za veliko raznoraznih stvari. Vemo, da rada bereš, nam zaupaš svoje bralne izkušnje? Knjige ti res dajo veliko znanja in te popeljejo v novo zgodbo, vstran od svoje realnosti in Na katerega izmed svojih rezultatov si najbolj ponosna? Seveda sem ponosna na zlato iz tekmovanja o sladkorni bolezni, ker je bilo na začetku leta in mi je všeč, da sem zanj premagala svojo lenobo. Ponosna sem tudi na srebro iz kemije, saj je bila res prijeten miselni zalogaj. Za las mi je ušlo več priznanj ter tudi kakšno državno tekmovanje kot angleščina lani, ko mi je le nekaj točk zmanjkalo do srebra, a je bilo moje prvo državno tekmovanje, zato imam le lepe spomine. Katero šolo si izbrala in kaj od izobraževanja pričakuješ? Izbrala sem gimnazijo, saj sem že dolgo odločena še iti na fakulteto, točno na katero ne vem. Od izobraževanja pričakujem, da mi da znanje o našem prelepem svetu, pot do mišljenja s svojo glavo in kritično razmišljanje. Temelje, da bom lahko lepo živela in me nihče ne bo mogel pretentati s kapitalističnimi fintami. Znanje je tudi orodje za služenje kruha. Samostojnost. Kaj bi svetovala našim osnovnošolcem - mogoče kakšna življenjska modrost? Če se kdo najde, ki ima cilje, ki jih drugi ne razumejo, naj jih dalje lovi. Drugi ne živijo sto na uro s tabo in te jim niti ni treba razumeti kot sam sebe. Zato si tisti, ki ti občasno reče, da si piflar, naj nos vtakne v stvari, ki pomenijo več kot brezvezne opazke. Dobro, da se naša šola ne lasti z veliko takimi. Ne vzemite vsega preveč resno, življenje ne vzame vsega resno, še neresno ne, je ravnotežje kot z vsem. Viktorija, želimo ti, da še naprej polno izkoriščaš danosti, ki ti jih življenje prinaša. Hvala tudi vam. Slav učite na Z pose slove konč gosp slove t.j. Sli sledr Kdaj leta | V M leta. kot i v Ma s p rej tistih kot li da bc pristž Seve zame njih f moj ir Kate Lahk ista -ne vf doda ne nz Ni bi novo tablo izpite so b avtor bila t Rosit bom V učiteljica IRENA MURŠEC Slavistka, kolesarka in strastna bralka, vse to je naša učiteljica Irena Muršec. Z naslednjim šolskim letom se na naši šoli končuje prav posebno obdobje, ki ga je še posebej zaznamovala učiteljica slovenščine, gospa Irena Muršec, saj po dolgih 39 letih končuje svojo kariero in odhaja v zasluženi pokoj. Vsestranska gospa, ki jo srečujemo na hodnikih, ki nam razlaga našo lepo slovensko besedo in nas uči enega izmed temeljev slovenstva, t.j. slovenski jezik, nam je pred zasluženo upokojitvijo zaupala slednje: Kdaj ste začeli delati na naši šoli in ali se spomnite prvega leta pri nas? V Markovcih sem začela poučevati 1. septembra 1979. leta. Spominjam se, da sem bila zelo žalostna, ker sem kot štipendistka Izobraževalne skupnosti Ptuj morala priti v Markovce, čeprav sem imela službo v Mariboru. Če ne bi sprejela tega delovnega mesta, bi morala vračati štipendijo. V tistih časih je namreč zelo primanjkovalo učiteljev, služb je bilo kot listja in trave; ker sem v pogodbi za štipendijo podpisala, da bom dve leti poučevala tam, kjer je to najbolj potrebno, sem pristala in ostala v Markovcih. Seveda se spomnim tudi prvega leta - bilo je stresno, tako zame kot za učence, ker sem mislila, da moram vsakega izmed njih prav vsega naučiti. Spomnim pa se tudi, da sta bila med mojimi prvimi učenci tudi današnja g. župan in g. ravnatelj. Katere so glavne razlike v šolstvu pred 40. leti in danes? Lahko bi rekla, da je samo še minutaža šolske ure ostala ista - če bi se današnji učenci znašli v šoli mojih začetkov, ne vem, če bi ostali »živi«, kajti znašli bi se v šoli, kjer ni bilo dodatne strokovne pomoči, ne napovedanega spraševanja, ne napovedanih testov, ne preverjanja znanja... Ni bilo delovnih zvezkov, računalnikov, televizije ... vse te novodobne izobraževalne tehnologije. Poučevali smo s knjigo, tablo in zvezkom. Veliko učencev je imelo bodisi popravne izpite bodisi so ponavljali razred. Odnosi učenci, starši, učitelji so bili popolnoma drugačni. Učitelji smo imeli veliko večjo avtoriteto (če jo danes sploh še imamo), večina učencev je bila tudi bolj spoštljiva do odraslih ... 'N Ali vam je katero šolsko leto, generacija še posebej ostala v spominu in zakaj? Skozi moje roke je v Markovcih odšlo kar 39 generacij. Veliko spominov je ostalo, več dobrih kot slabih. Najbolj pa se spomnim prve generacije (8. a, b, c - vsak razred preko 30 učencev), prav gotovo pa mi bo v spominu ostala tudi moja zadnja generacija. Kako poteka vaš dan? Sem jutranji človek, uživam v jutranjih urah, ko se narava prebuja, ko je vse še spokojno, mirno, zato zgodaj vstajam in v miru opravim jutranja opravila. Po službi in po obveznih gospodinjskih opravilih rada sedem na kolo, se odpravim na sprehod v naravo, se sproščam na vrtu... ker pa sem še vedno v službi, delam tudi za šolo. Kakšni so načrti za penzijo? Nimam veliko načrtov. Držala se bom Župančičevega verza «PREDAJ SE VETROM - NAJ GRE KAMOR HOČE...« Bo, kakor pač bo. Predvsem pa imam v načrtu čim dalj časa uživati sadove svojega 40-letnega dela. Česa o vas še ne vemo? Sploh ne vem, kaj veste o meni. Morda tudi kaj, kar ne drži. Morda ne veste tega, da se kljub strogosti in zadržanosti v šoli zelo rada smejim, sem vesele narave, športnica z dušo in telesom, rada se družim, obožujem knjige ... Prosim, če odgovorite na hitro! Vaša najljubša knjiga je: Omejila se bom na slovensko literaturo: knjiga: Vladimir Bartol, Alamut Najljubši pesnik/pisatelj je: pesnik: Tone Pavček pisatelj: Tone Partljič Zakaj ste se odločili za študij slovenščine? Ja, ker sem Slovenka (smeh). V resnici pa - moj prvi študijski predmet je bil nemščina. Želela sem študirati nemščino, ker pa enopredmetni študij takrat ni bil možen, sem nemščini priključila še slovenščino. Tudi slovenščino kot predmet sem imela vedno rada, predvsem pa so knjige že od malih nog moje življenje. Brez njih si ga ne znam predstavljati. Kmalu v zasluženi pokoj odhaja tudi naša tajnica, gospa Elizabeta Čuš. Prosili smo jo, da preden odide, odgovori še na nekaj vprašanj, in nam glede na bogate izkušnje, ki jih je med svojim službovanjem pridno osvajala, opiše svojo pot pri nas. Ali se spomnite 1. službenega dne v Markovcih in ali ste si kakšno leto pri nas še posebej zapomnili? Bilo je daljnega leta 1978 (natanko pred 40 leti) v stari šoli (sedanja občinska stavba). V službo sem se pripeljala s kolesom »ponijem« iz Moškanjcev. Takrat je bilo na šoli 520 učencev in 18 zaposlenih; v primerjavi z danes, ko imamo na šoli 341 učencev in 169 otrok v vrtcu ter skupaj 74 zaposlenih. Zaposleni smo nosili delovne halje. Učitelji rdeče, ostali modre. Pogled nazaj, za 40 let, je kar pester: otroci oz. učenci so se izobraževali v Cicibanovi šoli, mali šoli, nato je osemletko nadgradila še devetletna OŠ. Imeli smo delovne sobote, nabiralne akcije za šolsko mlečno kuhinjo in naše delo je bilo dokaj pestro tudi brez računalnika. Bila sem vse v eni osebi: tajnik in blagajnik. Denar, ki smo ga »kasirali« za malico, je hišnik nosil na pošto. V stari šolski stavbi je potekal še dvoizmenski pouk. Učitelji so poučevali dopoldan in popoldan. Ob koncu šolskega leta so se pisale karakteristike učencev po strogo zaupnem načelu. Preizkuse znanja za učence oz. teste sem učiteljem razmnoževala na »ciklograf«. V začetku osemdesetih let sem dobila električni pisalni stroj in to je bil za tisti čas velik napredek. V devetdesetih letih smo postopoma prehajali na obdobje računalništva, kar je istočasno tudi posodabljalo vso šolsko dokumentacijo in kadrovsko evidenco. Leta 2001 smo pod šolsko okrilje dobili vrtec. Bilo je zelo pestro in zanimivo. Ko so starši otrok (bivši učenci) prišli vpisovat otroke v vrtec, so komentirali: »Ali ste vi še zmeraj tu?« Vse generacije OŠ Markovci so imele veliko srečo, da so odraščale v zdravem podeželskem okolju; in pridobivale kvalitetno podlago za nadaljnje izobraževanje iz vrst izvajalcev učno-vzgojnega procesa. Koliko ravnateljev se je zamenjalo v času vaše službe tu v Markovcih? V svojem službenem obdobju sem na šoli zamenjala tri ravnatelje. Mag. Karlo Krivec, takratni ravnatelj me je sprejel v službo. Zdajšnji ravnatelj, mag. Ivan Štrafela, pa je takrat bil učenec 7. razreda OŠ Markovci. Vmes je šoli ravnateljeval g. Jože Foltin, prof. likovne umetnosti. Kaj imate najbolj radi pri svojem delu? Zanimivi so bili »nazivi« mojega delovnega mesa: kot sem že rekla: naprej sem bila tajnik - blagajnik, nato šolska tajnica, nato administratorka, nato poslovna sekretarka in sedaj se upokojujem kot tajnik v VIZ. Zanimivo, ali ne? Obveznosti na delovnem mestu pa so bile zmeraj enake. Kakšni so vaši načrti za penzijo? Tretjega življenjskega obdobja se zelo veselim, saj bom imela verjetno več časa za družino, sebe in predvsem za vse tisto lepo, kar nam življenje prinaša iz dneva v dan. Predvsem v vlogi babice se zelo, zelo dobro počutim. Česa o vas še ne vemo, oziroma po čem bi radi, da si vas zapomnimo? Po čem bi se me zapomnili, to je že dano; kajti vsi, ki so imeli opravka s šolo, so neposredno imeli stik tudi z mano in prvi vtis ti pove vse o človeku. Kako bi se opisali s petimi besedami? Težko bi opisala sama sebe; rada imam prijetne ljudi, sem kritična do krivic in predvsem nimam »dlake na jeziku«. Če bi v življenju lahko spremenili eno stvar, kaj bi to bilo? S svojo modrostjo lahko rečem, da ni priporočljivo spreminjati stvari, na katere nimaš vpliva, kajti v življenju se vse stvari zgodijo z razlogom. Kako vi vidite učence osnovne šole Markovci, kakšni ljudje smo tu? Hvala, spoštovani učenci, da ste se spomnili tudi na mene, kajti vsi zaposleni na šoli smo bili predvsem tu zaradi vas, naših učencev. ©W@cu3 ®®OfflO§D=,cDOcD@ 25 ANEKDOTA Z MLAJŠIM BRATOM Včasih se mi zdi, da bi bil kot edinec srečnejši. Vendar marsikdaj ugotovim, da je boljše imeti brata ali sestro, čeprav ti mnogokrat nagaja. Velikokrat naredijo kaj namesto tebe ali pa se z njimi pošališ, tako kot sem se jaz z mojim mlajšim bratom. Ker imamo psa, ga moramo občasno peljati na sprehod. Tisti dan se mi niti ni ljubilo vstati iz sedežne garniture, kaj šele, da bi psa peljal na sprehod. Zato sem bratu obljubil, da če pelje psa na sprehod, mu dam 10 evrov. In res, psa je brez pomisleka peljal na sprehod. Medtem, ko je on bil na sprehodu s psom, sem jaz šel v njegovo sobo in iz njegovega hranilnika vzel 10 evrov. Ko seje vrnil, sem mu dal teh 10 evrov, on pa si jih je pospravil v hranilnik. Enako sem ponovil še petkrat. Ko je brat petič prišel iz sprehoda in od mene dobil 10 evrov, je bil prepričan, da ima v hranilniku že veliko denarja. Šel je pogledat in ugotovil, da ima še vedno samo 10 evrov. Takoj se mu je posvetilo, kaj sem mu naredil, zato meje zatožil očetu in mami. Oče in mami sta me pred njim kregala, ko pa je brat odšel, sta planila v smeh. Še zdaj se včasih spomnimo te anekdote in seji smejimo. Zaradi podobnih anekdot je v redu imeti mlajše oziroma starejše brate in sestre. Z brati oziroma sestrami je naše življenje bolj pestro, zato bodimo veseli, da jih imamo. Nejc Letnik, 8. b COFEK POTUJE DO DEŽELE PALČKOV V tem spisu nastopajo: Cofek, palček Talček in velikan Smetko. V tem zanimivem in zabavnem spisu bo Cofek odšel v palčkovo deželo. V majhni kameni hišici je živel Cofek. Ni imel staršev, saj so mu umrli. Bil je razigran in vedno vesel. Nekega lepega poletnega dne seje odpravil kopat v slap. Pripravil si je cofomljask. Cofomljask je bila pijača, v katero si je namešal blato, travo in vodo. Nekega dne pa mu je prišlo na misel: „Kaj, če bi šel nekam na sprehod?" Nihče ga ni razumel, kaj je govoril, saj je govoril cofko jezik. Imel je majhen avte k, ampak zelo drugačen od našega. Vstopil je vanj in se odpeljal do neke dežele. Izstopil je in se razgledal. Nič mu ni bilo znano, saj te dežele ni poznal. Nato pa je prišel mimo palček. Cofek ga je vprašal, kako mu je ime. Palček je rekel; „Jaz sem palček Talček. Sem poglavar vseh palčkov. In vsi me imajo radi." Še Cofek se je predstavil: „Sem Cofek iz dežele cofkov. Kje pa sva?" je vprašal. „Sva v deželi palčkov. Pridi za mano." In sta šla po velikih skalnatih poteh. Prišla sta do palčkovega rova. Palček Talček je rekel: „Pazi se velikana Smetka, iz smetnjaka vsak dan nosi smeti v svojo jamsko vilo." Minil je en teden. Cofek in palček Talček sta šla po gozdu in srečala velikana Smetka. Bil je velik, debel in zelo je smrdel. Velikan Smetko ju je lepo pozdravil. Oba je povabil v svojo jamsko vilo. Takrat sta spoznala, da velikan Smetko ni slaba duša ampak dobra. No, prišli smo do konca. Cofek je naslednji dan odpotoval nazaj domov in seveda se je še velikokrat vrnil v palčkovo deželo. Julija Zebec 4. b DEŽELA ČASONIJE V kraju Borovci je živela deklica z imenom Pia. Pia je imele lepe dolge svetlo rjave lase, modro majčko, svetlo rdeče hlače ter oranžne čevlje. Imela je psička z imenom Muni. Muni je imel rjavo dlako in svetel smrček. Najbolj si je želela oditi v čudežno deželo Časonije. Velikokrat je mamici in očku rekla, da si tako zelo želi iti v to čudežno deželo. Vsak večer si je rekla, jutri pa odpotujem v deželo Časonije. Ko se je zjutraj zbudila, je zunaj zagledala nekakšno stvar, ki so ji v sedanjosti rekli časovni stroj. Hitro se je oblekla in vzela Munija. Staršem je rekla: »Adije.« Najprej je mislila skočiti, a se je kar naenkrat ustavila in si rekla: »Kaj če me časovni stroj odnese v drugo deželo?« A Pia se ni bala, skočila je in zaspala. Ko se je zbudila, je okoli sebe videla pujska, tigra in njenega kužka Munija. Mislila je, da je v nebesih. Nato ji je tiger rekel, da ni v nebesih ampak v deželi Časonije. Deklica je vstala in rekla: »Saj tiger govori in pujsek tudi in njen psiček tudi.« Pia je vprašala, kako jima je ime. Pujsku je ime Timi, tigru pa je bilo ime Piki. Pia je s tigrom in pujskom postala prijateljica. Vsi so vstali in se sprehodili po tej deželi. Odšli so tudi v trgovino, kjer so bile same ure za prodajo, seveda saj je dežela Časonije. Zvečer so odšli k Pikiju domov, kjer so spoznali tigrova brata Anžeta in Taja. Pojedli so večerjo, se poigrali in odšli spat. Posteljo so imeli v obliki ure, na kateri so bili tudi kazalci in številke. Vsak dan so se sprehajali po Časoniji. Ko pa seje nek dan zbudila, je zagledala nekakšne uralne vesoljce, ki so podirali hiše in ure. Takoj je zbudila vse njene prijatelje. Vsi so se hitro najedli in oblekli, ter odšli pogledat kaj se zunaj dogaja. Mislili so, da sanjajo te uralne vesoljce, ampak ne. Vesoljcev niso sanjali. Vesoljci so bili resnični. »Kaj naj storimo?«, je vprašala tigra Pikija. Piki ni vedel, kaj storiti, a je vedel kdo bo pravi za to uganko. Timi se je spomnil, da ve, koga bodo vprašali. Tiger Piki se je strinjal z njim in na ves glas sta zavpila: »To nalogo bosta uganila Anže in Taj!« Anže in Taj sta bila zelo pametna. Po dolgem razmišljanju sta le ugotovila. Anže je rekel, da moramo prinesti eno kurje peresce, Taj pa je rekel , da moramo prinesti šest krompirjev. Pia je bila presenečena, da potrebujemo eno kurjo peresce in šest krompirjev. Nato pa je Timi vprašal, kje naj dobijo te stvari. No, in spet se je začelo razmišljanje. Razmišljali so in razmišljali, ko se je Pia spomnila, da ima v nahrbtniku krompirje in Muni seje spomnil, da ima v kožuhu kurje pero, saj je včeraj lovil kure. Pia je iz nahrbtnika vzela krompirje, Muni pa iz kožuha peresce. Vse te sestavine so zmešali in nastala je omaka za vesoljce. Zdaj je Anže vprašal, kdo bo to omako dal vesoljcem v usta. Nihče se ni oglasil razen Pie. Vsi so enoglasno zavpili: »Pia, si pa res upaš!« Pia je rekla: »Seveda!« Poklicali so majhnega zmaja, ki se spremeni v velikega zmaja. Pia se je usedla nanj in ga zajezdila, ko se je začela vojna z vesoljci. Letela je zdaj sem, zdaj tja in ko je bila blizu ust vesoljcev je v njihova usta vlila to omako in vesoljci so izginili neznano kam. Vsi uralni vaščani, vse živali in vse ure so ji ploskali ter vzklikali: »Pia, Pia, Pia!« Nato pa so priredili zabavo in se zabavali do poznega jutra. Zjutraj pa je deklica zagledala spet časovni stroj, se poslovila od prijateljev ter z Munijem skočila v stroj. Ko je prispela domov, sta jo oče in mama vprašala kako je bilo. Povedala jima je vse, še prej pa je pogledala, če še njen Muni govori. Kaj mislite je govoril? Ne njen psiček več ni govoril, ter nikjer več ni bilo ur. Mogoče še zdaj očku in mamici pripoveduje, kako je bilo v Časoniji in še zdaj sanja o njej. Julija Skuhala 4. b 26 ©W@cu3 ®®OfflO§D=,cDOcD@ DRAMILO ZA SLOVENCE »Slovenc, tvoja zemlja je zdrava,» je v pesmi Dramilo zapisal Valentin Vodnik. In resje tako. Slovenija je čudovita država. Imamo gorstva, morje in panonski svet. Ljudje smo si med seboj različni, vendar si znamo pomagati in stopiti skupaj, če je le treba. In to nas povezuje. Mnogokrat smo bili podrejeni drugim narodom in nekateri izmed njih nas imajo še vedno za manjvredne in nas podcenjujejo. Svetu smo prispevali ogromno raznovrstnih izumov in idej. Mnogi izmed nas so se povzpeli na sam svetovni vrh. Tudi dobesedno. Davo Karničar je bil prvi na svetu, ki se je s smučmi spustil z Mount Everesta. Tina Maže je dosegla vse, kar se je doseči dalo. Jacobus Gallus je bil pomemben slovenski skladatelj. Imamo tudi ogromno izvrstnih pisateljev in pesnikov, ki so slovensko književnost povzdignili na višjo raven. Tu je še ogromno znanstvenikov in uspešnih podjetij, ki Slovenijo predstavljajo svetu. Iz Slovenije prihaja tudi Melanija Trump, ameriška prva dama. Resnično smo lahko ponosni nase in na svojo domovino, saj nam nudi vse, kar potrebujemo za delo in uspeh. Naše šolstvo je urejeno, mladi dosegamo vse večje uspehe. Nekateri se udeležujejo celo tekmovanj na svetovni ravni. In skoraj vsak je lahko tako uspešen, če le da vse od sebe. Tudi turisti zelo radi obiščejo Slovenijo. Če se sprehodimo po Ljubljani, lahko srečamo Japonce in Kitajce, Angleže, Nemce, Američane, Afričane in seveda še mnogo drugih narodov. Navdušeni so nad lepotami Slovenije. Slovenci se mnogokrat sploh ne zavedamo, kakšno srečo imamo, da živimo tu. Torej, Slovenec, bodi ponosen nase in na svoj narod. Zapomni si, da za srečo ne potrebuješ bogastva, lepih oblek, čevljev in dobrega avtomobila. Potrebuješ le prave prijatelje. Vedno se trudi za uspeh. Imaš neverjetne možnosti, le izkoristiti jih moraš. Nikoli se ne pritožuj nad svojim življenjem, če za to nimaš razloga - bodi vzor ljudem okoli sebe, in življenje bo lepše. Lea Roškar, 8. b ZIMSKE POČITNICE Komaj sem čakal na zimske počitnice, da ne bom rabil vsak dan iti v šolo. Najbolj sem užival na snegu. S sestro Tijo in prijateljem Jakobom smo se sankali in delali labirint. S Tijo sva si postavila snežno obzidje, za katerim sva se skrivala, ko naju je ati napadal s kepami. V torek sem šel s stricem Andrejem in Jakobom na igrišče. Zraven je bil tudi njihov pes Laki. Tam smo se sankali in kepali. V sredo smo ati, jaz in Tija šli smučat. Med smučanjem smo šli na topel čaj, saj je bilo zelo mrzlo. S Tijo sva se zelo veselila skakalnice, ampak je na žalost ni bilo. Po dveh urah smučanja smo se odpravili proti domu, saj nas je že pošteno nazeblo. Najbolj sem se veselil sobote, ker nas je sosed Robi povabil na njegovo štiridesetletnico. Tam so bili tudi moji prijatelji: Anej, Jakob, Leon in še veliko drugih otrok. Večino časa smo preživeli na igralih. Tam smo se lovili, igrali skrivalnice in se žogali. Plezali smo na tunel in gledali starše, kako plešejo. Otroci smo se med sabo zelo zabavali. V nedeljo sta prišla k meni soseda Maruša in Jakob. Skupaj smo se igrali na snegu. Igrali smo se tudi šole v naravi. Zimske počitnice so hitro minile in spet smo v šolskih klopeh. Anže Bezjak, 4. b MOJE POČITNICE Med jesenskimi počitnicami je bila pri meni prijateljica Sara. Igrali sva se, plesali, rolali in plavali v toplicah. Dan, preden smo šli v toplice, sva s Saro pripravljali prtljago. Imeli sva 4 kovčke (torbe). Jaz sem si vzela še podvodna očala. Ko je prišel dan odhoda, smo šli v trgovino, kjer smo kupili nekaj sadja, sladkarij in pijače. Ko smo prispeli, sva šli s Saro v bazen, ki je bil zelo mrzel, zato sem takoj skočila vanj. Srečala sem sošolca Žana. Igrali smo se in skakali na glavo. Čez nekaj časa je v toplice prišel ljubek dojenček s starši. Tudi z njim sva se igrali. Imel me je zelo zelo rad, saj se je vedno, ko me je videl, priplazil k meni in me objel. Potem so šli domov. Dojenček je bil žalosten in jaz tudi. Spoznala sem Tido, ki nam je govorila, kaj moramo narediti. Rekla je, da nas bo ocenjevala, kako dobro skočimo v vodo. Dobila sem oceno 5. To je najvišja ocena, kar jih je bilo. Skočila sem »rondat«. To je gimnastična prvina. Nato je Tida odšla domov. Videla sem tudi Edito iz naše šole. Tudi ona je kmalu šla domov. Potem sva s Saro šli na ležalnike. Tam sva malo gledali po telefonih. Ko sva tega imeli dovolj, sva spet šli v mrzel bazen. Igrali sva se, kot da sva ZMAGALI na OLIMPIJSKIH IGRAH. Najprej sva skakali na glavo, nato plavali kravl, žabico, delfinčka in hrbtno. Lahko smo si izposodili črve za plavanje in se z njimi igrali. Igrala sem se, da jaham konjička. Nato sem črva vrnila. Začeli smo pospravljati in odšli smo domov. TE POČITNICE SO Ml BILE ZELO VŠEČ IN UPAM, DA BODO DRUGO LETO ŠE BOLJŠE. SEVEDA, ČE BOMO ŠLI NEKAM V TOPLE KRAJE!!! Iva Solina Petrovič, 4. a MOJE KROMPIRJEVE POČITNICE Komaj sem čakal, da se bodo začele krompirjeve počitnice. V soboto zjutraj sem si pospravil sobo. Popoldne sem šel k Jaku na rojstni dan. Tam smo se lovili, igrali skrivalnice, tekmovali s kolesi in se igrali kmete. Jaz sem Timiju v nakladač nasipal listje, on pa je Žanu listje presipal v prikolico in tako smo vso listje odvozili z dvorišča. Samo je medtem s sesalnikom posesal vso listje okrog gospodarskega poslopja. Ob 16.00 je pome prišla mami. Ta dan je bil super. Matej Hrga 4.a VAJE V SLOGU - PRVIČ (lastna imena) Desetan Stopovič v razred, Končnik se bo začelo. Mojmir je prekinjen, sploh ni obstajal med Tim Trenutek. Novak občutek, Nervoznik me zbada. Spominčnik pa napada. Vse sem Pozabnik! Tekmovalnik Angleščevec je moj Prvak. Besedič iz Mislovič so izginile k Bogovič kam. Ampak za prvič v redu. Viktorija Puc, 9.b PLAVAJOČA DUDA Pred približno sedmimi leti, ko je bil moj bratec še majhen, smo z družino poleti šli na morje v Umag. Nekega lepega večera smo odšli na nek pomol. Bratec je bil star približno dve leti in je še vedno imel dudo. Tistega večera ga je najin ati nosil »štuporamo«. Opazovala sta rakce v vodi. Malo preveč sta se nagnila in mojemu bratcu je duda iz ust padla v vodo. Najprej smo se vsi začeli smejati, nato pa je moj bratec začel jokati. Rekli smo mu, naj dudi pomaha, kar je tudi storil. Od tistega dogodka dalje je moj bratec verjel, da njegovo dudico uporabljajo majhne ribice in rakci. Resnica pa je taka, da tista temno modra duda z rdečim rakcem na sredini, še vedno plava nekje po morju. Te zgodbe se doma mnogokrat spomnimo in se ji tudi pošteno nasmejimo. Lea Roškar, 8. b Poto\ nove Do sf njene Zato pripoi Slove druge preše ta me sem imajo zato Avstr bi, v velike vedm hitrejf spozr V da preds prijati ZA Sigur dni, r vse o učite! prede Najt vedm najstr Zato ■PrejŠEfc krasit j; tko z< frub k Za/ijerr počitnice ©W@cu3 ®®OfflO§D=,cDOcD@ 27 ;mo šli torbe), a, smo to smo n takoj kali na starši, /edno, lomov, lam je i, kako acena, i. Nato di ona m sva at šli v JSKIH :abico, in se z vrnila. 30D0 CAM V č, 4. a na) ekinjen, mik me lovalnik Bogovič 3uc, 9.b amo z il star ga je Malo vodo. jokati. ludico am na išteno r, 8. b POTOVANJE POTOVANJE V ČUDEŽNO DEŽELO Potovanje je zame res nekaj neverjetnega, saj zelo rad spoznavam nove kraje, kulture in nasploh stvari. Do sedaj sem potoval predvsem po Sloveniji in tako spoznaval njene naravne lepote, ne toliko po svetu. Zato mi sedaj potovanje po Sloveniji več ni tako zanimivo, bi pa priporočal potovanje po naši domovini ljudem iz drugih držav. Slovenija je majhna, a ima bogato naravo, bolj kot marsikatera druga država. Menim, da bi bili ljudje od drugod po svetu zelo presenečeni, ko bi prišli v Slovenijo in spoznali, kako zanimiva je ta majhna država. Do sedaj še nisem izkusil veliko lepot sveta, sem pa že bil v sosednjih državah in v Srbiji. V teh državah imajo ljudje podobno kulturo in se podobno obnašajo kot mi, zato bi rad odšel nekam čisto na drug konec sveta, na primer v Avstralijo ali v Brazilijo, kjer bi spoznal čisto nove kulture, videl bi, v kakšnih razmerah živijo ljudje drugod. Na svojih potovanjih veliko fotografiram, saj si hočem vsa nova doživetja zapomniti za vedno. Najraje potujem z avtom, saj me je z letalom, čeprav je hitreje, malce strah, poleg tega pa lahko na poti iz avta vidiš ali spoznaš veliko novih stvari. V današnjem času pa oviro za potovanja po svetu gotovo predstavlja terorizem, zato najraje potujem z družino ali pa s prijatelji in se tako počutim varno. Marko Kovačec, 9. a ZAPUŠČAM OSNOVNOŠOLSKE KLOPI Zdi se mi, da že celo življenje sedim za klopmi v osnovni šoli z istimi sošolci, istimi učitelji, v istih prostorih. Zdaj se bo to vse spremenilo. Čeprav sem vsak dan izgubila kak živec zaradi sošolcev, naši prostori tudi niso sanjski, učitelji ... pa so pač učitelji, sem žalostna. Žalostna, da bom to vse izgubila in prestrašena, obenem pa tudi vznemirjena, ker bom dobila nekaj novega. Zavedam se, da je to zelo velik korak v mojem življenju. Tja, kam sem hodila vsak dan, me ne bo več. Hodila bom drugam. V prostor, kjer so vsi starejši, pametnejši in zrelejši. Tega meje zelo strah. No, morda bo ta prostor meni pisan na kožo in bom tam zelo zadovoljna in zato sem vznemirjena in že komaj čakam, da naredim prvi korak v nov svet. Sigurno se bom velikokrat spomnila na osnovnošolske dni, na našo šolo, na prve in zadnje dni, no, pa tudi na vse ostale. Ne morem verjeti, ampak pogrešala bom celo učitelje. Večno jim bom hvaležna za vso znanje, ki so mi ga predali in za vse težave, ki so jih rešili. Najbolj pa bom pogrešala sošolce in prijatelje, ki so mi vedno stali ob strani in skupaj z mano šli skozi vse šolske in najstniške težave, ki nam jih je prinesel ta naš majhen svet. Zato hvala sošolci, hvala učitelji in hvala OŠ Markovci! Eva Kokot, 9. a "------~ Flo/j:'ho~ nnvakihd r-i Prejshi IsJen smo 'imeli: pce/incs. Za hoz/c smo kadisjelko Zjiilraj, ko sem se zbudil, serrrpod ijAko^aglaHšz&icilci. Bnttsem -M-dspišldo, fcabi-ho/iliom... Siii/esfrovo-sero-pKz/relzaGmdJ: Zafijem sma spuščale rakele. Tdko sem .jireineE; počitnice. rWJ Teja si je želela oditi v čarobno deželo. Neko noč so se ji uresničile sanje. Stopila je vtunel in prispela v deželo. Čudila seje, da ima na roki zapestnico. Pustila jo je in je odšla naprej, da bi si razgledala svet. Na poti je videla čudne ljudi. Fantje so bili oblečeni v bela oblačila, punce so imele razpuščene lase in modra krilca. Vprašala jih je, kdo so oni. Rekli so, da so prijatelji in se jim lahko pridruži. Razkazali so ji to deželo. Rekli so, da se v ponedeljek bliža dan velikega raz cvetja ali božični dan. Nato so odšli v trgovino kupit vse za zabavo. Potrebovali so hrano, trakce, pisane lučke, okraske, več hrane in igrače. Teja je dobila še zastonj med. Nato so vsi skupaj odšli plesat. Po plesu so vsi žrebali listke, pri kom bo Teja spala. Največ točk je dobila Elisa. Nato sta z Eliso odšli k njej domov. Doma sta se igrali Človek ne jezi se, karte in remi. Bili sta zaspani in odšli spat. Ponoči se je Teja vrnila v resničen svet. Kaj mislite, če bi se to zgodilo vam, kaj bi naredili? Če bi bil na vašem mestu, bi poskušal narisati to zgodbo. Jan Merc, 4. b MOJE JESENSKE POČITNICE V soboto sva z Matejem bila na rojstnem dnevu pri Jaku Lorbku. Ker nismo vedeli, po kateri cesti naj gremo, sva z Matejem prišla ob 13.20. Najprej smo noter gledali televizijo, nato smo se odločili, da gremo dirkat s kolesi. Dvakrat sem zmagal. Nekateri so čistili listje, nekateri pa smo dirkali. Ko smo se utrudili, smo šli na malico. Po malici smo čistili listje. Na koncu sem šel dirkat na najdaljšo razdaljo. In zmagal sem jaz. Domov smo šli ob 16. uri. V torek je rojstni dan imela Teja. K njej smo prišli ob 15. uri. Najprej smo si delali šotor. Potem sem se šel ven rolat. Rolal sem se pri njih in šel do njene babice Milene. Teja je bila jezna, da ji nisem povedal, da se grem rolat. Nato sva z atijem odšla na sprehod po Dornavi. Šla sva do cerkve in nazaj. Ko sva prišla, me Teja ni hotela poslušati, ker ji nisem povedal, da grem ven. Nato sva se pobotala. Preden smo šli domov smo se igrali z žogico. Bilo je lepo. Počitnice so prehitro minile. Samo Kodrič 4. a OMAHOVANJE Mogoče ne vem kaj bi napisala ... samo kompliciram ... nimam idej ... zmanjkalo je črnila. Kaj če me zamoti telefon ... pes poje papir ... strela izklopi luči, zato svečo prevržem in zgori hiša. Pisanje je traparija ... preveč skrbi ... ceni te nihče zaradi tega, vsaj pred smrtjo ne. Samo v možgane vrtaš brez veze ... ali pač? Viktorija Puc, 9. b MOJE KROMPIRJEVE POČITNICE V četrtek sem obiskal Jaka Lorbeka pri njemu doma. Skupaj sva se peljala s kolesi, ki so zelo hitro drvela po gramozu. Med vožnjo mi je Jaka pokazal njihovo njivo, ki je bila zelo dolga. Na njej pabila posajena oljna ogorščica (rips). Nazaj sva z vso silo poganjala kolesi, ker sva dirkala. Zmagal je seveda Jaka, ker je izkušen dirkač. Nato sva šla v hišo in igrala pikado. Vse tekme, od prve do pete, sem zmagal jaz. Jaka se je nato razburil in vrgel na tla puščice za pikado. Nato sva pogledala televizijo in začela z igro Neguj zemljišče. Jaz sem imel traktorja John Deer in New Holland. Ob 19.30 sem moral zapustiti Jaka, vendar je težil očetu in mami, da bi šel zraven mene. Mama od Jaka me odpeljala domov in jaz sem se poslovil od njih. Te počitnice so zelo hitro minile. Žan Habjanič, 4.a 28 ©W@cu3 ®®OfflO§D=,cDOcD@ URŠKA IN ROZAMUNDA SE SREČATA NA PLESU Urška iz Povodnega moža in Rozamunda iz Turjaške Rozamunde sta karakterno zelo podobni osebi. Obe sta samovšečni in mislita, da sta najlepši. Ples se je odvijal v soboto zvečer oz. ob polnoči. Povabljene so bile vse glavne osebe iz del Franceta Prešerna. Seveda sta tam bili tudi Urška in Rozamunda. V trenutku, ko sta prišli, sta se takoj zagledali. Vsaka si je mislila: »Kaj pa ta dela tukaj?!« Ker so bile na mizah napisana imena, kje se kdo usede, sta Rozamunda in Urška kot nalašč sedeli skupaj. Jezno sta se usedli in si spet mislili enako: »Spet ta?!« Seveda je bila med njima tekmovalnost. Najprej sta tekmovali, katera bo prej dobila soplesalca. To je bila Urška, saj si je izbrala povodnega moža. Rozamunda je bila besna, a je tudi ona dobila soplesalca. To je bil močan in lep Ostrovrhar. Ko sta se utrudili, sta se usedli. Začeli sta se pogovarjati. Najprej je Urška vprašala Rozamundo: »Ti si Rozamunda, a ne?« »Ja, ti pa Urška?« ji reče Rozamunda. »Ja, a me poznaš?« ji odgovori Urška. »Ja, ti si tista, ki je bila tako naivna in verjela povodnemu možu.« »Ej, ti predrznica, tega, da je povodni mož, ni mogel vedeti nihče vedeti. Sploh pa je tebe Ostrovrhar pustil zaradi lepše ženske, torej nisi najlepša, ampak sem jaz.« ji zatrdi Urška. Ko sta se tako prepirali, so ju slišali in videli vsi, ki so prišli na ples. Metali sta si hrano, vino ali tako rečeno vse, kar jima je bilo pri roki. Ko so drugi to gledali, ju niso več spoštovali in Rozamunda ter Urška sta se začeli zavedati, kakšno sramoto sta si nakopali. Opravičili sta se drug drugi in postali prijateljici. Še vedno sta si bili konkurenca, ampak sta imeli boljši karakter. Skupaj sta hodili na izlete, na morje, v hribe, ... Imeli sta veliko snubcev in če eni eden od snubcev ni bil všeč, gaje poslala k drugi. Seveda nikoli nista našli svojega pravega moža, ampak sta našli resnično prijateljstvo. Zala Stolec, 9. a O POTOVANJU Spomnim se, ko sem se prvič usedla v letalo. Bila sem stara sedem let. Šli smo v Tunizijo. Ob tem se spomnim kamel, velike plaže, odlične hrane in čudnih oblačil, kijih v Sloveniji nimamo. Spomnim se pa tudi mojega strahu, saj ko smo prišli iz letala, sta bila dva moška oblečena v črno in z velikimi pištolami. Že takrat sem vedela, da rada potujem. V Tuniziji je bil vrtec za otroke, da so starši lahko uživali, ampak Tea je bila še premajhna. Nekega dne so nam v vrtcu na obraz narisali metulje. Spomnim se, da je Tea hotela imeti metulja, zato sije s kulico porisala cel obraz. Pri mojih dvanajstih letih smo obiskali Švedsko. Bivali smo pri mamičini prijateljici, ki se je poročila s Švedom. Tam smo se naučile par besed, na primer »geod dog«, kar pomeni dobro jutro. Če si dobro poslušal govor, si slišal veliko nemških besed v njem. Ta družina živi na podeželju, najbližje mesto je od njih oddaljeno tri ure. Petsto metrov stran od hiše imajo veliko jezero (največje na Švedskem). Poleti se kopajo, pozimi pa se družijo. Prejšnji mesec so prišli v Slovenijo in smo se z mamico zmenili, da če bomo pridni, gremo zopet na Švedsko. Zelo rada potujem z družino. Bi kdaj sama potovala? Seveda, zelo rada obiskujem kraje, ki jih še ne poznam. Vpisala se bom na gostinsko in turistično šolo. Ko so nam razlagali, kakšne kraje vse bomo obiskali, sem dobila mravljince. Manja Slanič, 9. a KDO JIM JE TO STORIL? Otroci v Sloveniji smo lahko resnično srečni. Vsaj večina izmed nas. Imamo strašansko srečo, da smo se rodili ravno tukaj. Imamo srečo, da smo takšne rase, vere in da imamo urejene državne razmere in razmere doma. ki imajo le malo možnosti, da sploh preživijo, kaj šele, da zaživijo normalno življenje. Kljub temu, da v njihovi domovini divjajo vojne, pa nam na vprašanje, ali bi se kdaj vrnili domov če bi lahko, odgovorijo z da. S tem seveda nisem hotela reči, da so druge rase in vere manj vredne. Ker niso. Kdo jih je v zgodovini večkrat skoraj uničil? Kdo jih je imel za sužnje, jih zlorabljal in mučil? Kdo jih je množično pobijal? Kdo se ni zmenil zanje, ko so to najbolj potrebovali? Kdo jih je nagovarjal h kriminalnim dejanjem, in jih s tem očrnil? Kdo jim onesnažuje okolje? Kdo jih izkorišča? Mi. Odgovor na vsa ta in še mnoga druga vprašanja smo mi. Kljub preštevilnim vojnam in raznim drugim grozotam v zgodovini človeštva se nismo nič naučili. Ponavljamo stare napake. Problem je v tem, da imajo ravno ti najhujši ljudje, ki nimajo pojma o sočutju in medsebojni pomoči, v rokah cel svet. Zaradi lastnega egoizma in teh podobnih reči, povzročajo vojne po celem svetu. Najbolj aktualne vtem trenutku so vojne v Siriji, Iranu, Iraku, v mnogih afriških državah in še kje. Vse pogostejša je uporaba atomskega orožja. Čez čas bomo ljudje zaredi tega zastrupljeni, bolni in vse pogosteje bomo umirali. Uničili bomo sami sebe. Mnogi ljudje pa pred temi vojnami bežijo. Med njimi so seveda tudi otroci ravno naše starosti. Mnogi so v vojni izgubili svojo družino. Izgubili so jo na nekdanjih ulicah svoje domovine. Zakaj nekdanjih? To pa zato, ker so te ulice zdaj zgolj ruševine. Mnogi so svoje družine izgubili v borbi, med streljanjem po mestu. Otroci so prisiljeni odleteti v svet in biti prepuščeni sami sebi. Vendar v svet ne odletijo kot ponosni in neustavljivi galebi, tako kot mi tukaj. Odletijo kot majhni, prestrašeni, polomljeni in nemočni majhni ptički, Mnoge deklice po svetu so pri naš starosti že poročene in imajo otroke. Poročajo se s kar 30 let starejšimi moškimi, ki jih dnevno zlorabljajo in mučijo ... si lahko to predstavljaš? Dekleta tukaj pogosto hodimo v »šoping«, ker nas pač to zabava, in ker res »nujno« potrebujemo ravno tisto majico in ravno tiste hlače. Rade bi točno tiste sive kavbojke, ki imajo strgana kolena, visok pas in malo zavihane hlačnice. Morda kdaj nočemo čisto navadne majice, ker takšnih pač nihče ne nosi. Dekleta drugod po svetu pa takšnega »šopinga« sploh ne poznajo. Še nikoli niso počele česa takega. Edini »šoping«, ki ga poznajo, je trgovina z ljudmi. Mnogi otroci so zasužnjeni. Mnogi hodijo na delo in zanj dobijo zelo malo denarja, če sploh kaj. To počnejo zato, da lahko preživljajo svojo družino. Ne hodijo v šolo, ne znajo pisati in brati. Ne znajo računati. Ne znajo se podpisati, ne vejo koliko so stari. Čaka jih temna prihodnost. Ogromno otrok zapirajo v tako imenovane »sobe umiranja«. To storijo s tistimi, ki so bolni. Bolne fante sicer tja zapirajo bolj redko. Pogostejše so deklice, saj ljudje tam menijo, da so manj vredne od fantov. No, ko deklice zaprejo v tiste sobe, jih tam pustijo nekaj dni. Sam si lahko predstavljaš, kaj jih pričaka, ko te sobe odprejo. Otroci v Evropi smo lahko resnično srečni, imamo vse, kar potrebujemo za srečo, čeprav se nam včasih ne zdi tako. Popolnoma vsi ljudje smo rojeni na istem planetu. Ni pravično, da se med seboj borimo in se ubijamo. Vsem je bilo dano življenje, in vsi imamo pravico, da ga živimo. Lea Roškar, 8.b NIČ NAM NI TUJE 29 smo Tam , kar slišal želju, etrov /' / ® Im I e kU Violet e>1 TlicLtn - liaro. ft Ut A ScWe, P w ^ M'’ i.uff taHonff 4 h rut’ ^VM/ tuu IclL dGuy^tl{/ j /rtAb^voL , tiv4sv. 97*9 &v Ub AKhmjiVL /rotit, 3((Mvr - /WvcL, 3C6u .'Oia lv,u„ll.„ 0 »'Die. 'bd.ume bekomman gr« n e 'bla-fter la^ »ardan Idng&r.^ Irn StptemberpkfclKr umi November o) Eo wid kuhkr F;, »id tobc|un|<č,| werdan kurzerllie 1},^Ume verlieven k'm Herbtil e5b&n win Ka»Uein. ^ j Sv»^Ay ,4i /W1 ruv^vteV •MTOivceiu (BilzAktt/cUvv D (I •/•■'Bf- ,- S ^ , ^jvr- vAsUerjjrVfrTt*- JwU/'P^X 'I ^>vwtwi 'V^vbel /v&uiiorivv jvddU- \
  • > H.W MiW llA Vtirzz. to-k- . Er V«A- EWe- UvlVzA- . E.V Wo,UWUA Wcuvl\cA V.V\Q1 'o\cu,<. scjiu-ke . Htoa. n cul S ck *f>>szt liculskelle tune/ Olrrmge. 1 Danach habe ich ein interessantes Buch gelesen. Um 14.00 habe ich mit meinen Freunden gespielt. Dann ich bin in der Stadt Ptuj gevvesen, wir sind zum Schopping geganen und ich habe Eis gegessen. Danach sind ich und meine Familie sind zu meinen Grosseltern gegangen. Dort haben wir andere Vervvandten gesehen. Es war ein tollerTag. Am Sonntag ist es auch schdn gevvesen, vveil ich viel Freizeit hatte. Sara Merc, 7. r TRUHLlNCi MofeG^riS SlM&fH D)£ ^ ' VOGEL. % O V l£ SOMMf SCHLIHT. "t* p# (D |M loRZ CDTB f » Urtltr Dfft/ . OSTEmSEA Es 'HE&HET OFT iii. Fs , jsr ... VWb ktr (o-oe. , ferusbestier- k&feVK and comUiUrbaif. * AV g^aaAar pa^V sin Ana- op&n Vo Vbc UiRobert and »W, prt-pore-b krfia, kfo*b . And a)r kcv^ pO-5^ oixisbit) Lneu-ktu^l'• Ano. Vlite® -f Ictkes wi^V) milk o>' /zdrp^- And »bt d rinit 6. V&a. WoAe,r. At ker breakto-sf Ana. prfl.p0.ref3 a- e>obool Ga.n . A And k-ke.fi Aha. Walcbe5 1 V ■from VkiA/ -(iv^ past 5iX to &eren O cd°ck. Tkeh Ana. puks on kex v£jkoe.AI\l05At Ve" SQ.veOj Ana. goes ko fke bus fekop and at '\o Ana kct,We& Vbe. bas, AV •f'weht>-l"ko. 'd^bj . indoht mee.ko me and her -fnands. Ana. sVudiee from Ivient ibccome© Ve »c-ltool. And obe mc.ef s> me and her -fnands. Ana. -skadiee from k-Aient^- S‘0bk Vo Vwo 0'clocU. Ana qoe» kome b)r buj. An J Vben Ana Ha* dcwer She G Vo da^ce »cfio^o I. And , , ' 1 . » 1 . l.U . I. mri 1 L ouk ^aa/ker pa.yV 41 x And. U«? a. dance. leoson . Ski. f»ni*ke& Cbf guarker paok >S.ven uui ^■'Aiu.r 1 cr ^/u.u ■ w. r. n iha. —^ __ ^ or Ka.1 k pa*>k . Ana comG» Ume and «bt Uo •^upper ."fovr c,Up.p,eK bke o.o.ly o. pudclma^ or sancUiob. Tken ak ar ker Vo eigbk^na. Wax>keb Ver ^ace, braobeS Ur f-jdb ,ka» a-i>kowfcr and comb her bai< Af e^kk (djodt Ana. vrodckie^ T Vo fline o^lo&k „ X * And kkenaks oEl Vo . Ud and 5U reads- be/ Uvorke baok oy*- read* ma^aioino. C00L SU ^^fokesj video* on /oaVabe 0^ 0JW(X£r, i VL*tt>ooito cS HWur,g A loVkttKma varSU^jiur. 3. (prtVe) di f*v\, 2. tioe^jcmb« uxo(Lpo«ki; i.Wxtj(ik,(>»Vo. 1 WiUoorb^ »dk. { WtiE.k»CXXA oV o' , . \ feui^oav, ot vTero'cti' ii. Cbu. "»mAvitViu**"« »a muj. V Šjttanv%*^l|v*'w,'*u‘,6“'K' fe takloJl uM »»* l»Akv»tU-wm i* djuvdi-nu. pjodcm- /vtal . F Kmlja. ■ ji ml itAmi, ^ cULtl hjAm amer. m ji, && r iirijpn, mv Lubi Slovenci! Pred 468 leti sem vam napisal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Ko sem pisal, sem se soočal z mnogimi težavami, suseg zaradi zapisa. Želel sem vam sastopno in enostavno napisati, to pa je meni posebno otežilo delo. Dosehmal slovenska beseda še ni bila zapisana. Marsikdo se sprašuje, kaj mi je bilo, da sem to počel in na koncu zaslužka ni bilo. To sem storil, da bi Slovenci, ki so v zgodovini veljali za narod kmetov inu vedno so bili na slabšem, da bi vi lubi moji mogli brati inu vas duhovniki ne bi več okrog prenašali. Zelo sem ponosen, da je danes slovstvo jako bogato inu lejpo. Slovenci so po meni napisali dosti pejsni inu bukev. Ali strah mi nažene v kosti misel, da se danes vedno manj Slovencev zavzema za naš jezig. Jer težki so časi in puno je nadlog inu vseeno vam je. Svojih otrok ne spodbujate vedno pri branju, učite jih tuje jezike. To je dobro, ali meja mora biti, zato ne pretiravajte preveč, zavedite se, da je Slovenski jezik naš, samo vaš inu a ko ga nočemo ubranit, nikdo ga ne bo. Zato lubi Slovenci hranite in spoštujte svojo besedo! Lea Kranjčič, 9. a znlŽ ivtlm,rmoyl /iWwiiL. «LtLji mdji oblUjKe/ri. ctaAdllo-!dt/M. ttlffUn * tifltotAr. A rojOjMjia. val fijedmv. %TMrmcanM,ivdthwi m mMl vdotmm kMi imati ytdcL, jiljž djim t«, hi iriuiLa, u/nvdas, fatim * Mml mufo jjaMj 'JtrZ/fV L. a^vL 20[vaf, znA«3^ AA- /taJiicC". Jtv a£.v ATftCt- £amAJ_. Ir IrcouurL. iKič - »ta IAJav Aa*- /vmA*4 jnJUMjoOlu /Af.:(or/ r,<- h£,c ^ociT^b/cfi- /n žolo e /e (o.b rouiredicK: 'ZooShje^oo SoLliec^cu loončho prišle ic, ven^nv pribit bC\ CH.a/7, noben olct.ni n€/bo vdč "iais cLn&o* ■ cio o ojroZan, Hojo ca/ Dre.vehie-L (qlel-ne (j)o£i'W ce C-Vhhna. ku-rjjo^ /o Llopi žafuo.hmo^j be ?<= «vyiP|'iVvif)- mVp h' Wo jn QO-iojju prc>r|~g rr^ilimo ^ V pjr~/lr po. plo^č! ggc^io^o, a^Lotxv ipo, t/ Ir^cv v na^F’ S ri>e ^ ir i k S?f^hmbra. v S(Jl ima \n V žv/gžW 6pa4- .‘Sp ^o-iopiVvv) • Airk naSo OtoLi .S^el oovf cbhcxž:i ^rih^iajo^k^i odhajajo. 3pef u novo ^Isko |elo ge ,|X)cčcvyio jo oove Ocene. A iprijjlobiutvvK). l^-~ no-ic^ , U?c Oo?r io kfec 5nov\ f5cxj' sasf^ii smo ni. N ourouvou V narav' no-idamo rax.li ene Svo.ri/ ocl dreves , Jo ptic. in 6Wri, ki iiin v naši ^laVi sploh m.^ Včasih sc nam ^cii, c^Vl % iie^emc^roV”''* 'oan tie. VVSpSvl °X\ $& V^vo te, ££, Twru h X'&e»«'-' OAAV"1" Oto ee- dv&ro m 6 Vem Wifflo *'%le &i»mM verna, ej-Wwte 'VOIUt<žlt\ i _ m - • ' ■•• .(žsiib N^Z o0>9 7^ cn< > v ^dcu Miv cjio^lo; 3t> ticrioeci^iec ^u''"° smučanj Po smučanju še zabava derbi t r,i j i nogometne tekme^^gi ?$v l / i / £ 'V ^če. <9 b, Moja fefoselc in Sara. Ktiak [^tok^vesolja _________________ 5 smučarka sveta Najboljši slovenski smukačsuperv6uslalom v dolomitih Q ] Smučarski teki Smuiarski skoki nogomet Trije goli VIKTORIJA PUC Kogasptob^Zemj/jsca ^ %, t3m spoda) | ^ese* $ S' TJ KRISTINA FIDERŠEK /f ,cnopem\fižv\x<*~r p2fl 8 1 |5f7 6P9 3 9 6 9 6P2 p5p 702 »INA31S '109V19 '»INAaamd 'QIAI>IS109V19 '»IN1V1SOI/MVS 'AOlSItid '»INIINBI/MVN '»INDOIOOBN :3Ai!say KRIŽANKA Reši križanko. Pojmi so povezani z življenjem in delom našega največjega pesnika. 1. Ime najbolj znane balade Franceta Prešerna 2. Ime Prešernovega rojstnega kraja 3. Obdobje, v katerem je živel Prešeren 4. Mesec Prešernove smrti 5. Ime Prešernove mame Sestavil: Domen Tomažič, 8. r PRIDNI K[OT MRAVLRUICE ZADNJE NOVICE, KI SO NASTALE MED OBLIKOVANJEM TEGA GLASILA L________ ’ ________________J DRŽAVNI PODPRVAK V soboto, 26. 5. 2018, je na OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani potekalo 50. zaključno državno tekmovanje "Kaj veš o prometu". Po predhodnih tekmovanjih se je na državno tekmovanje uvrstil Nejc Jakomini, ki je pokazal odlično znanje in spretnost na vseh področjih - pri preverjanju teoretičnega znanja o cestno-prometnih predpisih, pri spretnostni vožnji na poligonu in pri dolgi in zelo zahtevni vožnji po ljubljanskih ulicah. Skupni seštevek točk mu je prinesel odlično 2. mesto v državi. Čestitamo! J ODLIČNI REZULTATI V ATLETIKI V torek, dne 29.5.2018, je na mestnem štadionu Ptuj potekalo posamično področno atletsko tekmovanje za osnovne šole. Naši učenci se lahko ponašajo z 4 medaljami različnega sijaja. Osvojili smo eno prvo mesto in tri druga mesta, ter nekaj mest med prvih 10 v različnih atletskih disciplinah. Vsi tekmovalci z medaljami so se uvrstili tudi na finale državnega tekmovanja, ki bo 6.6.2018 v Žalcu in so tako že med 20 najboljšimi posamezniki v različnih atletskih disciplinah v Sloveniji med osnovnimi šolami. REZULTATI: 1. Neža Forštnarič 2. Staša Štern 2. Noelle Vilčnik 2. Eva Kokot Čestitamo! skok v višino skok v višino Sprint - 60 m skok v višino Mentor: Zlatko Marčič