206. številka
Ljubljana, v soboto 10. septembra 1904.
XXXVII. leto
izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznike, ter vetya po poitl prejeman z* avatro-ogrske dežele za vse leto H K, si pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec a K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem :a dom za vsa leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 28 K, za pol leta 11 K, za četrt leta D K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko teč, kolikor znaša poŠtama. — Na naročbe brez istodobne vpo&ujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peter ostopne petit vrste po 13 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h«, če »s trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole" frankovati  — Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in uprcvnlstvo je v Knaflovih ulicah Bt. 5, in sicer nrednifitvo v t nadstropja, upravniStvo pa v pritličja. H
Dpravnifttva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. adminiatrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 8&
Praznujoča „Danica".
Pred desetimi lati so je na Dunaju po dolgih in mučnih rojstvenih bolečinah izleglo »slovansko* katoliško akademično društvo »Danica« kot aanikrni plod L katoliškega shoda v Ljubljani in naš klerikalni svet ae pripravlja, da te dni proslavi ta sanje baje znamenit dogodek.
Mi jim ne mislimo kratiti tega veselja in prav radi jim privoščimo, da po svoje slave vrline, versko gorečnost, katoliški pogum in kakor se že imenujejo vse dobre lastnosti, ki jih združujejo v sebi take duševne kapacitete, kakor so zbrane v katoliški »Danici«.
No, pa vkljub tamu, da se bo klerikalna gospod* na vsa mogoče načine trudila, da bi pokazala, kako zelo jo vca^ii, da se je pred leti po hudih Daporih posrečilo ustanoviti »Danico«, ki bi naj skrbela za posvetni klerikalni naraščaj, in da je ista srečno doživela svojo desetletnico-, vendar se nam zdi, da to veselje ne bo odkritosrčno, rn*rve5, da mu bo premazana marsikatera gorjupa kaplja grenkega pelina.
Ko &e je pred desetimi lati osnovala »Danica«, je v vsem klerikalnem taboru zavladala splošna radost in zadovoijcost in v ditirauabih se je slavila kot najpieraaniiejši in najdragocenejši sad katoliškega shoda; celo duševni oče tega društva — dr. Mshnič, je bil vesel tega svojega deteta.
Prorokovalo s« je, da bo »Danica« prerodila vse dijaško življenje slovensko, da bo v najkrajšem času zbrala v svojem krogu pretežno večino slovenskih akademikov in poskrbela, da bo napočil narodu slovenskemu nov — slati vek.
Mi smo se tem tiradam takrat iz srca smejali, zlasti kar imo dobro vedeli, da Jankoviča in drugova pri ustanovitvi »Danice« ni morda vodila verska gorečnost, katoliško prepričanje in navdušenje za ideje, proglašene po katoliškem shodu, marveč grda samop&šnost, ostudne samo-ljub je in brezmejno častihlepje.
Ko je Jankovič s svojimi mu vrednimi drogovi izstopil iz »Slove« nije«, ni tega storil, ker mu je to velevalo njegovo versko prepričanje, ker se mu je morda kratila v verskem oziru osebna svoboda, marveč iz enostavnega vzroka, ker ni mogel zlesti na — predsedniški stolse. Ker pa je hotel biti na vsak način predsednik akaderniČnega društva, je ustanovil »Danico« in ker je vedel, da je njan obatoj najbolj zasignran, ako si zagotovi duhovniško pomoč in podporo, ji je dal katoliško podlago — uvažujoe, da bodo duhovniki z odprtimi rokami podpirali katoliško aka-demično društvo, smatrajoč ga za plod in sad I katoliškega shoda, ki je v posebni resoluciji sklenil, da se ima z vsemi silami delovati na te, da se čim preje osnuje tako društvo.
Za osnovanje »Danice«, dasi sta ji kumovala škof Missia in dr. Ma-hniČ, ni bil torej odločilen toliko verski moment, kakor navadna umazana spekulacija! To se je zlasti pokazalo, ko so v novo pečeno katoliško društvo vstopili netorieni ateisti, kakor je bil na printer pokojni Jaklič, Pesnik, Jankovič sam in drugi. In taki so bili skoro vsi drugi, ki so postali »Daničarji« in mnogo od njih se ni male ni ženiralo, da bi javno ne priznavali, da so se zapisali »Danici«, ker so se nadejali in tudi res dobivali mastne podpore. Spekulacija, tvoje ime je »Danica«, tako bi se pač s polnim pravom smelo reči o tem katoliškem društvu »slovenskih« akademikov. In kakršna je bila »Danica« sprva, takšna je tudi sedaj, ostala je verna sebi v vsakem oziru.
Ko se je ustanovila, to prisnamo odkrito, smo z neko bojaznijo arli v bodočnost, dočim so klerikalci že z zadovoljstvom zidali zlate gradove v oblake, nadejajo! ss\ da v najkrajšem Času preide vsa akademična mladež v njihov tabor.
No, ob desetletnici »Danice« se je pa pokazalo, da se ni u resni čila naša bojazen, a se tudi niso izpolnile klerikalne nade. Vkljub velikanskemu terorizmu in nasilja s strani duhovni-
kov, ki je zlasti na kmetih skoro neomejen, se jo posrečilo vsako leto spraviti v katoliško »Danico« jedva toliko akademikov, kolikor se jih prelteje na prstih ene roke. In kakš&i so ti akademiki, za katere žrtvujejo zlasti duhovniki ogromne svote? Le poglejte jih! Duševna ničle so to, alt pa ljudje, ki menjajo svoje prepričanje od danes do jutri! Kaj so pa še storili »Daničarji« v desetih letih za slovenski narod? Ali so ae morda izkazali kot hrabri bojevniki za prava narodova, ali so delavni na polju presvete, ali so si morda pridobili zasluge na leposlovnem in znanstvenem popriŠšu? Za man polje naše oko okrog in iščo »Daničarjev«, ki bi si v kateremkoli oziru stekli zaslug za narod, za domovino! Ni jih in ni! Za Boga tudi, kako more biti pravi, pristni katoličan — in za take hočejo vsaj veljati naši »Daničarji« — naroden, ko ne sme priznati narodnosti, ki je — poganska! Zato tudi vidimo »Danieo« v najintimnejšem objemu z nemškimi klerikalnimi in krščansko-socialnimi dijaki, ki pa so prav tako strupeni sovražniki Slovencev, kakor vsi drugi Nemci.
Druži jih versko načelo, bo marsikdo rekel. Prav! Ali ne druži tudi slovenskih naprednih dijakov s dijaki drugih narodnosti svobodomiselno načelo? A vkljub temu niso nikdar fraternizirali z njimi, kakor je n. pr. to storila »Danica« z »Austriju«, »Norico« in dr. — Ja, Đauer, das ist was anderes, kaj ne, kar je dovoljeno kterikalcu, to je kajpak zabranjeno liberalcu!
Kakorkoli torej presojamo z narodnega stališča delovanje katoliške »Danice«, vselej kaže kazalec na tehtnici ničlo in v narodni konto-knjigi ni zanjo zabeleženega ničesar v dobro.
Ko bodo v nedeljo klerikalni voditelji motrili »Daničarako« četo, bo se jim pač milo storilo pri srcu. Toliko gmotnih žrtev, a v desetih letih to malo število*! A še v tem malem Številu nikogar, o katerem bi se z gotovostjo smelo roči: »Ti si iz
prepričanja naš!« Ta bridka zavest mora boleti, mora grizt*, zlasti ako se ve, da ao ljudje, kitere proslavljajo kot junake, kot nekake heroje, navadni prodanci, ki so za pest zlata, za osebno udobnost prodali svoje prepričanje in se sedaj hlinijo za navdušene katoličane. O fej, takim hinavcem in liceraersera!
In kako se bo počutilo ono malo številce dostojnih mož, prožetih s zares pravim verskim duhom, ki se bodo vsled migljaja od zgoraj udeležili te slavnosti, v tej družbi, v kateri bo na Častnem mestu sedtl kot starešina, eni notoriČni svojedobni ateist Š u kije, čigar sin je 1. 1898-izustil na dijaškem shoda one krilate besede: »Mi ne maramo krščanstva« ki so baje tako zabolele škofa Booaventuro, da je po svoji lastni izpovedi jel misliti na zgradbo svojih zavGđov, ki mu sedaj pro-vzroČajo toliko preglavic in skrbi. Ako ne bode morda prevzvišeni sam na tihem preklinjal eni čas, ko je Šuklje prvič križal njegova pota?! In Suklje sam? S kakšnimi čuvstvi bo neki sedel ob strani mogotca, kateremu je pred 20 lati dokazal, da se je pod častno besede lagal, in katerega se je do nedavna še izogibal
kakor garjevca?!--Toda Čemu
to vprašanje? Vzvišena »katoliška ideja« poravna vse, združi vse in na desetletnici »Danice« ne bo nobene disharmonije, ljubav bo vladala, z dišečim kadilom se bo kadilo zaslužnim »katoliškim« možem in v slavospevih se bodo slavile njih zasluge za vero in domovino . . . Eheu, pange ligua gloriosum hominum mvsterium!
Roga je g. kr štajarski namestnik predlagal v odlikovanje?
Vse ga slavi, vsi so vneti, Zvezda se na prsih sveti. Prosto po Koseškem.
Znano je, da je bil ptujski pek in župan Ornig pred nekaterimi leti odlikovan z viteškim križcem Franc JoŽe-fovega reda. Poznavatelji razmer in oseb
so zmajevali glave nad tem odlikovanjem ; nihče ni videl ali vedel kakih zaslug t^ga moža, ki mu je samo glasoviti pl. Kalcbberg kot plačani Jeib-žurnalist" pel slavo v istem pretiranem tonu, v katerem ga je pozneje napadal in črtil. Časi so se izpreraenili in sedaj, ko je prejšnji urednik nemčurskega „Štajerca", g. Ivan Križman začel izdajati v Kamniku »Slovenskega Štajerca", pridejo zasluge viteza Orniga v pravi svit-lobi na dan.
G. Ivan Križman je imel vpogled v vso osebno in javno delovanje Župana Orniga in se mu sedaj ne more odreko-vati verodostojnosti, čeravno ga Ornig dolži nehvaležnosti in čeravno mu očita pijančevanje.
G. Križman piše v št. 2. „Slovenskega Štajarca" :
„Vsak še tako zabit Nemec, dobro ve, kakšen ptic da je on, Ornig; uničil je marsikatero nedolžno družino, pa bodisi ista nemškega ali slovenskega rodu. Dokazov za to, ako hoče imeti, ima v Ptuju samem. Da se zgraža nad njim in njegovim delovanjem več kot polovica ptujskih prebivalcev, je javna tajnost. Ali je res tako zabit, da si do-mišljuje, da sami ptujčani okoličani itd. mislijo o njem, da je bil znani proces (to je pravda z pl. Kalchbergom) tako nedolžen? Zakaj pa ni glavne priče postavil pred sodišče, če je po krivem pričala."
To vprašanje je jako umestno in opravičeno; kajti glavna priča Maver, prejšni mestni uslužbenec, je pod prisego potrdil, da je on, Ornig, dal naročilo pobotnice in račune falsificirati v to svrho, da se od c. kr. namestništva v Gradcu dobi večja in hitrejša podpora pri gradnji „Ornigkai-a". Ta pri ta Maver je svak prejšnega občinskega svetnika prof. Brigole in se z ozirom na to razmerje sme domnevati, da župan Ornig ni imel poguma Maverja radi krivega pričevanja tožiti, dasi je v drugih slučajih jako rahločuten, kar se njegove časti tiče; (prim. pravdo s „Slovenskim gospodarjem" 1. 1900 in sedanjo pravdo z dr. Brumnom).
G. Ivan Križman, prejšni zaveznik Ornigov, piše dalje v 3. štv. „Sloven-skega Stajarca" :
LISTEK.
12652 hudičev.
V knjižnici dunajskega vseučilišča se nahaja droben zvezek, obsezajoč 36 strani dolgo propoved jezu vita Ju-rja Schererja. — Dobi se pa pod naslovom : Christliehe Errinernng einer (bei der Historien von jungstbeschehener Erledigung einer [Jungfrawen) die mit zwolftausendsechshundert zwei und fiinf-zig Teufel besessen gewesen. Gepredigt zn Wien (v cerkvi sv. Štefana po ju-stifikaciji stare žene) Anno 1583 In golstadt 1584 4°. —
To je popolni naslov knjižice in obenem zanesljiva in velezanimiva relikvija izza časa srednjeveških kloak jezuitske kaste.
Človek bi se najrajši smejal takim možganskim izrodkom, ko bi ne bilo notri pretresujoče tragike in nečuvenega terorizma, ki se je izvršil na mladi šestnajstletni deklici in njeni na grmadi sežgani stari materi.
Takrat so divjali najljutejši boji
med jezuvitskim redom in nemškimi pastorji.
Živa in jasna slika se nam razvije v  tej  knjižici,  s kakšnimi sredstvi so ugonobili   in   zadušili protestantovsko gibanje in izvedli protireformacijo. Cela stvar se je vršila takole: Mlada, Šestnajstletna   deklica je dobila krč v želodcu. Zdravnik jo preišče in nasvetuje,  da se jo pošlje v St. Polten k gospodu proštu. (Kako so prost preiskovali mlada dekleta, hm, sam vrag vedi!) Prost je takoj uganil, da je deklica obsedena, na kar bo jo prepeljali nazaj na Dunaj, da jo tudi jezuviti  preiščejo  in  nadalje kurirajo.
In glejte I Jezuviti so bistre glave, kajti posrečilo se jim je, da so izgnali čujte: 12652 hudičev iz dekličjega — želodca. Hm, pomislite, ljudje božji, to ni mala stvar.
Koliko riganja je moralo biti, da so prijadrali vsi hudiči drug za drugim zopet od oeculos.
Jezuvitom se je pa le čudno zdelo, kako se je mogel ta nedolžni otrok tako silno pregrešiti. Povprašali so jo vsled tega, s kom občuje. Deklica je
povedala, da obiskuje njena stara mati protestantovsko cerkev in protestanske svečanosti . . .
Aha, sedaj so se gospodje jezuviti prejeli za glavo, hm, to je vzrok ! —
Občevanje s protestanti — hudiči v želodec.
Privlekli so seveda takoj slabotno starko in potem veste, kaj se godi: Tortura, ječa, glad in vse, kar je nečloveškega. In pri tem, notabene, vodil je celo zadevo osebno sam dunajski — Škot
Onemogli starki je zastavil skrbno preparirana vprašanja in preplašena starka je vse obstala. Izpovedala je, da je v zvezi s hudičem.
Ej, šmentajte, lejte no, pa tudi to se je škofu vredno zdelo poizvedeti, če je bila kaka bolj intimna ljubezen med njo in hudičem.
Na, veste kaj, tako slabega okusa pa nikdar ne prisodim hudiču. Starka pa hudič, da bi »peljala" ljubezen, tega pa še nel — In pomislite v kaki obliki se je radoval in pil slasti tega življenja on sam, peklenšček. No, tako ne, kakor po navadi zaljubljen parček
v romantični noči, ko se oba topita prelesti in razkošnosti. Ne tako, ne, dragi moji, to je bilo vse drugače, ta njuna ljubezen. On je poprosil staro Ženico ljubezni v podobi mlade mucke (ta pa zna) in klopčiča za Šivanje.
Na, zdaj pa imate: Starka, hudič, ljubezen, spolno občevanje, mačka in klopčič. Prokleto: Najboljši psihijater ne najde logične zveze v tem, kar se je scvarilo v vodeni glavi dunajskega škofa.
Kaj se je zgodilo z njo, si lahko mislite. V tem tiči veletragika tistega temnega časa.
Starko so napol mrtvo privezali na konjski rep in jo vlekli na grmado, kjer so jo Živo sežgali pred dunajskim obzidjem.
Potem je sledila ljudstvu v wblagodejen strah in poduk" zgoraj omenjena pridiga.
Zanimivo je, na kak način je prišlo tako gorostasno Število hudičev v drobni Želodček omenjenega dekleta. Starka je bila izpovedala, da je imela hudiče v jabolkih skrite in v kozarcih v muhe
in  mnsice  izpremenjene, katere je deklica nič hudega sluteč po vrsti zavŽila. Pomislite,  koliko jabolk je morala po jesti in vina popiti, da se je nabrala ta lepa svota hudičev.
Nadalje je zanimivo, kako je mogoče, da je mogel držati želodec take velike množine peklenščkov v sebi. No, pridigar pater Scherer ni prišel v zadrego, ali to vam tudi povem, da take kolobocije niste slišali še svoj živ dan.
P. Scherer se je obrnil proti ljudstvu, brez dvoma zvijal svoje hinavske OČi, brez dvoma delal grimase in mahal z rokami, kajti v knjižici pravi: Wie ist es  immer miiglich,  sagt  der ge-meine Mann, dass so vil tausend Teufel in einen Menschen seyn konnen ? — Auff  eicem  Nadelspitz  (na koncu šivanke) kondten vil hundert tausend Legiones der Geister (hudičev) seyn. Na, ta je spet ena!   Pomislite, kako grozno Število je to : Legija ima 12.500 mož. — PetstotisoČ legij to je 12.500 500.000 = 6.250,000.000 — To je že več    miljard    zlodjev,   in  na tako malem prostoru.
Gotovo vsakogar zanima, kakšen
„Vse delovanje nemČurske bande na Štajarskem in Koroškem ima edini ta namen, da se pripravi slovensko ljudstvo v teh dveh deželah na važni državni preobrat, ki se ima zgoditi, kakor upajo Prusi, marsikateri avstrijski Nemec in vsi avstrijski neničurji, takrat, ko ne bo več našega cesarja Franca Josipa med živimi. Takrat mislijo, da pruski orel raztegne svoje pe-roti do Adrijanskega morja in da se v tržaškem pristanišču za vedno usidrajo pruske vojne ladje. To so tiste „skri v nostne sanje* avstrijskih vsenemcev in avstrijskih nemeurjev."
Tako g. Ivan Križman, prejšni zaupnik in uslužbenec Ornigov.
Res, plemenit značaj se nam tukaj razkriva; na eni strani se štuli župan Ornig za patentiranega patrijota, ter rad razobeša svoj zaslužni viteški križec Franc Jožefovega reda, na drugi strani pa v globini svojega srca pričakuje smrti svojega vladarja, ki mu je podelil red, radi tega, da bi se slavni Ptuj čim prej prišel pod nemškega orla.
Ne da se tajiti, da je to izdajsko očitanje naperjene ravno proti osebi O r n i g o v i ; in Če tu nima druge hranitve proti tej obdolžitvi, kakor to, da je baje g. Krizmana radi pijanosti od-Blovil iz službe, se mora temu vsak razsoden človek le smejati.
Kaj pa pravite Vi, ekscelenca grof Clary k temu „patrijotiČnemu in dina-stičnemu mišljenju" g. viteza Orniga, kije Vaš prijatelj in priljnbljenec? Prosimo odgovora.
Zadnja številka „ Slovenskega Štajerca" ima sledečo lakoniČuo vest:
„Alojzij Muršič, ptujskega nemčur-skega „ Štajerca" sotrudnik — pomočnik morilca; več o tem poročamo prihodnjič".
Stvar, koje se ta vest tiče, je sledeča :
Neki Ožbalt Šegula, posestnik v Domovi je na bestijalen način za-vratno umoril svojo ženo ter jo potem z Alojzijem Muršičem položil na želez -niČni tir, samo v to svrho, da bi umor prikril. Pri tem lopovskem činu mu je pomagal krojač Alojzij Muršič, ki je za denar pesmi koval in v teh pesmih nesramne blatil ptujske slovenske rodoljube. Muršič ima pesniško nadarjenost, kakor svoje dni glasoviti ropar in ubijalec Guzej. Domneva se, da je tega pesnika — kojega „Pettauer Zeitung^ sama imenuje „eine entmenscbte Bestie"
— najel g. „vitez" Ornig, da bi v gnusnih pesmih blatil politične in narodne nasprotnike. Faktično je „ Staj ere" več takih grdilnih pesmi iz Muršičevega peresa objavil. Neko pesem je celo tiskar Blanke, svak Ornigov, v posebni izdaji izdal, ki nosi podpis A. MarŠič. A. Muršič je tako reven Človek, da ni misliti, da bi on brezplačno kaj delal ali na svoje stroške kaj tiskati dal. Denar je prejemal od Orniga in njegovih privržencev.
Zdaj se pa vpraša: Ali ni verjetno in umljivo, da se v ptujskem okraju hudodelstva in zločini v tej meri množe, če so Ornigovi mazači „Štajerca" no-torični razbojniški in zavratni
je pravzaprav ta hudič, ki se tako po-gostoma o njem sliši.
P. Scherer je bil bistroumne glave, pa je tudi to „pogruntal", kajti v knjižici pravi:
Der Teufel an jm selber ist vveder lang noch kurz \veder gross noch klein/ weder breit noch schmal/ vveder diick noch diinn/ weder scbwer noch leicht/. — Ne eno ne drugo ni; morda se pa suka v četrti dimenziji vraga, kali? — In vse to ovrže možakar ter dalje pravi:
Er kan sich aber lang/ kurz/ breit] schmal//'(peklenska poba, kako se zna raztegavati) diick/ diinn/ scbwer/ leicht machen, wie er wil: bleibt er nicht wie eine Fliege oder Mucken in einem Fin-gerringlein der Zauberer oder Zauberin ?
— Pozor Šivilje! Poglejte prec, če je v naprstniku skrit hudiČek.
Deklica je bila včasih tako težka, da jo je moralo prenašati več krepkih junakov, a voznik, ki jo je prepeljal iz bolnice do kapele sv. Barbare, je rekel, da ni imel še nikoli tako težkega bremena, in zdelo se mu je, da vozi svinec in železo (Bley und Eysen).
Sicer pozna tudi pesnik O. Zupančič deklico, ki  ima  tako črne oči,
morilci? In še vedno ima župan Ornig tako moč, da sodni in politični funkci-jonarji trepečejo in klečeplazijo pred njim? Radovedni smo, kaj razkrije „Slovenski Št a j ere" v prihodnji številki o tem.
Za danes sklepamo: Pristojni faktorji naj delovanje Ornigovo vestno motrijo. Pred odlikovanjem Ornigovim nismo poznali nobenih „zaslug" tega moža. Fakta, ki smo jih navedli, pa tudi niso baš tako „zaslužna", da bi opravičevala odlikovanje in da bi zabranjevala neizogibne posledice, namreč, bacniti ga Čim prej z županskega stola in iz vseh častnih mest, v koje se vsiljuje.
Sicer je za vse to odgovoren sam in samo grof Clary, ki gaje predlagal v odlikovanje in ai ga na vse kriplje drži. lustus II.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Podrobnosti o bojih pri Liao-jangu.
Vsa poročila z bojišča se strinjajo o tem, da je v bitki pri Liao-jangu padlo na obeh straneh nad 60.000 mož, od teh pa je bilo dobri dve tretini Japonce v. Japonski uradni viri cenijo rusko armado, ki se je nahajala v boju pri Liaojangu, na 184 pehotnih bataljonov, 128 konjeniških švadro-nov in 572 topov. V celem so imeli Rusi torej okoli 190.000 mož, dočim so jih imeli Japonci okoli 230000. Veleaanimivo je poročilo vojnega korespondenta londonskega lista »Times« o bojih, pri katerih je bil sam navzoč.
Japonci so neprestano naskako-vali ruske pozicije, pravi poročevalec, ne da bi s tem dosegli drugega, kakor da sobili ceii japonski polki do zadnjega moža uničeni.
Ko ste 4. in 6. divizija navalili na ruske utrdbe, ste bili z naj' težjimi izgubami odbiti. Oku je naslednjega dne ob dveh po-polnoči znova poskusil z naskokom zavzeti ruske pdzicije, a zopet so bili celi polki potolčeni do zadnjega moža, predno so se še približali žičnati ograji. 5. japonska divisija, ki je operirala proti ruskemu levemu krilu, je imela neko liko več uspeha, dasi je padlo 7 5% p i j o n i r j e v , ki so ai s sekiro v roki gradili pot skozi žičnato ograjo. Pa tudi tukaj so bili obmruku ruski jarki p r a -napolneni z japonskimi mrtveci. Drugi japonski napad je podpirala tudi artiljerija. Bombe in granate so pokale, da se je tresla zemlja, in letele proti ruskim pozici jam, dočim so na ruski atrani pod zemike mine terjale svoje žrtve in pognale več japonskih komp&nij v zrak. Japonci niso imeli nič več sreče, kakor popreje, niti za korak se niso približali svojemu cilju. Nato je Oku v tretjič navalil na ruske utrdba, toda takisto brez uspeha. Drugi dan so Jada notri tristo hudičkov spi, — a to ni vse nič proti taki množici.
Ali bi ne bilo dobro, da bi kdo poizvedel, koliko jih prenese g. župnik Janez Brence, ja Janez Brence iz Preske.
Jaz mislim da bi jih prenesel celo miljardo ja, poglejte no, celo miljardo, ali pa še več ah ja, poglejte no, ali pa še več! —
Kaj pa šele kranjski župniki s svojimi silnimi dimenzijami! ? Na, tedaj bi bil pekel kmalu izpraznjen. Pa saj imajo itak po svojih farovžih vse polno mačkov, hm, kajpa Če so to sami — hudički, ej? —
Kaj bi ne bilo dobro, če bi poskusil kak slovenski poslanec, recimo dr. Susteršič, še enkrat s slovensko univerzo in sicer ravno v tistem trenutku, ko bi imel krče — v želodcu. Tedaj bi primarširal v parlament in z njim pet milijonov mačkov. In seja bi se otvorila in g. dr. Susteršič bi planili na tribuno in riknil Kbrberju v obraz : G. ministrski predsednik! Dajte nam slovensko univerzo, ali pa: spustim vse te mačke na vas. Prokleto bi se preplašil. Belcebub.
p o n o i viseli kakor i a j o i n« zičnati ograji in v jarkih a o bili nakopičeni m r t v e o i tri čevlje visoko.
Japonci so v četrtič hoteli navaliti na Ruse, a do teg« ni prišlo, ker se je Kuropatkin že pred polnočjo umaknil s svojih sprednjih pozioij. 10 .000 J a p onoev je padlo, predno sose polastili prvih ruskih nasipov.
1. septembra se je zdelo, kakor da bi japonska armada brez vsakega posebnega odpora lahko zavzela Liso ja. g.
Ko so se pa 2. septembra približali mestu japonski vbji, se je izkazalo, da je pričakovati če hujšega boja, kakor prejšnje dni. Pehota je prva naskočila ruske pozicije, a Rusi so ji s šrapneli zadali toliko izgub, da se ni mogla ganiti naprej. Nato je Oku pričel s groiovitim artiljerijskim ogajem. Granate in šrapneli so kakor toča padali na ruske pozicije, a tudi ruski topovi so sipali v japonske vrste smrt in pogin. Pravi napad so mogli Japonoi izvršiti šele 3. septembra, ko so si ponoči nekoliko poboljšali svoje pozicije. Toda tudi ta naval je bil odbit z ogromnimi izgubami. Zopet se je razvil artiljerijski boj. Ob 10. uri je japonska artiljerija ustavila svoj ogenj in znova so japonski polki drli proti ruskim utrdbam, a tudi to pot so bile h e k a-tombečloveškihžrtevbrez-uspešne. Ob enajstih je pehota prenehala z napadom in pričel se je znova artiljerijski boj, kakršnega še ne pozna vojna zgodovina. Topovi so grmeli, vse je bilo zavito v ne-predorni dim, ozračje je bilo prena-sičeno s smradom Nakrat so še dvs, trikrat zagrmele ruske baterije, nato pa je nastal molk — znak, da so se Rusi odločili zapustiti Liaojang. K u-ropatkin se je sicer umaknil iz Liaojanga pred ja poneko premočjo, a si je priboril sijajno zmago nad japonsko strategijo.
Toda boj še ni ponehal, se do večera so Rusi držali nasipe in Oku je izgubil Še 20.000 mož, predno je zavzel te pozicije. Ob 3. uri zjutraj je japonska armada prodrla do železniškega mostu in zavzela Liao-jang po petdnevnih krvavih bojib, kakršnih svet izza amerikanske državljanske vojne ni ve£ videl.
Boj za Port Artur.
Japonci so 3. t. m. znova z vso močjo navalili na Port Artur, a tudi to pot se je napad ponesrečil. Mine zo zopet terjale grozovite svoje žrt^e. Podrobnosti o tem napadu pri-občuje Reuterjev urad. Japonci so prodirali po dolini med Divizionsko in Dolgo goro. Rusi so ie pred dvema tednoma celo dolino na poldrugi kilometer pedkopali in v pod-kope položili mine. Na eksplozivne snovi so naložili kamenja in vse pokrili s prstjo.   Ko so  ponoči straže
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. (Dalje.) XVI.
Mogočni vladar sloveČega in bogatega samostana prijor Celestin, je ležal na vlažni slami v ogljarski koči kraj Lesnega brda in se pripravljal na smrt Svojo usodo je Čital v očeh ciganov, ki so ga stražili. Kruti mož je trpel silne bolečine, a s tisto železno voljo, s katero je doslej premagal vsako oviro in vsak odpor, je zdaj premagoval tudi samega sebe in svoje bolesti in ni ne enkrat zajeČal, niti enkrat zinil besedice, da, niti vode ni zahteval, da bi si Ž njo hladil rane in po gasnil Žejo. Zdaj in zdaj so ga cigani zbadali in se mu rogali ter mu slikali bolečine, ki ga Še čakajo, a prijor jim je s trdovratnim molčanjem kazal svoje zaničevanje.
Na Vrhniki in v Bistri je bilo med tem vse na nogah in vse je iskalo pri-jorja Celestina. Preiskali so vsako hišo, vsak skedenj, vsak grm, a brez uspeha; cela vrsta ljudi je bila poslana, da preišče bližnje gozde, a tudi ti so iskali zaman. Zdaj ni nihče več dvomil, da
javile, da so Japonci pričeli z napadom in da so se obrnili tja, kjer sa bile položene mine, niso Rusi izstre ljili niti i enega topa, vse je molčalo, samo ruski projektorji so bili naravnani proti prodirajočim Japoncem, da je bil kraj katastrofe razsvetljen kakor podnevi. Ko so vse japonske kolone ie dospele na polje, kjer so bile položene mine, so Rusi električnim potom provzročili, da so eksplodirale. Učinek je bil grozovit. Japonske puške in na kose raztrgani človeški udje so kar kupoma ležali na polju. Drugega dne so Rusi pokopali mrliče. Japonske izgube se niso mogle dognati, ker nobeden padlih ni ostal cel, marveč je bil razstrgan na drobne kose.
Navzlic vednim neuspehom pred Port Arturjem pa še Japonoi vendarle niso obupali, da se končno le polaste trdnjave. Največ preglavic jim dela herojičen pogum ruike posadke. Čim bi posadka klonila duhom, je usoda trdnjave zapečačena. Zato si ničesar bolj ne žele, kakor da bi jeli Rusi v Port Arturju obupavati. Opetovano so že torej poročali, da je portartur-čka posadka že skrajno demoralizirana — no, pa to bile dosedaj še vedno samo pobožne želje in bodo najbrže tudi to pot. Is Tokija se namreč poroča: Po došlih vesteh je ruska possdka v Port Arturju popolnoma obupana in demoralizirana. Ladje v pristanišču se niti ne zmenijo vrč za japonske torpedovke in križarke, ki se vsak dan v svrho re-kognoiciranja bližajo luki. Takšna rekognossiranja so dognala, da je »Sebastopol« baje nesposoben za boj in da so tudi vss druge vojne ladje manj ali več poškodovane.
Japonci so 2. t. m. zajeli več džunk s živili in streljivom in osem ladjie z nevojaki, ki so iz Port Ar turja bili namenjeni v čifu Rubi pred vhodom v luko baje nič več ne odstranjujejo min, iz česar se sklepa, da je rusko brodovje opustilo namen, vnovič vdreti iz pristana! — O, te japonske želje!
Japonske izgube.
Po dosedaj znanih podatkih so Japonci v tej vojni ie izgubili ogromno množino vojakov. Kurokijeva armada je do liaojanšktt bitke izgubila 2 8 00 0 mož, in sicer pri Kinlit<n-čengu na reki Jalu 10000 mož, v bojih na gorskih prelazih 2000 mož, v boju pri Thaonanu 21. junija 1500, v bojih 4 in 6. julija pri Ganejaei in Ufsngnanu 6000, v boju 18. julija pa 8000 mež Izgube Nodzujeve armade znašajo v treh bitkah 16.000 mož, to je pri Sjahotanu 1500, na Dalinskem gorakem prelazu 6000 in pri Simučcnu 8000 mož. Največ izgub pa je imel general Oku — namreč 39.000 mož, in sicer pri Kinčotu 19000, pri Vafankovu 7000, pri Kaj-čovu 4000, pri Dačičavu 7000 in pri Hajčenga 2000 mol
V 13 bitkah so torej vse tri japonske armad« izgubile 83 000 mož
so sovražniki odpeljali prijorja Celestina in sodilo se je, da so ga nbili in hitro pokopali. Tudi deželni glavar, ki je bil prišel osebno na Vrhniko, je bil tega mnenja. Sum je seveda v prvi vrsti letel na samostanu podložne kmete, kajti tem je prijor Celestin prizadejal toliko zla, da je bilo naravno, ako se je mislilo, da so ti usmrtili Celestina. Vzpričo temu domnevanemu umoru je bilo takoj pozabljeno nasprotje med evangelisti in med papisti. Dež. glavar in njegovi svetniki so videli v prijorju samo fevdalnega gospoda, proti kateremu se puntajo podložni kmetje, samo velikaša, ki so ga njegovi sužnji umorili; in zato so odredili strogo preiskavo, katero je prevzel cesarski svetnik plem. Rauch iz Ljubljane, in zato so naročili, krivce kar najstrožje kaznovati. Svetnik Rauch se je nastanil v samostanu v Bistri in še tisti dan začel z zasliševanjem.
Med tem se je v tihem gozdu gori nad Lesnim brdom izvršila strašna sodba, ki jo je ciganski zbor izrekel nad pri-jorjem Celestinom.
Bilo je že proti večeru, ko so začeli od raznih strani prihajati cigani in kmalu je bila zbrana večja Četa. Napo-
Takisto je gotovo, da bo Japonci pred Port Arturjem že izgubili okoli 65000 mož, da ao torej znašale japonske izgube do konca avgusta — ne vštevši bolnih vojakov — okoli 150.000 mož. Pripomniti pa je treba, da v to število niso vštete isgabe v krvavih bojih pri Liaojangu. Ako s« uvaiuje, da so Jsponoi v teh bojih izgubili najmanj 40000 mož, znašajo japonske izgube do danes ogromno število okoli 200000 mož!
Rusko brodovje na Daljnem Vztoku.
1. eskadra ruskega tihomorskega brodovja, katere poveljnik je podari miral Begzobrazov,   šteje.po ruskih uradnih poročilih tele ladje:
1. VPort Arturju: »)oklop nice: »Peresvjet«, »Sebastopol«, »Pobjeda«, »Poltava« in »Retvizan«; b) oklopni kriŽarki: »Dajan« in »Palada«; o) k r i ž a r k e 2. razreda: »Zsbijak«, »Rszbojnik« in »Džigit«; č) torpedni križark i: »Vsadnik« in »Hajdamak«; d) topničarke: »Bobr« in »Gremjašči«; e) torpedne lovce: »Vnimatelni«, »Bojevoj«, »Vlastni« , »Vinoslivi«, »RazjašČi«, »Silni«, »Storoževoj«, »Smjeli«, »Ser diti«, »Strojni«, »Skori«, »Bditelni« in aBezupreČni«; f) 14 torpedovk in transportna parnika »Angora« in »Amur«.
To brodovje šteje torej skupaj 43 ladij.
2. V Vladivostok u: ajoklopnt« križarke: »Gromoboj«, »Rosija« in »Bogatir«; b) torpedne lovce: »Bojki«, »Bajni«, »BlestjašČi«, »Bistri«, »Bjedovi« in »Bravi, in c) 5 torpedovk in transportna parobroda »Lena« in »Kamčadal«. Ta eskadra torej obstoji še iz 17 ladij.
Razvidno je potemtakem, da rusko brodovje na Daljnem Vztoku še nikakor ni tako slabo, kakor b se na prvi hip mislilo, in je še dovolj močno, da vzdrži še vse japonsko napade, dokler ne pride na pomoč baltiška eskadra.
Daljni.
Iz Londona 8b poroča, da se nahaja v Daljnem 15.000 japonskih bolnikov in raajcncev. Celo meato je ena velika bolnišnica. Strahovita beri-beri bolezen razsaja z vso silo med japonsko armado pred Port Ar turjem. Japonske bojne v/ste so valed te bolezni decimirane. Z otirom na to se je tuđi odložil glavni napad na Port Artur za 14 dni.
Avstrijski vojni ataše.
»\Viener Allgemeine Zeitung« poroča, da je bil v zadnjih bojih pri Liaojangu tudi ranjen avstrijski vojaški ataše pri ru«ki naandiuraki armadi, grof Szeptvcki. Grofa, ki je brat rusinskecra grško - katoliškega metropolita v Lvovu, je zadela japonska krogla v roko. Vendar pa rana ni nevarna.
||aV Dalje) v pt-ilofii.
sled je stopila v ogljarsko kočo tudi mlada   žena,  z močno zlato verižico okrog vratu. Tiho je stopila pred Celestina, a ko jo je ta ugledal, je za trepetal.
— Ali me Še poznaš ? je vprašala s pritajenim glasom, dočim je v njenih očeh gorel plamen sovraštva iu maščevalnosti. Ali si morda že pozabil na hčer kralja Davida, ki si jo v gozdu oskrunil in v samostanski ječi bičal do krvi I
Prijor Celestin ni odgovoril bese dice. S temnimi pogledi je motril bajno cvetočo Ženo, ki je stala pred njim, da zahteva zadoščenja za storjeno ji zlo, in v onemogli jezi je škripal z zobmi, da nima več moči, ponižati iu pogaziti to sodrgo, ki hoče zdaj njega kazno vati. Nekaj trenotkov je bilo v temni koči vse tiho, potem je rekla Ester:
Oko za oko — zob za zob! Kaj ni tako zapisano v tistih svetih knjigah, iz katerih posnemate kristijani svoje nauke. Oko za oko — zob za zob t Ali se zavedaš neznanskih krivic, ki si jih storil svojim podložnim? Aii se zavedaš krivic, ki si jih storil mojemu rodu? Mene si kakor tolovaj napadel mi storil silo,  mojega očeta so tvoji
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 9. septembra. Državni zbor se nikakor ne skliče pred drugo polovico meseca novembra. Pač pa se začne7 kakor že znano, deželnozborsko zasedanje deloma že v začetka druge polovice tekočega meseca. Deželni zbori pa se ne skličejo vsi naenkrat, temuč r presledkih po skupinah. Za nekatere deželne zbore, posebno v južnih deželah, «o njihovi deželni odbori sami prosili, naj se skličejo šele meseca oktobra. >Ied deželnimi zbori, ki se skličejo že v septembru, se imenuje v prvi vrsti pališki, ki mu je odmerjeno vsaj šest-tedensko zasedanje, toliko gradiva se je nabralo. Tudi češki deželni zbor se skliče baje že 20. t. m. Agrarci so začeli obsežno akcijo, da bi se v deželnem zboru, pozneje pa tudi v državnem zboru obstrukcija opustila. Njihovo prizadevanje pa ostane najbrže brezuspešno.
Dr. Korber kot justični minister.
L v o v, 9. septembra. Pri sprejemu
Tzhodno-gališke notarske zbornice je v nagovoru Želel predsednik dr. K o' r-b e r j u, naj bi mu bilo prisojeno, da 03tane Še^mnogo let na krmilu justične uprave. Dr. Korberje odgovoril, da ge ta želja deputacije ne zlaga z njegovimi lastnimi željami, ker bi ne hotel več dolgo ostati nakrmila justične uprave.
Nova češka stranka.
Praga, 9. septembra. Češki poslanec Holansky, kije nedavno izstopil iz mladoČeŠkega kluba, se baje namerava v parlamentu pridružiti grofu Stembergu. Baje mu slede še drugi mladočeški poslanci ter ustvarijo pod vodstvom grofa Sternberga novo češko frakcijo.
Slovanske paralelke v Šteziji
Opava, 9. septembra. Sedaj, ko uvidijo Nemci, da jim protestiranje ni nič pomagalo, iščejo v svojih vrstah, nad kom bi si jezo ohladili. Z radikalne nemške strani se zatrjuje, da leže v dotičnem aktu pri naučnem ministrstva pisma štirih nemških poslancev iz Šlezije, v katerih pismih pritrjujejo vladnemu načrtu glede ustanovitve čeških vzporednic na učiteljišču v Opavi in poljskih v TeŠnu. Privolili so namreč v to, da se ne ustanove samostojna slovanska učiteljišča. Najhujši sumi lete Ina poslanca prof. Hofmanna. Opavski župan dr. Rochowanski in poslanec Kudlich sta priobčila skupno izjavo, Iv kateri dolžita poslanca Hofmanna, da se je tajno posvetoval z deželnim predsednikom, ki je šele po tem posvetovanju predlagal naučnemu ministrstvu, naj se ustanove slovanske paralelke. Skoraj gotovo pade posl. Hofmann kot žrtva teh intrig.
{Trgovinska pogajanja z Italijo.
Rim, 9. septembra. Carinska po-lliticna pogajanja v Vallombrosi so zaključena. Obojestranski posredovalci so svoja dela popolnoma dognali ter jih predložili svojim vladam v odobritev. Obvestilo avstro-ogrske vlade se priča
kuje Že do sobote. V nedeljo zvečer se zbere italijanski ministrski svet, a v ponedeljek bodo imeli obojestranski posredovalci skupno sejo, da si naznanijo sklepe svojih vlad. Ta končna seja se vrši skoraj gotovo v Rimu. Glede uvoza vina stopi nova pogodba najbrže takoj v veljavo, glede ostalih točk pa še le po sklepu nemško-avstrijske pogodbe. Podpiše se pogodba med Avstrijo in Italijo v torek 13. t. m.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 9. septembra. Na Bolgarskem je začelo pojemati zanimanje za macedonsko gibanje. Trgovski in industrijski krogi, ki vsled neurejenega prometa s Turčijo trpe Škodo, so vložili pri turški vladi prošnjo, naj odločneje postopa zoper revolucijsko agitacijo.
Carigrad, 9. septembra. Turška vlada taji, da oborožuje turško in kur-dijsko prebivalstvo zoper Armence.
Novi guverner   na Finskem.
Petrograd, 9. septembra. Vrhovni guverner Finske, knez O b o 1 e n-ski, je sprejel številno deputacijo uglednih Fincev ter izjavil, da car Nikolaj ne misli na Finskem iztrebiti germanskega jezika. Znanje ruščine se zahteva le od ruskih državnih uradnikov. Nadalje je obljubil, da bo razne obtežujoče odredbe guvernerja zopet odpravil, ako preneha odkrita in tajna opozicija proti Rusiji.
Druga mirovna konferenca.
London, 9. septembra. Medpar-lamentarni kongres v St. Louisu je pozval predsednika Roosevelta, naj skliče drugo mirovno konferenco, ki naj bo podobna prvi konferenci v Haagu, vendar z razliko, da se konferenca pooblasti, da sklene razsodišča med vsemi zasto panimi narodi. To bi bil velik napredek glede splošnega miru med narodi. Roosevelt je obljubil, da skliče konferenco v teku enega leta. Avstrijski poslanec vitez Gniewosz prorokuje velike uspehe.
„Besni Mulah".
London, 9. septembra. Angleška ekspedicija že lovi od 18. januarja 1902 v Somaliji takozvanega besnega Mulaha, ki ima močno število pristašev. Mulah zna tako spretno napadati angleške Čete ter se jim zopet umikati, da je v teh dveh letih prizadjal Angležem toliko izgub kot velika bitka. V Londonu se zelo hudujejo nad neuspehi generala Egertona, ki je vedno obetal, da pošlje v najkrajšem Času Mulaha v London. Mesto take pošiljatve pa je nedavno general naznanil v London, da so za letos vsled nastopivšega deževja na-daljne operacije proti Mnlahu nemogoče.
Dopisi.
Z Dolenjskega. V pojasnilo dopisa v št. 201 „Slov. Naroda" o vedenju dobrniškega kaplana Janeza Berceta bodi sledeče: V svoji hiši v Dobrniču biva vdova z dvema hčerama. Starejša se nekaj časa že ne pokaže več  iz svoje izbice.   Nekateri ljudje
ljudje ubili in ga mrtvega kakor psa obesili, nagnal si na stotine ljudi, da so gonili in lovili cigane kakor divje zveri in jih obešali brez sodbe, naj so bili krivi ali nekrivi. Oko za oko — zob za zob!
Ciganka je govorila s hripavim glasom. Prevzela jo je strast. Stiskala je pesti in se tresla po vsem životu in rsaka njena beseda, vsaka njena kretnja je izdajala neznansko, brezmejno hrepeneče sovraštvo po krvi.
— Mesece in mesece smo nate Čakali, prestajali mraz in dostikrat trli glad, samo da se maščujemo. Mesece in mesece sem se veselila trenotka, ko te dobim v roke in ko ti plačam Nje pregrehe. Danes je prišel ta dan.
Ester je bila tako razburjena, da £ omahnila na klop, a hipoma je sko-cila spet pokonci.
— Zaslužil si smrt, prijor Celestin, iQ kar si zaslužil, to prejmeš sedaj. Oko a oko — zob za zob.
Cigani so morali priskočiti, da so rijeli omahnjoČo Ester. Položili so jo seno in ji dali vode, a zopet se je zmagala   in   Čez   nekaj trenotkov stala.
— Spravite ga ven, je ukazala !=anom in šla iz koče, v tem ko so
štirje cigani prijeli zvezanega Celestina in ga nesli za njo ter ga položili pred kočo na tla. Ko se je Celestin ozrl, se mu je dozdevalo, kakor da je ravno v tistem trenotku izginil za kočo njegov prijatelj baccalaureus iuris utriusque Simon Kozina, in hipoma mu je bilo jasno, kdo ga je spravil v nesrečo. Zbral je vse svoje moči in zaklical na ves glas:
— Simon IŠkarijot — da bi te stekli psi raztrgali za tvoje izdajstvo !
Cigani so se presenečeni obrnili k Celestinu, a ta se ni zmenil zanje, nego obrnil glavo na stran in zopet molčal.
Cigan Miško je splezal na drevo in položil čez močno vejo debelo vrv ter ukazal:
— Prinesite ga sem!
Cigani so popadli prijorja Celestina in ga nesli pod drevo. Celestin je za trenotek zatisnil oči, da bi ne videl improviziranih vešal, a koj na to, kakor bi se sramoval svoje slabosti, je neustrašno pogledal na vesela in se porogljivo nesmehnil.
— Spravi se s svojim bogom, če hočeš, mu je rekel stari cigan, ki mu je položil zanjko okrog vratu, kajti bliža se tvoja zadnja ura.
(Dalje prih.)
trdijo, da je šla „v Rimu, drogi pa, da se je nji npeč podrlatt ; prav imajo pa vsi.   Mlajšo hčer, menda še ne 20 let staro, brhko A. si je izvolil pa kaplan Berce. V soboto 27. avgusta ob 9. uri zvečer jo je šel ta vzorni božji namestnik obiskat. Vzel je s seboj farov-Škega hlapca, oblečenega v kaplanov havelok. Hlapec je donašal vino iz gostilne, mati je kavo kuhala, kaplan je bil pa sam v sobi pri svoji izvoljeni. Kaj je delal, si vsak lahko misli. Hlapec se je bil kmalu tako napil, da ni mogel več prebivati v sobi. Sel je pred hišo in  tam   „čez dajal".   Nek vaški fant ga je gnal potem domov, v farovški hlev. Mati dekleta je morala za „gspuda" zopet Črne kave pripravljati, ta je v sobi  pa sam „kramljal" dalje s svojo ljubo.   Vse to so opazovali stoje blizu hiše ljubosumni „ vaški fantje" in čakali, kdaj  bo konec kramljanju in šel zaljubljeni  „gspud"   domov.   Ko  se je kaplan vendar poslovil od  svoje ljube in prišel iz hiše, ga je pozdravil še ne 20 let star, pa   popolnoma dorastel mladenič F. Č. iz Dobrniča in ga vprašal:  nKam gremo pa sedaj sleparit, gospod kaplan?"   Ta pa ni bil zadovoljen s takim vprašanjem in je rekel mladeniču iti spat.   „Pr; moj' duš', vi pojdite spat, vi.  Vi bote morali maše-vati, jaz pa ne. Sedaj je že nedelja in dve ura zjutraj proč, pa hodite pijani okoli bab."   Ker je bil energični mladenič res jezen in se je kaplan bal, da bi ne bil tepen, je postal prijazen ž njim ter ga vprašal, če bo kaj kadil. Ker je mladenič to potrdil, mu je dal kaplan smodko.   Mladenič je zahteval nato še vžigalice. Ko jih dobi, si prižge smodko, potem pa vrže vse vžigalice na tla in ostro ukaže kaplančku pobrati vse do zadnje. Seveda ne rad, pač pa iz strahu pred batinami, katerih se je nadejal,  se je  ta  božji namestnik v temni noči, pijan, kakor je bil, pri-pognil in pobiral vžigalice tako dolgo, da je vse pobral. Ko je pa videl, da s svojo   ubogljivostjo   še  ni popolnoma potolažil nasprotnika, ga je vprašal, če bi rad kadil.   Ker mu je pa mladenič še enkrat povedal,   da je  že  2. ura zjutraj proč in  da ni nobena gostilna odprta, mu je dal kaplan dve kroni, da jih podnevi zapije, položil obenem kazalec desne roke na svoje ustnice in rekel:   „To  naj   med  nama ostane." Potem je pa v spremstva posestnikovega sina F. S. odšel v farovž. Iz radovednosti se težko pričakuje, če bo tudi ta dopis dobrnŠki kaplan prebral na priž-nici.
Z Dolenjskega. Prijatelju v M, ki mi je poslal skrajno nesramno brezimno aalepko odgovarjam toliko: Prijatelj, vkljub Tvoji prefriganosti, Te imam. No, drugič moraš biti malo bolj previden. Ce misliš, da me a enakimi grožnjami oplašiš in odvrneš od moje poti, se zelo motiš. Moja taktika ostane neizpremenjena. Vse psovke o našem stanu vračam neiipremenjene na Tvoje kolege, ker so le za te primerne, če pa hočeš, da tudi Tebi pokličem v spomin Tvoja študentovska leta, storim Ti to rade volje. Najnesramnejše je, da se zaganjaš še eelo v mojega očeta. Sram Te bodi v dno Ttoje klerikalne duše. Sploh pa podpiši se s polnim imenom, da Ti ravno radi ta točke lahko drugim pitjm pridemo do živega. Sploh pa svetujem, da se v rodbinske razmere prav malo vtikaš, če nočeš, da se tudi jaz ne vtaknem in potem — |oi! Za sedaj dovolj! P.
Iz Idrije. (Občinska seja.) V ponedeljek se je vršila občinska seja, pri kateri so se odobrili obč. računi in se je prejšnjemu g. županu izrekla zahvala za njegovo trudapolno delovanje. S tem so dobili po zobeh vsi oni Črno-rdeči klevetniki, ki so se toliko časa redili in debelili od samega obrekovanja in natolcevanja. Velika je bila zloba mokraško-klerikalnih zaveznikov, ali še večje je bilo zaupanje narodno-napredne večine v poštenost in neomadeževano uradovanje svojega prejšnjega glavarja in voditelja. Niti po farŠkem sodelovanju smrdeča, jezuitsko zavita in od hinavskega Kosa prebrana „govoranca", niti znana „objektivnost" impertinentne Kristanove „uni verzal-gof le" nista pomagale, — g. Dragotin Lapajne je dobil absolutorij z zahvalo. Ko bodo nasprotniki objavili svoja poročila, se bomo s celo zadevo malo natančneje popečali. — Kutarska nesramnost. Kakor se bodo čitatelji gotovo se spominjali, smo bili pred časom pod tem naslovom priobčili notico, kako je neki kutar hotel telesno izrabiti prijaznost neke na nlu-pusu" bolne ženske. Ker je takrat vse mesto govorilo o tej nesramnosti, „ Slovenec" dejanja ni odločno tajil. Po preteku več mesecev pa se je zopet oglasil s svojo zadnjo besedo, meneč, da se nam ne bo več ljubilo odgovarjati. „ Slovenec" torej piše, da so izvedeli od omenjene ženske same povsem drugače (kakor smo namreč mi poročali) in da so se tudi obrnili v zavodu na obdolženca, ki je sporočil, da se mu Še sanjalo ni o čem takem, ne drugod, ne v Idriji. „Ko je prišel k omenjeni ženski, ga je povabila, naj sede ter mu nato pripovedovala o svoji bolezni. Ko je
ženska končala, je redovnik vstal in mirno (!) odšel." To „Slovenčevo" poročilo ne odgovarja istini, da se izrazimo najmilejše. Konštatujemo sledeče: 1. Od omenjene ženske „Slovenčevi" dopisniki niso izvedeli ničesar drugega kakor kar smo poročali mi, ker dotič-nica še danes trdi isto kakor prvi dan in odločno taji, da bi bila komu drugače izpovedala. Radi bi pa bili videli farji, da bi tega ne bila raztrosila okrog; ker pa tega ni hotela preklicati, so ji vzeli podporo iz Vincencijeve družbe, česar bi ne bili smeli storiti, ako jo smatrajo za zmešano. 2. Kutar ni ravno tako „mirno" odšel, ker so celo v prvem nadstropju slišali ropot in so ga tudi drugi ljudje videli, kako se mu je mudilo čez most v drugo predmestje. 3. Dotična ženska je takoj po nameravanem atentatu na svoje poštenje hitela v župnišče in tam zatožila kutarja. Isti pa je ostal Čez noč še v Idriji in sicer pri g. katehetu Osvalda. Takrat bi ga bili lahko vprašali ali celo konfrontirali z žensko. Čemu pisariti za njim? 4. Imenovana ženska je pri popolni pameti. Če si je pa vso zgodbo izmislila, naj jo kutar toži. To je naša zadnja beseda, „Slov." dopisniki! G.
Pšice iz ribniške doline.
§ 201. Občinske volitve se bližajo, a nihče se ne zmeni zanje, le božji namestnik mali Traven hodi prav pridno volilni zapisnik prepisovat. Ima pač največ prostega Časa. Ali je hodil tudi Kristus volilne listke prepisovat ? Menda ne, ali vsaj v sv. pismu ni kaj takega zapisanega. Pa pustimo farovškim gospodom to veselje; ko bi imeli kaj več dela, se gotovo za take stvari ne bi brigali. Sicer pa lahko vse Škrajnarje na noge spravite, volitve se bodo precej mirno vršile. Veste gospodje, da bode začel kmet premišljevati kaj to pomeni, da se za vsako volitev bolj brigate, kakor za molitev. Da, kaj molitev! Volitev, kmetov mošnjiček pa njegova neumnost, za te ste vneti. Kmet naj bode neumen in vam se bode dobro godilo, a odklenkalo vam bode, ko pride do spoznanja, da ga le molzete.
§ 202. Klerikalci so bili in bodo tatje dobrega imena in obrekovalci najnižje vrste. To je že višek lumparije, kaj si ti farovški podrepniki vsega ne drznejo, samo da bi svojemu bližnjemu škodovali na časti. — Farovški podrepniki trgovec Vendelin Stare ovadil je županstvu, da nekateri ribniški trgovci pri vagi goljufajo. Prizadeti trgovci so vložili proti tej farovški govedini tožbo, a zastopal jih je dr. KuŠar, a obtoženca dr. Furlanov koncipient dr. Stare, obtožencev brat. Kako je brat brata zastopal in zagovarjal, naj vam bode le zadosti, ako vam navedemo, da je dr. Stare rekel, da, če se trgovcu reče ali pa pismena ovadba na županstvo napravi, da pri vagi goljufa — to ni žaljenje časti; njegov Vendelin je hotel s tem le dobri stvari na noge pomagati. Pač zelo dobra in umestna je bila na to dr. Kušarjeva opazka: Jaz vržem nekoga, ki plavati ne zna v vodo, da se bode s tem plavati navadil.
Z ozirom na to, ker je Vendelin Še začetnik (menda v Čas ti kraj i — op. stavčeva) in ker nima posebnega lastnega premoženja, bil je obsojen na 100 kron globe in povrnitev tožnih stroškov. Njegov zagovornik je vložil priziv ničnosti. — Gospod dekan, se li strinjate s takimi ljudmi? V vašem taboru imate pač lepo brozgo; lahko ste ponosni nanjo, kaj? Škrajnarji, Stareti & Comp. rastejo po dežju.
Crescat, floreat.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. septembra.
— Deželni zbor. Danes došla »Politik", ki se od nekdaj z veliko ljubeznijo posveča zastrupljanju češko-slovenskega razmerja, prijavlja dolg Članek dvornega svetnika Šukljeja o avspicijah kranjskega dež. zbora. V prvem članku pogreva Suklje glede vzrokov klerikalne obstrukcije samo to, kar je že nestevilnokrat pripovedoval »Slovenec". Med drugim pa piše tudi to le: „Seit 1901 werden die Landes-umlagen niclit mehr auf Grund von Landtagsbeschliissen, sondern lediglich zufolge kaiserlicher Er-machtigung durch den Landes auschutJ eingetrieben. Aber da die Landesordnung die Festzetzuog und Votirung der Umlagen ausschlieLJlich dem Landtage vorbehalt, ist es ziemlich einleuchtend, dali die Krone in dem Falle eine Ermiiehtigung gibt, \velche ihr selbst mit nichten zukommt Eine Discrepanz somit gegeniiber der strikten Rechtsnorm, hbchst bedenklieh selbst in dem Falle, wenn es sich nur um den Bruchtheil eines Budgetjahres handelt, absolut unzuliissig und mit dem kon-stitutionellen   Gevvissen   durchaus un-
•n en da
vereinbar, sobald sich en.. Uebel bereits in   die  vierte   Badgetperiode hinein-schleppt." — Suklje se je s to trditvijo temeljito v rez al.   Kar Suklje trdi, je neresnično. Deželni zbor kranjski je namreč v svoji seji dne 30. decembra 19 01 soglasno sklenil: „V pokritje primanjkljajev pri deželnem zakladu naj se pobirajo od 1. jami var ja leta 1902 do  onega  časa,  ko se deželni  proračun za leto 1902 končno veljavno določi, sledeče deželne priklade itd."  Ta sklep kaže jasno, da ima deželni odbor na podlagi deženozborskega sklepa z dne 30. decembra 1901 ustavnopravno pravico in oblast, pobirati dotične doklade toliko časa, dokler se proračun za 1. 1902 ne odobri, če treba torej vsa leta, za  katera je  sedanji deželni zbor  izvoljen, to je do konca leta 1907. Za pobiranje dež. doklad ni torej treba nikakega cesarskega pooblastila.  Istina je sicer,  da je bilo vsled površnosti dunajske vlade za 1. 1903. izdano tako cesarsko pooblastilo, a bilo je povsem nepotrebno. Dunajska vlada pač ni bila natančno Čitala sklepa deželnega zbora z dne 30. decembra  1901. Za leto 1904  pa   se   pobirajo   doklade  n e da  bi bilo izdano cesarsko pooblastilo, ker je vlada spoznala, da ima dež. odbor  pravico pobi-rati doklade na podstavi omenjenega deželzborskega sklepa. Šukljejevo oznanilo v „Politik", „da£ der  Zustand,  in welchem   das Land bereits iiber drei Jabre sich benndet, einem perennierenden Verfassungs-bruche aufs Haar gleich sieht", je torej do cela neutemeljeno in vzpričo Sukljejeve politične rutine lahko rečemo, vedoma in namenoma neresnično.
— Ljubljanski skof —i hotelir? Skcf Anton Bonaventura ni zadovoljen z oŠtarijo, ki jo ima v Ljubljani na ime svojega brata, in zato se hoče posvetiti hotelirstvu. Škof je kupil Fischerjev hotel v Kamniku. Kdo mu je posodil za to potrebni denar, nam ni znano, a na posodo ga je moral vzeti, ker s svojimi dohodki vsled ogromnih dolgov, ki jih ima, ne zmore take kupčije. Želimo škofu, da bi imel kot hotelir v Kamniku prav obilo dogodkov in da bi se z njimi ranžiral. Ako nas hoče slušati, mu svetujemo: Kanoelarja Šiško naj nastavi za hoteldirektorja. Mož se bo s Bervijeto na roki in s svinčnikom za ušesem izborno reprezen-tiral in vsakdo bo rekel: to je rojen natakar. Kot »piecolo« bi bil posebno poraben dr. Lampe, kaplan Bukwitz iz Mokronoga bi bil izvrsten »esa-zeugputzer«, Miško Hrvat pa naj bi imel nadzorstvo nad ženskimi posli. S takimi močmi bi imel škof gotovo mnogo dobička.
— Strokovno delavsko društvo »Kranjske obrtnijske družbe1 za Kranjsko, s sedežem na Sa«i, tako je ime novoustanovljenemu društvu delavcev na Savi. »Slovenec« nas je hotel zadnjo soboto postaviti na laž, Češ, da se društvo ne imenuje kot od »Kranjske obrt. družbe«, nego le »delavstva kranjske obrtne družbe.« »Slovenec« naj pogleda le § 2 dotičnih pravil in prepričal se se bo, da imamo le m i prav. Zviti koristolotci si že razumejo, kako svoja društva krotiti, da si čim več uamejo kalinov v sleparske svoje namene. Sicer se pa za ime društva ne bomo pričkali, naj se že glasi: društvo žlindrovoev ali pa sleparjev, ker nam je le naloga, tukaj pribiti namen tega društva. — Trdimo že od vsega začetka, da se hoče dr. Susteršič, kot organizator društva od tega le brezvestno okoriščati. Pravnega varstva delavcem v pravilih tega društva kar mrgoli in na prvi hip Bi ža vidi, kam pea, oziroma Susteršič taco moli. — Dr. Susteršič si hoče pridobiti kar največ klijentele in fte d anes se mu brezdvomno oede oilindrane sline po mastnih ekspen-zarjib, katere bode polagal društvu. Za podpore obolelih in brezposelnih udov je previdnost Stisteriiča pri sestavi pravil določila 15°/9 in za stroške pravnega varstva — svoj žep
— pa kar celih 40»Z{ + 10% rezervnega zaklada, kateri slednji se glasom pravil sme tudi vporabiti v to svrho. — Torej 50% vseh društvenih dohodkov, hode Susteršič sam požreti delavcu trpinu, medtem ko v podporo 1000 članov zadostuje 40*/«
— Oj, ti za blagor delavstva toliko vneti dr. Susteršič! Mislimo, da nihče več ne more dvomiti o tem, da je to društvo ustanovljeno res le v nečedne
v
koristolovske namene dr. SusteršiČa. To društvo pa utegne postati prej ali poznej zelo osodepolno za tukajšnje delavstvo. — Stvar je jako dale kosežna, ako se vpošteva občecnana lakomnost dr. Suateršiča. Da bo voda, katero Bi je napeljal na svoj požrešni in lakomni mlin, kar najmočnejša, bo v društvu z vso lastno mu zvijačo in predrznostjo intrigiral in ščuval delavstvo proti delodajalcu, da tako provzroči kar največ pravnih raz-porov med delodajalcem in delavstvom, katero zadnje bo potem on pri sediščih zastopal. Znat se mora! To se mu bode tudi vedno posrečilo, kajti kar sam ne bo mogel izzvati med delavci nezadovoljnosti, mu bode tO dovršila tukajšnja, za delavca tudi tako »vneta« duhovščina. — »G šef*,« da celo mastni »g'šefu mu je na ta način na Savi zagotovljen. To je vzrok, da je Susteršič videl nujno potrebo, ustanoviti društvo v »varstvo« delavstva. Vprašanje pa nastane, kake odnošaje bo ta po dr. Šusteršiču med delavstvo zasejana nezadovoljnost ustvarila med delavstvom in delodajalcem Ž a danes lahko trdimo, da naravnost osodepolne. Tovarna bo b časom teh Šust ršičevih komedij Bita, napravila bo njegovim komedijam kratek koneo in korist bo imelo — nemštvo. Susteršič se gotovo zaveda nesreče, v katero tira delavstvo, toda kosmata vest mu pri tem ne očita zločina, katerega bo prej ali poznej s svojo lastno, ne baš čisto roko vršil nad delavstvom. Kaj njemu mari, če bo nekaj družin brez strehe in kruha, da jim je le izžel nekaj kronic. — V tem se dr. Šuateršič in njegovi maziljeni hlapci, kot »varuhi« delavstva zrcalijo v najboljši luči. Le žal, da delavci ne pridejo do tega spoznanja, da bi se še pravočasno otresli teh nevarnih pijavk. Dr. Sj-steršiču priporočamo nujno, naj si ogleda malo tovarniške oprave po Nemčiji, kjer mu b:>de dana priložnost se na lastne oči prepričati, kako 8e dandanes zamorejo tovarne moderno opremiti. Take moderne opreme v tukajsnih tovarnah, bizahcevaie hipoma odpustitev najmanj polovice delavcev. — Gospod Susteršič veste li, kaj bi tak udarec pomenjal? Zatoraj, igrajte se ie še nadalje z opasnim orožjem, »zasluge« za to Vam ne bodo izostale, če Vam je, dr. Susteršič, na varstvu delavca res kaj ležeče, nudi se Vam obilo hvaležnega posla. — Potrudite se v Gornji grad v opustošene šicfjve gozde, tam bodete našli dovolj in nečuveno zatiranega delavstvs; ustanovite tam t;ko dru'tvo, delo bo hvaležno. Zvijajte se in zvijajte pa sedaj, kolikor le hočete, resnice, da je to le navadno koristolovstveno društvo, ne spravite iz sveta. Povedali smo o tem svoje mnenje, delavstvo smo pred takimi sleparstvi svarili in to nam zadostuje — zdaj naj se zgodi karkoli.
— Kaj je že vse daroval
— gospod Belec, župan v St. Vidu nad Ljubljano, tega širji slovenski svet še danes ne ve. Zato je skrajni čas, da se prerešetajo velikanski darovi, potom katerih je — sam obogatel. Pred vsem opozarjamo slavno občinstvo na veselico v „novi dvorani" „Blaža Potočnika čitalnice". Vstopnine ni, pač pa se prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo. Ker bo prej kot slej fungiral gospod Belec kot blagajnik in tajnik, kakor je bil tajnik in blagajnik društva katol. rokodelskih pomočnikov do 1. 1898. — bodo novci gotovo dobro spravljeni. Nadejamo se torej, da prostovoljni darovi ne bodo izostali, kajti pomisliti je, da je g. Belec v svoji velikodušnosti in skrbi za občni blagor uvidel nujno potrebo, sezidati brez posvetovanja čitalničnih članov „novo dvorano" za nekdanjo  „Narodno"  — sedaj le še
„Blaža Potočnika čitalnico", kar pa stane denar, denar pa, ako ga ne zaslužiš, ga moraš ukrasti, ker pa je to podvrženo paragrafu, je najboljša dobava denarja ta, da ti ga ljudje prostovoljno donašajo. Da, da, huinbug, ki ga uganja ta klerikalni župan, presega vse meje, toda šentvidsko polje je rodovitno — tukaj seje kratkovidni šent-vidčan, da bogato žetev spravlja —
— njega župan. V boljše razumevanje cele stvari naj služijo naslednje vrstice: Leta 1887. je sezidalo „društvo rokodelskih pomočnikov" svoj dom, ki še sedaj stoji na splošno zgraženje arhitektov pa tudi stanovalcev v njem. Ta dom naj je stal Čistega denarja 13.000 gl., povrhu pa Še vsa dela, ki so bila zastonj, in vsi darovi, kojih visokost se g. Belcu v neki tiskovini, ki jo je izd\\ kot prilogo v „Slovencu" pred par tedni, ne zdi vredno omenjati. V tej tiskovini stoji na drugi strani pod št. 4 doslovno tudi tole: „Kovinaka streha, IVtevo „je  daroval  g. Anton Belec  in je
„bila dražja, kakor bi bila iz opeke. „Ta razloček (diferenca) pokril „g. Belec in je vredna 650 gld." Prvi dar je bil takoj dvojen : daroval je celo kovinsko streho, pokril pa je potem še razliko med ceno strehe iz opeke in faktične kovinske strehe z zneskom 650 gld. Pred takim darom, gospoda moja, je treba sneti klobuk, posebno, ako se pomisli, da je bil leta 1887. g. Belec še — uboga reva, kar ve vsako otroce. G. Belec je daroval tudi ves svoj dveletni trud ob času stavbe, daroval dva načrta in posodil dvakrat po približno 7500 gld. t. j. približno 15.000 gld. O ti uboga para! Kje je pa po tisti tiskovini preosta-jajočih 2000 gld., saj je hiša baje stala (glasom zapisnika) le 13.000 gld.
— Bogme,  ves  Št. Vid ve povedati in tudi sedaj po obelodanjenem zapisniku    tem   bolj,    da skoraj ni mogoče,  da bi po dovršeni stavbi sploh ostal kak dolg, kajti ne samo delo tudi materijal je bil v pretežni meri podarjen. Tudi  stavbni svet ni veljal  682 gld,  kajti Kazinar je odstopil   svet pod pogojem,   da bo v novi stavbi prezplačno stanoval, g. Cir-mau  pa je za svet  dobil le polovico, drugo polovico je daroval za rokodelske pomočnike, odnosno  druge polovice ni vzel.   No, v podrobno spuščati se na podlagi takega računa, kakor ga kaže tista tiskovina — ni mogoče, kajti ljubi Bog sam ni tolik matematik, da bi tisto skrpucarijo in slepilo razumel. Dejstvo je samo eno, da morajo tičati pri tem  domu neredi, taki neredi, ki zbujajo različne sumnje. Ako naj spravi g. Belec te sumnje s sveta, predloži naj vse račune,  kajti njegovi zapiski so „zelo natančni". Ne mislimo pa, naj bi predložil račune, ki so bili na občnih zborih odobreni in podpisani, kar so podpisavali na zahtevanje neuki ljudje, to še ne more biti pravilno — kdo izmed podpisancev pa seje še kdaj drznil tudi samo   trenutek pregledovati račune — in, ali se taki račinu v enem hipu pregledajo, saj jih je vendar treba primerjati s priloženimi potrdili ali sal-diranimi računi. No, namen tiste tiskovine je bil, streti nevoljo, ki vlada pri občanih, ker je prišel „Rokodelski dom" na kant.  Izkazuje se do 30.000 kron dolga. Samo to vprašanje : Navdušenost je bila glasom „zapisnika" vedno velikanska,  nujnost stavbe,   četudi morda le manjše,  je uvidel   in   propagiral v prvi vrsti g. Belec — kaj bi bilo tedaj vzrok,  da se vzlic tolikim  in tolikim veselicam, tolikim darovom, tolikim prostovoljnim doneskom —  dom ni reuti-ral?  Blagajnik in tajnik je gospodar, on naj dokaže pravi vzrok, morda je vendarle slabo gospodarstvo krivo poloma. Ta dom se tedaj prepušča žalostni usodi, župan Belec pa je še danes mnenja,  da mora imeti društvo — to pot čitalnica — lastno dvorano. Take dvorane smatra on tedaj vsekako za vir doneskov. In stuhtal jo je bribtna glava.   Kupil je  po njega krivdi na kant prišlo „Oebavovo posestvo" kjer je gostilna. Šment, si misli, tu bi bilo za dvorano, kakor nalašč — gostilna, dvorana, šentvidski bubci — Blaža Potočnika Čitalnica, a, to se bo rentiralo. Sezidal je zase dvorano, na zunaj jo krstil v svrhe večje privlačnosti za|„dvorano Blaža Potočnika čitalnice" — čeprav nima to druzega skupnega nego
Belčevo nenasitno izmozgavanje ie itak ubožanega ljudstva. V večjo čast božjo se posveti ta dvorana jutri tudi z v Št. Vidu prepovedanim plesom — sodeluje pa tudi pevsko društvo „Ljubljana". Tedaj klerikalen švindel in za celo občino kvarne težnje bo z uglašenimi zvoki poveličevalo tudi pevsko društvo „Ljubljana!"
— Kupčija z lur&ko vodo. Pred kratkim ao prišle v neko tu kajinjo trgovino tri kmetske ženice, katerim se je od daleč poznalo, da žive v taki revščini, da imajo komaj to, kar je za življenje neizogibno potrebno. Vendar je imela vsaka v svojem e»karju po V* litra lurške ▼ ode. Ženice ao povedale, da BO morale za to brozgo plačati vsaka p o 20 krajcarjev. Luka Smolnikar prodaja t rej ničvredno vodo liter po 80 krajcarjev, dražje kot se dobi najboljše namimo vino. Ce ie tako odere u bo £ ne ženske, kako Šele človeka, ki kaj premore. To je vendar skrajna brez vestnost in očitno sleparstvo. Ker pa se ne da tej umazani kupčiji narediti konea, vprašamo c k r. davčno oblast, zakaj se ne zanima sa to kupčijo. Davčna oblast nalaga vsakemu najmanjšemu kra-marčku in najbornejšemu čevljarčku takih davkov, da mu kar kosti pokajo, medtem ko se čisto nič ne briga za ogromne dobičke, kijih dela Luka Smolnikar i lurško vodo. Iz duhovniških krogov smo izvedeli, da je Smolnikar lani prodal okroglo 14.000 litrov lurške vode, kar mu je neilo 22.400 K dobička. Zakaj seta kupčija ne cbdavči? Znano je, da na celem Kranjskem ni dvajsat duhovnikov, ki bi pošteno fatirali svoje dohodke, a vendar se jim davki odmerjajo po f ^s Ji, medtem ko se drugim ljudem davki brezobzirno zvišavajo. Tu pa vidimo Še velikansko kupčijo z lurško vedo in ta je neobdavčena.
— Zadružništvo in krški Lapajne. »Slovenska zadruga« je listič, ki ga živa duša ne smatra resnim. Tudi glede zadružništva se ne bo iz tega lističa nihče ničesar naučil, zakaj krški Lapajne sam ne razume dosti več nego — do* o jeva-i si lepe nagrade, za kratek čas pa »obsojaa 1 beraice in klerikalce. »Eii-nosi« je zdaj ponatisnila iz ta La-pajnetove »Zadruge« otročji članek o »bratomornem boju« na Kranjskem. Menda ji ugaja očitanje, da Kranjci za obmejce ničesar ne store, ujjaja posebno zato, ker s tem lahko prikrije p o p o 1 n o n e d e 1 a v n o s t, popolno mrtvilo, ki je zavladalo v Trstu.
— Ko n sum no društvo v Dolenji vasi pni Senožečah.
„Čin čin, bum bum bura, le stopite hitro vsi v konsum!" — tako nekako so se glasile agitacijske besede senožeškega kaplana glede konsumnega društva v Dolenji vasi. Zanimanje za to društvo se je začelo že lansko leto, in največje dopadenje nad njim je imel omenjeni gospod. Ni se mogel vzdržati, da se ne bi tudi nekaterokrat obregnil v „Slovencu" nad senožeškimi liberalci, Češ, zdaj pa bo po vas; cela Notranjska bo v kratkem v klerikalnem taboru in senožeški milijonar je dogospodaril s svojim vplivom. Tudi dolenjevaškemu županu so se baje tresle hlače pred tem konsumom, zato se je odpovedal županovanju ! Pa kaj? Gospod kaplan obrača, DolenjevaŠčani pa obrnejo! Zadnji so vendarle začeli uvidevati, da jih konsum ne osreči, ter so enoglasno sklenili, istega opustiti, Še prej, ko je začel delovati in tako so se gotovo rešili velike gmotne škode. G. kaplan, ali sedaj uvidite, da je bil vendarle mrtvorojeno dete dolenjevaški konsum? <'in Čin, bum bum bum.
Kraška strela.
— „Carniolci", ki se ponaj-več rekrutirajo iz slovenskih odpadnikov, slave istočasno s katoliško »Danico* dvajsetletnico obstanka svojega društva. Na to alavnost pričakujejo ■ vseh strani mnogo go stov, zlasti »buriev«. Prireditev je oficijelno omejena na notranje prostore kaaine. Ker se pa čuje, da nameravajo »Carniolci« s drugimi »burši«, napraviti po Ljubljani »bu mel«, si  štejemo t dolžnost, jih
odločno posvariti. Ljubljana ni mesto, kjer bi smeli nezreli grmanski mladiči provoeirati mirnosloven-b k o prebivalstvo. Ljubljana je slovensko mesto, to Bi naj gospodje enkrat za vselej zsprmnijo in po tem uravnajo svoje postopanje. Kar vfl|a v G-adcu in na Dunaju za Slovane ter v Iuomostu za Italijane, to velja v Ljubljani za Nemce. Naj torej karnijolčki ostanejo lepo v kazini. Tam si lahko po krijejo glavice s stojimi čepicami, edicijo »junaške« prsi b Črno-rdečo-ioltimi trakovi in proslavljajo mater Grmanijo, kakor jim drago, t »m jih ne bo nihta motil ali kazinskega
praga naj nikar ne prestopijo Z na* menom, ker bi s d jim to utegnilo prav slabo obnesti.
— Konjiški nemčurji na delu« Lepe, zlate Konjice se ne imenujejo zastonj tako, ker to je res diven, krasen kraj. Kakor se pa dostikrat v najlepšem jabolku najde črv, tako se tudi v Konjicah dobi ljudi, dobi nem-Čnrje, kateri so v dostojnosti in oliki še daleč za najhujšimi ljudožrci v Afriki. Dokaz temu so žalostni dogodki pretečene nedelje. So namreč v Konjicah nemčurji, kateri so Šli v svoji Resnosti tako daleč, da so najeli tolpo mladih ljudi, večinoma fakinažo, jo upijanili pri „Werbniggu* s pivom, ter jo nahujskali, da naj gre v „Narodni dom", ter tam mirno se zabavajoče Slovence napade ter vse razbije, kar se sploh da razbiti. Do bi svojo nalogo tem boljše izvršili, postavili so tej tolpi na čelo brezposelnega iakina in najhujšega razgrajača, že čez 25krat kaznovanega „Binder Rudolfa". — Ta najeta, nahujskana in upijanjena druhal se res pridrvi po 9. uri zvečer pred „Narodni dom", prične tuliti, divjati, vdere v „Narodni dom", tei pobije vse, kar ji pride pod roke. V „Narodnem domu" se nahahajoči gostje so bili v smrtni nevarnosti, kajti drhal je lučaia veliko kamenje skozi okna v sobe. Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi ne bila žandarmerija s hitrim, premišljenim in energičnim nastopom temu konec napravila s tem, da je par najhujših razgrajačev aretirala, druge pa razkropila. Pozneje so se zopet nekateri zbrali ter napadli okrajno glavarstvo. Prežalostno vlogo je pri tej priliki igral izdajica slovenskega naroda, nemskntarski župan dr. Kadiunigg, z Gorenjskega doma. Na njegovo povelje je obolel policaj, ter da bi drhal pač nemoteno razsajala in razbijala, je sam doktor kot „Orts-polizist" prevzel službo policaja. Namesto, da bi kot tak skrbel za red, mir in varnost, je Še sam oviral žandarmerijo pri tem opravku. Drhali je že prej povedal, da lahko brez skrbi razsaja. Kajti pred „Narodnim domom" stoječa drhal se je pogovarjala, da je brez skrbi, češ: „ist kein Geudarm und kein Polizist zu Hause, hat der Kadiunigg gesagt." Kaj ne, žalostno! Sicer je pa sploh znano, da so Konjice osre-čene z dvojno policijo. Prva je revček Formajer z britko sabljo, ki skrbi, kadar mu je dovoljeno, še za silo za mir in red. Druga pa je župan Kadiunigg, Binder Rudolf & Co. z gorjaČaini in kamenjem, ter se posebno odlikuje s tem, da pri vsaki priliki napada mirne Slovence ter dela sploh nemir. Kaj ne lep Župan! Kdo nas ne zavida? Žalosten prizor je bil v ponedeljek zjutraj pred občinskim zaporom. Stara, bolehna žena, kateri so zapeljanega sina zaprli zaradi omenjenega napada, je pred zaporom britko jokala in tožila, da so: „Kupnik, Lavrič in Hasenbichl upijanili in nahujskali njenega sina (in seveda tudi druge) da je Šel razsajat in pobijat v „Narodni dom", sedaj pa je zaprt, kdo bo sedaj njo živel?" Značilno za take izdajice slovenskega naroda! Nerazsodne ljudi so upijauili, nahujskali na Slovence, češ, naj te pobijajo, Če pride do aretacije, bodo tako ti zaprti, mi se bodemo pa vsem v pest smejali, so si mislili nemčurji. Seveda kaj je tem propalicam na tem, Če so od njih nahujskani ljudje zaprti in marsikateri izmed njih je s tem uničen za celo življenje, kaj briga te brezvestneže, Če bodo ti zaslepljeni in zapeljani ljudje ves čas svojega Življenja nosili ta pečat sramote, kaj je tem izdajieam na tem, da so s  svojo  besnostjo revne ljudi
oropali edine podpore. Nič, čisto nič! Časti in poštenja že davno nič več ni. majo, njih zverinska, krviželjna duša in kosmata vest jim tudi nič več ne očita. Taki ljudje so za vse slabo sposobni in pripravljeni. To je vrhunec toliko hvaljene nemške kulture (!). Da, Nemci so na konjiške nemČurje, kar se tega tiče res lahko ponosni. V tem jih pač nikdo ne prekosi. Radovedni smo, kakšen izid bode ta stvar pri sodniji imela, kajti pri konjiških nemčurjih smrdi, zelo smrdi.
— šolske vesti. Kandidat g. Iran Ste pisni k pride v Zagorje, kandidatinja gdč. Ana I) r a g a t i n ? St. Lenart, suplentinja gdč. Ivan« Paternoster pa pride v Tržič.
— Zveza slovenskih od« vetnikot. Naše poročilo o ustanovnem obenem zioru tega društva po polniti nam je v toliko, da je slovenske c. kr. notarje zastopal tudi gosp Niko Lenček, notar in iupan i Šaofji L^ki.
— Umrl je danes vpokojeni re alČni kat»het g. Ivan G n jez da.
— Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani ima dne 25 t m dopoldne v Bejm dvorani mestne hiše svoj 66. redni občni zb^r.
— Dramatično društvo % Ljubljani. Odbor nam poroča: Dramatična šola se otvori pri hodnji t -den. Sprejemajo ae dam« in gospodje od jutri, nedelje dalje vsak dan dopoldne v gleda hški pisarni. Oglasila apre|emata režiserja gor. A Dobrovoln^ in A. Ve rovšek. Čaoi dramatične šole se an gaiuiejo že letos za man|še vloge — Obenem se angažuje več b talnih s t a 11 s t i n i in statistov, ki dobe stalno remuneraejo. Oglasila gospodov in gospodičen sprejema blagajnik, gospod kontrolor Fr. Rozman vsak dan popoldne.
— Za igralski penzijski fond. Odbor »Dramatičnega društva« nam javlja: Društva, ki Bi iz posojajo iz gledalište knjžnc* igre (t j. prepise originalov in provodov), kostume iz garderobe, rekvizite i. dr., plačajo poslej tudi za penzijski fond slovenskih igralcev posebno pristojbino. G trde-roba se izposoja le, ako je proBta ter ako ima pri dotični predstavi di* letantov nadzorstvo nad kostumi giedaiiščni garderobar, sicer pa sploh ne.
— Moški zbor »Glasbene Matice" ima prvo pevsko vajo za koncert dne 18. septembri povodom skupščine »Zveze slovenskih pevskih društev« v ponedeljek, dne 12. septembra ob 8 uri zvečer v pevski dvorani Oitor prosi, da bi vs< gospodje pevc sigurno in točno prišli.
— Odbor za jugoslovanski dijaški kongres v Bel-gradu naznanja, da c za prijave, ki zag• t-»ve ('deležnikom prost j stanovanje v Bejgr*du, dijaki-m tudi prosto brano, se čas do 13 t. m. Za slavnostni k >nc-rt«, ki se vršita na dan otvori ve umetniške razstave in na predvečer kronan)*, sta sevata-vana 2 slovenska solista. Slovenskih izletnikov bo okrog 70 It L'ubl|»ns odpf tujejo 16 popoldne ob 3 43 uri, z Z danega mosta 00 5. uri popolu dre, iz Z-greba — ogrski kolodvor pa te skupno s Hrvati ob 9. uri 30 minut »večer. Parnikt po Savi do Saka ne bode, ker je voda zhn| preplitva, in bi vožnia trajala Vc<5 kot en dan. Ola vožnja L ubijanu B "Iflrrad in nazaj stane v 3 ratrrdu 28 K 40 h.
— Društvo za zgradbo učiteljskega, konvikta « LJubljani razpošilja šolskim 10 učiteljskim prijateljem oklic, B katerim prosi gmotne podpore za ta humanitarni namen. UMtel|stvo samo je zložilo v desetih letih društveni -*» obstanka 20000 kron zgradbeue«« kapitala za učiteljski konvikt; umevuO je pa ob sebi, da je ta svota še veliko premajhna in ideje o uČ.tel|*kern konviktu Še dolgo vrsto let ne bo m>goče rea'izivati, če društvo n* dobi podpore in pomoči pri šolskih in učiteljek.h prijateljih K«kor omenja oklic, je namenjen učitet|«ki koD vikt sa vae učiteljstvo na Kranjskem. Spodnjem Štajerskem in Primorskem, ne oziraje se na narodnost dotičnih učiteljskih oaeb. Namen društva )•» učiteljskim sirotam in učiteljskih otrokom za niih študij v L]ubi|aoi nadomestiti očetov dom. Osliču I* priloženo pročelje učiteljskega koo vikta, ki ga te brezplačno lidel*1 g. nadinžen r Fr. Žužek. — Teiaj1 društva zaslutijo pač največje p^ pore, na kar tudi mi opozarjamo v»< šolake in učitel|«ke pmatelje.
— Učiteljski dobrotnik* Pozroviteija »Društva za zgraofr učiteljskega  konvikta«   sta postat'
Dalja w prilogi.
vsak z 2 00 kronami p. i. gg.: e. kr. d.vorni svetnik dr. Gregorij Krek, c kr. vseuoiliški profesor v p, ob-Č;nski svetovalec itd. v Ljubljani, in Gustav Pire, posestnik, ravnatelj c kr. kmetijske družbe itd. v Ljubljani. V isti namen sta darovala p. i. gg. I i?, pl. Klein rr. ayr & F a đ. Bambsrcr, kniigotržca itd. v Ljubljani, 50 K. — Ustanovniki »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« vsak z 10 kronami so postali p. i. gg: Bolcslav Rloudek, c kr. nadinženir v Kranju; I?an Bonač. trgovec in tovarnar v Ljubljani; Rihard Dolenc, vodja dež, kmetijske šole na Grmu; Janez Gioiitini, knjigotrž*:c v Ljubljani; Dr&gotin Hribar, tiskar in trgovec v Ljubljani; V. K en d a, trgovina s papirjem v Ljubljani; Josip Lenarčič, posestnik in tovarnar na Vrhniki; Josip Schauta, nadlega? v Hamerstielu pri Igu; primar ij dr. E lo SI a j mer. posestnik in zdravnik v Ljubljani; Josip Smo dej, c kr. notar v Velikih Laščah; Djniel Šuflaj, c kr. sedni svetnik v Velikih Laščah — Podporni člani vsak s 5 kronami so postali p. i. gg.: Aoton Aškerc, slovenski peanik itd. v Ljubljani; dr. E Breti, zobczlrav nik v Ljubljani; Anton Klobučar, o. kr. deželni sodni svetnik v Trsb-njem; Franc Kobler, c kr. sodni tajnik v Ljubljani; Iran P o g a č n i k , c. kr. okrajni sodnik v Kranju; J. Preclik, magister farrn&ciae v Litiji; dr. Jakcb Toplak, c. kr. sodni tajnik v Ljubljani; dr. Fran Zbaš-nifc, deželni tajnik v Ljubljani. Dalje so darovali in posUli njega podporni člani p. i. gg: Henrik Stu rm, c. kr. okrajni sodnik v Idriji, 4 K; Emanurl Jo sin, c. kr. blagajnik v Ljubljani, 4 K; Anton Grundner, c. kr. dav ks>r v Radovljici, 4 K; dr. Alojzij F c h n , c kr. \»š|i deželni sodni svetnik v L;ubl|ani, 2 K; dr. P Lu-čič, okrožni zdravnik v Vipavi, 2 K; dr. I. Illner, mestni fizik v L;ub Jjani, 2 K; Anton KrapŠ, c kr. dav-kar v Idriji, 1 K. Živili učiteljski dobrotniki! Bog plati!
— Otvoritev II. potujoče knjižnice akademicnega fer. društva „Prosvete" se vrši v nedeljo, dne 11. septembra t. 1. v salonu g. Ferjan na Savi (Jesenicah). Na sporedu je petje, predavanje, prt-d-stava igre »Nemški ne znajo«, gedb«, šaljiva poŠta itd. Cisti dohodek je namenjen knjižniŠkemu fondu »Pro-svete«, z oziram na to S9 preplačila hvak-žno sprejemajo.
— Za knjižniški fond „Presvete" j* daroval g. Ivan N. Kesman 10 K Žvel!
— Podpiranje graških in dunajskih krojače« se čedalje bolj množi. Tako je n. pr. A. Wel!itach & sin iz Gradca obiskal neko večjo tvrdko v Ljubljani in se veda pri tem je takoj našel odje-malce. Da, ker je prepovedano tako postopanje in da mu ne morejo do živega prosi vedno naročnik*, naj mu podpise neki listek, na katerem stoji, da ga je naročil cn in da ga želi zcp^t v drug«\ — Seveda ako se tako dela in da se goljuf.vo dejanje s takimi vnemanri podpira, gotovo ni mogo5e, da bi ljubljanski obrtniki shajati zamegli. Ali ni mar v Ljubljani dovolj do&r.h kroj&Čev? Ali ne bi n. pr. domačini takim pre-eaatitim sroFpodom kot so ti, lahko ustregli. — Nekoliko več pozornost« bodemo pač morali obraćati na tO, in kadarkoli pridemo na kak slučaj kot sedaj, takoj z imeni na dan! — Sedaj sem šele prišel na to, zakaj da je gumi tako drag. Zakaj? Ker se ga je preveliko porabilo za postave in lete Židje raztegujejo in vlečejo na vse strani.
— Slovenskega zidarskega in tesarskega društva občni zbor bo jutri, v nedeljo, 11. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni »Pri Novem svetuv na Marije Terezije cesti št. 14. Ako ta, za 10. uro sklicani občni zbor ne bode sklepčen, se vrši takoj ravno tam eno uro pozneje drugi občni zbor, t. j. ob 11. uri, ki bo sklepčen ne glede na Število udeležencev, (§ 9. društvenih pravii).
— Lovska sreča. V Mali gori pod Sv. Ano je ustrelil g sodni kanclist Ant. Spende iz R*bmce dne 6. t. m. krasnega orla kačarja (Cir-caetus gallicus, Schlangenadler), kateri meri v dolgosti 70 cm, v širokosti 1 m 80 cm.
— Trgatev se je pričela de loma že v krškem in novomeškem okraju za dozorele vrate grozdja.
— Toplice v Laškem trgu je kupila ondotna občina, dasi je pri tem podjetju prišla že cela vrsta kapitalistov - strokovnjakov na kant. Mnogo davkoplačevalcev je proti temu nakupu protestovalo pri namestništvu
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Anton Merčun, prosjak iz Črnuč, je posestniku Martinu Saverju, ki mu ni hotel dati denarja in jedila, v jezi zagrozil, da mu bo tako na redil kakor Janezu Verbiču, kateremu
je leta 1890 ponoči pokosil na njivi
fižol, krompir in zelje. Nato se je pri belem dnevu alekel pred Saverjevo hišo in tak v pohujšanje ljudi hodil po vasi in se nag ulegel tudi pred Žup niška vrata, odkoder ga je župnik le s težavo odpravil in ga pregovoril, da se je oblekel. Obsojen je bil na 2 meseca težke, s trdim ležiščem poostrene ječe. 2) Martin Kranjo, Viktor Sd fdrt in Viktor Orešek so dne 18 mat. srpana t 1. na upanje pili pri Mikužu v Kolodvorskih ulicah. Da bi zapitek poravnali, so se domenili pri trrdki Dečmau vzeti 135 kg papirja, g* prodat;, denar si pa razdeliti. Pri Kavšku so vzeti papir znosili na vago, a do prodaje ni prišlo, ker je ta obvestil o tem policijo. Janez Delavec in Viktor Seitart, sta nekaj dni poprej vzela balo papirja, ga za 3 K prodala, denar pa zapita. Sodišče )e obsodilo Kranjca in Saifsrta vsakega n« 4 mesece, Oreška na 7 mesecev te i te, s postom poostrene ječe, in Jineza Delavca na 14 dni strogega z 1 enim postom na teden posotre-niga zapora. 3) Janez Križnar iz Oreha, delavec na HruŠici je v zaporu c. kr. oroiniške vojašnice pri odprtih oknih preklinjal Boga, baje iz jeze, ker je b.l zaradi tatvine neke žepne ure po nedolžnem aretovan. Oosojen je bil na 6 mesecev ječe. 4.) J*nez P*tač, kajžar in tovarniški delavec iz Žlebov, je svojo mater, ko mu je cčit&LJo zavrnila, da sta z očetom le za škodo pri hiš/, porinil z hi?e v vežo in odtod pred h:šo, ter jo začel z gr&bljišČem udrihati po hrblu Obsojen je bil na tri tedne z 1 postom na teden poostrene ječe. 5) Aodrej Koželj, delavec na Bledu, je občinskega redarja, ko ga je hotel iz Sčkovan:6eve gostilne odpraviti in ga odvesti v zapor, ker je nekega gosta z vrčkom po glavi udaril, prijel za prsi in ga sunil z nego v stegno. Zagovarjal se je, d* je bil tako pijan, da ni vedel, kaj da je delal. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe, poostrene z 1 postom na mesec.
— Društvene godbe občni zbor bo prve dni prihodojt-ga meseca
— Otvoritev poslopja ljubljanske mestne hranilnice se vrsi prve dni meseca novembra t. 1. Takrat se preselijo uradi, trgovci in stranke v novo hišo. Prostori v pritličju in prvom nadstropju dobe centralno kurjavo, ki se ^e dovriuje.
— Podrtija v Salendrovih ulicah je breidvomno deželna hiša, kjer je nastanjen urad kemičnega preizkuševahšča. Dcč:m so zunanjo zahedno steno nekoliko ometali, je pa znotraj skoraj nevarno za človeka, da ne bi vae skup nanj padlo, če bi kak trž ik vez skozi ulico ropotal. Deželni stavbni urad naj bi že vendar dal šteartirati ta potresni »brlog«.
— Vodovod in električna razsvetljava       vpeljana le pri
vaeh novin ulicah in cestah ob no vezgnjenih hišah na bivš h škcfovih parcelah uri S?. Pet^U
— Tlakovanje Dunajske
ceste se je prtč^lo t* dni pri Ga-nuoidijeV' h ši nadaljevati.
— Semenj. Dne 9, t. m. je bilo na mea*cai semenj prignao h 533 konj in vol jv, 213 krav in telet skupaj 746 glav. Kupčija je bila goveji Ž:*int srednja, pri konj h pa dobra, «o priAii  prt konje L*.h>.
— Tihoplazec. Zadnje dni je prišel v Ljubljano nek tihoplazec, ki straši po prenočiščih in hotelih. Pred si nočni m se je tihoplazec splazil skozi okno v spalno sobo gostilničarke M. U. v Kolodvorskih ulicah in iskal po postelji in pod zglavjem najbrže ključev. Gostilničarka se je pri tem zbudila in se tako pretrašila, da mu je od samega strahu odprla vrata na ulico. V isti noči se je tihoplazec zopet splazil skozi okno v gostilniške prostore „Novega sveta", kjer je vlomil v neki predal — iskal je denarja in dobil „26" vinarjev, smodke je pa razmetal po tleh. Nato jo je tihoplazec po isti poti zopet odkuril. Danes, okrog 4. ure zjutraj je pa Pavel Schbr, potovalec z Dunaja, ki je prenočeval pri Bavarskem dvoru, začutil, da ga je nekdo prijel za roko. Ko se je zdramil, je videl, da stoji poleg postelje moška postava. Schorje segel takoj pod zglavje, kjer je imel samokres, in ga nastavil na tihoplazca. „Tri korake od postelje, drugače ustrelim", je veleval Schor neznancu, kateri je res odskočil do zida. Schor mu je potem ukazal, še vedno z namerjenim samokresom, da mora tihoplazec prižgati luč. Akoravno se je ta izgovarjal, da nima užigalie, vendar je moral pristopiti k nočni mizici in isto prižgati. Pri luči se je začel tihoplazec izgovarjati, da se je zmotil in prišel eno nadstropje prenizko. Oba sta se smejala in Schor je pustil tihoplazca oditi, videl ga je še, ko se je pri vratih pripognil, mislil pa je, da se boji, da bi res ne ustrelil za njim. Danes zjutraj je pa opazil neki gospod, ki je spal v sosedni sobi, da so mu ukradeni izpred vrat čevlji.
— Aretacija. Včeraj popoldne je mestna policija prijela nekega človeka, ki je po mebtu postopal in be-
račil. Povedal je, da se pile Aoton Demulder iz Bruslja in je govoril samo laško. Ujavil je, da je slutil 9 let v f ancoski tujski legiji v Severni Afriki in da prihaja aedsj les Italijo ter bi iel rad v Reko sa pre-mogarskega delavca na kako ladjo. Pravi tudi, da zna francosko, poljsko, rusko, italijansko in nemško. Ko je bil danes antropometrično izmerjen in poučen, da se bode njegova iden titeta gotovo dognala, ae je premislil in izjavil, da ae piše Teodor Jeute, rojen 6 deo. 1869. leta v Zdunski Woli ter pristojen v Varšavo na Rusko Poljskem. Povedal je tudi, da je meseca maja ušel iz odgonskegs za pira. Kdo da je ta človek, bode preiskava dognala.
— Dal sem ji jesti in piti. Včeraj popoldne je bila ušla iz Će-šnovarjevega hleva na Dolenjski cesti neksmu kmetu krava. Sosedni goatil ničar, ki je to opaail, je kravo ujel in jo odpeljal v svoj hlev. Ko je pozneje kmet poizvedel, kje da je nje gova krava, je šel ponjo in jo odpe-hal po Dolenjski oesti proti domu. Ko je gostilničar to opazil, je tekel za kmetom, cd kojega je zahteval 6 K plačila za kravo. Ker mu kmet ni hotel plačati, sta se začela prepi rati in tako upit), da ja moral vmes poseči policijski stražnik. »Dal sem ji jesti in piti,« je rekel gostilničar. Šele, ko mu je stražnik pojasnil, da krava vendar ni jedla pečerke in piščancev, se je gostilničar zadovoljil s 40 vin.
— Vnovič aretovana je bila včeraj popoldne 23tetna vlačuga Marija Vidrihova iz novomeškega okraja, ker je pobegnila is deželne bolniš nioe, kjer je ukradla nekaj perila. Vidrihova je tudi izgnana iz Ijubljan skega mt s;a. V bolnišnico je bila že zadnjič oddana s policije, da se pozdravi in pojde na sodišče. Pa jo je raje poprej popihala.
— Tatvina. Včeraj popoldne je bilo de.aicu Ivanu MehUtu, ki je bil na Šusteršičevem vrtu pijan zaspal, iz žepa ukradeno 7 K 20 vin. denarja. Policija je dva sumljiva storilca aretovala.
— Izgubljene reči. Kuharica Ana Reber je izgubila danes na Po-gaČarjevem trgu črno denarnico z vsebino okrog 4 K. — Gostija Alo) zija Aličeva je ivgubila istotam denarnico z 18 K.
— Najdena je bila denarnica z manjšo s vrti denarja.
— Ljubljanska društvena
godba priredi danes zvečer na vrtu g. Mraka »pri Levu« društveni koncert za člane. Vstopnina sa člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Začetek cb 8. uri zvečer. V sluiaju slabega vremena v salonu.
— Hrvatske novice. — Pri uredništvu klerikalnega lista „Hrvatska" so imeli prvo krizo. Odpuščeni so trije uredniki, dr. Avg. Harambašič*. Glavno uredništvo prevzame baje dr. Ivan Ružić. — Ljnbimska drama v Oseku. lSletni krojaški pomočnik Konrad Jernbav jc ustrelil 281etno hčer svojega mojstra, Vilmo Himmelreicb, nato pa še sebe. Vzrok je bila nesrečna ljubezen, ker dekličini starši zaradi razlike v starosti niso dovolili poroke. — Ameriški Časnikar v Dubrovniku. Te dui je prišel v Dubrovnik urednik uglednega dnevnika „Nc\v York-Herald", Štefan Bousal, da opiše za svoj list južno Dalmacijo. — Volkovi v Bosni. V Višnjicah so volkovi napadli ovčjo čedo Jose Josi povića ter mu raztrgali 19 ovac. — Umrl je v bolnišnici na Reki profesor in bivši urednik „Pomorskega glasnika* Emil Kasumović. Zapustil je 8 nedoraslih in nepreskrbljenih sinov. — Namestnik Handl je Dalmatince tako hudo razžalil s svojo znano izjavo, da občinski zastopi po vrsti sklepajo, da vržejo njegovo sliko iz dvoran. _
• Najnovejše  novice. —
Nečloveški sin. 40letni sin me sčana v Dunajskim Novem mestu, J. Kohl, je zadavil svojega 64Jitnega očeta. Njegova mati se je lani zastrupila zaradi večnih prepirov z zloglasnim sinom.
— Zadružniški kongres v Budapešti. Na mednarodnem zadružnem kongresu v Budapešti je nastala med Ogri na eni strani ter Avstrijci in Nemci na drugi strani zaradi državnih podpor privatnim zadrugam tolika napetost, da so Nemci in Avstrijci odpotovali pred koncem kongresa.
— 600 rezervistov je obolelo pri kombiniran h italijanskih manevrih na suhem in na morju, ker so jim bili napori prehudi. V vojaških krogih so vslcd tega v velikih skrbeh, ker uvidijo, da bi v voj nem času podleglo še petkrat več vojakov.
— Kako ministri nadzorujejo. Ogrski minister za poljedelstvo, pl. T a 11 i a n je prišel te dni nadzorovat v svoji atroki na Sedmograško. Toda imel je le malo
časa ter ja is obednioe navadno tako) ial na vlak — uprav tako, kakor dr. Kftrber v Galiciji. Na svojem potovanju ja prišel tudi v pokrajino, ki alovi zbog avoje izborne živinoreje. Toda minister ni imel časa, ae o tem prepričati, kar je živinorejce aelo uialoitilo. No prišla jim je ■rečna misel. Prignali ao svojo živino ter jo postavili ob železniški progi, po kateri se je pripeljal minister. In drugi dan je bilo Čitati v časopisih, da si je minister pazno ogledal iivino ter se zelo pohvalno izrekel o izborni živinoreji.
— Roparstvo v Srbiji se je zadnje čase tako razširilo, da je ministrski svet dovolil 50.000 dinarjev kredita za zatiranje roparjev.
— Za sprejem Članov mednarodnega tiskovnega kongresa je dovolil dunajski občinski svet 40.000 K.
— Ogromna d e d i č i n a. V N«w Yorku ja umrl pred 14 leti neki Emanual Guthard, a iela sedaj so zvedeli njegovi Židovski sorodniki na južnem Ogrskem, da jih čaka v Ameriki dedičina 274 mi lijonov kron.
* Sv. Anton govori. 2soa tistega Zlamala, ki je bil nedavno zaradi ponarejanj« bankovcev v Zagrebu obiojen v lOletno ječo, je v preiskovalnem zaporu na Dunaju, ker je le ona zapeljala svojega moža k hudo delstvu, da je mogla razkošno živeti s svojimi ljubčekl. V zaporu se je vedla v začetku veselo in koketno, zadnjo nedeljo pa je začela zdihovati, češ, da ji je mož umrl, ker ji je to naznanil sv. Act;n. Povedala je, da je trajna »Čsetilka« tega čudotvornega svetnika. To pot pa se je menda sv. Anton le imotil, ker Zlsmal je po polnoma zdrav v ječi. Potem zopet ni hotela Zlamalka ničesar jesti, češ, da ji je sv Anton saukazal, da sme jesti le jajčjo juho, pečenko in vku* hano sadje. Ta ukaz bi ji bil seveda po godu, a kazniln fiko vodstvo nima smisla za ukaze in Želje sv. Antona ter daje rsjši i nadalje obligatni ričet
* Najhitrejša nemška bojna ladja je križarka »Bremen«. Pri pri-siijaoi vožnji je »Bremen« naredila 2328 vozlov na uro.
* Jezik papiga je predvsem podoben človeškemu jeziku Zaradi tega tudi papiga tako lahko posnema Človeški crovor.
* Osemdeset tisoč prebivalcev ima okraj C >rk na irskem, toda nobenega zločinca. Zasedanje za zasedanjem sodišča v Corku je bilo sklicano, toda veliki porotniki niso imeli nič opraviti Oiitt so morali domov brez posla Predsednik sodišča je posebno poudarjal, da si šteje v [čast, h ti sodnik v takem okraju. J
B * Neki ameriški bapti-stovski pridigar je rekel na koncu pridige: „Vsi pričujoči, ki plačajo svoje dolgove, naj vstanejo." Vsi, razen enega, se precej vzdignejo. Ko se zopet posedejo, pravi pridigar: „Vsi, ki svojih dolgov niso plačali, naj vstanejo." Vstal je oni suhi Človek, ki je po prvem vprašanju ostal na sedežu. „Kako to, prijatelj, da vi edini ne zadostite svojim obveznostim?" „Jaz izdajam Časnik," odgovori oni bojazljivo, „in ti bratje tukaj, ki so prej vstali, so moji naročniki in .. ." „K sklepu molimo . . ." mu urno seže pridigar v besedo.
* Japonska kultura. Znani vojni dopisnik Ncrnirovič Dančenko pripoveduje o nastopnem groznem prizoru: Opozorili so me na neki mali prostor. Solnce je Žgalo silno, da sem si opekel roko, ko sem prijel za bajonet, ki je stal v piramidi. V bližini sem zapazil veliko plahto, ki je pa imela grbo. Izpod plahte so segali štirje pari nog, dva para sta bila v čevljih, dva bosa Te poslednje noge so bile trde, otekle. Plahta je prikrivala nekaj groznega. To sem vedel, a vendar me je gnalo, da bi videl. Okolu so stali vojaki razkavih zaprašenih obrazov. Eden kozakov me je povabil, naj pogledam in solze so mu zalile oči. Grozen je bil prizor, ko smo vzdignili plahto. Tri mrtva trupla so imela Še obveze, kakor so jih nadeli zdravniki in po katerih je bilo spoznati, da so bile rane le lahke, da so bili vojaki le lahko ranjeni in da bi bili kmalu ozdraveli. Ali imeli so še druge rane. Obrazi, ustnice, pokrite s strjeno krvjo, na enem brada presabljana, na vseh kolena razbita ; na prsih karakteristične rane, verna slika japonskih bajonetov v prečni prerezi. Nekatere rane, ki so bile še čiste, so pričale, da so bila prizadete Že mrtvim vojakom. In kakov je bil izraz obrazov mrtvecev. Kako plašen, mučen! Navadno se ne veruje takim vestem. Pripisuje se jih pretiravanju korespondentov. No, v tem slučaju ni možno tajiti. Mučenike so fotografirali. Pozvani so bili zdravniki in tuji vojaški pooblaščenci. — Po natančnem ogleda je bil sestavljen zapisnik. Na ogledovanja so na enem truplu konstatirali 28 ran, razbita kolena, razsekana prsa. Na drugem truplu bo konstatirali 16 ran. Zapisnik so podpisali don J. de Bourbon, polkovnik Semiho, francoski!
amerikanski in menda Švicarski vojašk1 agent
* Sovpaitffo pri živalih.
Domače in divje živali ne pokazujejo le odločne naklonjenosti za gotove osebe in močne mržnje nasproti drugim osebam, ampak se nahaja večkrat pri gotovih plemenih tudi sovraštvo proti drugemu plemenu. Najznamenitejši slučaji so pri tem oni, ki so prirojeni. Strah gotove slabeje vrste pred svojimi naravnimi sovražniki se prikazuje v taki meri, da ga občutijo celo ravnokar rojeni mladiči. Vse goveje čede sovražijo pse že po naravnem nagibu. To mora izhajati še iz časa pred stotinami let, ko so bile divje čede vedno v nevarnosti, da jih raztrgajo divji psi ali volkovi, ki so se plazili okolu čed ter z gladnimi očmi Čakali priložnosti, da so odnesli tele, ki si ni moglo pomagati. Kako Živita pes in mačka, je znano. Pri domačih mačkah je to brez-dvomno prirojeni nagon, katerega začetek se more še dandanes dokazati pri njenih večjih sorodnikih. V Indiji ima tiger globoko v gozdih svoj brlog in mladi naraščaj ima le malo sovražnikov. Ako sta prišla medved ali tigrova mačka slučajno mimo tega brloga, tedaj se hitro umikata. Dvomljivo je, da bi celo velikanska kača motila mlade tigrčke. Toda tolpe divjih psov se ne boje, ti bi v vsakem slučaju pomorili in požrli mladiče ter napadli tudi mater, ako bi se tedaj vrnila. Tigrovka vse to dobro ve, ve tudi, da, ako bi v slučaju uničila tudi 10—13 psov, bi jo ] drugi vendarle zgrabili in strgali z nje meso, če bi tudi sami poginili. Taka tigrovka opazuje v jetništvu volka, ne da bi kazala nevoljo, toda gorje psu, ako bi se ji približal, in če ga tudi ne more zgrabiti, vendar kaže svoj srd s tuljenjem oziroma z divjim stresanjem kletke. Leopard, ki živi mnogo na drevesih ter lahko beži pred napadi divjih psov, nima tega instinktivnega sovraštva, Četudi bi bil pes zanj dober grižljaj. To zopet dobro vedo psi, ter se boje mačk, živečih na drevesih, dočim napadajo tigre in druge mačke, živeče na zemlji. Opice in tudi drugi živali sovražijo Črnce. Pripoveduje se, da ko so Črni Somali prišli v London v zoolo-gični vrt ter so se tam pokazali v zgradbi levov, so ti kar besneli in tulili. Opice so se prestrašile ter se jezile, antilope so postale nemirne in še celo pri flegmatični divji govedi se je pojavila neka razdraženost. Takoj so spoznale svoje naravne sovražnike, te Črnokožnate ljudi, ki so njih pleme stotine let preganjali in lovili po gozdovih. PtiČ poginja večkrat samega strahu, papige in opice se Čestokrat onesvestijo. Nahaja se več slučajev naklonjonosti oziroma mržnje med živalmi, ki so nam neumljivi, kakor kažejo tudi ljudje nespametne, toda nepremagljive predsodke proti mačkam, mišim, gosenicam, kačam itd. Zakaj se u. pr. konji tako boje kamel? Za medvede in druge Živali se konji večinoma ne brigajo, toda Že vonj ene kamele, ki je šla pred nekoliko Časom mimo, zadostuje, da postanejo konji trmasti in nepokorni. Konji se ložje privadijo slonov, nego kamel. Celo živali, ki so si sicer v sorodu, se večkrat zelo sovražijo med seboj. Psi preganjajo silno radi lisice j in volkove ter jih more s tako razka-čenostjo, kakor je v njih ne provzro-Čajo jeleni in košute.
' Japonska žena vselej vstaue pred svojim možem. Ko se je oblekla, prinese možu, če ni služabnikov v hiši, njegovo pipo in žveplenke k postelji. Pozneje dobi mož od svoje breakvene cvetke ali od svoje lahne jutranje zarje (tako namreč zove svojo ženo) čašico Čaja in svoj dnevnik. Žena potem pomaga možu pri toaleti in se postavi na prag k slovesu, ko gre njen mož na delo.
* Ljubezniva soseda. Bi zu Hanovra imata dva prijatelja hiši skupaj. Vedno je vladalo med njima najbolje prijateljstvo, a zadnji čas bi se bilo skoraj prekinilo, da se ni sosed premagal in žrtvoval nekaj dbsetic. Eden prijateljev je imel mnogo perutnine, pa nič vrta, dočim je imel drugi lep vrt ter baš ztradi tega ni hotel imeti perutnine pri hiši. Kmalu pa so začele prijateljeve kokoši letati Čez plot na vrt brska.. Z* je v soseda zavre'a kri, a premagal se je ter si izmislil dobro sredstro. Kup I je na trgu kokošjih jajc ter jih osem prvi dan nesel so sedu. češ, da so jih znesle sosedove kokoši na njegovem vrtu. V par dneh mu je prinesel še sedem ja|o iu končno še pet. Sedaj pa je bilo sosedu dovolj ter je brž dal napraviti žično oorraio okol' svojega dvorišča.
* Juri — žaljivka. 16 letaa Josipina Jtworaki na Dunaju je zaklicala s okna svojega stanovanja nekemu mlademu uradniku, ki se je vztrajno ietal pod okni: »Odidite odtod, Juri!« Uradnik je gospodično tožil zaradi razžaljenjs. Za izvedenca je bil k sodišču poklican neki humoristični pisatelj, Ed. Potil, da pojasni sodnikom pomen besede »Juri« Isti je izpovedal, da se ta beseda rabi v dunajskih predmestjih kot psovka, ker pomeni toliko kot — Hrvat, kar je po njegovem mnenju lanidevalno,
/
Deklica ni vedela, kaj pomeni beseda ter je izjavila, da je Juri v madj srakam jeziku skrajšanje za — Janez. Sodnik se je pridružil famoznemu izvedencu ter deklico obsodil v globo 10 K Ako to obvelja, sme se vsak Slovan čutiti razžaljenega, ako mu Nemec reče »J^hann« ali »Hansc
41 Čerep — Spiridović. Sla vofobski listi so raznesli vest, da so Rusa Čerep Spiridovića, ki je prinesel diplome občesloskega društva iz Moskve raznim velikim Jugoslovanom, v Srbiji razkrinkali. Ta vest je bila hudobna laž. čerep — Spiridović je že več let srbski generalni konzul v Moskvi. Kralj Petar, kateremu je tudi prinesel diplomo, da je sprejel v dve urni avdijenci. Spiridović namerava v Belgradu ustanoviti list »Rusko-srpeka uzaimnost«, ki bo izhajal V srbskem in ruskem jeziku. Nadalje si prizadeva, da bi se izvedla železnica Odesa—Niš— H?ar, ki bi bila kot balkanska tranzverzalna železnica najkrajša zveza med Črnim in Jadranskim morjem ter bi omogočala Rusiji gospodarski pristop na Balkanu.
* Velikodušen prijatelj novorojenčkov in — štorkelj.
William G. Smith, bogat zasebnik in večkratni hišni posestnik v harlemskem predmestju New Yorkc, je dal sezidati veliko in lepo hišo na An-thocy Avenue poleg Echo Place. Sedaj, ko je hiša dograjena, naznanil je občinbtvu po posebnem, skoro neverjetnem, a vendar resničnem oklica, da jemlje le stranke z velikim številom otrok v stanovanje. Čim več glav Šteje družina, tembolj mu bode dobrodošla. Stranka brez otrok se kratko malo ne sprejme. Ta novica se je bliskoma raznesla po celem harlemskem predmestju, tembolj radi tega, ker so bili dosedaj baš gospo darji ali »landlordi« onega okraja hudi sovražniki »malega sveta« in
— štorkelj. Hišnik, ki ne ljubi deoe, ali ne simpatizira z mladino, gotovo pri njem ne bode sprejet v službo. Da se bode pa število hišnih stanov nikov kmalo pomnožilo, razpisal je tudi prav čudno nagrado za stranke. »Rodbina, koji bode štorklja iz na šega znamenitega »Bronx Parka« prinesla jednega novorojenčka, bode za plačilo imela celi mesec prosto stanovanje. Pri dvojčkih se ta provizija seveda poviša na dva meseca. Pri četvorČkih bode torej imela stranka eno tretjino celega leta brezplačne stanovanje. Prostorna hiša ima šeBt visokih nadstropij. Na strehi bode zgrajeno posebno igrišče za »bodoče« male stanovnike. Na dvorišču bode tudi telovadnica v splošno vporabo.
* Dekla boljše vrste. Pri
gospodinji je bila na obisku ele gantna dama, ki je med razgovorom prosila za vodo. Služabnica je razumela migljaj ter prinesla fcezarec vode. Gospodinja jo je jezno poka rala: »Ana, ali ne veste, da se mora prinesti voda na krožniku??« Ana se vrne brž s kozarcem v kuhinjo ter prinese krožnik poln vode. »O, neumno dekle«, je zmerjala milostna, »kako pa naj dama sedaj pije vodo?«
— »Da, tudi jaz sem si stavila to vprašanje, milostna« je odgovorila dekla.
* Policijsko prepovedana moda. Odkar se je začela vojna z Japonci, se je v Petrogradu zelo razširila meda ženskih jopičev in plaščev z naŠivi in pumbi, kakršne nosijo mornarski častniki. Ravnokar pa je izdal vojni minister prepoved na tako nošnjo ter se je zaukazalo krojačem in trgovcem, da tako obleko odtegnejo prometu.
* Največ odvetnikov v primeri h prebivalstvom ima Neapeljf kjer posluje 1298 odvet nikov, 2608 pravdnikov in državnih pravdnikov; k temu štavilu še pride primerna množina sodnih uradnikov, mirovnih sodnikov, kancelistov, notarjev, pisarjev in zakotnih pisarjev, tako da se sme raČuniti 8000 oseb, ki se bavijo s pravdami, kar je za 600000 prebivalcev gotovo ogromno število. Neapeljsko vseučilišče je najbolj obiskovano v Italiji. Lani je štelo 6200 dijakov, od katerih jih je 1647 obiskovalo juridično fakulteto. Dasi se ljudstvo malo kje toliko pravda kakor v Neapelju, vendar večina odvetnikov le borno životari. Mnogo odvetnikov je vsled tega že šlo sa železniške sprevodnike.
Potrpežljiv voznik. Bogataš William Draggs je celo med svojimi rojaki ratupit kot čudak. Lansko jesen se je hotel nekega dne voziti za zabavo s svojo ladjo po morju ter si je naroČil voz. da ga popelje do pristanišča Brighton Vozniku je velel čakati, ker je nameraval se samo eno uro voziti. Zrak je bil cist, sapica prijetna in. WiUiamu je vožnja tako ugajala, da je tikoj skleni), ostati na morju ter ee voziti okoli sveta. In kaj je sto ril voznik? čakal je. Vea dan, tudi prihodnje dni ae ni ganil z mesta. Le za  dovoljenje je prosil,  da ai
•me nekako pojato postaviti zase in ta konja v obrambo pred dežjem. Leto je že minulo, voznik je ie vedno čakal. Sedel je na pragu ko-larnioe, kadil pipo ter d Žal v roki bič. Tudi konj je bil vedno opravljen ter ae ie Čimdalje bolj debelil od stanja. Tedaj pa se je vendar le naznanilo, da pride Drapgsova ladja a potovanja okoli aveta. Prva oseba, ki je stopila pred Draggsa je bil čakajoči voznik. William ae ni prav nič začudil. »Dobro, koliko znaša?« je vprašal voznika. Voznik je izvlekel skrbno psani račun, ki je znašal nad 50000 frankov. Wdliam mu je takoj podpisal nakaznioo na banko. Potem je velel vozniku, naj ga pelje do hotela. K j je hotel oditi v hotel, prijel ga ie voznik: »In pa vožnja ?« — »Saj res«, in dal mu je Še dva franka.
• Slab spomin Vsled slabega spomina moral se je nedavno na harlemskem sodišča v New Yorku zagovarjati Avgust H. V. Corey, kateri ima eno soprogo več, nego je postavno dovoljeno. Corey trdi, da ima le vsled slabega spomina dve ženi, kajti ko se je v drngič oženil, je svojo prvo soprogo pozabil. Njegova druga soproga je Annie Helfrich, 19 let stara. Soproga št. 1 je stanovala dosedaj pri njem v llrooklvnu. Ona, kakor tudi soproga št. 2 sta bili pri obravnavi. Tožiteljica je soproga št. 1, katera je stara 39 let. Obe sta izven sebe, gospa št. 1, ker jo je Corey ostavil in št. 2, ker se je Corey ž njo oženil. Corey je bil svoje-Časno vojak. V marca 1900 se je poročil s svojo prvo soprogo. Leto kasneje je odšel k vojakom in je dva meseca nato dezertirah Radi tega so ga zaprli in obsodili v triletno ječo, toda vsled priprošnje soproge so ga kmalu oprostili. Mesto pa da bi se vrnil k ženi, ostal je ob Pacifiku, se tam zaljubil v neko deklico, „napumpal" njenega očeta in ušel. V marcu prišel je v New York in v juliju, ko je nekoč sedel v Centralnem parka, spoznal se je s svojo soprogo št. 2. Dvajset minut potem se je Ž njo poročil, Živel ž njo dva dni in potem poiskal soprogo št. 1. Obravnavo so preložili na kasnejšo dobo.
* Zopet eden. Čikaški dnevniki so prinesli dolge razprave o nebeškem agentu J. A. Rvana, rimsko- katoliškem duhovnika, katerega je neki strojevodja Illinios Central železnice tako pretepel, ker je imel grešno razmerje z njegovo soprogo, da so morali blagoslovljenega grešnika prepeljati v bolnico. Stvar je bila približno takole: J. A. Rvan je baje tako lep človek, da so vse Čikaške trcijalke kar norele za njim. Torej ni čuda, ako je po znani jezuvitski morali premotil tudi omo-ženo žensko. Nekega lepega dne v mesecu avgusta je imel s svojo ljubico, soprogo železniškega strojevodje mal prepirček, čigar posledica je bila, da je s pestmi njene lepe, črne oči spremenil v grde. Tako zaznamovana žena se ni npala domov, odšla je na dom svoje matere. Zaljubljeni far ni vedel, da je ljubica njegova ostavila dom svojega moža in pisal ji je pisemce — „golobičica moja, srce moje, odpusti mi! Vrni se zopet v moje naročje" — ki je prišlo v roke nje možu. Mož spravi list, gre najprvo iskat žene, katero je našel še s zateklimi očmi. Žena mu je hotela vzeti list, edini dokaz svojega grešnega razmerja, toda zaman. Mož jo je porinil od sebe ter sel iskat zapelji vca — farja ter je krepkimi železni-Carskimi pestmi tako premlatil „že-gnane" farške kosti, da so morali farja takoj odvesti v bolnico. Škof Muldum je blagoslovljencu zapovedal, da naj pobere šila in kopita ter odrine iz njegove škofije. Rvan si ni dal tega dvakrat povedati. Odšel je, ž njim je pobegnila tudi lepa Črnooka grešni ca, zajedno je pa vzela s sabo 1200 moževih tolarčkov. Mož pa toži sedaj na ločitev.
* Ženska v ruskem pregovoru. Zanimivo je poslušati, kaj pravijo ruski narodni pregovori o Ženi. Rus pravi: »Kdor pritrjuje ženi, ne bode doživel ničesar dobrega.« — »Žena brez strahu je drznejša kakor koza« — »Ljubi ženo kot svojo dušo in tresi jo, ko sadno drevje« — »Ženska pot je od ognjišča do praga.« — »Dve ženi tvorita zbor, tri pa pekel.«
— Ženska glava je kakor tatarska denarnica« — »Okoli ženske laži ne moreš jahati niti na prašiču« — »Pri ženski in pijancu so solze poceni.«
— »Kamor ne pride hudič, pošlje ženske« — »Zblaznel je in se oženil, zavedel ae je in ae obesil« — »Na polju te goljufa konj, doma pa žena.«
— »Tepi kožuh in bo gorkejši, tepi ženo in bo zvestejša.«
• Tolstoj o beračenju. Neki mali pisatelj je prišel vsled bolezni in nesrečnih slučajev v neugodne razmere. Žena in otroci so stradali. Odločil se je radi tega, da ustreli svojo rodbino in potem samega sebe. Poprej pa se je obrnil do Tolstoja, da izve njegove misli o samomora. V pisma je opisal obširno svoje življenje ter kako se je trudil dobiti dela, ali vse zaman. Preponosen pa je, da bi prosil miloščine. Zato misli, da je pametnejše storiti konec življenja. Tolstoj je odgovoril, najprvo povedal
svoje mnenje, potem pa rekel, da pro-sj a če nje, katero sovraži vsa družba, absolutno ni nemoralicno. Nasprotno, včasih je celo dolžnost, beračiti. — „Kako živimo na tem svetu" vpraša Tolstoj, in na to odgovarja: Živimo s tem, da kra-demo, morimo, izvršujemo nasilne Čine. Nobene krinke ni, da bi zrušila pred nami te temeljne pogoje. Življenje berača je bolje od življenja po baš kar označenih temeljnih načelih od življenja velike večine človeštva, takozvanih in teligentnih krogov. Ako ne dobiš dela, pravi Tolstoj, le berači ali berači Boga dopadljivo! Ponavljam: Beračenje je naravna potreba in nikakor ne nemoralicno za tega, kdor berači, tudi ne za tega, kdor daje miloščino. Človek ne sme nikdar pozabiti svoje človeške vrednosti pa tudi ne sme pozabiti, da ima tudi dragi kako človeško vrednost."
* Ruski vojak. O ruskem vojaka je tako malo znanega, da nekateri mislijo, da se carjeva armada odlikuje le po številnosti, nikakor pa ne tudi po kakovosti. Vendar so veščaki mnenja, da ima Rusija za Nemčijo najboljšo armado v Evropi. Vsak Ras, ki je dosegel 21. leto, postane obvezen za vojaščino. Tako nabere Rusija vsako leto iz 80 milijonov državljanov en milijon mladeničev za vojaščino. Kakor hitro je kdo potrjen, mora oditi h kaki daleč oddaljeni posadki, kjer ostane pet let. Navadno pridejo večji mladeniči h konjenici, manjši pa k pehoti. Nekoliko tednov se mora mladenič skoro neprenehoma uriti, da odide kot izurjen vojak k svojemu polku. Od tedaj tudi dobiva na dan 18 vin. plače. Vsak dan mora vstati ob 6. ari ter se adeležiti skupne molitve. Nato zajtrk uje. Ko se ob 12. uri vrne z vaj, dobi kosilo. Nato je do 2. ure prost, na kar so zopet vojaške vaje do večera. Zvečer se uče vojaki brati in pisati. Ob 9. uri je skupna molitev in petje narodne himne. Za zajtrk dobiva vojak črnega kraha, opoldne krompirja, pol fanta mesa, juhe in mnogokrat še zelja. Posebno radi jedo vojaki zelje in vsako zimo ga pojedo več sto ton. Opoldne dobe vojaki Še piva; zvečer dobe zopet črnega kraha. V aprila imajo čete že vaje na polja. Poleti so velike vojaške vaje in šele pozno v jeseni se vrnejo vojaki v vojašnice. Vaje se navadno vrše v pustih pokrajinah, kjer si morajo vojaki sami pripravljati stanovanja. Mnogo razveš elje van j nima ruski vojak. Edino njegovo razveseljevanje je godba. Vsak polk ima svojo godbo in vsak vojak se uči plesati m peti. Pogosto se vrše vojaški plesi raznih polkov in dobri plesalci uživajo med vojaki veliko spoštovanje.
* Kako živi car. Sedanji ruski car Nikolaj II. vstano navadno že ob 6. zajtrkuje na angleški način preka-jeno meso z jajci, kruh s surovim maslom, marmelado in čaj. Car in carica sploh negujeta angleške običaje: razgovarjata se angleško, huhinja je angleška in na angleški način se vrši vzgoja otrok. Po zajtrku si zapali car težko havauo in kadi potem nepretrgoma ves dan, neglede na to, da je bil od zdravnikov že večkrat opozorjen na škodljivost kajenja. Ob 9. zjutraj je že pri delu in gre vsak dan skozi njegove roke do 500 vlog. Kosilo je bolj bogato kakor zajtrk. Pri kosilu se govori angleško in je razgovor neprisiljen, ker ruski strežniki ne razumejo angleščine. Nato se car nekaj ur razvedruje Pri dineju je pet do šest jedil in je navadno povabljenih šest do osem oseb. Pri dineju car rad igra rusko igro „vintu. Carica priredi tudi večkrat glasbene večere in igrata car in carica skupno na klavirju. Ob 11. zvečer gre carska družina navadno k počitku. Carica tudi večkrat čita carja „Timesu ali kak drug angleški list in roman.
* „Cesar" brez pohištva. Saharski „cesar" Jaka I. je stanoval dosedaj v Bruslja pri neki vdovi, ki je zaradi njega najela celo hišo. Jaka pa vkljub opominom ni plačal najemnine in ker lastnik ni mogel drugače priti do svoje najemnine, prodal je na dražbi lepo pohištvo vdove. Tako je saharsko „Veličanstvo" brez domovanja in brez postelje.
* Liaojang9 okoli katerega se bijejo zadnje dni krvavi boji, je najstarejše mesto v Mandžuriji. Po zatrdila kitajskih zgodovinarjev je mesto nad 2000 let staro. V zgodovini Mandžurije je igral Liaojang poprej odlično vlogo. Mesto je bilo nekdaj prestolnica zdavno umrle vladarske dinastije Lao, iz katere rodovine je izšlo mnogo vladarjev, ki so veliko storili za razvoj trgovine, industrije in kulture v Mandžuriji. V Liaojangu imajo Še hišo, v kateri hranijo grobove teh vladarjev. Dandanes je Liaojang jako lepo mesto, ki trži z živino in žitom. Prebivalstvo sestoji iz 60.000 Kitajcev, 2000 Rusov in kakih 100 dragih Evropejcev. Po svojem zemljepisnem položaja posreduje Liaojang trgovino med južno Mandžurijo, Korejo in Mongolijo. Z napravo man-džurske železnice se je važnost Liao janga v trgovinskem ozira še povzdignila. Do rusko-japonske vojske je bival v Liaojanga general Linevič, ki je pazil na gibanje kitajske vojne. Sedanji vrhovni   poveljnik   mandžarsko - raske
vojske general Karopatkin si je izbral Liaojang za svoj glavni tabor. Mesto se je močno utrdilo z okopi. Karopatkin je stanoval v dveh železniških vozovih najmoderneje konstrukcije, ki sta se dala razložiti in sestaviti.
* Revolucijska pasem v
Vatikanu. I* Rt ma poročajo, da je te dni neki profesor izvajal razne glaabene točke v privatni knjižnici »av. očeta« — papeža na fonografu »Sv. oče« je najprvo občudoval umetno sestavo govorečega stroja, potem pa israsil željo, da bi rad slišal en komadić. Fonograf se ni dsl prositi Kratko navijanje s kjučem, krik, krsk ... Šumenje, kakor da bi se kaj ovrlo v ponvi . . . rrr . . . Vsi pogledi so bili uprti v »sv. očeta«, papež pa je zrl fonograf. O krvava ironija — fonograf je začel udarjati marzelezo! To ni bila hudobnost, ali revolucionarna upornost vrlega stroja, temveč biia je le pomota g. profesorja Le ta je vložil napačen valček in fonograf je pe\ kakor da bi stal pred rdečimi in revolucionarnimi socialisti. Seveda so puntarskemu fonografu takoj izbili njegove vstaške m sli — spremenili so valček in fonograf je ponižno pel papeževo himno. PaoeŽ je odpustil puntarskemu stroju smrtni greh ter je dovolil, da je zaigral še nekatere nedoiž ie in posvetne pesme. Marže-leza v Vatikanu! Človek se mora v resnici smejati. Zakaj bi se to ne uresničilo t Vatikacu? Zikaj ne bi nekega dne mest) papeža in njegovih evnuhjv pel narod v »svetih prostorih« revolucionarno pesem, ki bi narodom oznanjevala, da je kome vraž in babjeverstva na svetu?
* Gozdi v Avstriji. Po statističnem izkazu avstri,skega mini strstva za poljedelstvo U t« 1900. je imela Avstrija skupno 9,767 566 hekta rov gozda, in tfevf 5,896 942 hektarov šilastega g izda in 1,799 478 hektarov mešanega gozda.
Telefonska in brzoj a ve a poročila,
Dunaj 10. septembra. Ministrski svet je imel danes po več tednih zopet sejo. Bavil se je v prvi vrsti zdeželnimizbori. Češki namestnik grof Couden-h o v e je že zapustil Dunaj; prišel je pa sem deželni predsednik ba ron Hein.
Dunaj 10 septembra. Deželni predsednik v Bukovini Konrad princ Hohenlohe je imenovan namestnikom v Trstu.
Dunaj 10. septembra. Na mednarodni Časnikarski shod je prišlo 580 delegatov. Cehi so dobili štiri zastopnike. Zastopani so vsi evropski narodi, razen Jugoslovanov.
Dunaj 10. septembra. Danes je obletnica smrti cesarica Elizabete. Cesar je obiskal dopoldne kapucinsko rakev.
Bero lin 10 septembra. Knez Herbert Bismarck jena smrt bolan in ni čisto nič upanja, da bi okreval.
Rusko-japonska vojna,
Petrograd 10. septembra. Baltiško brodovje je danes odplulo v Vzhodno Azijo.
Petrograd 10. septembra. Danes je bila slovesno otvorjena sibirska železnica okrog Bajkalskega jezera.
London 10. septembra. Po poročilih namestnika Alekse-jevaja železniška in brzojavna zveza med Mukde-nom in Harbinom v popolnem redu.
Berolin 10. septembra. „Local-Anzeiger" javlja iz Mukdena, da so Rusi in Japonci že zavzeli svoje nove pozicije okrog Mukdena, da pa vlada na bojišči popoln mir. V zad njih bitkah je bilo skupaj kakih 50.000 mož ubitih in ranjenih. Samo ruski Rdeči križ je od 31. mm do 4. t m. oskrbel 1 2.300 ranjencev.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V zadnjem sobotnem poročila smo omenjali, da je Žitni trg hitro odjenja-val na celej črti, to pa v prvi vrsti vsled objavljene približne statistike, glasom ktere je svetovna letina mnogo boljša, nego je bilo pričakovati na podlagi evropske slabeje letine. K temu se je pridružilo, da so kupovalci trg za nekaj Časa popolnoma puščali vnemar.
V začetka tekočega tedna, t. j. v po nedeljek, je popustljivost svojo smer nadaljevala, obrnila pa se takoj drugi dsn in pustila do včeraj cene vsaki dan avanzirati za termin in za točni odjem. Dobro motiviranega vzroka za to ni bilo, pač pa je učinkovalo na to poročilo, da bo Romunija prepovedala tudi izvoz pšenice. Temu je za petami sledil dementi, da pred februvarjem na prepoved ni misliti in že takrat le za slučaj, da bi se razmere pojavile dru gačne, nego so danes. Trg pa le ni odnehal od nadaljnih poviškov, ker se je pojavil povišek na ameriških tržiščih, dalje se je oglasilo več kupcev, dočim ponudbe niso bile nič silne, končno pa je izvršenih engagementov slabejšib vsled elementov na budimpeštanski borzi dobila hos špekulacija zopet premoč Pod temi znamenji tedaj je
pšenica pridobila v teka tedna za efektivno točno oddajo v teka tedna per saldo 10 do 15 vinarjev, termin za oktober se je povspel na 10.00 za maj na 10.90. Kakor je videti, bodo razui motivi vplivali, da ne bomo imeli velikih razočaranj ter se bomo bržča sukali okrog sedanjih ceu precej dolgo.
Koruza je iz istih razlogov pri dobila na točni oddaji, septembrov karz se je dvignil od 770 na 7 90 včeraj. Nadaljni poviški ne bodo ravno lahko mogoči, vsaj za sedaj ne, tud pa se nimamo nadejati v kratkeu. Času znatnih popustov.
Rž se ne more gibati vzporedni s pšenico in koruzo, ker je povpraše vanje sedaj še takorekoč brez pomena večji mlini imajo še vedno počitnice, producentje pa bi se vendar radi zne bili vsaj deloma večjih zalog. Na pa pirju samo se je oktobrov kurz povspii od do 7 38.
Oves pa je najmanj sledil prvo imenovanima cerkalijama in ni niti za točno niti za poznejšo oddajo avanzira! za razlike, ki bi bile uvaževanja vredno. Oktobrov kurz se je dvignil od 7*07 na 711.
Moka je v preteklem tednu vsle ceneje pšenice naznanila nekoliko nižje cene, v tekočem tednu pa notira zopit trdneje in utegne v kratkem naznaniti poviške.
Špirit ne zaznamuje nikakih iz prememb. Trg ostaja nadalje trden.
Sladkor. Nedostajanje blaga točni odjem  je   Čimdalje občutneje osrednja pisarna oddaja le kockovui, prašni in dragih stranskih vrst sladko Konzument je se bodo morali zato s lic lanskemu leta zadovoljiti s temi vrstami. Novega  blaga pred  koncem oktobra najbrže ne bo na trg, vsled Česar bližamo prav kritičnim Časom.
Kava. Vsled trajne hds v Braziliji notira Santos in druge boljše vrste zopet višje — predvsem nedostaja pa Santos- kave.
Sultan i ne. Novo blago se je hitro dvignilo, zato pa je povpraševanje po dobrem starem blagu vsled m cen nerazraerno obsežno, čemur slede gladke in hitre kupčije. Domneva pa se, da bode v januarju novo bla. ceneje dobavno, ker so se perzijske sultane v množini in kakovosti dobro obnesle — vendar pa pred koncem decembra teh najbrže ne bo dobiti.
Riž.   Vsled   nedostajanja bi utegnemo Že itak visoke cene dobiti bolj zvišane.
Petrolej notira neizpremenjeno.
Ceneno domača zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro zna-nega, pristnega „Mollove^ra Seidlits-praftka", ki ae dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na želi je izrecno zahtevati MOLL-ov prepara:, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 8—1 i
DSy~ Da se odstrani telesno za* prt|e9 okrepi želodec in pospsšl probavljanje, — priporočajo auumouUt profesor j i mediclue žcMocl**!!" liiilituro 1 •'Kuru u r j it l*|«-«-<> v 1 -ju 1 »I j»i ni lih. DuuhJmUI i. 3—14 Zunanja naroČila po povzetju
Henneberg-svila
samo direktno! — Črna, bela in barv od 60 kr. do gld. 11 35v per meter za bluze in obleke. Franko in ie oeitrlnjeiio pošlje na dom.  Bogata izbera vzorcev se posije s prvo pošto. Tovarna za m\II" llrnnfbrrt, Ziirleli. 1 75-3
SW% _ ■    Le „Temrn
f vrelec" in „8ty-1      TejT SVjb\*V I   ■   rla-vrelec" sta
kot rogafiki slatini postavno varovana. Vsi drugi izdelki, ki nimajo oznamenila „Tempel-vrelec" ah ,,Styria vrelec", temveč se spravljajo goliU" nvo pod imenom ,.Rogaška slatina** v promet, naj se zavrnejo. — Oakrbniatvo delSr nih vrelcev Rogatec-Slatina
„Le Delice" g
cigaretni papir, cigaretne stročnice, g
Dobiva se povsod.    671—»7 I Itavu alsji: OumJ, L, Prsdlgerjasse 5. I
Mnogo denarja I
prihranite, Ce doma barvate
Darila.
Uprmvniitvu natega lista so poslali: Za družbo   sv.  Olrlla In Metoda:
Oosp. Papina Val v Ilir. Bistrici 4 K 8 vin., katere je darovala vesela družba v gostilni pri „laftnjivem kljukcu" v Trnovem. — Gosp. J. K. 10 K 70 vin., ki jih je namesto „Schulvereinu'1 pomotoma daroval gospod J. Murschetz v veseli drolbi „pri Man to vi'4 na Vrhniki, s geslom: „Kje je pa Ustih 10 K?" — Gospića Franjica Majseljeva is Đelecerkve dO K, katere je nabrala na svatbi sestre Tonice a dr. Lapajnetom dne 6. septembra t. 1. — Skupaj 74 K 78 vin. — Srčna hvala in Uveli!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. septemsra: Fran Plankar, gostilničarjev sin, 27 let, Dolenjska cesta st. 68,
Ecclampsie infantum.
V deželni bolnici: Dne  6.   septembra:   Marija Oafiparlin, dekla, 42 let, Pneumonia.o — Apolonia Troatel, urednikova vdova, 04 let, jetika.
Dne 7. septembra: Žiga Berger, črevljar, 64 let, Bronchitis chron.
Borzna poročila.
ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni k ure i dun. borce 9. septembra 1904.
n»loabent pup 1 rji
4°/0 maj era renta .... 4*2 °/0 srebrna renta   .   . . 4°/0 avstr. kronska renta 4°/0    „ zlate 4°   ogrska kronska  „   . .
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd, itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, Ce rabite za to zak. cavar. barvilo za blago „FIjO^". Poskusni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve k 70 h (črno in višnjevo tegetthof-bjanj 10 h več). Poskusni zavitki so zastonj, ker se za to založenih 20 h pri nakupu originalnega lončka odšteje.
„F Ii O X" 3031
podjetje barvil za blago
Drmaj, VI., Wall?asse 34.
Snažnost 'jo kras hiše.  Z ničimer
se ne more lažje potrditi resničnosti teh besedi, kakor s svetlim bleskom vseh kovinskih stvari v hisi. To hvalo redoljubja gospodinje ali kuharice opazimo cesto že na tablici na vratih in vsi prostori v hiši se nam rde prikupnejfii, Ce se vse, kar je pri hisi zlatega a i srebrnega, alfenida-stega, bakrenega ali sploh kovinskega, sveti v divnem blesku. 2al, da ta blesk pogosto hitro o temni ali ga sploh ni moč popolnoma doseči, če ne rabimo pravega čistila, namreč ..čistilnega ekstrakta Globus", Frltza Schultz Jun. deln. družba, Llpsko In Heb. To je najboljše čistilo Hitro in brez truda dosežemo ž njim krasen stanoviten blesk. Čistilni ekstrakt Globus ne odrgne kovin iu se po njem nikoli ne obrabijo ter je po izreku treh sodno zapriseženih kemikov popolnoma brez vseh škodljivih snovi. — Vsak mesec raznese preko 6 milijonov škatljic tega čistila njega slavo po vsem svetu. Dragoceno sestavino čistila Globus, kremenovo kredo dobiva izdelujoča firma naravnost iz lastnih rudnikov, ki surovn blago prefino izdelajo. Čistilni ekstrakt Globus je tako ceno, da ga lahko rabi tadi najskromnejSe gospodinjstvo. Ker to blago radi ponarejajo, zahtevajte po vseh trgovinah z drogvami, kolonialnim, železnim in drobnim blagom in po podobnih trgovinah le čistilni ekstrakt Globus z varstveno znamko ,,globus v rdečem poševnem traku".
f
L. LtfSER- ev obiiž za turiste.
J
Priznano najboljše sredstvo proti kur-805       Jim očesom, žuljem itd. 25
Glavna zaloga :
L
Dunaj -Meldling.
f Laser-jev -frk
Dobiva se v vseh lekarnah.
Proti zobodolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo lz asa.
1 steklenlea ae navodom 1 K.
Mslusine zobni prašek
1 skavljlea GO vin.
EazpoSilja se vsak dan z obratno poŠto.
= Edina zaloga. ===== Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medlo, mil, medlclnalnih vin, specijalitet, najfinejših, par-fomov, kirurgičnili obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Rešljiva cesta št. 1
Doleg novozgrajenega Fran ,To2efovega
iubil. mostu. 38—36
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
vi-
zlata
4°/0 posojilo dežele Kranjske . 4,/1°/o posojilo mesta Spljet
Zadar
4V,°/o boB.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o.
4%        „ n -       Ž. O.
4'/a0/o Z9t- Pisma g^- d« 1"P- D-4V,°/0 Pest.   kom.   k.   o. z.
10°/o pr.......
4Vj°/o zast pisma Innerst hr. 4«,,°/.    „      „     ogrske cen.
dež. hr.......
4l/«°/0 z- PiB* °ST- hiP- Dan' • 4Va7o ebi  ogr.  lokalnih železnic d. dr.....
41 ,°/0 obl. češke ind. banke . 4°/0 prior. Tret-Poreč lok. žel.
4°/0 prior. dol. žel.....
3°/0     „    juž. žel. kup. »tVT •
41/a°/o avst. poa. za žel. p. o. .
Srečke. Srečke od 1. 1854 .....
„     „   „ 1860*', .   .   . .
n      .   n 1864 .....
_ tizske......
„    zem. kred. I. emisije .
n n »    **■ »
„    ogr. hip. banke .   . .
,     srbske a frs. 100 — .
a     turške.....•
Basilika srečke ....
Kreditne *    .   .   • •
Inomoške „    .   •   . .
Krakovske „ ....
Ljubljanske „ ....
Avst rud. križa - .... Ogr. „ „ „ . . . . Rudolfove „ ....
Salcburške „ ....
Dunajske kom.   „    .   .   . .
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ n . . . Živnostenske „ . . . Premogokop v Mostu (Brux) . Alpinske motan.....
Praške žel. indr. dr.....
Rima-Muranyi......
Trbovljake prem. družbe    . . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe .
Valut«.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Sovereigns.......
Marke.........
Laški bankovci......
RubJji.........
Dolarji.........
	Blago
99-30	99-50
10010	100*30
99*30	99-50
11915	119*35
97-10	97-30
11895	119 15
99-50	101 —
10025	101-25
100 —	100-—
100*70	10170
99-60	100 —
99-60	99-90
10150	102-50
10660	107-50
10050	101 —
10060	101*60
10020	101-20
100—	101 —
100*75	101*75
98-50	
9910	10010
307 50	309-50
101-10	102'10
15290 257 — 16150 306 — 296'— 269-— 93 — 130-25 20-80 461.— 78-— 83— 68 — 53 — 29-— 66 — 75 — 513 —
88" 638 1613
I 648 758' 249 637
! 448-
2320 506 313 487 170'
25 75
25 50 50
50
153-90 261-— 16350 314-50 306 — 275 — 97-75 131-25 2180 472- — 83 — 87-— 72 — 5550 30 — 71 — 79-50 52450
8925
639- 75 1622-—
649*25 759 50 25050
640- — 449-50
—•2330 — 50 50750 316 — 488' — 172 —
11-35 1901 2346 23-94 117-30 95 — 253 4-84
11 39 19*03
2354 24 — 117-50 9520 2-54 6 —
Meteorologično poročilo.
Viaina nad morjem 306 2.    Srednji zračni tlak 738 0 mm
Sept |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
9.	9. zv.	739 1	170	el szahod	jasno
10.	7. zj.	7391	131	brezvetr.	megla
■	2. pop.	7381	240	si sever	del. jasno
norraale: 15-7°. — Padavina v mm 00.
Potrtega srca javljamo v lastnem in sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nepozabna sestra, gospodična
Jani Jugoviz
soimetnica tvrdke A. Globotscknig v Stražišču pri Kranju
danes ob 9. uri dopoldne, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki drage pokojnice pre-neso se v nederjo, dne 11. septembra, ob pol 6. uri popoldne na župno pokopališče v Šmartnem pri Kranju in tam polože k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica brala se bode dne 13. t. m., ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi pri sv. Martinu.
Stražišce pri Kranju, 9. sept. 1904.
Peter Jugoviz, brat. — EHta Ma-tajc roj. Jugoviz, Leopoldina Sav-nik roj. Jugoviz, sestri. 2608
Ljubljansko prottovoljno gasilno In reševalno društvo
potrtim srcem naznanja članom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je preljubljeni, čislani in spoStovani štiriindvajsetletni društveni član in duhovnik, gospod \
Ivan Gnjezda
konsistorijalni svetnik, c. kr. real-čni profesor, imetnik zlatega zaslužnega križca s krono i. t. d.
danes po dolgi, zelo mučni bolezni ob osmih zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagega pokojnika se bode v hiši žalosti, Komenskega ulice št. 12, blagoslovilo in odtod v ponedeljek, dne 12. septembra 1904 ob štirih popoldne prepeljalo na pokopališče k Sv. Krištofu.
Pokojnik bodi priporočen v blag spomin!
V Ljubljani, 10. septembra 1904.
8820
Odbor.
Teško prebavljenje
kstsr v želodcu, dyspeps!Je, pomsnjkanjs slsstl do Jsdlj, zgsgo itd., kakor tudi
katari v sapniku,
zasllzenje, ksšelj, hripsvost so one bolezni, pri katerih se
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. 6—3
V Ljubljani se dobiva pri Mihsslu Ksstner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah]
se sprejmejo na hrano in stanovanje. Gradišče št. IO, I. ndatr. 2690—1
Hišnik
i
se sprejme takoj.  Prosto stanovanje.
Več pove upravniotvo „ Slovenskega Naroda*. 2618
1 i 2 mlajši tdci
iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje in hrano.   Na razpolago je tudi glasovir. 2616—1 Naslov pri uprav. „Slov. Najoda".
Prepisovalec
Išče se <>sebo, ki ima zelo lepo pisavo in ki bi prevzela prepisati doma akte. 2609
Ponudbe pod „Prepisnina" na upravništvn „Slovenskega Naroda".
kavarna
danes in Jutri vso noč odprta*
Uftojam si naznanjati, da bo ob vseh sobotah, nedeljah ta praznikih kavarna odprta vso noč.-
Z vetespoStovanJem
262i 7ric JCovak.
Službe iščoči
vsakršnega poklica, ki se hote pečati s prodajanjem nekega lahko raz pečavajočega predmeta, dobe lahko proti mesečni gotovi plači in visoki proviziji hitro službo. 2822—1 Ponudbe pod ,,M. O. 1069" na naslov Haaaentein & Voglor. A. G.
Glavni dobitek ^
K 180.000
Žrebanje dna 1 oktobra 190«.
Promese k Tiskim srečkam a K 7
2617 priporoča in se dobe pri
ljubljanski kreditni banki v Cjnbljani.
mlada, lepa,  pristne pasme, Je   naprodaj v
LJubljani, v Kolodvorskih ulicah ht 7. — Pristnost pasme te lsbko vsakčas dokaže z rodovnikom. 2612
V Kranju
se lepo, snažno stanovanje v I.
nadstropju s 4 sobami, kuhinjo, shrambo in kletjo takoj odda. Vpeljana je povsod električna razsvetljava. 261* Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Komi
za papirno stroko, zmolen obeh deželnih jezikov,   se išče za takojšnji nastop. 2591—j VcČ pove uprav. „Slov. Naroda".
Dijaki
co
i
sprejme takoj
Franjo Škrboc, L*o±
(Notranjsko). 2677-1
Gospodična
z večletno notarsko prakso želi preme-niti dosedanje mesto. Gre tndi na deželo. — Dopisi naj se pošljejo pod Črko J. L. 33 poste restante Ljubljana. 2600-1
slovenskega in nemškega jezika zmožen (vojaščine prosti imajo prednost) se sprejme pri tvrdki 2598—1
SLAVINEC & ŠELEKER
Šmartno pri Litiji.
Stenografa
veščega slovenske in nemške stenografije sprejme
dr. Kari Triller
odvetnik v Ljubljani.
Strojepisci imajo prednost. Plača po dogovoru. 2640 3
Gospodična
iz dobre družine, z lepimi prikupim maner.imi, odločna, na strogi red navajena, pravilne slovenščine in nemščine zmožna, išče se kot dražica k dvema dečkoma izven Ljubljane. Zmožna mora biti, pomagati dečkoma pri ponavljanju ljudakošolakih predmetov. Učiteljski ali vrtna-riški izpit nepotreben; zadostuje omenjeni nalogi primerna šolska in dobra domača vzgoja. Ponudbe z zahtevami in prepisom zadnjega sol. event. druzih službenih spričeval pod „Družica- na upravu. „Šlov. Nar.** 2611—1
Ecole des Modes.
se sprejmejo pri učiteljski rodbini na hrano in stanovanje. Povpraša naj se:
Rimska cesta 1, vrata 18.
$va dijaka
iz boljše hiše sprejme na hrano in stanovanje učiteljska rodbina. Imela bo-deta svojo sobo. Skrbno nadzorstvo.
Naslov se izve v upravništvn „ Slovenskega Naroda". 2648 a
M[arija Sever
učiteljica klavirja
J>určičev trg štev. S
Javlja, da Jo Je dobiti doma v^a/r dan od 11.—12. ure. 2696—1
3 dijaki \
se sprejmejo na stanovanje v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo
Francovo nabrežje 7, III. nad.
išče primerne službe v kaki pisarni.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda4*. 2692—1
Mlad gospod
išče sobo s hrano in postrežbo.
Ponudbe pod šifro: JL J. 55", poste restante, Ljubljana. *690—1
V hotelu „Lloyd"
je na razpolago velika 268^
za društvene vačere ter za svatbe.
Vhod iz Sv. Petra in Miklošičeve ceste.
Pozor!
Oddajo se tri sobe s sedmimi posteljami. Pripravne za gospode in dijake. Na željo tudi hrana in postrežba. — Več se izve na Opekarski cesti, Male čolnarske ulice štev. 14. 26C7-1
Stanovanja
j v novi hisi na meji Ljubljane (za juž-j nim kolodvorom) se oddajo za I. november v najem. — V isti hiši je ' oddati tudi  klet, ki je pripravna za pek arij o.
Več pove Andrej Trakan, Ceg-narjeve ulice št. 4. 2606-1
Novi tečaj v prikrojevanju
= se prične 15. t. m.
c. kr. ki vlade Koncesijon ile
Rnailove ulice št. 5. 1
čudovito ceno
prodajam nove brezhibne visokoramne šivalna stroje „Singer" za dom in
za obrt s 61etnim jamstvom proti gotovemu plačilu. Ročui šivalni stroj K 42—, družinski stroj, ki se goni z nogo K 49, Ringbchiff K 78, Centralbobbin K 90 s pokrovcem in pri-tiklino. Cenovniki ob sklicevanju na ,Slov. Narod" gratis. Razpošilja se proti plačilu K 16, ostanek po povzetju ; plačila na obroke so absolutno isključena.
M. Rundbakin. Dunaj IX/> Lictitensteinstr.
it. 23. Ustanovljeno 1875.) 16-1
Zaradi bolehnosti prodam takoj svojo enonadstropno hišo v Črnomlju s klavnico ter z gostilniško in mesarsko koncesijo, event. tudi z vso pritiklino Poslopje je v dobrem stanu, obrt pa staroznana in dobro idoča.
Natanineje se izve pri lastniku
Francetu Jermanu
gostilničarju in mesarju v Črnomlju.
Krompir
suhe gobe, češminjevo zrnje, bukov žir (bukuce),  hrastov želod, divji kostanj in brinje     •jr.M i kupuje in takoj plačuje
po naj%lajl eeul
JOS. LEUC v Ljubljani
pri nevem Franc Jože totem mostu.
68
3+D
 X
D8+/^^C
Sele ali 2 mala dijaka
iz dobre rodbine sprejme v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo izobražena rodbina. 2556-a
Kje? pove uprav. BSlov. Naroda".
Dijak
nižjih razredov, se sprejme v učiteljski rodbini na hrano in stanovanje.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2499 -3
Dve šolski deklici
iz boljše liiSe se sprejmeta na hrano in stanovanje. Na razpolago je glasovir. Doma tudi pouk v lasčini in eventualno v francoščini.
Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 2669-2
Učenca
ki je obiskoval prvi razred gimnazije ali realke sprejme v trgovino mešanega blaga Mijo Strause v Spodnji Idriji 2 43-3
mu iS
dobe takoj stalnega dela pri 2
Jakobu Homovcu
mizarskem  mojstru   v Cirknici.
Učenec
-o
tO ("NJ
ki je dovrši z dobrim uspehom ljudsko šolo, se sprejme takoj pri tvrdki
LEOPOLD JONKO
trgovina z mešanim blagom v BOVCU.
Trirti piči
že 9 let pri eni tvrdki, vojaščine prost, želi stopiti v trgovino z mešanim blagom in železnino, bodisi v mestu ali na deželi. 2570—3 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Spretno šiviljo
sprejme takoj proti dobri plači Ivana Skrabar, Francovo nabrežje št. 5.
Istotam sprejmejo se tudi 2535—2
v pouk, katere imajo veselje do šivanja.
Vnovi hiši
ob državni cesti v Sp. Šiški Št. 195 je Še več stanovanj za oddati.
Več se izve istotam od dne 1. novembra t. 1. dalje. 2458—3
Solicitatorja
ali izvežbanega pisarja za svojo notarsko pisarno v Višnji gori sprejmem ———— takoj. —^—
Kari pleiweiss
- c. kr. notar. -
C5 tO
na meji Ljubljane (za južnim kolodvorom) ee proda. — Pri hiši je 13 m dolga, 9 m široka in 3.30 m visoka klet, ki se da v slučaju, da se hiša ne proda, v najem. Klet je pripravna tudi za pekarijo. — Več pove Andrej Trškan, Cegnarjeve ulice 4.
g"kladatetaW tirni vV    u'      Je do«tat iu
Kot pisar
ali sluga v pisarni želi mesta mlad mož.
Ponudbe se prosi na upravništvo „Slov. Naroda".   ' 2487—2
Dobro ohranjeno
šlelaže
za špecerijsko prodajalno so naprodaj. 2&61-3
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Mi
od 600—700 lf dobro ohranjeni, se dobe
Rimska cesta št. 11. 2565-1
se proda pristni dolenjec, istrijanec, rebula in Črnina. Vina je v kleti nad 80 hI. Kdor želi dobra vina, naj se potrudi v gostilno Reiningnaua v Spodnji Šiški.
Istotam je tudi naprodaj: vinska posoda, pohištvo ter vinograd z grozdjem vred. 2512-3
Ceno eeško
posteljno perje!
5 kg novega skubUenega K 960, boljšega K 12*—; belega jako mehkega, skubyenega K 18-—; K 24'— snežnobelega, mehkega, skubljenega K 30— K 36*—. Pošilja se frako proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame 2       proti povrnitvi poštnih stroškov. 2471
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Čeikem.
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 2602
priporoča in naruesea le bolj me
službe iskajoče vsake vrste
za LJubljano ln drugod. Potnima tukaj. — \m»iiriie|e v pisarni« — Vestna in kolikor možno hitra postrežba zaa-otovjena.
10o000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, Crnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Val a pari samo & H
Za naročitev zadostuje dolgost.
2586 Razpošiljanje po p« zetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov st. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Kralj, praski stanovski urad Oberhausen, Renska provincija.
A. R. St. 672.
2589
Oklic.
Daje se v javno vednost, da se nameravata poročiti t
1. ) Premogar  (kopač*) Anton Poženel,
stanujoč v Oberbausnu, sin rudarja Jožefa Poženeia in njegove žene Marije roj. Ažbič, oba umrla in naposled stanujoča v Idriji.
2. ) Delavka Antonija Koler, stanujoča v
Oberbausnu, hči rudarskega invalida Jožefa Kolerja in njegove žene Marije roj. Poljanec, oba stanujoča v Idriji. Ta oklic se ima objaviti v občinah Oberhausen in Idrija, okr. glavarstvo Logatec na Kranjskem.
Oberhausen, 3 septembra 1904.
L. 8.
Stanovski uradnik Delstung 8. r.
55
55
Grenčica
"Plorian"
in liker 6-806
Florian"
najboljša kapljica za želodec.
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poStnine prosto razpošilja
prlv. 9enwanen-Apotheke
Frankfurt a. M. 641—89
Ljudevit Borovnik
puikur   v   Korov IJah (Ferlaeh) na Horoakeni
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p u šok za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila« ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. ii6
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—31
VOZOV.
= Zanimive znamenitosti! =
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrsta.
Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti. V soboto, 10.  septembra 1904: Zadnji dan razstave a
Potovanje po Hrvaškem.
V nedeljo, 11. septembra 1904: Zanimivo potovanje po
Vzhodnji Afriki.
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.       10 serij 3 K.
Za soli in društva znižana vstopnina.
Vlak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprlo od O. do i*, ure dopoldne In od «. do ». ure popoldne.
Z odličnim spoštovanjem 2593 rsLTria.a.t©13etTro.
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, ro-_ let, lesenih in železnih zatvornic
za okna in prodajainice
G. Skrbic
Zagreb, Ilica 40
priporoča 467—19 svoje priznano solidne, točne ln cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
ae odda
Rakeku 26542 takoj v najem.
2 deklic
iz dobre rodbine ali pa dostojno goapico sprejme v dobro in vestno nadzorstvo boljša rodbina bre,z otrok. Posebna soba. Blelweisova cesta 7, I.
Sprejmem takoj tri dobre
sobne slikarske pomoćnike, firkoslikarja in vajenca.3
IVAN ŠTRUKELJ
sobni, napisni in dekoracijski slikar Sv. Florijana ulice 28 v Ljubljani.
Vsled trgovinskih razmer se proda ali da v najem pod ugodnimi pogoji
nova hiša
s prostornimi kletmi za trgovino z vinom in žganjem na veliko ; v hiši je prostorna klet za 15 vagonov vina; prometa na leto do 4000 hektolitrov. 2)97 7 Natančneje se izve pri posestniku Josipu Rossiju, v Zagorju ob S.
4$
2417- 5
Kdor želi elegantno obleko po meri, naj se obrne na
J0S.R0 JINA
• • • Ljubljana • • • šelenburgove ulice štev. 5.
Sprejmem   takoj  3 starejše
in sicer dva za finejša dela in enega za večja dela. 2572-2
Tedenska plača po zmožnosti od gld. 12-— do gld. 16*—.
Jran Čuden, urar
Ejubljana.
Nepremočljlvf
dežni plasci
iz orig. angleškega dvojn. blaga
iz ovčje volne z gumijevo vlogo
2504-2    in vsakovrstni gumifevl pBaš^i
za gospode, dame in otroke.
Vzorci, cene in navodilo za jemanje mere z obratno poŠto.
Paget <£ C o.,
Dunaj I, Riemergasse 13.
Lepo istrijansko
brinje
ter fige za Žganje kuhati in pristni
kranjski brinovec
razpošilja po najnižji ceni
Ant. de Gleria, Dol. Logatec.
Vzorci se na zahtevo franko do-pošiljajo. 2667 -1
Pijte
Klauerjev J
Triglav"
najzdravejši vseh likerjev.
V najam sa odda
g*ostiln.3L
na Gorenjskem blizu kolodvora in tovarne.
Naslov pove  upravništvo „Slov. Naroda". 2863—2
Deklice
vzame za prihodnje šolsko leto na
stanovanje in hrano izobražena rodbi na.
Kje — se izve v upravništvu ,Slov. Naroda". 2211-5
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2260-10
Fran Caselo
^a/«~{j«»t. a- ulice M.O.
Gobe.
Specialist kupuje suhe gobe v vsaki množini in jih takoj plačuje po najvišjih cenah. — Ponudbe in vzorce na naslov R. Lovvith & Co., Dunaj V., Schon brunnerstrasse 115. 2505—2
Učenec
se sprejme v drogeriji  25C9—3
ANTON KANC
Natančneje se poizve istotam.
ki se hoče posvetiti notarijatu, sprejme se s 1. oktobrom t. 1. v notarsko pisarno v Ljubljani. Ponudbe  sprejema upravništvo „Slov. Naroda". 2601-3
Stanovanje
s štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaletovih ulicah štev. 3, zraveu justicnega poslopja.
Več se izve istotam. 2324-9
Enonadstropna hj&g
z gostilno, velikim vrtom in tudi
nekaj travnika  se proda iz proste roke za 26.000 kron. — Hiša se na haja na Dolenjski cesti. 2674—2 VeČ se poizve pri gospodu Jožefu Perhaucu v Ljubljani, Dunajska c. 6.
z majhnim vrtom, na Miklošičevi cesti št. 36, se oddajo s 1. februarjem L90 v najem. 2341-4 Pojasnila daje Avg. Jenko, pek. mojster, Marije Terezije cesta št. 7.
s
U
ki ume delati komate, se sprejme tak pri Ivanu Kravosu, sedlarju v Gorici, ulica Vetturini it. 3. M
Ravnotam se sprejme tudi
Dva dobro izvežbana
v
ki znata delati vinske sode, in dva, ki znata delati škate, sprejme takoj
Anton Klančar
sodarski mojster         2b'di 3
i Šmartnem pri Litiji*
rUru   |»0 cloffO« »»rt«.
Lepa nova hiša
z velikim vrtom, vili podobna, E> mi nut od Ljubljane oddaljena, ki douasa 2800 K letne uajemŠČine in je za vsako obrt pripravna, se zaradi odpotovauja takoj proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji.
VeČ pove upravništvo „Sloveuskcg* Naroda". 2k>7 3
D38B
4274
Trije
boljše rodbine se sprejmejo na stanovanje in hrano.
VeČ se izve na Sv. Petra cesti št. 77 v pritličju. 2545 -3
z vrtom za zelenjavo in s špecerijsko  prodajalno se iz proste roke proda v Ljubljani.      2547 2 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda"-
Avskultant
z dveletno sodnijsko prakso, med temi Štiri mesece pri odvetniku, želi vstopiti kot notarski kandidat.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2552 -3
Kupim
50.000 krljev
in sicer 2531—3
■(fcO.OOO smrekovih 90.000 jelkotili ft.OOO borovih 9.000 tira« to t i it 9.000 buk o v Hi
postavljene v Ljubljano. (Kupim tudi manjše množine od 10 kosov npprej ) Ponudbe s ceno na
A. DEGHENGHI, Ljubljana.
IIn vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja . MAGGI-jevo p£J: JUHINO ZAČIMBO kajti nekaj kapljic — ki se pridenejo gotovi juhi — zadošča, da dobe slabe juhe, polivke, zelenjave itd. naenkrat presenetljiv, močan okus. 2566 Dobi se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikatesami In v drogerijah v stekieničicah od 50 v. (če se potem napolni od 40 v.) dalje.
HRANIT
»prejema eavarovanja Človeškega živ-[ljenja po naj razno vrstnej Bih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko | nobena draga eavarovalnica. Zlasti I je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z smanjšujočimi se vplačili.
I Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banka v Pragri. Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapiiallje: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase drŽave
s mrikozl Mlovaniko • narodno upravo. 3—104
Vi* pojainila daje:
Generalni za eto p v Ljubljani, fieprar pisarne so v lastne) bancnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj m najknlantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdatne podpore v narodne in obCnokoristne namene.
kovaškega učenca
sprejme takoj 2578
Grist. O u ± e 1, kovač
Gradec nad Brezami, Koroško.
(Grades ob Friesach).
tO
SODI
po 5, 2l/v 1 in V2 veder so naprodaj
Sv. Petra nasip štev. 41.
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
VABIL^O
gospodov častnih, podpornih in pravih članov
trgovskega bolniškega in podpornega društva y Ljubljani
na
66. redni občni zbor
ki 86 vrši
v nedeljo, dne 25. septembra točno ob 10. uri dopoldne
v sejni dvorani mestne hiše.
Dnevni speci.
1. Volitev 1 odbornika namesto odstopivšega ravnatelja gosp. Ivan Kneza.
2. Računsko poročilo ravnateljstva o poslovanju in stanju društva za 1. 1903.
3. Poročilo revizijskega odseka o pregledanju računskih sklepov za 1. 1903. in
o skontrirauju imovine
4. Predlog ravnateljstva na odobrenje jedenkratnih fakultativnih podpor, ki jih
je ravnateljstvo dovolilo in izplačalo leta 1903. T>. Predlog ravnateljstva na podelitev izrednih podpor članom za 1. 1904. 6. Samostojni predlogi članov, ki se morajo  po  §  43. društvenih  pravil vsaj
osem dni pred občnim zborom izročiti pismeno ravnateljstvu.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1904. 26:6
Matej Treun Alojzij Lilleg
ravnatelja namestnik. tajnik.
^c5>Vx^*- -   - - . <    ■ ■  * ' •'• -- * v*-' -:"~-j> •
8585—1
Dvorski trg 3.
od i. novembra dalje
Prešernove ulice 3.
Pariški svetovna razstava 1900.
DljD0CTEUR P1EBB*
Svet«
loolavna ustn<
Dobiva te povsod.
voda.
972—46
Zahtevajte le čistilni ekstrakt Globus
kakor ga kaže ta podoba
PUTZ- / ^"S^
3 rj.
W/ £rffejStna, • ^eipziOi^?, rotore SfrkJ«^II
EXTRAC
2-stesPutzffli!
ker se ponaja        2 2444—1
mnogo malovrednlh
posnetkov. Fritz Schulz jun.
Aktiengesellschaft, Leipzig u. Eger.
Čez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ^cenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „SIov. Narodu", pa tudi »Slovenec" ter »Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju nase lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote", nehote*.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
V zarji mladosti.
2584—1
Zbirka pesmic in po-vestic za šolsko mladino je izišla ter se dobiva pri založniku A. Slatnar, tiskarna v Kamniku. Cena 6o vinarjev, po pošti 70 vinarjev, za več izvodov skupaj primeren popust.
V tiskarni v Kamniku se naroča
skladni koledar za I
: 1905.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz Tro2saa.espBi reda.
Veljaven od dne 1. junija 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. nri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ino most, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 2 juuija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. nri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od i. junija naprej. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pontabelj Celovec, Franzensfeste, Moi akovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gast^in, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndjevice, Plzen, Marijine ?are, Heb, Francove vare, Karlove v^re, Prago, (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo <L ubljana-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in II. razreda), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Maiijine vare, Prago (Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznik:b od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solno^rada. — Ob 10. uri 4o m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešam vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zve:er. Ob 9. uri 56 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
St. 7551.
2613-J
iti j e. kr. t
O oddaji
srn
m \ li
se razpisuje natečaj za leti 1905. in 1906.
Pismene, z 1 krono kolekovane ponudbe,  ki morajo biti opremljene s pobotnico c. kr. blagajne o položitvi 10" 0 vadija, vposlati je najdalje
do 30. septembra 1904 II. ure dopoldne
v c. kr. tobačno glavno tovarno v Ljubljani.
Natančnejši pogoji o oddajalnih delih se lahko vpogledajo vsak dan v uradni pisarni.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 7. septembra 1904.
Jzvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
MONTE CHRISTO
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „M0NTE CHRISTO".
Naprodaj v vsaki konaumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu. 1867—n
== TVORNICA AP0L0N0VIH SVEC in MILA na DUNAJU, VII. ==
3
Oljnate barve in glazurne barve iz emajla za prevlako lesa, kovin, kamenja, zidu itd.
- priporoča - 1 2564—1
= izdelovatelj barv In lakov Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
HENRIK VVIBBE
8-
Savonnet-r emontoarke na sidro
so najnovejše Roskopfske ure, ki imajo izvrstno in zajamčeno precizno kolesje na sidro z dvojnatim okvirjem in a 8 jako močnimi pokrovci (eden na vzmet) iz double zlata. To zlato je kovina, ki nikdar ne izgubi zlatega sijaja. Zaradi prekrasne opreme te ure BploBno občudujejo in jih od pravih zlatih ur ni moCi ločiti.
Cena gld. 5 —
Pristojna double-zlata dvojnata moška verižica gld 150. Vsaki uri priložim blatni jamstveni list   Razpošilja samo
proti povzetju 1 8220—3
Dunaj, I., Poatgaaae 2.
Pivovarniška restavracija „PERLES" v Ljubljani
Prešernove ulice št. O.
Prešernove ulice št. 9.
Priporočam p. n. obč. svojo vsestransko kot dobro pripoznano
kuhinjo in klet
— po nizkih cenah. —
Posebna klubova soba za družbe . . Glasovir na razpolago. . . Ruski biljard. . . Ugodni abonement na hrano.
Za mnogobrojni obisk proseč se beležim z najodličnejšim spoštovanjem vdani •f«.«^«*   #if •«
2488-3     Jvan Etpic.
St. 1815.
2B28—3
Na mestni nižji realki v Idriji je popolniti z dnem 15. kimavca 1904 mesti
v • 1     1 •      za matematiko
in fiziko
pravega učitelja
veroućitelja
s prejemki in pravicami določenimi v zakonu z dne 19. kimavca 1898 drž. zak. Št. 173.
Prošnje, naslovljene na občinski odbor mesta Idrije, je vložiti službenim potom z vsemi potrebnimi prilogami
do dne 12. klmovca 1904
pri ravnateljstvu mestne nižje realke v Idriji.
dne 2. kimavca 1904.
iz chevreax-usnja, boxcalf-usnja, teletine itd. li je priznano najboljše
Nam@£'-G L O BIN
J»\^c^^^^^^^3v| ki brez truda povzroča     II 2448-2
f^ga&gl  prekrasen blesk!
Konservira in ohranja usnje mehko PreprOHlo rainanje!^
i t j ■■  - Dobiva 8e skoro v vseh trgovinah.
1FRITZ SCHULTZ jun., Akt-Ges., Eger i. B., Leipzig.
Novo!
Novo!
Amerikanske avtomatične = samobasalne puške na šibre
4_37 $\$tem £rovnmq.
= Istotako imam veliko zalogo =
pušk in revolverjev
= najnovejših sistemov po najnižjih cenah. = Se vljudno priporoča FRAN SEV^^IK
Ceniki na zahtevanje za- ju K —
stonj in poštnine prosto.      pUŠKar,  ZldOVSKO  UIIC6 /.
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v tjubliani
Sv. Patra cesta itav. 2
Filijalka:
Raaljava ceata Uav. 7
priporoča: Najboljša urejeno salego rmm-
llCDeprw  papirji«, trfov-
Mltlsi in poilovnlh Itujl*;,
«ol*UIH iieikov, bftljea-
■tle, črnil* Itd. Dimnih,   A % MtrlJ«l4«t ige-
dotlns z» IJu«1mI*«»v sole. \MMteii»ke table za Crnl%-
fc%o raeunlco. Šolske iknjlge z« ljudske
s o le«
IHolliirenlke v raznih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Hipe slovensklkllteratov. Mazno galauler. blago itd.
Nizke cene, tečna li solidna postrežba.
JOSIP STUPICA
Jerntenar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev, 6,
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih, oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
—Cene nizke. ■ ♦
i
L
m
M
a
O
T o
e
H L
Najboljši kosmetiški predmeti so:
A
A A
ida
miio po 60 h cream po I K
za olepSanje polti in telesa.
Tdflustna v°da
po
zobni prašek
K, za gojitev zob in ust.
lds,asna yoda
lasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Alda", ki so oblastveno
varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Pb. Mardetschlager, kemik v LJubljani.
Nadomestke za „Aidotf zavračajte. I
Jv. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo 38
v Ljubljani, Stari trg št. 7
L ■      priporoča ■
olje zoper pran
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsaoega duha
po n»|nl^,|lk cenah:
1 k*. NO h, vee & 90 h, pri
nakupu večje množine Se ceneje.
ftovo! Patentirano Jfovo!
nepremoćljivo mazilo
za počrnenje rujavih Čevljev, usnja itd.
Zavarovalna banka naživljenje t Gothi
sjp • sn
Novo pravilo od i. Januarja 1904: Nezapadnoat od pričetka zavarovanja naprej, neizpodbitnoet in
svetovna polica po dveh letih.
Dividendo se na izbero porabi ali za znižanje premije ali brez nove zdravniške preiskave za zvišanje zavarovane vsote (letno zvišanje zavarovane vsote, celo s pravico do dividende).
Zastopnik v Ljubljani:
Židovske ulice štev. 4
170-9
Razid in likvidacija delniške družbe ..Pni Narodni dom" v Rudolfovera.
Delniška dražba „Prvi Narodni dom" v Rudolfovem je na občnem zboru dne 23. aprila 1904 sklenila svoj razid in likvidacijo. Ta sklep in način likvidacije, po katerem se ima vseh 200 delnic v 10. letih od leta 1907. počenši po 20 na leto izžrebati in delničarjem v nominalni vrednosti po 100 K brez obrestno izplačati, je c. kr. ministrstvo notranjih zadev z odlokom z dne 8. av gusta t. 1. št. 35.605 odobrilo. Likvidacijski odbor obstoja iz 5 članov in sicer treh na občnem zboru izvoljenih gg.: dr. Albin Poznik, c. kr. notar, Simon pl. Sladović, lekarnar in župan in Ivan Skerlj, c. kr. dež. sod. svet, vat v Rudolf ovem, in iz vsakokratnega predsednika „Narodne čitalnice1* v Rudolfovom ter vsakokratnega predsednika šolskega upravništva „Glasbene Matice" v Rudolfovem
To se objavlja in se obenem morebitni upniki delniške družbe „Prvi Narodni domu poživljajo, da oglasijo morebitne terjatve pri podpisani delniški družbi. 2449-c
Rudolf ovo, 30. avgusta 1904.
„Prti Narodni dom'1 v likvidaciji.
Hamburg-
=_Amerika
iz Ljubljane
v New-York
samo gid. 60
k dos/ro,   pronio hrano.
Odhod iz Ljubljane vsak ponedeljek,   torek   in četrtek
v tednu. 2603-1
Zastopnik;
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven
fcrange
Izvrstna  sigurna   vožnja z brzoparniki
samo « dni samo
Pojasnila se dajo povečkrat brezplaČu.
li
2f>&3—1
Nov sistem.
Trgovci, uradniki, učitelji, ki si hočejo pridobiti zadostnih dohodkov, naj se obrnejo k zavarovalni stroki. Vtem specialnem slučaju se bo dala vsakemu lajiku prilika, da se stroki popolnoma priuči, da lahko potem zdržema brez posebnega napora do-seza dobre uspehe. Pod , No v sistem' upravniŠtvu »Slovenskega Naroda".
■
-1
J
er
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da sera prov/,el od »Narodne Tiskarne* v Ljubljani v izključne razprodajo Jurčičeve brane spise, prtem letnike in posamezne Številke „ljubljanskoga Zvona m vse one knjige, katere so izšle v aiožbi „Narodne Tiskarne11. —
Tu knjige so.
Josip* Jurdioa »brani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne Številke ,,I«jublJ' unskoga Zvona14 po 40 kr.
Zbirka aakonov. i. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka aakonov. H. Kaz. pravdni red, veza* a 2 gld. 80 kr.
2 omiko vi sbranl spisi. I. svezek, broSiran a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: „4000*. Povest, brod. a 50 kr.
A. Aškerc: Ialot v Carigrad, bi os. a -m kr.
Turgenjev: Otoi In sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — Štiri novelo, h ros. k 20 kr. HeneS-Tfpl.i7.sky:   Blodno doJo.
Roman, broSiran a 70 kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan
k 50 kr.
Stat nem in is umbra: Časnikarstvo In nasl oasnlkl, broširano k 40 kr.
J e 1 i n e k: Ukrajinske damo. Povest,
broširan* a 15 kr. Halevj: Dnevnik, broSiran k 15 kr.
— Rasno pripovedka, bn>Sirane k 40 kr.
— Dve povesti, broS. a 26 kr. Thenriet:   TJndlna.  Povest, broS.
20 kr.
A.  Trstenjak:   Slovensko   gloda 3K llsde, broSiran izvod k 1 gld. W Jur6i6: Listki, broS. k 15 kr. Q
— Qrogor6i6ovim kritikom, broS. k Js\ ao kr.
Avstrijski patrijot: irPsrt#lweson dor Slaven4', broširano k 5o kr.
Po znlisnl oonl priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, priliko In roki. Prej
60 kr., sedaj namo BO IcsN W
Sprejemam tudi naročila na vse modne žarnale, na :g( vse domače in tuje časnike ter knjige. ~5uQ 1q
3
40
9999922
2551-2
Oklic
A 170/4 13
s katerim se išče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku naznanja, da je umrl dne 25. februarja 1904 v deželni bolnici v Sarajevu I. Gavtroža, zapustivši naredbo poslednje volje, v kateri je postavil za dediče svoje sorodnike.
Ker je sodišču bivališče edinega zapustnikovega brata Franceta Gavtroža, ki je bil dlje časa čevljarski pomočnik v Stobu pri Domžalah, uezrano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z glasivšimi se dediči in z njegovim postavljenim oskrbnikom g. dr. Alojzij Krautom, odvetnikom v Kamniku.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku
oddelek I., dne 26. avgusta 1904. Regaliy.
.o:;e::o::cco:;co^
£ xOE3^    FRAN CHRISTOPH-ov g
svetli lak za tlž*^1*
je brez duha, se hitro suš! in dolgo traja. "V Xjj"CL"blja-xo.i:
k Anton Stacul in Brata Eberl.
V Škofji Loki: Matevž Žigron; v Kranju Fr. Dolenz; S v Postojni: C. Pikel. 82*-9
(Uf
1
m
D. SERAVALLI
tjubljana x Slomškove ulice štev. 19 x Zjubljana
Izdeiovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se Č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—34
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
)K Delo okusno in solidno z garancijo, £
Cene po dogovora nizke.   Postrežba točna.
I
AfiDROPOGON"
(Iznajti ŽlelJ P« Hcrrniami, Zgornja Polskava)
e najboljše, V8a pričakovanja prekaSa-joCe sredstvo zn rast katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, Kl zabrani Izpadanje las In odstrani pra-Itaje.
ZnaCilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja.  Cena steklenice 51 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga In razpošiljate v v EJ ubijan I pri gospodu
Vaso Petričic-u.
V zalogi imata tudi gg. U. pl. Trn-l4oezv, A. Mane, E. Sark v ljub IJanl in g. A. Kant v Kranju. Dobiva se tudi v IVorem mestu v lekarni pri „Angelju".
't. -:\ Preprodajalci popust. 12—28
Pozor!
1 i Radi preselitve
33
modno in svileno blago
K mnogobrojnemu obisku se priporoča
Ernest Sark
Stari trg štev. I.
CD
* • ^— * *
Modna trgovina se nahaja od I. novembra nadalje v sedanji Schwentnerjevi trgovini na vogalu Židovske ul-ce in Dvornega trga. 2451-3
CD
J-IOZOJ
AVGUST REPIC
sodar 39 LJubljana, Kolezijske ulice 16
(*sr Trnovem) izdeluje,  prodaja in popravlja
vsakovrstne
po najnižjih eenan.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik  glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno In debelo.
Ceniki  bremplačno. =5>S
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št 18
izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi vse v to stroko spadaj oee predmete lastnega izdelka.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarska
zadruge v St. Vidu nad Ljubljano.
5rS
m
»S
m
ea
£fci2
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
JU.jalke:
Glavni trg 6
Sv. Petra cesta 26
H
i
2: ,\<:'-k
m
Bi m
an
**» «*,» **» *A»
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah.
Dne 16. septembra t. I. ob IO. url dopoldne se bo vršila pri c. kr. državni žrebcarnl v Gradcu
ponudbena razprava v svrho ugotovitve potrebščine kruha, ovsa in slame
za čas od 1. januarja do konca decembra I905 za o. kr. državni žrebčarski oddelek št. 3 na Selu pri Ljubljani.
Na to se opozarjajo reflektantje s pripomnjo, da se dobe obširna naznanila s ponudbenimi uzorci vred brezplačno pri žrebčarni, kakor tudi pri gori navedenem oddelku, kjer se labko vpogledajo  tudi pogoji ponudbene razprave.
V Gradcu, avgusta meseca 1904.
2473-3    Od. c- Isr. žrebčarne "V G-radcu.
Vsekdar najnovejše pravo
GRAMOFONE
in plo&ce v veliki Izberi dobijo
le pri zastopniku Nemške deln družbe za gramofone
RUDOLFU WEBER
urarju
Ljubljana
DunsiJiskM. cesta &t. £20
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa")*
Prodajan....
na .. ,.....
obroki  .. ..
.. Zanenjavam
...... stare
......ploščo
1716-24
Na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) se prične šolsko leto 1904 I905 s slovesno službo božjo
dne 18. septembra 1904.
Nanovo vstopajoči učenci se bodo vpisovali: v I. razred dne 15. septembra od 9.—12. ure, v ostale razrede dne 16. septembra od 9.—12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne.
Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta 1894, št. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije
V Ljubljani, 5. septembra 1904.
2526 3
Jb9%
Hi
6*3
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi ržeiii kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
BV Na mednarodni razstavi za živila v Bordeaunu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 163-68
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 >6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo.
.Ste
rti
m
m
xkkxxxxxkxxxxxxkkx*xxxxkxxkkx
n
H
n n n n n n
n
Avgust Žabkar
v Cjubljani, Dunajska cesta
858-26
x
n n n n n n
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovSčini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaglnlh naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega Železa in sicer: grobne križe, kotle, peci« vrtne klopi« ml*e. stebre, 1 rombe za votlo Itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
--—- k
Načrti in proračuni        u»i zalito vanje uu ruzpola|ru( ^* ▼ »e pa p o primorala tovarniških cenah. ^
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx*xxxx
899
St. 7.295.
Razglas.
2600-2
Podpisana c. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani razpisuje v dobavo
premoga za leto 1905., 1906., oziroma 1907.
konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K in opremljene s pobotnico v 10% varščini, zaračunjeni po zaslužku za leto 1905. in vloženi pri kaki c. kr. blagajni, katere naj imajo na zunanji strani zavitka napis: „Ponudba za dobavo premoga k št. 7.295/1904", vložiti se morajo najkasneje
do 22. klmovca 1.1. 11. uro dopoldne
pri podpisani c. kr. tobačni glavni tovarni.
V letu 1905. se bode potrebovalo 24.000 meterskib stotov premoga.
Potrebna množina premoga za leto 1906., oziroma 1907., v približno enaki visokosti leta 1905., naznanila se bode zalagatelju pred pretekom leta 1905., oziroma 1906.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 29. vel. srpana 1904.
vljev
gospode, dame, otroke In častnike.
Gamaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
50
D. H. Pollak * Co., Dunaj.
Ustanovljeno 1. 1862.
Telefon štev. 584
c ,n kr. dvorni
DXJIX-A-J"9^V1Z., IiI«.i«erStx*O.S«0  TI,    vogal Burggasse.
USTct^eč^a In najobsežnejša zalega
peci
navadnih In tudi najelegantnejše opremljenih. ■■
p   Specialiteta: v vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijske
polnilne peči od K 15 — naprej.
Štedilniki, ognjišča * strojna ognjišča JJa
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd.   2459-3 Spec%n^tk^
Po visoki kralj, deže-m vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo ^Isia alkaUžko-
lovačka kiselica
ni samo najboljša in naj zdrave j 3a ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna voda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehu ja kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice"
&',lPiigSif
Zagreb, Ilica št. 17.
487—60
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah In gostilnah.
Mehanik
Ivan Škerl
St. 10.939.
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  stroji pa najnižji ceni.
BI e t U le in v to stroko spadajoča popravila izvršuje prav dobro In Mit.
A A AAAAAAAAAAAAAAM
A. KUNST
Ljubljana ^
Židovske vilice -4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ns Izbsro.
V&akerfina naroČila izvršujejo se to-Cno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in eaznamenojejo. — Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
► ► ► ►
4
*WWWfffffWWWf Vt ¥VftfffftfTtC
****************************
m n n n n
n n m n n n n n * m n n n n m n n
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip it. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
Atedllnih ognjlžd
najprlproatejalh kakor tadi najfinejših,
a žulto medjo ali mesingom montiranih za obklada z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po eni. Vnanja naročila se hitro izvr&ć.
n n m n n n n m m n n
s
a
*n **************************
A.KRACZMER2a'oea
klavirjev
Ljiljana Sv. Petra cesta 6.
4
priporoča
popolno zaloge
r~ ff kratkih L klavirjev, mlgnonov In planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Proigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. 8tlnglv c. kr. dvorna zalaga-telja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo In Izvršuje k podlaganje z usnjem ji^m^^h^vmi   strokovnjaško Id prs-) MM m skrbno In zaračunavajo
najcenejše.
k:
jCammond
= najpopolnejši pisalni stro).
Vsekdar  ravne vrste.
Avtomatski o d tisk.
10 let jamstva. >*< Pošiljatev na poizkušnjo.
za urejanje
dopisov, obrazcev.
prospektov, v^ofoov,
2399-4
casopJNov   i. t. đ,   i, t. <1.
Praktični pisarniški predmeti.
Ferdinand Schrey
Dunaj I., Karntnerstrasse 26.
polovico cene
Sitim igo
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 38 I Špitalske ulice štev. 5. |
245B- 3
Podpisani deielni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika v Kostanjevici
z letno plačo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 24. septembra 1904
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovah v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 27. avgusta 1904.
^3 5 ^fv ' -
Preoblek-
Popravila.
i
L. Mikusch
tovarna dežnikov
LJubljana, Mestni trg
»»»»»»»
Priporočam se v dobavo najboljšega
trboveljskega premoga v kosili, kockah, iB drobcih in tudi zdrobljenega premoga. IHfl
(StUck-, VVurfel-,   Nusa- u. Griesskohle)
Pošiljam na drobno in cele vagone naravnost iz železnice ali iz svojega skladišča.
co o T*
(N
mm
Častitim naročnikom zagotavljam v naprej solidno in najboljšo postrežbo in pričakujem z veseljem cenjenih naročil
Z odličnim spoštovanjem
IVANKA TREO
v Ljubljani, Cesta na Rudolfovo železnico 8.
Razglas.
-\a c. kr. cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, ki nameravajo vstopiti v prvi ra/
v četrtek, dne 15. septembra
od 8. uri nadalje v ravnateljevi pisarni.
Vzprejemne preskušnje se bodo vršile v petek, IG. septembra pol 9 ure nadalje. Dotični učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njiho\ namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Vzprejemna taksa je določena na 6 K 80 v, ki se bo onim, ki presku ne bi prestali, vrnila.
Učencem, ki bo že doslej obiskovali ta zavod, se je javiti i 17. septembra pri ravnateljstva s šolskim izpričevalom zadnjega polletja tei plačati 2 K 80 v prispevka za učila in igrala.
Učenci, ki nameravajo pristopiti z dragih u&lllsč v 11 do Vili
razred tukajšnjega zavoda, naj si preskrbe na izpričevala zadnjega polletja pi pomnjo o pravilno naznanjenem odhoda.
Šolsko leto 1904 O.j. se prične 19. septembra s slovesno sv. mašo.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franc Jižafa državne gimnazije v Kranju
dne 1. septembra 1904 . 2479 I
■   Zopet znižane cene!!
samo
Is Ljubljane nn ffif vNew-York Dll gll.
Prosta hrana že v Bremenu.
Brzoparniki:
Kaiser filkeli II.
KroDprinz Wilhelm
Kaiser Wilklin der Grosse
(največji in najhitrejši parni ki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni W&~ "p| povišajo tena ameriških železnic 2421—3
ElfarJ TaTčar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari „Tlšlerjevl" gostilni.
^Varstvena znamka. Ustanovljeno  171 S.
Marijaceljske želodčne kapljice
edino prave iz Seliopfove lekarne „Zur (inadeii-
■nutter** v tgui-ijitBf.M Celju (Mariazell) v stekleničicah po
511 in »O vlu.
2475-2
Pristne le v stekleničicah, zavitih v zelenobelo paaaste fekat-ljice z varstveno znamko Marije pomočnice v Marijinem Celju.
Dobiva se v Ljubljani pri gosp. (hi*D»t*l«^lu   Plccoli|u^ dvornem
lekarnarju in v vseh drugih lekarnah. Če ne pa se naj naroce naravnost.
Optični zavod
Ljubljana
Jurčičev trg št. 3.
Podpisana zadruga je na svojem izrednem obenem zboru sklenila vsled podra-ženja usnja in vseh drugih potrebščin za čevljarsko stroko, podražiti čevljarske izdelke za sM&^C^I na kar se si. občinstvo g C J /rx tem Potom vljudno |Q opozarja.
čevljarska zadruga v Ljubljani
dne I. septembra 1904. 2497-2 A. ERJAVEC, načelnik.
ed(ofir Ji™ deca zvezda *
Jlntiuerpen
družbe pri pošteni in snažni po- ™~~~ strežbi. Natančen zanesljiv pouk in veiiavne listke po
Hitra in varna vožnja z moderno opravlje-niminovimi brzoparniki te solidne
pl^ilodelpbi«
za železnice i   in barke
delite v 978-17
3{e!odvorskih ulicah št. 41
== od južnega kolodvora na desno i-,-. Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE"
Ivan Nep. Resman.
največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
■Hm
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol Učinkujejo nedoseglj'vo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešuje o in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in Čreva. Prežono velike in male gliste ter vee od glist izhajaj«-če bolezni. Delujejo izborno uroti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Za-grreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 24*7 2
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št- 35, poleg cerkve sv. Marka,
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
t dueat (I? steklenic) t Ei.14 citirate (43 Mteltlenir) UftO H. « dueata *t«»ltl*nle)  H 14. I 5 ducatov (ttO MteUlemle) 14.
3 dueata (.Hi Mteklenlc*) 11 14. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur. kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župrik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanič, seljak iti.
Ustanovljena I. I360.
Mestna lekarna, Zabreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
Venci ^trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
ični zavod
FR. P. ZAJEC
LJubljana, Stari trg 26
priporoča veliko zaloge vsa-kovrsMiin ocai, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popra vi'a in poštar uaročitve, se izvrse točno cend in takoj
Josip Reich
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Poalreaba točna. 38 Cene nizke.
i
1 i
i
s
a
m m
■ mmm
co
to
12. p
co z
CD
--It
Spredaj ravna oblika,
ne li«, želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij Perschć
v Ljubljani Pred škofijo it. 21.
i
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—Električni obrat. H—
1
1842.
i
4
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. prlv. |už. Želez.
Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
/hIoui« čopičev za  pleskarje, slikarje in zidarje, stedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu Dajnovejse, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Rapidol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
B
i
i i
3
Pri nakupovanju
= suknenega = J in manufakturnega !   — blaga = I
se opozarja na tvrdko """■"■mit ^i^ " n mi
HUGO IHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah it. 4.
3
Velika zaloga
suknenih ostankov.'
________ a
i
„X&the"-voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi\in edino po svojem presenetljivem učinku. ,,Kathe"-voda za prsi se rabi le na zunaj, je torej primerna za vsakrSno konstitucijo ter je docela vegeta-bilna in zajamčeno neškodljiva. Staklenica stane 4 gld. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem        ^2119"—7
mdm. Kathe Menzel
Dunaj, 18. okr., Schulgasse 3, I. nadstr., vr. 50.
5
c
Karlovovarski
in
prašek za prebavljanje
a poprovo meto. ..Varstvena znamka kača44, prijetnega okusa, zdravniško priporočen in uporabljen pn motenju prebavljanja, kron. ielodćnem kataru, želodčnih krčih, gorečici, vzdigovanju v želodcu, neprijetnem vonju, klslikastemu vzpeha-vanju, pomanjkanju slasti. Neprestana vporaba odstrani vse želodčne slabosti. 2506 - 2 Priznanja dohajajo vsak dan.
BEaaaa &katl|lea 2 MmVm Pri 6. skatljicah franko. Glavna izvelovainica in razpošiljalnica: Medvedova lekarna v Mumperku na Moravskom al. 4». Naprodaj skoro v vseh lekarnah, če ne, naj se naroči naravnost.
j] Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane gobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloienih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za ttalone, upalne lil Jrtliltie sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95—36
^¥   ^W   ^W   ^W   ^W   ^W ^W V ^f'        ^W T   V T
t it
t:
Izdelovanje drož.
Edina krščanska tvrdka te stroke, opremljena   z   najnovejšimi stroji.
Gg. pekarje, mokarje in trgovce vabim, da pri meni poizkusijo drože domačega izdelka. 1
Cena vrste „00" kf/ — 92 h Cena vrste „000" k(/ I K — h Cena vrste „0000" kg I K 20 h
Od štirih kil naprej pošiljam po poŠti FRANKO. Prva   ljuliljan*lta  Izdeloi altilea   /ITMII IIK«IX
!
4 i
H
v.   t v. ■ -
rakovNkl
«071-6
-   r t^T^j   w-Tt4   *^T*>J  t«" tU  brT**J L^*T>- ^-T-fci V- -r-L     at^j L t
•v!
^        Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
$  18 milijonov kron.    nad 550.000 kron.
I Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trga zraven rotovža
s prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopolu dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitam. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vla
gateljem.
Za varnost vlog* jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnici.
Posoja se na zemljišča po 4s/4°. na leto. 2 obrestmi vred pa plaća vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°0 iaposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa zeli dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6o;ft izposojenega kapitala. 223-9
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in
sicer po 4Vi0/o do 5°/0-
SPECIALNA IZVRŠITEV
stropov In streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom In glivami, brez vporsbe železnih opor.
Specialna obrt za grafe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
»    ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCHUPPLER o o
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. Dalje  stopnice, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec 1n cenilec.   varle; mo*°™' vodne ,n
r kanalizacijske naprave,
235—34
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
čistilne naprave ze kap-nico, utrjevanje kleti proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna dela vsake . vrste. ~
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
The Gresham"
i zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo: 2043-3
Dunaj, I., Giselastrasse št. 1
W lil m i druslva.
DniStvena aktiva dne* 31. decembra 1903 ........... kron *£j*&*2£--
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1903......                        . „     31,994.339 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za povratne kupe itd.
od obstajanja družbe (1848)........ ..... . ^S£22S£""
Med letom 1903 je društvo izpostavilo 6613 polic z glavnico    .      . m     42,992 71<J — Kot varstvo za avstrijske zavarovance je vlada pripoznala nastopne vrednosti: Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je
* znašala 14. aprila 1904 ...............K 26,416 938 10 nom.
Posestvo na Dunaju..................» ^2XJ?£~~
Posestvo v Pragi...................> *JJ
Izplačana posojda zavarovancem............ aniKkjm ia_
K 31,562 672 23
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
Generalni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani, na Franc Jožef o« i cesti 17 SjeF pri GVIDONU ZESCHKO. ~W
NB. Ravnotam se tudi sprejemajo spretni in zmožni agenti in zastopniki.
Stanje vlog:
K 5,089,88314
Rez. zaklad:
K 98.238*41
5K
mm
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v no¥i lastni hiši
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez odbitka rentnega davka,  katerega plačuje posojllnlea sama za vložnike. 905-24
Posojila po 5°|0 in po 5 VI«
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE. razun nedelj in praznikov vaak dan od 8._12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
Telefon št. 185. Poštnega hranllnlonega urada št. 828.408.
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Sraekalovirai brizgalnicami
nove sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
7-19
skladišče vseh gasilnih predmetov! brizgalnic, cevi, pasov, sekiri p, sesalk in gospodarskih strojev.
TTTTTTTTTTT
FR. P. ZAJEC
urar :
\) Ljubljana
Stari trg št. 26.
Nikelnasta remontoar ara od gld. i*00« Srebrna cilinder rem. ura od gld. .
Ceniki zastonj in franko.
pa! I
I  Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št. 17.
i
i
Važno!   Zam Važno!
gospodinje, trgovce is zmaorejce.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, foiosraflene »parate in potrrliiifInf, kirurglčna obve-zlia vsake vrste, sredstva za desin-fekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izv-fiujejo točno in solidno.
—h Drogerija s-*-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Blaž Jesenko
IO ubijana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno blago, nizke eene.
I Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 10
pripor^ e«   svojo   veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 38 močljivih
havelokov
i. i. d.
Oblake po meri se po najnovejših nzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
za čevlje najboljše čistilo na svetu!
m m m        , ... i ■    ki daje čevljem terono-
l^a^g«tla*ll€hiltfiT»VQSCllQ za Čevlje crn blesic m ohranjuje "   w" anMnn^^B^^BM^M asnje stanovitno.
ETffcNn Alpmlf-lOŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej
■ wl IIUIvllllli lepo svetijo i usnje konservira. rnmm                    m             m ■                     (prim loMellna m mm t) nalašč za
rP^liftlAHfliM IMlgrin kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-,
■ %0m ■■viviiua  BBnB Sagrin-usnje inBox-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, Be tudi v mokroti ne od-18—37 barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno blefičijo.
^tofafl Pornnlonrit j& Cakr> ^ tovana (ustanovljena 183Z)
UIUIUII lUl MUlulIUI C. kr. dvor. dnhavilRli. Dunaj, I. Schulerstrasse 21
Na razstavah : v Parizn „Zlata svetinja", v Londonu „Grand Prix"..
Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani (dnevna šola za obdelovanje lesa, dnevna šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska dvorana za mojstre in pomočnike, javna risarska dvorana za dame) se prične šolsko leto 1904/3
19. septembra t. I.
Novovstopi?ši učenci in učenke naj se predstavijo v spremstvu svojih? staršev ali njih namestnikov
16. ali 17. septembra
v ravnateljski pisarni, na Starem trgu št. 34.
Dnevna šola za obdelovanje lesa obstoji iz dveletnega pripravljalnega kurza in iz strokovnih oddelkov za stavbno in pohištveno mizarstvo, stragarstvo, rezbarstvo, podobarstvo in pletarstvo, vsak po tri letnike.
Pripravljalnemu kurzu je naloga, da pripravlja za preje omenjene strokovne oddelke ali pa za obrt vobče in zatorej nadomešča spodnje razrede srednjih šol.
Vzprejemni pogoji:
A) Na dnevni šoli za obdelovanje lesa :
I. letnik  pripravljalnega   kurza : Dovršena ljudska šola in starost 12. lett H. letnik  pripravljalnega kurza: Znanje učne tvarine I. letnika in staros* 13. let.
V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljalni kurz ali meščanska Šola ali dovršeni 3 razredi spodnje gimnazije, pri čemer pa ne pridejo v poštev nezadostni redi iz latinščine in grščine; starost 14. let.
Pletarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14. let.
B) Na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo : Dovršena ljudska šola in starost 14., izjemoma že 12. let.
C) V obe javni risarski dvorani se sprejema, vkoiikor dopušča prostor skozi vse šolsko leto.
2478-3 O. kr. ra.Trna.teljst-s7-o-
o o o o o
mm
Obrtno naznanilo.
Z ozirom na oznanilo mojega strica, gospoda Henrika Koma, da opusti
krovsko in kleparsko obrt
ki jo je doslej vodil v lastnem imeuu, si usojam vljudno javljati, da sem to obrt prevzel jaz in da jo bom pod firmo
Teodor Kom Henrik Korn
na starem mestu, Slomškove ulice št. 3, vodil neizpremenjeno.
Zagotavljajo, da se bom trudil, da ohranim stari, dobri glas te obrti, prosim, da zaupanje, ki ga je užival moj stric tako dolga leta, naklonite tudi meni.
Z velespoStovanjem TSOđOr KOTIL
Ljubljana, dne 6. septembra 1904.
2538-2
lUUu N '
Čujte in strmite Amerikanci!
gl. 64.
Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo
Cena LJubljana — Buks samo 5 gl. 3 nr.
,Air right Patner!u Ako hitiš Da Buks, tam se boš vozil
1156-24
zanesljivo le 6 do 7 dni!
Vsa natančne j a pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUI8
KAIZERJA (za vso Švico)
IVAN BIHELJ
«lra|.
DIJAKI
tO
L
se sprejmejo na hrano in stanovanje.
Gorupove ulice 3, vrata II.
Hi
na Franc Jožefovem nabrežju se pod prav ugodnimi pogoji proda.
Pojasnila daje: 2423-3
konces. pisarna Jos. Perhauca Dunajska cesta štev. 6.
Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko.
Solzaželodec
iTullIa Scbaumanna
deželnega lekarnarja v Stoekeravl.      233-10 b
Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Dobiv* «9 v T.eh reuoin. lekar- Omna I etaflHpfl If l§7R   »«P<>*«1J*    P° poštnem povzetju n»h Av.tr.-ogr.ke državo.        UUIId I oAflllJIbU IV I I Ji će se naročita najmanj 2 akatljici.
Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi.
Grozdje
... "^rnvhTTtt-.t-rT"?** •jv. i.iirLn.ttmrnm-.[ i
i"V V. t.'tTTVirmH'EttUTTV n
vautt' OTgTnr ro— mil—i
od tiskarja, Ce se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na 'shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
65 Črkami fl. —-70
'.. »O ,. „ —'85 127 „ „ 1-20 140 i-60
*"     ;i        ii ■
253 črk fl 3»4 „ n 468 „ „ 640 „ „ 80S M
2- 40
3- — 3-60 5- — 6"—
LEWINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela- ^^SkSoaiSSS^ ?
Zastopniki ne l»eeJo. .»iiKtiJore mr> vzame nazaj.
cenovnik o vsakovrstnih štampilijah. Najnovejši stroji za name-riranje, Šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. PreSe za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogramj in zcbci za perilo, solidno izvršeni ODESA na Ruskem, Puškinskaja 16. Cenovni 1*1 zastonj. 76—36
in
V občini Crni vrh (Verteneglio) in No-vaščine, okraj Buje v Istri je letos vinska trta izvanredno dobro obrodila; grozdje je že sedaj bolj zrelo kot lansko Teto ob trgatvi. Ker je pravočasne deževalo, vinska trta suše ni občutila.
Trgatev se prične 15. septembra. Kdor želi kupiti kaj grozdja ali uovega vina, naj se obrne na podpisanega, ki bo postregel vsakemu točno in pošteno.
Josip Sauro
1900
30-2
posestnik vinogradov v Črnem vrhu (Verteneglio) št. 140, Istra.
Kogar nadleguje k 8 Š © I}
stai poskusi kašelj ublažu-joče in veteokusne
Kaiser-jeve prsne bonbone.
I A notar Hit o overovlje-/ 5 ZLI J  nlh spričeval Jamei m* I   ■ W  za   srotov    v*|»<»3s pri kaliju, liri pa vomtl, katarju in .»bliženju.
Zavrnite, kar se vam ponudi drugega! Varujte so prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelkea.
Zavoj 20 in 40 vin. 2780-35
zalego imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczyju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pi. Sladović.
„Grand Prix",
Najvišje odlikovanje.
Singer-jevi šivalni stroji,
Original Singer šivalni stroji 8°vzomi v konstrukciji m izvedbi. Original Singer šivalni stroji *°»domačo rabo.
Original  SingCr ŠiValni StrOJi 8° naJD°li razširjeni v tovarniških obratovišCih.
Original Singer šivalni stroji s° **b**u*&a s^e trpežnemu m zmožnost.
Original   Singer ŠiValni StrOJI   8° PoseDno pripravni za   moderno umetno vezenje
BrezpIaCni poučni kurzi za vse domače Šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Go. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6. 365 ie
za dobro idoc manjši hotel se išče. Zakup se lahko izvrši takoj s pre-vzetjem inventara.
Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda". 2294—12
Več let obstoječa
IH3
i -m
Nujno svarilo.
Častita tbeiastro v njega laetnem Interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zaka le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KU
EROL
Tovarna pečij
ustanovljena 188 8.
Založnik zveze c. kr.
mm.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljubljana,
Trnovo, Opekarska cesta,
Veliki stradon 9.
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših!in Bicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpripro-stejfcih
prstenih peči]
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske'secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji strokitpopoInoma izvež-ban. 909-24
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najdišča jed Ina mast
priznana od avtoritet. 2568—3
Popolno nadomestilo za surovo
maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte ,,Kuaerolu v vsaki boljši prodajalnici V kraje, kjer se „Kunerol" §e ne dobiva, amo poskusne poštne Bkatlje po okoli B kg po 6 K BO h za škatljo, franko na vsako avstro-ogrsko posto proti povzetju. Za raz^eče-valce po železnici  v  zavitkih  po V, ali 1 kg, v zabojih pa od 10 kg naprej.
Za groeiste prednostne cene !
Brosire in zdravniška izpričevala zastonj.
■Hnoi
Prva in Da stareša tetama n rastlinsko mast
v »Monarhiji Emanuel Khuner & sin
^^s* Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
(z  mešanim blagom)
se proda oziroma da takoj v najem pod najugodnejšimi pogoji. Lokal leži poleg glavne ceste blizu železnične postaje na najlepšem prostoru v večjem farnem okraju na Dolenjskem. i Gotovine treba takoj najmanj 2000 K, za ostanek se eventuelno počaka proti dobremu poroštvu. Vse drugo po dogovoru. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda".
Zdravišče
Krapina -Toplice
na Hrvatskem
oddaljeno od zagorske železniške postaje Zabuk 1 uro. od rogaške postaje lokalne proge Grobelno-Rogatec pa 2 uri.
Oinnlbtifeil v Zabok k vsakemu v Rogatec k dopoldanskemu vlaku.   2447- 3
Otvorjeno do konca oktobra.
Cene stanovanj od I. septembra dalje za 25 , znižane.
Odlično urejeno zdravišče.
Izvrstna restavracija.
Dobro, zelo ceno sadje, posebno grozdje. JtfUo podnebje, čist zrak, brez prahu.
w
m
m.
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska.
Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste streSnlh opek iz ilovice. 2076—8
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
izdelovatelj cementnin
te Glince pri Ljubljani, d
Dobra kuharica
je izšla     «^"£1^*™.    je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harekih knjigah nenavadno opreme, in konećno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282—42
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Uno je SUP" zajamčeno Čisto ~V6 in brez vsake škodljive primesi — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082-27
Ustje (Češko)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Vetespožtovanim damam vljudno ^ naznanjam, da se nahaja
2256 10
i s«lon
Gosposke u^ce &ev- 3
166-38
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7
Največja zaloga
pohištva
\r.jnlijf ci-iif. XMJ«olldi»eJ»e bit.««.
Delniška družba,
Ravnateljstvo: Dunaj, VIII, Piaristeng. 38 Delavnice: Moravska Ostrava in Hainholz.
Zastopstvo v Ljubljani:
= Tehniški biro — Inžener I. MIKULA
= Mestni trg 19. =
za centralne kurilne, ventilacijske, sušilne in kopališke naprave po lastnem patentiranem sistemu, zadostujoče vsaki potrebi za javna, industrijska in privatna poslopja.
= Izdelovanje na veliko =
kurilnih naprav, radiatorjev, žarilnikov, pulsometrov, injektorjev, zgoščevalnih loncev, vodnih odvajalnikov in armatur.
Specialitete:
Izdelovanje sušilnih naprav za glinasto blago in opekarne.
Največja zai&ga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
H.
v Ljubljani.
Kauali HničilkM w >$$W 1 pivzatji«,
-CJC^C^ -=3<$»-
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
svojo bogato zalogo
voznih, koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih I strojev,
Kruno izbtro
^onfel^eije
za dame i« deklice
kakor tudi
manufakturno blago
perilo
vsakovrstne preproge
X
i. t- oL. p rlporora
is1
sfear
Ljubljana
Šmtalske ulice ster. 7.
Solidno blago. s?   Nizke cene. x|
° 6       - vxxxxxx>xxx|
Veliko zalogo |
rokavic ZSZs
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
š£etic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
Z '19 oquB*\ pod
3!|)|0S UBA|
BOOJOđuđ 38
=| ueqz; pfj|9a a |-
uj qeuo5ej q;§[eAOureu a
1239-11
ssaWBawa^aaaia^a^aiaiawaiawa^a^aaaMM^aa^^^—■
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
J>riporoČa svoj pripoznano izvrsten — _____...... ednak omenil, vse od avstrijskega društva inženirjev tu arhitektov določene pred dpise glede* tlakovne in odporne trdote d•»!>«> naditrlljujo*! dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno A|*mo,
Priporočil*« In h pričeval t*
raznih uradov in najsiovitejfiih tvrdk ho ca razpolago.
Centralni urad: im-n Dunaj. I., nazim  iaii^ «se S«
Naznanilo.
Ako boš pi „Novem svau'1 na liran« ostal, se ne boš nikdar ke$:l!
24 o2-3
Slavnemu občinstvu v mestu In na deželi vljudno naznanjam, da bom • I. septembrom  zopet nekoliko  Bnllal Lionflltt   i mm
%'«^*fe«a*|«^   ker so se tudi cene mesa nekoliko znižale. —————
Za abonente še bolj znižane cene.
Abonenti na kotilo In večerjo se vedno sprejemajo — Za dobra |*»>«lil*a in pristna vina kakor tudi za vedno Uosler|«v€» «2Jaj(**tl*«» pivo ter točne
sveže
In solidno postrežbo se Jamči.   Obenem tudi naznanjam, da bom imei vsak četrtek na razpolago  dlv/|n^i»o aua        «f-«~i*|kakor Mtaafsme, jerebice itd.
————   Za mnogobrojen obisk se najtopleje priporoča ———^—
FRAN REMIC
restavrater pri „Novom svetu", Ljubljana, M. Terezije c. 14.
o:
KKHKKrfKHK
Največja zaloga
9 za naro6eianj8 ozir. nakupovanje
rtajholjaa in najcenejša tvrrd^ra
Onrii^Ot/  za Pleskarje, sobne UUjJlUCV   slikarje, zidarje in mizarje.
I Ck\lC\\i pristnih angleških, za L.clt\VJVj vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po */•» 1 * Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
MHO H O    Edino  trpežno in I^UUCi    cajlep&e mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štediinega,
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
RaniHrtla Popravnega za vsa-napiUUId, ko vrstne prevlake.
Rrnnnlina za DarvanJe naraven! UMU HI Id nega lesa i pohištva
Oljnatih barv, BJS^ Oljnatih barv v tubah
dr. Schonfelda. Pim079 prirejenega iz lanenega i  II 11 C? a.d Gija. pristen, kranjski
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
GS no o    alabastrskega in ipod| Stukat urnega
Karboiineja, n*jboijsega Fasadnih barv m aPno
R O r\i C11 h i h kemičnih, prste-Ddl V, MU Hl I j nih i rudninskih.
\^\. I ej d za naizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 2422 &
Olje proti pjrotiiA.
ADOLF HAUPTMANN
I.kranjska lovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA.
nežev, lakov in steklarskega kleja.
t.tanovlJrttA I. i H'J'i .
;..,_jsk-c.cz. naa
Resnično
-
5?
pomaga
velikansko kot nedosežen
lfunidevalec
mrcesor.
• S
Kupuj pa „le v steklenicah"!
V Ljubljani pri ffoapotllli;
3B •^9
Iv. Fabiana nasl. Anton Korbar. F. Groschel. Kari C. Holzer. Ivan JebaCin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
Ant.Kacc, drog. Alojzij Ldle^. Mihael Kastoer j A. Mehle. EdmundKavčič.! P Mencinger. Henrik Kenda.   Josip Murnik. Josip Kordin Anton Krisper Peter Lassnik.
J. Perdan. Vaso PuriciČ. Kari PlaninSek
A. SuSnik.        Ferd. Terdina M. E. Supan.      Uradniško koi A. Sarabon.       sumno druatv Viktor Schiffer. ML Spreitzer. Anun Stacul. Fran Stupica.
Bled: Pavel Homann, Oton Wčlfling.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger, Anton Z ure.
Draga : P. S. Turk.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Josip še-petavec, Valentin Lapajne.
Kamnik: E Hayek,J.Klemen-Cič, J. Koschier, Fr. Subelj.
Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik, Fran Loy, Peter Petsche, Iv. Rothel, Mat. Rom, Fran Schleimer.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Krško : F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar »pri sv. Trojici' , J Krenner, R. & E Roes.
Litija:  Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller. Mokronog: J Errath, B. Sbil,
„pri &kofu", Peter Strel. Novo mesto: Kussel&Kon
čan, A.Pauser, F.Pleter8ky. Polhov gradeč: J. A. Leben. Postojlna: Anton Ditrich,
G. Pikel.
Radeče:   Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade-i 6ko kon8umno druStvo.
Ridovljica: L Fursager,Fr
H-jma&n, Oton Homann. ^odrailca: Ivan Levstik Slška: J. C. Juvančič. Skofia loka: E. Burdych
M Zigon 993-31 Travnik: G. Bart 1 Trebnje; Jakob PetrovčuV
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike  Lašče: Ferdinand
M. Doganoc.
Vipava, - Vrhpolje : Fran
Bokal
Vrhnika: Davorin Setii. Zagorje:   R. F. Mihelci«! Iv. Miiller sen. Žužemberk : Jr.k. Derean
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne."