NaroSnina a IvstroojnitB: V« teta K 2-50, lJt leta K 6*—, celo leto K 10-— & UfemSJo:	. K 8-58,	„ K 1--,	„	K H-- n nt-lnozemitis:	»	b. 4-20,	„	Ir. 8-20,	„	Ir. 16'80 za Ameriko celo leto 8-25 dolarje.		V Ljubljani, v četrtek dne 18. junija 1914. UrednIStVd En upravnlštvo: Frančiškanska ulica štev. io, I. nadstropje.			Oglasnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat ro v. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
% 	 Štev. 25.	Posamezna številka 22 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1916. Za vsake pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene sl'jre Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino za vsako sliko.						
Vojna v Mehiki: Poulični boji v Tampicu. Premagani vstaši beže pred vladnimi četami.
r
W Na strani 4. in 7.: Volna IadJa!f„Szigetvar“ in dogodki v Draču,
ETBIN KRISTAN:
Gašperčkova pozabljena epizoda.
(Konec.)
VI.
Kar nenadoma je bil Gašperček pozvan k preiskovalnemu sodniku in tam je zvedel, da je — hujskal in puntal.
Ne da se tajiti, da se je Gašperček prvi hip ustrašil. Tega tudi ni treba prikrivati. Največji junaki so poznali strah, in veliki so bil zaradi tega, ker so ga znali premagati. Ovadba, tožba, preiskava, zapor, nemara ječa — saj ni malenkost. Ali to je hitro minilo, zakaj Gašperčkovo srce je bilo močno.
»Bodite mučenik,v: je dejala gospodična Milena — in zdaj se izpolnijo njene proročanske besede. Namen usode se razodeva. Njegovo trpljenje bo zgled. Doslej je govoril v majhni družbi; iz sodne dvorane zadone njegove besede kakor tromba, kakor pozavna in zbude speči rod, kakor so budile tovariše in prijatelje v mali zakajeni gostilniški sobi. Gašperček! Zgodovina se oglaša. Poklican si in izvoljen. Bodi dostojen velikega poklica. In če te obsodijo — kaj za to?
Preiskava je bila dolga kakor čakanje v vicah. Zaslišavali so priče, Gašperček pa ni vpraševal za to. Vse si je hotel prihraniti za obravnavo, ko se bo bojeval vpričo vsega naroda. Naj govore priče, naj mu čita sodnik cele spise ali pa posamezne stavke, on ne bo poslušal, namenoma ne bo poslušal, ker bi mu bilo sploh najljiibše, da ga pokličejo naravnost pred tribunal brez vseh priprav. Nič ne bo tajil. Kar je storil, je storil, ker je taka njegova naloga.
Veliki dan pa se je zares nad vse slovesno pričel. Gašperček je bil na sodniji celo uro, preden je bila določena razprava. Vse se mu je zdelo tam izredno. Poslopje z dolgimi hodniki, Širokimi stopnicami, belimi stenami je preveval dih usode. Gašperček je razločno čutil: Tukaj se odločujejo velike drame in tragedije življenja. Tupatam se je včasi prikazal mož v širokem črnem talarju, vihrajočem okrog vitke postave ali pa se tesno prilegajočemu ugojenemu telesu zrelega, resnega gospoda. Vsakemu slugi je bila važnost zapisana na obrazu. Tudi odvetniki so prihajali in odhajali, med njimi znani gospodje, ki igrajo velike vloge v javnem življenju.
Ob desetih je bila napovedana njegova razprava, ob desetih pa je bilo povabljenih še pet ali šest drugih strank, in Gašperček, ki ni vedel, da je to pri vseh sodiščih stara navada, je že zopet čutil nervoznost. Nekdaj se ne bi bil drznil nagovoriti neznanega človeka za nobeno ceno; sedaj se je zavedal svoje veljave, pa je pristopil k prvemu in ga vprašal:
»Ste li tudi Vi povabljeni na razpravo?«
Neznanec pa je odkimal in odgovoril:
»Kaj še! Poslušat sem prišel.«
Gašperčku se je zjasnilo. Vpraševal je dalje, pa so odgovarjali:
»Saj nisem nič ukradel.«
»Razprava je vendar javna, zato sem tukaj.«
»Po čemu prihajam? Ker bo teater.«
»Še nobenega političnega procesa nisem izpustil, pa tudi tega ne bom ...«
Nobenega političnega procesa! ... Da, da, političen je njegov proces, in on je političen človek. In vse to ljudstvo je prišlo poslušat. Za vse bo govoril, za vse postane mučenik, on, Oroslav Gašperček!
Dobro; še ta grenki kelih izpije, še to čakanje pretrpi, potem pa, pozdravljena usoda!
In minilo je tudi to čakanje, dasi je bilo dolgo in razprava se je pričela. Za vzvišeno, dolgo, velikanskemu šolskemu katedru podobno mizo so sedeli sodniki, ogrnjeni s talarji, eni starejši, drugi mlajši, gospodarji denarnice, svobode, življenja in smrti. Rad bi bi! Gašperček čital v njihovih očeh, kaj da mislijo o njegovi stvari, toda njih obrazi so se tako malo razlikovali od vsakdanjih obrazov navadnih ljudi, da ni bilo prav nič mogoče ugeniti.
Na levi je sedel državni pravdnik. Pri njem je bilo že ložje. Njegov obraz je bil strog, in Gašperček je razumel:	»Če bi
sodil ti, pridem na vislice. Toda le počakaj! Ti in jaz imava dvoboj in moralna zmaga bo le moja!«
Predsednik, star gospod počasne besede in počasnih kretenj, je pozvonil in jel izpraševati Gašperčka. Nič hudega ni bilo v njegovem glasu. Tako je izpraševal Gašperčka, kakor da bi se rad osebno seznanil z njim in kakor da ga neizrečno zanimajo njegove razmere.
Potem je nekdo čital obtožnico. Sodniki so se naslonili, da bi jim bilo medtem čim udobnejše in če ne bi bil Gašperček natančno vedel, da je to nemogoče, bi bil stavil, dasta dva zadremala. Tudi državni pravdnik se je naslonil, toda vse drugače; z obema iztegnjenima rokama se je oprl ob mizo in pogledal Gašperčka ponosno, resno, važno, kakor da mu je hotel reči z očmi:	Zdaj napnite ušesa!
Moje delo se čita!
Gašperček je že vedel, kaj je v tem spisu, vendar je poslušal pazno in z zanimanjem. Res, velikih reči ga dolže. Država se ga boji, in s to obtožbo priznava njegovo važnost.
Ko je bilo tudi to berilo opravljeno, je izginila otrplost iz udov in srepost iz oči državnega pravdnika. Predsednik je odmaknil svojo čepico, ker je bila na poti njegovim rokam, s katerimi se je široko naslonil na mizo, pa je pogledal Gašperčka z radovednimi očmi in ga pozval:
»Zdaj nam pa povejte, kako je bila pravzaprav ta reč!«
Gašperček je bil nekoliko iznenađen, ker si je bil to drugače mislil. Takole bi ga lahko vpraševal kdo v gostilni, tukaj pa je sodišče, slavnosten prostor, kjer je slovesna beseda umestnejša nego kjerkoli. Ampak — seveda — pravdati se ne more z gospodom predsednikom. Pač pa pokaže, da ima več zmisla za dostojanstvo tega posvečenega kraja in historičnih dogodkov, ki se tukaj odigravajo.
In začel je:
»Visoki sodni dvor! Bilo je zvečer tistega dneva, ko so glasila našega javnega mnenja presenetila brez slabe slutnje čitajoči narod z nemilo vestjo, da je rodoljubno društvo »Perun« za pospeševanje staroslovanske mitologije prepovedano. Prepovedano kulturno društvo, visoki sodni dvor, ki bi bilo neprecenljive važnosti za prosvetno bodočnost, za ra-zumstveni razvoj vsega na tej sveti grudi naših v nehvaležnosti stoletij pozabljenih pradedov živečega in v jasne dalje koprnečega naroda.«
Gospod predsednik mu je segel v besedo:
»Kako ste to rekli? Sicer se mi zdi, da nima to nič opraviti z našo rečjo. Ampak prosim Vas, kar imate povedati, povejte po slovensko, da se bomo razumeli. Pa nič teh deklamacij. Le kaj da je bilo. Veste, jaz še ne znam letati po zraku.«
Srce se je hotelo ustaviti Gašperčku Vsa sodna dvorana mora občudovati polet
njegovega trenotku tako primernega govora in se dvigniti z njim v višave. Predsednik pa ga pravzaprav poziva, naj govori tako kakor najnavadnejši ljudje, kadar kupujejo sladkor in kavo!
»Visoki sodni dvor! Domorodno srce je moral vsakemu rodoljubu raztrgati nepojmljivi ukrep, ki je uničil šele nameravano, da še neporojeno življenje plemenitega društva, prvega te vrste na naših domačih tleh ...«
Zopet se je oglasil predsednik:
»Ljubi gospod, raztrgana srca so gotovo žalostna reč. Ne vem, če znajo me-dicinci kaj opraviti z njimi. Ampak tukaj jih na noben način ne moremo operirati. Povejte nam rajši, kako je bilo s tisto govoranco in s tisto puntarijo. Pa če ne gre po slovensko, povejte kar po domače.«
Še nekaj časa je šlo tako. Gašperček je govoril svoj najkrasnejši jezik, vezal je čudovite periode, vpletal je vanje najiz-branejše primere, predsednik pa ga je venomer motil s suhoparnimi opazkami, kakor... zares, kakor da mu gre za šalo. In naposled je zagodrnjal:
»No, tako ne pridemo nikamor. Pa vprašajmo priče, potem bomo že kaj zvedeli.«
Za-žvi-žgal je, resnično zažvižgal! — Gašperčku se je delala tema pred očmi — in sluga je privedel prvo pričo, študenta Gorjana. Ta je pravil:
»Gospod predsednik, saj vse skupaj ni bilo nič. Gašperček je znal imenitno oponašati frazaste, našopirjene govornike, mi smo se pa radi smejali. To je bilo vse.«
Trgovski pomočnik Dimič je dejal:
»Gospodje sodniki, še Vi bi popokali, če bi slišali to našminkano filipino —«
»Filipiko mislite, kaj?«
•»No, nemara filipiko. Kar valjal bi se človek po tleh. To zna Gašperček, to zna!«
Farmacevt Tošič je izpovedal:
»Slavni sudbeni stole! Mi smo se uvijek tako divno amizirali. Bogami, gospodin Gašperčić je komičar prvog ranga. Jest, bogami!«
Gospod predsednik je nagubančil čelo, v očeh pa mu je zabliskalo nekaj vražjega:
»Kaj to ni bila puntarija?«
»Ne,« so priče odgovorile unisono.
»Niste se pripravljali za revolucijo?«
»Bognedaj!«
»Gašperček ni bil kolovodja?«
»Ne!«
»Ampak komičar?«
»Seveda... «
Gašperček je hotel vzrojiti. To je bilo preveč, preveč! In ker je bilo preveč, ni mogel niti vzrojiti, ni mogel slovesno protestirati, ni mogel nič druzega kakor debelo zijati — zijati — zijati. In ker so minile minute, ne da bi bil prišel glas iz njegovih ust, je dal predsednik besedo državnemu pravdniku ter zamižal.
Sedaj je slišal Gašperček zopet, kar mu je bilo všeč. »Upor — hujskanje — državna oblast — nevarnost — tipičen agitator, demagog, insurgent...« Ampak sodniki so poslušali ravnodušno, kakor da jim natakar pripoveduje, kaj da je v kuhinji, pa že vedo, da bo prav to pošlo, kar bodo naročili in ostane naposled le vsakdanje prekajeno meso z zeljem. Težko kakor po dolgi železniški vožnji so vstali in odšli v sosedno sobo na posvetovanje. Slišati je bilo šepet, nerazločne glasove, nazadnje pa smeh in predsednikov organ:
»Poglejte ga vendar! Te lase, te oči, to figuro! Poslušajte ga! Te napihnjene deklamacije! Revolucionar iz burke. Ne osmešimo se ...«
rii EisSsZSSOl	inns^
F prihodnji številki (št. 26) prilo- \
žimo položnice vsem onim cenjenim /
-------------------------------------- ^
naročnikom, kaieHm s 1. julijem 1914 f
poteče naročnina na „Slovenski Ilu- f
strovani Tednik“, da jo lahko pia- ^
vočasno obnovijo.	=
Čez nekaj časa se je prikazal v dvorani, vzravnan, veličasten, pa je patetično prebral razsodbo, da je Oroslav Gašper-ček oproščen, ker se je sodišče prepričalo, da je šlo za nedolžno komedijo.
S svojim navadnim glasom je dodal:
»Zdaj pa lahko greste. Pa si ohranite svoj humor, le vpričo policije ga ne producirajte.«
Gašperček je odšel — v omotici — kakor pijan, kakor na glavo udarjen. Ko-mediant! Njegovi sveti ideali osmešeni, njegovo navdušenje karikirano, njegov svet razdrt! Opotekel se je in v glavi je čutil čudno votlino. V trgovino ni mogel, domov ni mogel; povsod je videl fantastične kremže in zdelo se mu je, da sliši porogljivo petje: Komičar! Komičar!
Drugo jutro, ko se je kdove odkod vrnil v mesto, je izvedel, da se je gospodična Milena zaročila s solicitatorjem svojega šefa. Ko jo je za šalo vprašal, kaj poreče Oroslav Gašperček, se je baje' namrdnila:
»Ta Pavliha! Nekaj časa sem se izvrstno zabavala ob njegovih oteklih frazah, človek se pa naveliča vsake komedije.«
To je bil zadnji udarec.
Še ta dan je Gašperček odpovedal službo. Preselil se je v manjši trg, celil svoje srčne in duševne rane, pokopal ideale in slavo, ter se popolnoma posvetil trgovini. Prihranil si je nekaj denarja, potem je prevzel prodajalno svojega gospodarja, vzel njegovo hčer za ženo, kupoval dobro, prodajal z dobičkom in zdaj je hvalabogu gospod. Ona epizoda pa je popolnoma pozabljena.
V Gašperčkovi hiši je vsega v izobilju. Pohištvo je izbrano, po stenah vise podobe, izdelane od pravih slikarjev. Tudi nekaj kipov je po kotih. Pogostoma kupi še kaj novega. Človek bi dejal, da je že vse prenapolnjeno. Gašperčku pa se včasi zdi, da je povsod nekaj praznega, nekaj čudno praznega. In kadar ga to prime, je doma siten... siten! Ampak zunaj ni še nihče opazil tega. Sicer je vse v redu, tvrdka napreduje, Gašperček je resen, ugleden mož. Celo poslanec bi bil lahko, če bi hotel. Pa noče.
Solnce in jetika.
Solnce ima čudovito zdravilno moč. V zadnjih letih so izkušali mnogi znameniti zdravniki zdraviti jetiko ali tuberkulozo s pomočjo solnčnih žarkov. Posluževali so se z uspehom heliotherapije (le-čenja s solncem) v hudih, naravnost obupnih slučajih. Pokazalo pa se je, da je možno zdravljenje s solncem izvesti ne samo v gorah, marveč povsod tam, kjer imajo solnčni žarki veliko moč in se jim more izpostavljati človek dalje časa, torej tam, kjer ni preveč mračnih in deževnih dni. Pokazalo se je, da morejo kraji ob Sredozemskem morju uspešno tekmovati z gorami v zdravljenju s solncem. Pa ne samo obmorski kraji in visoke gore, tudi drugje je možno zdraviti tuberkulozo s pomočjo solnca. V Parizu se je zdravljenje s solncem prav izvrstno obneslo.
Seveda je vpliv solnčnih žarkov na visokih krajih dosti večji nego v nižavah. Za zdravljenje s solncem so se izkazale doslej nesposobne in neprikladne mračne in hladne države, kakoršne so Anglija, Skandinavija, Normandija, mestoma na Francoskem itd.
Pri zdravljenju s pomočjo solnca treba pomniti sledeče: telo se sme izpostavljati solnčnim žarkom le polagoma. In sicer izpostavljaj posamezne del telesa drugega za drugim, dokler končno solnce ne obseva vsega telesa. Le tako je mogoče izpostavljati telo blagodejnemu vplivu solnca po cele ure, ne da bi pretila soln-čarica, pri kateri se koža opali. Bolnik, ki ima mrzlico, se ne sme izpostavljati solncu.
Najlažje je izvesti solnčne kopeli na kakem balkonu, ali verandi. V velikih mestih imajo mnogo hiš s ploščatimi strehami, kjer imajo cele vrtove. Tam imajo tudi krasno prirejene prostore za solnčne kopeli.
Prostori, kjer izvajamo solnčne kopeli, morajo biti dobro zavarovani pred
Iz Bele krajine: Črnomelj. Prva hiša (mlin), po kateri ima baje ime sedanje mesto.
vetrom. Prve dni sme bolnik izpostavljati solncu le dele telesa, n. pr. roke; na solncu sme biti samo kakih 5 minut dopoldne in 5 minut popoldne. Naslednjega dne raztegne lahko solnčenje na 10 minut po dvakrat dnevno ter izpostavlja tudi več telesa solncu. V kakih treh tednih se telo tako navadi solnca, da ga more vzdržati po več ur na danL Pomniti pa treba, da mora biti pri solnčnih kopelih glava vedno zakrita. Tudi smejo resno bolni ljudje vršiti zdravljenje s solncem le pod nadzorstvom zdravnika.
Jubilej papirja iz lesa.
Minilo je 75 let, odkar je tkalec Bo-goslav Keller v Zgor. Šleziji znašel papir iz lesa, ki je izrednega pomena za razširjanje kulture. Bilo je 1. 1839., ko je Keller slučajno čital, da je potrebno nadomestiti cunje pri izdelovanju papirja s kako drugo sirovino, ker je uporaba papirja prevelika, da bi se mogel izdelovati le iz cunj. Opazovanje osjega gnezda mu je zbudilo misel, da bi se dal papir izdelovati tudi iz lesa, ker tudi tanki listi, ki tvorijo osje gnezdo, so iz lesa. Keller je kuhal trske in stružke v sodovem lugu, a brez uspeha, ker je za zločitev lesenih vlaken potreben I pritisk pare. Po mnogih poskusih pa je
končno s pomočjo svoje žene iznašel način pridobivanja lesene kaše, ki se s pritiskom in sušenjem izpremeni v papir, ki pa je imel še 1/3 cunjaste snovi. A Keller ni imel kapitala ter ni mogel svoje epohalne iznajdbe izkoristiti. A izkoristili so jo drugi ter postali miljonarji. Keller je umrl kot reven tkalec. Le Frankenbergov »Kreis-blatt« mu je s svojim papirjem minljiv spomenik. No, ta dobri Keller je bil Nemec, ki ni vedel, da so iz rastlinskih vlaken izdelovali papir že pred 2000 leti iznajdljivi Kitajci. Baje je iznašel tak papir kitajski državnik Tsaeliin in ga je delal iz murvinega ličja ter raznih trav. Porabljal je tudi cunje. Papir iz Kitajske in Japonske je bil tekom stoletja dospel do vrhunca popolnosti ter je še danes nedosežen, ker so sirovine posebno fine ter je izvrševanje izredno skrbno. V Evropi se izdeluje najboljši papir iz ličja lana in bombaža, finih cunj in iz starega papirja.
Učeni konji.
Učen 'konj? Neumnost, boste rekli. A stvar ni taka. V Elberfeldu ob Reni ima veleobrtnik Krali štiri žrebce, ki znajo brez pomoči čitati, pisati, računati in celo kubične korene števil najti, kar vse izražajo z udarjanjem kopit. Zlasti arabska žrebca Mohamed in Carif sta čudovita živalska učenjaka, ki zbujata vsemu svetu strmenje. Maurice Maeterlinck, ki je opazoval že čebele in našel, da so genijalne, nedosežne stavbarice, inženjerke, sociologinje in državnice, ki poznajo več discipline, solidarnosti in ljubezni kot človek, je zdaj preštudiral tudi Krahove čudovite konje ter — ostrmel. Napisal je celo knjigo o teh konjih, ki so prava senzacija. Ti konji ne znajo le posameznih besed, nego cele stavke, vedo natančno, katera beseda se piše z malo ali z veliko začetnico, znajo seštevati ter popravijo vsako napako, na katero se jih pri računanju ali pisanju opozori. Ta dejstva so velike uganke, ki pa kažejo, da tudi živali — mislijo.	_____
Ženski vestnik.
Danska za enakopravnost ženstva. Danska vlada je nedavno obvestila vse uradne vodilne kroge potom uradnih okrožnic med drugim tudi, da ni delati med moškimi in ženskimi uradniki prav nikake razlike. Posebno naglasa vlada, da se uradnica lahko omoži, kadar hoče in ostane lahko vkljub temu v službi. Danska je resnično moderna država!
Kitajska voditeljica medicinske ženske bolnice. Gospa Jama Kin, ena izmed redkih kitajskih zdravnic, je voditeljica ženske bolnice v kitajskem obmorskem mestu Tientsin ter obenem tudi učiteljica na tamošnji ženski medicinski univerzi.
Kulturno delo Bolgarke. Tekom zadnjih dveh let, ko je trajala nesrečna balkanska vojna, so vladale na Bolgarskem seveda docela nenormalne razmere. Tudi glasilo bolgarskih ženskih društev, »Ženski glas«, ki je izhajalo prej nepretrgoma 14 let, se je ustavilo za dve leti. Dne 1. aprila t. 1. pa je začel »Ženski glas« zopet redno izhajati. List se zavzema z vso odločnostjo za politično enakopravnost žensk. Bolgarke so v težkih časih vojne prevzele vse uradne in druge posle moških. Skrbele so za svoje rodbine in tako pridno obdelovale zemljo, da je ostala samo desetina polja in travnikov neobdelana. Ali more kdo reči, da je bila Bolgarka med vojno slaba in nevredna državljanka?vprašuje neka sotrudnica »Ženskega glasa«. Medtem ko so moški kopičili napako na napako in so čestokrat našli v nesreči naroda osebne koristi, so bile ženske velike v svoji tihi požrtvovalnosti in še večje, ko so krvavečih src kot matere padlih sinov in udove padlih mož iskale in našle tolažbo edinole v
nadčloveškem delu. Ženske so rešile, kar se je še dalo rešiti in so obvarovale s svojo železno vztrajnostjo vasi in mesta popolnega gospodarskega poloma. Zenske so se pokazale med vojno trezne delavne državljanke, ki so storile mnogo več, kakor je bila njihova dolžnost. Sedaj pa hočejo uživati tudi pravice državljanov ter bodo

da ohranimo vsaj za svečanostne prilike častitljive in slikovite noše naših dedov! Vsi slovanski narodi spoštujejo svoje stare lep noše, le Slovenci jih opuščajo v lastno škodo in sramoto. Čast Savinčankam!
Ciril-Metodova podružnica na Vranskem: Igralci in igralke igre »Na Osojah«.
;..........:
iiiiiiiiiiii
MIIIMIIIU
I I I I ■ I I 1 I I I I
K otvoritvi belokranjske železnice: Beli Kranjci v narodni noši na črnomaljskem kolodvoru.
storile vse, da dosežejo politično enakopravnost. Tako piše bolgarski ženski list, in — pritrjevati mu
Naše slike.
Iz Belekrajine:	Prva hiša v Črno-
mlju. Prinašamo sliko mlina, ki je baje že sila stara stavba, ker so v zidovih tudi kamni z rimskimi napisi. Baje je ta hiša začetek poznejšega mesta Črnomlja, in zatrjujejo, da ima mesto Črnomelj današnje svoje ime po tem mlinu za črno mel, t. j. mlin, kjer se je mlela črna moka.
Avtomobilska zveza Brežice-Kozje-Grobelno. Meseca novembra 1913 se je ustanovila v Št. Petru pod Sv. Gorami družba z o. z. v svrho vzdrževanja dvakratne redne avtomobilske vožnje med Brežicami, Kozjem in Grobelnem. Podjetje ni špekulativnega, ampak skoz in skoz gospodarskega značaja ter si je postavilo za nalogo zvezati brežiški, kozjanski in šmarski okraj med seboj kakor z železnico in tako izročiti te lepe, vendar v prometnem oziru popolnoma zanemarjene slovenske okraje tujskemu prometu. Po sedemmesečnem čakanju in neštevilnih prošnjah ter intervencijah odredile so končno oblasti politični obhod in se v kratkem podeli ta borna koncesija in se prične z rednimi vožnjami. Naša slika kaže v Kozjem zbrano komisijo, obstoječo iz zastopnikov oblasti, dežele, okrajev ter družbe. V ozadju eden izmed družbenih avtomobilov s 40 konjskimi silami.
Pevsko društvo v Št. Pavlu pri Preboldu. Krasen spomladanski solnčni dan 3. maja t. 1. je privabil ogromno število občinstva k spomladanskemu koncertu, ki ga je priredilo št. pavelsko pevsko društvo pri g. Sadniku ob Savinmostu. Cvet inteligence vse Savinske doline je posetil koncert. Dovršeno je zbor podaval Schwabovo »Slanico« in vse oktete. Iskreno častitamo gospodu pevovodju, učitelju Šmidu na krasno uspelem koncertu. Dame so nastopile v stari savinski narodni noši. Tako je prav! — Vsa naša pevska društva naj se oklenejo narodnih noš,
Ciril Metodova podružnica na Vranskem je uprizorila na binkoštni ponedeljek že v drugič narodno igro »Na Osojah«. Ta stara, a prelepa igra je privabila polno dvorano občinstva. S to predstavo se je obenem poslovil od nas marljivi in nadarjeni igralec g. Ivan Gostič, kateremu je poklonila podružnica ob tej priliki v znak priznanja lep šopek s trobojnimi trakovi. Igralo se je splošno dobro; najbolje so pa ugajale vloge: Matija (Iv. Gostič), Ana (ga. Vrablova), Marijana (ga. Pestevško-va), župnik (dr. Pernat) in Mreta ,(gdč. Lauričeva).
je kot vojak na to šolo. Pozneje pa je bil poklican v rektorat kot nadpedel, in to službo opravlja še danes čil in čvrst v splošno zadovoljnost, dasiravno bi lahko užival svoj polnodoslu|eni pokoj. Njegovo največje veselje je, pogovoriti se s slovenskim veterinarjem v svojem maternem jeziku, kojemu je tudi po tolikih letih v tujini ostal zvest. Vsi in tudi najstarejši slovenski živinozdravniki se ga gotovo še dobro spominjajo, kakor tudi on rad v toplih besedah pripoveduje različne njihove dogodljaje. Prinašamo sliko tega zavednega in vztrajnega dunajskega Slovenca. Jeršinovec je rojen na Vrhniki, kamor rad pohiti v počitnicah obiskat svojce in znance. Čestitamo!
Vojna ladja »Szigetvar« in dogodki v Draču. Iz Drača nam pišejo: Dovoljujem si, Vam nekoliko poročati o dogodkih zadnjih tednov, ker sem bil povsod zraven, t. j. očividec vsega. Čital sem v cenjenem listu le malenkosti in preveč na kratkem, izdajalec Essad paša je bil vjet od avstrijskih in italijanskih vojakov in prepeljan na ladjo »Szigetvar«, odkoder je bil izgnan v Italijo s pogojem, da se brez dovoljenja albanskega vladarja ne vrne nikdar več. V jutru 19. maja t. 1., je naša pehota, ki je tu nastanjena v svrho, da poučuje albanske vojnike — streljala na Essad pašovo palačo; granatne krogle so streho popolnoma razdejale. Nato je Essad paša dal 'dvigniti belo zastavo in obenem se je skril. Iskali so ga lep čas in se jim je posrečilo šele čez eno uro iskanja zasačiti ga. Prihajali so pristaši Wieda od vseh strani in mu klicali »živio«. Prišlo je tudi krog 150 Mali-sorov iz okolice Skadra. Dva dneva sta minula nato v miru. Dne 23. maja ob 9. predpoldnem se je z ladje »Szigetvar« opazilo, da so svetoznane višine zahodno od Drača zasedene od vstašev. Uro pozneje se je pričelo grozovito streljanje od obeh strani. Kmalu nato so se vrnili Mali-sori v mesto, češ oni niso prišli bojevat se napram mogočnemu sovražniku, ampak le ščitit Wieda; vstašev je bilo nad 6000, branilcev pa nekaj čez 500 in še ti
Novi gasilni dom v Ponikvi pri Trebnjem in brizgalnica domačega izdelka.
Odlikovanje dunajskega Slovenca. Te
dni je cesar odlikoval dunajskega Slovenca g. Josipa Jeršinovca s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Jeršinovec službuje nepretrgoma že 43. leto na dunajski živinozdravniški visoki šoli. Prišel
sami navadni kmetje brez vojaške izvež-banosti. Položaj se je s tem poostril. V boj se je spustila tudi baterija, nastanjena na starem mestnem obzidju s svojimi 75 mm topovi pod poveljem holandskih častnikov. Prvi šrapnel se je razpočil
ravno nad mestom, t. j. znamenje, da se dotični častniki ne razumejo na naše topove. Tudi pozneje ni bilo opaziti učinka strelov. Ena baterija je bila nastanjena v bližini sovražnika, t. j. ob cesti, ki vodi iz Tirane. Ta baterija je bila pozneje krog 2. popoldne zajeta s posadko vred. V boju 23. maja pri Draču sta bila ubita dva, en izmed teh je bivši morski kadet Hassler, in krog 12 težko ranjenih. Izgube vstašev niso znane. Avstrijske čete ladje »Szigetvar« so bile razpostavljene krog Viljemove palače. V mestu je vladalo nepopisno razburjenje; ljudstvo se je pričelo seliti na naše in italijanske ladje. Naša ladja je bila v najkritičnem času sama v pristanišču. Šele pozneje, t. j. 20. in 21. so prišle druge:	»St. Georg« in
mnogo torpednih čolnov. Vstaši niso bili le kmetje, podaniki Essada, ampak izurjeni vojniki pod izvrstnim vodstvom. Okrog petih popoldne so pričeli vstaši prodirati proti mestu v oddaljenosti pol ure. Viljem je takoj z vsem, kar ima, zapustil svojo palačo in pobegnil najprej na našo ladjo, potem se je pa preselil na italijansko jahto »Misurata«. Ljudstvo videč svojega vladarja bežati, je tudi zgrabilo v sili, kar je bilo in zbežalo. Mesto je izgledalo kot pusto grobišče. Vse je zbežalo ... Mali-sori so se vkrcali na našo ladjo. Naša pehota tudi. Ladjine čete videč, da vse beži, so se takisto vrnile na ladjo. Mestni topovi so umolknili in kazalo je, da sovražnik ne ve, kaj početi. In res! Kaj naj hočejo v zapuščenem mestu? Do 10. ure zvečer je vladalo nepopisno razburjenje v pričakovanju, kaj bode. Ob 10. zvečer se je podal \Vied zopet na suho. Raditega se je morala naša in italijanska posadka tudi izkrcati, da ga varuje. Noč je minula mirno. Pričele so se razprave itd. V takšnem položaju smo še sedaj. Nič se ne ve, kaj bode iz vsega tega. Razne razloge imamo sklepati, da nas hoče Italija tu na vsak način izpodriniti. A škoda, da se ne sme pisati, kar se hoče! Ako bo kaj novega, hočem Vam takoj sporočiti, ako Vam je le drago. (Prosimo!' Op. ured.) Drač, dne 1. junija 1914. S spoštovanjem P. J.
Novi častni član akad. društva »Triglava. Akad. tetin, društvo »Triglav« v Gradcu je imenovalo na svojem slavnostnem občnem zboru društvenega ustanovni in starejšino deželnosodnega svetnika v p. gosp. Bogoslava Novaka za svojega častnega člana. Gosp. B. Novak je bil ro-
jen 1. 1853. v Šoštanju na Štajerskem, gimnazijo je študiral v Celju, pravosodje pa v Gradcu, kjer je s svojimi enakomi-. slečimi, sedaj razven dveh že mrtvimi tovariši ustanovil 1. 1875. društvo »Triglav«. Na svojih mestih v Gornji Radgoni, Slov. Gradcu, Konjicah, Kostanjevici in na zadnje v Senožečah je vedno deloval v pro-
Gosp. Bogoslav Novak, dež. sodni svetnik v p. v Gradcu, ustanovnik akad. tehn. društva »Tri-glava“ v Gradcu, izvoljen častnim članom tega društva.
speli slovenskega naroda. Posebno pa mu je pri srcu društvo, ki ga je ustanovil. Še sedaj, ko živi v Gradcu v pokoju, ne zamudi nobene prilike, da pohiti med aktivne Triglavane. Na vse načine je vedno podpiral to društvo in še predkratkim mu je izročil vso svojo bogato knjižnico. Gospod svetnik Novak je bil vse svoje življenje res vzor Triglavana in zato ga je vvrstilo društvo med svoje častne člane. — Da bi slavni rodoljub in dobrotnik še dolgo bodril graško mladino k delu!
Otvoritev pašnika na Graški gori pri Sl. Gradcu. Vkljub jako neugodnemu, deževnemu vremenu se je otvoril v nedeljo, dne 17. maja t. 1. v prisotnosti zastopnikov uradov in deželnega zbora ta pašnik. Občinski pašnik tvori od okrajnega odbora Sl. Gradec kupljeno »Balantovo« in »Merkačevo« zemljišče na Graški Gori in
merita obe zemljišči 60 ha, 20 a in 87 kvad. m; kupna cena je znašala za obe posestvi 31.100 K. Že lansko leto se je prignalo 58 govedi na pašo in se je za pašo sprejel znesek 1084 K 60 v. Pašna doba je trajala od 2. junija do 6. oktobra in je povprečno prirejena teža znašala 57 kg. Po slovesni maši je pozdravil načelnik g. Avgust Giinther došle goste, nakar je posestnik Rotovnik predočil ljudstvu zgodovino pašnika. Deželni glavar grof Attems se je zahvalil za pozdrav in pri tem pohvalil zlasti uspešno delovanje okrajnega zastopa itd. Popoldne je bil slavnostni banket v Sl. Gradcu v hotelu »pri pošti«, kjer je okrajni glavar dr. Poiger kot namestnik c. kr. namestnika poudarjal željo, da bi pašnik uspeval v prid in korist ljudstva.
Petindvajsetletnica barkovljanske »Adrije«. Jugoslovanski Trst je 7. t. m. praznoval petindvajsetletnico barkovljanske »Adrije«. Pevsko društvo »Adrija« je ohranilo Barkovlje slovenskemu Trstu, je ohranilo to velevažno točko tistemu jugoslovanskemu, tistemu slovanskemu središču, na katero gledajo s ponosom in največjim pričakovanjem milijoni našega velikega naroda. Brez slovenskih Barko-velj ni slovanskega Trsta, a da ga imamo je največja, vsa zasluga pevskega društva »Adrije«. Redkokje nahajamo na naši slovenski zemlji take razmere, kakor vladajo v naših Barkovljah. Tu ne poznaš spora, tudi ne vidiš razdora. Ena misel vodi vse ono naše divno ljudstvo: tu je naš dom, tu je naš rod, ki bodi na svoji zemlji svoj gospod. V taki slogi je proslavljala bar-kovljanska »Adrija« svojo petindvajsetletnico. Okrog treh popoldne so se začela pred Narodnim domom zbirati narodna društva in drugo narodno občinstvo. Množica je naraščala in naraščala, da je končno dosegla tisoče. Z godbo NDO. na čelu je krenil nato izprevod okrog javnega vrta in potem po Miramarski cesti na veselični prostor kraj železniških obokov. Saj je ni bilo skoraj hiše, ki bi ne bila okrašena z narodno trobojnico. Menda ga ni bilo iz Trsta in okolice narodnega pevskega društva, ki bi ne bilo navzoče ali korporativno, ali pa vsaj po odposlanstvu. Ob vhodu na veselični prostor so sprejemala narodna dekleta goste s cvetjem. Veselični prostor, ves okrašen z narodnimi trobojnicami, je postal preozek za vso ono množico, ki se je zgrnila nanj: bodi delavec, bodi gospod, kmet ali urad-
Slovensko podporno in izobraževalno društvo „Domovina" v Gradcu. 1 t. č. predsednik tovariš Kohne; 2 prejšnji predsednik, častni član tovariš Rudolf
ŠtegmUller; 3 blagajnik tovariš Zotter; 4 tajnik tovariš Berlič; 5 podpredsednik tovariš Jernejčič.
nik ali vojak: vse je bilo tu. Veselica s koncertom je uspela sijajno. Naj bi bar-kovljanska »Adrija« tudi še nadalje delovala v istem smislu, kakor je doslej,, na polju narodne prosvete in narodne obrambe, naj bi še tudi nadalje združevala pod svojim okraljem ne samo svoje pevce, temveč vse naše slovenske Barkovlje. Naj so Barkovlje tudi slejkoprej ona nepremagljiva trdnjava proti našemu narodnemu sovragu, in naj nad vsem tem delom za našega milega naroda blagor in čast plava naša divna slovenska pesem budi-teljica in bpdriteljica!
Dirka K. S. K. Ilirija. V nedeljo, 7. junija je priredil K. S. K. Ilirija svojo drugo cestno dirko na progi Kranj-Ljubljana (22 km). Točno ob petih je štartalo 16 dirkačev v Gaštaju pri Kranju ob km 24. Vreme je bilo ugodno, le močan protive-ter je oviral dirkače. Cilj je bil v Spodnji Šiški pri km 2, kjer se je zbralo ogromno občinstva, ki je z vidnim zanimanjem pričakovalo dirkače. Nepričakovano zgodaj se je opazilo prvega, bil je Ivan Rebolj, ki je v 40 min. 92/5 sek. prevozil cilj. Drugi je bil Fran Ogrin 42 min. 21 Vs sek., tretji: Ivan Ciber 42 min. 35 sek., četrti: Sega Ferdo 42 min. 38 sek. V maksimalnem času so došli: Rudolf Deržaj, Engel-bert Wisiak, Ignacij Mostar, Ferdo Vrabec, Mirko Filipan, Albin Šinkovec. Dirka je krasno iztekla, le dirkaču Kastelicu se je pripetila mala nezgoda. Pri 19 km je vsled nenadne slabosti padel in se lahko poškodoval. Zdravnik dr. Demšar, ki se je vozil v avto ^a dirkači, ga je takoj obvezal in odpeljal nazaj. Po dirki se je vršil sestanek v restavraciji pri Novem svetu. Predsednik g. Stopar je pozdravil, zahvalil se je g. dr. Demšarju za prijazno sodelovanje in g. ing. Hilleju, tukajšnjemu zastopniku Puch-avtomobilov, ki je dal avto popolnoma na razpolago in ga je sam vozil. Nato je razdelil darila: srebrno kupo, kukalo, športno uro in s srebrom okovano listnico. Uspeh, ki ga je dosegel Rebolj, znači gotovo rekord, kajti vozil je v tempu 33 km. Rekord za 20 km je 36 min. 55'/V, sek. (vozil Kofler 19. maja 1914) za 22 km bi bil 40 min. 25lls sek. Videti je, da imamo Slovenci tudi v tej športni panogi izborne zastopnike, nedo-
stajalo je le prilike, da bi se mogli razvijati. —- Prvi štirje dirkači so vozili Adler kolesa domače tvrdke A. Goreč. Na enakih kolesih so zmagali že lansko leto pri dirki Ljubljana-Logatec-Ljubljana.
Odlikovan Slovenec: Josip Jeršinovec, ki službuje že 43 let na visoki živinozdravniški šoli na Dunaju.
Društvo domovina v Gradcu. Leta 1902. se je ustanovilo »slov. društvo Domovina« z namenom zbirati Slovence obojega spola. Društvo je delovalo in živelo, toda razvijalo in napredovalo ni tako, kakor bi bilo želeti. Zato se je leta 1909. prekrstilo v »slov. pod. in izobr. društvo Domovina«, kamor je imel potem vsakdo vstop, najsi bo te ali one stranke, samo da deluje itt se ravna po društvenih načelih. Preobrat je bil velikega pomena. Povzpelo se je na višino kakor še nikoli. Pričelo se je pravo narodno življenje. Tu •se je tamburiralo in pelo, prirejalo veselice in zabavne večere, predavanja, poleti pa skupne izlete v okolico. Prihajali pa so temni oblaki — strankarski boji— ki so grozili društvu pogin. In ta boj je divjal
vse leto! Mala kopica zvestih društveni-kov s predsednikom Rudolfom Stegmiil-lerjem je rešilo društvo propada. Omenjeni je znal s svojo treznostjo ugnati nasprotnike. Društvo ga je imenovalo za premnoge zasluge, katere si ji pridobil v razvoj društva, svojim častnim članom. Odbor pa je od sedaj deloval s podvojeno silo in posvetil vse svoji Moči društvu. Da se pa društvo tako lepo razvija, se ima zahvaliti tudi akad. teh. društvu Triglavu, ki daje na razpolago članom svojo bogato knjižnico ter pošilja tudi predavatelje. Tako je »Domovina« danes najmočnejše društvo v Gradcu in želeti je, da bi se povzpelo do one višipe, na kateri so druga bratska društva. V spomin tega procvita se je dalo društvo slikati in sicer na dvorišču deželne hiše (Landhaushof). Zalibog, bilo je tako krasno vreme, da veliko članov ni bilo mogoče obdržati v mestu. Delavni dramatični odsek si je nabavil svoje kulise in vprizarja vsak mesec več iger. Kdor mora s trebuhom za kruhom in pride kdaj v Gradec, naj bode njegova pot tudi k Domovini!
Novi gasilni dom v Ponikvi pri Trebnji! in brizgalnica domačega dela. Gasilno društvo v Ponikvi se je sicer z mnogimi raznimi težkočami pričelo razvijati, toda obstalo je vendar le in se lepo razvija nadalje. No, končno so si še »Dom« priskrbeli in to z lastno vztrajnostjo in prispevki raznih dobrotnikov domačinov. Eden je dal zastonj tla, drugi les, tretji je vozil itd. Značilno pa je, da so si brizgalno sami naredili doma. Načelnik Josip Glavan iz Podboršta je kupil staro brizgalno kot staro železje; po lastnem načrtu je nadzoroval delo domačega kovača in mu pomagal, da sta jo priredila in skovala. Ta domača specialna brizgalna je tako izvrstna, da se more kosati skoro z vsako tovarniško. To se je prepričalo že ob raznih požarih. Vsa čast požrtvovalnemu načelniku.
Steekenpfcrd-iilijinemiečitB mile
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Pnznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod.
Pevsko društvo v Št. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini. (Pevke v savinjski narodni noši.)
Tedenski pregled.
Pogajanje Cehov in Nemcev so se začela v ponedeljek iznova v Pragi. Taka pogajanja je razbil dvorni svetnik profesor dr. Bachmann, ki je načelnik nemških naprednjakov na Češkem. Posledica tega čina je bila zaključitev državnega zbora in sedanje absolutistično vladanje s § 14. Danes uvideva večina Nemcev, da je nespravljivost nemških naprednjakov in radikalcev najbolj škodljiva za Nemce. Češki deželni zbor nc deluje, češka dežela je izgubila avtonomijo, a obenem je izgubila vsa država svoj parlament. Kakšen bo uspeh novih pogajanj? Ce so se Nemci izpametovali, in če se razpišejo nove volitve za češki deželni zbor, je uspeh zajamčen, drugače se bo absolutizem nadaljeval.
Car Nikolaj s carico, carjevičem in dvema hčerkama je gost rumunskega kralja, in vsa Bvropa čaka, kaj bo uspeh tega poseta. Morda je baš ta sestanek najvažnejši za ohranitev miru na Balkanu, zakaj Rusija v zvezi z Rumunijo more ukrotiti vsak odpor. V trozvezi vladajb hude
skrbi, ker se je Rumunija približala Rusiji, a tolažijo se, da je rumunski kralj Nemec ter da je baš .nedavno odlikoval razne avstrijske diplomate. Dunajski župan pojde v Bukarešto, da bi zabrisal vtisk carja, čemur se smeje seveda ves svet.
V Albaniji so se ustaši razširili na vse strani ter so v ponedeljek napadli celo Drač. Holandski polkovnik Thomson, poveljnik knezovih čet, je bil v boju ubit, vendar so baje vladne čete ustaše odbile. Tudi v notranjosti dežele sc vrše spopadi in nekaj mest je padlo iznova v oblast ustašev. Povsod vlada panika, tujci beže na ladje, mbret Viljem pa vsak dan obeta, da pojde sam na boj, a se ne gane nikamor. V Draču morajo sploh vladati anarhistične razmere. Lahi so v zvezi z ustaši in celo višji laški častniki so kompromitirani A laški poslanik ščiti najočitnejše lumparije. V Draču so zaprli župana in knez je moral odpustiti oba svoja tajnika. Za Essadom pašo morajo oditi, razni veljaki in vodilne osebe so vsak dan druge. Medtem pa ustaši prodirajo dalje, ropajo in more. Srbija ima na meji zbrano že več polkov, da se ubrani albanskih roparjev in tudi
Crna Gora gleda albanske homatije z velikim nemirom.
Med Turčijo in Grčijo je nastala velika napetost, ki bi mogla izliti se v vojno. Turki preganjajo Grke v Mali Aziji. Grki pa so anektirali otoka Kijos in Mitilene, ki sta jim pripadla po sklepu velevlasti ob sklepu miru. Turki koljejo Grke v Mali Azijk in jih izganjajo, Grki pa vračajo Turkom v Novi Grčiji, kjer je seveda še precej turških Stanovnikov. Na raznih krajih so bile že hude- praske, ki jih izzivata obe strani.
Tudi Bolgari imajo hud razpor z Grki, ki jih dolže krutosti. Bolgari bi se radi maščevali za svoj poraz, ki so ga pa zakrivili le bolgarski fanatični generali in car Ferdinand. Zdaj se je zvedelo, da je Bolgarija pred par meseci sklenila s Turčija pogodbo proti Grčiji! Bolgari bi dovolili turškim četam svoboden prehod preko bolgarskega ozemlja pri Kirdžaliju. Lepi Slovani! Žalostno! — Listi že pišejo, da ni izključeno, da pride do splošne balkanske vojne, kajti Srbija in Grčija imata tudi medsebojno pogodbo za slučaj kakšne vojne. Tako bi si stale nasproti Grčija
in Srbija ter Turčija in Bolgarija. A kaj bi storila Rumunija in Albanija? In kaj naša država? Vse balkanske države se naglo oborožujejo, a tudi evropske velevlasti izdajajo milijarde za vojsko na suhem in na morju. Grško-turška nova vojna bi mogla potegniti vso Evropo v krvav vrtinec, saj so razmere med vsemi zelo napete. Rusija le čaka in Francija prav tako!
V Italiji imajo sedaj celo revolucijo; socialisti, republičani in anarhisti se bunijo skoro po vsej Italiji proti vojaškim zahtevam ministrstva. Po raznih mestih so bili krvavi spopadi ter je bilo ubitih na obeh straneh mnogo oseb. Revolucionarji grade barikade, streljajo in ometavajo s kamni vojaštvo, rušijo cerkve in kapele ter uradne hiše, delavci na mnogih krajih štrajkajo in vojaštvo divja kakor v vojni. Laške notranje razmere so obupne. Ponekod štrajkajo in razgrajajo celo dijaki ter prepevajo revolucionarne pesmi.
—	Iz Mehike ni novih poročil, ker se vrše med zastopniki Zedinjenih držav in Mehike pogajanja.
—	Na Francoskem je sestavil novo ministrstvo senator Ribot, ki pa je padel takoj po prvem glasovanju v parlamentu. Njegov naslednik je Vi-
viani, a tudi njegovemu ministrstvu ne obetajo dolgega življenja. Francija je zaradi nameravane vvedbe triletne dobe vojaške službe razdeljena v dvoje mogočnih taborov. Dasi želi zaveznica Rusija triletno dobo, predsednik Poincare ne dobi za to večine v parlamentu. — V Srbiji je stari Pašič ostal na krmilu, kar veseli vsakega Slovana. Nove volitve se bodo vršile vkratkem ter bodo važne za bodočo srbsko politiko.
Razne vesti.
Socijalni demokratje Švice so na svojem letošnjem kongresu med drugim sklenili tudi tole; L Vsa zborovanja naj se vrše brez alkohola. 2. Pri veselicah naj se toči kolikor mogoče brezalkoholne pijače. 3. Po vseh strokovnih društvih naj se vrše redna predavanja o alkoholnem vprašanju. 4. Strankino časopisje naj redno prinaša protialkoholne članke. 5. Zidajo naj se hiše z vrtovi za delavstvo, v katerih bližini ne sme biti nobene gostilne.
Vročina in mraz. V Severni Ameriki vlada strašna vročina, ki je zahtevala že mnogo žrtev. Baje je že nad 50 oseb umrlo zaradi solnčarice, mnogo ljudi pa leži bolnih. Vročina znaša 32—40° C v senci. Ljudje spe ponoči po parkih in trgih. V Parizu pa imajo mraz kakor v decembru. Celo hudo točo z ledenimi viharji so se pripetili. Slamnika nihče ne nosi. Ponoči od ponedeljka na torek je ponekod snežilo, pri Avignonu pa je neki kmet napol zmrznil in umrl.
Eskimi. Fritjof Nansen poroča v svojem delu o potovanju na severni tečaj, da greše Eskimi največkrat proti 6. božji zapovedi, da ni za samska dekleta ni-kaka sramota, če imajo otroke ter da tudi zakonski možje, ki nimajo otrok, ne ugovarjajo prešestvu svojih žen. Glavno jim je, da se narodi mnogo otrok, ki delajo in služijo.
Rast človeškega telesa. Dognana resnica je, da raste človeško telo najhitreje spomladi od aprila do julija. Med tem časom se teža telesa skoraj nič ne pomnoži. Od decembra do aprila telo skoraj čisto nič ne raste, nego se le redi.
Čast tržaškim Slovenkam! Kakor v Ljubljani, se je vršil tudi v Trstu dne 6. in 7. t. m. cvetlični dan na korist slovenskim šolam in ubožnim slovenskim otrokom. Priznati treba, da so se vedli ljubljanski Nemci — kolikor je nam znano — dostojno do slovenskih požrtvovalnih cvetličarje, da, nekateri so celo kupovali cvetke, in metali v nabiralnike krone. Zgodilo pa se je našim vrlim gospodičnam, da je Slovenec zarohnel: »Pejte se farbati« — »Rož imam sam preveč!« — »Pustite me na miru!« itd. V Trstu pa so vrle Slovenke imele opraviti s frakarsko laško fakinažo, ki je cvetličarke psovala, preganjala in jim grozila s pestjo! Tržaška frakarska mularija se je vedla prav po albanskem vzorcu. Sovraštvo tržaškega laškega barabstva je kanibalsko, a tem lepše se je odlikovala idealnost slovenskih rodoljubk. Na obrežju Cafciotti so Lahi napadli v veliki tolpi dve dami ter jima raztrgali šopke in pometali po tleh. Drhal je razgnala policija. Na Acquedottu je napadla laška fakinaža tri gospodične, da so morale bežati. Rešila jih je policija ter je nekaj falotov aretirala. Policijski uradnik pa se je v uradu v ulici Bachi celo rogal Slovenkam. Kako
Avstrijska vojna ladja „Szigetvar", na katero so najprej prignali Essada pašo. Vzlic vsem topovom na tej ladji pred Dračem
hoče junaški mbret Viljem pobegniti v Skader.
se piše ta žalostni uradnik, »Edinost« žal, ne pove. V ulici Coroneo je napadlo dve Slovenki 15 laških lopovov. Ko se je približal stražnik, je vseh 15 bojazljivcev podlo pobegnilo. Na Barrieri sta morali dve gospici pred laško sodrgo bežati v neko hišo, stražnik je napad smeje gledal, ter šele na zahtevo dveh slovenskih gospe uradoval. Takih slučajev je bilo še več. A Slovenk to ni ostrašilo. Slava jim! Ljubljančanje, te naj vam bodo v zgled!
Ako bo vojna... Ogrski poslanec dr. Hantos je izdal knjigo o bodoči vojni ter o njenih stroških za našo državo. Knjigo , je nagradila ogrska znanstvena akademija. Dr. Hantos trdi: ako bi prišlo do evropske vojne bi morala naša država poklicati pod orožje vso svojo vojsko, ki bi štela okoli
2.860.000	vojakov. Vsak dan bi veljala ta armada
17.160.000	kron. Ako bi bila vojna proti dvem sovražnikom ter bi stalo v orožju le 2 miljona vojakov, bi to veljalo 360 miljonov kron na mesec. Ako bi mobilizirali še mormarico z 20.000 vojaki-mornarji, potem bi se stroški pomnožili še (12 K na dan za vsakega moža) za 240.000 kron na dan ali za 7,200.000 kron na mesec. Pri tem pa še niso nič vpoštevane poškodbe na poslopjih, rudnikih, tovarnah in poljih, ki bi bile seveda ogromne. Ko se izvede novi naš obrambeni zakon, bo imela Avstro-Ogrska leta 1917. v miru 480.000 vojakov, v vojnem stanju pa 2,860.000 mož pod puško. Mirovno armadno stanje, vštevši mornarico', tvori danes 0-85 odstotkov državnega prebivalstva; po izvršitvi obrambnega zakona pa bo štel P04 odstotkov. (V Franciji PSI, na Ruskem l-32, v Nemčiji l-06, v Italiji 0'9? odstotkov). Seveda stoje vse te države, izvzemši Italijo, v gospodarskem oziru daleko bolje kot naša. A Italija
ima vendarle boljše državne finance kot mi, ki I smo med njimi torej najšibkejši. Evropske velevlasti vzdržujejo že danes 4 miljone mož v orožju; če bi pa izbruhnila vojna, bi gnale le velevlasti okoli 13 miljonov mož in fantov na bojišča. Leta 1913. je izdala Avstro-Ogrska za armado in mornarico 745,512.640 kron. Trozveza (Nemčija, Italija in naša država) je izdala 1. 1913. za
Dirka kolesarskega društva „Ilirija1* iz Kranja v
vojsko na suhem in na morju 3216 miljonov kron; trojni sporazum (Rusija, Anglija in Francija) pa 5834 miljonov kron. Vse velevlasti so izdale leta 1913. za vojsko in mornarico skupno okoli 9 miljard. Ako se prištejejo še izdatki manjših držav, potem je izdala Evropa 1. 1913. okoli 12 miljard! K temu pa je prišteti še velikansko gospodarsko škodo, ki jo trpi Evropa zato, ker 'stoje
okoli 4 miljoni mladih, delavnih mož pod puško, ne da bi gospodarstvu z delom koristili. Na leto imajo torej države okoli 16 miljard kron škode, ker morajo vzdrževati svoje armade! Seveda ni ostalo to strašno breme armade brez vpliva na finance obeh naših državnih polovic. Državni dolgovi so narasli naravnost grozno. V zadnjem desetletju je pridelala Avstro-Ogrska vsak dan en miljon kron dolga! Ogri so napravili od 1.1910. že 525 miljonov dolga, Avstrija pa približno prav toliko. Tako plovemo nasproti jako težkim časom. Ako bo vojna, moremo propasti ali razpasti ali pa se dvignemo iz sedanje mizerije vsaj k dostojnemu življenju države!
Tudi za milijon ne. Američanski multimilijonar. član dinastije Vanderbiltov se je seznanil nedavno v Londonu z najslavnejšo pevko Adelino Patti. Izrazil je željo, da bi mu Patti zapela pesmico ter pripomnil, da lahko zahteva zanjo, kolikor hoče. Patti pa je odgovorila: »Če je človek star 71 let, kakor jaz, tedaj ne riskira svojega renomeja niti za milijon.« Ko bi vsaj vse stare pevke in igralke tako mislile!
Junaška žena. Nedavno je neznan zločinec ustrelil železniškega čuvaja Ulyssesa Ponlaina, ki je služboval v pariškem predmestju na železniški progi Paris-Calais. Mož je bil star 51 let ter je imel ženo in štiri otroke. Sedel je ponoči pri mizi v signalni koči; naenkrat se je zabliskalo v sobici; nekdo je paznika skozi okno od zadaj ustrelil. Nesrečni mož je mogel samo še zaklicati: »Na pomoč! Umorili so me!« Opotekel se
Ljubljano: Tekmovalci Xzmagovalec Ivan Rebolj,
je iz koče in se je zgrudil na tla. Ženo in enega izmed sinov je zbudil ta obupni krik iz. spanja. Prihitela sta naravnost iz postelje k pazniku, ki se je boril s smrtjo. V tistem hipu pa je zadonel zvonec, ki je naznanjal, da prihaja vlak. Žena, ki je vedela, da postane v kratkem vdova, se ni obotavljala niti hip, pustila je svojega umirajočega moža in je hitela k signalnemu aparatu, da uredi vse, kar je potrebno za bližajoči se vlak. In ko je odbrzel vlak proč od postaje, je še napravila v knjižico potrebna in običajna znamenja; potem je zopet zadonel nov signal in tako dalje od treh do šestih zjutraj. Saj v predmestju Pariza prihajajo in odhajajo ekspresni- brzo- in tovorni vlaki zlasti proti jutru kar neprestano. Heroična žena je vršila z največjim samozatajevanjem težko službo. Šele ob šestih so odnesli umirajočega v stražnico; ker ni bilo zdravniku blizu, so ga odpeljali z naslednjim vlakom v Pariz; toda umrl je med potjo. Kdo je umoril nesrečneža, ni znano; sumijo pa, da se je maščeval nad njim anarhističen železniški delavec, ki ga je bil pokojnik nekoč naznanil ali pa, da so zločinci nameravali oropati vlak. Uboga žena je izgubila moža, otroci očeta, a velikanski železniški promet se ni ustavil. Ves svet občuduje junaško ženo, ki je v najtežjem trenotku svojegav življenja zatajila lastno bolest in je mislila samo na druge: od umirajočega moža je tekla premenit premenjačo, da se ne zgodi nesreča, ki bi zahtevala novih žrtev in bi morda povzročila ogromno škodo. Pač nov dokaz, da ima tudi ženska — močno dušo in silne živce.
Roman „Izgovor krivca" nadaljujemo v prili. številki.
Uganka. Po smrti očetovi sta si delila sinova veliko premoženje in sicer je dobil vsled očetovega določila starejši pri vsakem delu pol, mlajši pa tretjino. Oče jima je zapustil tudi 25 volov. Kako sta si brata razdelila živino, da ni bilo treba pri tem nič mesariti ter da je pol in tretjina znašala 25 glav?
Kje? Kaj? Kdo? je Coletti? 100.000 K nagrade kdor najde Colettija!
Otroci s ceste je naslov jako nežne, ginljive ljudske drame v 3 dejanjih, ki se bode predvajala od sobote do ponedeljka v kinematografu ,Ideal” in v kateri igrata glavni ulogi 7 letni Bubi in mala Suzana Grivat.
Književnost.
Rado Murnik: Lovske bajke in povesti. V
Domu in Svetu je priobčil prof. dr. Mih. Opeka kritiko o I. zv. Knjižnice Ilustr. Tednika. Iz te kritike posnemamo sledeči odlomek: »Dve strani (paj ima Rado Murnik, za kateri zasluži priznanje. Ena je ta, da je dostojen pisatelj, to se pravi tak, ki ga brez večjih pomislekov daš tudi mlademu človeku v roke. Druga pa je ta, da se zelo potrudi za lep in bogat jezik. Na to plat so nje-
svetovni mojstri. In našel je končno svojo tehniko | Srečko Magolič. Grohar je bil slikar loške okolice, za vsebino lastnega opazovanja in lastne duše.	Magolič je slikar Ljubljane in njene okolice. Pri-
Tako so delali in delajo vsi umetniki, in tako dela	hodnost bo vedela Magdiču hvalo za njegove
Za živinorejo: Otvoritev občin, pašnika na Graški gori pri Si. Gradcu dne 17. maja t. 1.
Petindvajsetletnica pevskega društva „Adrija" v Barkovljah-Trstu dne 7. junija t. 1.: Pevski zbor
z zastavo.
umotvore iz najintimnejših, najpoetičnejših in najslikovitejših kotičkov našega mesta in okolice. Slikarji in neslikarji hodimo mimo teh kotičkov, a naslikal jih je prvi in edini Magdič. Da so njegove slike simpatične, dokazuje dejstvo, da hitro najdejo kupce v naših krogih. Gotovo je, da se Magoličeva umetnost lepo razvija in da napreduje in raste neprestano. Dober risar je bil vedno, a njegove slike kažejo tudi, da stopa z modernimi umetniki vzporedno, da mu ne uide v razvoju slikarstva nobena nova poteza. Samouk je Magolič in na to je lahko ponosen, saj je naslov Selfmademana ne le v svobodni Uniji, nego ti(di v svobodni umetnosti najodličnejša diploma.
Krešemir Kovačevič:	Humoreske i satire.
Zagreb 191-1. Komis, naklada uprave knjižare »Hrvat. Pokreta«. St. 48. Cijena 50 filira.
Kristo Krile: Uspomene Iz Svete zemlje. Izdal Komisariat Svete zemlje v Zagrebu, Kaptol 9. 1914. vel. 8a 232 str. vezano 4 K. Hrvati se pripravljajo na ljudsko romanje v Jeruzalem v dneh od 1. do 22. septembra t. 1., in pričujoča knjiga je za udeležence tiskan voditelj. Pisana je zanimivo, temeljito,... zlasti pa je prav bogato in zelo lepo ilustrirana. Ima 79 ilustracij na finem papirju, vseskozi iz najnovejše dobe; v besedilu je povrhu 22 slik in sličic; pridejani so 3 nanovo izdelani zemljevidi in pa velik načrt cerkve Božjega groba. Kdor se za predmet zanima, ne dobi boljšega pripomočka.	a.
govi spisi skrbno, če ne skoro — preveč izpiljeni.« Za našo odraslo mladino je gotovo ta knjiga zelo dobrodošla. Malo imamo v vzornem jeziku pisanih knjig. Tu pa smo izdali Murnikovo knjigo, ki ji priznavajo brez izjeme vsi naši listi in časopisi, da je spisana v lepem in bogatem jeziku ter da ni pohujšljiva. Povesti »Zaljubljeni jerebar« in »Za mrtvimi vogali« sta v svojih opisih narave vzorni. Humora pa ne manjka nobeni, a zdrave tendence ne zameta noben resen rodoljub.
»Slovan« je prinesel v 6. zvezku serijo reprodukcij slik Srečka Magoliča, ki je obenem v izložnem oknu v Sodni ulici priredil majhno javno razstavo. Magolič se je tekom poslednjih trinajstih let iz lastne sile dvignil na stopnjo spoštovanja in priznanja vrednega slikarja. Kakor je bil spočetka le diletant, tako zaslužuje danes že naslov umetnika. V kritikah njegovih del se je včasih tendenčno naglašalo, da je samouk, kakor bi ne bil v istini vsaki umetnik, vsaki literat, slikar ali kipar samouk. Tudi rajni Ivan Grohar, ki mu je posvetil »Slovan« 4. in 5. zvezek, je bil samouk, zakaj kar mu je dalo dvoje troje bohemskih let na akademiji, ni bila umetniška duša, da, niti spretnost v slikarski tehniki. Sam je gledal rajni Grohar svet, videl barve, luč in oblike stvari in bitij ter jih je sam z dolgimi in neštetimi poizkusi izkušal izraziti v slikah tako, kakor so jih izražali
Petindvajsetletnica pevskega društva „Adrija" v Barkovljah-Trstu dne 7. junija t. L: Prizor s slavnostnega prostora. (Fot. Hinko Pertot, Barkovlje.)
Dr. Franc Kotnik:	Andrej Schuster-Drabos-
njak. Maribor, založba Zgodovin, društva. Ta prva razprava o koroškem kmetu pesniku in dramatiku je velezanimiv donesek k slov. umetniški zgodovini.
Listnica uredništva. Vsak dan dobivamo slike za S. I. T„ a brez popisa. Tudi razglednice nam pošiljajo namesto lepih fotografij. Prosimo iznova, da se vsaki sliki na posebnem listu priloži popis z imeni, navedbo kraja časa in pomena ter da se nam pošiljajo dobre fotografije. — V Renče: Obe sliki dobili. Prosimo popisa!
Listnica upravništva. Dotičnega ljubljanskega naročnika, ki nam piše na sokolski razglednici, da stanuje v III. nadstropju in trdi, da je Ljubljana tako malo in poznano mesto, da se naročnike lahko pozna, prosimo, da nam vseeno naznani svoj naslov, ali se vsaj podpiše, ker mi vseeno v »tako majhnem in poznanem mestu« ne vemo, kako se piše, ker imamo več naročnikov, ki stanujejo v III. nadstropju. — Oseba, ki je dne 10. 4. t. 1. na tržaški pošti 2e K oddala po položnici P70 K za II. del romana »Za svobodo in ljubezen«, naj sporoči svoj naslov, ker je mesto svojega naslova zapisala »Slov. Ilust. Tednik« Ljubljana.— G. Fran Žgur! Prosimo za Vaš naslov! — Žiri. Naročnika, ki nam je pisal razglednico in se pritožil, da smo mu list ustavili, akoravno je, kakor trdi, poslal naročnino 29. aprila, prosimo da se vsaj podpiše, ker mu drugače lista pri najboljši volji ne moremo poslati, niti pogledati, če je naročnino v resnici poslal.
Za vsebino inseratov in reklamnih notic uredništvo ni odgovorno.
Slovenci bodimo ponosni na to domačo vodo in kupujmo samo le to slatino! Novi Osetov Silva vrelec pri Tolstovrški slatini ima toliko medici-nalnih snOvi, da ni le dolžnost, ampak celo potreba in korist, da jo stalno rabi vsaka družina:
Svojega denarja je vsakdo sam gospodar, zamore ga makari zaigrati tudi v loteriji! Komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas
• glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industrijske banke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečke izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki vam ga takoj brezplačno pošlje: Srečkovno zastopstvo, Ljubljana 3.
Pletarsko pohištvo je najmodernejše, higije-nično, trpežno in lahko in primerno cenejše, kot
Ura za reklamo
Kdor hoče imeti uro
zastonj,
elegantno precizijsko uro za gospode ali dame po želji piši takoj na: Trgovina z urami FR. SCHMIDT, Praga-Vinohrady.	347
Svetovno znani ievlji sedanjosti
z znamko
so in ostanejo vedno najboljši in najcenejši.
Edina zaloga
Kongresni trg št. 6.
im-cuianu i civiciiiiu. lžvjuiju iidVciuno siaDo oiago za dragi denar, potem pa se jezijo, a dobavitelj se iz njih norčuje in reklamacij noče razumeti, ker je druge narodnosti. Kdor torej hoče dobiti zanesljivo dobro in poceni blago, naj se obrne na Prvo slovensko spodnještajersko razpošiljalno, J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5. Če pridete v Maribor, pazite na slovenski napis, da te trgovine ne zamenjate s kako drugo, ki se morda tudi tako glasi, piše pa Schosteritcsh, Schuste-ritsch ali Schusterschiiz.
Svoji k svojim je geslo dandanes. Pod tem geslom se priporoča urarska tvrdka F. Čuden,
&/& 1II1 ycJW 1 ifTF'SSfl'»IH I Ifl K Jwf i iTTPre
II. knjiga
Avtomobilna zveza Brežice-Kozje-Grobelno: Udeleženci poskušnje vožnje, X poslanec dr, Jankovič.
drugo. Tvrdka Višilin v Sovodnjah pri Gorici izdeluje tako pohištvo. Glej inserat.
Najhujši zapeljivec in škodljivec ljudi je velika reklama. Mnogo je ljudi, ki naročajo razno blago in pošiljajo naš denar v tujino le zato, ker so brali v koledarjih, v časnikih ali na lepakih ve-
Tilsitski sir
v hlebih okolo 5 kg težkih, enako dober kakor ementalski, zavit vstanjol dobavlja kamorkoli 1 kg po K 1'40 z zavojnino po povzetju Parna mlekarna Jos. Kobera, Laun (Češko). Pri večjem odjemu razmeroma ceneje. Spretni zastopniki se sprejmejo.	346
- 'es
K- '-...
iiVvr-- •. “ r. •

n
je izšla ter jo naročnikom knjižnice S že razpošiljamo. Novim naročnikom ^ lahko postrežemo še s L knjigo Rado Murnik: „Lovske bajke in povesti" in II. knjigo. Tretja knjiga Cvetko Golar : „Kmetske povesti" je v tisku. Naročite se na „Knjižnico Slovenskega Ilustrovanega Tednika" in pridobivajte naročnikov! Pet ele-65 gantno vezanih, po vsebini izbornih m g knjig za samo 8 K, ki se lahko pla- g ^ ■■	čajo tudi v obrokih.

TT&rM n
prevzema vsa vkladalna in prekladalna dela,
i« V M W MII Ul dovažanje t)laSa *	in obcarinjevanje
M, Via Valdirivo 1113, transitno skladišče v prosti loki. Ugodni in Manini pogoji.
Po Najvišjem dovoljenju Njega ^ c. in kr. Apostol Veličanstva.
30. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
200.000 kron.
Srečkanje se bode vršilo javno na Dunaju dne 2. julija 1914 IflF” Srečka velja 4 krone,
Srečke se dobivajo v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vor-dere Zollamtsstrafie 5, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davka-njah, poštnih,.brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni nacrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dopošljejo poštnine prosto. Od c. kr. glavnega ravnateljstva državne loterije (oddelek za dobrodelne loterije).
Prvovrstni dunajski
v Trstu
Via del Campanile 3
150.000 ur!
Vsled balkanske vojne sem primoran prodati 150.000 komadov imitiranih srebrnih ur. Anker-rem. kolesje teče na rubinih Te ure so bile določene za Turčijo z imitirano zlato verižico, komad po slepi ceni K 3, dva komada K 5'80, 5 komadov K 14* *-, 10 komadov K 27-—. Nihče naj torej ne zamudi prilike, da si nabavi te ure, ki se oddajajo v resnici napol zastonj. Naročite takoj, ker bo zaloga v najkrajšem času razprodana. 3 leta jamstvo. Razpošilja po povzetju	100
Centrala ur Podgorze
Postfach 10/130 (Avstr.)
ki je res domača tvrdka in se ne skriva za nje imenom kak tuj lastnik. — Ni skoro Slovenca, ki bi ne poznal te stare domače tvrdke, ki je bila nekdaj na Mestnem trgu, sedaj pa se nahaja že blizu 10 let v Prešernovi ulici št. 1. Toliko v pojasnilo onim, ki iščejo tvrdko F. Čuden. še vedno na Mestnem trgu.
Najbolj zadovoljni boste s kavo, če ji pride-nete Kolinske kavne primesi, kajti kava, kateri je pridejan ta kavni pridatek, ima izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zahtevajte torej izrecno vedno samo Kolinsko kavno primes, ki je po soglasni sodbi vseh najboljši, obenem pa pristno domači kavni pridadek.
Zavarovalno poročilo življenjskega oddelka vzajemno zavarovalne banke »Slavlje«. Iz letnega poročila za poslovno leto 1913 posnemamo, da je bilo poslovanje kljub denarni krizi, ki so jo občutili vsi sloji, in ki je nekako ravno lansko leto dosegla svoj vrhunec, ugodno in vpoštevajoč napete razmere na denarnem trgu naravnost zadovoljivo. V letu 1913 je bilo predloženih 8399 oglasil za 31,221.300 K. Zavarovanih kapitalov vsled smrti ali doživetja, rent in pokojnin je banka samo v letu 1913. izplačala K 3,857.040,64, a od svojega obstoja pa že K 57,842.286-26. Zavarovalnina je narasla letno na K 8,732.835'33, vse premoženje banke pa na K 68,323.491-03. S posebnim zadovoljstvom bodi povdarjeno, da je dividendni fond narasel na K 1,233.193-23, kar daje članom poroštvo zato, da se bode dividenda zviševala od
N ESJ L|
-JEVA
moka za otroke
r Ftpabu ktfl» «»-4qJ«4Uut str&k« ta bolnike n lefođen.
I Vsebaja pravo planinsko mleko.
J Sketlja K 1.80 v vgnkl lekarni in drogeriji.
Poizkušnje Nestlejeve moke za otroke g se dobivajo popolnoma zastonj pri
Henri Nestlć, Dunaj L, Biberstrasse 82.
Ne pustite se premotiti!
Samo Mestni trg štev. 25.
Kupite po nizki ceni in dobro pri svetovnoznani solidni tvrdki (34)
H. Suttner
Ljubljana št. 5.
Tvrdka H. Suttner nima nobene podružnice v Ljubljani in ne drugje.
leta do leta. Od svojega obstoja izplačala je banka »Slavija« K 3,119.825-42 dividende. Gorenje številke jasno pričajo o stalnem razvoju in napredku banke »Slavije« ter o njeni vedno bolj prodirajoči priljubljenosti. Priporočamo p. n. občinstvu, da izkazuje svoje zaupanje banki »Sla-
vij! tudi v prihodnje in to tem bolje, ker je vsega zaupanja vsled svojega kulantnega in vestnega poslovanja v resnici vredna. V vsakoršnih zavarovalnih zadevah naj se vsakdor obrne v prvi vrsti le na ta slovanski zavod, ki svoje slovanstvo pri premnogih prilikah pokaže tudi z dejanji
Manufakturna trgovina
152
prej Franc Souvan sin
: LJUBLJANA :
Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
za moška
sukna
oblačila!!
Najboljši nakupni vir
modernega blaga
za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
= rut in šerp. =
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri sifoni, platno kotenine in drugo belo blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
■■■■■■■■■■■■■■■■
S Pri dirki K.S.K. S 1 „Ilirija" g 7. junija 1914 ■
v
dospela
na cilj
Gorčeva kolesa, ki so cena in trpežna ter lahno tekoča se prištevajo med prvovrstne in najboljše izdelke monarhije in kot taka vredna zasluženega priznanja, ter vsestranskega priporočila
prve in res domače tvrdke
specijalna trgovina s kolesi, pnevmatiki in deli, fl
Marije Terezije c. 14
(„Novi svef‘, nasproti Kolizeja).
Zahtevajte prvi slovenski cenik brezplačno.	320
	Moderna obuvala	
	□ □□□□□□□□□□□□D	l3~ 7
	najmodernejši izdelki iz Nemčije, Mn-	1 ^
\ %\	glije, Mmerike. Edina prodaja	/7 V
	The Vera American Shoe	
	□ □□□□□□□OdDIIDD	
	Fran Szantner	
	Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.	
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
== To-srsima, na, <3-linca3a pri Xjj-a."bljan.i_ ==
Priporoča se slavnemu občinstvu za	Prevzema kompletne oprave za
portalna.	hotele.
.stavbena.	kavarne, vile.
pohištvena	gostilne.
mizarska dela.	privatna stanovanja.
Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo.
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času.
r.
in ne samo s hvalisanjem. Z vsakoršnimi pojasnili postreže dragevolje in brez obveznosti »Generalni zastop banke »Slavije« v Ljubljani.
Dobro blago in nizke cene, to je načelo tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 5. Zato pa se je tudi razvila iz majhnih početkov do današnjega velikega podjetja ter je sedaj na slovenskem jugu največja razpošiljalnica ur, verižic, prstanov, uhanov in sploh zlatnine, srebrnine itd. Oglejte si zalogo ali pa pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto!
Najstarejša domača zlatarska tvrdka! 25 letni jubilej obstoja leta 1914.
Raznovrstna zaloga vseh zlatarskih predmetov in ur.
Ure z lastno VI gl^fli znamko EV p p I \Jwr m
Popravila in nova dela ter porotne prstane izdelujem v lastni delavnici z elektritnim obratom. Kajnižje cene. Vestna in totna postrežba. Ceniki zastonj.
LUD. ČERNE s
juvelir, trgovec z urami ter zaprisežen sodni cenilec.
Ljubljana, Vfolfova ulica št. 3.
Ni vsak kavin pridatek : Franck!
Obstoji sam6 le en Franck! in sicer zarćs pravi s kavinim mlinčkom kot tovarniško znamko. 321
Priporoča se brivnica E. FRANCHETTI 1 Ljubljana, Sodna ul. 2.
Za 200 kron
Skrivalnica.
Kje je lovski tat?
Rešitev skrivalnice v zadnji (24.) številki: »Kje je lovec?« Obrni sliko na desno in zapaziš lovca ob hrtu jelena z glavo med rogovi.
Cenike, iga.
o natisne elegantno in " okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Krinr 2e 1 SV0J° sedanjo ne-i\uui gotovo in slabo plačane službo zamenjati z boljšo, kdor išče dobrega in lahkega nuui postranskega zaslužka kdnr uživa ugled in zaupanje nuni prj svojjj1 prijateljih in znancih,
kds r se ne plflši pred akvi-l'u zicijskim poslom, če se mu dobro izplača,
4n naj nemudoma sporoči svoj naslov pod «Poštni predal 47» Ljubljana.	329
Sprejmem kolar-skega učenca in pomočnika ter kovaškega učenca in pomočnika.	327
Proda se 271
nova hiša
z vrtom in vsemi gospo-daisk. poslopji ob glavni cesti v Domžalah, oddaljena 5 minut od kolodvora, pripravna za kako obrt ali za privatno uporabo. Več se poizve pri hiši št. 40 v Domžalah.
Zastonj
dobi ŽVj metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor naroči
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 2V2 m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelraovu.
Ivan Zajc,
Vir pri Domžalah.
(Severno Moravsko)
Podpirajte podjetje v obmejnih -------- krajih -------------
F. Ml. M
Seala Belvedere 1.
ima vedno v zalogi
najboljše likerje in 332 vsakovrstna vina.
Kdor se je hoče hitro iznebiti, brez joda; brez medicin, z naravnim zdravilom, naj piše na Paracelsus, Sternberg, Moravsko. — Vprašanja 2 znamki. Sigurna pomoč tudi tam, kjer ni nič pomagalo, rou
FRANC RUPNIK
priporoča p. n. občinstvu svojo	324
: krojaško delavnico :
v Trstu, Via Gepa št. 10, L nad.
Izdeluje obleke iz prvovrstnega domačega in tujega blaga kakor tudi vsakršne uniforme. Ugodni pogoji za mesečne obroke. —- Zmerne cene.
500 kron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —, 3 lončki K 250. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemeny, Kaschau S (Kassa) I. Postfach " 12/44. (Ogrsko.)
MARTIN PERNOVSEK
Telefon št. 5/VI. V Ccljll Telefon št. 5/VI.
izdeluje omare ledenice.
Poslano.
Crospod. piem. Trn.l£oe5Ey
lekarnar v Ljubljani.
Moj'a soproga je zadnjega sinčka s Sla-dinom „sladni čaj“ zredila. Fant je poldrugo leto star, čvrst in močan in ni bil še sploh nič bolan. Pri prejšnjih 3 otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem.
Spoštovanjem	284
Maksa Kovač, c. kr. vojaški uradnik,
V Pulju, dne 23. marca 1914.
Izvrstne kranjske klobase
velike, 40 v. Salame iz gnjati 3 K, kg šunke in vso drugo suho mesnino in slanino od 5 kg dalje pošilja
Janko Ev. Sire (338)
prekajalec in razpošiljalec živil, Kranj.
se proda v dobrem stanju ohranjena no m visoka
železna blagajna.
□□□□DaannDaaaDaDaaaaaaDaDDDDDaaD □ — n a a n a
D
a
Hotel, restavrant ,Victoria‘ Portorose
M. NEDWED, hotelir.
Podružnica: Trst, Čampo Belvedere 3.
344
aaaaaDDDaaaaaaaaanaaaaDDDaDDaoaa
Čistilne krogijice,
ki prenavljajo kri, dobre proti hemorojdam, sestavljene iz rastlinskih snovij, priporočljive za redno der lovanje čreves, proti he-morojdnim nadležnostim, glavobolu itd. — Cena škatlji 50 stotink. Glavna zaloga: lekarna Galeno, Trst, vla S. Cilino.
nonnnnngDnpanna
ki zna dobro stroj epis ter slovensko in nemško stenografijo, v pisarno v mestu izven Ljubljane. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na upravo Tednika pod „Dobra služba“.
aaoabaabaaaaaaa
LILA IH m 1
Izvrstno sredstvo proti izpuščajem, solnčnim in jetrnim pegam, mozoljem in ostali nelepoti lica in kože. Po kratki uporabi postane koža nežna; ob
----------------rednem uporabljanju ščiti kožo pred zunanjimi vplivi ter ohrani svežost
in voljnost kože. — Cena enemu lončku kreme K 1, trem lončkom K 2-70. Cena enemu komadu mila K —-70, trem kom. K 2-—. Priznanja in zahvale pričajo to in sc na ogled. Skladišče vseh tu-in inozemskih Specialitet, kosmetiških prepaiatov, konjaka, ruma, ča.a, bandažnih potrebščin;
rudne vode itd., dobiva se v	315
LEKARNI pri „Rdečem križu« L. G A Y ER, ZAGREB, Ilica štev. 79,
vogal Kačićeve ulice, nasproti liičkega trga.
• 1				• 1
Najvetja izbira namiznih garnitur.		A. ŠARC last. Jadviga Šarc Ljubljana, !elenburgova ulica it. 5. 318		JF t=r % co Ir M -s i- "na" n? =r
I				1
•		 P e r i 1	o za dame in gospode po	meri. 		•
V prijaznem kraju Notranjske, poleg župne cerkve, ob južni železnici proda se iz proste roke zaradi bolezni
llvi s tt la pmlvi
pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe na upravništvo tega lista. (308)
S ANAT ORIUM • EMONA j
I ZA-NOTRANJE • IN-KIRURG ICNE • BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
lij LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 I w
l/ SEF-ZDFWNK:PRimRij D^ FR. DERGANC
Dober zaslužek
dobe inteligentni in marljivi ljudje brez posebnega truda. Kje in kako, izvedo, ako upravništvu tega lista naznanijo svoje naslove v zaprtih zavitkih s napisi „Dober zaslužek".	320
CORČCVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
A.GOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA Šr.H NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA-ZAH: TEVAJTE PRVI 5L0V.CENIK BREZPLAČNO
Dobro in ceno kupite v
MniMltii
I. KEI1E. L1HJSII,
Franca Jožefa cesta 3
klobuke, slamnike, 3i čepice, kravate, srajce, drugo perilo
itd. itd.
475.000 kron,
oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
= 5 = originalnih vrednostnih srečk = 5 =
2. in 15. januarja, 1. februarja,
1. marca (dve),
kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 1. in 14. majnika,
1. julija,
1. avgusta,
375.000 kron.
1.	septembra (dve), 14. septembra,
2.	novembra.
oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše Skupine
3 —
328
2. in 15. januarja, 1. februarja,
2. novembra.
originalnih vrednostnih srežk
kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 1. in 14. majnika, 11	1. avgusta,
1. julija,	]j	14. septembra,
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 K., za manjšo skupino vseh srečk pa v 60 mesecih po 4 K. Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju! Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja torej zastonj! Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti jih zastonj!
Pojasnila daje in naročila sprejema:	Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka
Češke industrijalne banke v Pragi, Ljubljana.
— Naslov za pisma: Srečkovno zastopstvo Ljubljana 3.	=
gMg r_^	“ a —. Sl. občinstvu se vljud-
l^laAliilHSSwa no naznanja, da je
v hotelu Tratnik, Sv. Petra cesta v Ljubljani, otvorjena nova lepa
MF" kavarna
z najboljšimi pijačami, igrami i. t. d.
Za obilen obisk se priporočata
235	Leopold in Alojzija Tratnik.
fii. krasna kmetija v bližini mm Cn nekega trga za 75'000 K. FIUUU Ju Dalje se proda hiša sredi trga s posestvom, posebno primerna za gostilno in mesarijo ali obrtnika za 85.000 K. Naslov „Fortuna 500“ na uredništvo tega lista.	331
Trgovina z usnjem
na debelo in drobno
K. A. Kregar,
Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23.
Telefon 96.	237
M — 0 .. e *;
ra
V 'l
o 'S
M £
O
A
N < 2? O
OJ 3 o m
■ai —• —•	—
fD •=: S' 0
<=■33
ra rt' J5- «
rt -T C .
-
3 3 2. O “ ■ E 5“ _
X?™ T . § q © «p ^ r
ij veze. naši
Edino zastopstvo vseh specialnih strojev za šivanje od 1. julija Sv. Petra nasip št. 7 (za vodo poleg gostilne pri fajmoštru).
Josip Peteline,307
Ljubljana, Križevniška ulica 7.
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku*.
KMETSKA POSOJILNICA J.-V o/ LJUBLJANSKE OKOLICE
/Q v Ljubljani, ■■
' r. z. z n. z.
obrestuje hranilne vloge po	/ ^	~ brez vsakršnega odbitka.	i5
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.

V vsakem varčnem 289 gospodinjstvu
rabijo že mnogo let najrajše
„Sapolin“
kot najboljši prašek za pranje. Dobiva se v vseh špecerijskih trgovinah. Izdeluje firma:
Pavel Hatheyer
tovarna mila, Celovec.
Velika zaloga
J. lalkoi v teljn.
Najboljše blago! 216 Najnižje cene!
Zavod za pranje in likanje 278
Hartmann & Cq-
Lastnik Josip Hallegger Trst, Via Zonta št. 8.
Telefon št. 765. Podružnica v Grado: Vila „Marija".
Za kratek čas.
Pumpmajorji. A: Danes sem »ustrelil« svojega prijatelja za 10 K. — B: Ce pomeni »ustreliti« napumpati, potem si ti revolver. — A: Da, a ti si cela mitraljeza!
Generalia. Svetnik praktikantu pri policiji: Vzemite temu človeku najprej generalia; potem pa mi pridite javit! — Praktikant pride čez pol ure k svetniku:	Prosim, tega človeka sem
vsega preiskal, do golega se je moral sleči, a generalia niso pri njem. Morda jih je kje drugje skril!
Inteligenca. Gospodična: Kako Vam je ugajala sinoči nova primadona?
Gospod: O, noge ima prav lepe!
Aho! A: Ali mi morete 20 K...? — B: Obžalujem, sem čisto suh. — A: —...menjati. B: O, z veseljem!
Pameten snubač. »Zakaj ste toli zamišljeni?« — »Nisem zamišljena.« '— »Ali saj že 20 minut molčite.« — »Da, ker nisem imela ničesar povedati.« — »Ali vedno molčite, kadar nimate ničesar povedati?« — »Da, govorim le, kadar je treba. Sicer opazujem, razmišljam in molčim.« — »Vi ste idealna ženska! Ali hočete biti moja žena? Ljubil vas bom...«
Ni treba! Sodnik (priči, ki ima priseči): Predvsem vas moram opozoriti na važnost prisege ... Priča: Ni treba! Saj sem bil zaradi prisezanja že dvakrat zaprt.
ELp

D
3 Na debelo in drobno!
Tovarniška zaloga perila in izdelovalnica zavratnic "
Engelbert Skušek
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 7
se slavnemu občinstvu najuljudneie priporoča _n
::	Pismena naročila z obratno pošto. » lOC
Pozor stavbeniki 1 Pozor občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah	254
Rudolf Geyer, ključarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.
Puch vozna kolesa! Igu. Vok
tovarniška zaloga šivalnih strojev In koles 227
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
Priporoča se
■ina knjigoveznica.
Ivan Jakopič,
Ljubljana. 136
Iščem
krepkega, poštenega dečka v trgovino z mešanim blagom. Vstop takoj. 342
Telegram z Dunaja!
Za par K 8.
50.000 parov
komisnih čevljev,
ki so ostali zaradi prekasne dobavitve, sem se odločil čevlje, ki so pripravni za najhujše napore, razpošiljati par po
lastni ceni K 8*—. *9(1
Čevlji so iz najboljšega sirovega usnja, z močno zbitimi podplati, pete z železom podkovane in usnjenim jermenom. Ti čevlji so najtrdnejši in zaraditega še jjosebno priporočljivi za planinske dežele. Pri naročilu zadošča napoved mere v centimetrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska izvozna trgovina čevljev	258
FRANC HUMANN
Za prepodajalce tncat 90 kron.
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
„Morana44
„Morana*1 uničuje teme Ijito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K. m Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat.
Skoro zastonj!
710 kosov le K 3-75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoča precizijska anker ura z lepo verižico, točna, za katero se jamči 3 leta, 1 moška svilena zavratnica, 1 igla podvratnica za moške iz bele masivne pale jamČeno ne-zdrobljive, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 raožki prstan z imitiranim dragim kamnom, 1 ustnik z imitiranim jantarom, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fin zobotrebec iz štirih delov, 1 ženska brožka (novost), 1 par dnble zlatih manšet, gnmbov „Ideal* s patentno za-pono, 1 čudovito lep album za podobe obsezajoČ različne podobe najlepše na svetu, ki morajo zanimati vsakogar, 1 čudovito lep ženski vratni coljer iz orientalskih belih nezdrobljivih biserov, 20 finih dopisnih predmetov in še 610 različnih predmetov, ki so v hiši jako koristni, vse skupaj z uro ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3‘75. Razpošilja po povzetju Eksportna trgovina „L 0 U V R E“ 84 F. WINDISCH, Krakovo štev. B 9. NB. Zamena dopustna ali denar nazaj.
Singer	__ Singer
šivalni stroji	šivalne stroje
so	dobite samo
neprekosljlvi	v naših pro-
v trajnosti in	dajalnah z
vsestranski	„s*
uporabi.	izveskom**.
SINGER Ko.
dein. družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Novo mesto, Glavni trg štev. 45. Kranj, Glavni trg štev. 119. 3 Kočevje, Glavni trg štev. 79.
Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj!
Zdravniška izjava, da zanesljivo učinkuje, razentegaje ..vfcfcfc. ..... H tisoče zahvalnih pisem na ogled.
Bujne, lepe, trdne prsi
dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo, jamčeno neškocjljiva, oblastveno preiskana, za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. Zunanja raba. Edina prsna krema, ki je zaradi izredno velika učinka prodajajo tudi lekarne, dvorne parfimerije itd. Poskušna pušica K 3‘—. velika pušica, ki zadošča za uspeh, K 8. Razpošiljatev strogo zaupna. Kosm. dr. A. Rixov Laboratorij, Dunaj, IX., Berggasse 17/0. Zaloge v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu", parfimerija A. Kanc in drogerija „Adrija".	319
Kdor ne verjame, "ai fellss1, d*
„Osetov Silva vrelec"
pri Tolstovrški slatini, pošta Guštani (Koroško)
res izvrstna zdravilna in osvežujoča namizna kisla voda, ki močno
muzira in ostane čista in dobra.
BmB ■ ■
Konkurira se lahko z vsemi slovečimi vodami. Poskusite, zahtevajte in naročite takoj.
m
a
o
a
§3
w O
< a
O
35
ra
<
n
M
ra
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem solidne zastopnike.	33
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna"
Gorica, Tržaška ulica štev. 26.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18
F. BATJEL, Gorica,
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
i 11* »nn i h i	«11	XI f^Er^pfT*	n33rgggTQ ]
A. ZANKL sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani	85
priporočajo
oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje ---	Zahtevajte cenike. -.—
= Hiša na prodaj. =
V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven. — Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Oblokarju v Solkanu.
267
izdelovalec godal.
Najcenejši nakupni vir za godala in dele. Najfinejše koncertne strune. — Popravila točno in najcenejše. Kupuje in zamenjava stare gosli in čela. 295
Lovsko povrtno in žepno = obrambno orožje =
ne kupite nikjer ugodneje kakor pri svetovno 288 znani
tovarni za precijzijske puške JOS. WINKLER v Borovljah (Koroško).
Vsaka poprava, novo kopito in nabijalne toke popravlja hitro, trpežno in prav poceni. Moj glavni cenovnik I. T. pošljem na zahtevo resnim reflektantom zastonj.
Fotografski aparati 'M
iz lesa in kovine, strokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Ročne kamere po K L60 in več Aparati s stativom K 6 20 „ „ Sklopne kamere po K 9 70 „ „ in dražje do	K 300'—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hirschberg 164, Češko.	ie
Oglas.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah-Muggia — Istra.	83
A. Goreč, Ljubljana
in vsak bo priporočal
pri svojih prijateljih in znancih
Gorčeva kolesa
m odkrito in najtopleje.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 640 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega Najboljši teški nakupni vir. 10 K; najflnejšl prsni puh Nšročlla od S kg naprej Iranko.	IS K.
Zgoto Vij ene* postelj e Ltog0anitbneeiea?adaeiiefu-’
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K- Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17‘80, 21 K, zglavnlca 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenice 180, Češko.
Natančnejl cenik gratis in franko. 20
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
■	Čuvajte se peg!
[ Vaše obličje
■	bo krasno, čisto in fino kakor alabaster.
■	Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu,
Jj sive in rumene lise in vsak neprijeten ne-
■	dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vla-® dicca balsamin". Steklenica K 2‘50. Rationell !|j bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po
enkratni rabi.
i == Neprijetne dlačice =
I z obličja in rok odstrani trajno in brez bo-
■	lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod-
ljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50
Bujno polnost-krasno i .....— oprsje -----------------------š
I doseže vsaka slabotna dama v treh tednih, g
■	Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- I
■	znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- i
■	polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino | B krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- B i klenice univerzalnega sredstva Et - Admille !
I z navodilom 5 K. K temu posebni kremni 1
izvleček „Vladicco*. K 2-—.
Nikako izpadanje las, nikake luskine I
g a Poarine lasna mast
g oživlja in krepi lasne korenine tako, da se !
I lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. ■ I Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. I 3 Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični ! laboratorij
I W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. S
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
B (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba 1 g in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov g se jamči.
BBBOBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
se priporoča p. n. občinstvu za zobozdravniška in zobotehnična dela. Atelije odgovarja najmodernejšim zahtevam higijene in je opremljen z najnovejšimi iznajdbami na polju zobotehnike. Vsako tako zdravljenje zob vrši se brez bolečin. 304 Cene zmerne, za revnejše tudi primeren popust. Ordinacijske ure od 8. zjutraj do 6. ure zvečer.
Ljubljana, hotel pri Maliču,
nasproti glavne pošte.
2
SAMO K 10-
stane v Prvi gorenjski razpošiljal-nici IVAN ŠAVNIK, Kranj št. 154.
4 1/2 m volnenega blaga za eno 1 svilnat pas in še več dru-fino žensko obleko v po- gib različnih stvari za poljubni barvi,	vrh.
1	zelo fini robec za na glavo, Ista množina še boljše vrste 8 lepi žepni robci iz šifona, K 15.
2	para močnih ženskih nogavic, Ista množina najboljše vrste
K 20.	283
Solidno ugledno domače podjetje!
Simon Praprotnik,
Jenkova ulica št. 7,
priporoča slavn. občinstvu svojo
veliko zalogo
Melov, vrti® miz. stolov
in sploh vsa v mizarsko obrt spadajoča dela. 322
Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna. Ceniki se pošiljajo franko in zastonj.
Atelje za steznike (moderce)
313 Idjubica Celim,
• Zagreb, Bogovičeva ulica 6 ——
po 10 K in več dober komoden trpežen steznik,
po 20 K in več fin in trajno trpežen steznik povsem iz pravega francoskega materiala.
= Ne zamudite! =
Sedaj spomladi rabiti
Salvator kremo,
Salvator milo,
3i4	Salvator puder
da ohranite svojo lepo polt. Cena komadu K 1’—.
S. MITTELBACH, ZAGREB.
Dobiva sev vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah.
Obnovite naročnino!
fotogialske aparate
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi ssa
fotomanufaktura in drogerija
ADRBJA“
oblastv. konces. prodaja strupov
v Ljubljani,
Šelenburgova ulica štev. 5.
Temnica na razpolago.
Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike.
F. ČUDEN
v Izubijani SOI. 212 IPrešernova ulica 1. je največja in najstarejša eksport. trgovina z urami, zlatnino in srebrnino.
Velik nov cenik
dobi vsakdo na zahtevo brezplačno.
Lastna tovarna ur v Švici.
Letno se razpošlje več tisoč ur na vse strani.
-ms
Domačini, zahtevajte izdelke domače industrije!
PETER KOZINA & Co. L™
tovarne
so moderne oblike in priznano naj so-lidnejše izvršbe!!
Cene za gospode............K
„	„	dame .......	„
„	„ dečke 36 39
otroke.................
22-25
Zaloga na drobno in debelo:
v Ljubljani,
na Bregu št. 20.
14.-,	17'	,
12'-, 15'-,
10'-
20'—.
18'—.
12'-
26 - 28	29 - 31
32 35
=3	~ *
^ rž •S fl
H H •
a
> o
a
>
o
«3
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje 13 (Strickmaschinen).
Brezplačen pouk v vezenju.
Tovarna v Unca asta-novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
CO l—I
j=S . « >
. O
“s « > c O p
"o3 'C'
>co o3 o3 >
O g-
• i—i M
-
os -r^ 4* O-
> 9
r. rr>
'C & a. 3=3
s
0	o
1	i • p-H
Oh “
W .S
1
Oglejte si konfekcijsko zalogo
v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc
Blago dunaj-skega kroja.
9f
Pri Škofu“.
Cene stalne : in nizke.:
Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnega blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz-— lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d. ======
Oeru-ls n.a- za-lrtev-o po pošti ‘breziplsičn.o-
Solidna. postrežfba, I
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Pesek.