'jMUČCrOM
A N D
uAtice«**

NO. 123
f ' *it-

L*Ji,vi iJ
AM6RICAN !N SPIRIT #0R€1GN IN liANGUAGG ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
SLOV6NIAN
berving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING^ NOVEMBER 14, 1979
Novi grobovi
George VoEnovkh umesten la župana mesta Clevelanda
CLEVELAND, O. — V ponedeljek dopoldne je bil George V. Voinovich umeščen za župana Clevelanda ob navzočnosti 3,000 gostov v Music Hall na E. 6th St. in SL Clair cesti. Voinovich je 53. župan v zgodovini mesta in drugi, ki je slovenskega porekla. Njegova mati je bila Slovenka. Prvi slovenski župan je bil bivši sen. Frank J. Lausche, ki prav danes praznuje svoj 84. rojstni dan.
Voinovich je govoril zbranim gostom in se jim zahvalil za vso pomoč, ki so mu jo nudili. Obljubil je, da bo delal v prid mesta in slehernega njegovega prebivalca. Odklonil je črnogledost nekaterih strokovnjakov, ki so že odpisali večja mesta. Novi župan zaupa v Cleveland in je prepričan, da se bo to mesto v bodočih letih zopet uvrstilo med najboljše v Ameriki. Ponavljal je ‘temo’ njegove u-spešne volivne kampanje: “Skupaj lahko vse naredimo!”
Nadalje je pozval vse delodajalce v mestu, naj skušajo na novo zaposliti čim več mladih ljudi in naj vlagajo več denarja v povečanje zmogljivosti svojih tovarn in drugih gospodarskih podjetij. Pohvalil je tudi delavce in delavke in trdil, da so vedno bili glavni steber vsega mestnega napredka.
Voinovich je dodal, da bo omejeval svoje javne in politične nastope in da ga bo mogoče najti predvsem v njegovi pisarni v mestni hiši. Ko je končal svoj govor, je novi župan res šel naravnost v mestno hišo in začel z delom.
------o------
Včeraj je Ronald Reagan napovedal svojo kandidaturo
SACRA MENTO, Kal. — Bivši kalifornijski guverner in filmski igralec Ronald Reagan se je včeraj uradno pridružil večji skupini republikancev, ki se potegujejo za imenovanje kot strankinega kandidata v p r e d s edniških volitvah prihodnje leto. Njegova odločitev ni nobenega Presenetila.
Vsa dosedanja javna povpraševanja kažejo, da je Reagan najbolj popularen možni predsedniški kandidat med republikanskimi volivci. Njegova odločna konservativ-host odgovarja njihovim željam. Reagan je tudi zelo dober govornik, ki mu je kos morda samo John Connally.
Največja težava za Reaga-na v prihodnjih mesecih bo brez dvoma njegova starost. Rodil se je namreč 6. febru-arja 1911 in je že v 69. letu slarosti. Vsi njegovi nasprot-niki so mlajši. John Connally Ima 62 let, Howard Baker 54
George Bush 55. Ker Rea-San vodi pred vsemi drugimi kandidati, ga bodo tudi vsi napadali in skušali zmanjše-vati njegovo doslej veliko
Prednost,
Bertha Lobe
Preteklo nedeljo zjutraj je v St. Vincent bolnici umrla 62 let stara Bertha Lobe, rojena Eršte, vdova po leta 1965 umrlem možu dr. Hinku, mati Dane, Louisa in Thomasa, stara mati Williama, sestra Anne J. Erste. Pokojna je (bila dolgoletna tajnica Slovenske pristave, tajnica Slo-vensko-ameriškega kulturnega sveta, aktivna v Nationalities Movement of Ohio ter članica več slovenskih društev. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogreb, zavoda na 6116 St. Clair cesti danes, v sredo ob 9., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Družina priporoča v pokojničin spomin darove Slovenskemu domu za ostarele ali Cancer Society.
Marija Erznožnik
Pretekli ponedeljek zjutraj je na svojem domu po dolgi bolezni umrla 71 let stara Marija Erznožnik, roj. Starman na Selu pri Žireh, v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko pred 30 leti, žena Karla, mati Mrs. Frank (Jolanda) Boga-tay, sestra Louisa, Sophie in Frančiške Starman. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 cesti danes, v cerkev sv. Vida ob 12., nato na pokopališče Vernih duš.
Charles Boit/.
Umrl je 93 let stari Charles Boitz, rojen v Dolenji vasi pri Ribnici, veteran prve svetovne vojne, prijatelj Elaine Sufka. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda jutri, v četrtek, ob 11. dopoldne, nato na Lakeview pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9.
Anton Somodji
Umrl je 66 let stari Anton Somodji, m,ož Aranke, roj. Basko, oče Anthony j a, Franka in Josepha, 5-krat stari oče. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda v petek ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob 7.
Fred La Porte
Pretekli torek je na svojem domu nenadno umrl 64 let stari Fred LaPorte, mož Mary, roj. Bencar, oče Sharon Gray in Freda, 2-krat stari oče, brat Grace Shumaker, Annamarie Ferenčak, Ger-
Tine Debeljak:
VI.
Mi danes vemo, da je za to dobo bilo usodno, da regentski svet, zlasti princ Pavle, ni dovolil spreminjati centralistične ustave, z odločitvijo, naj očetovo ustavo spremeni šele njegov sin, ko stopi na prestol. Krščanski socialisti niso hoteli razumeti dr. Koroščeve taktike, kako po vijugasti poti pripeljati Slovenijo do najširše avtonomije nalik Hrvaški banovini, ki ji je pot pripravil prav on. Zato so nastopali proti njemu tudi v imenu - slovenstva in demokracije. Pa tudi zato, ker je “klerikalno vodstvo” ponovno izjavilo 1. 1936, da je “edini, ki se poleg katolicizma bije za bodočnost, komunizem . . ., ki dobiva toliko oblik, da ga je težko spoznati. Najnovejša je Ljud-
trude Burns, Jean Truden in Davida, veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri General Electric skozi 28 let, dokler ga ni bolezen prisilila, da je šel v pokoj leta 1973. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Western Reserve Me-. morial Gardens. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob 7.
------o-------
Sodni proces proti škofu Trifl se bo kmalu lačei
DETROIT, Mich. — Med drugo svetovno vojno je igral sedanji pravoslavni škof Valerian Trifa vodilno vlogo v organizaciji “Železna straža” v Romuniji. Med vojno je bila Romunija zaveznica Hitlerjeve Nemčije in je sodelovala v napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941. V treh letih vojskovanja je padlo več sto tisoč romunskih vojakov.
Vlada v Romuniji je bila dokaj fašistično usmerjena in v teh bkoliščinah je bilo nekaj časa ‘Železna straža’ močno gibanje. Posebno je preganjala Jude v tej državi in nekaj jih je umorila. Priče trdijo, da je bil škof Trifa. zelo aktiven pri vseh teh početjih. Trifa sam zanika vse te trditve kot izmišljotine njegovih nasprotnikov ali kot napake.
Po vojni je Trifi uspelo pobegniti v tujino in končno se naseliti v ZDA, kjer je kmalu postal aktiven v vrstah pravoslavnih Romunov. L. 1957 je prejel ameriško državljanstvo. Tisti, ki ga obtožujejo vrste vojnih zločinov, trdijo, da je Trifa lagal, ko je v prošnji za ameriško državljanstvo rekel, da ni bil vojni zločinec.
Preiskava, ki jo je odredila zvezna vlada je pokazala, da so obtožbe proti škofu dovolj utemeljene, da bi začeli sodni postopek. Razprava se bo pričela prihodnji mesec. Ako bo sodni proces Trifo obsodil, mu bo odvzeto ameriško državljanstvo. Nobene možnosti pa ni, trdijo uslužbenci zvezne vlade, ki obravnavajo to zadevo, da bi bil Trifa kdaj izročen komunistični Romuniji.
ska fronta, ki se je pojavila tudi med Slovenci. Samo dvoje je danes možno: ali bo naša bodočnost katoliška ali pa bo komunistična . . .” Izjava je prav ista. kakor je bila izpovedana 1. 1919 (dr. J. Kralj), ko se je gibanje krščanskih socialistov začelo. A zdaj je zavilo aaleč v levo, kakor izpričujejo sami.
KPJ se je pripravljala na VII. kongres Kominterne v Moskvi. Kot priprava nanj je bila konference CK KPJ v Splitu, in tam so že računali na slovenske krščanske socialiste kot na eventualne sopotnike, analizirali njihov pro-grant in ga poslali — v Moskvo. Ta naj bi bil: 1. slovenska samostojnost, 2. razlastitev industrije, zadružništvo na kmetih, 3. svoboda verskega
250,090 prebivalcev mesta Missfssauge se vrne domov
MISSISSAUGA, Ont. — Preteklo soboto okoli polnoči je v tem predmestju Toronta' iztiril tovorni vlak. Med poškodovanimi vagoni je bila cisterna, napolnjena z 90 tonami klora. Druge cisterne so bile napolnjene z zelo nevarnim plinom “propane”. Ta plin se je tudi vnel in zaradi nevarnost eksplozij in možnosti, da bi se cisterna s klorom popolnoma razbila, so o-blasti odredile preselitev vsega prebivalstva v bližini nesreče. Prizadeto območje je obsegalo kar 35 kv. milj in več kot 250,000 ljudi je moralo zapustiti domove. Preseliti so morali tudi približno 1,200 bolnikov iz treh bolnišnic v Mississaugi.
Gasilci so rekli, da bodo morali počakati, dokler požar ne ugasne. Šele potem bo konec nevarnosti. K sreči ni prišlo do večjih eksplozij in tudi smrtnih žrtev ni bilo. Količina klora, ki jo še vedno pušča poškodovana cisterna, ni nevarna.
Včeraj popoldne so se ljudje že začeli vračati domov. Med prebivalci Mississauge je tudi nekaj Slovencev.
Skupina izvedencev je že začela pregledovati kraj nesreče in bo skusata ugotoviti, zakaj je vlak iztiril.
------o-----
Vlada Vzh. ftašije olajšala pogoje za obiske Zah, Samcev
BONN, Zah. Nem. — Za-hodnonemška vlada je sporočila, da bo približno 1.2 milijonom njenih državljanov zagotovljena pravica za enodnevne obiske v Vzhodni Nemčiji. Ta olajšava bo v veljavi začenši s 15. decembrom. Ti Nemci živijo v občinah, ki so tik ob vzhodnonemški meji.
Pogodba, ki sta jo obe Nemčiji podpisali 1. 1973, predvideva namreč, da imajo vsi zah. Nemci v teh obmejnih občinah pravico za enodnevne obiske v Vzhodni Nemčiji. Pred leti je Zah. Nemčija povečala geografski obseg teh občin in se je morala pogajati z vzhodno-nemško vlado, da bi ta sprejela nove občinske meje in dala iste pravice za bivalcem teh občin.
prepričanja. Tam stoji: “Krščanski socialisti so prepričani, da more biti slovensko vprašanje rešeno samo z revolucijo. So oportunisti. Samo o tej revoluciji nimajo nobene predstave, da njena priprava obstaja v proučevanju in razmišljanju.” Prepričani so komunisti, da “bo šla ta skupina z njimi precejšen kos poti, kar je pomembno, ker je povezana z množicami.” Zanimivo za nas je, da je poudarek na “precejšen kos poti”, kar da misliti na načrtni konec sopotništva pred koncem poti . . . To je: njih eliminacija pred zmago! Na VII. kongresu’ Korpinterne v Moskvi je tedaj (1935) govori] B. Kidrič prav o tej nameravani in sklenjeni ljudski fronti “naprednih” v Sloveniji ...
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter je v ponedeljek sporočil, da je odredil takojšnjo ustavitev nakupovanja in uvažanja iranske nafte. Odslej naj bi iranska vlada prodajala svojo nafto drugim državam, ne pa ZDA. Predsednik je ob tej priliki tudi prvič obširno govoril o krizi med Iranom in Ameriko. Zatrjeval je, da ZDA pod nobenim pogojem ne bodo delale po navodilih teroristov. Šaha Pahlevija ne bomo izročili Iranu.
Doslej so ZDA uvažale približno 700,000 sodov iranske nafte dnevno, kar je pomenilo okoli 4G vsega ameriškega uvoza nafte. Naftni strokovnjaki v New Yorku in Washingtonu trdijo, da bo mogoče ustavitev iranske nafte kriti s povečanim uvozom iz drugih OPEČ držav ter s i pospešenim varčevanjem doma. Predvidevajo pa, da se bo cena galona gazolina povišala za 15 centov prihodnje leto. V svojem govoru je Carter pozval Amerikance, naj varčujejo pri uporabi gazolina in drugih naftnih derivatov.
V Iranu je minister za nafto Ali Akbar Moinfar odgovoril, da njegova država ne potrebuje ZDA. “Nam ne manjka kupcev naše nafte.” je izjavil. Strokovnjaki sicer soglašajo, da Carterjev ukrep Iranu ne bo škodoval. Poudarjajo pa, da Iran nujno potrebuje ameriško strokovno pomoč in rezervne dele za stroje in drugo orodje, ki jih uporabljajo pri vrtanju naftnih vrtin, črpanju nafte ter rafiniranju. Vsega tega se pa vodilni Iranci, s Homeinijem, na čelu, zaenkrat ne zavedajo.
‘ V
Carterja podprejo Carterjeva odločitev glede iranske nafte je našla odobre-nje med člani Kongresa in občinstvom. R e p u b likanski predsedniški kandidat in voditelj republikanske manjšine v Senatu Howard Baker *iaMaN0HHBii«i«gicNMa«MaiiiaeK««a
enodnevne obiske novim pre-Pravkar so dosegli sporazum o tej zadevi.
Najprej je poiskal dr. Vilfan (komunist), advokata v Kranju, zvezo z dr. Pokornom (krščanskim socialistom), advokatom v Škofji Loki, a povezava se je sklenila najprej na Jesenicah (dr. A. Stanovnik, advokat). Odslej je JSZ stopila “na razredno stališče”, pravi Prunk. Za občinske volitve 1936 je JSZ stopila v Ljudsko fronto in šla na volitve (glavni boj na Jesenicah: dr. A. Stanovnik dobil 618 glasov, Markež 636!). Toda jeseni so Ljudsko fronto razbili — socialdemokrati, ki so izključili iz svojih vrst komuniste (še predsednika Skupne komisije Leskovška!) in izstopili so tudi drugi. Tako se je 1937 razbila prva Ljudska fronta v Sloveniji.
(Dalje)
je rekel, da je imel Carter prav. Sen. Edward M. Kennedy je tudi soglašal s Carterjem, prav tako sen. Alan Cranston iz Kalifornije, ki je dodal, da moramo vsi Ameri-kanci varovati z energijo kot nikoli prej.
Vplivni sen. Henry M. Jackson je opozarjal, da Carterjev ukrep res ne bo Irancem posebno škodoval. Bil pa je prvi udarec Iranu in Homeini in njegovi somišljeniki naj vedo, da so ZDA pripravljene braniti svoje interese. Jackson je omenil, da je Carterju uspelo dvigniti ponos Amerikancev.
Bela hiša je pa vseeno morala priznati, da ameriška vlada ni /dosegla nobenega napredka v sporu z Iranom glede izpustitve talcev. Homeini je povedal, da smejo svojci talcev pisati pisma tem talcem. To izjavo smatrajo v Washingtonu kot dokaz, da je Ajatola pripravljen zavlačevati to zadevo dalj časa. Homeinijevci tudi očitno u-pajo, da bodo svojci talcev začeli pritiskati na ameriško vlado, da šaha izroči in talce na ta način rešj.
Iranski predlogi
Včeraj so rekli v Teheranu, da bi sprejeli nekakšno mednarodno sojenje šaha. Če bi ZDxA. pristale na to, so navedli, bi morda bilo mogoče doseči sporazum o usodi talcev in o njihovi morebitni izpustitvi. Carterjeva vlada je zavrnila to ponudbo kot povsem “nesprejemljivo”.
Iran je včeraj tudi apelira! na Varnostni svet ZN, naj vpliva na ZDA glede izročitve šaha. Kot kaže, bodo Homeini in njegovi muslimanski podporniki vztrajali pri tej zahtevi prav do konca. Njihova želja je, da bi šaha proglasili za zldčinca velikega kova, kot človeka, ki torej nima pravice do političnega azila v ZDA ali kjerkoli na tem svetu. Navajajo, da je bilo v Iranu v letih šahovega vladanja ubitih preko 400,000 iranskih državljanov. Ako so ZDA pokazale pripravljenost izročiti vojne zločince druge svetovne vojne, trdijo, zakaj ne bi istega storile s šahom?
Najnovejša poročila, ki prihajajo iz Teherana, soglašajo, da je stanje talcev v danih razmerah dokaj dobro. Iranci so pa v zadnjih dneh objavili nekaj izjav, ki so jih baje podpisali nekateri talci, v katerih prosijo predsednika Caterja, naj vendar šaha izroči in nje reši. To vzbuja zaskrbljenost v Washingtonu in sum, da Iranci pritiskajo na talce.
Od začetka krize pa do danes ni prišlo do smrtnih žrtev med talci in tudi resnih poškodb ni bilo.
VREME
Pretežno oblačno danes z
možnostjo dežja do 50%. Najvišja temperatura okoli 39 F. J\itri pretežno sončno in nekaj toplejše.
I Iz Clevelanda | in okolice
Za Voinovicha—
V soboto zvečer, 17. novembra, ob 6.45 zvečer priredi Slovensko-ameriški kulturni svet večerjo s programom in plesom v počastitev novega (župana Georgea V. Voinovicha v University Center Bldg. na Cleveland State University, E. 22 St. in Euclid Ave. Sen. Frank J. Lausche bo govoril, peli pa bodo sloviti “Singing Angels”. Vstopnice so po $15 na osebo. Za podrobnosti, pokličite 391-4000 po 2. popoldne.
Festival pri Sv. Vidu—
V petek. 16. novembra, se začne pri Sv. Vidu NOVEMBRSKI FESTIVAL. Na razpolago bodo okusna kosila, razne igre z nagradami, pa tudi lepa priložnost za kramljanje starih znancev in prijateljev. Več v oglasu. Vsi vabljeni!
Slovenski mladinski zbor—
Slovenski mladinski zbor začne z rednimi pevskimi vajami v petek, 16. novembra, ob 6.30 zvečer. Vabijo tudi nove člane in članice od osmega leta naprej. Po vaji bo kratek sestanek. Vabijo tudi starše. Pridite v pevsko sobo pod cerkvijo Marije Vnebov-zete.
Sen. Lausche praznuje-—
Danes praznuje sen. F’rank J. Lausche svoj 84. rojstni dan. Čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let ob strani žene ge. Jane!
20-obletnioa—
“Tabor” DSPB Cleveland naproša vso slovensko javnost, da se prisostvuje daritvi sv. maše za pok. škofa dr. Gregorija Rožmana, ki jo bo daroval Rev. Tomc v cerkvi Marije Vnebovzete v CoLlin-woodu. Sv. maša bo darovana v nedeljo, 18. novembra, ob 10.30 dopoldne.
Seje—
Podružnica št. 10 SŽZ ima svojo letno sejo in volitve v nedeljo, 18. novembra, ob 2. popoldne v Slov. doimu na Holmes žive. Vse članice vabljene.
Društvo sv. Ane št. 4 AM-LA ima sejo nocoj ob 7.30 v običajnih prostorih. Po seji zabava.
“Debutantes Jr. League” Slovenske ženske zveze ima sejo jutri, ob 7. zvečer, v Eu-clidski sobi v Euclid Sq. Mali. Dekleta v starosti 16 let in naprej so vabljena.
Rojstni dan—
Mrs. Mary Modic danes praznuje svoj 86. rojstni dan v krogu svoje družine. Naša dolgoletna naročnica sedaj žfVi s hčerko Mrs. William Tomc na 2504 Lee Road, Cleveland Hts. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih let.
K molitvi—
Članice podružnice št. 47 SŽZ so vabljene danes ob dveh v Fortunovem pogrebnem zavodu k molitvi za umrlo Anno Kresevic.
------o-----
Arafat v Moskvi
MOSKVA, ZSSR. — Voditelj PLO Jasir Arafat je prispel v Moskvo, kjer se bo pogovarjal s sovjetskimi voditelji. Sovjetija močno podpira PLO. Drugih podrobnosti ni.
Pot slovenskih krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 14, 1979 ,
Ameriška Domovina
t frn ■ a rogHTgJ ^ i
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
Obstajajo ne samo filmi o njegovih romanjih na Poljsko, v ZDA in Irsko, temveč se pripravlja — kot poročajo poljski listi — tudi že film o papeževi generaciji na Poljskem s papežem v ospredju (seveda poklicnim igralcem) pod naslovom: To je človek!
Bk«. ..	■	s. s.
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
~~	NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
_No. 128 Wed., Nov. 14, 1979
Ob prvi obletnici papezevanja Janeza Pavla 11.
IL
v Tudi na problem “ost-politike” je dal indirekten odgovor; zanj sta Vzhod in Zahod ena enota, Rusija je po poreklu in tradiciji evropska država in. krščanstvo je obema skupen izvor in temelj. Ne morejo obstajati samo na Zahodu garantirane človekove pravice, če niso tudi na Vzhodu. Nekoč se mora doseči ravnotežje.
Romanje na Poljsko je bil obisk '•'drugemu redu”, to je — komunistični državi. Pravi, da se bo vrnil tja ob 600-letniei Čestohovske Marije leta 1982. Tretji o-’ bisk je veljal “kapitalističnemu Zahodu”. Tako je obiskal vse tri rede “uvrščenih”. Šel je tokrat na sedež Združenih narodov govorit pred 152 zastopniki svetovnih držav — kot sam vladar države Vatikana. Prej je obiskal Irsko in pozneje ZDA. Prav na Irskem, na sami meji dolgoletnih bojev, je govoril proti terorizmu in za uporabo mirnih sredstev za poravnavo sporov in dosego svobode; obsodil je prav tako oblastnike, ki privedejo dp takih situacij. V ZDA je v dvorani Združenih narodov svaril pred oboroževanjem in prosil za mir. V Washingtonu je govoril o pomenu zakona in o svetosti slednjega, tudi pravkar spočetega življenja, torej proti splavu. Tudi drugod je govoril o vrednosti človeka sploh v vseh njegovih odtenkih.
Tako je tudi v ZDA dokazal pravilnost Carterjevih označb ob sprejemu, da je “prvak za človekovo vrednost in romar za mir.”
Janez Pavel II. tudi v Vatikanu nenehno deluje pastoralno; obiskuje na svojem belem džipu svoje fare kot “rimski škof”, in poučuje katekizem na svojih av-dijencah, ki jih ima redno v sredah in nedeljah. Zadnji ciklus kateheze je bil razlaganje sv. rožnega venca... Na njegovih .ramah je vsa diplomacija sv. Cerkve in govori se že, da namerava sklicati še II. vatikanski koncil v bližnjih letih. Toda ena najtežjih in najbolj delikatnih njegovih ciljev je — pomoči k mirni poravnavi ozemeljskega spora med Čilom in Argentino, katerega rešitev/se obeta za drugo leto, ko bi želel — kot pišejo listi —, da bi se pri spomeniku Kristusa na men-doški meji poravnala nasprotnika — v njegovi prisotnosti.
Papež Janez Pavel II. je človek neverjetnih talentov in življenjske energije: najbolj preseneča s svojim znanjem jezikov. Govori- tekoče v petih in več jezikih, pozdravlja — kot je storil, za novo leto — v 32'jezikih (tudi slovensko; hrvaško je bral sv. mašo). Je pesnik. V tem.letu so izšle njegove pesmi v italijanskem prevodu (iz njega nekaj zgledov tudi v slovenskem v Mladiki), pa angleškem. Njegovo dramo so igrali v Rimu in v Londonu. Bil je svoj čas aktivni igralec in športnik. Je dober pevec, ki rad poje tudi kot papež: njego-yo petje na romanju na Poljskem je snemano na plošče. Pel je v oknu Vatikana s pevci, ki so mu za obletnico peli serenado.
T7 V Italiji je papež ena najbolj priljubljenih osel v ^a.v tujec in domačin se hoče udeležiti njegovih ja-1 nih avdienc. Okoli 70,000 oseb šteje zdaj slednja tak avdienca, ki jih papež ne daje več v novi veliki dvori m za 12,000 ljudi pok. Nevrija, temveč na trgu sv P< tra. In pravijo, da bo moral določiti še en dan v tedni
V.	skupinah je tak pritisk v težnji, priti v njegovo bi žmo, da povprečno vedno omedli do 40 oseb, za kar s zdaj pripravili dve postaji “prve pomoči”. Pomnoži so znatno število pometačev za smeti, ki jih na tone c -stane po takih sprejemih. Naval romarjev je videti i teh številk: 1. 1975, ko je bilo sveto leto, ie prišlo na t? ko avdienco okrog 500 avtobusov, zdaj jih vsako sred m nedeljo pride od 600 do 800! To im poročilih rimsk prometne pisarne. Uspevajo prekupčevalci: čeprav j vstop brezplačen, plačujejo tujci zanj radi tudi 20 de larjev, da ga dobijo. Služijo odlično prodajalci “spe minkov . In posta: “ta v 15 letih paoeževanja Pavl
VI.	m prodala toliko znamk, kot zdaj v enem letu pravi podravnatelj Osservatore Levi. Isti tudi komen
^^T1ZrTln30m ogromno popularnost •Poljskega pa peza. Je mlad in energičen. K temu pridejo.še lastno sti treh preisnjih papežev, ki so združene v njem spontanost Janeza XXIII.. kultura, Pavla VI. in pasto ralna preprostost Janeza Pavla L”
Škof Gregorij Rožman
Beseda iz naroda...
Ob 20-lelnki smrti škofa Gregorija
LEMONT, 111. — Zakaj obhajamo obletnice smrti škofa Gregorija Rožmana? Mnogim ni treba odgovarjati na to vprašanje, čutijo pa za dolžnost, da mlajšim generacijam pokažemo, kaj pomeni škof Gregorij za Slovence. V zadnjih letih sem se srečaval z mnogimi, ki so " prihajali iz starega kraja na obisk k svojcem v, Ameriki. Obiskali so me "s svojimi sorodniki, ki so želeli, da bi jim govoril, kaj so Slovenci ustvarili v Ameriki. Vedno sem se, pomudil največ z opisovanjem petih slovenskih ameriških škofov:
Friderika'. Barage, Ignacija Mraka, Janeza Vertina, Jakoba Trobca, Ivana Starihe in tistih ameriških škofov, ki poznajo delovanje slovenskih misij o narjev-pionirjev na področju ZDA; od teh zadnjih sem jim posebno rad o-menil škofa Rauscha, ki je po materi slovenskega poko-lenja, kar s ponosom priznava.
Predvsem pa sem govoril o škofu Frideriku Baragi, ki ga je Rausch imenoval za “arhitekta vere in svobode v Ameriki”. Pojasnjeval sem, kako je Baraga na podlagi skušenj, ki jih je pridobil v dušno-pastirskem delu za verno slovensko ljudstvo v času, ko je bila slovenska duhovščina skupno s tedanjim škofom janzenistična, ušpešno deloval med Indijanci. Ni jim vsiljeval evropske kulture in miselnosti, marveč se je prilagodil njihovi duhovnosti ter ji dal krščanske izraze. Nek duhovnik, ki sem mu to razlagal, je vzkliknil: “Ali je to kje objavljeno?” Odgovoril sem mu, kolikor je bilo mogoče v kratkem času.
Marsikdo bo vprašal: Kako naj zvemo, kaj pomeni škof Rožman za Slovence? Lahko bi dejal, naj bere tri dele, posebno tretji del, knjige “Škof Rožman”, ki jo je spisal dr.
Jakob Kolarič. Ljudje pa se danes branja bojijo in hočejo to, kar je v knjigah na dolgo pojasnjeno in utemeljeno, dobiti v kratkem odgovoru. V dolgovezni propagandi proti škofu Rožmanu je prav zato tudi slabost, ki ne vodi do u-speha. Zdi se mi, da so obletnice smrti škofa Gregorija Rožmana ena izmed primernih prilik, da odgovarjamo na gornje vprašanje. S tem tudi pokažemo, da se nas komunistična propaganda ni dotaknila.
Škof Gregorij Rožman je vodil ljubljansko škofijo v zelo težkih letih ne le slovenske, marveč tudi svetovne zgodovine. Pripravljala se je vojna, ki je zajela velik del sveta in v naši domovini je bila v teku komunistična revolucija, ki se je skrivala pod osvobodilno borbo slovenskega naroda. Tega danes ne zakrivajo voditelji revolucije.
Najbolj značilno za komunistično revolucijo je pa uničenje vse preteklosti, tradicije, ki jo cenimo in se ji ne moremo odpovedati.
Po dobrih treh desetletjih, komunističnih revolucij je postalo jasno, da .komunizem .; ni prinesel svobode.- V vseh komunističnih državah so kršene osnovne človeške pravice, ki jih je priznala Tn sprejela kot obvezne glavna skup-
ščina Združenih narodov dne 10. decembra 1948 s “Splošno izjavo o človeških pravicah”. Osnovne človeške pravice so kršene v državah .s komunističnimi režimi in vojaškimi vladami. Tudi Združenim državam Amerike radi očitajo, kršenje osnovnih človeških pravic, kar ni vedno brez podlage, a tu ima vsakdo možnosti, da si svobodno pridobi te pravice, ako drugače ne, s sodnijskim postopkom. Zaradi kršenja osnovnih človeških pravic je bila konferenca v Helsinkih, a brez pravega uspeha, r. Sovjetska zveza ob vseh dokazanih očitkih zanika kršenje človeških-pravic, ker so vsi, ki so jim te pravice zanikane, “zločinci”.
Papež Pavel VI. je govoril članicam Združenih narodov o osnovnih človeških pravicah. Prav tako tudi papež Janez Pavel II., ki je ob tej priliki dejal:	“Auschwitz mora
biti danes svarilno znamenje na poti človeštva, da se en-- krat za vselej odpravi vsake vrste koncentracijsko taborišče na zemlji... Ne bi bil iskren zgodovini tega stoletja, ne bi bil pošten v veliki zadevi človeka, kateremu želimo vsi služiti, ako bi bil tiho jaz, ki prihajam iz dežele, na kateri živem telesu je bil nekdaj zgrajen Auschwitz ... Ta cena ne more biti plačana zastonj!” Pri vsem delu za izpolnjevanje osnovnih človeških pravic Janez Pavel II. znova in znova poudarja, da gre za vsakega posameznega človeka. Ni oblasti na svetu, ki bi smela kršiti osnovne osebne pravice.
Med vojno je bila Slovenija okupirana po Nemcih in Italijanih, obenem je bila v teku komunistična revolucija. Slovenci nismo imeli tedaj v javnosti nobenega vidnega človeka, ki bi branil pravice človeka. Med okupacijo in revolucijo sploh ni bilo nobenega govora o človekovih osnovnih pravicah, čeprav so bile te kršene na brezštevilne načine, saj' prav to je privedlo do “Splošne izjave o človekovih pravicah” Združenih narodov leta 1948. Tedaj je šlo preko Slovenije gorje, ki ga ni mogoče opisati v nobenih spominih. Nemci na Gorenjskem in Štajerskem so pregnali duhovnike, nje in izobražence ter: vse vplivne : ljudi so izgnali ali' jih preseljevali v Srbijo in na Hrvaško.
Nemci in Italijani so streljali talce, tisočeri so bili v koncentracijskih tab oriščih, -
komunisti so streljali duhovnike in vplivne ljudi, mnoge vasi so bile požgane, stoteri so umirali od lakote v taborišču na Rabu. K vsemu temu so se ob zmagi komunistične revolucije vršili množični pokolji fantov in mož •— domobrancev in niti danes še ni dovoljeno obiskati njihovih skupnih grobov v raznih krajih Slovenije, posebno pa v Kočevskih gozdovih. V Dachauu in Auschwitzu so lahko postavili spominsko kapelo, na grobove slovenskih mož in fantov pa ne smemo postaviti niti križa.
V takih razmerah je bil ljubljanski škof Gregorij Rožman. V 1100-letni dobi krščanstva med Slovenci ni bilo škofa, ki je šel skozi toliko gorja in verjetno ne bo škofa, ki bi nosil krivice in ponižanja s tako vdanostjo in ponižnostjo kot škof Rožman. To je zmogel, ker se je vedno zavedal, da je kot škof storil svojo dolžnost, ko je svaril, da je brezbožni komunizem naj večja nevarnost za slovenski narod. Ako bi molčal, bi mu zgodovina lahko očitala, da ni vršil svoje dolžnosti, da se ni zavzel za krivično preganjane in zatirane. V svojem delu kot škof je bil tako plemenit, da je pomagal vsem, ki so potrebovali pomoči, kadar je bilo potrebno, tudi nevernim in komunistom.
Škofa Rožmana bomo bolje spoznali, ako ga danes presojamo tudi z vidika njegovega dela za izvajanje osnovnih človeških pravic.
P. Fortunat OFM. ------o-------
FRANČKU
Kako se razbohotila jesen je spet med polji, brdi in gorami, odkar odšel si, da smo revni, sami v Somraku dvomov in nevere tem.
Spominjaš se rdečice trepetljik, škrlata hrastov, bujnega ornata lovorja, smrek in vitkih bukev zlata?
Nad njimi je odmeval orla krik...
Še so gore in vpadajo se v morja in plime v daljna pluskajo obzorja, nad njimi spreletava se galeb.
“Mrači se,” pisal si. “Že gine breg,
rasto valovi, zibljejo moj bfod,
vendar, kdo ve, kdaj bom pristal in kod ...”
O, da smo vedeli, kje boš pristal!
Ne, bolje je, da nismo do takrat, ko smrt je našla pot do naših vrat, povedala, da boš za večno spal.
Med morjem in gorami si živel, ob morju shodil, se v gorah krepil, močan kot hrast, lep kot galeb si bil, noge v gorah, srce na morju imel.
Zdaj te ni več. Le grob jesen krasi in zime sneg in cvetje, ko pomlad spočne, kar bo jeseni spet zaklad.
Poletja ni. Prešlo je, ko, galeb srebrnobel kot ključ nebeških vrat se je razjokal — tvoj mrtvaški svat.
Vemo, da mirno spiš in prost si vsega, nič več ujetnik časa in prostora, kjer vsak zemljan po božji volji mora živeti, dokler ne doseže brega.
Se mar zdaj našim le smehljaš solzam, kot mrkim sanjam more v temni noči, grozoti bede, ko nam ni pomoči, dokler je ne prinese smrti dan?
Pomagaj nam, ujetim v grozo teme, da preživimo noč življenja, do nove, večne zore
PEkllM 1180
CLEVELAND, O. — Ta mala knjižica, prav za v žep, pa vendar toliko bogastva v nje, da se načuditi skoraj ne moreš. Ima le 160 strani, pa imajo v njej prostora vsi nam znani svetniki in še vreme vam lepo napoveduje- 1 jo, morda še kaj boljše, kakor naši vsakdanji vremenoslovci iz vseh postaj, ki se tako čudno nasprotujejo, kakor da bi eden bil v Afriki, drugi v Evropi in tretji v Aziji.
Matija Valjavec je zapisal:
Daleč sem doma, duh pa vsak dan roma, roma dan za dnem do doma.
Naj hrže, da tudi Pratika med nami uživa to prednost, ker nobena knjiga nima toliko bralcev kot prav ona.
Ko jo prebiram, kar prav dam našemu velikemu pisatelju Ivanu Cankarju:	Slo-
venski narod je sicer ubog, toda njegova kultura je velika, tako velika, da se zdi bogatim narodom nemogoča — kakor prelepa krizantema v gumbnici raztrganega berača.
V Pratiki bomo našli, da ni koristno vsakdanje kopanje, da so razni čaji koristni za naše zdravje, morda bolj kot tiste kroglice, ki jih drago plačujemo v naših drogerijah. Zvedeli bomo, kako vremenski pojavi vplivajo na naše življenje. (Morda koga luna trka?) Prišli boste na jasno, kaj so sekte, o katerih govorimo, ko mislimo na razcep-1 j en j e verskih skupin. Kar ’neverjetno se vam bo zdelo, ko boste primerjali čudno podobnost smrti našega predsednika Lincolna in Kennedy] a. Nekje .bomo celo našli odgovor na tragičnost našega sedanjega življenja:	Slabiči
smo, ker se nismo naučili sa-Inodpovedi, ker ni sledu o duhu posta.
Pa če bi mogli kar tu najti, ker vse Pratika vsebuje, bi. ne segli po njej. Je to drobna knjižica, pa najdemo v njej neverjetno veliko poučnega,
v pravo luč rešenja in eno bomo vsi kot smo bili...
Miro Čokelj
razvedrilnega in uporabljivega. Dobite jo lahko v Slovenski pisarni v Baragovem domu za ceno $2. Če bi jo naročili po pošti, je dodati za en ali dva izvoda še 50 centov, če bi bilo več izvodov, pa $1.
Prav tam lahko dobite tudi lepe voščilne karte za Božič, ki se nam tako hitro bliža, in tudi Novo leto je pred durmi.	. ;
Slovenska pisarna,
6304 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
-----o------
iaknadita zahvala darovalcem Treh far
CLEVELAND, O. —Najlepša hvala za popravilo cerkev pri Treh farah. Tudi gospod župnik Pavel Verderber v Metliki se vsem lepo zahvaljuje in se vseh spominja v molitvi pri sv. maši.
Naknadno so darovali:
Po $20: Marij Nemanič, Ida Nemanič, Valeria Miklovcic, Marija Matkovič (Kanada).
$10: Danica Čemas.
Po $5: Agnes Sodja, Marta Rejakovic, Štefanija Rozman,
Naj lepša hvala!
Matt Hutar Milena Dovič ------o-----
/z naših vrst
Chicago, 111. — Spoštovano uredništvo! Oprostite, ker sem se zakasnila s poravnavo naročnine. Hvala lepa za o-pozorilo. Ker sem dolgoletna naročnica Ameriške Domovine, Vam po pravici povem, da ne bi mogla biti brez nje ne jaz in ne moj mož. Res smo zelo prikrajšani pri treh številkah na teden. Trikrat na teden je pa vseeno boljše kakor nič!
Želiva Vam veliko novih naročnikov in upava, da naju bo Ameriška Domovina še mnogo let obiskala. Pozdrav-
GENEVA, O. — Pevski zbor “Lipa” bo priredil svoj koncert v soboto, 17. novembra, ob pol 8. zvečer v Y.CU Hall, W. Main, Geneva, Ohi°-Dvorana se lahko najde, tudi za parkiranje je dovolj Pr°" štora.
Zbor je bil ustanovljen pre^ dobrim letom na željo nekaterih pevcev, da bi se ohranjevala dediščina naših °^e' tov. Pevsko sobo je dala m1 razpolago šola v Genevi.
je pa je bilo dobiti zadostu0
število dobrih pevcev in PeV^ posebno takih, ki znajo ^ jezika. Tudi to se je uredik1’ Nekaj pevcev in pevk res zna slovenskega jezika, se pa nauče izgovorjave radi prepevajo slovenske Pe
ne radi jfl
srni. Na sporedu so same
sli-
venske pesmi. Par pesmi k0 sicer zapetih v angleščini, i°' da to so lepe prestave pesm ka Ivana Zormana, kot ^ primer:	Moon is shiniU’
clock is striking (Luna sije}'
ali pa: At Dusk (O mra
iku)'
From yonder steeple chimeS
the bell.. . Spored ni pre
■doU
fc>o
tudi
ne prekratek, tako da bo icl dovoljil vsakega. Zbor voC France Zupan. Po sporedu seveda domača zabava; i za hrano in pijačo bo dodr° preskrbljeno.
Prav je, da je tudi ^ vzhodni strani Clevela11 kulturna ustanova, to je P
ri-
ški zbor, ki goji šloveU'
skf
iz
pesem, saj prihajajo pe»- ^ Painesvilla in pa daleč 0 Conneauta, kar ni maji1119 žrtev, posebno ob slab^ vremenu. Naša slovens dolžnost je, da jih podpri1110 s svojo udeležbo.
Darinka DebeVeC
-----o------
iSHBaBaflSIBEBBgHBaa*«*00
pa-
Ijava Vas pri uredništvu, kor tudi vse Slovence!
Kristina Martina0 f'	P
mm-#
SKA DOMDVmA, ^ NOVEMBER
HAINADSHd DOMOVINA
Slovenska
demonstracija
TORONTO, Ont. — Na poziv gg. Otmarja Mauser j a in Petra Urbanca od Slovenskega narodnega odbora se je odzvalo na ^slovenski narodni praznik 29.' OKTOBRA 1979 30 oseb, ki so javno s plakati protestirale pred italijanskim konzulatom in avstrijskim klubom Edelweiss v Torontu. Protest je bil zaradi manjkajoče globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji, kot jo predvideva člen 6 italijanske ustave in zaradi neizpolnitve nekaterih določb člena 7. avstrijske mirovne pogodbe. Italijanski konzul je sprejel delegacijo naših rojakov, ki mu je ob tej priliki izročila spomenico za italijansko vlado.
Poročevalec
LUDVIK ČEPON:
Ob obisku v Rusiji
Vtisi in misli.
Kako praziiššjep Boli v današnji Siovaiip
TORONTO, Ont. — Splošno znano je, da je Slovenija izmed vseh jugoslovanskih, republik do vere najbolj odklonilna. Kar je danes še dopuščenega, je po F. Šetincu: intimna vera. Verniki naj ■ verujejo, hodijo v cerkev naskrivaj. Vse to v nameri postopoma, toda zatrdno vero in še posebno njen vpliv sčasoma uničiti. Režim bi seveda rad, da bi vse njegovo delo pri zatiranju vere bilo tajno, odprta konfrontacija ne odgovarja, ker škodi ugledu partije, lahko povzroči izbruh ne-volje med ljudmi in končno tudi ugled v inozemstvu pada.
Lokalne partijske celice pa seveda mnogokrat delajo po svoji glavi in tako pride do mnogih neprijetnih dogodkov kot je, recimo, bilo polivanje nadškofa Vovka z bencinom, poskušanje preprečiti birme, vandaliziranje za časa polnočni o Božiču itd., — vse stvari, ki jih CK KPS ne vidi rad, vsaj ne v taki formi.
Po izrecnem dovoljenju prizadetih podajamo mal povzetek takega verskega konflikta, ki se je dogodil v Železnikih v Selški dolini. G. Gortnar Blaž, upokojenec in mež-nar v Železnikih, član Zveze borcev in član drugih druž-beno-političnih organizacij, je javno izstopil iz vseh gornjih organizacij in to utemeljuje takole:
“Dne 24. decembra 1976 sem naprosil štiri sovaščane, da so sorazmerno potihem s kem-beljem udarjali na zvon ob tričetrt na polnoč tik pred polnočnico. Zaradi tega tradicionalnega zvonjenja sem bil kaznovan z globo 88,000 starih dinarjev.”
G. Gortnar v pismu, ko javlja svoj izstop iz organizacij, pravi med drugim: Mladina je isto noč ob 2. zjutraj metala petarde, pa je vse minilo brez opomina, kaj šele kazni. Omenja tudi težko kazensko dejanje proti vernikom leta 1949. Njegovi sinovi so v tistem času v cerkvi sv. Frančiška pritrkavali k polnočnici. V naglici so potem hiteli v, glavno cerkev k polnočnici in so pozabili ključ v vratih. To, je izkoristil takratni sekretar KP občine Železniki in ob-| enem predsednik zadruge ko-| vinarjev NIKO, da je ,vdrl. s, svojimi pajdaši v cerkev. Porezali so vse vrvi pri zvonovih, urne uteži, razbili uro, da še danes ni'popravljena injj sploh v cerkvi z železnim ko-: lom napravili veliko opusto-
Gostoljubnost je ena izmed priznanih odličnih lastnosti slovanske rase. Mi, Slovenci sami, smo med drugimi narodnostmi znani kot zelo gostoljuben narod. Rusi v tem primeru gotovo za nami ne zaostajajo.
Na izletniški ladji po materi reki Volgi iz Volgograda (Stalingrada) proti Črnemu morju me je v ladijskem salonu zvabila k mizi razposajeno razigrana skupina delavcev, ki so se peljali ha plačane počitnice iz severa k obalnim plažam Črnega morja. Po prvem plačanem pivu , so se kar .vrstili in prepirali,.'; kdo mi bo dal za še enega. Kakorkoli sem se branil, ubraniti se nisem mogel. Seveda sem se moral potem jaz sam od svoje strani spoznati. N c morete si, misliti, na kakšen odpor sem naletel, ko sem se skušal oddolžiti in plačati za celo omizje. Jaz gost? Nikakor! In to ni bila samo oli-kanost od njihove strani, vzeli so stvar za resno. Vodnik, ki je opazil naše “prerekanje”, mi je rekel v angleščini, tako da ga oni niso razumeli: “Nikar ne skušaj in ne sili. To bi bila zanje prava žalitev”. Slovanska gostoljubnost! Vsevprek so med tem dajali svoje naslove s prošnjo, naj jim pišem iz Amerike.
Na vožnji po Črnem morju sem se na ladji iz Jalte v Odeso seznanil z rusko družino mladega inženirja z dvema otrokoma, sinom in hčerko. Z fantičem, ki mu je bilo kakih 10 ali 11 let, sva kar naenkrat postala velika prijatelja. Ko je zvedel, da sem iz Amerike, za njegovo otro--ško dušo, otroško domišljijo iz one same Indije Koromandije njegovih sanj, in ko je našel, da se lahko pomenim z njim v njegovem maternem jeziku, je bil stalno okrog mene. To je bila pač v njegovem mladem življenju za njega prvič prilika, da se mu je preko mene odprlo okence v daljnji tuji svet, četudi le megleno in za enkrat samo za širino ozke špranj ice. Od obeda in večerje mi je prinašal svojo porcijo sadja: jagode, jabolka, hruške. Seveda sem jih moral vzeti, da ga ne bi užalil. Prinašal mi je kazat tudi vse spominčke, ki jih je kupil v Jalti. Enega mi je vsilil. Prinesel sem ga s seboj in ga še imam: majhen kompas, vreden kakšnih 30 kopejk-50 centov. Z otroško zaupnostjo me je naviral, da mu moram za gotovo pisati, ko se vrnem nazaj v Ameriko. “Saj veste”, ga je tukaj v prošnji podprla mati, “da bi se Boris (to je bilo njegovo ime) rad hvalil pred svojimi tovariši, Mladimi pionirji, da ima prijatelja v Ameriki m da mu je pisal”. Majhna dodatna prošnja je bila, naj mu pišem po hjihovem (v cirilici), ker naše pisave (latinice) ne zna, brati. Rad sem obljubil in obljubo tudi izpolnil. Vso srečo v življenju, moj mladi prijatelj Boris!
šen j e. Za zaključek so v zakristiji pustili svoj kulturni pečat: človeško blato.
Na sodnijski razpravi je potem g. Gortnar Blaž po sporazumu z župnikom krivcem se odpustil in niti ni zahteval odškodnine. Upal je, da se bo na ta način dosegla neka verska strpnost, ki bi omogočala skupno mirno življenje.
Dr. Peter Urbanc.
Nič me ni motilo, ko sem zvedel, da je Boris Mlad pionir, to je, kanididat, novic za članstvo komunistične stranke. Kako bi tudi moglo biti drugače v njegovem primeru. Po vladnem vzgojnem načrtu so vsi otroci tako rekoč avtomatično vključeni v zvezo Mladih pionirjev, ki je prva stopnja pomladka komunistične stranke, čeprav jih v resnici procentno le majhno število res postane pravi člani s partijsko izkaznico. Saj vemo, da je pravih članov komunistične partije z izkaznico v Rusiji — Sovjetski uniji — samo 9 procentov, to je, nekako 14 milijonov od 263 milijonov prebivalstva.
Če bi bil jaz rojen v Rusiji v letu, v katerem je bil rojen Boris, in to sin vladno zstpo* slenega očeta inženirja, ki je tudi bil sam rojen že v komunistični Rusiji, kaj drugega kot Mladi pionir bi bil tudi jaz sam. V Borisu nisem gledal najprej in predvsem Mladega pionirja, ampak otroka v mladostni nedolžnosti polnega sanj in vprašanj, produkt sodobnega ruskega ustroja, pa obenem podoživljal in gledal v njem sebe samega dvanajstletnika, tudi polnega sanj in upanj, pa brez svoje odločitve ujet v takratni sistem in zato produkt sistema družabnih, političnih, verskih okoliščin mojih otroških let.
V tej zvezi še naslednje v kratek premislek. Kaj vidiš in najdeš v Rusiji zavisi veliko, če ne vse, od tvojega raz-, položeni a, od namena, ki ga imaš z obiskom. Jaz sem skušal iskati in gledati v ruskem človeku najprej človeka. Na tej. ravni ni in ne more biti nobene razlike med njim in teboj. Rus, komunist ali ne, je, kot si ti in faz po besedah svetopisemskega trpina Joba ' “človek rojen od žene, kratkega življenja, poln nemira... in njegovi dnevi so dninarjevi dnevi”. Kot človek, ki je po določbi Previdnosti po rodu Slovenec, sem hotel v Rusu srečati in najti najprej človeka, potem Slovana, potem Rusa, potem državljana in podložnika komunistične države, šele potem komunista, če je splčh bil vpisan komunist, uY dalje, četudi pravega komunista s partijsko izkaznico v
žepu, v koliko prepričanega, v koliko po srcu komunista.
Če si pripravljen v takem razpoloženju se približati ruskemu človeku, se s tem vpi-šeš v šolo, kjer se učiš spoznavati, razumevati, sočustvovati, odpuščati. Dodaten sad in uspeh te šole je potem to, da se tudi sam Zopet počutiš bolj človeka in predvsem najprej človeka.
In še malo naprej v tej zvezi. Tisti, ki smo se v letu 45 umaknili na Koroško in potem na Tirolsko, se dobro spominjamo, da nas dobri tirolski nemški ljudje niso nič spraševali in silili v nas z vprašanji: kedo, odkod, zakaj, kam ih še vse drugo. Gledali in videli so v nas samo telesno in duševno utrujene lačne ljudi begunce in po človeško delili z nami tisto malo, kar so jim vojna leta pustila.
Eden od naše ameriške turistične skupine je bil precejšna “živina” na Wall Street denarni borzi. Potoval je v Rusijo z določenim namenom, da se na svoje: oči prepriča, kako nazadnjaška je Sovjetska Rusija, predvsem pa, da sebi in drugim dokaže,
v kako yeliki meri je družabno ekonomski sistem Sovjetske zveze ne samo pomanjkljiv, ampak naravnost porazen, vodeč v pogubo. Svoj zastavljeni cilj je z vso .ihto zasledoval. V skupini se ga je prijelo ime “kapitalist.” Kakorkoli že je bil uspešen ali neuspešen v svojih odkritjih, argumentacijah in dokazih, kar se tiče gospodarstva, mu je pa v enem primeru popolnoma spodletelo. To je bil primer ne ekonomske narave, ampak primer izvedbe ruske originalne opere komponista Borodina — Princ Igor. Glasbeno, orkestralno, pevsko, baletno je bila opera podana na res zavidljivi umetniški višini. “Kapitalistu” ni preostalo drugega, kot da se je prisilil predstavo z nekaj več ali manj zadržanimi besedami pohvaliti. K temu ga je prisililo predvsem tudi dejstvo, da je predstavo pohvalila njegova hčerka, ki se je na take kot študentka opere in baleta na samem Dunaju na take reči morala pač razumeti. Drugi v skupini smo se k temu vsemu hudomušno muzali.
Razume se tudi, da je on videl več policajev, kot sem jih videl jaz, ker on jih je hotel videti, mene je pa zanimalo toliko drugih reči, da sem nanje skoro pozabil. Opazil sem jih pa seveda na Rdečem trgu, kjer so postavljali na stotine in stotine domačinov in tujcev v vrsto, ki se je v redu in počasi pomikala proti mavzoleju, kjer je truplo Lenina v stekleni krsti izpostavljeno na ogled. Vidni so seveda bil tudi znotraj Kremlja, kjer so skušali držati množice turistov na pločnikih, da ne bi ovirali avtomobilskega prometa.
Naš Wall Street izvedenec se je spodtikal nad beračenjem v Rusiji. Kako to? Saj beračev v Rusiji ni. To drži, lahko bi rekli, stoprocentno, če gre za berače na cesti. Teh ni. Jasno je, da ima Sovjetska Rusija reveže, kot jih ima enako vsaka druga dežela in vsaka druga časovna doba. “Reveže boste imeti vedno med seboj”, je rekel Kristus.
A danes je mati Rusija postala stroga mati Rusija, ki svojih revežev ne pusti na cesto. Kar je našega sopotnika motilo in kar je imenoval reveže, so bili otroci, ki na cesti kar hitro izvohajo ameriškega turista, se mu približajo in se začnejo motati okrog njega in ga malo boječe, bolj z očmi in z odprto stegnjeno roko kot z besedami, prosijo: “Chewing gum?! “In to so otroci, ki nikakor niso razcapani, razstr-gani, umazani, ampak čisto lepo oblečeni otroci. Chewing gum je v Rusiji za otroke nekaj zelo zaželjenega, menda ne, zato ker je tako dober, ampak zato, ker je nekaj drugačnega, tujega, amerikanske-ga, nekaj modnega, in tudi ne zato, ker v Rusiji ne bi bilo bonbonov in sladkarij in sladoleda vseh okusov. Ko sem bil’v Rusiji pred dvajsetimi leti, je bilo nam turistom zelo odločno odsvetovano dajati otrokom chewing gum, ker je žvečenje guma veljalo takrat in velja tudi še danes kot nekaj zelo neolikanega. Kar se tiče otrok, je javno mnenje in menda tudi oblast postalo glede prepovedi žvečenja gumija bolj popustljivo in danes gleda skozi prste. Za odrašene, zlasti za ženske v javnosti, je pa to še vedno najbolj strog', tabu. Moj nasvet je pa, če nameravaš iti. v Rusijo, nabaši se z žvečilnim guniijem in, povem ti, osrečil boš preneka-terega ruskega otroka. Jaz se kesam, da ga nisem vzel in nesel več s seboj. ,	/
Hej! Kdo pravi, da je komunizem nespremenljiv, nepopustljiv? Chewing gum je rabil samo dvajset let, da si je vsaj deloma utrl pot v sistem. Kaj veš; danes chewing gum, jutri ........:.'.,.?!
------o-----
Vesti iz Slovenije
Voda “ušla” iz jezera
CERKNICA, Slov. — Oblaki, ki skoraj vsak dan za senčijo pokrajino, in tistih nekaj kapelj,--ki pade iz njih, ni dovolj, da bi napolnilo ogromno “skledo” Cerkniškega jezera. Že dolgo je tega, ko se je voda umaknila v strugo, ki je nekaj časa leno tekla, nato pa se je usta-vila; in pokazale so se plitvine. Voda se je obdržala le v globokih kotanjah v strugi, kamor bodo morali ribiči v kratkem preseliti ribe, ki jih bo ta muhasta iera narave v izvirih in požiralnikih pustila na suhem.
Letošnja skoraj izjemna suša paje prišla prav kmetovalcem, ki že več let niso pokosili oddaljenejših predelov dna jezera, kajti šele po dolgotrajni suši se dno toliko u-trdi, da je moč po njem s traktorjem, kosilnico ali vozom.
Asfalt na ovinkih
ČRNOMELJ, Slov. — Začeli so asfaltirati cesto od Kanižarice proti Staremu trgu v občini Črnomelj. Cestno podjetje Novo mesto je z deli začelo že lani, potem ko so leto poprej domačini sami precej pripomogli k ureditvi nove cestne trase.
Novo traso, ki je razširila nekatere ovinke, so dokončno utrdili letos spomladi in zdaj zaključujejo dela na štiri kilometre dolgem odseku. Urejajo tako imenovani “doblič-ki” ovinek, ki je bil naj slabši odsek ceste in kjer pozimi zaradi ovinkov in strmega vzpona skorajda ni bilo mogoče voziti.
Cestna povezava, ki bo znatno izboljšala zveze mer Črnomljem in Starim trgom, je velikega pomena za celoten predel kolpske doline, ki je bil doslej zaradi slabili prometnih poti dokaj odmaknjen od sveta.
Težko do fresk
HRASTOVLJE, Slov. — Pravijo, da imajo Amerikanci hrastoveljske freske za svetovno znamenitost. Pred dnevi si je ogledalo znano delo Janeza iz Kastva 63 Ame-rikancev iz Washingtona, D. C., domačini pa vedo povedati, da si znameniti mrtvaški ples, izgon iz raja in druge znamenite podobe iz 1. 1490 ogleda kar po več skupin a-meriških gostov in da so si prejšnja leta ogledovali enega najpomembnejših umetnostnih spomenikov istrske krajevne šole tudi številni drugi gostje. Letos pa ni tako.
Kar prazna je troladijska romarska cerkev Sv. Trojice iz 12. ali 13. stoletja, ki verno pred udarci burje tiči za čet-verokotnim taborskim obzidjem iz konca 16. stoletja.
Dober dan, tam Kompas iz Kopra, ali organizirate kakšen izlet v Hrastovlje?
“Ne, lahko pa se sami zapeljete tjakaj in v gostilni poiščete starejšo prijazno že-ničko. Ta vas bo popeljala v cerkev. Izletov pa žal ne organiziramo.”
Podoben odgovor dobimo v izolskih hotelih. V Hrastovlje? Kje neki. In tako biser svetovne slikarske šole, ki ga je leta 1951 odkril domačin Jože Pohlen, ždi skorajda o-samljen na koncu Rižanske doline, tam kjer pod vasjo Hrastovlje bivata bruhalnik Slačka baba in požiralnik v Gabru. Pravijo, da je znamenita hrastoveljska slikarija znana daleč po svetu in da je poleg slikarij v cerkvici na Škrilinih pri Bermu v hrvaški Istri najbolj znana istrska umetnija.
DOMA IN PO SVETU
Ukrepi Federal Reserve Boarda so bili sprejeti med gospodarskimi vodniki in gospodarskimi strokovnjaki v deželi na splošno ugodno kot koristni in nujni. Prevladuje ( prepričanje, da bodo učinkoviti, ker so trdi, če bodo le ostali dovolj dolgo v veljavi. .»'
Načelnik Federal Reserve* Boarda Paul A. Volcker je odločen pri teh ukrepih vstra-jati, predsednik ZDA Carter je izjavil, da jih podpira in jih bo podpiral, dokler bo to potrebno za uspešen boj proti inflaciji.
Splošna sodba strokovnjakov je, da bodo novi ukrepi zavrl! gospodarsko rast, pospešili in poglobili gospodarski zastoj. Na dvodnevnem posvetovanju vodnikov največjih gospodarskih družb v deželi v začetku tega meseca v Hot Springs, Va., so prišli ti do zaključka/da bo gospodarska rast spolzela v prihodnjih mesecih navzdol za 2% ali več, da bo brezposelnost, ki je v septembru padla od 6% na 5.8%, porastla do srede prihodnjega leta na okoli 7.1%, inflacija pa se bo do srede prihodnjega leta zmanjšala na okoli 8% od sedanje na letni J ravni 13%.
Zakladni tajnik W. G. Miller J in načelnik Federal Reserve! Boarda Paul A. Volcker stal izjavila, da se moramo spri-tj jazniti z mislijo na delno zni-1 žanje naše življenjske ravni,! ko moramo letno plačevati 5 težke bilijone dolarjev za j petrolej, ne da bi istočasno sorazmerno povečali svoj narodni dohodek.
Folklorne skupine v Radovljiški občini
RADOVLJICA, Slov. — V kulturnih društvih v radovljiški občini imajo nad 1000 članov, ki^so sodelovali v kar 870 kulturnih prireditvah in akcijah. Poleg dramskih skupin in pevskih zborov je skoraj največ nastopov folklornih skupin na raznih turističnih in drugih prireditvah.
tem dalo živeti na tem našem planetu.	j
—Somerset Maugham
H!
Mi beremo svet narobe, pa, mislimo, da nas vara.	»
Tagore
žsg!	* hm*
če vzgajaš moža, vzgajaš samo njega, če vzgajaš ženot vzgajaš celo družino.	|
—Arabski pregovet,
m ' vi
Zakaj se čedne ženske mo< žijo s pusteži? Ker se inteligentni moški nočejo ženiti s čednimi žensskami.
—Somerset Maugham,
“CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Popravilo hiš
Za vsa popravila na Mši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
"V " iŠlh -	__________(XX
Looking for couple to do f iight janitorial work at the \ Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
''	Call 732-7880
(X)
Stanovanje v najem
v 4-sobno stanovanje s kopalnico na E. 73 St., severno od St. Clair oddamoš 881-3722.
(XX
PART TIME OR FULL TIME
WOMAN TO CLEAN DOWNTOWN STORE. EASYj HOURS. GENEROUS HOURLY WAGE. CALL MR. KANE 621-5745.
(125-130X
House for sale
7 Room single, E. 70 St. South of St. Clair. Aluminum siding. Carpeting and basement. Call 486-1892 after 5 p.m.	' ,
(125-130);
For Sale
Euclid, Ohio	7
Quality 4 bedroom raneK. Attached garage. Near St. Williams. $62,000. Call 731-6423.
(125-130X
1
Automatic Acme Set Up and Operate
$9.00 per hour.
Plus Company paid hospitalization
Dental Care — Pension | Plan
Disability and Life Insurance.	*:
Minimum 6 years experience in close tolerance work.
Interview by appointment
MISLI
Malce zdravega razum af malce strpnosti, malo humor-3, ja — kako prijetno bi se po-
only.
§44-8008	*
(125-129);
CLEVELAND, O. MALI OGLASI

s
BEVERLY HILLS OFF CHARDON
3 bedroom, 1%> bath, brickl&. aluminum semi-ranch, double attached garage wth opener, rec. room, central air.
6 plus acres, 200 ft. frontage in Leroy. Good buy. 1
TURK REALTY 531-5337
MED naprodaj
$3 za kvart, $1.50 za “pint”. Kličite 531-1549 po 6. zvečer.
(128,130)
Kupim sreberne kovance Plačam 1000%.
Kličite 238-0469
(126-129);
Stanovanje v najem
Stanovanje z eno spaLnico, zgoraj, oddam na St. CLairju odraslemu moškemu.
Kličite 238-0469
(126-128);
^foiTsale
21 Slovenian Player Piano rolls, $35.00.
Call 531-5605
(128-129);
Lončeno kad za zelje kupim
10-20 gal.
Tel. 481-0547 od 10.-3. pop.
(128-129)
Cleaning Woman Needed
1 or 2 days a week. Richmond Hts. Call 486-8921.
(128-129)
Mature lady to provide companionship and cooking for older woman. Full week or partial. References.
932-3892
(12,8-129)
Apt. for Rent
4 Rooms upstairs. E. 68 near St. Clair. 731-7443.
(128-129)
Apartment for Rent
1026 E. 74 St. 5 Rooms arid
AMERIŠKA DOMOVINA,
NOVEMBER 14, 1979
Vaclav Benes-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
“Delaj po svojem razumu; mi smo ti obljubili zvestobo že pred leti, ohranili smo jo neomadeževano do danes in ti jo ohranimo celo svoje življenje ..
“Celo svoje življenje!” sta spregovorila za Černinom kakor iz enega grla Bavor Stra-konicki in Ratmir s, Krasikova.
“Le da bi vam mogel vse povrniti. O vaši zvestobi ni-
sem nikdar dvomil. V Boga, svetega Vaclava in vas sem upal v najtežjih dneh, ki so prišli nad me ... Moja hvaležnost vam je zagotovljena. Moj brat se ni spremenil; če ga hvalijo Pražanje, mu tudi jaz ne odrečem svoje hvale, če da Bog, in gotovo mi pritrdite tudi vi!”
“To dajta Bog in sveti Vaclav, svitli gospod, v katera tudi mi slavimo vse svoje u-
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44163
Moj novi naslov: ......................—
Moj stari naslov:

ia*••«••••■••«•••••••••••*•••••••
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
panje!”
Po dolini se je že razlegalo samo temno šumenje, kakor kadar v vročih poletnih dnevih rojijo čebele.
In kdor bi bil šel od tod oddaljen le pol ure, bi nikakor ne bil mogel reči, da tabori tu češki vojvoda, ki trajno diči svojo glavo s kraljevsko krono in jo zagotovi tudi svojim potomcem.
Premisi se je zopet zatopil v misli, kaj počne gospa Ad-leta, kaj Vratislav in Dragu-ška? Niti tega ni opazil, da je že somrak, da so megle postale čudno goste, kakor da mu hoče pomagati tudi narava Kaj stori brat, ko ga zagleda iz obličja v obličje, — če ga sploh zagleda? Pri srcu mu je bilo tako čudno. V jasnih dnevih je s tukajšnjih višin baje videti Višegrad . .. Današnja noč in jutrišnji dan odločita o vsem njegovem bodočem življenju, o tem ali se bo moral še vedno potikati za mejami, ali sede na očetovski prestol. In od tod tako težke, globoke misli. Če bi vladal v Pragi kak drug njegovega rodu, bi šel nadenj drugače in bil bi prost vseh skrbi. Toda potegniti meč proti Vladislavu? — In to vprašanje ga je mučilo bolj in bolj, tudi ko je že sedal na konja in dajal ukaze za pohod proti Pragi.
“Kaj praviš, Drslav?”
“Da bi nam le ne bilo treba sramotno nazaj.”
“Oho, Drslav! — To se ne zgodi, kakor gotovo se imenujem Bavor. — Če ne bo ho-
tel, udarimo na utrdbe sami — proti njegovi volji; — na Hradčanih ga posadimo na prestol —- tudi sami. — Videli bomo, kdo se nam more upirati! •— Pravim ti, Drslav, videli bomo!”
Gospod Bavor Strakonicki je skoraj kričal in nehote je zazvenel težki meč ob njegovem boku.
“Nekako spremenil se je. Drugače ga je bil sam ogenj, pri Zdicah sem se ga skoraj bal in sem mislil, da iskre njegovih oči zažgo slamnate strehe, in zdaj govori vsak dan manj ...”
Veliki prior se je nad Pre-mislom skoraj jezil. Tolikih okolišičin ni bil navajen.
“Vojaštva nam preostaja. Kaj je torej treba razmišljati!”
Gospodje so umolknili, vojvoda je obdržal konja in čakal, da ga doidejo.
“Verujte, moji zvesti, moj vranec je, kakor da ima na noge privezane cente! Ne vem, kaj je to!”
“Drugih Zdic se ne boj, jasni gospod. To pot imaš o-koli sebe nekoliko zanesljivejše ljudi in nekoliko zve-' stejša srca!” je odvrnil Čer-nin.
“Je že tako, da je človeku mnogokrat v duši tesno, in je on najbližje svojega cilja!” je pristavil Ratmir s Krasikova.
Le Bavor Strakonicki je molčal in gladil svojega sivca po grivi. Pot je bila težavna, konji so se večkrat spo-
'■■.'V;':,	.	■ v- .	.. ■- •	V- p
m MEMORY OF ,
i '•	,	L.\.
BERTHA LOBE
For her dedication and unselfish work with
Slovenska Pristava.
Our deepest sympathy to the family, rela-
tives "and friends in the name of the Slovenska
Pristava Committee.
JOSEPH LEBEN, President
and Officers and Members
of Slovenska Pristava
A:
f,
. i'A
i:&: S
taknili in pešcem so se noge zadirale v sneg.
“Aj, smo že pri Voltavi. Kje so brodovi!”
Vse je pripravljeno, svetli vojvoda. Saj te čakamo že nekaj tednov, in ti si kakor da si pozabil na nas ... Samo da si že tu! ”
In; res! Stari prevoznik se ni lagal, natemnih voltavinih vodah se je .belilo več širokih brodov.
Premisi je začutil na roki vroč poljub ... J “Pozdravljam te, gospod — pozdravljam, — in pod Više-gradom te pozdravijo moji znanci prav tako srčno.”
Stari prevoznik je veselja skoraj zajokal.
“Kako me poznaš?”
. “Če bi bil slep na obe oči, bi te poznali, gospod moj! — Sicer je noč, temna noč, toda mojim očem ni ušla še niti ena ščuka, — niti ena, pravim ... Ali je vse gotovo?” “Gotovo!’’
“Torej z Bogom, svetli vojvoda!”
Šest brodov naenkrat je odplulo od brega. In niti cela ura ni pretekla, ko je bila prepeljana cela Premislova vojska. Bistrim očem, ki so se ostrejše in ostrejše upirale v megle, se je zdelo, kakor da prihaja žar, katerega je v jasnih nočeh videti več ur daleč do sem. In radostno so zarez-getali tudi konji, kakor da se več ne morejo premagovati. Vojvodin vranec je veselja, da so že pred Prago, poskočil, stresel z grivo in zamahnil z repom.
IX.
“Tvoj brat se vrača, jasni vojvoda... V njegovi vojski so naši najzagrizenejši sovražniki!”
Knez Vladislav je bil, kakor da je to novico že pričakoval. Niti obrvi nad očmi se mu niso zganile. Le poslednji stavek ga je nekoliko vznemiril. In zato je vprašal: “Nemci?”
“Černini, svetli vojvoda ... Strakonicki Bavor ... Krasi-kovski...”
“Zbal sem se že, da so v njegovi vojski Nemci...”
“Ne bilo bi tako hudo, kakor da so v njegovi družbi ti...”
Smečenski Borita je izgovoril vsako besedo s posebnim poudarkom. Ni mu bilo mogoče razumeti, da je Vladislav tako brezskrben. Saj mu gre vendar za knežjo krono. Gre tudi za njihovo lastno varnost. Smečenski Borita je imel v mislih svoje sodrlige in prijatelje, ki so se bali Premislovega prihoda kakor nočne prikazni.
“Vse poravnava v prijateljstvu; moj Bog, saj sva si brata.”
“Gospod — v prijateljstvu?”
“Tako upam!”
“On prihaja proti tebi s silno vojsko in ti se hočeš poravnati prijateljskim potom?
— Gospod moj! — In kaj bo z nami?”
“Moj brat je pravičen, — nikomur ne stori nič žalega, vojvodski prestol pripada po pravici njemu — nikakor meni —.”
“In ali veš, kaj namerava storiti?”-
“Kako naj bi vedel... ’ “Spomni se gospod, da so posamezni člani vašega rodu stali drug proti drugemu tr-dovratnejše kakor najhujši sovražniki. Blagovoli mi odpustiti to opazko... Bila je potrebna. Spomni se Sobesla-va s priimkom ‘kmetski knez’
in temu še ni tako dolgo.” “Premislim si to ...” “Premišljati je že prepozno gospod! — Treba je najhitrejših dejanj. V. pol dneva zbe-
remo dovolj močno vojsko, da se bomo lahko merili z gospodom bratom. Odpusti, gospod moj, da govorim morebiti več, kakor bi se spodobilo.
m

SRDmOVA POGREBNA ZAVODA
4«S3 East 82 SZ £7019 Lak« Stesat
131-29^
GRDiNGVA TRGOVCA S POKišTVGM
1&301 Waterliwi	531-123»
hsusi

NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street Joliet, III. 60432
A. -Ar,; .
NAZNANILO IN ZAHVALA
me
1979
iii
Z žalostjo naznanjamo prijateljem in znancem, da je umrla naša draga sestra, svakinja in teta
SOPHIE F. BASIC
Rojena je bila 1. oktobra 1919 v Clevelandu, Ohio.
Zaposlena je bila pri T.R.W. kot monterka 32 let. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 ADZ.
Umrla je 1. avgusta 1979 v Univerzitetni bolnišnici za srčno kapjo. Pogreb je bil 6. avgusta 1979 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija.
Hvaležni smo župniku Jožetu Božnarju za opravilo vseh cerkvenih pogrebnih obredov s sv. mašo in pridigo. Somaševal je msgr. Alojzij Baznik in se mu za pozornost lepo zahvaljujemo. Orglal, je in pogrebno sv. mašo spremljal s petjem g. Janez Rigler, za kar se mu lepo zahvaljujemo, prav tako njegovi sopevki.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so umrlo prišli kropit in molili za pokoj njene duše, posebej še članicam Društva sv. Ane, ki so glasno molile rožni venec.
Bog naj v obilni meri poplača vsem, ki so s cvetjem okrasili mrtvaški oder in vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene.
Zelo lepo se zahvaljujemo udeležencem pogrebne sv. maše in pogrebnega sprevoda, posebej še Mary Korkush in Ji c ki Masiewich iz Kanade, elanom družine Perushek, Schultz in Volk iz Wisconsina ter Margareth Nehr iz San Antonia, Texas, sodelavkam od T.R.W., še posebej pa smo hvaležni nosilcem krste.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam brzojavno, telefo-nično ali osebno izrazili svoje sožalje in sočustvovanje z nami.
Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu se prav lepo zahvaljujemo za vso postrežbo in skrbno vodenje pogrebnega sprevoda. \
Predraga sestra, svakinja in teta. Zelo lepo smo se vedno med seboj razumeli. Zelo za Teboj žalujemo. Vedno nam bos ostala v lepem in hvaležnem spominu. V nebeški domovini pa si se sešla s svojo materjo, očetom in ostalimi člani naše družine. Počivaj v miru.
Žalujoči:
FRANK — brat;
FRANCES, ANTOINETTE, poročena PETRANIC, ANN, poročena FISCHER — sestre;
THEODORE PETRANIC — svak;
THEODORE ml. in JOHN PETRANIC — nečaka, MARIE PETRANIC in MARY ANN, por. FORBES — nečakinji, 3 pranečaki ter ostali sorodniki. Cleveland, Ohio, 14. novembra 1979.
"NOVEMBERFEST" PRI SV. VIDU 16., 17., IN 18. NOV.	Petek, 16. novembra Ribja pečenka in sarma ob 5. pop. Začetek festivala ob 6.30 zvečer	Sobota, 17. novembra Sveže ali prekajene slovenske klobase in kislo zelje. Kosilo od 5. ure naprej! Začetek festivala ob 6.45 zvečer	Nedelja, 18. novembra Kosilo - kokoš in pečena govedina - od 11.30 dop. do 2. pop. Festival od 12. do 9.30 zVečer	—				- 				 	 Sendviči vsak dan! Prodaja krofov: Sobota zjutraj. PRIDITE!	;