147. številka. Ljubljana, v četrtek 2. julija. XXIV. leto, 1891.
SLOVIM MRI
Ichaja Tlak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, tec velja po poŠti prejeman za avatro-ogereke debele aa vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea ma«c 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v«e leto 13 gld., sa Četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko »eč, kolikor poštnina znaša. Za« oznanila plaCnje se od Cetiristopne pctit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jeden krat tiska, po 6 kr., «• se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t.j. vse admiuistrativne stvari.
Vabilo na narocbo.
Klavno p. u. občinstvo uljudno vabimo na novo naroebo, stare gospode naročnike pa, katerim fe potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času ponove, <la pošiljanje ne preneha in «la dobe vae številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za L|abljan*ke naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto . . .   «I«1.1»*— I Četrt leta   . .  gld. 3>A0 Pol leta ... 6*501 Jeden mesec. 1*10
Za pošiljanje na dom se računa lO kr. na mesec, SO kr. sa četrt leta. H pošiljanjem po posti veljat V»e leto . . .  Kld. 15*— I Četrt leta . . . »Id. 4*— Pol leta ...    ,,    8*—I Jeden mesec . 1-40 Pv" Naročaje se lahko z vsakim dnevom, n h kratu se mera poslati tudi naročnina, drugače ■e ne oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Vsesokolska slavnost v Pragi.
i.
Minola ata prekrasna slavnostna dneva, ki neizbrisljivo ostaneta v spominu vsakemu, ki se jih je udeležil. Zlatu matka Praga, mati mest, kakor jo imenuje pesem češka, praznovala je dvojno slavo. Na prekrasno njeno razstavo, v kateri se kažo sijajno velika sila in duševna snaga češkega naroda, prihitelo je z vseh krajev na tisoče in tisoče obiskovalcev, vlak za vlakom prihajal je od Bobote naprej, v Pragi bilo je nenavadno življenje in gibanje.
Ob jednein pa so v teh dneh se zbrala Sokolska društva češka na svoj drugi vsesokolski shod. Tudi z juga poleteli so Sokoli slovenski in hrvatski v skupnimi vlaku v zlato Prago, da pozdravijo vrle svoje češke brate ter se udeleže njih slavnega dne. Slavnost vsesokolska v Pragi, ki smo jo praznovali s Cehi skupaj zaBtopnki glavnih plemen slovanskih v Avstriji, presega daleč meje ožje lokalno slavnosti, ona ima eminentno vseslovansk pomen in zatorej namenil sem se tudi, da kolikor mogoče vsaj nekoliko obširneje spregovorim o tej
LISTEK.
Čerešničin obžalovani greh.
(Obrazek b SlovaSke^a. ČoSki spisala Gabrijelu PreissovA, prel. F. G. 1\)
(Dalje.)
Tisti večer pogledala jo Julka po običajni molitvi pred spanjem skozi okno iu se vua prestrašila ugledavši poleg vrtnega plota sprehajati se moško postavo sem ter tja. Bil je mrak in skozi grmovje ob plotu rastočo ni bilo razbrati, kdo je bil. Stoprav, ko se jo za hip lunin srp dvignil iz oblakov, spoznala je Julka Šimka in si oddahnila.
Prišlo ji je na um, da je radi nje prišel in premišljala je, uuj se-li oglasi ali ue. Konečno zmagalo je razumno sočutje; pomislila je, da bi no hodil zaman, oblekla se in zaklicala:
„Šimek — ali ste vi? —"
Mladeneč je obstal, najedenkrat preskočil plot in takoj bil pri oknu. „Ti si me spoznala, Julka?" radoval se je.
»0, da . . odgovorila je devojka. „Kaj delate tu?' — vprašala je tiho, uljudno — a zaljub-
velekrasni slovanski slavnosti, ki se je dovršila tako sijajno. Bila sta prava slovanska dneva.
Narod češki, ki je tako zmagovalno premagal vso ovire, ki so se mu stavile pri osnovi deželne razstave, ki jo je tako velikansko vedel dovršiti navzlic neudeležbi Nemcev, ta narod pokazal je s slavnostjo vsesokolsko, koliko sile in snage je v njem, presegla je ta prekrasna slavnost vsa pričakovanja, iznenadila je VBacega še tako razvajenega in kritičnega gledalca.
Slovenci in z nami bratje Hrvatje, ki bo se, kakor vselej, tudi ta pot pokazali solidarne z nami, bili so posebno še naudušeni, videč, koliko simpatij je v narodu češkem za južne svoje brate, posebni uzrok je to torej, da tudi mi obširneje spregovorimo o slavnosti češkega bratskega nam naroda, ker gotovo je, da so baš ti slavnostni dnevi naredili globok utisek na vsacega udeležnika, da mu ostanejo nepozabni za ves čas življenja.
Ne morem se za danes spuščati v nadrobni popis velikanske te slavnosti, a podati vam hočem kratek načrt, ki ga pozneje dodelam tudi v svojih podrobnostih. Po vsej poti bilo je veliko nauduše-nje. V Ljubljani že pridružila se nam je deputacja Tržaškega Sokola pod vodstvom staroste Cotiča, v Zagorji deputacja Zagorskega Sokola pod vodstvom staroste Medveda in v Celji deputacija Celjskega Sokola pod vodstvom tajnika dr. Treota. Bili so slovenski Sokoli torej 3e dosti dobro zastopani v deputaciji svojih društev, katera se jo z zastavo Ljubljanskega Sokola na čelu udeležila izleta v zlatu Prago. Bilo je blizu 40 članov, večinoma v društveni obleki, a mnogo druzih domoljubov in domo-ljubkinj iz Ljubljane in raznih druzih krajev. Vodil je deputacijo združenih slovenskih Sokolov odbornik Ljubljanskega Sokola Josip Nolli.
Na Zidanem mostu pridružila sta se nam še deputaciji hrvatskih Sokolov i/ Zagreba in Karlovca pod vodstvom dr. Mazzure iz Zagreba in prof. Iloch-mana in mnogo hrvatskih domoljubov in doinoljub-kinj. Ko Brno se vozili po slovenski zemlji, povsod bo pozdravljali naš vlak, v Celji bilo je veliko na-udušenje na kolodvoru ter so zapeli pevci Celjski v pozdrav slovensko pesem.
Na Dunaji  pričakali  sta  akademičui društvi
Ijeni Sunek čutil je v tem priglas hladnega ravno-dušja.
Pil je danes tudi uekuliko vina; zato bil jo nenavadno živo razpoložen in o besedah: ,Ti dobro veš, da sem te iskal . . . ." zagovarjal je svoj prihod z očitajočim glasom; — „saj drugi tudi hodijo pod večer k nevestam, midva pa sva si vender dala danes že besedo — torej   naj ljudje  vedo — —u
„Majka in otec sta morda že zaBpala," opomnila je devojka ozrši se; „zbudila bi ju lahko z govorjenjem . . .•
„Ali spita tu v kamri?"
„No — v izbi, a vender naju slišita in utegnila bi se jeziti."
„1 kaj ti je — kako si otročja! . . . tolažil je Šimek njeno boječnost. „Saj menda vender ni nič zlega, da govorim tu s taboj, ko si mi že obljubljena? Sicer pa, če hočeš pojdi k dverim na cesto — stekel bom na okolu in te počakal. Ni še tako pozno, drugi tudi šo govore pred hišo."
J ne — potem rajo o&taniva tu . . ." reče devojka po kratkem premisleku. Danes niti spoznati ni mogtu Široka, da je najedenkrat začel kakor mlad fant. Zdelo bo ji je vedno, da je tako star in scela drugačen nego ostali. d
„Slovenija" in „Zvonimir" vlak, ki je bil narastel na blizu 300 osob. O vožnji z Dunaja omenim naj za danes le, da je bila po vseh postajah zavedne Češke pravi triumf — vedno rastoč, bolj ko smo se bližali srcu Češkega kraljestva zlati Pragi. O vspre-jemu v Pragi, o izvrševanji slavnosti same za danes le toliko, da je bila jugoslovanska deputacija povsod odlikovana, vsprejeta z največjo simpatijo ne le od odbora in od zastopnikov Sokola, nego od vsega naroda, pokazala se je velika ljubezen za Slovence in Hrvate v vseh okoliščinah. Telovadba čeških Sokolskih društev bila je tako velikanska in dovršena, da pero ni zmožno tega popisali tako, da bi le približno doseglo resnico, to je bilo treba videti. Oba dni bilo je občinstvo vzhičeno po nepopisni preciznosti prostih vaj, katere je izvrševalo okolu 2500 Sokolov. Sprovod v ponedeljek zjutraj bil je tako velikansk in krasen, da je presegel vsa pričakovanja. Skoro jedno uro trajalo je deliliranje Sokolov v vrstah po 6 mož mimo mestue hiše, kjer je župan Praški pozdravil vsa društva. Bilo je okolu 8000 Sokolov, prava armada slovanska, ki je Bto-paltt po historiških tleh Praških, na čelu konjica Sokolska. Zastav bilo je okolu 200, godb kakih 10. Bil jo velikansko lep pogled, ko se je ves sprovod v gostih vrstah nastavil Da staromestkem trgu, kateri je bilo kmalu poln. Ker je vlada prepovedala nečeškim društvom udeležiti se sprevoda, prišli so Hrvati in Slovenci kot avantgarda malo pred sprovodom sami na slavnostno okinčani staromestki trg, malo za njimi Poljski Sokoli in deputacija francoskih telovadcev iz Pariza (18 mož) ter deputacije Sokolov z Nemškega in iz Amerike. O tej prepovedi bodemo spregovorili še prilično, ker ilustmjo novi naš položaj.
Prvi dan bile so vnanje deputacije pozvane od mestne občine na Vinohradib v mestno hišo, kjer jih jo pozdravil župan, domoljubne češke dame pa so Btregle pri elegantno in bogato prirejenem bu-fetu. Bilo je več naudušenih govorov. Istotako pozval je župnu Praški deputacije v velike krasne dvorano Praške mastne hiše, kjer je bil zopet pri rejen bogut bufot iu se je čulo mnogo naudušenih govorov. Slavnostna predstava v gledališči uspela je izvrstno,  po njej bil je banket pozvanih načel-
šiniek pomaknil je klobuk nazaj, položil roki na okno in na nji oprl glavo. Tako vprašal je za hip z nežnim, zamolklim glasom:
„Julka, prišel sem te prašat, da bi mi v resnici rekla, misliš li z manoj odkritosrčno — ali bi me mogla imeti tako rada, kakor imam jaz tebe? — Ko sem te danes o Bnubitvi gledal, prišlo mi je na um, da bi ti ue obžalovala, saj se nitir dogovorili nismo — storil sem tako naglo po svoji glavi in moral bi ruje počakati — ali ne?4
„Oh — čemu, saj jo tudi tako dobro . . .u odgovorila je devojka taječ globoko ginjeuost. Najedenkrat bilo ji je žal Simka; spozuala je iz teh malih besed, kuko zelo jo ljubi. Sinek ozrl se je vanjo, prijel jo močno za roko in zušepetul v trganih prestunkih:
„Povej mi torej zdaj — priznaj se mi, duša moja — ali me rada jemlješ? . . .u
Julka je zdrhtela. C'ula je prvikrat v življenji strasten glas in v tem hipu bilo ji je, kakor bi Šimek k Bebi potegnil njeno dušo.
„Čemu ne . . •* odgovorila je iz srca; saj ste vi, Šimek, dober človek . . .w
„Zakoj me vikaš?" začudil so je Šimek žalostno.
nikov pojedinih Sokolov. Tudi tu bile ro izborne napitnice. Jugoslovanska deputacija bila je povsod burno nazdravljana, isto tako tudi deputacija francoskih gimnastov. Pri shodili v MeBtanski besedi v soboto večer, na Žofinje v nedeljo večer in v razstavi v ponedeljek zjutraj bilo jo govorov in pobratimstvo mej Čehi, Poljaki, Hrvati in Slovenci bilo je glavni predmet vseh govornikov. Isto tuko poudarjalo se naudušeno prijateljstvo mej Francozi in Slovani. -
Pred razstavo je odbor razstavili pozdravil Sokole in francoske gimuaste in so odgovorili razni zastopniki društev. Oba dva dni in tudi tretji slavnostni dan — torek — vladala je velika nauduše-nost v vseh krogih, v razstavi in povsod vrvelo je vse naroda, zlata Praga slavila je sijajen triumf Češke zavednosti, češkega uma, češko dlani iu žilave delavnosti.
Toliko za danes v najdebelejib potezah o tej prelepi slavnosti, katero se bodem potrudil popisati obširno, ker v njej nahajam veliko važnost za gojenje B|ovanske vzajemnosti in zato ima tudi za nas Slovence, ki smo se je udeležili, gotovo jednak pomen kakor vsaka večja slavnost, ki jo praznujemo na domačih tleh. Za sijajen uspeli ima največjo zaslugo neumorni odbor Sokolske zveze Češke, kateremu na čelu je vrli starosta Praškega Sokola. Obema kličem prisrčen; Na zdar! A ha s ver II.
Slovenska pravna akademija in nazori sedanje državne uprave o njej.
(Konec.)
Mi minimo torej, da je dolžnost državno upravo skrbeti za izpolnjen je pogojev, brez katerih se slovensko teoretiško pravoznaustvo nikdar razvi jati no more. Ko bodo zagotovljeni taki pogoji, dobile se bodo hitro zadostne in sposobne učne moči. Razpiše naj le gospod minister na pr. naslednji poziv: „Čez dve leti ustanovi se na Graški pravui fakulteti stolica za slovensko predavanje kazenskega prava s to iu to plačo; kdor želi na to mesto priti, predloži naj obširen načrt predavanju te tvarine in v dokaz sposobnosti kako samostojno razpravo iz te discipline!" — Če se na tak poziv ne bodo oglasil noben sposoben slovenski pravnik, onda bo-demo pritrdili gospodu ministru in rekli, da naža želja je v sedanjih razmerah ueizvednu. Dokler pa tega dokaza nimamo, no moremo mu pritrditi.
Ker znanstveno izurjenih docentov ni, meni dalje gospod naučni minister, morali bi predavanja prevzeti možje iz prakse; to bi pa po njegovi trditvi znanstveno vreduost teh predavanj potisnilo globoko pod znanstveni „u i ve a u".
Gospod minister je s tem — lahko da nehote — izrekel malo laskavo sodbo o zmožnosti iz znan-stveni izomiki praktikov; iz ujegovega izreka bi se lahko izvajalo, da so v praksi delujoči pravniki puncto pravoznanstva teoretikom nasproti nekako to, kar so zakotni pisarji nasproti odvetnikom; oproščaj so nam ta primera, a vidi se nam umestna 1
Nimamo za kaj misliti, da ceni gospod naučni minister samo slovenske praktične pravnike tako nizko, nego preverjeni smo, da velja njegov izrek praktikom sploh.   Tolika lažje nam se je upirati
»Navajena sem tako —" izgovarjala se je hitro — „ker ste bili vi že dorastel, ko sem bila jaz še majhno dekletce; — — a vender vam bom odslej rekala ti . .
— OzlaČen oblaček obstal je nad njima, ko pa je Simek v Bvoji sreči pogledal navzgor, prikazovale so se povsod iz temne globine nove in nove zvezde, dokler ni bila tako ljubezniva noč, kakor je še nikedar ni videl.
*        * * *
Julka omo žil a se je dobro. Dobila je dobrega moža in gospodarstvo jo je veselilo ; — česa bi si mogla razumna žena bolj želeti V
ČereŠnička spominjala se je le s sosebuim no-pokojem gotovih besed — dasi ni stala zanje.
Meroma tedeu po svatbi šla je neki večer pogledat za trenotek in srečala na poti Palo Ko-tučika, onega mladenča, ki je, ko je bila še ne-omožena, klical jo, da bi. šla h godbi. Pala je pozdravil; korakal je za hip polagoma, da ČereŠnička ni ostala zadej, potem pa ji je rekel s tako čudnim glasom najedenkrat: /'emu si se tako naglo orno-žila, Julku — veruj mi, tudi jaz sem mislil na tebe . . .ttJ (Dalje prili.)
proti tako splošni in nizki cenitvi praktičnega pravoznanstva, ker nam ni moči očitati, da govorimo preveč pro „domo sua".
Sodba gospoda ministra o vrednosti teoreti-škega znanja praktičnih pravnikov vidi se nam preostra in, tako splošna, neopravičena. Kakor mej teoretiki niso sami znanstveni svetilniki,*) tako tudi mej praktiki niso vsi jednaki; izjeme dobiti je povsod! Večina praktikov se res ne muči s teore-tiškimi problemi; njihova služba je taka, da jim ni treba posebe ukvarjati bo s teorijo, uradni stil jim celo brani, s teoretiško obširnostjo utemeljevati svoje sodbe in odločbe. A iz tega izvajati, da stoje praktiki kar s plosk orna globoko pod znanstveno vrednostjo teoretikov, — ne vidi se nam nikakor umestno niti pravo. Dobe se tudi mej praktiki taki zastopniki pravne vede, katerim nikakor ni teoretiško pravoznaustvo tuja reč; dobe se možje, kateri se ne ustrašijo diskusije s teoretiki, kar se tiče predmetov sedaj veljavnega prava. Mnogolični vsakdanji slučaji seznanijo jih z upra-šanji, katerih se teoretiki v svojih predavanjih uiti , ne dotikajo, ki so pa dostikrat tako zamotana, da zahtevajo največje pravniške bistroumnosti. V nekaterih splošnih rečeh in razpravah „de lege fe-rendau bode teoretik zuabiti uadkriljeval takega praktika; v podrobni razpravi „de lege lata" znal mu bode praktik marsikaj povedati, česar teoretik v svoji mračni teoriji niti zapazil ni.
Napačno je torej vreči praktike ,a priori* na stran ter odrekati jim vse teoretiško znanje, oziroma sposobnost za znanstvena predavanja. Le poglejmo razsodbe našega vrhovnega sodnega in kasacijskega dvora, kjer so izkušeni praktiki in mej njimi tudi možje iz našega naroda! V teh razsodbah se združuje nekako praksa in teorija po taki meri, da se čitajo mnoge kakor akademiške razprave, tako, da boljših in preciznejšib nismo dobili ta peresa teoretikov. In ta odlični, gotovo ne pod znanstvenim „niveauomu stoječi sodni dvor je nam praktikom nekaka pravna akademija, katera popolnjuje naše pravniško znanje z vseučifiŠČn.
Utemeljena ni torej sodba, ki hoče praktikom „a priori" odrekati sposobnost za akademiški poklic in predavauja pravne vede, osobito takih predmetov pravne discipline, s katerimi se bavijo bolj živo v praksi. Mnogo poznejših teoretikov je Že izšlo iz Btanu praktikov in nikakor niso delali sramote svojim kolegom. Kadar bo$e dovzeten in nadarjen praktik dobil poklic za akademiška predavanja, bode Bi kmalu prisvojil tudi tisto znanstveno metodo akademiškega predavanja in učenja, katera ga bode dvignila v tej stroki nad „znanstveni niveau!" Iskati takih učnih močij je stvar državne uprave, nikakor pa ne sme ona čakati, da se jej bodo kar zastonj ponujale.
Konečno še tole: Gospod naučni minister se peča uprav sedaj z reformo pravoslovnih studij; tendenca tej reformi pa je, omejiti preširno iu neplodno doktrinarstvo ter vzgajati pravnike za življenje in praktično delovanje. Ali niso ti nazori naučno uprave dokaj podobni našim željam in zahtevam? In zaradi tega moramo še jedenkrat reči, da se nnm odgovor gospoda naučnega ministra v tej negativni odločnosti ne vidi utemeljen.
Dr. K.
*) Nedavno srao Čitali v največjem nemškem činovniku na Dunaji o znanstvenem delu nekega profesorja (iraško pravno fakultete, obsegajocoui okoli 800 Btranij, kritiko, katero je primerjati nekako a cenzuro naloge naj-alabSiga gimnazijca!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 2 julija. Državni zbor. Razprava o naučnem miuisterstvu je jako ob širna, deloma tudi zanimiva. Vender pa je zbornica le alabo obiskana.   Vročina in nekaterih poslancev apatija sta inteuzivneji, nego vse proračunske de bate zanimivost. Visoka temperatura upliva tudi na parlament in vse že želi, da bi  bil skoro konec zborovanju.   Govori se, da se bodo debato kolikor možno krajšale in sploh delalo na to, da bi poslanci, ki sedaj zares v potu svojega obraza služijo dijete, že sredi julija mogli na počitnice.
Nov kazenski zakonik.
Pravosodni minister predložil je v torek zbor niči poslancev načrt novega kazenskega zakonika ki je bil že davno potreben.
t nanje države.
11 U8fco-srbskom črnogorska z veza. „Magyar Hirlap" javlja, da sta Paš č in Vuie sklenila rusko-srbsko-črnogorsko vojaško konvencijo. V slučaji rusko*avstrijske vojne — tako pripoveduje madjarski list — dasta Srbija in Črna gora svoji vojski Rusiji na razpolaganje. Pri mobilizo-vanji dobi Srbija poldrugi milijon, Črna gora 800.000 rubljev. Proti posebui odškodnini" vz Iržu-jeta Srbija in Črna gora v južni O^eraki, Bosni in .Hercegovini politiške agente. V Blučaji zmage dobi Srbija Bosno, Črna gora Hercegovino. Tudi bode Rusija delovala na to, da se bode iz južne Ogerske n Hrvatske napravila posebna velika kraljevina pod habsburško vlado. Isti pogoji določeni so tudi za rusko tnrško vojno in bi Srbija dobila Staro Srbijo in Monastir ali bi so pa razširila proti zapadu in na južno stran. — Umeje s<3 ob sebi, da je vsa ta vest lo plod prebojne nndjarske domišljije. K položaju v Srbiji. Odhod kralja Aleksandra v Rusijo je določen na 22. dan julija. Razvcn ruskega no bode kralj obiskal nobenega druzegu dvora. — Liberalci Beli-grajskega okraja imeli so v Ralji shod, na katerem o je mej drugim jednoglasno vaprejela resolucija, da se je z iztiranjem kraljico Natalije rušila ustava. Trojna zveza v italijanski zbornici. Da v Italiji ueso posebno vneti za trojno zvezo, pokazalo se je due 28. junija v zbornici, ko je ministerski predsednik Rudiui izjavil, du se vlada drži zveze z obema cesarstvoma. Vršili so se tein povodom prizori tako strastni in surovi, da kaj jed-nacega menda še ni bilo v nobenem parlamentu. Poslanci pitali so se z izrazi: „Lazzaroni! Sodrga! Komedijanti!" Poslanec Prampolini stopil je na sedež, razprostrl roke in kričal: »Taki svetohlinski evojati je deželo blaginja izročena! Vi avstrijski hlapci, vun s Črno-žoltimi kokardami!* — Ko je Rudini izgovoril svojo izjavo o trojni zvezi, obsipala ga je opozicija z najhujšimi psovkami, potem pa je nastal mej poslanci pravi pravcati pretep, Cavalotti udaril je poslanca do Mario s pestjo v obraz, poslednji pa je Cavalottija po Btopnicah vrgel. Na to priskočili so obestranski prijatelji in pričela se je borba s pestmi. Par poslancev bilo je tako tepenih, da so jih takoj dali zdravniku v roko. Ko so poslance ločili in spravili iz dvorane, ostala sta na tleh dva zavratuika in škrici suknje. — Glasovanja o Rudinijevi izjavi ni bilo. Govori se, da je vsled teh dogodkov stališče vlade omajano.
tflHtnes" o nemškega cesarja polioilu. V uvodnem članku pišejo „Times" O cesarja Viljema II. pohodu : Združenje obeh držav v zadevi miru in civilizacije jo istotako stalno, kakor da je s pogodbami utrjeno. Opira 86 na zvezo največje pomorske in največje vojaške sile na svetu. Nemški cesar na Ilolandskeni. Včeraj došel je nemški cesar v Amsterdam, kjer sta ga kraljica Viljelmina in kraljica regen-tinja lvna pozdravili in .spremili v kraljevski dvorec. Nemški listi hitd zatrjevati, da ta pohod nema po-litiškega pomena, marveč je le čin uljudnosti. To zatrjevauje pa ni radovoljno, marveč spomina na basen o lesici in kislem grozdji. Povodom prihoda nemškega cesarja priobčili so vsi bolandski listi jako ostre proteBte, da bi Holandska kdaj pristopila k trojni zvezi in na tisoče občinstva vrvelo je po ulicah Amsterdamskih in kričalo: „Doli s cesarjem Viljemom!"
Dopisi.
% Vrhnike 29. junija. [Izv. dop.] Vsprejmi, dragi mi „Narod", skromne vrstico iz starega »Nav-porta" sedanje ponosne Vrhnike. Običajno je, da praznuje naša šola vsako leto dan sv. Alojzija na prav ulove.>en način, kot imendan svojega patrona. V isto posebno proslavo napravi vsako leto izlet na bližnji prijazni hrib sv. Trojico.   Naj bode o omenjenem hribu le toliko rečeno, da se pri ugodnem vremenu na njem uživa krasen razgled.   V vznožji se razprostira obširni naš trg, severozahodua strnu nam je odprta do belo Ljubljane, pri čistom zraku nas pa tudi pozdravlja naš velikan iz severozahoda — orjaški Triglav. — Toda, ad remi   Naša štiriraz-redna deška združena z dvorazredno dekliško šolo bavila se je letos nad jeden mesec s šolsko mladino, da jo je izvežbala v dramatični igri, izborni deklamaciji, jako dobrem petji in telovadbi, združeni s primernimi igrami.   Omenjeno bodi na tem mestu, da so se dečki višjih razredov izvežbali v igri: „V ltim" — deklice višjih oddelkov so se pa navadile dram. igro:   „ Preganjana nedolžnoat". — Že v preddau slavnosti postavil se je pri sv. Trojici obširen oder.   Vredno proslavljanje 300letnice patrona šolske mladine praznovalo se je s tri dni trajajočimi cerkvenimi obredi.  V nedeljo bilo je cerkveno opravilo posebno slovesno. — Lpp je bil sprevod šolske  mladeži  iz šolskega poslopja do farne cerkve. Ovenčani zastavi sledili so dečki, sle-
herni malo zastavico t roki držeč in na svoji desni pripet šopek cvetic; za njimi korakale bo deklice v belih oblekah, z venci na glavah in lepimi šopki v rokah. — Mladina se je po dokončani cerkveni slavnosti razkropila z veselim srcem, kajti pravo veselje je je čakalo Še le prihodnji dan, na hribu sv. Trojice. — Zaželjeno jutro dne 22. t. m. napoti; a žal!  Jupiter Pluvius je v svojem srdu nad človeštvom zopet kazal svoje nemilo lice.   Bode li mogoče zbok dežja korakati k prijazni sv. Trojici, kjer že stoji oder, pripravljen za prvi poskus naših mladih močij? So li blagi šolski prijatelji in dobrotniki  zbok  dežja bogato obloženi  voz  črešenj in štrukljev poslali k sv. Trojici ?  Ali se bode slavnost vršila le v šolskih prostorih ? — To in jednake misli navdajale so našo mladino, ki se je že ob G. uri zjutraj zbrala polnoštevilno v šolskih prostorih. — Ker dež lo ni hotel nehati, služila se je sv. maša v farni cerkvi,  a takoj  po dokončanem cerkvenem opravilu došel je učiteljstvu glas od našega priljubljenega gospoda kraj. šol. predsednika, naj s šolsko mladino korakamo k sveti Trojic'. — DoBpevši na hrib, so mladino vsprejeli naši prvi, odlični, narodno misleči gospodje in gospe. Tu hoditi pred vsem omenjeni blagi dami A. Lenarčiče v a iu A. K o m o t a r j e v a , ki se ne s ta ustrašili slabega vremena, temveč s srčnim navdušenjem delili mladini obilo črešenj iu štrukljev. — Ko bo ]e bila mladina okrepčala,  izvršile so se  polagoma vso točke, obe igri, deklamacija, izborno petje itd. — Preobširno bi mi bilo o posameznih točkah kaj več omeniti, naj zadostuje le to, da se je vse vršilo v splošno pohvalo. — Bodi še omenjeno, da je gospod dr. M., obdarovaje spretno mladino z novci, pokazal, da se radodarnosti meje no stavijo.   Na zdar, prijatelj mladini! Blagi šolski dobrotniki vsprejmito za požrtovalnost, ljubav iu prijateljstvo,  katero pokažete pri vsaki priliki,  kadar je  treba  ie-in naši mladini pomoči, presrčno zahvalo. Nadobudna mladež, kojo vzgaja šola na narodni  podlagi, ohranila Vas bode v hvaležnem in blagem spominu. — Bog Vam plati!
Iz IManine, 1. julija. [Izv. dop.] Preteklo noč je imelo naše gasilno društvo svoj ognjeni krat. Okolo tri četi t na polunoč je namreč zapel rog ter klical člane tega prekoristnega društva k gašenju Blažonovega kozolca, kojega je zapalila par minut prej najbrže zlobna roka. Četudi je imenovano društvo še primeroma mlado in ni še bogBivedi kako izvežbano, vender je bilo navzlic poznemu času, ko je bilo skoro vse v najboljšem spanji, jako hitro z obema brizgalnicama in drugim orodjem na lici mesta ter storilo v popolni meri svojo dolžuost. Da se ni požar razširil tudi na bližnja s slamo krita poslopja in prouzroči! grozovite škode, zahvaliti se imamo v prvi vrsti ugoduemu vetru potem pa poleg gasilnega društva tudi drugim tržauom in tržankam, ki bo vsi vzajemno in vstrajno delovali bližujemu v pomoč. Hvala iu slava jim!
Čitalnica je v novejšem času sicer nekaj ve-trnjaškib udov izgubila, a to nič ne de; oklenili se je bodo pa tem trdnejše ostali člani ter skrbeli za to, da bode tudi dalje živela in procvitala Planinskemu trgu v čast in ponos. Velikonočni ponedeljek je priredila društveno veselico, kresni večer na hribu sv. Duha velik kres, a v kratkem pa — upamo — skupen izlet v krasno našo okolico. Skromno je sicer naše društveno delovanje, a tem presrčniše, ker smo svoji inej svojimi. — V kratkem bodemo ustauovili tudi kmetijsko podružnico — pravo za pravo jo bodemo le obnovili, ker smo jo pred leti že imeli — če ue bode kake ovire od zgoraj ?!
I/. Doba 30. junija [Izv. dop] V naši vasi imamo žo od avgusta I. I. ognjegasno društvo. Mala naša občina omislila si ju brizgalnico in zelo pripraven voz za gasilce, kar Btaue okolu 1500 gld. Društvo šteje 45 delujočih udov, ki so prav lično opravljeni. V nedeljo dne 28. m. m. imeli smo ustanovno slavnost iu blagoslovljenje brizgalnice in dotičnoga orodja. Slavnost pričela se je popoludne ob 3. uri. Domače društvo šlo je vsprejemat in pozdravljat prihajajoča sosedna društva, katerih je bilo lepo število, namreč iz Domžal, Mengša, Kamnika, Lukovce, deputacija iz Št. Vida pri Ljubljani, iz Ljubljanske tobačnice in iz Šiške. Došel je tudi gospod stotnik Doberlet iz Ljubljane. Društva zbirala so se na cesti pri poštnem poslopji, potem so korakala k poslopju, kjer se hrani gasilno orodje. Na čelu korakala je Domžalska godba, za njo gasilna društva in Kamniška godba, nazadnje Dobski
ognjegasci in potem nad štiri tisoč zbranega občinstva. To bil je veličasten sprevod, kakoršnega naše selo še ni videlo. Pri nranišču gasilnega orodja pozdravil nas je gospod župnik, kateri je v temeljitem govoru razložil pomen blagoslovljenja, pri katerem je visokorodna gospa baronica Minutillo, graščakinja v Čemšeniku pri Dobu, prisostovala kot kumica. Navzoč bil je častni član gospod baron Reehbach iz Kromperka. Po blagoslovu imel je prav lep slav-nostui govor Dobski poveljnik gasilcev. Potem odšla so društva k g. Zurniku na slavnostni prostor, kjer se je vršila tombola v korist društvu potem prosta zabava in ples. Pozno v noč poslavljali smo so prav bratsko z odhajajočimi društvi, katerim izrekamo najtoplejšo zahvalo. Čestitali so tukajšnjemu društvu brzojavno ognjegasci iz Radovljice in g. S. A. Smekal, tovarnar iz Prage.
Domače stvari.
— (Poslanec g. Ivan Nabergoj) je iz-posloval pri finančnem ministerBtvu dve jako važni olajšavi za Tržaško okolico: 1.) Da se bode v okolici plačevalo od vsakega hektolitra vina 4. gld. manj nego v mestu. 2.) Da bodo okoličani plačevali užituino od svojega vina tedaj, kadar jo prodajo, v tem, ko so jo glasila dotična naredba, da bodo morali plačevati to užitnino takoj, ko se vino pospravi.
— (Izid dopolnilnih volitev v odbor „Matice Slovenske".) Pri včerajšnji dopolnilni volitvi v odbor „Matice Slovenske" je bilo oddanih 504 glasov. Dobili so gfr.: dr. IMela Franc, Hubad Franc, Kržič Anton in Subic Ivan po 004 glasov; tfg. dr. Gregorč č Anton in Gregorčič Simon po 500, dr. Požar Lovro 489, dr. Stare Josip 470, Wiesthaler Franc 458 in Leveč Franc 455 glasov ter so tedaj v zmislu § 12. dr. pravil izvoljeni v odbor „Matice Slovenske" za dobo štirih let. — Razun teh so še prejeli gg.: Kalan Andrej 46, dr. Janežič Ivan 154, dr. Mahnič Anton 22, Perušek Hajko 15, Einspieler Gregor 14, Žitnik Ignacij 12 in Lendovšek Josip 1 glas.
— (Družbi s v. Cirila in Metoda) do-poslali so Dunajski vseučiliščniki vsoto 11 gld. v družbene namene. Hvaležno prejemši ta že peti njihovi letošnji dar imamo ž njim vred nov dokaz, kako požrtvovalno ljubi naša, izvan slovenskih mej bivajoča mladiua svojo domovino. Bog povrni !   Živeli !
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Umrl) je danes zjutraj ob 8. uri gosp. vladni svetnik dr. Filip Zaplotnik.
— (Iz Prage v Ljubljano) vrnil se je danes prvi izletnik, ki bi bil pa jako rad še dalje ostal, da mu je čas dopuščal.
— (Zrelostni izpiti) na tukajšnjem iz-obraževališči za učiteljice završile so se v torek. Dve kandidatinji, Pavla Cul rib in Amalija Tome napravili sta izpit z odliko, 31 dobilo jih je spričevalo zrelosti, 5 dovoljen je ponavljahu izpit v dveh mesecih.
— (Poročil) seje včeraj g. dr. Ed. Šlaj-mer, asistent na kirurgičnem oddelku tukajšnje deželne bolnice, z gospodično Vero Vid riče vo, hčerjo našega rojaka, Zagrebškega odvetnika gosp. dr. L Vi dr ić a.
— (&entpeterska podružnica) Ciril-Metodove družbe v Ljubljani bode imela občni zbor 5. t. m. ob sedmih zvečer pred veselico v gostilni gosp. Ivana Počivalnika na sv. Petra cesti Št. 85. K udeležitvi so povabljeni udje. Na dnevnem redu je: volitev novega odbora, poročilo podružničnega dolovanja in posamni nasveti. Odbor.
— (Pojasnilo.) Glede na našo opazko v sobotni številki tičočo se Sokola g. J. Vernika došlo nam je pojasnilo, da je dotični gospod komaj meBec dni v trgovini g. J. C. Maver j a in da že zategadel ni mogel retlektovati na dopust, kakeršen bi bil potreben za izlet v Prago. — Pri tej priliki resnici ua ljubo tudi lojalno priznamo, da imenovana tvrdka še nikdar ni napravljala zaradi „Sokola" svojim ljudem zaprek.
— ((i 1 a h i z m e j občinstva.) Piše se nam : Da pisma ne pridejo o pravem času na namenjeni kraj in namenjeni osebi v roke, krive so pogosto stranke same, ker jako slabo in nerazločno napišejo naslov. Tako dobil sem v roke pismo z naslovom : „An \Vohl geborn Frau Maria Guzi Post sebe sv Sen Wo Seun bei Leibacb." Dolgo je bilo treba premišljati, dokler se je uganilo, da je pisec pisma hotel
zapisati „Post Zvvischenvvassern'. Naslove je torej pisati pravilno in razločno.
— (Iz Pulja) se nam pišo: Povodom cesarjevega pohoda pripetil se je nastopni dogodek. Ko je po polagauji temeljnega kamua za novo cerkev cesar hotel stopiti v svoj voz, približa Be osemleten deček, poklekne pred ceBarja, in mu pomoli pisano prošujo, da bi ga vsprejeli v pomorsko akademijo. Roditelji njegovi neso imoviti, da bi mogli plačevati zanj, zat<> se obrača do milosti cesarja, da bi se mu dovolilo brezplačno mesto v akademiji. Cesar poslušal dečkovo prošnjo, ga vzdignil in osebno vsprejel njegovo prošnjo.
— (Kuga v gobcih in na p a r k 1 j i h ) se po Kranjskem močno širi. Razen ribniškega, kočevskega, velikolaškega, senožeškega in vipavskega okraja okuženi so sedaj tudi ljubljanski, loški in logaški okraj.
— ( A k a d e m i č n o društvo „Triglav" v Gradci) priredi dne 4. julija t. I. ob 8. uri zvečer svoje V. redno javno zborovanje v letnem tečaji se sledečim vsporedom i 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Antikritika o spisu g. Mohoriča. 4. Slučajnosti. Pri zabavnem delu nastopijo društveni tamburaši. Lokal: Knopfs Ilestauration, Klo-sterwie8gaHse, 5. Gostje dobro došli!
— (Grozen samomor.) Na Sušaku pri Reki usmrtila se je v noči mej nedeljo in ponedeljkom gospa Amalija Lez, vdova po majorji avditorji, na grozen način. Ker je vedela, da je njena bolezen neozdravljiva, je žo večkrat rekla, da se bode končala, sedaj je to res izvršila. Polila je svojo obleko in postelj s petroljem, B8 ua posteljo ulegla iu jo zažgala. Močni smrad po vsej vili napotil jo dr. Ruž^či, da je šel glednt, kaj je uzrok. Prišedši tudi v sobo gospe L^z, našel jo je že mrtvo in vso sežgano v postelji. Na njegov klic prihiteli so še drugi ljudje iz vile iu ogenj udušili.
— (Vabilo) k rednemu občnemu zboru podružnico sv. Cirila in Metoda na Bledu, ki bodo duo 5. julija ob 5. uri popoludne v gostilni pri „Da-nejuu. Dnevni red : 1. Volitev odbora. 2. Uplače-vanje letuih doneskov. 3. Predlogi. 4. Volitev zastopnika podružnice za glavui občni zbor.
— („Posojilnica v Logatci",) ustanovljena dne 22. julija 1888, imela je v letošujem poluletji denarnega prometa 52.881 gld. 28 kr., dočim ga je imela v drugi polovici leta 1890 le 44.288 gld. 50 kr. Stanje hranilnih ulog kažo G4 265 gld. 45 kr.,  posojil pa 75.757 gld. 25 kr.
— (Razpisano) je mesto kancelista pri okrajnem sodišči v Tržiči.   Frošnje do 27. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Murau 1. julija. Včeraj zvečer ob G. uri se je v St. Riiprechtu oblak Utrgal in uničil dve veliki kmetiji. Devet oseb je poginilo.
Pariz i. julija. „Standardova" vest, da hi bili Francozi deželo Luang-L'rabang v Siamu zaseli, zmatra se v merodajnih krajih popolnoma izmišljeno.
Katailija 1. julija. Observatorij na otoku Stromboh brzojavlja, tU so aparati včeraj ob 63/4 zvečer zabeležili potres, po katerem sta bila dva jako močna vulkanična izbruha.
Novi York 1. julija. Grški princ Jurij došel semkaj. Vsprejela sta ga grški in ruski zastopnik. V soboto odpotuje.
Gradec 'J. julija. Ker se je oblak utrgal je veliko hiš v dveh vaseh blizu Murau-a razdejanih, polja uničena. Najmanje deset oseb mrtvih.
Crefeld 2. julija. Vihar odnesel slavnostno zgradbo in lesene prodajalnice na slavnostnem prostoru za rensko zvezno streljanje. Mej seli S&chteln, Vilofen in Dielken podrlo se do 50 hiš.   Več ljudij mrtvih in ranjenih.
WelS 2. julija. Cesar dve uri nadzoroval lansko leto ustanovljeni 15. dragonski polk. Jedno škadrono vodil Fran Salvator. Po končanem ogledu peljal se je z Marijo Valerijo v Lichtenegg. Ogromna množica ga povsod naudu-Šeno pozdravljala.
Razne vesti,
* (Devet milijonov zadobrodelne namene.) V Cremoni umrl je preteklo nedeljo bogataš Giuseppe Mambretti, ki ju devet milijonov lir volil za dobrodelne namene.
* (Grofinja Tolstoj pri carji.) Car Aleksander vsprejel je v zasebni avdijenei grofinjo Tolstoj, soprogo slavnega romanopisca grota Leva Tolstoja. Grofinja pritožila »e je baje o strogosti cenzure, ki njenega soproga dela grozno Crta in kvari. Car je baje obljubil, da se bode temu odpo-moglo.
* (Huda vročina.) Mej Lipnico in Gradcem poginilo je vsled hude vročine predvčerajšnjim deset pitanih volov. Ko je vlak doSel na južni kolodvor v Gradec »o vseh deset crkneoih volov izročili konja* ti.
* (Globokost Sredozemskega morja.) Italijanski parobrod je nedavno na več krajih meril Sredozemskega morja globokost in dognal, da je največja globočina v sredi mej otokoma Kreto in Sicilijo. Ondu je morje povprek 4O0O metrov globoko.
* (I* r 11 a t c 1 j č 1 □ v e fi t v u.) I z Londona se pifie „Znani gospod Mn.vim, ki je skupaj z Norden-icltom izumil najsilneji revolverski kanon, bavi se sedaj s strojem, s katerim bi človek letal, kakor tič. O tem pita sam tako le: „Ko bi s francoske obali po zraku jadral čez Kanal in pol tone nitro-glicerina spustil na katero koli angleftko mesto, preobrazil bi svet. Jaz mislim, da se mi bode to posrečilo, ako bodem dosti dolgo živel, sicer pa pride že kdo za menoj, ki bode popolni I, kur jaz oesem mogel završiti".
X ju bi j anski^
prinaša v 7. zvezku nastopno vsebino: 1. Stebor: Tahi. — 2. Bi8trat) : Bor in grm. — Jelka in bršljan.
— K tkita in potok. — Loza in slavec. — 3. Dr. Nevesekdo : 400O. Tovest. (Dalje.) — 4. A. Fuutek: Iz dnevnika. — 5. y.: Pri starem žrtveniku. — O. Dr. Janko Pajk : Dr. Južei Mislej, slovenski mo-droHlovec. (Konec.)— 7. Anton Funtck : Luči XVIII., XIX. — 8 Blati an : Zrna. — 9 Cvetaua: Sen. —
10. I  Steklasa:  Kako so Tuiki - svojih  Iiiliač. —
11. v.: Nevarni studenec — 12. Bistian: Usehla kita. — 18. lf»o IvaS: Dalmatinske povesti. III. Težavna rešitev. — 14. y.: Tri reke. — 15. y : Potnik. — IG. Antun Kaspret: Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. (Dalje.) — 17. Stebor: Moška solza. — 18. It. Perušek: Pop Pero. Črtica iz Bosne. (Konec) — 19. Batog: Razbita čaSa. — 20. Podgoričan: Tkalcev Anton. (Konec.) — 21. Kn|i-•ževna poročila: lil A. &tritof: Fooov nemSko-slo-venski slovar za prvoftolce. (Konec.) — IV. S. II. : Izvesr.ja muzejskega društva za Kranjsko. — 22. V. Bežek: Slovniški razgovori. (Dalje) 23. Listek: Vabilo na XXVI. redni veliki zbor „Matice Slov^n-8keu. — liieiwei8ova slavnost v Ljubljani. — „Srce*.
— „Slike 8v. Križa pri Mariboru". — r^nr Orts-nainenfjrschung in Karnten". —Deželno gledališče v Ljubljani. — Občni zbor muzejskega društva. — IV. izkaz durov za Prefornov spomenik. — „.Jager na lovu Sraja". — r Mat i ca Hrvaška". — „MiroRlav i Bogoljuba*. — Slepar Valvasor. — „lz Crne Gore i HercegovineJ. — Rovaš-raboš. — „< Jurski vieuac".
— Listnica.
„LJUBLJANSKI ZVON" stoji: za celo leto 1 «ld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
s: Auatainova ustna vofla in zobni prašek s
ohrani  usta, Iciupča  čeljiutno meso  ter odpravlja »hibo ■hm. iz uhL
Joiinu steklen UM ustno vodo velja 40 kr.; jedna ftkatlja SObnegS  pruftka 90 kr.;   12 steklenic  4 tfld.;  12 filcHteli BHUlo 2 «ld. (Hl—82)
Lekarna Plccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Išiirefila h«' izvrSujejo z obratno poŠto proti povzetju znenka.
Tujci:
1. julija.
Pri .tiniiti: I>r. Kaiser iz ('olovci. — Dollhof, La-dcnburper, (ientiloum iz Trsta — Bauer is Gradca. — JakOt, KuuUkv iz Kočevja. — litincr it lireaic. — OI»«r-mUHer, GOttllogOr Norim Imrka. — SchwnnzholVr iz l»u-iiaiHk('«H Novega Uest*. — A«chinan, lVliUn, Englilob, Beraer, Eollerann i Dunaj*.
1'ri slonu : Llohtfalau, \Veies. Grutncr, PfOltioSg, •ni. .^'^iii'iil. \Vekler » Dunaju. — 1*1. Moratti Is trorico. — Szn iLhoiy It iiuu.'.*21>?*te. —GNgr, rrvUaSf, Mnsarutii it Ti>u. — Jauka iz Prago. — Trto k iz TriiCBj
Pil iMiiarMkeut dvom: Pctrie »z Črnomlja. — /Itolk iz Trsti*. — KehRltrr is KuninikH.
1'ri j u / ii. iii koioiltorii: Bi&ftić, VVitiler iz Gradca.
— Belec iz Ljutomer*. — Klccknor Is ('olovc*.
Umrli so v lJuR>IJaiBl:
.'JO. junija: Karol Clglftr, dolaveov sin, 4 dni, Ueber St. 11, irterus neoiiHtoruui. — .Jakob Menart, pok, 88 let, Kravja dolina St.  11, earien. y
1. julija: A.dola Corny, zaBidmica, 51 lot, Pred Sko-iijo St. 13. rak na jetrih.
T2 julija: Etpiallja Vidit*. nadsodnije Rvetnika Jena, 5G let, Gledališke ulico st. 1, vodenici. — FilipZaplotntk, c. kr. vl*dnl .-svetnik, 4,'t Ibt, Vegove ulico Bt. 'J, jotika. V voj a 6 k i bolnici:
1. julija: Andrej Zidar, deželobrauibovec, U-4 let, Bpridoujo krvi.
IiOterlJne srečke 1. julija.
V Pragi:      50,     28,     29, 41,
Meteorologično poročilo.
i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
m	7. zjutraj	7369 mm.	21 6° C	si. svz.	jasno	
	'2. popol.	736 4 mm.	32 2« C	si. zah.	jaano	0-00 mm.
»-i	9. zveCer	735-0 mm.	24 4» C	si. zah.	jasno	
Srednja temperatura 25*9", za 6-9* nad normalom.
IDTjLiiađslsa, "borza.
dnć 2. julija t. 1.
(Izvirno telegrafifiuo porodilo.)
vfieraj — dan ob
Papirna renta.....Kld. 92 50 — ^Id. 9255
Srebrna renta...... 92 50 —   ,    92 55
Zlata renta.......110*0 —   „   110 95
5°/0 marena renta.....102 25 —   „   1<>2 55
Akcijo narodne banko   .   .     „ 1023 — —   „ 1029 —
Kreditne ahcije.....n   296 75 —   „ 996*26
London.......„   117 15 —   ,   H 7 20
Srebro........ m     ——   „    —■—
Napol......... „      9 28 —   .      9 29'/,
C. kr. cekini...... ,       5T>6 —   .      f> 5G
Neuike marke.....„    MAb*/, —   .    f>7 55
4°/, državne areeke iz I. iriM      250 gld.    — gld. — kr.
Državne »rečko iz 1. iat>4 100   . 179   „    — .
10 55 50 25 75
8gerska zlata renta 4°/4....... 1 ()5 „
gorska papirna renta 5U/U...... 101 .
Dunava rep. srečke 5°/u   .   .   .    100 gld. 120 „
Zeinlj. obć. avstr. 4' ,u/0 zlati zant. listi .   . lip „
Kreditne srećke......100 gld. 181* ,
Rudolfov« srečko.....                           10   „ 20 „
Akcijo unt't.i nvHir banke       .    120   . 158 ,
Tramway-drnSt. volj. 170        a. v.   .   .   . 231 „
Zahvala.
Za mnoge izkaze presrečnega sočutja o bolezni proljiibljono matere, oziroma sestre, ta3čo in staro matere, gospo
Cecilije Kunst roj. Iglic
za častno in mnogobrojno udeležbo pn pogrebu, za obile in lepe vence izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo, posebno pa gg. čevljarskim mojstrom in pomočnikom, kateri so se v tolikem številu udeležili pogreba.
V Ljubljani, dne 1. julija 1891.
(517) Žalujoči ostali.
t
Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preialostno vest, da se je Bogu vsemogočnemu dopalo, našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, gospo
ROZO VIDITZ roj. MARTINAK
dež. nadsoi. svetnika soprogo
po dolgi in mučni bolezni, previđeno s sveto-tajstvi za nrairajoče, danes ob 1. uri zjutraj, v 56. letu dobo njeuo, poklicati na oni boljši svet
Pogreb bode v petek, dne 3. julija 1891, ob 6. uri popoludne, iz liifi i žalosti v Gledaliških ulicah št. 1 k sv. Krištofu.
Sv. mašo zadušnice brale bo bodo v cerkvi oo. Frančiškanov.
V Ljubljani, dne Sr. julija 1891.
(548) Žalujoča obitelj.
Mesto posebnega nnananllsi.
vešč v trgovini špecerijskega blaga in ieleznino ter z dobrimi spričali, vaprejine t»e tako]. (544—2) Več pove upravništvu „Slovenskoga Naroda".
<5>    Ljubljana, Špitalske ulice 10. <456)
Potrebščine za pisarnice Iu mi pisalne mize, pisne mape, pisne potl-lo^e, thituike, unkladnike za pisma, mo-čilnice, ravnila, deske beležuice, skledice za peresa, držala, skrinjice za pismene znamke, steklenice za klejo, zvitki pivnikov za sušenje tinte, sušilne deščice in sušilci, pečati iz proževine z vso pripravo, sušilni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskane in ntisnene pečatne znamke, mo-čiluiki in lepivni papir za bankovce.
Iskal
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
in (270—25)
Radgonska
čista, stile al lčna kiselica.
Glavna zaloga pri
J. LININGER-ji
v Ei)nl»IJuni, ItiniNka eemta hiš. štev. ti.
Trodaja po prvotnih cenah.
Vozni red c. kr. državne železnice.
Veljuveii od I. pinljit IH01.
171»
Št. 1714 8t. 171« (julraj ilojml.
dt. 1713
|lO|n.l .
Postaj e
12*08 12-10 12 20
12 4ti 1 -it.i l 08
1- .-.'l lii«
1 rj 1*61
2 02 '2-12
2-J1
2- 3«
3- 01
.tu; 8*89
8*80 ti ;ih (i 48 7*01 7-ir. 7«80 v::ii
T-.M
7- 58 H-li »•21
8- 32 H-41 8 51 0 10 9*89 B iv
1003
11 -50
11 55
ia«05
12 17 1381 1 2 Ki 1 f>2
1 07 1 11 1 27 1^7
1 16 1*67 308
2 ii
S'48 801 3-1G
4-22 4-30
4 41
4*58
5 07 5 23 6*80 5 1.".
5 52
6 05
6*18 6*37
6 37 (3-48
7 mi 7 28 7*48 7*59
Ljubljana, jufc. *el. LjuhljauH, dri. žul. \'i/niarje ....
Hedvoao ....
Loka.....
Kranj.....
Sv. doftt (m. p ) . 1 '<Ml!iart-Kropa. , Ptofie (m. p.) . . Radovljica (m. p.) Lescc-liled , . . Zerovnica (m. p.) . Javbfnlk .... Jesenice ....
1 )ov j(!.....
Kranjska (lora i;;tt,-<"e-15ula IVČ .
Trbiž.....
i
St. 1711 zjutrnj
Bt. 1715
IKIJIUI.
hit. 1713 EVL-čor
Bt. 1717 ijutroj
11 34 1130 11 33 1 lio
io-5t;
1011
10-85
1022 10*16 10-04 S»58 !)4*> <).-J7 !)-30 9*11 8*48 8*85 «20
4-5 8 451 4 42 4 20
4ir>
4 —
8*64 3 41 3 33
8*90 8*18 2-69 2-50 2 13 2 23 1*68 1 13 125
0-45 9-37 0-28 9 10 002 8*46 8-40 8186
H-19 8-00 7-59 7*48 7-33 7-20 7*05 6?89 0-24 0'CHi
5-50 5-4 1 f)-2U 5*15 4*69 •53 3!) •31 •18 12 59 3-1'J 8*43
3-23 3- — 2-45 2-28
št. aittb i ■ < i" ■' -
st. ji .;
/ \ r. , r
2- 10 2 27 247
8*08 8*19
3- 25 8*40
7-10 7-27 7-47 8*08 H-19
8*25 8*40
Bi ii&;i
ijutruj
7-80
7- 47 S'07 8*88 8*38
8- 45 9 —
Postaj o
T
Ljubljana, dr£. t riiuču (m. p) Tršina Dornialo . Jai le-ManjrtJ lliinuT (m. p.) Katuni k   . .
k« 1.
A.
S
is
st. aisu
rvočer
st. -Jir.j /j nt i .ij
st. aiBci
«vočor
st. air.t
pnjiiil.
		_3	
fi-30	0-30	S  10-10	1-20
8*14	0-14	%j 9*54	1 04
B*54	5*M	sl 9-31	12-44
5-47	5-47	41 9-27 ss. y 17	12-37
5-2S	5-J8		12-18
5*16	5- Hi	UM 911	120G
5-—	5—	g 855	11-50
Izdajatelj iu odgovorni urednik : Dr. Ivan T h v t a r.
Lastnina iu tisk -Narodne Tibkarne*.
4265