STALINOVE NAPOVEDI Na kongresu komunistične stranke v Moskvi Stalin letos ni več govoril. Na zadnjem kongresu v 1. 1939 — in ka¬ kor tudi na vseh prejšnjih kongresih po Leninovi smrti — je bil Stalin glavni govornik. Tokrat je imel glavno poro¬ čilo o delu stranke Malenkov, Stalin sam pa je teden dni pred kongresom objavil 50 strani dolg članek v reviji “Boljševik” in tam razložil svoje nazo¬ re in navodila o bodočem delu ruske kom. stranke. S tem svojim dejanjem je Stalin zadostil svetovnemu zanima¬ nju v dveh pogledih: nakazal je, da smatra, da bodi Malenkov njegov na¬ slednik v vodstvu ruske kom. stranke, prav tako pa je pojasnil, kaj misli o trenotnem mednarodnem položaju, ko je v poglavju o sovjetski zunanji poli¬ tiki razkril nekaj novih pogledov. Stalin se tokrat postavlja na stališče, da vojna med Sovjetsko zvezo in zahod¬ nim svetom ni nujna. Obratno — Sta¬ lin misli, da lahko komunistični in ka¬ pitalistični svet živita mirno drug ob drugem. Pač pa je neizgibna vojna med državami kapitalističnega sveta, kajti konflikti med kapitalističnimi državami za svetovne trge so težji in nevarnejši kot pa konflikt med kapitalističnim in socialističnim svetom. Zato svari Stalin komuniste, da naj ne zapadajo prevari, da je vojna med kapitalističnim svetom in komunisti neizogibna. Ako bi se ko¬ munisti postavili na to stališče, tedaj bi zagrešili “veliko napako”. Ko Stalin to svojo misel razvija, pravi, da se bosta Anglija in Francija kmalu začeli otre¬ sati “ameriškega gospodstva in zatira¬ nja”. Prav tako ne bo dolgo, ko bosta Nemčija in Japonska spet postali moč¬ ni in vplivni državi v svetovnem gospo¬ darstvu. Med Združenimi državami in njenimi sedanjimi zaveznicami bo kmalu prišlo do trenj; Japonska in Nemčija bosta po svoje omajali sedanje monopole ameri¬ ške trgovine. Sprožila se bo huda tekma med njimi za primerne trge, komuni¬ stični svet, to je Sovjetska zveza s Kitaj¬ sko in komunističnimi državami v Sred¬ nji Evropi in Aziji pa se bo gospodar¬ sko okrepil in se bo lahko popolnoma zaprl pred trgovino z zahodom in Zdru¬ ženimi državami. Med tem ko se bodo gospodarske težave na zahodu večale, pa se bo v Sovjetski zvezi nadaljeval prehod sedanjega gospodarskega siste¬ ma v popoln komunizem in Stalin pra¬ vi, da ni več daleč čas, ko bodo v Ru¬ siji imeli pet ali šest urni delavnik, ko bodo delavcem in uradnikom plače in mezde podvojili in ko bodo javne obla¬ sti nudile prebivalstvu celo uslužnosti popolnoma brezplačno. Slednje trditve pa so pesmi za komunistično propagando. Vse, kar je Stalin v tem svojem član¬ ku razložil, služi sedaj na kongresu za podlago debat; nikdo ne bo smel spro¬ žiti kakih svojih misli, nikdo ne bo smel prekoračiti okvir tega, kar nakazuje Stalin za naslednjo delovno dobo. Mednarodni kronisti so seveda naj¬ bolj komentirali Stalinove napovedi o konfliktih med zahodnimi kapitalistični¬ mi državami, ki da so baje neizogibni. Ravno sedaj, ob vojskovanju na Koreji in ob skupnih zavezniških manevrih v Atlantiku in ob norveški obali se vse¬ mu svetu manifestira velika enotnost med zavezniki; v okviru Atlantske zve¬ ze se hitro in učinkovito prospešujejo skupne obrambne priprave pred ev. sov¬ jetskim napadom v Evropi ali pa na Bližnjem vzhodu. Toda Stalin prihaja z mislijo, da se bo to zavezništvo začelo kmalu krhati in da bo prav kmalu pri¬ šlo do konflikta med člani sedanjih blo¬ kov. Stalinove napovedi se tolmačijo pred¬ vsem kot dokaz, da bi bili sovjetski ze¬ lo zadovoljni, ako bi prišlo do sporov med sedanjimi zavezniki na zahodu. Ko¬ munisti bi zelo želeli, da bi se zavezni¬ ki v vojskah med seboj uničili, da bi se nato komunisti tem lažje polastili obla¬ sti nad vsem svetom. Trenotno pa je malo razlogov za sklepanje, da so za¬ vezniki res že na tem, da bi zagrešili to napako in prezrli, kje jim grozi naj¬ večja nevarnost. Da vojna med zahodnim svetom in sovjeti ni nujna, je Stalin prvič izjavil v februarju 1946. S svojo novo izjavo torej ni povedal nič novega. Nakazal pa je, da si take vojne tudi ne želi, ker da bo koristnejša komunizmu tista vojna, ki se bo sprožila med kapitalisti sami¬ mi. Ker sovjeti danes v zmago v vojni z zahodom ne računajo, jo predvideva¬ jo v daljnji bodočnosti, toda bodo v ta¬ ki vojni v približno enakem položaju, kakor so bili v 1. 1939, ko je Hitler sprožil drugo svetovno vojno. Kakor so računali takrat, da bo v taki vojni zmaga na tisti strani, kamor se bodo oni naslonili, tako že danes vidijo novo Nemčijo in Japonsko, ki rasteta v sve¬ tovno gospodarsko tekmo. Ta tekma da¬ nes še ni tako vidna in zato se marsi¬ kdo čudi, zakaj Stalin napoveduje voj¬ no med zahodnimi kapitalisti. Toda ta¬ ko tekmo sovjeti predvidevajo — in so sposobni, da jo celo izzovejo ali podpro — in zato menijo, da bo takrat spet nji¬ hovo orožje ali pa človeški potencial ti¬ sti, ki bo odločil o zmagi. O zmagi? V drugi svetovni vojni je bilo plačilo zma¬ ge za zaveznike dejansko zelo pičlo; končala se je vojna tako, da je polovi¬ co sveta spravila komunistom v pest. Ako pride do tretje vojne, tedaj bo ves svet zrel za komunistično vlado in na tak razplet računa Stalin. Pomembna Bevanova zmaga Angleška delavska stranka je imela koncem septembra kongres. Kongres je bil preizkušnja moči med dvema taboro¬ ma, ki se v stranki borita za vodstvo. Desno krilo stranke vodi bivši zunanji minister Herbert Morrison, levico pa skuša privesti na oblast bivši socialni minister Aneurin Bevan, kateremu se je pridružila še takozvana skupina in¬ telektualcev delavskega gibanja. Obe krili še priznavata za vodjo Clementa Atleeja, vendar računajo z njegovim u- mikom z vodstva; največ izgledov za novega voditelja je imel dosedaj Her¬ bert Morrison, ki bi skupno z Daltonom in vodjo sindikatov, Deakinom trdno za¬ grabil in popeljal stranko do zmage pri prihodnjih volitvah. Dosedanje nado¬ mestne volitve v Angliji so dale delav¬ ski stranki lepe uspehe; ako bi prišlo do volitev v bližnji bodočnosti, tedaj bi delavska stranka lahko računala na ve¬ liko zmago. Toda na kongresu so bile volitve v izvršni odbor stranke, in pri teh volit¬ vah se je pokazalo, da je stranka tre¬ notno močno razklana na dvoje. V glav¬ ni odbor stranke so morali tokrat izvo¬ liti šest novih članov in od teh jih je Bevan dobil pet in to z ogromno večino glasov. Desničarji so doživeli hud po¬ raz, v odbor nista več prišla niti Mor¬ rison, niti Dalton. Ta poraz tolmačijo tako, da je s tem Morrison izgubil vse izglede, da bi mogel postati Atleejev naslednik na vodstvu stranke. V glav¬ nem odboru stranke ima Atlee s svojim desnim krilom še veliko večino (38 čla¬ nov od 49), vendar je porast glasov na kongresu dokaz, kako popularen posta¬ ja v Angliji Aneurin Bevan. In Bevan pridobiva, ker gradi svojo politiko na nerazpoloženje, ki vlada v j Angliji proti Združenim državam. Po¬ leg tega terja, da naj se izdatki za o- boroževanje omeje, ker da je pretirana ameriška histerija, ki se boji vojske s sovjeti. S sovjeti se po njegovem mne¬ nju ni treba vojskovati, pač pa trgova¬ ti: angleški trgovini je treba odpreti na stežaj vrata za trgovanje z evropskim vzhodom in s Kitajsko. Anglija izgub¬ lja v tekmi z ameriško trgovino svoje trge v Južni Ameriki in v Aziji; osta¬ ja zato samo ena rešitev: trgovina s sovjeti in zato je treba verjeti sovjetom, da vojna ni nujna in da je tudi ne bo. S tem pa padejo razlogi za izdatke za oboroževanje in življenski standard an¬ gleškega delavca se bo seveda kmalu dvignil. Tako agitira Bevan in njegovi prista¬ ši. Atlee je na kongresu skušal pobijati to gonjo in je v svojih govorih navajal Bevanove trditve za “zločinske” in po¬ gubne za Anglijo. Ko je kongres glaso¬ val o resoluciji glede oboroževanja, je Bevan izgubil v razmerju 3 proti 2. To¬ da še pred enim letom je bilo to raz¬ merje 5 proti ena. Ko so sovjeti pred meseci imenovali za ambasadorja v Londonu Gromika, so se mnogi spraševali, zakaj so sovjeti poslali v London tako vidno osebnost iz arzenala svoje zunanje politike. Sedaj ugotavljajo mnogi komentatorji, da so sovjeti že tedaj pravilno sodili o raz¬ merju sil v delavski stranki. Vedeli so, kako Bevanova moč raste in zato so za¬ čeli računati s tem, da bo začelo kma¬ lu škripati v zavezništvu med Anglijo in Združenimi državami, ako bi prišlo kaj kmalu do novih volitev v Angliji in bi zavladala stranka, v kateri bi imel Bevan verjetno večino poslancev iz svo¬ jih vrst. KOIEDAR-ZB0RNIK SVOBODNE SLOVENUE za leio 1953 je že v tisku. Zbrano gradivo dokazuje, da bo ta Koledar-Zbornik pre¬ kašal vse dosedanje. V prednaročilu stane Koledar-Zbcrnik 34 Pesov ter ga v predpro¬ daji lahko naročite in plačate na naslednjih mestih: 1. Uprava Svobodne Slovenije, odn. pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Buenos Aires, 2. Časa Boyu, Olazabal 2336, Buenos Aires, 3. Santeria y papeleria "Santa Julia", Victor Martinez 39, Bs. Aires, 4. Lojze Erjavec, fotografski atelje, Alvarado 350, Ramos Mejfa, 5. Janez Lužovec v Lanusu, 6. Pavle Homan, Temple 2147, J. D. Perčn (prej Munro). Po izidu koledarja bo prodajna cena višja! Radi podražitve tiska in povečanja vseh stroškov bo letos število izvodov omejeno, zato pohitite s prednaročilom Uprava Koledarja-Zbomika Svobodne Slovenije K\\S%%*XX%X%%\XXXS%*t FRANCOSKE INTRIGE S SOVJETI V septembru je bil v Berlinu bivši predsednik francoske vlade Daladier. Predno je šel v Berlin, je podal časni- i karjem posebno izjavo, v kateri je ter¬ jal, da se mora francoska vlada odloči¬ ti za posebna pogajanja s sovjeti. Nem¬ čija postaja spet nevarna Franciji in nevarnost na svoji vzhodni meji je Francija vedno razbremenila s tem, da si je poiskala zaveznikov na vzhodu. Najbližji in najmočnejši zavezniki mo¬ rejo biti danes samo sovjeti. Zato mo¬ ra francoska vlada terjati novo konfe¬ renco štirih in na tej konferenci se mo¬ ra skupno s sovjeti preprečiti razvoj Nemčije v novo vojaško velesilo. Ko je bil Daladier v Berlinu, se je začelo govoriti o tem, da je prišlo do tajnih pogajanj med sovjetskim in fran¬ coskim poveljnikom v Berlinu. General PRESIDENTE DE LA NACION VISITARA CORDOBA Oficialmente se informo que el Presidente de la Republica realizara el saba- do proximo una" visita al establecimiento Industrias Aeronauticas y Mecanicas del Estado en Cordoba con motivo de cumplirse el 25? aniverasario de su crea- cion. La visita se iniciara a las 7 en el salon de actos de la Escuela Superior de Aerotecnica, donde el administrador general de I. A. M. E. pronunciara una bre- ve confercncia. Despues de la recorrida por el establecimiento, donde el jefe del Estado pondra en marcha la cadena de montaje del automovil Justicialista, ha- bra una concentracion y desfile del personal. Seran ejecutados el Himno Nacio- nal y la marcha “Los muchachos peronistas” y desfilaran los alumnos de la Es¬ cuela de Aprendices y los automoviles Justicialista, motocicleta Puma y tracto- res El Pampa. Habra, asimismo, exhibiciones de vuelo con el avion a retropro- pulsion Pulqui II. Finalmente, hablaran el ministro de Aeronautica y el gene¬ ral Peron. PREDSEDNIK REPUBLIKE BO OBISKAL CORDOBO Uradno sporočilo pravi, da bo predsednik republike general PERON v sobo¬ to obiskal Cordobo, kjer bo Državno aeronautično in mehanično industrijsko pod¬ jetje slavilo 25 letnico ustanovitve. V dvorani tega industrijskega veleobrata bo generala Perona najprej pozdravil upravnik tega zavoda, nakar si bo predsednik republike s spremstvom ogledal vse tovarniške obrate ter bo ob tej priliki spustil v pogon trak za montažo avtomobilov tipa Justicialista. Nato se bo začela slav¬ nost pred tovarniškimi objekti z narodno himno in koračnico “Los muchachos pe¬ ronistas”. Pred predsednikom generalom Peronom bo zatem mimohod vseh de¬ lavcev, ki so zaposleni v tem največjem argent. letalskem industrijskem podjet¬ ju in vajencev ter učencev. V sprevodu bodo tudi sodelovali že izdelani avtomo¬ bili znamke Justicialista, motociklete Puma in traktorji znamke Pampa. V zra¬ ku bodo pa zopet nastopila letala na reakcijski pogon znamke Pulqui II. Slav¬ nost bosta zaključila govora ministra za letalstvo in samega predsednika repu¬ blike generala Perona. ---———-----—-— -—- 1 čukov za sovjete in francoski zastopnik Noriet sta imela več sestankov. Isto¬ časno Pa je bilo več posvetov med čast¬ niki francoskega in sovjetskega glavne¬ ga stana in sicer bi naj bili ti razgovo¬ ri v Švici. Ko se je Daladier vrnil iz Berlina, so listi začeli pisati o tem, da se je začel tudi pogajati v posebnih raz¬ govorih s sovjeti sam bivši francoski zunanji minister Bidault, vodja stranke MRP. Ko so se novice o teh pogajanjih raz¬ širile po svetu, so Francozi seveda ta¬ koj pohiteli in vse to zanikali. Edini, ki ni ničesar zanikal ali kaj potrdil, je bil Daladier. Seveda je on trenotno samo narodni poslanec. Toda njegov sloves, da je bil on tisti, ki je 1. 1936 s Thore- zom in Blumom ustanovil ljudsko fron¬ to, mu daje dovolj kredita, da je moral sedaj imeti misijo približno enake vse¬ bine, kakor tedaj 1. 1936. Daladier v svojih izjavah ne predlaga samo poseb¬ ne naslonitve na sovjete, ampak terja tudi popolen umik francoske vojske iz Indokine — predlog, ki ga komunisti zagovarjajo že od 1. 1946. Na drugem mestu navajamo, kako napoveduje Stalin razpad zahodne koa¬ licije. Dogodki v Angliji in Franciji bi mu dajali nekoliko prav. Sam ameriški državni tajnik Dean Acheson je moral te dni v posebnem govoru opozoriti svet, da so komunisti sklenili spremeniti svo¬ jo taktiko; pri tem je povdaril, da v Wa- shingtonu dobro vedo, kam merijo sov¬ jetske poteze in da zato računajo, da bodo tudi v Evropi spoznali, kaj hočejo komunisti s to spremembo taktike do¬ seči. Volilna borba med Eisenhowerjem in Stevensonom Volilna borba med Eisenhowerjem in Stevensonom se je v zadnjem tednu obrnila v korist prvega. Po mnenju a- meriškib dnevnikov je sedaj zopet Eisen- hover favorit za zmago v razmerju 6:5 napram Stevensonu. Tako rekoč v nje¬ gov prid je namreč govoril Truman, ko je “Eisenhower kriv današnjega polo¬ žaja v Evropi, ko od sovjetov ni zahte¬ val pismene pogodbe o demarkacijskih črtah v Nemčiji niti svobodnega preho¬ da v zavezniški del Berlina.” Truman tudi trdi, da je “Eisenhovver kriv ber¬ linske blokade in celo korejske vojne, ker je napačno obveščal ameriško vlado o položaju v Berlinu' in bil pristaš ame¬ riškega umika s Koreje v letu 1950.” Trumanu je na te njegove trditve odgo¬ voril najprej gen. Clay, bivši berlinski poveljnik, ki je izjavil, da “je bil on ti¬ sti, ki se je pogajal z Rusi in ne Eisen- hower, ter je to zato lahko njegova na¬ paka. “S korejsko vojno pa da Eisenho- wer nima nič opraviti, ker da je bil ta¬ krat predsednik kolumbijske univerze in se ni vmešaval v politiko. Eisenhower i*roeesi preti hatoiišhi duhovščini v Bšelgariji Komunistična diktatura v Bolgariji je organizirala vrsto procesov proti ta- mošnji katoliški duhovščini. Na enem takih procesov so obsodili na smrt ene¬ ga kat. škofa in več duhovnikov, druge duhovnike pa na težke zaporne kazni in prisilno delo. O teh procesih je objavil obširno po¬ ročilo tudi vatikanski list “Osservatore Romano”, ki nato tudi poudarja, da se enaki procesi še vedno vrše tudi pod ti- tovo kom. diktaturo v Jugoslaviji. pa je Trumanu odgovoril, da je ob kon¬ cu vojne dobival navodila iz V/ashingto- na, t. j. od Trumana samega, ker je bi¬ lo razdeljevanje Nemčije politična zade¬ va in ne vojaška. Poudaril je tudi, da bi ameriška vlada pod boljšim vodstvom lahko odvrnila korejsko vojno, ali pa vsaj pustila, da “Azijci opravijo z Azij¬ ci, z našo pomočjo seveda na svobodni strani.” Stevensonova poteza v preteklem ted¬ nu je bila samo ta, da je v Springfieldu, kjer se je na volilnem potovanju srečal z Eisenbowerjem, povabil tega k sebi na kosilo, kar pa je Eisenhower odklonil z izjavo, da nima časa. SOVJETI ZAHTEVAJO ODPOKLIC AM. VELEPOSLANIKA KENNANA Moskva je sporočila ameriški vladi, da smatra amer. poslanika Kennana za “persona non grata” in da zato zahteva takojšen njegov odpoklic. Kennan se je medtem mudil na zasedanju ameriških veleposlanikov v Londonu, od koder je odpotoval v Ženevo v Švici in v Bonn. Od tam je odletel v Berlin, kjer sedaj čaka prihoda svoje žene in otrok iz Mo¬ skve. Dejal je, da se je stavil na razpo¬ lago ameriški vladi, da mu odkaže novo mesto. Kennanovo mesto bo začasno prevzel njegov odpravnik poslov Elim 0’Shaughnessy. V USA je sovjetski ko¬ rak povzročil silno nezadovoljstvo ter sta Truman in Acheson takoj razprav¬ ljala o naslednjem koraku ameriške vla¬ de. Ameriško javno mnenje in časopisje zahtevata, da ameriška vlada odslovi sovi. veleposlanika Zarubina, ki ga ozna¬ čujejo kot špijona velikega formata in da omeji na najmanjšo mero gibanje sovjetskega uradništva v USA. Stran 2 . Buenos Aires, 9 . X. 1952 SVOBODNA SLO VE N I J A IZ TEDNA V TEDEN USA: Gen. Bedeli Smith, šef ameri¬ ške obveščevalne službe, je priznal, da se je v njegovo organizacijo vrinilo go¬ tovo število komunistov, ki izdajajo tajnosti v Moskvo. Izjava je dvignila v USA velik hrup. — V slučaju vojne bo¬ do ameriške trgovske letalske družbe stavile državi na razpolago svojih nad 1600 letal, s katerimi bodo lahko v 15 dneh prepeljale v Evropo 250.000 oboro¬ ženih mož. KANADA: Kanadski in britanski strokovnjaki so iznašli novo kovino, ki je lažja od aluminija, je pa popolnoma neprodorna za radijsko izžarevanje, ki nastaja v atomskem motorju. %>sg»&darska pomol zapada Titu MANJ V DENARJU — VEČ V MODRIH NASVETIH Poročali smo že, da zapadne države niso v vsem ugodile titovcem glede nji¬ hove prošnje za podporo radi kritja de¬ ficita v zunanji trgovini. Zapadne drža¬ ve so se odločile, da mora Tito gospo¬ darstvo svoje države, ki je po naravi bogata, urediti tako, da se bo država lahko sama vzdrževala, kakor se je po¬ prej. V ta namen je pa treba zvišati vso proizvodnjo, predvsem poljedelsko. Zato so zapadne države, predvsem USA, v zadnjem času začele pošiljati v titovino več orožja, manj pa denai'ja. Namesto denarja prihaja v Jugoslavijo vedno več D . . , gospodarskih strokovnjakov, ki posega- ANGLIJA: Britanske prekomorske j j vojaške sile so danes štirikrat večje od tistih 1. 1939, je objavilo angl. voj. mi- ministrstvo.— Anglija in USA sta z eno¬ dnevno zamudo odgovorili na Mosadekov ultimat za sprejem perzijskih zahtev glede petroleja. Mosadek grozi z eno¬ stransko prekinitvijo odnosov, ker da odgovor obeh vlad ni zadovoljiv. — Prva angleška atomska bomba je eksplodirala na otočju Monte Bello ob severovzhodni avstralski obali. Menijo, da bo sledilo tam v nekaj tednih še več atomskih po¬ skusov. Sedaj imajo atomsko bombo tri države: USA, Anglija in ZSSR. FRANCIJA: Francoski maršal Juin, vrhovni poveljnik francoske vojske, se pritožuje nad USA, da “uporablja isto govorico kakor ZZSR glede Tunisa” Zna¬ no je, da se USA zavzema za osamo¬ svojitev Tunisa izpod franc, oblasti. ČEŠKA: Na Češkem morajo na pred- vojaške vaje vsi fantje od 6 let starosti naprej, je objavil češki kom. vojaški list “Obrana Lidue”. ŠVEDSKA: Odbor za podeljevanje Nobelovih mirovnih nagrad letos ne bo podelil te nagrade nikomur, ker da ni bilo nikogar, ki bi se resnično potego¬ val ali kaj napravil za mir. ZAHOD. NEMČIJA: Mesec septem- jo vedno globlje v sedanji gospodarski ustroj od komunistov zavoženega gospo¬ darstva in ga spravljajo na pravi tir, ki se pa že precej oddaljuje od smernic, ki so si jih postavili komunisti. Kaj hoče zapad storiti za Jugoslavijo prikazujejo dobro 3 članki, ki jih, je ob¬ javil New York Times. Iz njih povze¬ mamo po Pregledu glavne odstavke: New York Times z dne 11. julija je iz Beograda objavil naslednje poročilo: “Amerika, Velika Britanija in Francija so danes, tukaj obrazložile pogoje, pod katerimi bi bile pripravljene dajati go¬ spodarsko pomoč tudi v finančnem le¬ tu 1952—1953. Pogoji so zapisani, v po¬ sebni spomenici, ki. je bila izročena po¬ močniku zunanjega ministra Leonu Mat- tesu na sestanku veleposlanikov omen¬ jenih treh sil z jugoslovanskim mini¬ strom na Bledu, v Sloveniji”. “Spomenica ne navaja številk, na ka¬ tere so se zapadne sile zedinile kot zne¬ sek pomoči za leto 1952—1953. Izgleda pa, da je pomoč določena z zneskom kakih 76 milijonov dolarjev. Ta znesek moramo primerjati z zneskom .120 mi¬ lijonov dolarjev, kolikor je znašala po- pomoč v denarju leta 1951—1952. Ta zne¬ sek je tudi za 23 milijonov dolarjev nižji od zneska, ki so ga letos spomladi na pogoj, da je tekoči trgovski deficit po¬ krit. \ poletnih mesecih pričakujejo v Beogradu zastopnike Mednarodne ban¬ ke.” Na podlagi sporazuma, sprejetega v '.Vashingtonu, ki dovoljuje konverzijo posojil za nabave, je ameriška vlada o- mogočila jugoslovanski vladi nabavo ka¬ pitalnih industrijskih naprav. Toda naj¬ večja usluga, ki jo je poleg udeležbe v trojnem sporazumu o pomoči Jugosla¬ viji Amerika storila za Jugoslavijo je v tem, da je opogumila mnoge druge za¬ padne države, naj povečajo svojo trgo¬ vino z Jugoslavije. Pod to streho je mo¬ gla Jugoslavija skleniti nedavno trgov¬ ske pogodbe z Avstrijo, Zapadno Nem¬ čijo in drugimi državami.” “V spomenici so Amerika, Velika Bri¬ tanija in Francija obvestile jugoslovan¬ sko vlado, naj bo pripravljena na to, da se bo v bodočnosti pomoč stalno zmanj¬ ševala, posebno po finančnem letu 1952- 1953. Velesile inajo namreč namen zni¬ žati pomoč v obliki neposrednih daja¬ tev, zato pa povečati jugoslovansko zu¬ nanjo trgovino po količini in vrednosti in tako odpreti jugoslovanski vladi no¬ ve razvojne možnosti. “Spomenica polaga na srce jugoslo¬ vanski vladi, naj se čim bolj potrudi, da bn sposobna sama z lastnimi sredstvi re¬ šiti vprašanje svojih mednarodnih ob¬ veznosti. Spomenica naglaša, da je eden od potov, ki vodijo iz te zagate, poizkus povečati kmetijsko proizvodnjo z novi¬ mi kapitalnimi investicijami na tem polju jugoslovanskega gospodarstva. TITOV ItEŽIIM MOLEDUJE NAPREJ... ber je bil rekordni mesec v prebegu ’ skupni konferenci v Washingtonu spre vzhodnonemških policistov v zahodni j i e li zastopniki treh velesil. Denarno po Berlin. Amerikancem se je predalo 380 članov kom. policije. V letošnjem letu je ušlo na zahodno stran 1277 kom. polica¬ jev. FLRJ: Titova vlada je prepovedala za naslednjih šest mesecev izvoz nad 100 različnih produktov, med njimi razne kovinske predmete, električni material in kemične proizvode. EGIPT: šef egipčanske vafdistične stranke Nahas paša je po 25 letih vod¬ stva stranke prisilno podal ostavko. Stranka se je namreč pridružila gen. Naguibu, ki sedaj vlada v Egiptu. Na- guib je obtožil Faruka sodelovanja pri številnih umorih lastnih nasprotnikov in ga namerava poklicati pred sodišče. ZSSR: ZSSR bo v kratkem postavila v Vzhod. Nemčiji vel. laboratorije za ra- ziskavanje atomske energije, ki bodo . . , , • - , , , : odplačilo znatnega dela kreditov, ki za- lzkljucno pod vodstvom Nemcev, seveda i s ’ padejo v prihodnjem finančnem letu 1953—1954. Ta moratorij bo v precejšni moč je bilo treba znižati zato, ker je ameriški Kongres znižal celokupno po¬ moč, ki jo Amerika daje evropskim državam. Od dovoljenih 76 milijonov, ki jih bodo tri zapadne sile plačale Jugo¬ slaviji za tekoče finančno leto, bo pri¬ šlo na Ameriko 55 milijonov, to je 22 milijonov manj, kot je bilo določeno na spomladanski konferenci v Washingto- nu.” “Toda ta pomoč v denarju, ki so ga tri zapadne velesile pripravljene plačati na roko, je dejansko samo del tega, kar so Washingtoii, London in Pariz obljubili. Obljubili so namreč tudi na drug način podpirati Jugoslavijo, to je, poskrbeti za druge dodatne zneske posredne pomo¬ či. Tako so n. pr. dosegle pri državah, ki jim Jugoslavija kaj dolguje, da so pri¬ stale na neke vrste plačilni moratorij za komunistov. — Moskva ja opozorila dan¬ sko vlado, da “bo smatrala kot sovraž¬ no dejanje dovolitev zgraditve ameri¬ ških oporišč na Danskem.” — Nikolaj Šveritik, predsednik sovj. prezidija, je preteklo sredo odlikoval šest vrhovnih vodij prisilnega dela v ZSSR z Lenino¬ vim redom: vodjo MVD Kruglova ter njegovih pet pomočnikov: Manulova, Obručnikova, Rijasmova in Serova. ZSSR je s tem nehote priznala obstoj j prisilnega dela v Rusiji in da to delo i vodi komunistična tajna policija. KOM. KITAJSKA: V Pekingu zase¬ da “pacifiški mirovni kongres”, ki se ga udeležuje 137 komunistov iz 37 držav. 1 JAPONSKA: Končni rezultati japon¬ skih parlamentarnih volitev so nasled¬ nji: liberalci 240 sedežev, naprednjaki 85, desničarski socialisti 57, levičarski 54, komunisti 0, ostali 30 sedežev. Ko¬ munisti so imeli doslej v parlamentu 22 sedežev, sedaj nimajo nobenega. Rezul¬ tati volitev pomenijo močan preokret na desno. Predsedstvo vlade bo obdržal dosedanji predsednik liberal Jošida. meri olajšal Jugoslaviji breme medna¬ rodnih denarnih obveznosti.” “S tem, da so sprejele nase pokritje tekočega zunanje-trgovinskega deficita za leto 1952—1953, so tri zapadne vele¬ sile pripravile pot, da bo mogla Medna¬ rodna banka za obnovo in razvoj dovo¬ liti Jugoslaviji večje investicijsko po¬ sojilo. Ta banka je namreč dovolitev drugega posojila Jugoslaviji vezala na Na to spomenico je razočarana jugo¬ slovanska komunistična vlada odgovo¬ rila dne 31. julija. O tem je New York Times naslednjega dne poročal sledeče: “Jugoslovanska vlada je odgovorila na spomenico Amerike, Velike Britanije in Francije, v kateri so imenovane vlade obrazložile pogoje, pod katerimi so pri¬ pravljene kriti tekoči trgovinski defi¬ cit Jugoslavije za leto 1952—1953.” “čeprav odgovor jugoslovanske vla¬ de še ni bil objavljen, lahko sklepamo njegovo vsebino na podlagi izjav jugo¬ slovanskih voditeljev in tiskovnih agen¬ cij. V teh izjavah najdemo tri stvari: Jugoslovani pripravljajo načrt za večje kapitalne naložbe v poljedelstvu; začeli so delati malo bolj stvarne načrte za raz¬ voj industrije v bodočnosti, to je v okvi¬ ru obstoječih možnosti; kažejo priprav¬ ljenost jugoslovanske vlade, da v bodoče sama nosi svoje stroške.” “Ta politika, ki jo je obrazložil v svo¬ jim govoru v Glini maršal Tito in ki so jo že napovedale prej razne tiskovne agencije, bo zožila prepad — tako vsaj izgleda. — ki zija med ambicijami jugo¬ slovanske vlade in stališčem zapadnih sil in se. tiče osnov nadaljnje gospodar¬ ske pomoči.” “Doslej je.skušala jugoslovanska vla-i • da vztrajno in trmasto spremeniti to veda določen samo za nekomunistične države).” “Čeprav je dobila sredstva za kritje svojega trgovskega deficita je jugoslo¬ vanska vlada, stoječ na tem stališču, še naprej moledovala in pritiskala na vra¬ ta ameriške, angleške in francoske vla¬ de, da bi dobila nadaljnja sredstva za izvedbo svojih kapitalnih industrijskih investicij, predvidenih v njenem petlet¬ nem načrtu. Skušala je dobiti kakih 150 milijonov dolarjev za kritje trgovinske¬ ga deficita in kakih 80 milijonov za svo¬ je kapitalne industrijske zgradbe.” ‘Toda zapadne sile so iz tega računa takoj brisale vsako pomoč za kapitalne investicije in svetovale jugoslovanski vladi, naj se obrne na Mednarodno ban¬ ko, ki je Beogradu že itak posodila 29 milijonov dolarjev. Obenem so tri vele¬ sile obrazložile Jugoslovanom, da ne mo¬ rejo prevzeti obveznosti za kritje trgo¬ vinskega primanjklaja, ne glede na to, da je ta za 30 milijonov višji od lanske¬ ga, ki so ga že pokrile. Verjetno je to¬ rej, da bo dobila jugoslovanska vlada mesto zahtevanih 150 milijonov samo 76 do 80 milijonov. To bo vsa gospodar¬ ska, pomoč, v denarju. JUGOSLAVIJA PREPLAVLJENA OD ZAPADNIH GOSPODARSKIH IZVEDENCEV.. . Dne 22. julija 1952 je objavil New York Times zelo zanimiv dopis iz Beo¬ grada, ki daje povsem drugo sliko o go¬ spodarskem položaju v Jugoslaviji, kot pa jo dajejo v svojih izjavah komuni¬ stični kolovodje. Članek dokazuje, kako se jugoslovansko gospodarstvo vedno bolj veže na zapad. Komunistični vodi¬ telji stalno naglašajo, kako so neodvisni v svojem gospodarskem snovanju in “izgradnji socializma”. Toda stvarnost je druga. Jugoslavijo so naravnost pre¬ plavili razni zapadni izvedenci, ki pre¬ iskujejo njeno gospodarstvo in dajejo v kaosu se potapljajočim komunističnim gospodarstvenikom nasvet za nasvetom, ki jih ponižno in vdano sprejemajo in pokorno izvajajo. Diktatorji meglenih teorij čutijo sedaj diktaturo stvarnosti. ‘New York Times” pravi nasleduje: gospodarsko pomoč, ki je začela teči le¬ ta 1950 kot pomoč v nujni sili. v neke vrste širokopotezno snovanje, ki naj' bi bilo po svojem načinu in ciljih podobno ameriškim načrtom za podeljevanje po¬ moči pasivnim In nerazvitim krajem sveta (ki ga Amerikanci kratko imenu¬ je “Point Four Program” in ki je se- Velika železniška nesreča v Angliji Na postaji Harrow, blizu Londona se je včeraj zgodila velika železniška nesreča. V času največjega prometa sta trčila dva osebna vlaka, zatem je pa v razvaline teh vlakov še zavozil škotski ekspresni vlak. Železniška nesreča je zahtevala nad 116 mrtvih in najmanj 170 ranjenih. VEDNO BOLJ KRVAVI BOJI NA KOREJI Borbe vzdolž 200 km dolgega korej¬ skega bojišča so se pretekli teden raz¬ plamtele z vso srditostjo. Komunistični oddelki so v zaščiti strahovitega topni¬ škega ognja napadli zavezniške posto¬ janke zlasti na srednjem bojišču. Ame¬ rikancem se je posrečilo napade v glav¬ nem zadržati, so pa izgubili nekatere strateške griče. Eden takih gričev je pa¬ del v kom. roke, ko je ameriško letal¬ stvo napačno bombardiralo lastne čete. Najbolj je pri tej tragični napaki trpel grški oddelek. Veletrdnjave so izvedle več močnih napadov nad severno Kore¬ jo in uničile veliko kemično tovarno ob reki Yalu, edino, ki doslej še ni bila bombardirana. Ameriški lovci so sestre¬ lili pretekli teden nadaljnjih 18 sovjet¬ skih MIG-ov. Težek letalski napad je doživelo tudi pristanišče Wonsan na za¬ hodni obali. V zadnjih dneh so komunisti znova prešli v napade in so se zavezniki morali na več mestih umakniti. Na konferenci v Panmujonu ni bilo napredka. Komunisti so predložili svoje mirovne pogoje z izjavo, da je vojne lahko takoj konec, če Amerikanci te predloge, sprejmejo. Zahtevajo pa zopet prisilno vrnitev vseh ujetnikov. Preko pekinškega radija je kom. Kitajska tu¬ di objavila, da je pripravljena skleniti mir v Indokini in na Malajskem poloto¬ ku istočasno z mirom na Koreji če Ame- rikauci sprejmejo njihove pogoje. Mir pogodbe da morajo biti izvedene “ v du¬ hu pogodb v Kairu, Jalti in Potsdamu.” Južnokorejske čete so v južni Koreji uničile 111 kom. gverilcev na jugoza¬ hodnem delu polotoka. Ameriška obveščevalna služba je u- gotovila, da je v severni Koreji v zaled¬ ju 7000 do 12.000 sovjetskih čet, raz¬ deljenih v osem enot. Ti oddelki da še ne posegajo direktno v borbo na bojišču, imajo pa v oskrbi protiletalsko obrambo. Rdeča Kitajska je pripravila v Mandžu¬ riji tik za Korejsko mejo nad 2500 vo¬ jaških letal, od teh ok. 1500 na reakcij- riri pogon. “Jugoslavija je pripravljena sprejeti odrešilni pomožni načrt, ki so ga zanjo izdelali Združeni narodi. To je doslej najobsežnejši načrt tehnične pomoči, ki so jih kdaj izdelali Združeni narodi za kako državo. Razvijati se bo začel pri¬ hodnjo sredo 23. julija, ko odpotuje 24 jugoslovanskih delavcev v Švico, kjer bo¬ do ostali 6 mesecev, da se nauče, kaj so javna dela in kako se gradijo. Druga j skupina 20 delavcev gre naslednjega dne j na Nizozemsko, kjer se bodo učili po ! ladjedelnicah. Celoten načrt, ki ga je izdelala Mednarodna organizacija dela —- ki je oddelek Združenih narodov — i predvideva, da bo odšlo do kraja leta 1953 skupaj 375 jugoslovanskih delav¬ cev na uk in prakso v Švico. Nizozemsko n Zapadno Nemčijo. Načrt določa na¬ dalje, da pride 40 zapadnih, izobraženih in visoko kvalificiranih delavcev v Ju¬ goslavijo, da pomagajo povečati pro¬ izvodnjo in pokažejo, kako je treba vo¬ diti tovarne.” “Izdatki za ta načrt so preračunani na 700.000 dolarjev. Oni izpopolnjujejo v veliki meri tudi že podvzete specialne načrte, ki jih Združeni narodi z razni¬ mi ustanovami že izvajajo v Jugoslaviji. Cilj vseh teh načrtov je racionalizirati proizvodnjo, izboljšati jo, izkoristiti do¬ mače gospodarske vire in organizirati nove industrije.” “Gospodarski izvedenci iz Ame.rike in drugih zapadnih držav so napravili na kraju samem obsežne preiskave in štu¬ dije o problemih Jugoslavije. Več kot 150 jih je že predalo jugoslovanski vladi uspehe svojih raziskovanj in nasvetov še prej, predno se je gornji načrt začel izvajati.” “Poleg pomoči, ki jo nudijo izveden¬ ci tehničnih ustanov Združenih narodov, so prišli v Jugoslavijo številni eksperti za vprašanja proizvodnje živeža, polje¬ delstva .strokovnjaki Odseka za svetov¬ no zdravje in Odseka za civilno letal¬ stvo.” “Nekatera polja so ti izvedenci že preiskali. Med nje spadajo: produkcija azbesta in cinkovnih koncentratov, ter¬ moelektrarne, izkoriščanje vodnih sil in geomehanični problemi v zvezi z vod¬ nimi elektrarnami, rudarstvo osnovnih kovin, proizvodnja poljedelskih strojev, lokomotiv, mostov, tovornih avtomobi- ARGENTINA Predsednik gral Peron je v petek slovesno odprl. let. zasedanje Medna rodne komisije za telekomunikacije ki je bila ustanovljena leta 1865. njej sodeluje okoli 350 delegatov, ( .j zastopajo 91 držav. Zasedanje bo trajalo kake 3 mesece. Na njem bo¬ do pretresali vsa vprašanja, ki so v zvezi s telekomunikacijami. Tajni, štvo komisije je pripravilo poročilo a izvršenih sklepih zadnjega zaseda¬ nja leta 1947 v Atlantic City. Potr¬ dili bodo račun dohodkov in izdatkov in izvolili člane novega odbora. Skle¬ pe tokratnega zasedanja bodo strnili v mednarodno konvencijo, ki bo pred¬ ložena v odobritev vsem državam članicam te komisije. V Bs. Airesu se bodo 13. t. m. se¬ stali na zborovanju predstavniki vseh poljedeljskih zadrug. Ob tej priliki jim bo predsednik gral Peron sporočil načrte bodočega dela vlade, v kolikor se nanaša na zadružništvo. V nedeljo je poteklo 20 let, kar je bila podaljšana veljavnost zakona o nac. cest. omrežju. To podaljšanje je omogočilo zgraditev cest v dolžini 63.000 km. Istega dne so simbolično vključili v nac. cest. omrežje novih cest v dolžini 2843 km, katerih zgra¬ ditev je stala 71,887.516 pesov. Se¬ daj so začeli graditi 113 cest v dol¬ žini 2502 km in so zanje odobreni krediti v višini 324,948.503 pesov. Vseh cestih del je trenutno v izgrad¬ nji 292. Na ceste odpade 6860 km, na mostove pa 2600 m. Vsa ta dela bodo stala 1802 miljona pesov. Juan Duarte, brat pok. gospe Eve Peron in osebni tajnik predsednika generala Perona in predsednik po¬ slanske zbornice dr. Hector Campo- ra sta odpotovala v Evropo. V Pa¬ rizu je Duarte izjavil, da je njego¬ vo potovanje strogo privatnega zna¬ čaja in da iz Francije ne namerava potovati nikamor drugam. Glede dr. Campore pa je dejal, da mu je pred¬ sednik gral Peron svetoval naj si po napornem delu v parlamentu privošči malo počitnic. Ministrstvo za industrijo in trgo¬ vino je izdalo strogo odredbo o ka¬ znovanju vseh tistih, ki bi navijali u- radno določeno ceno krompirju, ali pa bi zadrževali redno prihajanje krompirja na buenosaireške trge. V glavnem mestu prov. Bs. Aires Eva Peron so na tamošnjem vseuči¬ lišču ustanovili novo katedro za eko¬ nomijo, politične vede in diplomacijo. Vojaški geografski zavod v Buenos Airesu je izdal nov zemljevid Argen¬ tine s politično razdelitvijo republi¬ ke, vsem železniškim in cestnim o- mrežjem. Na novem zemljevidu sta označeni že tudi novi provinci Presi- dente Peron in Eva Peron. Obe zakonodajni zbornici sta po sprejetju državnega proračuna in drugih zakonov zaključili sedanje za¬ sedanje. Liniers je najbolj zdrav del Bue¬ nos Airesa. Tako poroča prest, časo¬ pisje na podlagi zdraviliških otrok v tam. šolah. Ti pregledi so ugotovi¬ li, da so imeli otroci v tam. šolah vsi zdrave zobe in da je bilo tudi ostalo zdravstveno stanje otrok za¬ dovoljivo. Buenosaireški živalski vrt je imel v zadnjem času še več obiskovalcev kot navadno. Ljudje so prihajali ob¬ čudovat “malo kamelo”, ki jo je do¬ bil par kamel. “Kamelica” je ob roj¬ stvu tehtala 40 kg. Proti koncu meseca bo prišla na obisk v Bs. Aires kanadska križarka “Ontario”. V Bs. Airesu se je na medicinski fakulteti začel 23. argentinski kon¬ gres za kirurgijo. lov, vlivanje v kalupe in uporabljanje lesnih odpadkov.” “Drugi strokovnjaki so preštudirali zdravstvene naprave v industriji, izbolj¬ šanje zemlje, vremenomerske naprave, sadjerejo in z njo zvezano industrijo: pakiranje sadja, njegovo predelovanje v šoke in marmelade itd., proizvodnjo bombaža, kontrolo nalezljivih bolezni in trahoma.” “Jugoslovani so že zgodaj priznali važnost te pomoči, ki jo dajejo Združe¬ ni naredi in s pomočjo katere jim bo mogoče industrializirati državo in dvig¬ niti življensko raven ljudstva. Zato so sklenili odpreti svojo državo strokovnja¬ kom, ki jih bodo izbrali Združeni naro¬ di.-’ i Buenos Aires, 9. X. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 8. ^novice i/z SCotte/iije^- ‘•Izdajalec Jakob Šolar končno raz¬ krit”. S tem naslovom “Slovenski Poro¬ čevalec” v Ljubljani napoveduje II. izda¬ jo knjige “Belogradizem”, ki jo je kot z nano napisal Franček Saje. “Slov. Po- r očevalec” navaja, da je ob II. izdaji Sa¬ jetovega “Belogardizma” poslal avtorju knjige vprašanje kaj bo v dopolnjeni izdaji “novega”. Saje je na vprašanje obširno odgovoril in poslal listu dolgo poročilo. Zanj pravi komunistični list v Ljubljani, da se iz njega “razvidi, da je jele sedaj razkrit eden od vodilnih na¬ rodnih izdajalcev Jakob šolar, sedaj znanstveni sodelavec pri Slovenski Aka¬ demiji znanosti”. Za novo knjigo pra- vi, da je druga izdaja “Belogardizma” tein bolj zanimiva, ker so v njej objav¬ ljene stvari, ki so se šele sedaj razkri¬ le.” Nato pa “Slov. Poročevalec” ogor¬ čeno nadaljuje: “Vendar pa to ne opra¬ vičuje našega začudenja nad tem, kako je mogel biti spi-ejet v službo pri Aka¬ demiji znanosti izdajalec takega forma¬ ta, ker bi pač pri nastavljanju ljudi v tako pomembni kulturni instituciji kot je Akademija znanosti, morali za vsake¬ ga temeljito pregledati njegovo prete¬ klost”. Umrli so. V Ljubljani: Anton Keržan, višji sodni oficial v p., Avgust Skaber- ne, bivši trgovec, Terezija Tratnik, u- službenka “Narodneg-a magacina”, Mat¬ ko Klavora, drž. upokojenec, Zvone Po¬ točnik, avtoizvošček, Martin CČsar, Jo- sipina Zagorc, trgovska nameščenka, Stanislav Pleško. uslužbenec podjetja “Gradis IMM”, se smrtno ponesrečil na gradbišču stanovanjskega bloka ob Ti¬ tovi cesti in Ivana Peklenk, roj. Sever v Vrhovcih pri Ljubljani, Terezija Per¬ ko, roj. Klemenc, gospodinja v Dravljah, I.-ojze Dolinšek na Jesenicah, Josip He- bein, žel. v p. v Polju, Franc Jelen v Ce¬ lju, Viktorija Mahorčič,, roj. Herman v Novem mestu, Katarina Kavčič, gospo¬ dinja v Polju, ing. Dušan Tomšič, rav¬ natelj mestne plinarne, v Mariboru, Ce¬ cilija Trohej, roj. Kotnik, vdova po šol¬ skem ravnatelju v Šoštanju, Franc Gre¬ gorič, posestnik v Velikih Poljanah in Marijan Rozman, študent tehnike v Slo¬ venj gradeu. V severni Triglavski steni se je radi slabega vremena dne 17. avgusta smrt¬ no po nesrečil Jože Mateša, brivski moj¬ ster iz Jesenic. “Agenti vatikanske špijonaže pred so¬ diščem”. Pod tem naslovom objavlja “Slov. Poročevalec” poročilo o razpravi proti skupini ljudi, ki jih komunistično sodišče obtožuje vohunstva v korist •- Vatikana. Poročilo glasi takole: “Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila razprava proti skupini 15 obto¬ žencev, ki so v službi vatikanske špijo¬ naže pošiljali znanemu vojnemu zločin¬ cu salezijanskemu duhovniku dr. Fr. Blatniku razna klevetniška in špijonaž- "a poročila, on pa jim je dostavljal raz¬ no klevetniško literaturo, da bi jo širili med našim ljudstvom. Dvodnevna razprava je razgalila naj- rovejše metode vatikanske špijonaže in pokazala, da je dr. Blatnik izbral za svo¬ je agente izključno bivše gojence sale¬ zijanskega konvikta na Rakovniku in Mladinskega doma r.a Kodeljevem v Ljubljani, ki so se že kot belogardisti odlikovali v slepi pokorščini Rimu. Vsi obtoženci razen dekana Kresa, ki >'i imel neposrednih stikov z dr. Blatni¬ kom, marveč je dajal potuho in pobudo njegovim agentom, so svojo krivdo pri¬ znali, dekana Kresa pa je postavil na laž soobtoženi študent Kulovec, ki je pred sodiščem ponovno poudaril, da je njegovo izdajalsko in špijonsko početje v prvi vrsti plod salezijanske vzgoje in neposrednega vpliva dekana Kresa. Ob¬ sojeni so bili: Kulovec Alojzij. 24 letni študent iz Vavte vasi pri Novem mestu, na 4 leta zapora: Ruperšič Janez, 28 letni kmečki delavec iz Dolenjega Maharovca pri Novem mestu, na 5 let in dva me- j seča strogega zapora; Valjavec Ivan, 27 letni nameščenec tovarne “Tri¬ glav” v Tržiču, na 3 leta strogega zapora; Bajec Janez, 28 letni stroj¬ ni tehnik tovarne organskih barvil v Celju, na 3 leta strogega zapora; Pivk Janez, 26-letni rentgenski tehnik vojne bolnice v Ljubljani, na 3 leta strogega zapora; Štebe Jože, 29 letni gradbeni tehnik pri “Tesarju” v Domžalah, na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora. Je¬ reb Frančiška, 42 letna nameščenka to¬ varne “Triglav” v Tržiču, na 4 leta za¬ pora; Košir Jožef, 27-letni železničar na Jesenicah, na 5 let zapora; Baš Nande, 27-letni kmečki delavec in Kamenic pri Celju, na 2 leti strogega zapora; Možina Franc, 40-letni knjigovodja tovarne “Triglav” v Tržiču, na 2 leti in 6 mese¬ cev strogega zapora; Mirtič Ciril, 24- letni zastopnik DOZ v Novem mestu, na S leta in 6 mesecev strogega zapora; Kres Jožef, GO-letni župnik in dekan v Vavti vaši pri Novem mestu, na 2 leti in 8 mesecev zapora; Zajc Vida, name¬ ščenka industrijske šole v žireh, na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora in Gro¬ šelj Vida, 22-letna kmečka delavka iz Dobračevega pri Kranju, na 2 leti stro¬ gega zapora, medtem ko je bila Luzar Štefanija, 26-!etna gospodinja iz Hra¬ stja pri Ljubljani, oproščena. Javni to¬ žilec se je zoper njeno oprostitev prito¬ žil” V Ljubljani pod komunisti. Včasih je bila v Ljubljani kavarna “Emona” pri¬ jetno zbirališče meščanov, kjer so mla¬ di ljudje ob prijetnih akordih orkestra prebili marsikak vesel trenutek, ostali pa so imeli tudi dovolj časa za resne po¬ menke. To je bilo nekdaj. V starih “re- i akcionarnih časih”. Danes, pod ko- ; munisti je pa tako, kakor povzemamo iz ijb. dnevnika, ki o kavarni ‘Emoni” in o vseh tovrstnih “ljudskih gostinskih o- bratih” jadikuje takole; “Zakaj je kavarna “Emona finančno skrahirala. Pred nekaj dnevi je javnost presenetila vest, da so v Ljubljani zaprli kavarno “Emono”, ker je zašla v finanč¬ ne težave. “Ljubljanski dnevnik” je obja¬ vil o tem poročilo, v katerem nekako po¬ sredno vali krivdo na MLO, češ da ni kril primanjkljaja menze. Meni, ki sem star Ljubljančan in dolgoletni obiskova¬ lec “Emone”, pa se zdi, da temu ni ta¬ ko, marveč da je glavni vzrok te “emon¬ ske krize” v slabi postrežbi, nad katero so se jezili skoraj vsi gostje. V “Emoni 1 ” si mora' dostikrat čakati tudi po 20 mi¬ nut, da je sploh kdo izmed natakarjev in natakaric opazil, da si tu. Dostikrat je bilo v kavarni le nekaj gostov, toda na postrežbo so morali čakati, ker so imele natakarice in natakarji pri bla¬ gajni svoj “privatni” posvet. Podob¬ no vljudna, hitra in kulturna postrežba se je zrcalila tudi zvečer, ko so začeli kar vpričo gostov zlagati stole na mi¬ ze in davno pred oblastno določeno poli¬ cijsko uro izganjati goste. Zato se mi ne zdi prav nič čudno, če so se gostje takega lokala vedno bolj izogibali in če so naposled izdali več za plače in reži¬ jo, kakor pa so imeli izkupička. Upam, da bo ta primer, kako je sicer obžalo¬ vanja vreden, resen nauk ostalim gostin¬ skim podjetjem, ki se pač morajo konč¬ no zavedati, da je doba “gazdovanja” in pokrivanja deficitov na stroške skupno¬ sti minila. O slabi postrežbi v raznih gostinskih podjetjih je sploh veliko govora. Kričeč primer je tudi v restavraciji Postojn¬ ske jame. Prav te dni so listi poročali, da prihajajo v Postojno poleg domačinov tudi tisoči tujcev. Preteklo nedeljo sem bil sam priča, kako- so se tujci — koro¬ ški Slovenci in Francozi — pritoževali nad slabo postrežbo. V pritlični točilnici je bilo za 20 miz pet natakarjev in na¬ takaric. Mize niso bile polno zasedene, a vendar je skupina Korošcev čakala več kot pol ure, da se je naposled kljub po¬ novnim pozivom potrudila natakarica sprejeti naročilo. Enako je bilo tudi v kolodvorski restavraciji v Postojni. Številni potniki so želeli črno kavo. Čeprav je bil “Expres-aparat” zakurjen, se dvema točajkama ni ljubilo kuhati kave in potniki so začudeni in nevoljni odhajali. Mislim, da bi morali v tujsko- prometno tako važnem: kraju kot je Postojna, že zaradi ugleda naše države vendarle skrbeti za boljšo in vljudnejšo postrežbo”. Novi “narodni heroji”. Komunisti so trpeči narod pod sedanjo rdečo dikta¬ turo osrečili z novimi “narodnimi hero¬ ji”. Prezidij ljudske skupščine FLRJ je na svojem zasedanju v začetku septem¬ bra izdal ukaz, s katerim se “za brezpri- merni heroizmem v boju proti ljudskim sovražnikom in dokazano junaštvo ter zasluge med narodno osvobodilno borbo od 1941-1945” odlikujejo z redom “na- rodnjega heroja”. ..Bojan Polak-Stjenka, polkovnik JLA, Franc Rojšek-Jaka polkovnik JLA, Al¬ bina Mali-Hovar, Franc Avbelj-Lojko, Jože Kadunc-Ibar, Alojz Popek-Vandek in Martin Kotar. Komunisti v Sloveniji in v svetu dela¬ jo veliko propagando za turizem. O po¬ stopanju s turisti doma pa beremo v Ijb. dnevniku naslednje vrstice: “Slaba reklama za turizem. V Kranjski gori je krajevna pekarna, ki pa skoraj ne zasluži tega imena. Kdor hoče dobiti kruh, mora imeti protekcijo, ali pa ča¬ kati v vrsti na srečo, da dobi vsaj ko¬ šček kruha. V soboto, 23. avgusta, ko sem šel ob 15.30 uri po kruh (popoldan¬ ska peka), je že bil na vratih pekarne napis: Razprodano! Toda to ni vse. Pred tednom je bila voda zaradi suše zapi*ta. Pekovskemu mojstru se ni zdelo vredno stopili v stik z vodovodnim inštalater¬ jem, ki bi prav gotovo vodo odprl, da bi lahko v pekarni zamesili in spekli kruh. Tako je pa ostala vas z 200 hišami in par sto letoviščarji ves dan brez kruha. Marsikdo bi v takem primeru spekel kruh doma, toda najti v Kranjski gori kvas, je zelo problematično, če vse “dobro” deluje, dobiš kvas enkrat, redko kdaj dvakrat na teden. To, da ostanejo ljudje brez kruha, se vsako soboto red no ponavlja. In zakaj ? Zaradi tega, ker hočejo gotovi uslužbenci pekarne v Kranjski gori imeti prosto že v soboto, ljudje pa naj bodo dva dni brez kruha." Bivša upravnica hotela “Orel” v Ma¬ riboru Fanči Hrovat je prišla pred so¬ dišče, ker da je vodila hotel “diktator¬ sko in delavskemu svetu sploh ni pu¬ stila do besede”. Poročilo pravi, da je v salonu hotela za svoje prijatelje in znan¬ ce prirejala tudi nočne zabave in pijan¬ čevanje. Obsojena je bila na dve leti strogega zapora. V ljubljanski mlekarni se je nedavno pokvaril elektromotor na hladilni napra¬ vi. Radi tega je Ijb. radio enostavno ob¬ javil, da nekaj dni za dojenčke sploh ne bo mleka. Po Ljubljani je radi tega seveda završalo tako, da je izraz splošne ljud¬ ske nevolje prišel tudi v enega tamoš- njih listov, ki je zapisal, da je “narav¬ nost brezvestnost da visi preskrba vseh ljubljanskih otrok s svežim in užitnim mlekom na enem samem elektromotorju in da ta preskrba odpove, če se en mo¬ tor pokvari”. Slovenci v Argentini Muesi/OH Aires ZAKLJUČEK SOCIALNO GOSPODARSKEGA TEČAJA V ponedeljek, 6. oktobra je bil zaklju¬ čen socialno-organizacijski tečaj Dru- žebne pravde, ki se je začel v mesecu aprilu t. 1. in se je redno vršil vsakih 14 dni v prostorih Društva Slovencev. O spošnih pojmih sociologije je imel odlič¬ na predavanja univ. prof. g. dr. Ivan Ahčin, o organizacijski tehniki pa g. Maks Jan. Na tečaju, ki se je ga je ude¬ leževalo lepo število fantov in mož, je vladala vzorna disciplina in so vsi ude¬ leženci tečaja sledili predavanjem z za¬ nimanjem:. V zaključnem predavanju je g. prof. dr. Ahčin podal pregled vse le¬ tos predalene tvarine. Predsednik Dru¬ žabne pravde g. Lojze Erjavec se je ob zaključku tečaja zahvalil g. dr. Ahčinu za njegovo izredno požrtvovalnost, da je skozi dolge zimske mesece hodil preda¬ vat. Prav tako se je zahvalil za vsa pre¬ davanja g. Maksu Janu in vsem tečaj¬ nikom za njihovo vztrajnost pri obisko¬ vanju tečaja. Končno je izrekel toplo MESI HOČETE STAEEM IN DEMOKRAT¬ SKI PROTIKOMUNISTIČNI SLDVEASKI TISK, GA BOSTE IMETI, ČE REDNO PLAČU¬ JETE NAROČNINO "SVORODNE SLOVENI¬ JE” IN SI NABAVITE TUBI NJEN ZBORNIK r £A L. 1058, KS JE ŽE V TISKU. zahvalo tudi Društvu Slovencem, lci je dalo svoje prostore na razpolago za ta uspeli tečaj. Muril&ehe Kratko sem Vam poročal o uspehih naših fantov v Čilu. Sedaj še nekaj po¬ drobnosti. Naši smučarji so nastopili v treh tekmah in sicer v Lagunilla, kjer so pobrali prva tri mesta, zatem v šta¬ feti v Farellones, kjer so zmagali za Club Andino Bariloche in si priborili krasno plaketo. Tu je bil njihov nasprot¬ nik Club Deportivo Universidad Catoli- ca. Dne 21. sept. so pa v Farellones na¬ stopili tudi v tekmah za čilsko prven¬ stvo. Prvo mesto si je priboril Jerman, drugo Flere, tretji je bil na cilju Lei- tapeks — letonski dolgoprogaš -—, ki je svoj čas imel jako lepe uspehe v Evropi in četrti Kukoviča. V Lagunilla Leita- peks ni tekel in je tako Andrej Kukoviča prišel tretji na cilj. Fantje so bili nav¬ dušeni nad sijajnim sprejemom in po¬ strežbo. V Čilu je beli šport močno raz¬ vit in je zanimanje zanj večje kot tu. Vse čilsko časopisje iz Santiaga je po¬ ročalo o uspehih naših fantov, časnikar¬ ji so jih “intervjuvali”, jih vodili na u- redništvo enega izmed listov ter objav¬ ljali njihove fotografije. Ker Čilenci ni¬ majo radi, da jih naklesti kak sosed, za¬ to niso nikdar pozabili omenjati, da so trije zastopniki Cluba Andino “yugo- eslavos”. Naši fantje so pa na uredni¬ štvu povedali, da so “eslovenos”, kar so listi objavili. Dr. Vinko Brumen JANEZ EV. KREK V PROMETNEM DELU (OB 35 LETNICI NJEGOVE SMRTI) V zadnjem desetletju prejšnjega sto¬ letja se je v naši domovini pričela ena j 'zmed najzanimivejših zgodovinskih dob. Demokratiziralo se je po hudem boju j "ase politično življenje, postavili so se v | cvetočem zadružništvu temelji uspešnej¬ šemu gospodarjenju, toda zlasti se je j "®ogo delalo na poglobitvi ljudske izo- ; dražbe. V tem delu so naši tedanji možje Po pravici gledali prvi pogoj uspeha na v seh ostalih področjih. Zato so ustanav- Dali izobraževalna društva, uredili so "m osrednjo organizacijo, prednico po- : ! "ejših “Prosvetnih zvez”, predavali so, v odili tečaje in pisali. . . Duša vsemu temu delu je bil Krek. On ?a je začel in organiziral, on je s silo Sy oje. osebnosti pridobival vedno nove Pristaše in sodelavce, on je največkrat j tovoril in predaval, on sam je bil naj- Pridnejši n najmarljivejši agitator za Vs ako dobro stvar. Medtem ko je bil de j Ze Dti in državni poslanec, ko je gradil delavcem domove, ko je pisal neštete rianke in večje spise (Črne bukve, So¬ fizem, Zgodbe), je še neštetokrat na- stopii na zborovanjih in shodih. Preda¬ ni je pri SKSZ, pri -Leonovi družbi, pri Abstinentu, v Slovenskem katoliškem klavskem društvu in v Katoliškem dru¬ štvu za delavke, v Podpornem društvu delavcev in delavk tobačne tovarne, na shodih Katoliške narodne in pozneje Slovenske ljudske stranke, na dijaških, delavskih, kmečkih, ženskih in drugih zborovanjih, pa v najrazličnejših dru¬ štvih in odsekih, zadrugah in organiza¬ cijah po vsej slovenski zemlji. Koliko predavanj je iniel, seveda ni mogoče po¬ vedati, vemo pa, da je n. pr. za volitve 1907 govoril čez 60 krat na raznih poli¬ tičnih shodih. Govoril in predaval je Krek o vsem mogočem: o političnem položaju in o bo¬ ju za splošno in enako volilno pravico, o starostni preskrbi in o varčevanju, o važnosti delavskega združevanja, o de¬ lavskih stanovanjih in o gojitvi vzajem¬ nosti med delavci in delavkami, socialni demokraciji, o marksizmu in krščan- - skem socialnem gibanju, o pitju žganja in posledicah, o izobraževanju fantov in deklet, o davkih, o smotrnosti v naravi, o teizmu in materializmu, o animizmu, o svobodi volje, o pomenu tujk, o čutu za lepoto med ljudstvom, o Silvinu Sarden- ku in Adi Negrijevi, o koristi izobraže¬ valnih in bralnih društerv, o branju li¬ stov, o poslanstvu žene v rodbini, o po- lit tičnih pravicah in dolžnostih krščan¬ skega ženstva, o kmečki izobrazbi, o psihiatriji, o civilnem zakonu in o re¬ formi avstrijskega prava, o socialnih organizacijah pivih kristjanov, o pre¬ roku Danielu in o Marijini pesmi Ma- gnificat, o nastanku in pomenu rožnega venca — skratka o vseh mogočih vpra¬ šanjih, ki so koga zanimala. Pri vsem tem pa je še vendar lahko naglašal, da vedno uči le eno. Vse bogastvo njegovih idej in nazorov je bilo namreč tako str¬ njeno v enoto, da je celo govorilo iz nje¬ ga, četudi se je lotil kakega posebnega in specialnega vprašanja. Prav to je ho¬ tel tudi od svojih učencev. “Veliko je bilo število idej, za katere bi rad, da bi goreli. Obenem je hotel, da bi vzori bi¬ li strnjeni v enem. Opozarjal je, kako duh želi gledati vse, kar je, v eni for¬ muli.” (Ob 50 letnici) Oglejmo si primer njegovega preda¬ vanja! Dne 10. junija 1905 je govoril v SKSZ o pomenu tujk. “G. predavatelj je v petčetrtumem govoru razlagal pomen tujk, koje pogostoma čitamo v knjigah in časopisju. Zlasti zanimivo je bilo, ko je gospod profesor pozval navzoče, naj ran j stavijo vprašanja o pomenu tujk, kojih pomen posamezniku ni znan. Kon¬ čno je g. doktor pristavil, da je priprav¬ ljen imeti posebno predavanje, na kojem hi reševal “uganjke”, koje bi mu stavili zborovalci v obliki manj znanih tujk. Spl os ra zelja udeležencev po predavan¬ ju je bila, naj bi gospod doktor to storil že prihodnji torek in osnula se je med udeleženci kar cela zarota, kako spraviti s kako tujko gospoda profesor¬ ja v zadrego, kar bo pa pri znani vse¬ stranski zmožnosti g. profesorja ostala najbrže le pobožna želja.” (Slovenec, 12. januarja 1905). Naslednji torek pa tega predavanja najbrž ni bilo, tudi pozneje ne, vsaj poročila o njem nisem mogel zaslediti. A primer dobro kaže, kako je Krek znal iz gromnega svojega duševne¬ ga bogastva najti zanimivo poglavje, s katerim je ljudi pritegnil in užgal, o- benem jih je pa čisto neopazno mogel poučiti o tistem samo enem, kar je vse življenje učil. Saj je z razlago različnih tujk lahko sejal v duše poslušalcev naj¬ žlahtnejša semena. Tako je on stavil te¬ melje pravi ljudski izobrazbi, tako je on krčil pot naši ljudski visoki šoli, ki je danes še nimamo, ki pa bi morala učiti naše ljudstvo prave življenske modrosti, ne pa prinašati le razredčene izsledke življenju cesto prav tuje znanosti. To svoje delo je hotel Krek tudi orga¬ nizirati, izraz tega naj bi bili socialni tečaji, ki naj bi si jih ustanovila vsa društva. Ti tečaji namreč niso hoteli bi¬ ti le to, na kar bi morda po njihovem imenu sklepali, namreč nekaka učilišča za sociologijo in sorodne vede. To so hoteli biti občeizobraževalni tečaji, ki pa so hoteli zajeti vsakogar kot člana celote, občestva. Krek je sestavil in priobčil za nje poseben program, ki nam to dokazuje. Obravnavo drugačnih vpra¬ šanj je hotel na kmetih, drugačnih pri delavcih, poseben program je sestavil za dekleta. Ti tečaji zares lahko veljajo kot prvi poskus in prva oblika naših ljudskih visokih šol, to je ustanov, ki bi pomagale vsemu ljudstvu reševati sicer visoka, toda čisto življenska, praktična vprašanja.” Vendar tisti Krek, ki mu je bolj uga¬ jal v tla gledajoči modrijan Aristotel, kakor pa v nebo strmeči Platon, tudi oh tem prizadevanju ni pozabil, da smo si¬ cer ustvarjeni za nebesa, zaslužiti pa si jih moramo na zemlji (Prim. “Knjižni¬ ca SKSZ” 11,17), ali da je treba naj¬ prej živeti, potem je šele mogoče modro¬ vati. Ne spada v okvir tega spisa, da bi govorili o vsem njegovem delu in pri¬ zadevanju za gmotni in gospodarski dvig našega ljudstva. Pri razpravljanju o njegovi skrbi za ljudsko izobrazbo pa vendar ne moremo mimo onih ustanov, ki so imele služiti bolj praktični, če ho¬ čete poklicni ali zemski izobrazbi našega človeka, katere itak tudi v socialnih te¬ čaji ni zanemarjal. Na Krekovo pobu¬ do se je ustanovila v Ljubljani sloven¬ ska trgovska šola, po njegovem priza¬ devanju se ji je priključila zadružna šo¬ la, ki je bila prva te vrste v Avstriji in druga v Evropi, njegova stvaritev je bi¬ la gospodarska šola, ki je bila nekaj čisto izvirnega, on je hotel podpreti dru¬ žinsko življenje s tem, da bi dvignil go¬ spodinjsko in kuhinjsko kulturo sloven¬ skega doma ter je širil misel gospodinj¬ skih tečajev in šol. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 9. X. 1952 MEŠKOVA “MATI” SLOVENCI P O SVETU BPruštveni oglasnik Ksaver Meško se bliža osemdesetim j letom svojega življenja. Njegovo delo je veliko. Včasih so ga brali več kot Cankarja; rekli so, da je lažje umljiv in da je bolj zakoreninjen v domači zem¬ lji. Tudi njegove drame so na manjših odrih prišle večkrat do uprizoritve kot Cenkarjeve. “Mati” je vsaj do Henrika med njimi prednjačila, dokler ni snovno nekoliko zastarala. V izseljenstvu je njena snov postala spet aktualna. Ideja, ki to snov vodi, naj bi nam bila spet vodilo. Mati in domovi¬ na na eni, tuja učenost in izkoreninje¬ nost na drugi strani. Kdorkoli je že bil, ki je dal pobudo za igranje “Matere” — lepo in koristno delo je omogočil. Pa težko obenem. Gradba drame ni reali¬ stična, so pa vanjo posajene realistične scene, ki jih je treba povezati s simbo¬ lističnimi vložki in z liričnimi intermez- zi. Besedišče je včasih preveč izbrano za skoraj naturalistične scene, katere spremlja. Vse te težave so igralci s pomočjo re¬ žiserjev tako prepričljivo premagali, da je dosegla uprizoritev naravnost ne¬ pričakovan uspeh. Režijo je pričel Vider, ki je pozneje zbolel in je vskočil Jeloč- nik. Le — ta je znaten del teksta, sko¬ raj ves besedni okras in ponavljanja, čr¬ tal; spremenil je pokolj na odru v ustre¬ litev na begu in še kakšno malenkost. Pa tudi v igri posameznih igralcev se je čutilo vešče režiserjevo mentorstvo, ra so zaživele na odru neslutene sposob¬ nosti, s katerimi so igralci oblagodarje- ni. Glavno vlogo, mater, je igrala gdč. Šemrovova. Dolgi uvodni razgovor z župnikom ji še ni dal možnosti, da se razživi, tembolj pa je zavzela srca gle¬ dalcev v “materinskih” prizorih, ko se vrne in ji spet pobegne sin Ivan in v tretjem dejanju s Tinco, ki jo je igrala gdč. Kramarjeva. Ta vloga osemnajst¬ letnega dekleta, dobrega hišnega ange¬ la in nosilca ideje, veže pravzaprav vso igro. Igralka je to vlogo izčrpala do dna in ji svojo osebno bol, kakor tudi jo je v posameznih prizorih pretresljivo izra¬ zila, mojstersko podredila. Gdč. Adami¬ čeva je dosegla od “Praznika cvetočih češenj” nenavaden napredek in je po¬ sebno izkoristila izredno prilagodljivost svojih glasovnih sposobnosti G. Vider se je potrudil odigrati sprva malo prikup¬ nega Milana z vsemi žrtvami na račun simpatij publike, tem bolj pa jo je za¬ grabil v zadnjem dejanju. G. Holosan je igral Ivana, dijaka, presamostojnega za svoja leta pa nedostopnega za pa¬ meten nasvet; njegova naloga ni bila lahka, saj je prizor z Milanom malo verjeten, pa prav zato zasluži igralec za svojo rešitev vse priznanje. G. Kastrevc kot župnik ni zaostajal za prejšnjimi svojimi vlogami; prav tako ne Finkov Križnik in g. Jeločnik v vlogi neznanca. Znanje besedila in govorica sta bili prav dobri. Vkljub zelo slabemu vremenu je bila dvorana zasedena nad polovico. Aplavz je bil zelo močan. Da bodo predstavo lahko gledali še oni, ki jim je užitek prvič preprečilo vreme, dobo “Mater” ponovili 1. novembra v Ramos Mejia. Gotovo bi se dale najti tudi kakšne na¬ pake. Toda vse jih pokrije ljubezen, s katero so se lotili slovenskega dela igralci vseh treh obstoječih igral¬ skih družb. Igro je priredil SIO, ki je dal štiri igralce: Šemrovovo, Vidra, Holosana in Kastrevca; Kramarjeva in Jeločnik pripadata skupini WBJ, Ada¬ mičeva in Fink v SOVA. In tako se vsem drugim pozitivnim postavkam te upri¬ zoritve pridružujeta še manifestacija vseh za gledališče zavzetih faktorjev* za medsebojno pomoč in skupen napor za dvig kvalitete. Ta zgled bi pa zaslu¬ žil marsikje posnemanje! M.M. Mendosa Živo smo se zanimali za vse predpri¬ prave, za vsa zborovanja in potek kato¬ liškega shoda v zamejstvu. Kar nemirni smo bili radi tolike oddaljenosti, vsled katere nam je bilo nemogoče osebno pri¬ sostvovati prireditvami v Bs. Airesu. Le pozdrave smo mogli poslati. Hoteli pa smo vsaj v duhu biti navzoči in smo za¬ to tiste dni primerno spremljali velike dogodke, ki so se vršili v Buenos Airesu. Na praznik Marijinega Vnebovzetja smo imeli v ta namen molitveno uro v kapeli br. Maristov in nato v dvorani dušnopastirski sestanek, na katerem se je ustanovila dobrodelna organizacija “Caritas”. V nedeljo 17. avg. popoldne je odbor društva Slovencev poromal na Challao, kjer imamo ustoličeno našo brezjansko Marijo Pomagaj. Pravo spominsko proslavo Katoliške¬ ga shoda pa smo obhajali v nedeljo 7. septembra, katero je organiziral prav zato ustanovljeni odbor, katerega pred¬ sednik je bil g. Pavel Božnar. Vso ne¬ deljo smo posvetili tej proslavitvi. Že prejšnjo nedeljo smo dobili poleg “Ozna¬ nil” še tiskano vabilo z obširnim dnev¬ nim redom proslave. Pri sv. maši je bila pridiga temu posvečena. Popoldne smo se zopet zbrali pri br. Maristih v kape¬ li, kjer smo imeli litanije z blagoslovom in nato v dvorani proslavo. Vsled naše maloštevilnosti so se morala vsa zboro¬ vanja združiti, zato so zastopnice in za¬ stopniki stanov in organizacij s primer¬ no utemeljitvijo prečitali resolucije, ki so bile sprejete na katoliškem skodu v Buenos Airesu. Vmes so za razvedrilo zapela dekleta nekaj pesmi in tri dekli¬ ce so nastopile v narodnim nošah z ra¬ janjem. Žele so živahno odobravanje. Za zaključek smo zapeli Povsod Boga, na¬ kar smo odšli v procesiji z brezjansko Marijo po zavodnem dvorišču v kapelo. S tem je bil zaključen obširni program, ki je trajal nad tri ure, Skoro ob vsakem našem poročilu mo¬ remo z veseljem ugotoviti, da v Men- dozi rastemo. Tako tudi to pot. V druži¬ ni g - . Mirka Šmona in ge. Antonije se je pridružila dvema bratcema dne 12. avg. sestrica, ki so jo krstili za Marijo. Družini g. ing. Germa Jožefa in ge. Hil¬ de se je rodila dne 2. sept. hčerkica Roža Marija. G. Janezu Grebencu in ge. Mariji pa se je dne 6. sept. rodil sinček Janezek, ki bo svojima dvema sestri- j cama gotovo delal prijetno druščino. Srečnim! družinam iskreno čestitamo! £areipaehay Med nebeške krilatce je odšel sinček g. Stanka in ge Francke Oberžan. Tež¬ ko prizadeti družini naše iskreno so¬ žalje ! i V družini g. Janeza Gričarja in ge Helene, roj. Klemenčič so dobili hčerko, ki so je krstili na ime Brigita. Srečnim staršem naše čestitke! "ČASA 18 OY - aram in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 Za delo, šport, zabavo in štednjo časa ter denarja: Ura “Pacard”, avtomatično navijanje, antimagnetična in vodotesna od $ 375.— naprej; Lepe damske švicarske ure vseh znamk od $ 145.— naprej; VSE TO TUDI NA ODPLAČILO V OBROKIH — LEPA DARILA V ZLATU IN SREBRU - Vsa predelava starega nakita in precizna popravila ur v najkrajšem času. (Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje, stanovanje štev. 5.) Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULLA" Victor Martinez 39, Buenos Aires N izozemska Romanje Slovencev v Kevelaer. Na praznik Marijinega Vnebovzetja dne 15. avgusta je bilo veliko romanje Slovencev iz Holandije in Nemčije k Materi božji v Kevelaer, ki spada med največje evropske božje poti. Ta dan je bila tudi proslava 40. letnice mašništva in 40. letnice delovanja svetnika g. Ten- sunderna med Slovenci. Slovenci iz Nizozemske so se pripelja¬ li v Kevelaer z dvema avtobusoma tam jih je sprejelo kakih 300 rojakov. Vsi so se nato podali v procesiji proti mi¬ lostni kapeli. Kot včasih, se tudi tokrat vihrale po kevelaerskih ulicah sloven¬ ske zastave, razlegala se je slovenska pesem, ljudje so pa občudovali sloven¬ ske narodne noše. V župni cerkvi je imel sv. mašo jubilant g. svetnik Tensun- dern ob asistenci gg. Vinka Žaklja in Petra Robleka, slavnostno pridigo je pa imel g. Nande Babnik. Med mašo so pre¬ pevali pevci pevskih zborov “Zvon” in Škrjanček” iz Holandije pod vodstvom dirigenta g. Štefana Roglja iz Eysdena Marsikdo še ne ve ... •. - da se na tihomorskem otoku Guam bori proti Amerikancem še vedno 20 japonskih vojakov, ki se nočejo predati, ker ne verjamejo, da se je predal že pred sedmimi leti njihov cesar v Tokio. .. .da zvonovi po katoliških cer¬ kvah zvone opoldne od 6. avgusta 1456, po nalogu papeža Kalista III, v spomin zmage Jana Hunjadija nad Turki, 21. 7. istega leta, .. .da so v Londonu razstavili prvi televizijski telefon. Oba go¬ vornika se bosta lahko videla na priključenem “platnu”. Prvi taki telefonski aparati bodo stali 1.000 funtov vsak. V kratkem bodo vzpostavili prvo televizijsko tele¬ fonsko zvezo med New Yorkom in Londonom. POIZVEDBA Anton Merlak, c/o Silvio Pahor, Ca- lle Hornos 1586, Caseros, FCNGSM, Prov. Buenos Aires, Argentina prosi svojega brata Dragotina Merlaka v Ka¬ nadi, da se mu javi na prednji naslov. Jožef Palek, F. F. Inalican 749, Men- doza, FCNGSM prav lepo prosi Puheka Jurija, ki je svoj čas stanoval v San Justo, da mu piše na njegov označeni naslov. §t©Jsaia Macarol izdeluje in popravlja RADIO APARATE CALLE MATHEU 471 San Martin (3 kvadre od Plaza San Martin) Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! "AMERICA" Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-6904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3S85 Buenos Aires in pevski zbor iz Gladbeeka. Po sv. ma¬ ši so se vsi romarji v procesiji zopet po¬ dali v kapelo kevelaerske Matere božje, zatem so se pa zbrali v dvorani hotela “Heidelberger Fass”. Prvi je povzel be¬ sedo biv. predsednik društva sv. Barba- vsestransko delovanje g. svetnika Ten- re v Gladbecku g. Dobravc ter je orisal sunderna in poudarjal njegove velike za¬ sluge za slovenski živelj v Nemčiji. G. Tensundern je že kot bogoslovec pri¬ šel v Slovenijo, se naučil slovenšči¬ ne, da je nato lahko uspešno vodil du¬ šno pastirstvo med slovenskimi rudarji V Westfaliji. Povsod je ustanavljal po kolonijah slovenska društva, jih povezal v zvezo teh društev in organiziral več- k.atne obiske v domovino. Zatem se je razvijal ostali de! proslave. Nastopila so dekleta z deklamacijami, pevci so od¬ peli več pesmi in tudi godci so imeli več točk. G. Babnik je prebral čestitke, ki sta jih poslala g svetniku za njegov ju¬ bilej prevzv. škof g. dr. Rožman in pred¬ sednik NO za Slovenijo g. dr. Krek. Spo¬ ročil mu je tudi čestike Slovencev iz Ho¬ landije. Višek pa je dosegla prireditev popoldne, ko je nanjo prišel tudi škof iz Muenstra, prevzv. g. H. Baaken, ki je prav tako v lepem govoru čestital g. svetniku Tensundernu k jubileju. V svo¬ jem govoru je večkrat uporabljal tudi slovenske besede. S slovesnimi večernicami je bila po¬ poldne ta lepa slavnost zaključena. G. svetniku Tensundernu k njegove¬ mu dvojnemu jubileju iskreno čestita tudi “Svobodna Slovenija” in mu iskre¬ no želi, da bi mu Bog naklonil še veliko let življenja, da bi še vnaprej lahko de¬ loval mad slovenskim življem v V/estfa- liji in s svojo veliko ljubeznijo bdel nad njim.' Občni zbor Društva Slovencev b v nedeljo 12. oktobra 1952 ob 1 } 3 ^ dopoldne v dvorani Salezijanskega zavoda na Belgrano. Vse članice člane vabi odbor Društva Slov eri cev, da se občnega zbora zanesljj. vo udeležijo. Proslava slovenskega narodnega praznika (29. oktobra) Krajevni odbori Društva Slovencev bedo priredili proslavo slovenskega na. rodnega praznika, ko smo se Slovenci 29. oktobra 1918 rešili nemškega gospod, stva in zaživali svobodno življenje. V Floridi bo proslava v nedeljo, 26 oktobra po jutranji maši, ki bo ob p 0 j sedmi uri in je namenjena Slovencem Pripravljen je lep spored z deklamacija, mi, recitacijo (g. Kovačič), govorom (g. Škrjane) in predavanjem (g. Ma¬ rolt). K tej proslavi, ki bo v cerkveni dvorani, vabimo vse Slovence iz Floride, J. D. Peron (prej Munro), Villa Martelli, Carapachay, pa tudi iz San Martina. V San Justo bo proslava tudi v ne¬ delje 26. oktobra po slovenski maši, ki bo ob pol deveti uri. Tudi tu je priprav¬ ljen lep spored. Deklamacije, govor in predavanje (g. Smersu). Proslava bo v cerkveni dvorani. V Lanusu bo proslava v soboto, na praznik Vseh svetnikov, dne 1. novem¬ bra popoldne ob 17. uri v cerkveni dvo¬ rani. Na sporedu je petje cerkvenega pevskega zbora, deklamacije in preda¬ vanje (g. Kremžar). V Ramos Mejia se bo proslava vršila ob času, 1« ga bomo še pravočasno spo¬ ročili v časopisih. K vsem tem proslavam vabimo vse Slovence in Slovenke, zlasti vso mladi¬ no, Vstopnine ni. Društvo Slovencev. OBVESTILA Vzgojni sestanek za vse vzgojitelje, starše, može in žene ter fante in dekle¬ ta bo 1. novembra, na praznik, ob 4. uri popoldne v župnijski dvorani v Ramos Mejia. Na sporedu je nastop naših otrok, vzgojno predavanje ter razgovor o vzgojnih vprašanjih. Posebno pozornost bo gotovo vzbudil nastop otrok, ki bo takšen, .kakršnih nismo vajeni doslej Lepo vabimo vse, ki se zanimajo za vzgojo naše mladine, da se sestanka u- deleže. Razpošiljali!© podjetje "JADRIH" 25 DE MAYO 140, 2». of. 15 T. E. 34-8661, 33-7294 Uradne ure vsak dan od 9. do 19. ure. Iz Trsta pošiljamo v domovino vse pakete z živili. Paketi prispejo na do¬ ločeno mesto v roku 20 do 25 dni. Jamčimo za vsako izgubo. Cene so naslednje: Kava Santos, extra $ 46.— Kava Minas, št. 1 „ 42.— Sladkor, la „ 7.80 Testenine vseh vrst ,, 8.—- Kakao, holandski ,, 35.— čokolada „ 36.40 Čaj, Cevlon „ 73.— Poper, indijski ,, 180.— Olivno olje, 5 lit. „ 150.— Posušene ribe „ 29.— Riž „ 9-— Moka, kanadska la „ 5-50 Vreča bele moke, 45 kg franco na dom ,, 336.— Stroški za odpošiljatev in prevoz Iz Argentine pošiljamo vse pakete, ki so dovoljeni in ki nam jih prinese¬ jo stranke. Za stranke po potrebi preskrbimo tudi dovoljenje in rablje¬ no blago odpošiljamo na razkuženje. Iščemo zastopnike v vseh krajih pod ugodnimi pogoji. Naročila lahko oddate tudi v ul. Salta 1241 pri g. Baljkasu vsak dan. Tudi ob sobotah in nedeljah. Silvestrovanje Društva Slovencev bo tudi letos, kakor lansko leto, na Pristavi. Psambrersa Vieneia AZCUENAGA 1114, Vicente Lopez (frente de la estacion) Telef. No. 741-0744 novi lastnik HEDA in ANTON PLAVC priporoča ta vsem Slovencem svoje prvovrstne mesne, delikatesne in konservne izdelke, sir in pijače vseh vrst. — Odprto tudi ob nedeljah. Se priporoča za obisk Heda in Anton Plave SDO-SFZ 12. O M T O B R A ob 4. uri popoldne v Moronu TELOVADNI NASTOP združen z DRUŽABNO PRIREDITVIJO in izredno razstavo dekliških ročnih del, ki bo velika in bogata, kakršne še nismo videli Slovenci v izseljenstvu. • Vsi Slovenci pridite na to VELIKO PRIREDITEV slovenske mladine! Hitro: v 20 do 25 dneh! Najbolj poceni: Primerjajte naše cene s cena¬ mi ostalih paketnih agencij. Zahtevajte naš popolni cenik! P AKEXP0RT -TRST pošilja moko, riž in sladkor v vrečah in pakete z živili po 5,10, 15,20 in do 100 kg težke, ki so oproščeni vsake carine. Obiščite nas in bomo paket se¬ stavili skupno. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Odpošiljamo pakete tudi iz Buenos Airesa. Naročila in navodila: Oton Fresl, Reconquista 656/1-2, Buenos Aires, Telefon 31-2241. Uradne ure: Ob delovnikih od 10.—12.30 ure in od 15.—18.30 ure.