.lisica \ 3 '-- GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA O . U MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 28 (434) LETO IX. NOVO MESTO, 17. JULIJI 1958 UREJUJE uredniški v - Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave St. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec* v Ljubljani S I. SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO O zadnji skupni seji obeh zborov OLO Novo mesto, ki je bila 12. julija 1958 v Novem mestu in so se je udeležili tudi odborniki bivšega OLO Trbovlje iz 4 priključenih ©bCin, rasen predstavnikov nekaterih svetov OLO in vodilne ga upravnega kadra OLO pa tudi ljudski poslanec Niko Šilih, je treba reči, da je bila značilna po hitrem poteku, rešitvi sorazmerno velikega števila zadev in precejšnjem zanimanju odbornikov. O priključitvi dela bivšega okraja Trbovlje k okraju Novo mestu je odbornikom najprej poročal Franc Pirkovič, predsednik OLO, ki je med ostalim dejal, da so tekoči posli med okrajema in občinami v redu prevzeti, s čimer je prvi del administrativne priključitve občin Brežice, Videm-Krško, Sevnica in Senovo v redu končan. Drugi del prevzema, ki obstaja predvsem v nadaljevanju proračuna bivšega OLO Trbovlje, še teče in se bo nadaljeval vse do konca letošnjega leta, ko bo posebna proračunska komisija zaključila tudi materialno poslovanje bivšega okraja. Arhivsko gradivo je bilo prav tako v celoti prevzeto; v njem je tudi arhiv bivšega okraja Krško. V imenu odborniških komisij je nato predlagal odbornik Vilko Videčnik, da naj bi imel novi okrajni zbor 60 odbornikov, okrajni zbor proizvajalcev pa 50 odbornikov. Novi OLO Novo mesto bi po- temtakem štel 110 članov, katere pa bo treba v smislu zakonov po izvršeni priključitvi 4 novih občin na novo izvoliti. Odborniki so predlog potrdili, kakor tudi sklep, da bodo 8. avgusta zasedali vsi občinski ljudski odbori, ki bodo na ta dan izvolili nove odbornike okrajnega ljudskega odbora. Na predlog odborniških komisij je OLO nato potrdil predlog položajnih plač uslužbencev upravnih organov OLO Novo mesto, pri čemer sta tovariša Maks Vale in Niko Šilih kritizirala premalo jasne kriterije pri določanju položajnih plač nekaterih vrst uslužbencev. Predlog je bil nato sprejet s popravkom. Določena je bila kategorizacija občin glede položajnih plač in potrditev položajnih plač Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v Novem mestu. Člani OLO so pravtako sprejeli odlok o oprostitvah časopisnih podjetij plačevanja proračunskega prispevka; koristil bo predvsem »Dolenjskemu listu* in podružnicama Ljudske pravice in Slov. poročevalca v Novem mestu. Na novo so bili nato določeni stroški obrtnikom, članom komisij in svetov OLO, dnevnica v okraju Novo mesto pa je bila izravnana z zveznim predpisom o dnevnicah (1300, 1200 in 1000 din). Nekaj več razpravljanja je bilo okrog prenosa pristojnosti glede upravljanja TSS v Videm-Krškem, Posavskega muzeja in višje gimnazije v Brežicah ter Splošne bolnišnice (Brežice) in Doma onemoglih na Impolci (občina Sevnica). Odborniki so se zedinili v misli, da bo treba s proračuni v prih. letu pereča vprašanja prosvetnih ustanov rešiti tako, da ne bo zastoja. Bolnišnica in Dom onemoglih pa morata kot zavoda s sam. finansiranjem dosledno izter- Kaj pripravljajo za Dan vstaje Okrajni odbor Zveze borcev je prejel od številnih občiri-skih organizacij poročila o živahnih pripravah za Dan vstaje. Zvečer 21. julija bo ob 20. uri svečana akademija, ki jo pripravljajo novomeška društva in JLA. Na dan vstaje 22. julija ob 10. uri dopoldan bodo Odkrili spominsko ploščo v Bršljinu. Mladinske delovpe brigade na območju novomeške občine bndo v sodelovanju z organizacijami Zveze borcev imele zvečer pred praznikom interne proslave. Delovne brigade na območju Otočec in Bela c«rkev bodo na Dan vstaje priredile večjo akademijo v Beli cerkvi. Proslave 15. obletnice bojev v Jelenovem žiebu se bo udeležila večja skupina borcev iz brigad, ki so v teh bojih sodelovale. Razen akademij pripravljajo po vseh krajih kurjenje kresov ter taborne ognje, kjer bodo stari borci obujali spomine in pripovedovali svoja doživetja mladini. Razen tega bodo številni pohodi v zgodovinske kraje iz NOV, predvsem v Belo krajino. ASFALTIRANJE IN BETONIRANJE Sporočamo veselo novico: gradbena podjetja in mladinske delovne brigade so začele asfaltirati in betonirati avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb. Od Ivančne gorice navzdol delajo asfalterji, betonsko prevleko nove magistrale pa polagajo blizu Brežic in v neposredni bližini Doma-siovca. Z betonskimi in aslalterskimi deli zdaj ne bodo več nehali, dokler ne bo v pozni jeseni nova cesta gotova. jati dolžne prispevke od pristojnih občin, nikakor pa ne samo od ObLO Brežice ali ObLO Sevnica. Sprejeto je bilo tudi dopolnilno priporočilo glede ustanovitve Ekonomske srednje sole v Novem mestu, ki bo začela s poukom to jesen. Dopolnilna šola otrok padlih borcev bo prenesena v Črnomelj. OLO je dal nato jamstvo za posojilo Kmetijskemu posestvu Šentjernej za gradnjo skladišča za sadje in Zadružni mlekarni v Novem mestu za nakup novega tovornega avtomobila. Poročevalec je bil Ludvik Golob. Odborniki so izvolili tudi nove člane okrajnih svetov in komisij ter proračunske komisije, ki bo imela 16. julija v Trbovljah prvo sejo. Imenovan je bil tudi upravni odbor Počitniškega doma v Fazanu pri Portorožu in nov upravni odbor Higienskega zavoda v Novem mestu. Odborniki so rešili tudi več prošenj in pritožb, ki jih je predložil za komisijo OLO Franc Jarc. O okrajni komunalni banki člani OLO tokrat niso razpravljali, ker zadeva še ni bila pripravljena do seje. Zdaj je žito že skoraj povsod požeto in spravljeno. Letina je bila na Dolenjskem — rasen ponekod v spodnjem toku Krke — bogata in nadvse lepa. Kmetje so t pridelkom zadovoljni in če obrodi še sadje In trtje tako, kot zdaj zares lepo obeta, bodo kašče in kleti v jeseni polne kot niso bile že vseh zadnjih deset let... V miru in blagostanju nam rode polja, delajo tovarne in delavnice. Pred 17 leti v tem času pa Je bilo drugače. Fašistični okupatorji so planili na našo deželo kot umazani jastrebi in jo razkosali kakor razudenoga vola. Napovedali so nam iztrebljenje, toda zasukalo se Je čisto drugače. 22. julija 1941 je počila prva partizanska puška tudi v Sloveniji in obrnila kolo zgodovine enkrat za vselej v pravo smer. Iz naroda ponižanih hlapcev smo pod vodstvom Komunistične partije in OF v revoluciji za ceno velikih žrtev dozoreli v gospodarje in upravljalce naše dežele in skupno z jugoslovanskimi narodi sestavni del svobodne, neodvisne socialistične Jugoslavije. Ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva pozdravljamo vse borce in aktiviste NOB, spominu žrtev za svobodo pa velja tud« tokrat naše globoko spoštovanje in ljubezen. Predstavlfamo Videm - Krško Obrnili smo se na tovariša Staneta Nunčiča, predsednika občinskega ljudskega odbora Videm-Krško, s prošnjo za odgovore na nekaj vprašanj, ki nas in naše bralce ob združitvi i občin spodnjega Posavja z novomeškim okrajem najbolj ^.nimajo. Trdinove nagrade za 1958 Letošnji nagrajenci: PD »Josip Jurčič«, Janez Gartnar in Božo Račič V ponedeljek dopoldne je bila v prostorih Dolenjskega muzeja v Novem mestu slavnostna podelitev letošnjih Trdinovih nagrad. Ob navzočnosti predstavnikov kulturnih in javnih ustanov, kulturno-prosvetnih delavcev in OK LMS je slavje začel Vladimir Berce, predsednik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev. Dejal je med drugim, da podeljuje okrajni svei letošnje Trdinove nagrade ljudem, ki so z vztrajnim in plodnl.m delom mnogo storili za kulturno rast dolenjske deželice. Nagrado za Ijudskopro-»vetno delo je svet letos dodelil Prosvetnemu društvu JOSIP JURClC v Trebnjem in tovarišu Janezu Gartnar ju. predsedniku občinskega sveta Svobod in prosv. društev ' Trebnjem, medtem ko je nagrado za pedagoško delo namenil tov. Božu Račiču, upokojenemu ravnatelju drž, zavoda za žensko domačo obrt t? Ljubljani. Predsednik Berce h nato podrobno utemeljil za-»kifje. vsestransko požrtvoval-Kofit in prizadevnost PD JOSIP JURClC v Trebnjem, kt sodi med najdelavnejša pro-*0$trui društva na Dolenjskem. Podrobno je razalenil društvc-•lil delovanje, njegove. sekcije Mladina iz drugih držav na avto cesti V torek in sredo »o pvitle n« avtocesto Ljubljana-Zagrob Prve skupine inozemskih mladincev in mladink, ki bodo po-"^ale pri graditvi ceste. in uspehe, dosežene v zadnjem letu, ki so plod kolektivnega dela, razumevanja in discipline članov društva. Prav tako je opisal izredno požrtvovalnost nagrajenca Boža Račiča in Janeza Gartnarja ter njuno dosedanje pedagoško oz. splošno Ijudskoprosvetno delo. Zlasti je poudaril kvalitetno režisersko in vzgojno delo J. Gartnarja v Trebnjem in široko področje Ijudskoprosvet-nega udejstvovanja B. Račiča, ki se je uveljavil v zadnjih 4 desetletjih kot pisec, predavatelj, časnikar, risar, rezbar in raziskovalec ter zbiralec belokranjske etnografije. Predsednik Berce nato razdelil dvplome in nagrade; za PD JOSIP JURClC jo je prevzel predsednik društva Zvonimir Skalar. V imenu nagrajencev se je za priznanje toplo zahvalil tovariš Božo Račič. Ob tej priložnosti je tov. Berce razdelil tudi »-Odlikovanja Svobod*1, s katerimi je nekatere zaslužne Ijudskopro-svetne javne delavce v našem okraju odlikoval republiški svet Svobod in prosvetnih društev. Odlikovanje Svobod JI. stopnje je izročil Lojzetu Kastelicu, medtem ko so odlikovanja III. stopnje dobili Tone Markelj, Bogo Komelj in Jule Kobe. Tovariš predsednik, bralcem Dolenjskega lista bi radi predstavili občino VIDEM-KRŠKO in jih seznanili % njenimi dosedanjimi uspehi, povojno rastjo in z načrti, ki jih imate. Prosimo te, da bi naštel najznačilnejše uspehe v napredku Videm-Krškega po osvoboditvi do danes. Občina Videm-Krško obsega 16.553 ha in ima pribl. 14.000 prebivalcev. Brez dvoma je to področje, ki ga danes zajema občina, v povojnih letih socialistične graditve doseglo velik in pomemben uspeh. Dograjena je bila tovarna časopisnega papirja poleg že obstoječe tovarne celuloze, tovarne čokolade in drugih obratov. Nova tovarna nj pomembna le za občino in njeno okolico, marveč za celotno Jugoslavijo in njeno gospodarstvo. Kolektiv, ki šteje nad 800 delavcev in uslužbencev, ustvarja že skoraj nad 5 milijard dinarjev družbenega bruto proizvoda, letos pa bo izdelal 28.000 ton časopisnega papirja, kolikor znašajo celotne jugoslovanske potrebe. Časopisnega papirja poslej ne bomo več uvažali. Mi' POLETJE, MUDOST, SONCE > ŠOTORI OB KOLPI k: «4 «* VREME *A cas on 18. no 27. JULIJA nkrog 1$). julija manjše krajan* nevihte prod vse m v ■#» **rn| Sloveniji, a okrog 2«. Ju- Ua močne krajevne nevihte z 2*lvi In močno ohladitvijo. V ••taliMTi lepo poletne vreme. • ttrlokranjttki lllcd« — Kozakovim pri Metliki tako pravilo /are* idiličnim prostorom oh Kolpi P°d ZeleheJem ln , Da. zares: polšji., mladost, sonce, šotori ob Kolpi in veliko, veliko sreče v mladih snih, ki n* 2 taborih pod 50 šotori uživajo zaslužene počitnice in |1 nabirajo moti novo drlo v Je*eni Tako velike«* lahora na Dolenjskem po osvoboditvi se n| bilo. pa tudi prej nikoli Taborniki iz Novega mesta, Črnomlja. Straže In Šentjerneju lma,° »» ta-hnru ohllo ialiav. pn l»d| učijo te različnih spretnosti In koristnih znanj. Prejšnji leaen «0 jih obiskali tujli tovarifti .lože Borfttnar, Štefan Simončič. Franc Hrkovle, Viktor /uijam.č Jane, Zinile in številni nlarftl Iz Novega mesta, Črnomlja In Straže. Taborniki lepo pozdravi^ do. mače In prijatelje! Gospodarski uspeh občine j*-J tudi kovinska zadruga, ki se je .z majhnega privatnega podjetja razvila že v večji industrijski obrat s 170 delavci, z moderno halo in s strojno opremo. Ustanovljeni so bili že drugi obrati, kot tiskarna, k. se lepo razvija, Elektro Videm-Krško, gradbeno podjetje SAVA, kar vse daje občini močan industrijski pomen s precej visokim narodnim dohodkom. Hiter gospodarski razvoj in industrializacija občine pa je seveda povzročilo tudi mnogo problemov v komunalnih, prosvetnih in drugih službah, ki jih je bilo nujno treba takoj reševati. V Krškem ni bilo vodovoda: zato je občina temu vprašanju posvetila največjo skrb, V letu 1956 je zgradila vodovod, ki ga zdaj po odsekih izpopolnjuje. Zgradila je kanalizacijo, uredila več vodooskrbnih objektov, uredila in odprla 2 novi soli, v Dolenji vasi in Se-nušah, adaptirala Solo v Le-skovcu in uredila lepo otroško igrišče. Zdaj urejujemo šole v Velikem Podlogu, Vel. Trnu in na Zdolah. Zgrajen je bij nov kulturni dom na Vidmu, adaptiran in urejen pa v Leskovcu. Zgrajena je bila cesta Videm-Zdole, znana kot »-predvolilna« cesta še iz časov stare Jugoslavije. Tovarna celuloze in časopisnega papirja je zgradila moderen hotel in lep olimpijski plavalni bazen, kar daje osnovo za razvoj turizma. Razen hipodroma je bila zgrajena spid-vej steza za motorne dirke, ki so bile že dvakrat z mednarodno udeležbo. Odkrit je bil spomenik, posvečen izseljencem in NOB. urejen park. /grajenih nad 150 sodobnih dvosobnih in trisobnih stano- N0V01ES dobi 368 milijonov din posojila Jugoslovanska investicijska Oanka je 11. julija odobrila vrsto investicijskih posojil. Bkfftd drugimi podjetji .je bil ■>dobren tudi kredit Dolenl-ski lesni industriji NOVOLES v Novem mestu v znesku 2(58.8 milijon* dinarjev za zgraditev »brata za proizvodnjo vezanih plnSč, podjetje pa bo razen tega dobilo še 100 milijonov lin za potrebna obratna sredstva. »Novolesov« načrt o povečanju proizvodnje lesnih izdelkov se bo tako vendarle uresničil. vanj, nabavljena 2 nova kinoprojektorja itd. Mnogo je bilo narejenega tudi pri elektrifikaciji podeželja. Samo v zadnjih 3 letih je bilo zgrajenih 9 transformatorjev in 22 km daljnovodov visoke napetosti. S tem smo ustvarili pogoje, da bo lahko vsaka hiša v občini dobila že Stane Nunćič, predsednik ObLO Videm - Krško: »Dosegli smo enotno gledanje in skupno reševanje najvažnejših vprašanj v občini.« letos in prih. leto električno luč, s čimer bo elektrifikacija občine zaključena. Lani je bila ustanovljena tehnična srednja šola v Krškem s strojnim in elektro oddelkom. Kmalu bo začela obratovati javna pralnica in krpalnica. Tako sem nanizal nekaj najznačilnejših uspehov socialistične izgradnje in komunalnega sistema v občini. Delež industrije v vaši občini je z obstojem tovarne roto papirja nedvomno zelo velik; kako pa je s kmetijstvom v občini, z njegovo proizvodnjo in z načrti kmetijskih zadrug? Navzlic močnemu razvoju ndustrije in obrti kmetijstvo že ni naredilo vidnega koraka naprej. V občini imamo dva socialistična kmetij, obrata: zadružno posestvo -Matija Gubec« in kmetijski obrat SKZ Videm (levi breg). Prvi razvija plantažno sadjarstvo in je posestvo doseglo že lepe uspehe. Drugo je vinogradniško cosestvo z dobro osnovo. Obe oosestvi imata lepe načrte in sta zarodek socialistične preobrazbe kmetijstva v občini. (Nadaljevanje na 3. strani) Konec avgustu: mnogoboj slovenskih tabornikov na "Strugi ob Krki Od 24. do 30. avgusta bo na Strugi ob Krki veliko tekmovanje slovenskih tabornikov. Prve tri dni se bodo pomerili medvedki in čebelice, najmlajši člani taborniške organizacije, nato pa bodo tridnevna tekmovanja najboljših signali-stov, postavljalcev šotorov in tekačev orientacijskega krosa. Organizacijske priprave je prevzel Dolenjski taborniški svet v Novem mestu. zabeleženo Zidovi rastejo Marsikdo z obupanim obrazom hodi po hišah, trka in prosi za stanovanje, marsikateri delavec z obupom gleda na prenapolnjeni prostor v delavnici, diha slab zrak in nima pri delu dovolj svetlobe. Toda kljub temu gradimo, premalo sicer, gradimo pa vedarle. V Novem mestu rastejo stanovanja, upravna poslopja in delavnice. Stanovanja nas najbolj zanimajo. V gradnji je 108 stanovanj: 24-stanovanjski blok na Znančevih njivah, 42 stanovanj gradi JLA na Zagrebški cesti, 7-stanovanjsko stavbo gradi SGP Pionir, 3 stanovanja Okrajni zavod za socialno zavarovanje v novem upravnem poslopju, 18 stanovanj Motomontaža (3 šestorčke) v bližini tovarn« na Grmu. Razen tega je v gradnji 14 enostanovanjskib hillc, ki jih gradijo privatn1- ki. Od tega jih je 5 v gradnj še oi lani, ostale pa od letos Privatniki gradijo na Sm.-helski cesti, na Ločenski cesti 'n na Kodeljevem hribu Razen omenjenega grad; Motomontaža industrijsko halo v 2abji vasi, Zavod za socialno zavarovanje upravno poslopje, hotel Metropol dviga stavbo za 1 nadstropje, v gradnji je nova bencinska črpalka pri osnovni šoli. Podjetje pralnica in čistilnica grad1 novo poslopje nad Seidlovim mlinom (v vrhnii etaži so predvidena tudi stanovanja). Na sodišču pa popravljajo in preurejujejo prostore. Lepa in pestra živahnost. Zvedeli pa smo še, da pripravlja ObLO že za to jesen gradnjo še enega večjega stanovanjskega bloka rad Kandijo. t. JBB »DOLENJSKI LIST* Stev. 27 (43S) Zanimivo in pestro S posvetovanja komisij za družbeno upravljanje pri občinskih odborih Socialistične zveze delovnega ljudstva Komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL Novo mesto, je 9. julija razpravljala o stanju družbenega in delavskega upravljanja v okraju ter pripravila načrt dela za letos. Na seji so bili razen članov komisije prisotni tudi predsedniki komi-tij za družbeno upravljanje pri občinskim odborih SZDL. *___ Zgledna tovariška pomoč Tovariš ing. Rsiko Vujnovie, name, =5m k komandanta G S MDB, J« dal uredništvu »MLADOSTI« Izjavo, v kateri je posebno pohvalil izredno uspešno strokovno pomoč, ki so Jo v zadnjih 3 mesecih prostovoljno nudili brigadam strokovnjaki iz podjetja »Tunelogradnja«, dijaki Srednje tehnične šole iz Ljubljane in študenti gradbenih fakultet. Njihova zasluga ,je. da so dosegla dosedanja dela brigad visoko kvaliteto. Tovarna na Vidmu: letos 28.000 papirja! Na pobudo izvršnega sveta je delavski svet tovarne roto papirja »D j uro Sala j« na Vidmu sklenil, da bo povečal proizvodnjo časopisnega papirja od sedanjih 26.000 ton na 28.000 ton. S tem bodo krite v celoti vse naše potrebe po rotacijskem papirju. •MIIIIMIHIIIIMIIMIMIMMIIIIIMIIIMIIIIIHIIIIIMI Naš o Družbeno in delavsko upravljanje je bilo do zdaj več ali manj prepuščeno samo sebi, razen redkih kampanjskih posegov družbenih organizacij ob volitvah družbenih organov. Obstajale so komisije na občinah, pri občinskih odborih SZDL in v sindikatu, ki pa niso delale v povezavi. Razvoj zahteva združitev vseh sil pri tem pomembnem delu. Zato bo prevzela skrb za družbeno in delavsko upravljanje v okraju SZDL v tesnem sodelovanju s sindikatom in komuno. Občinski odbori SZDL bodo v treh mesecih temeljito razčlenili delo organov družbenega upravljanja in dali stvarne predloge za bodoči razvoj, gradivo pa dostavili tudi komisiji pri okrajnem odboru Socialistične zveze. Družbeno upravljanje bodo v bodoče načrtno usmerjali občinski odbori SZDL, ki bodo pripravili načrte dela za leto 195S in jih nato uresničevali. Naloga,, ki jo je SZDL prevzela, ni majhna, saj je pri nas mnogo organov delavskega in družbenega upravljanja: razni sveti in komisije pri občinah, zbori proizvajalcev, potrošniški sveti, zbori volivcev, hišni sveti, šolski sveti, stanovanjski sveti, zadružni sveti ter delavski sveti in njihovi upravni odbori. Važno je vprašanje vzgoje ljudi v organih delavskega upravljanja. Komisija je pripravila načrt za tečaje po občinah, ki se bodo kmalu pričeli. Naloge so velike, vendar je celoten načrt komisije temeljito pripravljen in posega zelo globoko v bistvo najvažnejših vprašanj samoupravljanja. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Norica, da je skupina iraških oficir* jev izvedla državni prevrat, v katerem sta bila ubita dosedanji premier Nuri Said in prestolonaslednik, kraljev stric Abdul Illah, ter razglasila prvo iraško republiko, se je raznesla po svetu z bliskovito naglico. Zarota je bila izredno dobro pripravljena, izvedena pa je bila v trenutku, ko sta se kralj Fejsal in Nuri Said odpravljala na pot v Carigrad na sestanek šefov držav bagdadskega pakta. Nova vlada je bila imenovana takoj in ima štirinajst članov. Poleg tega so ustanovili tudi svet suverenosti s tremi člani Večje število višjih oficirjev je vlada takoj odstavila, med njimi tudi dosedanjega načelnika generalnega štaba. Nekaj ur po prevratu je bilo razglašeno izredno stanje, obenem pa so zaprli tudi vse državne meje. Poročajo, da je bil sicer prevrat izveden brez posebnega hrupa, da je danes v Bagdadu mirno, ter da se tujim državljanom ni zgodilo prav nič. Dogodek je zelo važen in lahko pomeni začetek izredno nevarnega zapleta ali pa začetek razpleta na Srednjem vzhodu. Zasedaj je še prezgodaj, da bi napovedali, katero izmed tega se bo zgodilo. Uspeh revolucije bi prav lahko pomenil, da bo razpadel bagdadski pakt, ki je bil Nuri Said njegov glavni pobornik, in s tem eden izmed povzročiteljev blokovske napetosti v tem delu sveta. Republikanski Irak bi prav gotovo tudi začel sodelovati z Združeno arabsko republiko in storjen bi bil še en važen korak naprej v združevanju arabskega sveta, kar bi bilo še posebno važno zato, ker bi bil Irak prva »petrolejska država«, ki bi se zares pridružita arabskemu združevanju. Uspeh revolucije bi prav lahko pomenil torej začetek razpleta in začetek obdobja blaginje za ves Srednji vzhod. Pridružitev ostalih arabskih držav bi po propadu nu-risaidovskega Iraka postala samo še vprašanje časa. Vprašanje pa je, ali bo res tako, in ali ne bo pomenil prevrat nevarnega zapleta. Irak je namreč za Zahod izredno važna postavka. Za ZDA pomeni Irak ključ v cijo ne bi bilo težko najti. Ne smemo pozabiti, da je Irak že nekaj mesecev združen z Jordanijo in da je po določilih nove ustave, ki je bila že sprejeta, sedaj, ko ni Nuri Salda in Fejsala, zakonita vlada unije v Amanu, vladar države ps jordanski Husein. Kolikor bi s« le-ta torej odločil poklicati na pomoč velesile, bi bilo to »zakonito« s formalno pravne politične plati. Opozoriti je treba tudi, da imajo velesile prav sedaj zaradi ne- PREVRAT V IRAKU obrambnem pasu na Jugu Sovjetske zveze, ali, z drugimi besedami, v bagdad-skem paktu. Za Veliko Britanijo pa pomeni Irak edini vir »britanske« nafte. An gl o iraška petrolejska družba, pri kateri ima glavno besedo britanska vlada, ki ima edina koncesijo za izkoriščanje iraškega petroleja, je po mnenju vodilnih svetovnih ekonomistov glavna žila britanske blaginje. Brez Iraka bi Britanija ostala brez samostojnega vira nafte in bi bila v celoti odvisna cd ZDA, Se več, nekateri gospodarstveniki so prepričani, da bi konec Angloiraške družbe pomenil konec vloge velesile, ki jo ima še vedno Velika Britanija. Konec zahodnega vpliva v Iraku bi prav tako istočasno pomenil konec zahodnega vpliva na vsem Srednjem vzhodu. Zato je vprašanj', kako bodo velesile reagirale, in koliko so pripravljene tvegati. Zakonitih argumentov za interven- davne libanonske krize na tem področju precejšnje število vojaštva, ki ga lahko takoj uporabijo. Morda je res, da se Husein tega ne bo upal storiti, ker bi se s tem v očeh vseh Arabcev do konca kompromitiral. Toda na drugi strani pa se verjetno zaveda, da njegovo žezlo ne bi za dolgo moglo preživeti Fejsalovega, in morda bo pripravljen storiti vse, da bi si ga ohranil... V tem primeru bi nastopile britanske In ameriške čete in na Srednjem vzhodu bi se ponovno razvil izredno eksploziven položaj izpred nekaj let. Na katero stran se bo obrnila tehtnica nam bo pokazalo že prihodnjih nekaj dni. Vsekakor je želeti, da se bodo velesile zavedle, da nacionalističnih teženj arabskih narodov ni mogoče z a tre ti in da bi bilo pametneje in koristneje, če bi se z njimi sprijaznile in jim raje pomagale. —af 0 mešetar jih in mešetarjenju milino........ samo v mislih. Združenje šoferjev in meha-1 nikov je precej močna orpant-: zacija, vendar se bo morala j V spomin na 13. julij 1944, »-Naše združenje je pripraui-j ko je prva motorizirana enota Jo številne prireditve. Brigade ž NOV stopila v akcijo pri Zu- kljub temu, da je nedelja, ne j žemberku na Dolenjskem, pra- morejo ostati brez hraner 13.\ znujejo šoferji in mehaniki 13. julij smo praznovali s tovariši"-julij kot svoj praznik. Tudi Jože Kolenc je šofer; že 10 let upravlja krmilo avtomobila. Zdaj vozi za brigade, dela pa pri GPZ Novo mesto. »Kako živite?* »Imam velike težave zaradi ttanovanja. Družina stanuje v Trebnjem, jaz pa se v Novem mestu z dvema sostanovalcema stiskam v eni sobici. Posebno odkar vozim za avto cesto, je še teže. Plača je sicer primerna, vendar mislim, da je naše delo v teh pogojih nemogoče preplačati. Ob petih zjutraj pr'čnemo, končamo pa običajno kasno zvečer. Večkrat vozimo tudi ponoči, ker je premalo vozil in šoferjev. Od marca dalje, kar vozim za avto cesto, sem prevozil že 13.000 km. Voz ima za sabo že 124.000 kilometrov. Prevzel sem ga od šoferja Grila, ki je zaslužil z njim zlato značko tovarne TAM Maribor. Do danes motor še ni bil v generalnem popravilu}*! »Kaj mislite o Šoferskem poklicu?** »Je zelo odgovoren in tudi nevaren, posebno zdaj, ko promet narašča. To občutimo posebno mi, ki vozimo za avto cesUt. Včasih presedim tudi 18 ur za krmilom. Zadnje dni maja, ko sem vozil češnje za brigade iz Šempetra pri Gorici, Takole so šli nad koiorddarja v Dragatušu. Upravnik tovariš Banovce, kontrolira škropljenje. (Foto Jože Škof) NA ŽIVINSKEM SEJMIŠČU Na sejmu v Novem mestu 14. julija so pripeljali 489 prašičkov, starih od 6 do 10 tednov, in 21 prašičev, starih od 3 do 7 mesecev. Skupaj torej 510 repov. Prodali so 398 prašičev, cene pujskom so se gibale od 3.000 do 5.000 dinarjev, prašičem, starim od 3 do 7 mesecev, pa od 5.000 do 20.000 dinarjev. • NAROČAJTE • IN SIRITE • DOLENJSKI LIST! Zakaj je svinina po 400 4b kilogram? Tako se verjetno vprašujejo naše gospodinje. Odgovor, ki ga bomo skušali posredovatd, zajema verjetno le člen v verigi raznih nepravilnosti pri odkupu. Gospodinje, le prisluhnite! 1 Jože Globevnik, rr.esar iz Ško-cana, pesestnik 4 ha zemlje, je hkraiti odkup oval ec živine pri KZ Skocjan, Odojki, mladi prašički se v škocjanski in šentjer-nejski dolini zlahka prodajo. Zato prekupčevanje z njimi lepo cvete, saj se pri tem dobro in na lahak način zasluži. Globevnik je 27. marca letos na sejmu v Skoejanu prodal zadrugi 12 odojkov. Kako in kje jih je dobll7( Zgodba je precej dolga in močno zameštrama, to- rej pojdimo lepo po vrsti: 9 prašičkov je kupil 19. marca na sejmu v Sevnici, ostali trije pa so bili domače reje. Od 9 preprodanih je kupil 5 odojkov od Marije Mlakar iz okolice Bake, 4 pa od Franoa Kolmania z Met-nega vrha. Živinska potne liste (v nadaljnjem besedilu bomo uporabljali kratico »pos«) je od prodajalcev na sejmu v Sevnici prejel, ni pa naredil prenosa Lastništva na svoje ime, torej je prekupčeval. Vseh 9 odojkov je kupil za 60.700 diim, zadrugi pa jih je prodal za 58.500 din. Pri tem je torej zaslužil 7.800 din. Marija Mlakar, ki je 5 odojkov prodala Globevnilku, jo te kupila 28. februarja na sejmu v Bučki od Alojza Urbanča. Tudi Šolstvo in drugi problemi na seji novomeškega občinskega ljudskega odbora Dnevni red skupne seje obeh zborov volivcev obč. LO .Novo mesto 10. julija je bil obširen. Seja je trajala več kot štiri ure. Najprej so odborniki poslušali izčrpno poročilo sveta za šolstvo o stanju v šolstvu na območju občine. V zvezi s poročilom in z razpravo ter s priporočili sveta za šolstvo je občinski ljudski odbor sprejel več skl&pov, ki zadevajo šolstvo v občini. Med drugim je sprejel sklep o ukinitvi nižjih gimnazij v Mirni še mnogo truditi za strokovni: dvig šoferjev in utrjevati terl razvijati zavestno delovno rit-H sciplino voznikov. Nesreče so\ pri nas pogoste in tudi šoferji: marsikatero zakrivijo. Delo, ki. ga opravljamo za \ avto cesto je zelo naporno, I vendar sem pripričan, da bomo: vsi vzdržali!** Motor je zaropotal in tora-i T riš Kolenc je s kamionom pol-\ U sem bil 36 ur za krmilom in nim zelenjave izginil za ovin-, tem samo 1 uro malo počival.*1 kQm- , -V nedeljo je bil dan šofer- Njemu in vsem šoferjem v i jev. Kako ste ga praznovali?« okraju: SREČNE VOŽNJE! Komisija za razpis službenih mest pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Novem mestu RAZPISUJE 5 službenih mest bančnih uslužbencev odnosno prlprav-nikov-bančnih uslužbencev pri hranilnici v Novem mestu. Pogoj za sprejem je dokončana ekonomska srednja šola odn. dokončana srednja šola z zaključnim izpitom. Osnovna in položajna plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Nasdop službe takoj ali Po dogovoru. Prošnje vložite na Zadružno hranilnico in posojilnico Novo mesto. V slučaju nezadostnega števila prosilcev z gornjo šolsko izobrazbo, bodo sprejeti v službo pripravniki za pomožnega bančnega uslužbenca, za kar je potrebna dovršena nižja srednja šola. I CD ■ CD ■ CD M CZ) S CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD B CD I C IVotranjepolitičn i tedenski prejjled Temelji za nov šolski sistem V novem splošnem zakonu o šolstvu, ki ga je nedavno sprejela Zvezna ljudska skupščina, so položeni pravni temelji za nadaljnjo Izgradnjo našega sistema vzgoje in izobrazbe. Zakon pomeni v bistvu temelj takšnega sistema šol in drugih ustanov za vzgojo ter izobrazbo, ki bo prispeval neprimerno več k strokovni in socialistični vzgoji mladine in državljanov sploh. S tem zakonom smo začeli uresničevati reformo našega šolstva. Tako reformo pa Je zahteval hiter razvoj gospodarstva In družbenega upravljanja. Oboje, namreč gospodarsko kot družbeno upravljanje, zahtevata mnogo novih kadrov, ki so vsestransko razgledani. Pri tem sicer upoštevamo, da šola ni vsemogočen in edini činitelj, ki oblikuje ljudi, prepričani pa smo, da lahko k temu veliko prispeva. Zakon uvaja šolski sistem, ki Je celovit in dosledno demokratičen. Razen rednih šol obsega tudi različne ustanove za vzgojo v predšolski dobi ter ustanove za izobrazbo odraslih In šole za strokovno izpopolnjevanje. Ko bomo vse to uresničili, bomo imeli celovit sistem za šolanje In Izobrazbo. Opustili smo tako Imenovane stopnje v Šolskem sistemu, z druRn besedo šolanje po vnaprej določenem ko-pltu. Na osnovna šolo, ki bo trajala poslej osem let, so navezane različne strokovne šole. ki bodo pripravljale kadri za gospodarstvo In druge javne službe. Na to osemletno osnovno šolstvo pa je navezana tudj Selj ta splošno izobrazbo — gimnazija. V sklop teh šol spadajo potlej tudi vse ustanove, v katerih se bodo vzgajali kvalificirani delavci, tehniki in visokokvalificirani delavci in naposled tudi visoke šole, v katerih se bodo šolali visokokvalificirani strokovnjaki. Novi šolski sistem je dosledno demokratičen, saj odpravlja dvojnost v sitemu vzgoje, ugodnejši položaj katerekoli vrste šol. Doslej so bile šole v manjših mestih, industrijskih naseljih pa tudi na vasi zapostavljene v primeri s šolami v mestu, saj na primer v osemletkah po manjših krajih niso poučevali niti encua jezika in podobno, Odslej bo vzgoja na vseh šolah enaka. Na ta način bo vsem mogoč tudi dostop v višje šole, seveda iuj osnovi znanja in sposobnosti. Tako ho imela mladina iz slehernega kraja možnost, da nadaljuje šolanje v višjih šolah In ta pravica mladih državljanov poslej ne bo le deklaracija. Sposobnim učencem pa bo omogočeno, da dobe štipendije in druge olajšave za šolanje, kar ne lio odvisno le od prosvetnih organov, marveč od orna nov družbenega samoupravljanja, od šolskih odborov do svetov in vseh drugih člniteljev, zlasti podjetij, ki bodo želela prldohltj sposobne kadre. Popolnoma. •ffttMno je gledišče tistih, ki menijo, da naši deželi zadostuje štiriletno obvezno šolanje. Ko smo razpravljali o šolski reformi, je bilo slišati precej takih pripomb. Ko govorimo o tem, ne smemo pozabljati, da je tehnični napredek zelo nagel. Človeštvo je prišlo v novo tehnično revolucijo, v dobo avtomatizacije in uporabe jedrske energije v proizvodnji. Vse to pa postavlja pred ne- posredne proizvajalce nove zahteve. Njegova splošna izobrazba mora bili neprimerno širša. Razvoj zahteva od njega, da se lahko poglobi v tehnični proces in hitreje prilagodi naglim spremembam. Vsi podatki o gospodarstvu govore, da bi žc vedaj napredovali precej hitreje, če bi imeli širše splošno znanje, pa tudi več tehnikov, inženirjev, agronomov Itd. Prav zato tudj trditev, da osemletno obvezno šolanje zadržuje mladino v šolah, namesto da bi se le-ta vključevala v proizvodnjo, ne drži. Takšen sistem šolanja bo omogočil mladim ljudem lažji »start«, če tako rečemo, v poklice, za katere sc bodo odločili. V novem Šolskem sistemu so dobile osrednje mestu tudi strokovne šole. Ne le zato, ker jih obravnavamo kot družbeno enako pomembne ustanove, kakor so gimnazije, marveč zato, ker sistem omogoča ustanavljanje takšnih strokovnih šol, ki bodo tako po trajanju snlun.ja. kot po učnem načrtu najbolj ustrezale potrebam gospodarstva in javnih služb. S pošolsko izobrazbo pa bomo omogočili, da se bodo tudi starejši državljani usposabljali za opravljanje vedno odeovor-nejših nalog, ki jih prinaša nenehen tehnični in družbeni razvoj dežele. Smisel in vsebino novega zakona bomo lahko uresničevali postopoma. Poseben uvodni zakon k zakonu o šolstvu določa, da bodo morale republike v enem let« Izdati svoje zakone o osnovni šoli. Najkasneje v piihu letu bndo morale republike Izdelati nove učne načrte. Najkasneje v dveh d lili pa bodo morali biti pripravljen) tudi program) za druge šole, vStevsi tiste, v katerih se bodo izohra/e val) odrasli. To vsekakor ni enostavna naloga. In bo /.ihlevala lako od prosvel-nih organov kot od organov samoupravljanja precej dela. peči, stopičah in Smarjeiti ter o ukinitvi gimnazije v Novem mestu. Hkrati je sprejel odlok o ustanovitvi dveh osemletk in štiriletne gimnazije v Novem mestu ter o ustanovitvi osemletk v Mirni peči, Smarjeti In Stopičah. Vsi sklepi so v zvezi /. reformo šolstva. V nadaljevanju seje je odbor sprejel odlok o pokopališkem redu, ki podrobno določa postopek pri pogrebih ter red na pokopališčih. r-metnin-n je odlok o .skupnem zatiranju rastlinskih bolezni, škodljivcev In plevelov. To odgovorno nalogo bodo pa v bodoče organizirale ln izvajale kmetijske zadruge vsaka na svojem območju ob sodelovanja lastnikov odnosno najemnikov zemljišč. Za kršitev predpisov po tem odloku »o zagrožene kazni. V obravnavi gospodarskih zadev občine je bila ponovna razprava o predloženom odloku za poseben proračunski prispevek v proračun občine. Odlok tudi tokrat ni bil sprejet, ker so imeli odbornik) proti njemu številne pomisleke. Na dnevni red bo prišel spet na prihodnji sej'. Odborniki so se zanimali, kako Je a odkupom Ferllčeve hiše, o čemer so razpravljali tudi zbori volivcev. Odstranitev FerllČevih stavb je res nujna H prometnih razlogov, vendar se odborniki niso strinlaP z osnutkom poged. be med lastniki In občino. Po Izračunu bi ta zadeva stala občino nad 16 milijonov d'n, povrnjeno pa dobi iz podjetja Pe-trol m Uprave za ceste le fl milijonov d'n. Izvoljena Je bila posebna odborni.ška komisij«, ki bo zadevo ponovno proučila in jo »kušala rešiti na najbolj zadovoljiv način. • OGLAŠUJTE • V DOLENJSKEM • LISTIH ona ni naredila prenosa lastništva. Najprej jih je peljala na sejem v Drnovo; ker jih tam ni mogila prodati, jih je v Sevnici prodala Globevinilku. Tudi Franc Kolcman ni prodal Globevniku prašičkov iz svoje reje, saj tudi on ni imel »posa* na svoje ime. Toliko o Globevniku. 27. marca ko je bil odkup prašičkov v Skoejanu in ko je prodal Globelnik »svojih« 12 prašičkov kmetijski zadrugi Skocjan, so imeli člani zadruge 1^ ponuda dovolj prašičkov, ki bi jih radi prodali. Vendar je Globevnik kupoval le od raznih prekupčevalcev iz okolice Smerjete in ne od članov KZ Skooj^n. Razen tega je prašiče plačal sebi po 6.500 din, čeprav je bila ta dan najviška odkupna cena 6.200 din. Franc Zalokar iz Vince pri Smarjeti je tega dne prodal Globevniku 12 rrašičkov. Zanimivo je, da je Zalokar teden dni, preden je prašičke prodal Globevniku, dvignil v krajevni pisarni Srna rje ta »pos« za 8 prašičev, te odpeljal v Novo (mesto na sejem, jih ta.ro. prodal, nato pa z istim »posom« prodal Globevniku še 12 prašičkov?! Na vprašanje, odkod 12 prašičkov, če je predložil »pos« le za 7, odgovarja Zalokar »da mu ni znano«! Jože Škrbina iz Vince je S .tega dne prodal Globevniku 9 prašičkov. Trdi, da je »pos« dvignil v krajevni pisarni Šmarje ta, vendar ga v seznamu ni. Izgovarja se, da »ne ve zakaj ga ni v seznamu«! Jože Zalokar iz Vince je kupil na sejmu v Brežicah 10 prašičkov. Za 8 prašičkov je dvignil nato »pos« v krajevni pisarni Smarjeta in jih istega čn« prodal v Novem meetu. Z istim »posom« je prodal Globevniku 27. marca 10 prašičkov on »na ve, kako je do tega prišlo«! Jože Globevnik, Marija Mlakar, Franc Kolman, Franc Zalokar, Jože Škrbina, in Jože Zalokar. Vrsta imen, vrsta prekupčevalcev in mešetarjev. Dvigajo že tako visoke cene in kršijo zakon. Zelo zanimivo je -url tem vprašanje »posov«! Prekupčevalci imajo pri sebi zaloge raznih »posov«, če le morejo prodajo brez »posa« in tako dalj a. Mar bo res treba ustanoviti matične urade za prašiča in voditi knjigo prašičjih rojstev z vsemi podatki? In to le zato, da bi preprečili taksne th podobne prepovedane barantije? In KZ Skocjan? Upamo, da bo končno obračunala z »odku-povalcem* Jožetom Globevni-kom, saj je UO o njem nekoč že razpravljal. Zadruge bi morale odkupov alcem vsekakor bolj gledati pod prste. (Gospodom mešetar jem pa tole: nikar ne hodite po objavi članka v uredništvo našega lista, temveč raje na okrajno tržno inspekcijo, ki ima v rokah ves dokazni material za gornje navedba in trdtve!) Nadomestne volitve Je razpisal občinski ljudski odbor NOVO MESTO: v volilni enoti Stev. 2, ki obsega: Ratei, Gum-berk. M»le Brusnice. Zerjavin ln Brezje, ker Je tovariš Jurij Le-vlčnllk kot odbornlik Zveznega zbora proizvajalcev ne moie več za- V TEM TEDNU~ NABIRAMO: Ct?et lipe (220 din), bele deteljice (100 din), kamilice — samo cele glavice brez pecljev (600—700 din). List breze (20 din) vijolice brez pecljev (140 din), ajbSa (36 din), slezenovca (180 din), hribske rese (500 din), gozdne jagode (100 din), melise (140 din), šmamice brez pecljev H"ii Trn Rastlino ptičje kaše — bra-. dovičnik (180 din), črnobine (70 din), gladišnika (36 din), hribske rese (230 din), vodne kreše (140 din), jetičnika (105 din) njivske mačehe (110 din), kopitnika a korenino — virh (65 din). Korenine gozdnega korena (100 din), regrata (110 din), bal-drijana (260 din), habata — smrdljivi bezeg (36 din), Luhje cešminovih korenin (165 din), krhlike (54 din). Plodovi suhe borovnice (400 din), seme jesenskega podleska (290 din). Nabiralci, pohitite z nabiranjem lipovega cvetja! stopati to področje v občinskem ljudskem odboru. V volilni enoti štev 20, k1 obsega: Btrčno vas. Veliki Podlju-ben, Stransko vas. Gornje Lako-nice. Jamo, Rakovnik P^i Blrfrnl vasi ln RaJnovSče, ker tov*rtt Anton Pire. kot odbornik republiškega zbora proizvajalcev, ne more več zastopati tega področja v občinskem ljudskem odboru. V volilni enoti Stev. 38, ki obsega del mesta Novo mesto, in sicer; Kristanovo ulico. Partizanko cesto štev. l do 13, ter štev. II, 17, 19 ln 21, nad Milni In Res-Ilev<> cesto, ker dosedanji odbornik tovariš dr. Adolf Spllrr. kot honorarni uslužbenec OLO Novo mesto, ne more veo zastopati tega področja. V volilni enoti stev. U, ki obsega Ljubljansko cesto od Stev. 9 dalje, Kettejev drevored od stev. 32 dalje. Kolodvorsko ulico, Foer-sterjevo ulico, Cesto brtigad. Kurirsko pot, Slakovo ulico In malo Bučno vas. krr odbornik lovarll Slano Dolenc kot odbornik republiškega zbora proizvajalcev ne more več zaltopatl tega področja v občinskem ljudskem odboru V volilni enoti proizvajalcev št. 15, ki 10 sestavilajo trnovska podjetja Zarja, izbira. ror, Prehrana ln Zeloznlna, ker Je dosedanji odbornik tovari* Milo* Jakopac zapustil trgovsko stroko ln ne more več zastopati proizvajale« omenjenih podMlj v zboru pro-Izvfllalcev ObLO Na željo prebivalstva otvarja podjetje TOVORNI iN AVTOBUSNI PROMET »GORJANCI« Novo mesto s 15. Julijem 1958 novo avtobusno progo PLftNlNI-SEVNlCA-M0KR0N0G~N0V0 MESTO Avtobus vozi vsak dan 5.15 5.55 11.00 7.45 Odhod Prihod Odhod Prihod Planina Bevnlcs Novo mesto Prihod odhod Prihod Odhod 17.35 lfl.50 16.15 15 00 Avtobus Ima v Sevnici vezo z vlakom Iz smeri Ljubljana «a Zajirrb ob lfl.52 in v Novem mestu pr| prihodu zvezo na avtobus ca Izubijano ob 7.55 P I T R. 0 t Ljubljana poslovalnica NOVO MESTO sprejme takoj v službo PRODAJALCA za nov bencinski servis v Novem mestu. Pogoj: Izučen v trgovini. Plačn po tarifnem pravilniku. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na naslov: »PETROL«, poslovalnica Novo mesto. *t*V. 27 (438) »DOLENJSKI LIST* Stran 8 Tudi oni »mri i jo avto cesio 128 tovarišev in tovarišic kolektiva Gospodarske poslovne zveze Novo mesto vlaga skrajne napore za nemoteno preskrbo mladinskih delovnih brigad — Vsak dan 15.800 kg kruha, ka-mione mesa, zelenjave, sadja, mleka in druge prehrane — Razen pekov, mesarjev in skladiščnikov vlagajo tudi šoferji v svoje težko delo izredno prizadevnost in požrtvovalnost Telefon zvoni: »Tu naselje Grmovlje. Za večerjo nimamo kruha. Takoj poSljite!« — »Kako, saj smo vam zjutraj poslali celotno količino?« — »Ja, pa smo dobili nove ljudi in jih moramo nahraniti!« — »V redu, pošljemo!« Kje dobiti avto za prevoz? Ima pekarna še kaj kruha na zalogi? Vprašanji vrtata v glavi dežurnega štaba za preskrbo, tmedtem ko drugič dviga slušalko. »Tu naselje Krono-vo. Takoj pošljite suho hrano, ker gresta na izlet v Postojno fie dve brigadi!« — »Zakaj niste prej sporočili? Kamioni so vsi na poti, kako naj vam dostavimo?« Karteljevo Je na enem koncu, Kronovo na drugem, toda nato kliče še Mač-kovec; tudi tam potrebujejo suho hrano za brigado, ki gre na izlet. Klavnica Novo mesto. Osem mesarjev, mokrih od znoja, seka meso in ga polaga na tehtnico. Veterinar tov. Pučko vprašuje: »Za koga je to? Za Lukovek, prav!« Pregleduje meso, ga vonja in govori; »To je dobro, to stran; fantje, boljše čistiti!« Zmogljivost klavnice je premajhna. Hladilnik ima dva prostora za po 5409 kg mesa, toda en prostor ne hladi, pokvarjen je ventil v hladilni napravi. Podjetje iz Ljubljana kljub naročilu ne da novega ventila, ker verjetno več zasluži na popravilih. V Zagrebu je dovolj zmrznjenega mesa, toda kako ga dobiti sem? Ni kamionov hladilnikov za prevoz, predpisi pa so strogi. S kapacitetami klavnice ne Spominska plošča v Podgradu Občinski odbor ZB Novo me«to je 4. julija odkril v Podgradu spomenik, posvečen spominu odposlancev SNOS v Kočevju in Rajonskemu NO odboru Stopiče, ki je bil med vojno nekaj časa v osnovni šoli v Podgradu. Krajevni odbor Zveze borcev v Podgradu je za Dan borca pripravil lep spored. Govorila sta tovariša Klobčar in Mi rtič, peli so Člani Invalidskega pevskega zbora Novo mesto. Ljudi se je nabralo zelo veliko, saj takega slavja v Podgradu že dolgo niso imeli. P. D. Za Dan vstaje slovenskega ljudstva pozdravljajo dolenjski vojaki iz Aleksin-ca v Srbiji: IVAN KUHELJ, ANTON MUSlC, FRANC VIDMAR, JOŽE KRALJ, FRANC GRUDEN. Zlasti jih zanima delo na avtomobilski cesti in ie posebno pozdravljajo ob velikem prazniku vse brigadirje in brigadirke. Tem čestitkam se pridružujejo tudi naši fantje iz Niša. Hkrati pozdravljajo vse domaČe, sestre, brate, starše, sorodnike in znance, posebno pa mladino, ki gradi avto cesto in domaČi deželi lepše življenje. JOŽE KAMIN, IVAN NOVAK, ŠTEFAN GRUDEN, IGNAC JUNKAR, JANEZ MIHALlC, JOŽE KUNC, ANTON GOR-SlN, KOCJAN GRADLJIC, IVAN GORSE in EMIL SPE-HAR. morejo nikakor ustvariti zaloge, ki bi omogočala normalno delo. Mesarji spijo po štiri, največ pet ur. Ob pol enih zjutraj prične nakladanje, nato je do šestih razvoz mesa po naseljih, potem do osmih ali devetih zvečer delo v klavnici. Več kot 50.000 kg mesa so do sedaj že dobavili brigadam. Živina prihaja s sejmov iz HrvaŠke in Slovenije. Peki v novi novomeški pekarni pečejo kruh za brigadirje; do 11 ton ga spečejo na dan. Po naseljih ga razvažajo ponoči, zjutraj, ves dan. Pečejo tudi vse pekarne ob cesti. Samo pri kruhu ni nepričakovanih zastojev v dobavi. Po točno sestavljenem voznem redu ga nakladajo, vozijo in dostavljajo. 15.800 hlebčkov in štruc na dan. 15.800 k(? t ogled v delavnico nove pekarije ob Ločenski cesti v Novem mestu. V dveh izmenah spečejo tu do 11 ton kruha na dan. Razen ročnega oblikovanja hlebcev in vsajanja v peč je skoraj vse drugo delo v moderni pekarni mehanizirano, terja pa vendarle izreden delovni napor zaposlenih pekov. »Tudi mi smo brigada«, so nam rekli, »in bi tudi radi dobili uniforme delovnih brigad...« Kamioni vozijo po 220 km dolgi poti sadje za brigadirje s Primorskega. Štiri tone sad-' ja dnevno pojedo brigadirji. Do sedaj največ češenj, zadnje čase pa prihajajo tudi breskve in hruške. Zelenjavo dovažajo vsak dan ponoči iz »Zagrebške hladnjače«. Največ dobavljata Makedonija in Hrvaška, kjer naleteli na veliko razumevanje. Kamioni drsijo po cestah, za njimi se dviga prah. Ponoči in podnevi vozijo, 16 šoferjev za 1G.000 brigadirjev: sadje, zelenjavo, kruh in meso. Ostale špecerijske predmete dovažajo trgovska podjetja sama. To je le delček velikega dela, ki ga dan za dnem opravlja 128 članov kolektiva GPZ Novo mesto, 3 stalni člani štaba 2a preskrbo brigad in 16 šoferjev. Nedelj in praznikov ne poznajo. Vse blago mora biti kvalitetno, v določenem času dostavljeno in v zadostni izbiri. Najtežji so dnevi, ko brigade odhajajo in prihajajo nove. Toda ljudje kažejo izredno voljo in bodo s skrajnimi napori vzdržali. Tudi oni gradijo cesto, ki se vije med griči in hribi Dolenjske in si bo novembra podala roko z že dograjenim delom pri Bregani. -c -i. VIDEM-KRSKO: pogled na del Krškega, Savo in Videm s tovarno celuloze in časopisnega papirja »Djuro Salaj« (na desni). Povojna rast in socialistična graditev sta docela spremenili lice in notranjost teh krajev Predstavljamo Videm-Krško Skrb za mlade delavce 2e več let odhajajo v poletnih mesecih mladi delavci podjetij iz vse Slovenije na desetdnevne seminarje v mladinski dom pri Bohinjskem jezeru. Podjetja in ustanove pošiljajo na te seminarje mlade delavce, ki bodo nekoč vodili delavske svete, upravne odbore ali klube mladih proizvajalcev. Tu se vsako leto usposobi lepo število mladincev, da so dobro seznanjeni s socialističnim upravljanjem v naših podjetjih, z notranjo in zunanjo politiko, sploh o vsem, kar mora vedeti vsak naš človek. Pred kratkim sem obiskal seminar in tu sem se srečal z mladinci iz raznih krajev Slovenije. Največ je delavske mladine, ln sicer članov' delavskih svetov. Na kratko sem se pogovoril o njihovem delu. V dopoldanskih urah Imajo predavanja, na katerih govorijo naši poznani politični delavci: Vlado Krivic, Franc Popit, Franc Jamar itd. Popoldan predelavajo dopoldansko predavanje po skupinah, da si pojasnijo to ali ono nerazumljivo vprašanje in tako še bolj utrdijo predelano gradivo. Tudi dolenjska podjetja so kar dobro zastopana. Govoril sem z Anico Pratnemer iz tovarne zdavil KRKA ln s Fran- Prva pomoč - s padalom Številne učenke Srednje medicinske Šole v Kosovski Ml-trovicl bodo po končanem šolanju lahko nudile prvo pomoč v nesreči tudi na težko dostopnih krajih. Do ponesrečencev se bodo spustile kratkomalo s padalom. V skakanju s padalom se vadijo v aeroklubu »Trepča«, ki Je med najbolj aktivnimi v vsej državi. Ze letos bo nastopilo službo precej absolventk te medicinske šole, ki bodo imele poleg šolske še padalsko diplomo. cem Skrbom iz Tovarne čevljev. Oba sta mi rekla, da se odlično počutita in da jima bo ta seminar zelo koristil, saj se bosta seznanila z mnogimi vprašanji, ki so jima bila do sedaj nejasna. Tudi po prihodu v podjetje bosta laže sodelovala pri zasedanjih delavskega sveta, predhodno pa bosta seznanila sodelavce z zaključki tega seminarja, sta mi povedala. Pohvale vredna Je ta poteza vodstva mladine, ki vzgaja mlad kader, ki bo nekoč vodil naia podjetja, toda že z večjimi izkušnjami, kar se bo izražalo pri njihovem delu. Tudi podjetja ne smejo pozabiti na te mlade ljudi, ampak jih je potrebno takoj vključiti v delo, da bodo lahko teorijo koristno uporabljali v praksi. Slavko Doki Sindikati v Jugoslaviji V naši državi imamo 22 sindikatov, ki imajo skupaj 1 milijon 634 tisoč 451 članov, Sindikati so tile (v oklepaju št. članov): Sindikat kovinskih delavcev (179.153). Sindikat rudarjev In metalurgov (171.178). Sindikat gostinskih in trgovin skih delavcev (158.588). Sindikat gradbenih delavcev (144.773). Sindikat tekstilnih in usnjarskih delavcev (131.213). Sindikat železničarjev (116.483) Sindikat komunalnih in obrtnih delavcev (116. 467;. Sindikat tesarjev (107.957) Sindikat kmetijskih delavcev (91.441). Sindikat delavcev živilske industrije (72.784). Sindikat kemikov (49.178). Sindikat prometnih delavcev (45.693). Sindikat PTT (23.408). Sindikat grafikov (23.781). Sindikat pomorcev (12.305). Sindikat uslužbencev državnih usffenov (148.277). Sindikat zdravstvenih delavcev (69.055). OGLAS V DOLENJSKEM LISTU SIGUREN USPEHI Sindikat učiteljev in profesorjev (55.523). Sindikat delav&ev kult. omet ustanov (10.021). Sindikat učiteljev strokovnih iol (6.012). Sindikat vzgojiteljev predšolskih ustanov (1481), Razen tega je še Zveza novinarjev, Zveza društva bibliotekarjev, Zveza likovnih umetnikov, Zveza muzejskih in kon-servatorskih društev in Združenje univerzitetnih profesorjev. (Jugopres) (Prenos s 1. strani) Čeprav je industrija razvita, se še vedno peča s kmetijstvom v občini 57 odst. prebivalstva. Kmetijska proizvodnja pa je še vedno naturalna, za zadovoljevanje osebnih potreb. Hektarski donosi so od 9 do 14 mtc na hektar pri žitih, čeprav so nekateri napredni kmetje in socialistični obrati dosegli tudi dva do trikrat večje pridelke. Kmetijske zadruge so v zadnjem času povečale skrb za kmetijstvo. Bilo je že več posvetovanj s svetom za kmetijstvo, pa tudi ljudski odbor je to vprašanje že obravnaval. Sklenili smo, da je treba čimprej izdelati ureditvene načrte za področja posameznih KZ in izločiti vse stranske obrtne obrate in trgovine, kar je že uresničeno. Ustanovljeno je bilo tudi novo trgovsko podjetje, ki bo do konca leta prevzelo trgovine KZ. Perspektivni plan občine predvideva pospešeno obnovo vinogradništva, sadjarstva in razvoj ostalih panog kmetijstva. Za zboljšanje živinoreje je bilo doslej urejenih 6 ple-menilnih postaj. KZ Videm je letos sklenila 15 pogodb o kooperaciji s svojimi člani, pripravlja pa tudi več pogodb za obnovo•vinogradov v jeseni, gojitev hmelja in pod. Letina je pokazala, da so pridelki kmetov, ki so stopili v kooperacijo, mnogo lepši in boljši kot pri ostalih kmetih. KZ Krško in Raka letos še nista sklepali pogodb o kooperaciji. Na to pa se bosta zadrugi po sklepu sveta za kmetijstvo temeljito pripravili za jesen in prihodnjo pomlad. V teku so razprave o odkupu kmetijskih pridelkov, da se ne bi ponovili primeri prejšnjih let, ko kmet ni mogel prodati svojih pridelkov, za kar leži vsa odgovornost na kmetijskih zadrugah. V delavskem in družbenem upravljanju je občina Videm-Krško v zadnjih letih dosegla znatne uspehe. Kakšen je bil pri tem delež občinskega ljudskega odbora kot celote, kako izpolnjujejo svojo vlogo sveti in komisije pri ObLO? Res je, da je družbeno in delavsko samoupravljanje doseglo določeno stopnjo, ki vedno bolj pozitivno vpliva na naš razvoj, ker sproti rešuje probleme zlasti iz proizvodnje, manj pa utrjuje socialistične družbene odnose. Pri razvoju družbenega upravljanja je pomembno tudi delo ljudskega odbora. Občina se ni postavila na mesto nadrejenega organa podjetjem, marveč nastopa kot oblika sodelovanja in povezovanja proizvajalcev in potrošnikov; z neposrednimi proizvajalci skuša najt; skupne točke gospodarskega interesa, ki je v splošnem povečanju proizvodnje, v ustanavljanju novih obratov in v skrbi za dvig življenjske ravni. S tem je občina zainteresirala podjetja tudi za reševanje problemov izven podjetja, kot so vprašanja trgovine, gostinstva, zdravstva, šolstva, prosvete, komunalne dejavnosti in pod. Delavsko in družbeno upravljanje je s tem postalo pestrej- še, bolj življenjsko in pomembno tako za posameznika kot za skupnost. Uspehi niso izostali, -Tako zdaj skupno rešujemo stanovanjske probleme in gradnjo stanovanj, vprašanja trgovine in druge zadeve, za katere se zanimajo vsi proizvajalci in potrošniki. Vse to utrjuje in usposablja organe upravljanja. Sveti občinskega ljudskega odbora so tu važen posredovalni činitelj med občino in proizvajalci. Iz različnih področij prinašajo probleme družbenega življenja in dajejo ljudskemu odboru gradivo za sklepe in ukrepanje. V svetih in komisijah dela nad sto članov. Samovolja, neobjektivnost in pristranost tu nima prostora. Zaradi takega pozitivnega dela organov družbenega in delavskega upravljanja je občina dosegla v času svojega obstoja od 1. sept 1955 dalje velike in pomembne uspehe. In za danes še tole: kaj meniš, tovariš predsednik, o dosedanjem ustvarjalnem sodelovanju med občino, podjetji in političnimi organizacijami? Dosedanje sodelovanje občine, podjetij in političnih organizacij je rodilo znatne uspehe v gospodarski graditvi občine. Velik uspeh smo dosegli v tem, da je doseženo enotno gledanje in skupno reševanje najvažnejših problemov. Kdo bo prvi? S tekmovanja traktoristov na Trški gori Elektrika za Brege, Mrtvice in Vihre Na Krškem F~lju ležijo tri lepe vasi in vsaka od teh šteje po približno sedemdeset hišnih številk. Vasi so Mrtvice, Brege •n Vihre. Prebivalci teh vasi še danes uporabljajo petrolejsko razsvetljavo, vendar si ne bodo dolgo več pomagali s »smrdljiv-kami«,ker bodo dobili elektriko. 2e zgodaj spomladi so postavil' drogove, sedaj pa izvajajo druga dela. V večini hiš so uredili že notranjo napeljavo, tako da čakajo samo še na priključek. Nekateri imajo že radijske sorejemnike, da jim bodo lahko tafcol brvi dan zaigrali Vsi p? bomo z veseljem spravili petrolejke iz hiš. Štefan Komlja-novle Težave s šolami Osnovne šole v Jugoslaviji bodo imele v prihodnjih petih letih velike težave s svojimi novimi učenci, če jim ne bodo priskrbele prostora. Statistika namreč pove, da bo v prihodnjih petih letih število šoloobveznih otrok za 50 do 60 odstotkov večje kakor v minulem petletnem razdobju. 15 traktoristov okraja Novo mesto se Je v nedeljo, 13. julija, pomerilo v oranju in spretnostni vožnji. Namen tekmovanja, ki je bilo na KG Trška gora, Je bil sestaviti ekipo, ki t>o zastopala naš okraj na repub. tekmovanju. To bo sept. tetos pri nas v Sre. brničah. Razen mnogih članov kmetijske službe in Ljudske tehnik« sta bila na tem tekmovanju prisotna tudi Ivan Globokar, predstavnik republiške proizvajalne zveze in republiškega odbora Ljudske tehnike ter predsednik novomeške občine Maks Vale. Prva mesta so zasedli: Jože Vršeč z Bizeljskega. stane Luzar iz KG Zailog pri Novem mestu in Ivan Kelhar iz Kostanjevice, Ti trije sestavljajo prvo ekipo, ki bo zastopala naj okraj na republiškem tekmovanju, v drugi ekipi pa so Franc Rabzelj, Avgust Cvelbar tn Ivan Bohte. Zmagovalci so prejeli lepe praktične nagrade. Razen tega pa je zaslužil Izredno nagrado Viktor Crnlč iz Gorice, brigadir z avto ceste, ki je tekmoval kot gost, in šestnajst In pol leta star Ivan Slapšek, traktorist iz Brežic, ki Je pokazal izredno kvaliteto. V oranju je dosegel najboljšo oceno Ivan Kelhar Iz Kostanjevice, v spretnostni vožnji pa Jože Vršeč z Blzeljske-ga. Traktoristi so leto« pokazali «e enkrat boljšo kakovost kot lani, tako pri oranju, v smeri, v globini in hitrosti. Šepa le še odpiranje brazde in oboravanja. Tekmovali so na Ferguson traktorjih, marsikateri je prvi sedel nanj, ker smo doslej uporabljali večinoma traktorje znamke Steyer. Z uspehom smo vsekakor lahko zadovoljni. Po tekmovaruVu Je bil izvoljen nov odbor društva traktoristov in strojnikov. Predsednik je Franc Butara iz Brežic, tajnik pa Ludvik Mežan s kmetijske šole Grm; razen njiju je bil izvoljen še sedemčlanski odbor. Pojasnilo V članek »Nepozabni spomini Sutješčanov , objavljen v predzadnji številki našega tednika se je vrinilo nekaj tiskarskih pomot, ki Jih s tem popravljamo; drugi stavek prvega odstavka se mora pravilno glasiti takole; »Enota izmučena, izčrpana in zdesetkova-na v četrti ofenzivi ...«. Namesto »IV. operativna grupa« mora pisati »Glavna operativna grupa«, namesto vasi 2ivci pa je pravilno Zirci; Kolačin je Kolašin, medtem ko Je avtor pripovedovanja naziv »Kobilja glava« zamenjal s pravilnim imenom vrha. ki le »Medvedja glava«. B9! Pred 15 leti na Doleniskem Spomin ob 22. juliju —- Dnevu vstaje slovenskegaUjudstva C»p«*nlh akcij v NOB Je bilo mnogo. Danes bi rad opisal eno, kot ml Je o nji pripovedoval narodni heroj VINKO nuni K ko ■cm bil zadnjič pri njemu na obisku Zunaj Jo deževalo. Vinko pa mi je v svoji hislcl ob cesti pripovedoval dogodke Iz partizanskih dni. ki Jih Je bil doživel. Njegovo pripovedovanje J<> bilo /am« pravo doživetje. Kar načuditi m nisem mogel, da ml to pripoveduje flovek. ki mu Je tla krogla skozi glavo In so h.i nezavestnega odnesli i/, borbe, mislec, da le /a vedno Izgubljen. Pripovedoval |r, kp.kor da Jc vse to doživel včeraj, ne pa pred petnajstimi in več leti. Vinko Robek Je prava tiva knjiga purUznnskili spominov in bilo ml Je prav tal. ko Je dftjaJ da doslej It nikogar ul bilo k njemu, da b| kaj od teh nje-Kovtb. spominov zapisal, Iz njegovega pripovedovanja nuj tokrat povzamem le opis srečanj s »plavo gardo« in zajetje Jedra, ki se jo pripravljalo za formiranje drugega odreda plavogardlstov v Sloveniji. Zgodilo •« Je v Družinski vasi prt Bell cerkvi konru julija 1943. Takol* Je Vinko pripovedoval: -Bilo je proti koncu 1943, ob napadu partizanskih, brigad na Žužemberk. Nas Zapadno dolenjski odred je imel zasedo na cesti med Dobrni čem in Žužemberkom, da bi preprečil od te strani prihod pomoči napadeni italijanski In belo-gardistični postajnki v Žužemberku, Po uspešno opravljen) nalogi smo odšli nn Se-la-Sumherk, od tu pa mimo vasi Krtina pri Trebnjem če/ progo, in to skor, špalir Italijanov, kt se niso upal streljat) na nas ob bolom dnpvu. Po prehodu čez progo ie ena Četa odreda s komandantom °di'edn .lovom Mostarkom in komandirjem čete VotaH^m ^♦ila na področen Sv K "•v« čet1 pod m o V ti povH'-,tvom (bil s«*m mmr>stn:k Vr> v Cužno vas pri Trebelneni. Na poti smo prenočili v vasi Stan pri Mirni. Spal sem pod nekim kozolcem v gnojnem košu. Zjutraj ob prvem svitu, pa za-slišim onega od stražarjev, ki je pritekel k meni1 »Cetnlkt. Četniki!" Skočil sem na noge kot bi me Izstrelil Iz puške, in ker sem spal oblečen, kot je bila v partizanih navada, sem bil takoj pripravljen Pograbil sem orožle in stekel v smeri, ki mi Jo je pokazal stražar. Nedaleč od kozolca zagledam pet mo'kih — predhodnico večje skupnu« (nekaj čez sto) plavogardlstov - četnlkov tli -redno jugoslovansko vojsko-, kakor so se sami tmrnovali Trje so bili oboroženi 7 brzostrelkami, dva pa sta mela puftki T*|7 ,n mota dva borca «.p usto- pimo prednje, oni pa pred nas. Pozdravili so nas na stari jugoslovanski način, mj pa smo odzdravili po partizansko, s stisnjenimi pestmi. Pa mi pravi vodja predhodnice: -Ali že vest« za najnovejši sporazum med nami in vašim davnim štabom? Sklenjeno je. da poslej delamo sporazumno, zato se morate vi priključiti nam- Čeprav še nisem poznal najnovejših direktiv, sem mu ven-dHr odgovoril, da se lahko po-uovarj:imo samo i puškami. Vodja predhodnice mi .le odgovoril, da bomo direktivo v kratkem dobili, Če še ne vemo zanjo. Začel mj jo prigovarjati, naj grem z njim do komandanta četniškega odreda, majorja Novaka, ki je zadaj pri skupini. Nisem pristal. Rekel sem. naj on pride k meni, če hoče Na to pa oni niso pristali. Tudi niso pristali na mol predloe. da bi šlj vsak do pol pota. Predhodnica se je vedla precej oholo, vedoč. da nas je sanio okrni; štirideset, njih pa čez sto. dobro oboroženih in večina izurjenih v stari jugoslovanski vojski kot komandni kader Sele ko sem Vm povedal, da le v bližini Sercer-jeva brigada (pa je ni bilo) so predlagali, da gredo sami do svojega komandanta in bodo nagovorili majorja Novaka, da bo prišel k meni na razgovor. To je bila kajpak le krinka. Mi smo ostali, oni so pa odšli po komandanta. Čakali smo, toda nobenega od nikoder. Bil sem radoveden, pa sem odšel pogledat v smer, kamor je bila odšla njihova predhodnica, toda bilo ni o nji ne duha ne sluha. Le v travj se je poznala sled, koder so jo pobrisali. O dogodku sem po brzem kurirju obvestil Glavni štab Slovenije. Iz štaba sem natanko zvedel, da sem imel opravka z izdajalci v novi podobi, katere je treba uničevati na vsakem koraku. i Priložnost se mi Je kmalu ponudila. Koncu julija ali morda prve dni avgusta 194& smo v Cužni vas izvedeli, da je šla po dolini Lakenca skupina osmih plavoga rdistov ln da so v Zburah prj Smarjeti mobilizirali kme- ta Vidmarja, da jih je odpeljal v Družinsko vas pri Beli cerkvi. Takoj sem vzel 40 borcev in skozi Orešlje odšel v Družinsko vas. Pri Zuratovj gostilni sem razdelil borce na dve skupini. Prvi je poveljeval komandir čete Franc Kukman, tukajšnji domačin, drugi pa komandir čete Bele (Tičko). Naročil sem jim, naj gredo od obeh strani v vas in naj proti središču preiščejo vse hiše. Jaz sem šel z bratom Ivanom in partizanom Avberjem, doma iz Kamenja pri Novem mestu, po cesti, ki pelje skozi sredo vasi. Ko smo prišli blizu Vov-kove hiše, opazim stražarja pred kovačnico. Nisem zakričal, ampak naravnost zarjul: -Tukaj so, tukaj!« Ko so me moji borci zaslišali, so vsi pritekli k meni. Stra-, žar -plavih* je kar onemel in ni dal od sebe ne glasu ne strela. Partizan Urbas je že držal v roki pas z municijo za grški Marko Filipovi«! PO BITKI (19581 mitraljez, ki so ga imeli s seboj plavogardisti. Skozi okna lesene Vovkove hiše so presenečeno strmeli ostali plavogardisti, katerim se je bilo pridružilo pred pol ure še devet belogardistov. Z Avberjem sva planila po stopnicah in z naperjenimi puškami skočila v sobo, v kateri se je gnetlo 17 plavo- in belogardistov. Zmotili smo jih prj svatovsko obloženi mizi! Počutili so se varne v neposredni bližini itali-janskobelogardistične postojanke v Beli cerkvi. Na tleh v sobi sem zagledal pred seboj mitraljez, zraven je stal mitraljezec, visok in širok kot »gora«. Pozval sem jih, naj odlože orožje. V desnici sem držal naperjeno puško, z levico pa odmaknil cev mitraljeza v drugo stran od mene. Mitraljezec in tudi ostali so rekli, da odlože orožje le na povelje svojega komandanta. »Sedaj sem tukaj jaz komandant!« sem jim odgovoril in sedaj so, čeprav silno neradi, izročili orožje. Dobili smo 16 pušk in en puškom i tral jez grškega tipa. Ujetnike smo postrojili in morali so z nami v Cužno vas. Od tu smo jih nekaj spustili na njihove domove, nekateri pa so se javili, da ostanejo v partizanih. Med partizani je ostal tudi komandant te skupine art. podporočnik Bogdan Zaplotnik. ki ga je bil Novak določil za vodjo in komandanta nasrtaja iočeea drugega odreda plsvoea rdistov v Sloveniji- Tako je bil ta drugi odreo uničen že v kali, na hvalo hitri akciji in hrabremu ravnanju namestnika komandanta odreda Vinka Robeka in njegovih tovarišev-borcev. Jedro je bilo zajeto in tako ta drugi odred plavih sploh ni mogel biti osnovan. Odrejeni komandant tega odreda, in več njegovih, je pa odšel v partizane, postal komandant partizanske enote in častno padel na partizanskih položajih v Vinji vasi. Ko je Novak, komandant plave garde, zvedel za dogodek v Družinski vasi, je s svojimi pripadniki ves razjarjen pri-rohnel tja. Nagnal je skupaj vso vas in z bajonetom grozil ljudem, da jih bo poklal. vas pa zažgal, če mu ne priskrbijo nazaj njegovih ljudi in orožja. Delegacija, na čelu z Nežko Kukman, pa mu je prineslo iz Cužne vasi odgovor, ki ga je Novaku sporočil Vinko Robek: »da lahko dobi nazaj le eno kroglo«. Novak je odšel iz Družinske vasi, ne da bi bil izpolnil svojo grožnjo. Ustrašil se je in pobegnil tudi od tukaj. Cez dober mesec je doživel žalostni konec še njegov ~Prvi odred redne jugoslovanske vojske« V Grčaricah pri Rabnici. Se tisto, kar je bil spravil skupaj, je propadlo, po zaslugi odločnosti in hrabrosti borcev, ki so se resnično borili za svobodo svojeea IludstVl Tzdaialstvo ty imelo rodovitnih tal. 0*1*411*k1 maior to>.p> T..uža>- 28 (434) »DOdENJSKl LIST* Stran [ SENA IN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO A ŽENA IN DOM & SODOBNO GOSPODINJSTVO Šola in dom -neločljiva svetova Pismo metliškega društva za napredek gospodinjstva 30. junija je bila radnja letina Učiteljska konferenca, na katero Je bilo povabljeno tudi naše društvo. Na konferenci se je videlo, koliko požrtvovalnega dela m truda učiteljev je vloženega v korist naših otrok. In kako sd učitelji prizadevajo, da bi bil pri učencih bolo&i uspeh. To pa še ni vse; učitelji požrtvovalno delajo in imajo lepe uspehe tudi v izvenšolsketn in političnem delu pr,i otrokih. Da c* govorimo o delu pionirjev, raznih krožkih, o udejstvovanju prd raznih proslavah, pevskem zboru, igralski skupini, saj smo Imeli priložnost gledati njihove zelo pestre prireditve itd. Kako velika pomoč za otroke v šolah je šolska malica in kosilo, ki se nudi našdm otrokom, posebno iz oddaljenih krajev! Sa(j se otroci mnogo laže uče, če niso lačni, in to vpliva tudi na učne uspehe. Predvsem imajo učitelji težave, ker imajo v prvih razredih osnovne šole nekaj duševno defektnih otrok, ki ovirajo pouk med ostalimi učenci. Ali se bi mogoče našla kakšn, rešitev za te otroke, ki spadajo v zavod? Nerazumljiv pa nam je malomaren odnos staršev do otrok in nepovezava med nekaterimi etarši otrok in njihovimi razredniki. Ali no čutiijo starši potrebe, da bi se zanimali, kako se uči njihov otrok, kako napreduje itd. Zavedati bi se morali, da takšen njihov malomaren odnos lahko žamje v šoli za otroka samo slab uspeh, kajti učenje otroka v šoli je njegova bodočnost. Mislijo, da Je samo učitelju dolžnost vzgajati njihove otroke. Kako naj potem učitelj sam vzgaja takega otroka, če mu starši pri tem ne nudijo opore. Kaj pa sledi na koncu šolskega leta in kje je krivda, ti ima otrok slab usipeh v šoli? Jasno, če starše razrednik ne vid; vse leto, da bi se zanimai: za otroka; pridejo le na koncu leta do razrednika in mu očitajo, da je on kriv. Vsak tak roditelj naj se vpraša, kdo Je kriv — ali učitelj, ki se je vse leto mučii za otroka, ali roditelj eam. ki ga sploh ni bilo blizu? Odgovor bo jasen! Se bolj nerazumljiv nam 1« odnos staršev do otroka, deklice. Zadrževali so jo doma zaradi domačega dela in jasno, da so bil zato klicani na odgovor. In kaj je sledilo — namesto da bi starši razumeli, da gre tu za bodočnost njihove hčerke, je morala učenka izstopiti iz II. razreda nižje gimnazije, prekinit pouk i,n -najprej zaslužiti denar, da odplača kazen, odmerjeno po sodniku za prekrške, kti jo je sam roditelj dolž ^ plačati, m sedaj dela učenka doma. Vprašamo se. kakšno vest imajo takšni starši in kako bodo pozneje gledali otroci nanje! Seznanili smo se tudi o primerih pretepanja otrck doma; seveda je otrok potem v šoli razburjen, zagrenjen, živi v stal- nem strahu in „e ne more učiti, Takšni materi žene svetujemo, naj prekine s takim brutalnim odnosom do otroka. Sicer bomo prisiljeni takšnega otroka vzeti pod zaščito in ga večkrat obiskati na domu. Vsem staršem, ki imajo otroke v šolah, svetujemo, da se povežejo z njihovimi razredniki in se tudi med letom zanimajo za njihov uspeh, ne šele na koncu šolskega leta. Pa tudi sami naj jim pomagajo pri učenju, ker le tako lahko pričakujemo od otroka dober uspeh. Metliškemu učiteljskem zboru pa čestitamo ?a lepe uspehe v šoli in se mu zahvaljujemo za njegovo požrtvovalno delo. Anica Orlic r- tr-r-:. Lahka poletna obleka iz črtastega blaga, s precej velikim ovratnim izrezom nam bo pomagala prenašati vroče poletne dni, ki se obetajo. Na dopust gremo Sedaj, ko je nastopil čas dopustov, si marsikatera beli glavo z garderobo, ki jo mora vzeti s seboj. Ni treba, da bi »vlekle« za teden ali deset dn. počitnic ob morju s seboj vse obleke in težke kovčke. V srednje velik kovček lahko spravimo vse, kar potrebujemo, in bomo lahko kljub temu lepo in praktično oblečene. Če gremo na morje, so dovolj tri obleke, krilo in jopica. Za kopanje bomo nosile močno odprto obleko, lahko spredaj zapeto, in pod njo kopalno obleko iz enakega blagia. Zelo praktična je nedelj ena kopalna obleka, široko krilo in bluza iz istega blaga, tako da lahko nosimo le kopalke s krilom ali pa tudi z bluzo. Lahka obleka, tudi iz najcenejšega blaga, toda lepo ir okusmo ukrojena, nam bo prišla prav za ogled kraja, za sprehode in nakupovanje. Za zvečer ln zabave vzamemo s seboj obleko iz boljšega blaga; najbolj praktična je dvodelna obleka in če imamo še krilo ali hlače z bluzo, je naša garderoba popolna. Seveda moramo za kombi-naoijo bluze in krila dveh različnih oblek upoštevati njihove barve. Ne smemo pa pozabiti jopice, za katero je najbolje, da Je svetle pastelne barve in se ujema z barvami ostalih oblačil. Kopalni obleki sta potrebni dve: ena za sončenje in ena za kopanje. Tudi slamnik ne bo odveč, zlaisti ne tistim, ki niso utrjene od morskega sonca. Ce gremo na dopust z name- nom, da se odpočajemo od dela in z željo, da hj se prijetno počutili, ni treba za to kopico oblek. Tudi žene, ki veliko potujejo, premišljajo, kaj bi vzeie s seboj na dopust, da bo garderobe čim manj, toda ta okusna in praktična. Ivan Medle, 4. a razred gimnazije Novo mesto: MOJ DOM (leso-rea) — ObiSčite razstavo v novomeški gimnaziji! Letošnje leto je za Ljudska tehniko našega okraja važno predvsem zaradi uvedbe te panoge v šole 'n v kmetijstvo, ? posebnim ozirom na vzgoji, traktoristov. V počastitev letošnjega dneva mladosti ie okr. odbor LT razpisal posebno nagradno tekmovanje med pionirji, ki je rodilo več tehničnih krožkov, zelo pestre in zanimive razstave ročnih del s tehn'čnimi izdelki ter obiske v tovarnah, na avto cesti in drugod. Ocenjevalna komisija pri OOLT bo te dni zaključila svoje delo s pregledom dobljenih rezultatov. Od 18. do 27. avgusta bo n< Grmu poseben tečaj, na katerem bodo učitelji spoznali in st-naučili izdelovati učila in razne igrače. S pomočjo oblasti bo OOLT jeseni opremil 25 najbolj-š'h šol v okraju z najpotrebnej šim orodjem za tehnični krožek Tu moramo posebej pohvali-1 ObLO Zužember'.., ki je z zneskom 150.000 din priskrbel vsem šolam na svojem področju s mal'im orodjem. Nujno je, da bi ta vzgled posnemal- tudi drugi občinski ljudski odbori. N.t manj n1 važno \prašanje kmetijskega strojništva in s tem v zvezi vzgoja traktorskega kadra. Več tečajev mladih traktoristov te dni zaključuje izpite in uspehi dokazujejo veliko zanimanja kmečke mladine za tehnično vzgoio. Da bi tudi v njih vzbudili duh tekmovanja, ie OOLT organiziral posebna tekmovanja. DOLENJCEM POŠILJAJO POZDRAVE Fantje, ki služijo vojaški rok v Titogradu, pozdravljajo vse znance: VINKO KOSTANJE-VEC, JOŽE STARlC, ALOJZ ZUPANČIČ. LEOPOLD KA-SlC, ALOJZ SADAR, MILAN RIFELJ, IVAN BEZJAK. MIHA CRNIC. FRANC ENZ1CEK FRANC LAVRIČ in KRISTEU BECAJ. Čestitkam se pridružujejo tudi FRANC SEST, STANE GA-LlC, JANEZ KLEMENCIC, MATIJA CIMERMANClČ. AVGUŠTIN VRANIČAR, JOŽE HROVAT, ALOJZ HROVAT in IVAN PERSE, Dolenjci, ki služijo vojsko v Polju pri Ljubljani. Negovane žene Ne smemo misliti, da je vsaka našminkana žena, ki jo vidimo na cesti, že negovana. Tudi nylon obleka in čevlji z vi-toko peto niso nobeno merilo ta njeno negovanost. Negovana žena ima predvsem umerjeno naličen obraz, lepo Urejene nohte, nerazmršeno frizuro in si ne bo na cesti nikdar popravljala ta ali oni del svoje obleke, najmanj pa logavic. Tudi ne bo nosila kriti, zapetega z varnostno zapon-bo, ali lepe čevlje na umazane {toge. Žena, ki jo smatramo za negovano, posveča perilu prav toliko pozornosti kot oblačilom, fci se vidijo. Taka žena ne bo nikdar oblekla prozorne bluze, izza katere bo videti vse spodnje perilo ali pa nylon obleke, pod njo pa prekratko kombine-io. Tudi po nogah lahko spoznamo, če je žena negovana ali ne. Dolgi nohti s črnim robom in rjave pete takoj razkrinkajo še tako našminkano lepotico. Žalostno je, da čestokrat ob prvih toplih dneh opazimo na kopanju žene in dekleta, ki se sicer oblačijo »perfektno«, imajo morda celo lasteks kopalne obleke, če pa jim od blizu pogledaš hrbet, ti temne lise povedo vse... Tudi naličeni ln dobro oblečeni mamici s" ne podajajo zanikrno oblečeni alt celo umazani otroci. Vsak človek ve, da te o*rok kaj hitro umaže in če samo leta okrog hiše, si ne bomo delale dosti skrbi. Ce ga pa vzamemo na sprehod in se same lepo oblečemo, moramo paziti, da bo tudi otrok čist in čedno oblečen, sicer taka kombinacija napravi dokaj čuden vtis. Mnogo je stvari, ki kažejo, da nista šminka in lak za nohte še noben dokaz o negovanosti žene, dostikrat celo o čistoči in higieni ne. Vsem ti* stim, ki se Učijo in lepo oblačijo, pa moramo povedati, da morajo vedeti še marsikaj o higieni, oblačenju in vedenju, ie bodo hotele veljati za negovane. Morda še ne veste*.. 0 da krvave madeže na blagu, dokler so še sveži, odpravimo z mrzlo vodo, nato z milom al j sodo; Naredimo poslastico! NADEVANA JABOLKA 10 srednje debelih Jabolk, ( d kg sladkorja, fi d kg rozin, limonina lupina, pest sesekljanih orehov, žlička smetane. Otupljenim jabolkom lz-dolbemo peSČlSČa Hh nadevamo ln »pečemo v dobro namazani kozici. Nadev: sesekljane oreh«, limonino lupino, ad..•t ln »metano dobro zmešamo, SKUTINA SADNA KREMA 5 dkg skute. 10 d kg sladkorja, jagod, borovnic ali drugega sadja po okusu, po potrebi malo mleka. 1 rumenjak. »kuto prt-i I a/ i mu ali dobro razmeram o, ji dodamo sladkor In rumenjak ter vse skupaj penasto umesa-mo. Dodamo jagode, ako pa vzamemo drugo sadje, ga primerno narežemo ali celo pretlačimo. Po potrebi prllijemo le kako žlico mleka, vse zmešamo ln po-, prijatelje, in »nanee, vsem pa spnročajrt prek Dolenjskega lista, da jim je na morju nadvse lepo! Ničeiar jim ne manjka In vsak dan se dopoldne in popoldne veseli nama kajo v slanem morju. Hrana je obilna In dobra, tovarlslce so {edno z niimi, zabave, počitka, izletov in vsega drugega pa je ravtako dovolj. Za I>an borca so otroci obiskali parlliansko grobišče v Crikvenici, kjer sn se tudi fotografirali •Imate kakšno torto, ki bi bila malo zažgana?« »?« • Veste, pnlctn ml bo rimi bolj verjel, da sem jo sama naredila !« NASIPOGOVORI Ivan Andoljšek: 5 0 uglednosti staršev Razumljivo, da je ljubeznivost z otroki umestna, tudi pohvala ali nagrada otroka vzpodbudi k nadaljnjemu delu, ker vpliva na otrokova čustva in na voljo. Vse to pa mora vendar imeti določene meje, sicer starši otrokom niso avtoriteta, ampak lutka, ki jo izigravajo. Otroka pohvalimo ali nagradimo za kaj izrednega, ne pa za vsako malenkost. S pohvalami in nagradami je treba biti izredno previden, ker otrok zahteva vedno več in končno ne opravi niti najmanjšega dela, če ve, da zato ne bo nagrajen. Ozrimo se na DLAKOCEPSKE STARŠE! Ce so v življenju taki, se te napake tudi pri vzgoji otrok ne morejo otresti. Taki starši mislijo, da mora otrok vse in vselej natanko tako storiti, kot so si zamislili. Ce bi n. pr. otrpk opravil neko ukazano delo na drugačen način prav tako tupefino, se razburijo in ga morda celo kaznujejo. Ker mislijo menda, da je otrok avtomat, se mora iz principa vse tako zgoditi, kot ukažejo, da ne bi trpela njihova avtoriteta, Seve trpi prav zavoljo morečega dlakocepstva. Dlakocepci so kaj radi tudi DOLGOVEZNI: vsak ukaz, zapoved in prepoved tako na dolgo razlagajo, da se otrok zdolgočasi in na zadnje ne ve več, kaj dolgoveznež hoče. In to nj nič Čudnega. Otrok nima tako vztrajne pažnje in ne tako obsežnega spomina kot odrasli, pa tudi potrpljenja nima za dolgočasna modrovanja. Pri vzgoji seveda moramo biti natančni ln dosledni, ne pa pikolovski in dolgovezni. Ukazi, zapovedi, prepovedi, nasveti ipd. morajo biti kratki in razumljivi. Skočimo še k NADUTIM STARŠEM! Rekli smo, da vsak Človek teži, da bi se v družbi uveljavil. Ako se uveljavi s trdim delom in samovzgojo, je skromen. Ce pa se človek iz kakršnega koli razloga prenaglo vzpne, se ni moeel razviti v osebnost, zato pa je nadut. Nadutost kaže s tem, dn pri vsaki priložnosti poudarja, kaj je, kaj so bili njegovi starši, koliko premoženja ima itd. Zato pa taki ljudje ne občujejo z vsakim človekom, ampak samo z »boljšimi««. Ce mislijo taki starši, da si s tem usvarjajo avtoriteto v očeh otrok, se jnko motijo. Gotovo pa dosežejo to, da bodo njihovi otroci prav tako naduti in se v družbi ne bodo znali podrediti, ampik bodo vselej pričakovali, da bodo upoštevani in protežirani. Ob koncu poškilimo Še v take družine, kjer si starši rušijo ugled zavoljo NESOGLASIJ PRI VZGOJI. Kjer ni soglasja v zakonu, ga ni tudi pri vzgoji. Ce ni duševnega ravnovesja, hoče oče tako, mati drugače. V tej sebični tekmi za premoč so revčki otroci, ker oni plačujejo račune. Ponekod so vzrok hudih nesoglasij svetovnonazorske razlike med starši: oče hI rad vzgojil otroka v skladu s sodobnimi vzgojnimi smotri, mati pa mu nli javno nit skrivoma nasprotuje. Posledica je neizbežna: otrok nikomur ne verjame in bo notranje razklan, če ga drugi ne bodo uravnovesili In mu privzgojili trden svetovni nn/m Tudi z zapostavljanjem otrok trpi Ugltd staršev. Navadno je tako, da se matere bolj navežejo na sinove, očetje pa na hčerke. Se bolj pa se ta inostran os t. stopnjuje v takih primerih, ko mati ni imela brata, oče pa ne hčerke. Na kmetih jako protežirajo fanta v tistih družinah, kjer je edini med hčerkami, da bi prevzel posestvo in obdržal ime. Posledica je. da otroci zavoljo zapostavljanja doživljajo občutke manj vrednosti in starše morda celo zasovražijo. Tudi nesoglasje med starimi ln mladimi ruši staršem ugled. Včasih dedki in babice namenoma rušijo staršem ugled iz sovraštva. Se večkrat pa ga spodkopavajo iz gole ljubezni do otrok, ker jih zagovarjajo, jih morda ščitijo pred kaznimi, opravljajo namesto njih dela, ki hI jih prav lahko opravljali otroci ipd. Iz razmišljanj vidimo, da medčloveški odnosi v družini niso preprosti in da vzgojno delo ni tako enostavno, kot se nam dozdeva. Za uspešno vzgojo jp staršem potrebna avtoriteta, ki nikomur ni podnrjena, ampak se moramo zanjo iz dneva v dan boriti kot zn vsnkdanli kruh. To posebno matere prav dobro čutijo, saj sem večkrat slišal po kakem predavanju, kako potrebna bi jim bila šola za starše. Sklepam r. nasvetom neke matere, ki ga je povedala drugim po predavanju: "Pridno prehirnm vse. kar mi pride pod mko o vzRnli. pa tudi vsak večer premisiiujem. kal sem napačnega storila pri vzgoji čez dan.- Ako bi vsi roditelji delali tako. bi bdi na najzanesljivejši poti d > uglednosti. (KONEC) med njinu tudi okrajno traktorsko prvenstvo, ki '■'■> 13 julija na Trški gori. V začetki septembra se bodo pomerili na Grmu najboljši traktoristi Slovenije ln iz vse države. Pri vsem tem de»u pa tud. ostalih panog nismo zanemarili. Živahna so zlasti avtomoto društva, ki so letos organ'zirala \eč tečajev. Avtomoto sekcije bodo v bodoče morale skrbeti za boljšo povezavo z matičnim: drn^M »atn bo p-* OOLT usta- v šolah novi j ega vlakovou.je: »Vsi ven iz prvega kupejal« Na kupeju tu l>ii<,- nobenega lslha, ki bi potnik« opozarjal. U Je prostor zaseiim /.a ina-ere z,otroki ali /a dežurne rojaško kurirje, NIC. kuoc kot /sak drug. Ljudje se »pogledu* ejo, čemu ven. ko i<- hodnik ■e tako prepoln. Se enkrat za-'ujejo nepnjuen. osoren glas vlakovodje; »Vsi ven!« Zdaj Sele uvidijo, da bo kupe nadomestil vlakovodji njegov siceršnji službeni vagon, Godrnjaje se spravljajo ven. le/ni so. <],i iii vlakovodJa na tak žandarski, nevljuden m do kraja neprijazen način podi \i kupeja. K,> bi n .. . I It lahko po domače obrazložil čemu potrebuje službeni prostor In prosil potnike. da se mu umaknejo. Ne, besedice »prosim« v njegovem bestenjakn tokrat ni bilo. xxx In So spomlnCek na eno Izmed voženj Novo BlCItO-LJUb-Ijana v letošnjem Juniju. Sto-j.m pri oknu in gledam vrvež ni eni I/med postaj, kjer čakamo meiifl.i na križanje vlakov, v sosednjem vagona so- kirji, ki se vračajo r. l/ileta. nili so na Hledu In v I.jublja-' ui, odkoder Je spomin in ži-valvalski vrt najlepše doživet-|r. Dva mlada sprevodnika se pomenkujeta ob vlaku na oknih pa Je vse polno glavic, ki z vidnim /.anim.injem opazujejo novo okolleo. Nato \|>rasa eden Izmed sprevodnikov otroke, kjei so bili. Na pri- l/.en odf;o\ m pa lun /abrud: ► Mir b| osiali raja doma ln pasli krase!« Živahen pogovor SolarPkov na Oknu za hip lllihne. ril i pa se modre, sive In rjave očke zastrim- mimo sprevodnika v pokrajino, na katero počasi tega mrak ... C Stav Je Stegnil umnzani jezik? Mar Je plačan za nepri-liminst? -k Sprejem v šole RAZPIS Ker je še vedno zanimanje za pripravljalni tečaj za sprejem v dopisno ekonomsko srednjo ^lo, mno podaljšal, rok #n vpis do m julija tin, Nov prvi letiilj< dopisne KSS z« bivše borce In aktiviste NOV ter /a oti\>k(< padlih borcev m akt.-vl«tov se bo pričel februarja »tAl). Dosedanje skušnje so pokaza.e, da Ima veliko kandidatov nezadostno osnovno lzobrazlM>. Nekateri imajo sicer formalne pogoje za vpis, nltnajo .pa potrebnega /.nun j a. Zato organi/.'! h gol,-i drugI pripravl.l.ilnl tOOSj ll slovenščine, matematike, /runijepis i In kemije. )>,, kom aiem tečaju bo za vse kandidate Izpit lz vseh štirih predmetov. Prijave bodo »prejemali samo okrajni odbori Zveze borcev do m julija iSIiH. Obrazec za prlijave lahko dobite na okrajnem odboru Zve/.e borcev DVOLETNA Zl VINOHIISKO — roi„itfnF[',SKA fioi.A iiini >*ni NOVKM MESTU sprejema prijave za vpis v Bolako leto 1058 .19. V salo >e »prejemajo kandidati: 1 ki so kenčnll B-tetno 4oln; ? ki so stari od 17-2S let; 3, prodno« t imajo absolventi knieiijsklh gospodarskih Sol, oziroma t' «it t kandidati, kt so zaposleni v kmetijstvu. Izjemoma nemo »prejemali učence, ki so končali 6 razredov 8-letne lole ln končali kmetijsko gospodarsko Solo. Prošnji je treba priložiti; 1, zadnje fto|»ko »pričevalo, 2 zdravniško spričevalo, 3. Izpisek I* mol ćne kn i | o, -1 nh\ c/„, o pl.iče- vanju vzdrlevalnlme. Vlesee-iui V/.U i/i-v.i! iim.i /.liasn ■) 500 din. RAZPIS za sprejem učencev v dvoletno kmetijsko solo sadjarsko živinorejskega tipa na Kndnl pri Sevnl-Ol. za šolsko leto IBSH 59. Pogoji so naslednji: 1. uspešno dovršenih II i.i/.redOV osnovne *ole aH 2 razreda glmnfle »M« (prednost Imajo absolventi KGS m kmetijskih tečajev), 2. starost vsaj 10 let. Sela Je inte.rnstsko urejena, me- i.i \ 'lil /ev.llllllia 1 IMHJ din. /..i vpis |e polrehmt: 1 lastnoi očnu napisana proflnja, ko kovana / državnim kolkom s* M din. 2. Iip-laek iz rojstne in matične knjige. 3. zadnje Šolsko »pričevalo, 4. /<1i ovu i,ko spilčevalO. 5. Izjava staršev ali varuhov, dS dovoljujedo obisk tole m tla t***® rodno plačevali vzdr4evalfttflo> i i' čem kandidati naj se Rl'- de si m j a obi ne j o na KZ la i ibi 0.. P i rnvin*vtsW* stvtl krneli k" ■"..!.• do 16. avgus** I' "i" IMMi.itiH .Ive •DOLENJSKI LIST Stev. 28 (434) Na Kočevskem smo si segli v roke »Mi smo Slovenci s Kočevske doma, iz zemljice naše slovenske, objemajo venec visokih gora, ki kras so slovenske Kočevske.« Ta pesem je odmevala glasno in odločno po vsej kočevski deželici zadnja leta pred vojno, kot naš odgovor hitlerjanskiLm Hočevarjem. To ljudstvo je stopilo na stran OF ter začelo z našimi borci pisati novo, lepšo zgodovino svoje deželice. Onkraj Mrzlega vrha, Fridrikštajna pod Kapičem, Borićem, Krermpo ln Gotenišklm Snežnikom vse čbo Grčaric, Drage, Trave, Brige, Mora ve in Banja Loke pa 60 že leta 1942 padle prve žrtve. Italijani so požgali le vasi, odganjali ljudi v internacijo, v ječe... Toda vse to ni strlo naših ljudi, ki so s še večjo silo udarili po sovražniku in podpirali naše borce. V skritih gozdovih so nastale partizanska skupine, sedeži rajona Kočevska Reka, bolnišnica Smrekovec ter partizanska tiskarna »Triglav«, kj se je kasneje preselila na vrh Goteniškega Snežnika 'n tam postavila več barak. Skozi te kraje je vodila tudi znana kurirska pot s Primorske v Belo krajino. Svoboda je zasijala, partizani so odšli, Kočevska pa je začela postajati drugačna.Ob letošnjem dnevu boroa je sprejela partizanske patrulje borcev-tehni-kov. ki so v treh smereh prekrižarili ta del Slovenije in obiskali vse tiste družine, ki so v velikih dneh borbe oomagale partizanom in jih »prejemal? pod streho. Ne da se popisati vtse te trenutke, vse. kar nas je objelo, zajelo in pozdravilo.. Kočevska Reka je 3. julija dopoldne sprejela partizane in partizanska peseim, pokanj t pušk, vriskanje in harmonika. Gozdovi so nas sprejeli v svoje naročje kot nekoč... Ustavljali smo se ob grobovih, pozdravil, smo padle tovariše, cbje, salve in pesem nam je vrela v slovo in zahvaLo. Z domačini smo si segli v roke in solze veselja so nam in njim polzele po licih. Spet govori, cvetje, pesem, pokanje pušk Stopali smo iz hiše v hišo, sedali za mize, pogrnjene kot za veliko slavje. Spet so nas postregli kot nekoč. Obujali smo spomine na težke dni in v zahvalo za njihovo obilno pomoč smo jim dali skromna darila Obiskali sm preko 300 družin. 19 vasi in zaselkov. Na predvečer glavnega praznika pa' so pa- Ob smrti fH 11| rojaka III 11 lz Chicaga (III.) je prispela žalostna novica, da je tam na naglo umrl v ponedeljek, 30. junija, v starosti 54 let Mirko G. Kuhel, glavni blagajnik Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), največje organizacije ameriških Slovencev. Pokojnik je bil doma iz Kostanjevice ob Krki ter je študiral gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 1920 je odpotoval z materjo ter sedmimi brati in sestrami za očetom v Združene države. Tu se je uveljavil v javnem življenju naprednih rojakov, sodeloval v kulturnih društvih (vodil pevski zbor v Chicagu) ter postal glavni blagajnik Slovenske svobodomiselne podporne zveze (SSPZ). Po združitvi te organizacije s SNPJ v letu 1940 t rulje skupno s prebivalci pripravile miting v Grčaricah, v Travi, Dol. Brigi, kjer smo ob t&bornem ognju obnovili spomine. Posebno lepo *o se izkazali pionirji in mladina iz teh krajev a kvalitetnimi točkami, ki so Jih predvajali na mitingih. 4. julija so bile v vaseh budnice, naša patrulja pa se je približala Kočevski Reki in jo »zavzela« ter ob 15. uri priporakala v sredo vasi. Tisočglava množica je pozdravila borce L, godba LM iz Ljubljane jim je zaigrala partizansko »Hej brigade«. Tov. Pe-trač-Škerlavaj je sprejel raport, nakar je spregovoril Uroš Kraigher ter čestital borcem in prebivalstvu Kočevske ter Izrekel zahvalo za njihovo pomoč, ki so za časa vojne in p G. no poročilo v Prosveti. Z Mirkom Kuhljem so napredni ameriški rojaki izgubili človeka, ki ga bodo močno pogrešali. Njegovi družini v Chicagu in SNPJ izrekamo iskreno Jo nudil njej. Na spomenik padlih borcev smo položili vence, na pokopališču v Kočevski Reki pa J« bila ob tej priložnosti odkrito spominska plošča na grobu neznanega borca. Odkrili so spominsko ploščo tudi komisarju Ladu in na šoli v Brigi, kjer je bila tiskarna »Triglav«. S tem je bil svečani del prosta-zaključen, z ljudstvom pa srm v veselem razpoloženju nato 5e dolgo rajali in si segali v roke Veličasten ognjemet je zaključil veliko partizansko slavje m. Kočevskem in oživili v naših srcih spomine, pobi« zahval? našm ljudem, ki so nam tak<-požrtvovalno pomagali. Marjan Tratar-Učo U Kostanfevic* sožalje, prav tako tudi njegovi sestri Pavli vd. Kovačič, ki je pravkar na obisku v domovini ter jo je vest o bratovi nepričakovani smrti močno prizadela. Cv. A. K Novce iz Metlike ostale goste. Sredi vasi so se je postal glavni blagajnik SNPJ formirale tri patrulje, sestavljene v glavnem iz tehnikov »Urške« in »Triglav.*«. Tovariš Pavle Hrebsit je dal še zadnja navodila, nakar so patrulje odšle svojo pot. Spremljala jih je Polde ("igler (3. c razred novomeške gimnazije): NOVO MESTO (barvni lesorez na šolski razstavi). in ostal to do smrti. Med drugo svetovno vojno je bil zelo delaven. Sodeloval je na obeh velikih zborih ameriških Slovencev 1942 in 1944. Na usta-novnem zboru Slovensko ameriškega narodnega sveta — SANS — ki je bil 5. do 6. decembra 1942 v Clevelandu, je postal zapisnikar t° organizacije, na prvi konvenciji SANS (2. do 3. septembra 1944) pa njen tajnik."V sept. 1944 je postal tudi blagajnik Združene organizacije južnoslovanskih Američanov (ZOJSA). V aprilu 1945 je izšla njegova 65 strani obsegajoča knjižica »Slovenija v borbi za svobodo*>. Bil je dober prijatelj in med vojno ožji sodelavec pok. Louisa Adamiča. Ob njegovi smrti je napisal za oris Adamičevega dela značilne spomine »Louis Adamič — veliki človek, veliki Slovenec.*^ (Prosveta 1951, št. 192 do 207). Precej se je ukvarjal s pesnikovanjem in publicistiko o kulturnih vprašanjih, kar je objavljal zlasti v Prosveti, kjer je izšel tudi njegov sonetni venec. Domovino je obiskal 1949 in napisal o tem obisku obšir- V Metliki je bila 11. julija dopoldne konferenca delegatov metliške in semiške občine, ki so za delegata v republiško ljudsko skupščino za volilno območje obeh občin soglasno predlagali dr. Jožeta Vilfana, generalnega sekretarja maršala Tita. Konferenco je vodil predsednik okrožnega »odi šca v Novem mestu Štefan Simončič, navzoč pa je bil tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Jože Borštnar, ki je navzočim podal zunanjepolitični pregled. V zvezi z volitvami so v obeh občinah v teku obširne priprave za občne zbore volivcev. * * * Ker je dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora v Metliki odstopil, so. člani obeh zborov na skupni seji izvolili za novega predsednika ObLO mag. ph. Gojka Juga. V Metliko je prišlo na tritedensko letovanje 99 otrok piranske občine. Kolonijo v kateri so otroci od 6. do 15. leta, vodi upravnik Dušan Kavšek, pomagajo pa mu ekonom in vzgojiteljice. Pet kuharic in njihovih pomočnic skrbi za izdatno in tečno hrano. Otrokom ugaja zlasti topla Kolpa, pa tudi nabiranje borovnic, katere so mnogi prvič videli v gozdu, je bil zanje dogodek. Prihodnje dni nameravajo narediti izlete h Gospodični na Gorjance, v Ozalj (ogled gradu in elektrarne) in v Zagreb, kjer bo najmlajše zanimal zlasti živalski vrt. Kolonijo je pred dne- OK V nedeljo - letalci v Prečni O veliki aktivnosti novomeškega Aerokluba v preteklem letu. pa tudi prej, pač ne moreiirio govoriti O objektivnih in subjektivnih vzrokih tega mrtvila lahko povemo le to. da bodo že v letošnji sezoni v veliki meri od piavljcni. Nadaljna rast Aerokluba pa bo odvisna od članov satnih, OZirom« od uprave letalske ftole, ki bo morala zagotoviti, da bodo vsa letaka in pomožna sredstva v polni meri Izkoriščena. Po dveh letih Je Aeroklub Novo mesto končno pridobil potrebnega letalskega Inštruktorja. Nabavljeno je motorno letalo UT-2 ln v bližnji bodočnosti dobi klub Se dvoseriežno letalo »Zerjal« in trenažno Jadralno leta'o »Jastreb*. Tako so dane možnosti za šolanj« članov doma, medtem ko Je bilo to dx> sedaj odvisno od tečajev, k: Jih Je piirejala Letalska /veza Slovenije. In pomoči ostalih Aero-klubov. Mnogo dela, seveda I Istim namenom, pa Je bilo in Se bo opravi lenega v zvezi z. letališčem v Prečni Treba Je poleg ze dosedaj podrtih dreves odstraniti le precej dreves v gozdu pred letališčem, ki ovira pristajanje le tal. Sedal kopljejo Jarek za odvajanje povodnle letališča, predvidena pa je tudi zamenjava parcel privatnih lastnikov na letališči], kar bo o1aj*alo gospodarjenje z nJim. V Magliču: poraz novomeških odbejkarjev Preteklo nedeljo v zvezni odbojkarski ligi ni bilo tekem zaradi gostovanja državne reprezentance v Belgiji, rnzen srečanja med eki-Po Maglica ln novomeškega Par-t./.m.i v llačkem Maglicu. Novo H,, ram .. , Ipotova'.i v Magllč precej opUimisiično razpoloženi, toda navzlic VHTAU so se domov vrnil: brc/, točke Tekmo so igrali v veliki vročini, ki Je ■labo Vplivala na igro. NovomeAcani so pričeli dobro ln so v prvem nizu le vodili /. 11:6, toda vodstva niso anali obdržati ln so niz Izgubili z 14:1«. v drugem nizu Je nnSim Sl<> bolje In so nlx odločili v svojo korist * nato pa »o pobudo ■pet prevzeli domačini, ki so na-alednja dva niza In s tem tudi tekmo odločili v svojo korist. »Končni rezultat tekme Je Iti za MojflM, Prihodnjo nedeljo bodo Novo-meščani »pet gostovali, tokrat v lleojjr.ulu. kjii sr bodo pomerili • Partizanom in Crveno zvezdo. Posebno ickiuii s Partizanom vazria /a platana miSili odboj kurjav, v primeru zmage bi al ako-tfaj zagotovili obstanek v družbi najboljših odboikai sklh ekip Ju g*MlavlJe, v n«sproine»n primeru Pa bo treba napeti vse sile, di •* obvoOIOo potrebne torke na do-jMcem Igrišču — aH t. Jugoslavijo sil pa /. ?.eier.nlč«*Jem. f. M, In Se nekaj 0 doseženih rezultatih ln načrtih v letošnjem letu. Padalci so že izvršili 26 padalskih skokov, pri čemer so bili opravljeni 4 »A« in 4 »B« iapiti. Skakali so iz transportnega letala »Jun-kers« JU-52 na letališču v Cerkljah in v LJubljani, število sko-' kov pa nameravajo Se povečati med poletjem in v jeseni. Mladi jadralcl-začetnlki se bodo v avgustu na tečaju na letališču v Proč ni seznanili z letenjem s pomočjo avto vitla, starejši jadralci pa bodo mnogo pridobili z novim vlečnim motornim letalom in novimi jadralnimi letali. F.nako bodo lahko prednost domačega motornega letala izkoristili letalci, kjer so v večini zastopani rezervni ofVtrji letalstva. Število modelarjev, ki so bili do ■1 ■ 1 a i ne pretrgoma vsaj kolikor toliko aktivni, se Je povečalo z ustanovitvijo modelarskih krožkov na Šolah v nekaterih Okoliških krajih ln s tečajem za modelarske inštruktorje letos v Novem mestu Modelarji so sodelovali letos na nekaj doma prirejenih tekmah ln na 13. zletu slovenskih modelarjev od 10. do 13. julija v LJubljani Upamo, da bo ob koncu sezone mogoče več napisati o uspehih VSOJn sekcij. Med te uspeh« bomo prav gotovo lahko prišteli veliiki aeromltlng. ki ga bo priredil AcrOkiub Novo mesto ob sodelovanju aeroklubov Slovenije in Hrvatske pod pokroviteljstvom predsednika okrajnega ljudskega odbora Franca Pirkoviča v nedeljo, 20. julija, ob 14, url na letališču Prečna, Sodelovali bodo modelarji, padalci. Jadralna letala, Šolska ln akrobatska jadralna in motorna letala Ta letalska prireditev Je namenjena graditeljem avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb, kakor tudi ostalemu prebivalstvu. Pridite In oglejte si to-veliko manifestacijo dela novomeškega Aerokluba in hkrati »lovenslkega letalstva. Državno prvenstvo v odbojki Letošnje državno prvenstvo za mladince In mladinke v odbojki Je bilo od 4.-6. Julija v Novem Zmaga in poraz koSarkarjev Partizana V preteklem tednu smo Imeli v Novem mestu spet priložnost gledati dve več ali manj zanimivi košarkarski tekmi. V prvi tekmi sta »e pomerili ekipi domače Partizana In mladinskega naselja • Boris Kidrič« Kronovo, v drugI pa so se NovomeSčani gpoprilell £ letošnjimi republiškimi mladinskimi prvaki — z ekipo ljubljanske Olvmple. Prva tekma Je potekala v občutni premoči novouneSkih košarkarjev, ki so zmagah z «3:41 <40: 23». Brigadirji mso igrali tako slabo, čeprav so izgubili z 22 kosi razlike Pravilneje bo, če povemo, da Je mladi ekipi novomeškega Partizana tokrat uspevalo — Imeli so pač svoj dan. v zmagovalni vrst t Partizana so nastopili: (v oklepaju Število doseženih košev) Hrle (I«,), c;ole* (22), Robar (14). Fuls (B). Potrč (2), flot MM (I). Nedeljska tekma z mladinskim prvakom Slovenije — ljubljansko Olvmpto — Je bila za novomeške kotalkarje precej težja preizkušnja kot ona z brlgndlrll. Olvmpla se Je pokazala kot zrelo moštvo NovumeAČanl pa so nn tej tekmi rata 1 HI i. Olvmpla Je Igrala mnogo bol| povezano In zbrano ln Je zasluženo oflloč'la tekmo v svojo ko. rlst r. visokim rezultatom 96:57 (4W ?«) F.klpl sta nastopil1 v PO" "lavah* Olvmpla — Tnmori (24) We!bei (2). Vavt>eli/> (5). Zaletel (.■»), Basln (2") Ob'ak JWV Mur ko (Ml Itd Paniran ItHlM (4) Fuls (41, Bede (23) Robar (12) Potrč (2) Koprlvnlk (12). f. m. mestu. Sodelovalo Je deset moških In Sest ženskih ekip Po pred-tekmovanjih so se plasirale v finale pri moških ekipe Železničarja r/, Sarajeva, beograjskega Partizana in Jedinstva i'Z. Bickega, pri ženskah pa Maribor In crvena BVOZda iz Beograda. Značilno za letoSnJe prvenstvo Je, da so državni prvaki v odločillmlh tekmah brc/, težav odpravili drugoplasirane ekipe. Nekoliko bolj to velja za Mariborčanke, ki so zmagale nad Crveno zvezdo Beograjski Partizan s svojo igro sploh ni zaslužil drugega mesta in tako Železničar Iz. Sarajeva n| Imel težkega dela. Obe s'ovenski moSkl ekipi — Fužimar iz. Raven ln Kamnik — sta se kar solidno uvrstili, rutina* JO zasedi četrto, Kamnik pa šesto mesto, Med obe slovenski ek:in>l se je uvrstila ekipa Mladosti iz Zagreba, pohvalo sta zaslužili obe ekipi iz Tetova v Makedoniji. k: resnično nista prlSU, da bi zmagali, temveč da bi se kaj naučili. Pokazali sta resnično velik napredek v teh dneh, saj Je le malo manjkalo, dn nista premagali ekipe Borova, ko se je tekma pri stanju 2:2 končala z zmago Borova s tSlM v zadnjem setu. Mladi odbojka ril so dokazali, da Jugoslovanska odbojka še ni v propadu Ne samo odlična tehnika (Železničar), temveč tud lz.redna požrtvovalnost zasluži vso pohvalo. Lahko tudi rečemo, da sta obe ekipi zmagali povsem zasluženo Orgnniz.aclla tekmovanla Je bila po mnenju vseh odlična .Gledalcev jo bilo precej, vendar bi kval'tetne tekme zaslužile Se boli|-«t obisk. Na koncu turnirja »ta «e srečali v prijateljski tekmi , rv|iri-/ciit i ne a Bosne n ParMzin Iz Novega mesta, k' le nflstooll okrnlen Zelo razburljiva tekma se te končala z zmago .postov • J J (14:16, 18:20. 13:6. 1B:1S) -**>. vi obiskal tudi sekretar ZKS Jože Borštnar, * * » V začetku tega meseca so bili končani izkopi za novo upravnostanovanjsko hišo Splošnega trgovskega podjetja v Metliki, zdaj pa so že začeli z betonskimi in zidarskimi deli. Stavba, ki t*v imela razen trgovskih lokalov tudi štiri družinska stanovanja, bo že to poletje pod streho. Gradi jo Splošno gradbeno podjetje »Pionir« iz Novega mesta. v v Jcii'tea n. julija A.eš Petek 18. Julija - iMirosUv Sobota 19. julija — Vincenc Nedelja 20. julija — Marjeta Ponedeljek 2.1. julija — Zorka Torek 22. julija — Dan vstaje Sreda 23. julija — Branislav SONCE: 21. Julija vzhaja sonce ob 4.31 in zahaja ob 19.45. Dan je dolg 15 ur in 14 minut Craoaieij; is. in 20. 7 ameriški ..un »Naprej stric Vili« 22. in 23 i madžarski lilm »Dve priznanj:«. Metlika; 19. in 20 7. ameriški film »Upor na ladji Cain«. 23 7 ameriški film »River street 99«. Kostanjevica; 20 7 ' ameriški barvni film »Pesem zlatega zapa-da'<. 23. 7 ruski barvni film »Obad« Trebnje: 19. in 20. 7 češki barvni film »Jan Hus«. Predstave v ne- delio ob 16 in 19 uri. .Mokronog; iti m 20. 7 ameriški film »Visoka Barbare«. Semič: 20. 7. ameriški barvni film »Pekel izpod ničle«. Žužemberk; 20. 7. italijanski film »Pot upanja«. Dol. Toplice: 19. 7. ameriški barvni film »V srcu mladih«. 20. 7 ameriški film »Kraljica Kristina«. 22 7. Jugoslovanski film »V mreži«. 23. 7. ameriški film »Ne kot tujec«. Obveščam cenjene goste, da bom s IS. julijem začasno prene hala Izvrševati gostinsko obrt. Spoštovanim gostom se najiskre-neje zahvaljujem za dosedanji obisk in zaupanje. Kalčič JuMjana, gostilničarka v Smihelu pri Novem mestu Toplo se zahvaljujem primarlju I dr Otonu Bajcu, njegovim sodelavcem, sestri JuMci in ostalemu strežnemu esebju kirurškega oddelka novomeške bolnilšnice za uspešno prestano operacijo. Jože Dragan Šmarješke Toplice 17 Prodam rabljeno pohištvo za samca Naslov v upravi Usta — (365—58) Prodam dobro zaraščen gozd. v Rasnem Naslov v upravi lista (364-58) METLIKA Junija je bil rojen en deček Porok in smrti ni bilo SEMIČ Junija Je bila rojena I deklica Porok ni bilo. Umrli so: Jožefa Hudorovac. 35 let. iz Coklavce. Ljudmila Vidmar, otrok, iz Kašče pri Semiču. Ana Jakša. 75 let iz črešnjevca Črnomelj Junija so bili rojeni 4 dečki ln l deklica. poročila sta se: Ivan Lakner, kmet in Ana Vovk. delavka, oba 'z Zagozdaca. Umrli so; Mirko Habe. kmečki fant iz Tribuč, 25 let. Albin Hudorovac otrok iz Lokev. Marija Klobučar, ližitkarica iz Butoraja. 85 let. Matija Butala rudar "iz Do-blič 47 let Ana Sotlič. gospodinja iz Doblič. 61 let. Matilda Si-monič. uookod vesel; odzdravlja jo in zro za nami. Vidimo, da vežejo vodstvo in brigadirje tovariške vezi. Med šfabovci na Otočcu Na otoškem gradu je čudovito. To bi gledal pisatelj Tavčar, ko bi mu bilo dano vsaj za hip opazovati današnje vr- venje in delo po starih grajskih sobanah, kjer s ) se nekoč sprehajale grofice in konteso njegovega romana Otok i. j Struga! V hlrdnem zidov ju, kjer so se nekoč razpredale vroče ljubezenske misli brezdelnih "Oi-pa in gospodičen, brni danes telefon, ooje radio in se snujejo veličastni načrti za novo avtomobilsko cesto, ki bo vezala naše narode in hkrati pomagala odstranjevati za ostalost. v katero sta Dolenjsko vklenila mračni fevdalni red in sebična kapitalistična družba. V štabu delo teče, prav zato kljub prijaznim odgovorom in ustrežljivosti čutimo, da smo edveč, kajti cesta »mora steči«, kakor bi rekel O. Zupančič, in sicer natanko tako, kako: je bilo obljubljeno — do 29. novembra. Tovariš Niko nam razkazuje številne načrte, tabele, statistike in ankete. Štab ima natančno evidenco o tem, kako delo napreduje, kje je za-stanek, na kateri odsek ceste bo treba vreči vel delovne sile itd., pa tudi, kako je s pismenostjo brigadirjev, koliko jih še ni videlo kina, koliko se jih je zdaj prvič vozilo z vlakom, kakšno je njihovo socialno poreklo in, seve, predvsem, kakšno je zdravstveno stanje. Nad njim imajo stalno kontrolo, saj sodeluje cela ko- pa zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja, Štabu pomaga tudi nekaj psihologov, ki proučujejo mladino in zbirajo o vsem tem dragoceno gradivo. Štab je imel prav te dni ogromno dela, saj je moral poskrbeti za prevoz prejšnjih brigad domov in hkrati prepeljati na delo nove. Kmečka mladina je namreč v glavnem opravila svojo dolžnost, na njeno mesto so prišli srednješolci in akademska mladina. Ker je število brigad močno naraslo — zdaj jih je menda okoli 150 — je bilo treba rešiti cejo vrsto novih problemov, povečati zmogljivost kuhinj, oskrbeti ležišča, pa tudi na spremembo hrane bo treba misliti, kajti dijaška mladina je vajena drugačne kakor kmečka. »In kako boste uredili to stvar?« vprašam tov. sekretarja. (Konec prihodnjič) 157 brigad na avto cesti V juliju je na avtomobilski cesti LJUBLJANA — ZAGREB 157 brigad; od teh jih je na novo prišlo 72 — dijaških in študentskih —, starih brigad junijske izmene pa je ostalo na cesti 85. £ b i finišerju Od trenutka, ko so ga postavili na tračnice, je finišer postal atrakcija svoje vrste. Začelo se je pravo romanje k njemu. Prihajajo brigadirji, vtikajo glavo pod stroj in dolgo, dolgo gledajo; prihajajo strokovnjaki ki ga že davno po- Clanek o finišerju, karikature in kratke vesti: po »MLADOSTI«, glasilu graditeljev avto ceste znajo, da vidijo, kasne kvalitete je trak, ki ostane za njim v obliki široke in gladke betonske- površine; prihajajo vsi tisti, za katere pomeni posebno veselje začetek zaključnih del na mladinski avtomobilski cesti. »Prvi dan,« mi pove šef gradbišča, »toliko, da se ni zgodila nesreča. Dva mladinca iz novomeške brigade, ki delata tukaj, sta vtaknila glavo pod stroj in nekaj dolgo, dolgo opazovala. Tretji, ki je imel večje ambicije, je pognal motor. Vsa sreča, da je bil v bližini mojster — strojnik finišer-ja.« Zame pa so bili zanimivejši ljudje in njihovo reagiranje na ta stroj kakor on sam. Na primer onile tam — zelo dolgo je preizkujoče opazoval finišer in sedaj ne more, da ne bi javil zelo enostavno. Tako enostavno, da kar malce razočara. Tukaj na trasi so najprej dneve in dneve kopali humus, potem nasipavali zemljo, kamen in gramoz. Slednjič je izvolil priti finišer in sedaj — po vsem prejšnjem hrupu, velikem delu in naporu, se nekako leno sprehodi dvakrat, trikrat naprej in nazaj pa odide dalje. Gre počasi, hkrati pa neusmiljeno priganja vse, ki delajo pred njim, da pospešijo gibanje svojih rok. Kajti on, finišer, tako dostojanstven in spoštovan, ne o julija na trasi Po podatkih investitorske grupe vsa gradbinska podjetja, ki izvajajo dela na slovenskem delu trase, z uspehom izpolnjujejo naloge pri graditvi mladinske avtomobilske ceste. Podjetje »Gradiš«, ki ima dva odseka, je do 21. junija bilo preseglo na enem odseku 4' v, na dru :m pa 39% operativnega načrta. Na drugem mestu je gradbinsko podjetje »Primorje«; na koncu druge dekade meseca julija je bilo preseglo operativni načrt za 15%. Gledano v celoti po podjetjih, so izpod predvidene ravni dela podjetij »Partizanski put« in »Beograd«. Od 1. aprila, ko so se dela začela, pa do danes, so mladinske delovne brigade in podjetja dosegla zelo velike uspehe. Po podatkih na terenu je bilo do 20. junija na trasi v celoti Izkopano in vgrajeno 244.000 kubikov humus.', kar je 9t% celotnega izkopa humusa na avto cesti. V nasipe je doslej vgrajeno nad pol milijona kubiknv zemlje in kamna, kar znaša okrog &t% vseh potrebnih količin za vgrajevanje na avto cesti . Mimo teh del se Je v zadnjih treh mesecih delalo !«l0 Intenzivno na zgraditvi številnih objektov, ki jih je na trasi zelo veliko. Do 20. junija je bi'o na slovenskem delu trase končanih 143 raznih objektov ali vsega števila. V delu je nadaljnjih 38 objektov in le na 23 dela še niso začeta. Na več krajih vzdolž trase so v teku dela na vgrajevanju tampona, te prcdzaključne faze pri graditvi avto ceste. V juliju se obeta nadaljnje krepko nadaljevanje del v vseh fazah gradnje. Prišli1 so novi stroji, novi gradbin-ski delavci In nove mladinske delovne brigade. Po podatkih bo ta mesec na slovenskem delu trase delalo okrog 16.500 mladincev In mladink v sestavu delovnih brigad ln nad 1209 strokovnih delavcev. Na tem delu trase dela zdaj tudi blizu 600 raznih gradbinskih težkih strojev, damperjev, kiperjev In kamionov. svojega največjega »odkritja«: -Kako čuden je ta stroj! Ima močan motor, gradi krasne ceste, sam je pa nesposoben, da bi se premaknil na gladki cesti.« Finišer se res ne more premikati po cesti; potrebuje tračnice, po katerih mu počasi drse kolesa, podobna kolesom železniških vagonov. Po narejenih cestah, ki jih je izgradil, pa ga vlečejo navadni kamioni. Velike časti je bil deležen gospod finišer, ko je prvič zapeljal vzdolž naše trase. Ko jih bo čez nekaj dni že veliko več, ko pridejo večji, modernejši in lepši, bo čisto pozabljen. Ampak dotlej bo ostalo za njim nekaj sto metrov dograjene ceste, ravno dovolj za prelepo pisto za tiste, ki bi se radi naučili voziti kolo ali motor. Ta komplicirani stroj dela sme čakati niti delčka sekunde. Pred njim mora biti vse končano prej, kakor poseže vmes njegov valj. Številne ekipe, čete brigadirjev, strokovnih delavcev in šoferjev neutrudno tekajo sem in tja, pripravljajo na prodišču beton, ga vozijo na teraso, razsipavajo ln hitijo, venomer hitijo, samo da se ne bi zamerili finišerju, da se mu ne bi ugasil motor in bi moral čakati. Opazujem strojnika, ki počasi koraka poleg stroja, spremlja njegovo premikanje in Intervenira na številne komandne vzvode, brž ko se mu zazdi, da nI kaj v redu. Vprašani ga, kakšno dolžino doseže na dan. »S strojem se še nisva uhodila, to je komaj začetek. Predvidevamo 120 do 150 metrov, toda čez nekaj dni bova dosegla gotovo tudi več.« Danes je pri finišerju več strokovnjakov. Med njimi tudi inženir Celmić, direktor hrvatske investitorske grupe. Pregleduje zdaj stroj, zdaj oblake, ki se kopičijo nekje daleč za hribi, in pravi: »Veste, mi gradbinci smo hujši kot katerikoli pop. Po stokrat na dan se ozremo v nebo • in prosimo, naj ne bo dežja ..« Zadnjih nekaj dni smo to krepko doživeli. Kadar nebo zatemne oblaki in se ulije dež kot iz škafa, lahko samo potrto ogledujemo prazna gradbišča. Takle je stroj »finišer« med delom. Vse krog njega mora hiteti in tekati, tu ne sme biti zastoja. Pred strojem razmetuje-jo brigadirji beton — In prav novomeška brigada v Dom asi oven je imela to prvo čast na avto cesti! — , stroj pa ga zbije ln zgladi. Za nJim ostaja svetla površina nove ceste. Tu ni več dela ... Takrat tudi tako spoštovani finišer pokrijejo s ceradami, njegov dragoceni čaa uhaja, mi pa računamo, do kam bi bil prišel, da ni dežja. Naš ljubljenec in sedaj še vedno naš edinček — finišer pri Domaslovcu, bo ob trasi kmalu dobil pravcato družino. Na več mestih zaključujejo dela, ki omogočajo montiranje in uporabo teh strojev. Od inženirja Celmiča smo zvedeli, da bo na njihovem delu trase kmalu montiran še eden, veliko večji in veliko modernejši finišer, kakor je ta prvenec. Ta namreč zajame le pol cestišča, njegovi valja so široki okrog tri in pol metra. Zato se mora ponovno vračati, da zajame še drugo polovico ceste. Novi finišer pa bo šel po trasi le enkrat ln bo polagal betonsko ali asfaltno ploščo po vsej širini. ZADNJI POSKUS — »M AL W« »ll, pa je res, da nas bodo prav danes še enkrat tehtali in vse tiste, ki imajo manj kot 50 kilogramov poslali domov??« ŠE NEKAJ 0 BRIGADNIH ODSTOTKIH 121. Nekoč so nama dalf s seboj kraljev smaragd. Bil je velik kakor zvezda danlca ln se Je lesketal kadar ga Je oblival žar popoldanskega sonca. Dvoje podob iz pesnitev je bilo vrezanih v nJem — na eni struni prizor Iz zgodb o Junakih, na drugi strani prizor iz zgodb o bogovih. Zapustila sva mesto in prišla v džunglo. Naglo se je mračilo in ustavila sva se za noč. V listi noči sem prisluškoval džungli kakor ji nisem še nikoli dotlej. Bilo je blizu devetih zvečer, tema okrog in krog ln zvezde so migljale tik ob vrhovih dreves. 122. Kamor koli sem se ozrl, se ml je zdelo, da vidim oči. Kari se Je začel lahno pozlhavati ln Je naslednji hip zadremal. Prvo. kar sem zaznal, Je 1)11 plahi žvižg nočnega ptiča. Ko je ta žvižg is-zvencl, ga je že pozvala skovlkajoča sova. Potem je prešel v mehko prhutanje netopirjev, se prelil v trepetan.ie listja in naposled je bilo, kakor da ta ium — podoben žuborenjii vode v sanjah — curila od dreves in se v ne/.n luih valjčkih Izgublja v tla. Z isliSalo se je cmokanje divje svinje. Potem Je vse utihnile. 123. Iz trme pod menoj so se svetile zelen« oči divje mačko lit ko se ml je oko še bolj prlv Mlr> temi, sem videl bolnom podobne živali, ki so rile »kozi goščavo. Zdelo se mi je, da vidim pod s •hoj stezo podlasice In da zaznavam, kako stresa v da Ijavi Jelen listje na grmovju. Potem Je v džungli nekaj zagmlrnjalo ln rahlo drhteči zvoki ln trepeti so prenehali. Nenadoma se je riizlegcl lisičji la|r.„ pito je tartn ča I tiger; umpak to je šlo mimo. Ker nisem bil na tleh, se je moje dihanje izgubljalo v zrak in Hvali niso opazile, du Je v bližini človek, 124. Zagledal sem črede slonov, ki so se šil kopat. Premikali so se čisto brezfiumnn ln se potapljali v vodo, kakor tonejo oblaki v večer. Videl sem, kako ovijajo Irobec okoli svojih samic, trgajo vodne litije In Jih Žro. Ko je v/šel mesec, se mi jo v njegovi medli svetlobi zdelo, da jih gledam skoz! tiinčieo. itltane iz VOda, Tik Ob bregu ho tipali v reko mladiči lu se vadili vsesava!! v tnihee po cele korce vode in Jo potem počasi In neslišno spet is-brizgavatl. Od mokrih leles so Jim curljale kako« zveide lcsketajofia se kaplje.