Leto 1906.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XC. — Izdan in razposlan dne IB. oktobra 1906.
Vsebina: (St. 205 in 206.) 205. Ukaz, s katerim se izpreminjajo §§ 12,18, 22, 31 in 32 ministrstvenega ukaza z dne 7. novembra 1898.1. o uvedbi teoretičnih državnih preskušenj za kuttumotehnični nauk na c. kr. nemški tehnični visoki šoli v Pragi. — 206. Ukaz, s katerim se izpreminjajo §§ 12, 18, 22, 31 in 32 ministrstvenega ukaza z dne 4. septembra 1902.1. o uvedbi teoretičnih državnih preskušenj za kultumotehnični nauk na c. kr. češki tehnični visoki šoli v Pragi.
«05.
Ukaz ministrstva za bogočastje in nauk v porazumu s poljedelskim ministrstvom in ministrstvom za notranje stvari z dne 4. oktobra 1906.1.,
s katerim se izpreminjajo §§ 12, 18, 22, 31 in 32 ministrstvenega ukaza z dne 7. novembra 1898.1. (drž. zak. št. 202), o uvedbi teoretičnih državnih preskušenj za kultumotehnični nauk na c. kr. nemški tehnični visoki šoli v Pragi.
Na podstavi Najvišje odloke z dne 22. septembra 1906. 1. se izdajejo nastopna določila:
Ministrstvenega ukaza z dne 7. novembra 1898. 1. (drž. zak. št. 202) §§ 12, 18, 22, 31 in 32 naj v svojem dosedanjem besedilu izgubé svojo moč in naj se glasé:
8 12.
Pri prvi (splošni) državni preskušnji naj komisija prcskušnjo iz tistih predmetov, iz katerih so
kandidati posamezne preskušnje kakor redni slušatelji kake avstrijske tehnične visoke šole opravili z najmanj dobrim uspehom, odpusti onim kandidatom, ki morejo to izkazati z naprednimi izpričevali. Ako more kandidat izkazati najmanj dober uspeh iz vseh preskuševalnih predmetov prve državne preskušnje s takimi naprednimi izpričevali, ni treba opraviti prve državne preskušnje in kandidatu je izdati izpričevalo o državni preskušnji (§ 31).
§ 18.
Da se pripusti k drugi državni preskušnji, naj kandidat pismeno poprosi pri predsedniku komisije ter svoji prošnji priloži naslednja dokazila:
1.	Knjigo zglasilnico, oziroma izkaz, da je bil kandidat vsega skupaj najmanj šest in po uspešno opravljeni prvi državni preskušnji najmanj tri, oziroma dva semestra, na c. kr. nemški tehnični visoki šoli ali na kakem drugem nji izenačenem zavodu, vpisan kot reden slušatelj in da je obiskoval vse predmete kulturnotehnične strokovne preskušnje, dalje pedologijo, znanstvo o komasacijskih in melioracijskih zakonih, poljedelsko kemijo, enciklopedijo nadtalnega stavbarstva, in pa da se je udeleževal ustreznih praktičnih vaj ;
2.	izpričevalo o opravljeni prvi državni preskušnji ;
3.	napredna izpričevala iz učnih strok, ozna-menjenih v § 4, kolikor se ti odnašajo na drugo državno preskušnjo.
Vrhutega je treba grafična in druga dela, katera so učnemu črtežu primerno zvezana z dotičnimi učnimi strokami, predložiti pravšno overovljena, oziroma izkazati njih izvršitev.
Vse te listine je donesti v izvirniku in komisija jih mora pred seboj imeti, ko se preskušnja opravlja.
§ 22.
Pri drugi državni preskušnji se je ozirati na donesena posamezna izpričevala iz njenih predmetov.
Praktično preskušnjo je praviloma opraviti v polnem obsegu.
Izjemoma je moči po sklepu preskuševalne komisije takim kandidatom, kateri so že izvršivši večja dela v svoji stroki nedvomno dokazali zadostno samostalnost in spretnost v praktičnih delih in pa v razsodnosti, dovoliti, da se jim praktična preskušnja skrajša, ali pa morebiti tudi celo odpusti.
Prav tako je moči izjemoma po sklepu preskuševalne komisije dovoliti ločitev praktične preskušnje od teoretične za rok, ki ga je določiti.
Za one kandidate, ki predložč iz vseh presku-ševalnih predmetov posamezna izpričevala najmanj z oceno „dobro“ in so praktično preskušnjo opravili z uspehom, more preskuševalna komisija ustno preskušnjo skrajšati do na dva strokovna predmeta, katera naj na podstavi sklepa preskuševalne komisije njen predsednik kandidatom naznani ustrezno dovolj časa, preden je preskušnjo opraviti.
§ 31.
Končni posledek preskušnje se precej po končanem posvetovanju javno razglasi in tudi zabeleži v knjigi vzglasnici kandidatovi, o reprobacijah s pristavo rokü za ponovitev in drugih reprobiranemu naloženih pogojev za pripust k vnovični preskušnji pritisnivši pečat.
O uspešno opravljenih preskušnjah se izdajejo izpričevala o državni preskušnji.
§ 32.
Izpričevala o državni preskušnji naj obsegajo poleg rodovnice (nacijonala) kandidatove in poleg povedbe, kako se je izobraževal, potem, ako je opravil preskušnjo, njen dan, tako razsodke posameznih
preskušenj, priznanih za nadomestilo državne preskušnje, kakor tudi tiste, ki so se kandidatu podelili iz ukovin vseh preskušenj; izpričevalo o strokovni preskašnji tudi uspeh praktične preskušnje in obč tudi končni razsodek.
Izpričevala naj podpišejo predsednik in vsi izpraševalci, eventualno vladni komisar in podkrepijo naj se s pečatom državne preskuševalne komisije.
Izpričevala o državni preskušnji naj se izdajejo samo v učnem jeziku visoke šole.
Bienerth s. r.	Auersperg s. r.
Miircliet s. r.
«06.
Ukaz ministrstva za bogočastje in nauk v porazunm s poljedelskim ministrstvom in ministrstvom za notranje stvari z dne 4. oktobra 1906. L,
s katerim sè izpreminjajo §§ 12,18, 22, 31 in 32 ministrstvenega ukaza z dne 4. septembra 1892.1. (drž. zak. št. 167), o uvedbi teoretičnih državnih preskušenj za kulturnotehnični nauk na c. kr. češki tehnični visoki šoli v Pragi.
Na podstavi Najvišje odloke z dne 22. septembra 1906. 1. se izdajejo nastopna določila:
Ministrstvenega ukaza z dne 4. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 167) §§ 12, 18, 22, 31 in 32 naj v svojem dosedanjem besedilu izgubé svojo moč in naj se glasč:
§ 12.
Pri prvi (splošni) državni preskušnji naj komisija preskušnjo iz tistih predmetov, iz katerih so kandidati posamezne preskušnje kakor redni slušatelji kake avstrijske tehnične visoke šole opravili z najmanj dobrim uspehom, odpusti onim kandidatom, ki morejo to izkazati z naprednimi izpričevali. Ako more kandidat izkazati najmanj dober uspeh iz vseh preskuševalnih predmetov prve državne preskušnje s takimi naprednimi izpričevali, ni treba opraviti prve državne preskušnje in kandidatu je izdati izpričevalo o državni preskušnji (§ 31).
§ 18.
Da se pripusti k drugi državni preskušnji, naj kandidat pismeno poprosi pri predsedniku komisije ter svoji prošnji priloži naslednja dokazila:
1.	Knjigo zglasilnico, oziroma izkaz, da je bil kandidat vsega skupaj najmanj šest in po uspešno opravljeni prvi državni preskušnji najmanj tri, oziroma dva semestra, na c. kr. češki tehnični visoki šoli ali na kakem drugem nji izenačenem zavodu, vpisan kot reden slušatelj in da je obiskoval vse predmete kulturnotehnične strokovne preskušnje, dalje pedologijo, znanstvo o komasacijskih in melijo-racijskih zakonih, poljedelsko kemijo, enciklopedijo nadtalnega stavbarstva, in pa da se je udeleževal ustreznih praktičnih vaj ;
2.	izpričevalo o opravljeni prvi državni preskušnji ;
3.	napredna izpričevala iz učnih strok, ozna-menjenih v § 4, kolikor se ti odnašajo na drugo državno preskušnjo.
Vrhutega je treba grafična in druga dela, katera so učnemu črtežu primerno zvezana z dotič-nimi učnimi strokami, predložiti pravšno overovljena, oziroma izkazati njih izvršitev.
Vse te listine je donesti v izvirniku in komisija jih mora pred seboj imeti, ko se preskušnja opravlja.
§ 22.
Pri drugi državni preskušnji se je ozirati na donesena posamezna izpričevala iz njenih predmetov.
Praktično preskušnjo je praviloma opraviti v polnem obsegu.
Izjemoma je moči po sklepu preskuševalne komisije takim kandidatom, kateri so že izvršivši večja dela v svoji stroki nedvomno dokazali zadostno samostalnost in spretnost v praktičnih delih in pa v razsodnosti, dovoliti, da se jim praktična preskušnja skrajša, ali pa morebiti tudi celo odpusti.
Prav tako je moči izjemoma po sklepu preskuševalne komisije dovoliti ločitev praktične preskušnje od teoretične za rok, ki ga je določiti.
Za one kandidate, ki predložč iz vseh presku-ševalnih predmetov posamezna izpričevala najmanj z oceno „ dobro “ in so praktično preskušnjo opravili z uspehom, more preskuševalna komisija ustno preskušnjo skrajšati do na dva strokovna predmeta, katera naj na podstavi sklepa preskuševalne komisije njen predsednik kandidatom naznani ustrezno dovolj časa, preden je preskušnjo opraviti.
§ 31.
Končni posledek preskušnje se precej po končanem posvetovanju javno razglasi in tudi zabeleži v knjigi vzglasnici kandidatovi, o reprobacijah s pristavo rokti za ponovitev in drugih reprobiranemu naloženih pogojev za pripust k vnovični preskušnji pritisnivši pečat.
0 uspešno opravljenih preskušnjah se izdajejo izpričevala o državni preskušnji.
§ 32.
Izpričevala o državni preskušnji naj obsegajo poleg rodovnice (nacijonala) kandidatove in poleg povedbe, kako se je izobraževal, potem, ako je opravil preskušnjo, njen dan, tako razsodke posameznih preskušenj, priznanih za nadomestilo državne preskušnje, kakor tudi tiste, ki so se kandidatu podelili iz ukovin vseh preskušenj; izpričevalo o strokovni preskušnji tudi uspeh praktične preskušnje in obé tudi končni razsodek.
Izpričevala naj podpišejo predsednik in vsi izpraševalci, eventualno vladni komisar in podkrepijo naj se s pečatom državne preskuševalne komisije.
Izpričevala o državni preskušnji naj se izdajejo samo v učnem jeziku visoke šole.
Bienerth s. r.	Auersperg s. r.
Marcliet s. r.
\