GLAS NARODA List itofenskfli delavcev r Ameriki - Reentered ma 8ew»d Omsa Matter September S5th 194« at the Tort Office at New York. N. under Act of Congrtm of March 3rd. 1979. No. 1&3 " VOLUME LIL — LETNIK LEL. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 19, 1944 — TOREK, 19. SEPTEMBRA, 1944 Tel: CHeLsea 3-1242 NAPREDEK V HOLANDIJI Po prvem uspešnem poiskusu s padalno armado na Holandskem neprestano dovažajo transportni aeroplani nove čete in vojni materjai za nemško črto. — Včeraj je driijra angleška armada napredovala 12 milj, je vdrla iz Belgije na Holandsko in seje združila pri Eindhovenu z zračno armado generala Lewisa M. Breretona.—|Iitler baje namerava umakniti armado za Reno. Nemci so dobili ojačenja in so se z v*o šilu postavili v bran proti zračni armadi, toda Hreretom*ra armada jo zavzela tri mostove, tri križišea ivst in 13 mest, trirov in vasi. Tajna radio postaja Atlantic pravi, da >e je dru-gn angleška annada tudi združila z zračno armado pri Tilburgu, zapadno od Kimfbovena in da je 20.000 /radiih eet pristalo na lloland-skeui. Druira arvjrl-e^ka armada je v svoji novi ofenzivi vdarSa eez Eseant kanal v okraj« Lommel v Beliriji. nato pa prestopila boland>ko mejo, zavzela VaEkenswaard na Holandskem in odfoi-l:i dva sovražna napada. Ancle/i so ob^i Kindho**en in sfcoro popol-noma fVMcoli'i močno nemško posadko in >o se severno od mesta združili z zračno armado. Zavzet je bil tudi Aalst. tri milje sove rozapa dno od Va fken swa a rd. Nemci na Holandskem s pravi, da so Neraci dobili ojačenja z ruske fronte. Prva ameriška armada generala Courtneva Hodtrt'-a jc vdrla v Aaachen, kjer se -bijejo poulični boji in je dos|>ela tudi v Duren, milj o d Ko" i na. Xa drmnh krajih pa je bilo prodiranje v Nemčijo skoro ^►opoluoma vstavljeno, toda vsa opori ><*a ^e dobro drže. Nižje proti inirn je tretja armada generala Pattona prišla že blizu nemške mejo: južno kri lo Pattonove armade pa je napredovalo od Xarcyja milj i ti se približalo nemški meji na 30 milj. V pond«viek je pripeljal do s edin j največji zračni vlak transprotnih in jadralnih aeropla nov vojake in orožje, med njimi tuli lahke tanke na Holandsko. Zavezniško poročilo samo kratko pravi, da zračni vpad na Ilolnadsko dobro poteka, toda in k častnik je rekel, da je zračni vpad nepričakovano dobro u^pel. freneral Frederick Browning, luvdomesrtni po-vMijnik generala Breretona, je prišel z jadralnim aeroplanoin siku pno s svojo armado in votli operaeije na Holandskem. Navzlic temu. da je zračna armada, ki je vpadla na Holandsko, zelo močna, zadej še silno velika ojačenja, ki «o lahko takoj poslana po zraku, ako bi bilo po-t robno. V obupn in v skrajnem naporu, da zadrze zaveznike. po-iijajo Nemci po 1 ."> let stare dečko in po let -tam dekleta Hitlerjeve mladinske urbanizacije delat utrdbe ob nemški meji. Amrle-k i radio naznanja, da Nemci trumoina bere iz Kolina peš in na kolegih, ko je pričelo v r»e*to prihajati crrmenie topov. Tudi alžirski radio poroča, da Nemr-i bože iz Kolina in da so premogarji v Saarbruedken za stavkali. Prva armada generala Hodges a je vdarila skozi južni konec Ilolandske severovzhodno od Maastricha in dospela do Sittarda, ki je od nemške meje oddaljen samo eno miljo. Ta armada je sedaj že mogoče čez mejo in je blizu Dus-seldorfa. Med vrzelami v za-padnem zidu vzhodno in jugovzhodno od Aaachena se bore najboljše nemške Čete, toda Nemci so na zavezniško stran postali komaj osmino izstrelkov, kolikor so jih poslali zavezniki v nedeljo na nemško stran s svojimi Lon Tomi in havbicami. Nemški napadi so bili odbiti z malim orožjem, kajti boji se vr^e le na majhno razdaljo, da bi *brlo mojyoče uporabljati artilerijo, topovi v o-brambni črti pa so obrnjeni v nepravo stran. Iz nekeira ze?o verjetneera vira prihaja poročilo. ki pravi, da sta imela Adolf Hitler in feldmaršal Walter von Model dolgo razgovor po telefonu in sta sklenila da se zapadni zid o-pusti in se armada umakne za Reno. Milj on Rusov ob Baltiku Skoro miljon ruskih vojakov je pričelo močno ofenzivo na 170 m. "pqdj^ORNICA ZA doljri fronti skozi Letsko in F>ton$ko. da očistijo baltske države. '*Ba!t-ki btg'i postavlja j v y v-e drtip' lx>je na vzJio-dn," pravi nemški radio. Nemci ]»o ročaj o, «la s« Ru^i, ki itiuijo na Itojnih {»oljanah ob Baltiku, 3 armade na pohodu od Jelfive, milj jusozapadno ilovitej.>i napatii ?*o bi/m Bau-ke, milj južno Otl Ri«re; pri \ladoni. 78 milj vzbodn«> od Riev in okoli Ta rtu, ijer halt.skih državah. Rusi si hočejo s to ofenzivo zavarovati svoje desno krilo v smeri proti Vzhodni Prusiji in proti Varšavi. Berlin priznava, da so Rusi na vee krajih prebili nemško črto. Moskva naznanja, da -o ruski aeroplani pri ovojem napadu na letsko pristanišče Ujepaja potopili tri nemške podmornice in tri transportne parnike ter poškodovali več drujrih la- dij. Iz*t^jer«h jc blL 19 nem-b>kili aeropLanov. Ob vzhodnih Beskidih blizu < Vlro~lovuške so Rusi raztegnili s\T»jo fronto proti zapadu in »o zasedli mest, trgov in vasi. med njimi Ustrzveki Dolne, milj ooro«*-aj<» o zelo vročih bojih okoli Varšave ter trdijo, da so bili hotoli prekoračiti Vi-lo iz Pra-jrc v Varšavo, vr/eni uazitj. Poljaki general v Varšavi Bor poroča, da se polj-ki partizani bojujejo z Nemci ob za-paoročilo. ki prihaja prt&o Ntockboii-Mi na išved-Rusi. ki soj skem, pravi, da je za Hitlerja pripravljena' poduiornSna. ki JTAUANI UBILI KAZNILNIŠKEGA RAVNATELJA V RBIU Pred kaznilniro Regina Coeli v Rimu se je zbralo okoli 7000 črno oblečenih iena in mož in otrok in so ubili na najkrutejši način ravnatelja kaznilnice Carretto. Cen. Ristie. minister vojne. niornari<*e in letalstva Jugoslavije London, 14. sep. t ONA). — Londonu je bilo objavljeno, da je bil imenovan crenerai Bori-slav Ristie za ministra vojne, mornarice in zrakoplovstva v vla«li dr. JŠirbiišiča. General Ristič je meseca junija pol>egml s svojimi 4 sinovi iz Beograda, ier se je priključil -ili maršala Tita. General Ristič., ki se je udeležil vseh vojn na Balkanu od začetka te-£a stoletja, se jc* pred kratkim sestal z minister ski m predsed- MAGINOTOVA ČRTA PROTI NEMČIJI Ameriška infanterijska divizija je v odgovor na nemško artilerijska streljanje pričela streljati na Nemce z nemškimi topovi v Maginotovi črti eez Moztdo. Nemci so francoske velike topove po 7o milimetrov nadomestili s Kruppovimi topovi iz, leta 1900 in Amerrkanci so ž njimi pričeli streljati v petek ponoči ra so nato streljali v stVboto ves dan. Kraj, na katerem Amerikan-ci streljajo iz Maginotove črte, fco imcaiuje Giingring'fhi. Kot pravi neko poročilo, je maršal IPetain leta 1940 napovedal franooskim vojakom zapustiti utrdbo. Nemci so jo sedaj tudi zapustili brez boja, Var je nerazumljivo. Ta kraj Magiuotove utrjene orte je vsekan v akale na po-bočjo gore iu utrdbe so zgrajene iz jekla in oeementa ter ee-iejo globoko pod zemljo. Ta kraj Maginotove črte bi mogel sovražnik dolgo držati, kajti do živega mu ne more ne art i-ierijsko bomrbardirasnjes, niti bombardiranje iz zraka. Mesto francoskih 75-milime-ter^kih topov so Nemci v Ma-irLuotovo črto }K)stavili Krif[>-pove 10-centimeterske topove, ki odgovarjajo ameriškim K>0-milimeterskim topovom. Amerika n«-i to našli to|>ovTe nepK>-škodovane in namazane, da ni-^o zarjaveli. Pole^ te^ra je bilo tudi cele kupe muinicije. Vsi topovi so bili obrnjeni proti zapadu, ni kdo pa ni poznal mehanizma, kako bi bilo mogoče topove dvigniti na površje in jih obrniti proti vzhodu. Ver- dni so ameriški topni-čarji iskali priprave, s katerim se obračajo topovi, slednjič pa je to našel Sfft. Joseph E. Pel-lerin iz Lawrence, Mase., in njemu je bila dana čast, da je na tf&aoe oddal prvi strel ličnejši ncm&ki podmorski po-ve^jiiik ]><»ro«'-nik Lnth. ki ima ; edini najvišje nemško odliko-j vanje železni kri/e<- s lira-toviui : listjem in dijamanti. n ikoni dr. SubaŠičem na osvo! delavec, ki je bil zapo- slen pri zirradbi te |»odmornice, je moral |>riseči, da ne bo nikdar izdal kake tajnosti o zurra-dl»i podmornice in je moral živeti v ladjeilelniei. kjer se Še vedno nahajajo. Ker more podmornica voziti : ti;t tako veliko razdaljo, se na-j merava Hitler najbrže o»lpelja-ibra-milj, ne da bi morala vstavi-1 vrniva proti Pietro Caruso, ki ti za kurivo, da ]>obe-ne iz!j,, kot |»oli«-ij>ki načelnik v Ri-NemČije. PotluH>riii«-a ki ima j ,nil jkh! nemško uknpacijo izro-1200 ton, j.- bila zgrajena Neui-ijeni, Carretta je imel pričati proti Carirsu in neka ženska mu je v sodni j-ki dvorani irlasno r»cita1a.da je od nje prevzel 150,000 lir, da bi rešil njenega sina, ki je 1>I1 med ta>--ci. j m zanj m storil ničesar. Razjarjena množica bi bila linčala tudi Caruso, ako tega ne bi preprečil polkovnik Harry Pollock, angleški načelnik zavezniške policije s tem, da Ca-riisa ni pri po! j al v sodni jsko dvorano. Poljski kardinal nemški ujetnik Poročilo iz Londona nazna nja, da >o Nenuei poljskega kardinala Avgusta Hlonda, ki so ga imeli zaprtega v Bair-le-Duc v Franciji, odpeljali v Nemčijo. in ga podrl na tla. Nato so ga v.si suvali z nogami. Nekdo je nekemu starčku iztrgal palico in pričel ž njo udrihati po Garret n. Vendar pa je imel še toliko moči, da se je dvignil in posrečilo -se mu je pobegniti na dvorišče, kjer so ^a pa zopet obkolili. Iva rabini je ri so vse to mimo gledali. Samo poročnik kara bi ni je rov Bonromaneri je imel toliko poguma, da je poklical nekaj policistov, ki so težko ranjenega Carreto odpeljali z dvorišča pred palačo, foier so ga posadili v čakajoč avtomobil. Mogocc bi ga bili še rešili, toda nikdo ni imel toliko poguma, da bi vozil avtornobil. Borgomaneri je poklical nekaj (Nadaljevanje na 4. strani. Rusija bo zahtevala Dardanele Diplomatski kro^i \r Londonu pričakujejo vsak dan, da bo Rusija zahtevala, da Turčija razoroži Bo^por in Itardanele in da opre —te dve morski o-žini —med Črnim morjem in Sredozemskim morjem za rrse ladje Združenih narodov. S to zahtevo bo prišla Rusija naj-bi že, kadar bo njena rdeča armada —očistila Balkan Nemcev. To zahtevo bosta najbrže podpirali tudi Amerika in Anglija in v prvi vrsti zaradi te ga, ker je Tnrčija tako dolgo odlašala s prelomom z Nemčijo. Maršal Stalin je v Tehera na to zadevo pojasnil predsed niku Roosoveliu in Churchillu in zahteval, da so Dardanele za ruske ladje odprte kot povračilo Za dolgo vojevanje rdeče armade proti Nemčiji. S tem, da bodo Dardanele odprte ruskim ladjam, bo Rusija dobila izhod v gorke vode. POSLEDICE STRAŠNEGA VIHARJA Donato Carretta je bil ravna- kupitf. en "extra" bond danes telj kaznilnice, ko je bilo iz nje odpeljanih 320 talcev, ki so bili nato v strelj en i v Ardeatiine votlini. Ko je prišel Caretta v dvorano. je nanj navalila razjarjena množica. Nek m-Iadenie je skočil vanj, 4ra je sunil z nogo PARTIZANI PRAZNUJEJO Popravljanje škode po Slika kaže navdušeno manifestacijo partizanskega prebivalstva na Hvaru ob dalmatinski obali v prilog1 pokreta za narodno osvobojen je. zadnjem vinarju Danes je v New Yorku in njegovi okolici i?c vedno pretr-ganiti 39,6000 telefonov in na tisoče bi» je brez električne razsvetljave, ker je velikanski vihar prejšnji četrtek pretrgal vse napeljave. Vzelo bo >še več dni, prodno bodo vodi popravljeni. Najbližja newyorska okraja Nassau in Suffolk na Long Islandu sta že vedno brez razsvetljave in okoli 20,000 hiš v Brooklyn™, Quoens. "Bronx in St at en Island je brez elektrike. |V Nassau in Suffolk okraju j je bilo pokvarjenih okoli 27,000 telefonov in mnogi še ne delujejo. Po ulicah v Flatlbnsh okraju Brooklvna, kjer je po ulieab mnogo drevja, .še danes ueži podrto drevje čez ulice in po njih ni mogoče voziti. Ravno tako je v Flusbingu in drugod, kjer je po ulicah mnogo drevja. * Tri bojne ladje potopljene tekom hurikana Tekom velikanskega viharja v četrtek preteklega tedna so se potopile tri bojne ladje: ru-wileo Warrington in dve ladji obrežne etraže. Mornariški urad, ki je naznanil te izgnbe, pravi, da so bile izgube rušiOca težke. Warrington je imel posadko 230 častnikov in mornarjev, obrežne ladje pa navadno po 35 mož. Od obrežne ladje Jackson je bilo nekaj mornarjev rešenih, ko so bili na razburkanem morju 58 ur. Nek armadni tovorni parnik. kateremu je poveljeval poročnik Davis E. Oaksmith iz Mali-wah, N. J., je prestal vihar na Atlantiku prejšnji teden in je bil pripeljan v Miami, Fia. Nadzorniki, ki so šli na parnik, so zaklicali Oaksmithu: 4iVeseli nas vas videti.'* ' * Veseli me, da vas še morem videti," je odgovoril Oaksmith. Na krovu so bili štirje častniki in 21 mornarjev in od veselja so bili s pestmi po stenah, ko so se pripeljali v pristanišče. • ^ sv Parnik je v sredo zjutraj zašel v središče viharja, ki je po nmanju poročnika )Oaksmitha drvil po 150 milj na uro. Tedaj je bil parnik 320 milj vzhodno od Port Pierce, Fla. Predno je prišel iz viharja, sta oba stroja odpovedala, krmilo je bilo zlomljeno in vse rešilne pasove je odneslo morj«^ m -f TUESDAY, SEPT] fc 19, 1944 -GLAS NARODA1 51st Year OBLO UTO TUJA LIST U EDKU&H1 DB&AYS K« KAM ADO J •T.— ; 14 FOL LRA MO; EA CWTBT LJDTA H-. II. K. X Tito je razburil Lahe Grof Carlo Sforza e tata bella compania se razburja, ker je pred daevi maršal Tito v svojem govora povedal. kaj zahteva, da po vojtri pripade Jugoslaviji. Maršal Tito je govoril ob priliki druge o/bletnice dalmatinske brigade in je za Jugoslavijo zahteval Istro, Trst z zaledjem in celo dalmatinsko dbal. Italjani so sicer pričakovali, da bo enkrat z onstran morja prišla zahteva, da so Jugoslaviji priključena ozemlja* ki so po prvi svetovni vojni brla po krivici dodeljena Italiji. Zlasti pa jil* je zapekla Titova zahteva po Trstu. Grof Sforza ir« njegovi pristali so vedno upali, da bodo zavezniki videli v iem, če pripade Trst Jugoslaviji, veliko nevarnost za bodočo vojno. To upanje gojijo sicer se vedno, navzlic temu pa vidijo v Titovi zahtevi veliko nevarnost. Sforza in drugi Lahi se sedaj boje, da je Anglija Jugoslaviji obljubila Trst v zavezniški premimi pogodbi z Italijo. Besedilo te pogodbe ni bilo nikdar objavljeno in kaj lahko je v njej kaka točka, ki tflbftjobiue Jugoslaviji Trst. In ker je >edaj maršal Tito Trst narmrnoet zahteval, si Laiii mislijo, da Tito te zahteve ne tn nikdar stavil, ako Jugoslaviji Trst v pogodbi ne -vil celotni zapisnik "ssogovrn-ske seje", na kateri so faši-ftovski razbojniki skovali zaroto proti grškemu narodu in z največjim imperialističnim cinizmom obsodili na smrt sto in stotisoče človeških življenj. Stenografični zapisnik pravi o tej zaroti tole: 4 4 Zapisnik sestanka v delovnem kabinetu Miustolinija, v Palazzo Venezia, dne 15. oktobra 1940, ob 11 uri. Prisotni so: duče, Ciano, Badoglio, Sod-du, Jaconiini, Boatta, viconte Prasca in tajnik, podpolkovnik Tronibetti. /Dtfče: Svrha nagega sestanka je določiti' postopke podviga — v splošnem obsegu — ki ga nameraiva*n uperiti (proti Grčiji. Ta akcija ima v svojem začetku poimoivki in teritorialni značaj. Dosega teritorialnih ciljev nas moia voditi k zasedbi celotne jmžne albanske obale in k okupaciji Jonskih otokov: Zakvnthosa. Kephal-lenije in Krfa, in k osvojitvi Sol una. Ko bomo te cilje dosegli, se bo na^ položaj \ Sredozemlju — nasproti Veliki Britaniji — znatno zboljšal. V drugi fazi, ali ie bolje istočasno s tem podvigom, bomo v coloti zasedli Grčijo, da jo izločimo iz borbe in da si v vsakem >lučaju zajainvimn, da ta Hržava ostane v okfviru italijanskega politično - gospodarskega prostora. Vprašanje je izdelano, določil seni tudi datum, -ki — po mojeni — ne sme biti zamujen niti za eno uro; ta datum je 26. oktober. To je akcija, fci dozoreva že mesece in mesece, ki je bila v naših načrtih se pred najini sodelovanjem v vojni in celo -še pred začetkom evropskih sovražnosti. Glavne točke so že utemeljene, ostaja nam samo preiskovanje, kako se irtora ta akcija razviti. Zaradi tega sem povabil glavnega poveljnika italijans-kih oboroženih sfl v Albaniji, da bi nam predočil vojaško in politično situacijo, na podlagi katere bi mogli določiti ukrepe za do-ego slojih ciljev poti naj boljši mt pogoji in v najugodnejšem času. Pov-da rjamw da ne vidim korrtipli-kacij na severu. Jugoslavija ima ves interes, da ostane min-na, »kar v ostalem potrjujejo tudi uradne izjave, ki izključujejo 'vsako možnost ikonVpli-kacij, razen v slučaju lastne obrambe. Izključujem tudi komplikacije k strani Turčije, posebno odkar se je Nemčija vgnezdila v Romuniji in se je Bolgarija okrepila. Bolgarija bi lalhko poimenila važen adut pri naši igri m preskrbel bom za. v se potrebne ukrepe, da bi Bolgarija ne zamudila te edinstvene priliike za realizacijo evojih aspiracij »v Maeedoniji. (Duče je na to pozval vrhovnega poveljnika za Albanijo, naj pojasni situacijo.) Jaconiini: V Albaniji pričakujejo to a ko i jo z veliko nestrpnostjo. I>ežela je vsa nav-diišena. I^ahko rečem, da je navdušenje tako živo v zacftijih časih, da so ljudje kar razočarani, -ker akcija še ni pričela. Zelo resno smo skrbeli za apro-vizacijo dežele. Luka Dlrač predstavlja vsekakor veliko nevarnost, če bi bila bombardirana m bi bila naša preskrba s tem otežkočena. Cestno omrežje tsffiK) v mnogem izboljšali, vendar ga ne sinemo smatrati kot rešeno. Kiaksfta je situacija v Grčiji? Huče: Ravno to hočemo izvedeti. Jaconiini: težko je določiti. Nič ne moremo vedeti, kakšno je javno mnenje. Objavili smo, da je bila nečakinja slovitega albanskega domoljuba uiikorje-na, ali odgovorili *o nam z de-mentijem tega dejstva. Po informacijah naših zaupnikov je pred dvema mesecema, izgledalo. da -se (Jrki ne bodo resno upirali, danes izgleda, da se bodo zoperstavili vsaki naši akciji. Ilegalno radijsko letajo, ki snuo jo postavili v Argi-rokastru. i>o zaslugi katere razširjamo živo propagando, lju-dje radi poslušajo in jc •svojo nalogo izpolnila. Mislam, da bo givioi odpor v mnogem oaiuo delno zasedli Grčijo. V tem slučaju bi An-gicži s svojih i3e svobodnih o-porišč — če imajo na razpolago velike letalske sile — direktno napadli južno Italijo in Albanijo. Grško letalstvo ima 144 letal, .kar ne predstavlja nobene resne nevarnosti. J>uče: Kakšen je duh med grškim) prebivalst vom T Jaoomini: Izgleda, da so Grki »elo demoralizirani. •Ciano: Med prebivalstvom in voditelji ipolitične plutotkracije vlada velika razcepljenost, ki pač vzpodbuja odpor in vzdržuje anglofiiske tendence v de-»pli. To je izredno bogata kasta, ali tudi izredno majhna, medtem ko je ostali del naroda indiferenten za vse dogodke. vključno za našo morebitno invazijo. Angleško-Slovenski BESEDNJAK Irfal je nori angleško slorenaki besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so Tse besede, ki jih potrebujemo ▼ vsakdanjem življenju. ^ Knjiga je trdo vesana ▼ platnu in ima 3S7 strani. Naročite jo pri: KUJIOABUI ''GLASA NARODA" 216 W. lSth Street New York 11, V. Y. Visconte Prasca: Pripravili smo načrte za operacijo proti Epiru. Vae bo pripravljeno do 26. t. nt pod najboljšimi aus picijami. Zemljepisna lega E-piia ne nudi ostalim grškim oboroženim silami ugodnih možnosti intervencije, ker leži na eni strani morje, na drugi strani pa se razprostirajo neprehodni gorski venci. Ta razcepljenost grške vojske, ki jo oco-njujeJiNo na 30,000 mož približno, nami dovoljuje okupacijo Epira v zelo kratkem č»>u: 10 do lo dni. Ta opt^iacija — ki nam dovoljuje popolno lLkividacijo gr-feke vojske — je bila pripravljena do najmanjših podrobnosti in je popolna v okviru človečkih moči. lavršitev te akcije nam bo omogočila zboljšanje našega položaja, nam bo nudila sigur-ne>e meje in nani bo tudi dovolila okujpacijo luke Preveza kar b'r popolnoma spremenilo na^ položaj. Dfttum napada ,To bi bilo prvo poglavje naše operacije. Aikcija pa je vsekakor odvisna od vremenskih razmicii. Čez nekaj 4ednov pričnejo deževja, ki pomenijo resno oviro za zasedbo Epira in oporišča Preveza. Uuče: Datum pričetka operacij se lahko ^anio skrajša, I>odaljšati se ne more. Viconte Prasca: Morala na-šili čet je zelo visoka in navdušenje je doseglo najvišjo stopnjo. Nikoli se ni>em pritoževal nad četami v Albaniji. E-dina manifestacija nediscipline, s katero -sem imel opravka, je bila, da so gotovi častniki in vojaik'r bili le pwec vneti, da se vržejo v boj proti Grkom. t Ihiče: Kakšno oboroženo silo imate na razpolago? \ icon te Prasca: Približno 70 ticoč nu)ž. poleg tega pa še nekaj špecijalnili batal.iono^*. Po poročilih je na drugi strani približno 30,000 mož, v premoči smo totej 2:1- 2>uče: Kakšna so druga sredstva sovražnika: tanki, poljske utrdl>e ? Viconte Pliasrti: Edino skrb predstavlja pomoč, ki bi jo nasprotnik prejel s strani angleškega letalstva. Gi^ko letalstvo zaliLe več ne obstoji. Pohod na Solun I>uče: Pohod proti Solunu je zelo važen, ker je treba preprečiti, da bi Solun postal britansko oporišče. Viconte Rrasca: Potrebno bo nekaj časa za to akcijo. Luka Drač leži približno 300 kilometrov od Soluna. Potrebna bosta dva meseca. I>uče: Na vsak način bo treba preprečiti Angležem izkrcanje v Solunu. Važno je, da tudi na to bojišče pošljemo dve di-viaiiji. ker bi ta okoliščina lahko odločilno vplivala na Bolgare. Viconte Pra-sca: Za pohod na Atene je temeljni pogoj okupacija Epira in hike Preveza. ll>nče: In zasedba treh otokov: Zakvnthosa, Kephalleni-je in Kjrfa. 'Viconte Prasca: Gotovo. Dluče: Te akcije bi se morale razvijati istočasno. Ali ve ste, (kakšna je morala grškega vojaka? Viconte Prasca: Nič niso navdušeni za zorbo. Ikiče: Neko drugo vprašanje. Datumi je bil določen; gre se za to, da določimo opravičilo za to našo operacijo. Splošno opravičilo je, da je Grčija zaveznik naših sovražnikov, ki se poslužujejo gnških oporišč. Ali v nadaljnjem So nam potrebni incidenti, s pomočjo katerih lahko rečemo, da smo vpa dli jT Grčijo, da bi obnovili mir. .C« .boste proivociraK tak' inci- (Nadaljevanje na 3, str.). RAZGLEDNIH POLOŽAJ ČEŠKIH KATOLIČANOV TEKOM OKUPACIJE PO NACUIH* Msgr. F ran trnek Hala, i>od-predsed i Lik češkega d rza v n eg; i ocHx>ra v I^ondonu in glavni tajnik Češke Ljudske Stranke, katero so liaciji razpustili, se mudi sedaj v Moskvi. Iz Moskve, kjer so ga zastopniki svetovnega časopisja izpraševali o položaju katoličanov na Trškem, prišlo je ravnokar poročilo, da je podal časnikarjem sledeče podrobnosti o zatiranju katoličanov po Xeinrih na Češkem: " Povscxli na Češkem. >o Nemci zasedli, oziroma zaprli naše šole in tudi vsa vseučilišča; naše duhovne >o poslali v zapore. V Pravi in v Brnu. so ■spremenili kaloliška semenišča v šole za nemško tajno policijo, oziroma za »loglasno organizacijo. imenom ^Geheime Staats PoJizeiali ".Gestapo." Nemci >o tudi zaj>lenili vso lastnina katoliške cerkve v skupni vrednosti v zm-sku 170 milijonov kron. Vsi Cehi, kateri so upravljali naša javim jm>-slopja, naše |>oJjedelske zaidrir-ge, naše banke, itd., so morali v taborišča. V liamki mesta Brno na Moravi kjer je imela naša stranka naložen svoj denar, in kjer je ljudstvo imelo 700 milijonov kron vlog, so vzeli vse. in premestili ta denar v nemško poljedelsko l>nn-ko, katere glavni stan je v Berolinu. Vse jezuite, zajedno z iui-liovimi predstojniki. Rev. Ko-lač-ekom in R«>v. Nemcem in jezuitske samostane >-o zaprli. 44V okraju mesta Prage, so Nemci pognali v ječo 83 katoliških duhovnov, kateri so sedaj v koncentracijskih taboriščih v >Zasmuk i in v Otlevu. — Podžupana, mostu Praga, Rev. Tilinika, so poslali v neko koncentracijsko taborišče v Nemčiji iu Rev. Staseka, ki je bi! vodja Ljudske stranke, >o ]»o-sch, kjer je nekoliko Nemcve, so odstranili iu jih nadomestili z duhovni iz Nemčije in jih poslali v talborišča. V Sudetskem okrožju, kjer živi Ce- hov, morali so vsi češki župniki odstopiti in le nemški so ostali. <>d 1100 katoliških duhovnikov okraja Olomouci, ostalo jih je le 4:to. * 44Toda v. )»onosom zamorem svetu javiti, vsem drugačna je pa slika nn Slovaškem, kajti tamkaj je bilo vse katoliško vodstvo poti madžarskim vplivom. Slovaška katoliška ljudska stranka je sočuvstvovala z naciji in Msgr. Josip Tiso, predsednik slovaške lutkarsko države, je s-krtjel za to, da jo na Slovaškem vladal nemški fašizem. — Kljub temu delovanju slovaških kvizlrngov. za moremo pa biti jMniosni, da je mnogo slo-vaškili katoliških duhovnov med slovaškimi partizani, in da je v osretlnjem slovaškem par-tizsinskem odboru tinli — slovaški katoliški duhoven." Komentar je nepotreben . . . POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo {F. J. Keru > — Vroann knjiga Cena $2.— Brezposelnost Spisal Fran Erjavec Cena 50c Mlekarstvo Kt.lwl Anton Perr. H •llkainl. IAS atrsnl. — Knjiga n ral*kar-J# In hrmprj* t inloUDcm Cena 50c Problemi sodobne filozofije K|>lsal Dr. FrniM* Veber Cena 50o Knjigarna Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., New York 11 TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČIT,I SOSEDU, DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. . "Najbolj razburljiva povesi ▼ 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po posti. Ker je zaloga teti knjižic selo omejena, je priporočljivo, d« poBjtt« naroČilo prej ko mogoče. K naročilu priložite ▼ dobrem zavitku gotovino os. znamke (Združenih držav). — Naročite labko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING C O M P A N T m Weal 18th Street Ne* Ywfc 11, R K TUESDAY, SEPTEMBER 19, 1944 VtEAMfLRR C IM Kratka Zgodba Cigarete, ki jih nisem kadil Spisal Ignac Musich. V Dimčevi doti ni sem tieai ; tam na zavr tih, iik ot> potu, je tista dolinica. Samo pod ogrra-f je se je treba skloniti in si bil v nji. Ravno do-je globoka, da se lahko IVkolin skrije v njo. ni preveč odtegnjen. Celo popoldne sem branil muhe od ikonja, na travniku v Depali vasi in po delu so mi Miha-cevi oče spustili groš v roke in mi rekli, da lkaj pridem na večerjo. Takoj zatem, me je pa )>oklicata mati in me je poslala v prodajalno po sladkor. Menda je v taki hi trie i pozabila vprašati, če sem kaj dobil od očeta, za tisto mahanje z vejo pod konjskim trebuhom. Vsalcdo ve. kako se otrok počuti bogatega, ko zasluži pn i denar in ga ima priliko obdržati v žepu za en čas. Nasproti prodajalne je pa stala tobaka rna in moje oči so vjele tiste cesarsko kraljevi napis, kjer >e je prodajal eesar-^/ko kraljevi tobak. Takrat me je pa znsrbelo— * pravzaprav tisti groš me je zasrbel in -sem imel takoj idejo. Toda s to idejo je bil križ, ker so imeli Mrharjevi oče navado, da so vprašali, za koga so cigarete in |>ri tem so vedeli, da je meni oče že umrl in sploh nikdar cigaret kadil ni, če bi bil prav živ. Velike skrbi mi je povzročalo, kako priti do eijjaret. ki jih še do takrat nisem poskusil kaditi. S ta belo, si bom moral pomagati — nekdo me je poslal ponje. a kdo bo ta nekdo? Eden je ravno tako ddber, kot drugi, in izmislil sem si ime enega vaških fantov, ki je menda kosil nekje pri sosedu in nt imel sam časa iti ponje. Nisem tudi prav dobro vedel, kako naj rečem; za katero vrsto naj vprašani, toda Drame so menda najcenejše—dtve za en krajeer in desetih cigaret moram biti pa že sit. za prvo ^silo. ^ Tako sem se znašel poteg Mrharjevega očeta, bom vašim povedala!" ki so bili zelo veliki. Po hiši je dišalo po tol>a-ku, da je bilo kaj. veliko roko je oče zagrabil skupino cigaret in jih okorno odštel deset, ter mi jih spustil v roko. Pri tem sem bil tako nervozen. in ob enem izstrešen, da bi najrajše za-maAtl vseli deset naenkrat v usta, da bi bilo že enkrat vsega konec, še p redno sem začel. Ko sem tako stopal po ulicah za Keskom, pa nisem bil več tako srečen. Vest se mi je pričela •laša t i in zdelo se mi je, da me vse gleda in !i vedo, da tiščim v žepu v potni roki grdobo. Materin pogled mi je prišel pred oči in tisoč neitlkov, eden hujši od drugega. Bratje in sestra, vsi mlajši in vsi razstrgani so mi stopili pred oči. In jaz tukaj zapravljam denar za cigarete . . . grd oba. Toda nič. Cigarete sem kupi.; in poskusil jih bom, pa me naj nauči to. kar hoče, — sem si mislil. Boni že lc videl, kaj bo in kakšen užitek imajo ljndje iz njih ki jih tako kade. Toda, kje naj kadim, ker se vidi tako daleč naokrog. Ce na paši, me bodo videli, ker je vedno kdo na kakšnem vrtu ali njivi. Doma pod strešno je pa bati ognja, ker je mrva in slama. V hlevu? Tam tudi ne! Mati bo ovoha-a dim in Bog se me usmili potem, metla bo plesala in treskala po meni, da se bo kar kadilo. Med tem sem pa prišel do tiste Dimčeve doline; nekoliko sem postai in pogledal okrog sebe in že -sem bil v nji. Nobeden me ni videl in v dolini bom varen.Polegsebe sem položil tistega pol kilograma sladkorja, po katerega me je po-*la*i-a mati in se vsedel na toplo zemljo, v kol doline po turško in iz raztrgane hlačnice, mi je pa posedalo koščeno koleno. Z eno roko sem potegnil skupaj cunje prevelikih hlač in z dru-K© pa sem privlekel na dan tisto skrivnost, ki seru jo kupil v tobakarni. Iz očetovega telovnika, sem pa izvlekel par žvepleifk, ki sem jih prej hotel rabiti za podne-tenje ognja iva paši. Telovnik je bil tako velik, da »bi ga lali-ko dvakrat ovil okrog s*4h» in dosti daljši, kot predolg. Na mater in sladkor sem pozabil iu se popolnoma ]»osvetil študijam, kako prižgati cigareto. Sama od sebe ni hotela goreti. Mogoče je mokra, sem si mislil, ali mi pa oče niso dali pravih. Papir sem ves obžgal, a dima ni bilo. Tako so šle tri ali štiri v nič; po ustih me je že peklo od tobaka, toda niti en puh diina nisem izpuhnfl. Tako sem bil zaposlen sain s seboj in nisem imel več časa misliti na nevarnost. Slednjič se mi je Je posvetilo in sem prižgal širil ogenj, sem pa za s H šal: "Ajaj. I je počakaj, drugič potegnil, da bi popravil, oziroma razširil ogenj, se mpa zaslišal: "Ajaj. Le počakaj, Kri mi je zastala v žilah iu vroče mi je postalo. Uzrl sem se Katra je stala na poti ob dolini. Hodila je ravno v tisti razred in župnik je bil •strašansko liud' na smrkovee, ki so kadili. "Le povej," sem rekel, "saj se nie ne bojim." "Preplet otrok, usekni se, pa ne kadit; le počakaj!'' mi je grozila. *'Ce poveš, jaz te bom nabil!" sem ji zagrozil. Nato sem pa pobral tisti sladkor, .zmečkal cigarete, ter odšel proti domu, « pekočim jezikom. Materi ni povedala, toda v nadaljnem letu, ob torkih, ko je bil dan kateheta v šoli, me je pa mučila s tistim pomembnim pogledam tako, da še po sapo nrsem upal. Vsak trenotek sem bil pripravljen, da bo izblaknila, in potem bo pelo ravnilo po dlani. Pa vendar ni zatožila. Pozabiti pa se danes ne morem tistih strašnih torkov. •ju, taksna kaikritno je popisal Viconte Prasca, je dobro utemeljena. Ker je ž njo zavarovano naše desno krilo, ne bi mogle sovražne sile predstavljati težkoe. In končno imamo letalstvo. iDtoee: V prvo linijo bomo postarvili najmanj 400 letal, u-poštevajoč angleško pomoč. Badoglio: Potrebno je, da zasedeaitfo vso Grčijo, če želi-mo grško kapitulacijo. Za to je treba 20 divizij, medtem ko jih imamo v Albartiji 9 in ^e eno konjeniško divizijo. Pod takLngi pogoji je ja>Tio, da tso nam potrebni trije meseci časa. Vficonte Prasca: Z zavzetjem Aten presečemo Grčijo in se ttsrrtei imo proti4 iSolunu. Duče: Ktolvkšna je razdalja od najskrajnejše točke zasede nega Epira do Aten? Viconte Prasca: 2-Vl kilome trov s ce-tnim omrežjem, ki je srednje kakovosti. Duče: In katkšen je relief? Viconte Prasca: Samo strmo nerodovitno gorovje. Duče: Kako potekajo doline? Viconte Prasca: Od vzhoda proti zaliodn. to pravi naravnost v smeri Aten. T>uče: To je zelo važno. Roatta: To je točno samo do gotove n»eje, kajti p; en tacati je treba srrško verigo z Tišinami do 2000 metrov (pokazuje Mu-soliniju ozentfjn na zemljevidu). Viconte Prasca: To je ozemlje. na katerem je vse polno poti in steza. I>uče: Kiaj ste iže hodili tam ? Viconte Prasca: l>a, večkrat. l>uče: Se dvoje vprašanj: Koliko nadomestnih divizij bi bilo po rvašem ipotrebno poslati v Albanijo za okupacijo celotnega ozemlja, ifei vodi v Atene? Viconte Prasca: Izgleda, daj ni. Naše čete pa se lahtko naslonijo na pripravljene utrdbe. Viconte Prasca: Mioram dodati, da je zemljišče za obrambo zelo piti p ravno. Ničesar se nimamo bati. ker je vsa meja zasedena. Vsakih 500 do 600 metrov je postavljena močna straža. Jacomini: Ali bi v Albaniji lahko pok lica ki pod orožje nekaj letnikov? Duče: Koliko mož daje vsak letnik ? Jacomrini: Približno 7,000. Ttoiče: Tomftt ivprasanju je treba posvetiti vso pažnjo. Ne vrnemo pa tem četam dovilitii pievisoke udeležbe, da ne bi izgledalo, kakor da so Eprr zasedli Albanci. Gotova soudeležba Albancev hi bila koristna, ne bi pa muc I a vznemirjati prebivalstva. Jaz bi mobiliziral 2 do H letnike. Zanimati pa na> mora tudi protiletalska obramba. da hi se preprečilo bombardiranje petrolejskih ]>ndroe}j in alban-kih mest po načinih, ki so |»otrebni za najltoljŠo o-bianiho petrolejskih VMelcev Potrebna so nam torej precej >na protiletalska sredstva. Soddu: ITvazal sem. da po-Ijcjo \ Albanijo 7."» Škodinili topov, ki ^mo jih prejeli iz Nemčije. Viconte Prasca: Obramba Tirane se omejuje na dve skupini. celotna obramba Albanije Štrje samo pet takih skupin. I hi če: Za Albanijo j.* potrebnih najmanj 100 baterij, ke: je potrebno preprečiti bombardiranja ]«» dnevu, ki vplivajo demo ra I zu joče na prebivalstvo. Potrebno je torej poslati v Albanijo vso baterije &koda in Oerlikon. iSoddti: Nisiiw) ^e vseh dobili. Ko jih prejmemo. .Hh bonuo odposlali. Duče: Kopni obrambi je treba priključiti lovs*ka letala. K NAJBOLJŠI PRIJATELJ » ▼ NESfcEČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA B R A TSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA *--' 1 i ™ " ------- --------- Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. Članstvo: 64,500 Premoženje: $11,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S- Lawndale Ave., Chicago, 111. KAKO SO SKUHALI VOJNQ Z GRČIJO? (Nadaljevanje z 2. strani.) ■fdent, bo dobro, če ne toliko verjel v to pripovedko, ali za i, elabfee. Jacomini: Na meji lahiko nekaj storim; incidente med manjšinami in grškimi oblastmi .... Incident je določen za 24 . . . Vieonte Prasca: Preskrbeli smo francosko orožje in francoske bombe, da napravimo *\finto'\ Duče: To zame ni popolnoma nič važno; to je samo zato, da napraaimio malo dima. J Ciano: Kdaj želite, da bi prišlo do incidenta! I>uoe: 34. •Ciano: 24. bo incident napravljen. JDhioe: Seveda ne bo nihče Angleški i ' Molitveniki iTlniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii opravičilo se bo vendarle reklo, da je bilo potrebno najti neko rqsitev. Pri takih operacijah je potrebna največja odločnost, kajti tu leži skrivnost uspeha, pa četudi je treba nastopati proti tuji pomoči. Alibi je treba predstaviti tako, da se labko reče: Ni nič za napraviti! Kako hočete pomagati ljudem* ki so že premagani .Tako bodo modrovali Turki in tudi za Angleže bi bilo najboljše, da jih posnemajo. Viconte Prasca: Operacija je Grčiji. Po Sredozemlju »e puste posebno radi krožiti ladje liatovorjene z vojaki. Edina mogoča pomoč pa je vsekakor strani letalstva- To okoliščino bi lahko zboljsali tako, da bi združili podvig proti Grčiji s pohodom proti Mar?a Ma-truh. V tem slučaju je zelo mta-lo verjetno, da bi Angleži u-malmili ?voja letala iz Egipta in jih po-1 al i v Grčiji. Potrebno bi bilo torej ,>4?var urediti tako, da bi bil za 36. oktobra pripravljen tudi Graziani. Duče: Sem za to, da Graziani svojo atktetjo pospeši za nekaj dni. Zavzetje Mar>a Ma-truha bo se bolj zamotalo možnost letalske pomoči, pred- . .vvim^, . . w • v^iuuiju jv u1iu>71 n. lui.-'uv. |jvuti/vh pitu" tako pripravljena, da bo za^ro-^wem, ker se v Marsa Matruhu tovrla uiti«, kakor da je grSki,ne bomo ustalili. Ko bodo Bri j>olom u-amo vprašanje nekaj (tanc.i izgubili to egipt?ko opo-dni. , Duče: Glede odgovornosti, ki jo mislim uporabiti v tej operaciji, izjavljam, da si ni tre- V krasni vesavi, najfinsj-fteg&isdslka. "KEY OP HEAVEN" v fhtem ranju $1J60 MKEY OP HEAVEN" v »mtiranem usnju $1.— Naročit« pri: 8LOVEHIO FUBL GO. 216 West 18th Street Yoifc 11, H. T. ba delati prevelikih skrbi zaradi žrtev, čeravno sem zaskrbljen za človečka življenja. To povdarjam zato, ker so večkrat pozaprli poveljnike samo zaradr težkih izgnb, ki so jS| utipele njihove enote. ftiahroniAcija Viconte Praesca: Zapoved al fcem, da bataljoni v vsakem slučaju napadejo, če treba bata ljon (proti celi diviziji. Badoglio: Potrebno je, da podčrtamfo dva argumenta: «ko stvarnost in agieeko po tnoč. Popolnoma soglašam v tem, da je v#ako angleško izkrcanje popolnoma izključeno. Angleži so mnogo bolj zainteresirani v Egiptu kakor pa v okoliščin. Te sile bi lahko prevozili iv Artsiki zalrr v eni sami IMXli. Duve: Kakšna bo albanska pomoč redovne vojske in geril-C€V? V nekem oeii*u je tudi to važno. Viconte Prasca: Tudi v tem pogledu smo že izdelali načrt. Potrebno bi bilo organizirati gerils-ke odrede po 2,500 do " tisoč mOž, ki bi jih vodili ita lijansilai ča-tndki. Jacomini: Pametno bi bilo, da ne bi pošiljali preveč miu-sliimanov. ker bi na ta način preprečili maščevanja. Tluče: Kioliko gerilskih odredov mislite, da lahko organizirate? Viconte Prasca: V^e je že organizirano. Brzojavfil s-ein in ukazal na^tnožjo pripravljenost. /Diuiče: Kakšno orožje inhajo ger i Tei ? »Vioonte Prasca: Po nekaj lahkih strojnic in ročne granate. Kaj pa Jugoslavija? Iiuče: Kakšne ukrepe ste podvaeli na jugoslovanski um- Ji? Viconte Prasca: Tam, imamo v , . T , ch e diviziji, en bataljon kara risce, pa ee bi se nam London u;«:^-:,«- • __u ^ V tudi 'še nad.rl.ie upiral, bo Ve- ™ bi zadostovale tri-planinske di-|sreči jih imamo dovolj na naz vizije; seveda .je to odviisno od polasrn. 1. oktobra smo imeli v Irka Britanija preživljala težke dneve. Indija je v zelo tež-kem položaju in Amgleži ne bodo mogli 'več dobivati pomoči iz Južne Afjike po Rdečem morju. Če k temu dodam še moralni značaj, je jar«o, da bi afriški* uspehi vzpodbudili naše vojaike v Albaniji. Zato tn-di že lint sinhronizacijo obeh podvigov", tako da bi afriška operacija pričela nekaj dni po- Nekaj vprašanj in vojna je bila sklenjena . . . (Badoglio: Pri proučevanju grškega problema povdarjamf da se smemo nsta>viti v Epira. Nočem pwtiravati1 s trditvijo, da motamo zasesti todi Kreto in Peloponez, če hatf u> okupirali Grčijo. Operacija T Epi-1 ruvarjerv. To se pravu precej diskretno kritje. !D®ee: Ne verujem, da bi* moglo priti do napada s te isfcta- Albanij; ~r2 aparatov takoj razpoložljivih. 15 pa takih, ki so na bojišču neuporabni, Duče zaključuje /Duče: Izgleda, da snuo proučili v>e podrobnosti problema. Badoarlio: Podrobnosti bo izdelal ^la»vni generalštab. I>uče: V kratkem: Prvo po- glavje: »ifenzmi v Egiptn; pritisk na Solmi. Drugo poglavje: Pohod na Atene. S*->'ti*nek je bil zaključen ob 1:2.30 (4tIl T^mpo" pravi, da je to ura kobila). Zapisnik je (nloliril duče v Palazzo Venezia, 16- oktobia 1940 of 14. uri. Tajnik: podj>olk. Trombetti. (^Bazovi-ea") Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem s*ovanatvn do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 Bojake prosimo, ko poiljejo za naročnino, ako je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, the Celebrities Adam trgovine s klobuki in zastopstva vsepovsod Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vas dar še dana* Slovenskemu Pomožnemu Odboru« NOVA IZDAJA ' SVETOVNI ATLAS V ajem aejdete Mmljevide vsega sveta, ki so tako po. trebmi, da morate slediti da-našnjim poročilom. Zemljevidi oo v barval. Ceaa 50 centov Naročite pri: "G LASU NARODA 216 West Utt Street, York 11. N. Y. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ^ ZVEZEK "Two Way Passage^ V tej knjigi, Id je zbudila pozornost vsemi Je pisatelj nasvet, kako bi bito mogote po sedanji vojni evropskim narodom. Iz vseh evropskih driav, tudi is Jugoslavija, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno In najbogatejšo driavo na sveta. Sedaj je prišel šao. da Zdrufene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njibo> sijaja la moiL Pot no dve strani — kakor M m mogel mnlov knjige prestaviti b angleščine — je Jako zanimiva knjiga In jo — - vsakemu, Id razume angleško. "What's Your Name" "Človeški edgwori na vprainfo M m fette met* milijonov . . ft-tanje te knjige je bogato plataoo." — —- Xako se js izradl nlitf smrriiki dnevnik o tej knjigi. Pri narocbi ae poslužite naslednjega kupona • PoHljam Money Order aa ........... sa lastnoročno podpisano (1) knjigo (i) s MoJe Ime ..................................................... ftt., ulica ali Box it. ............................................ la driav a .............................................. "Glas Naroda* 216 W. 18& 8TPEEET NEW TČEK 11. N. Y. iitnt * TUESDAY, SEPTEMBER 19, 1944 TVUXOfUn L PROKLETA Spisal BKTTT.t! EICHEBOURO Is francoščine prestavil J. Is. (123); 44Gotovo vam je kdo pot pokazal sem; kaj ne, gospod Rou- venatr' 14Veste kaj se je prisodilo? Ali ste kaj videli, Mardo-cbef" "Videl nisem ničesar, a uganil sem pač! Minolo nedeljo ?em videt oba Parizla, kako »ta lezla po gozdu: gotovo se boji ta iandarjev." 44Onadva sta z gospodom v sorodu, zato ju nočem zato-žiti. It&k se vislicam ne odtegneta!" 44 To je prav lepo od vas, gospod Rouvenat, pa se le čuvajte! Ako hudofenežev ne kaznujemo, postajajo še držnejši, Pariza še nista zapustila tega kraja- Slusajte me ter ostajajte v mraku lepo doma!" "Slušati vas hočem! Pa pustiva zdaj lopova. Govoriva raji o vas, Mardoche l" £ "O menit" "Da, Vi nimate tudi baš prijetnega življenja. Beračenje je •■žaven posel, in delati tudi ne morete več, ker ste sa/L Zato sem nekaj sklenil, kar tudi Blanche-i prav ugaja. Lepo svoti-co denarja sem prihranil, in hočem vam dati rento letnih <*esto frankov. In ker vendar ne morete zmerom bivati med tem skalovjem tukajle, namenil sem vam stanovanje v Civryu v mali hi>ioi. ki jo baš obnavljam, in ko j a je lastnina Blanche-ina." Munlwhcu zasvetijo .solze v očeh. Bil je 'globoko ganjen. 44 Ah, vi obnavljate hišico t** . . . 41 Da. in tjakaj se naselite. Ne smete odreči dobri deklici! V treh tednih je delo dovršeno. Dot«e pa boste stanovali na pristavi. Je li tako prav?" ''Morda sprejmem vato in Blanche-ino prijazno ponudbo, gospod Rouvenat," odgovori Mardoche s trepetajočim gla-om, a pomeje.,J J t j *55akaj ne sedaj f" \ 4 4 To je zavisno od okolnosti." 4'Kaj hočete s tem rečit'* Kar sem zadnjič storil, je bila moja človeška dolžnost. Vi j»ie hočete zdaj plačati. To je jako plemenito od vas. Pa mor-de ne veste, da sem pri vasi rešitvi le pomagač; da sem pr; tem mnogo manj mogel storiti kakor vrl mladenič, ki me je takrat spremljal. In. če že meni tako plačilo daste, kaj storite za njega, ki se je spustil v vodnjak, da vam je vrv ovil okoli telesa t Vrli mladenič je bil sam v smrtni nevarnosti! Rouvenat se zgane. Poparjen pogleda prosjaka. Zdajci on zakriči: "Vi mi ne poveste vsega, Mardoche! Kako je prišel mladi mož k vam T On je občeval z vami, kaj vam je pravil?" 14Ali hočete to vedeti na vsak način? Naj bo! Tu na tem mestu, kjer sva zdaj midva, tožil mi je s solznim očesom da ljubi Blanche Mellierovo in da mu je Pierre Rouvenat. njen 1>oter, ukazal, naj opusti misel na deklico ter naj odpotuje! Prav smilil se mi je ubogi mladenič! In potem, Pierre Rouvenat, jaz sem prepričan, da bi bas on osrečil Blanche!" Ne, ne!" poreče Rouvenat ginjen, 44na to niti ne smem misliti!" "In zakaj nef Ali hočete, da gospodična Blanche ostane reomožena? . . . Včeraj sem revno deklico videl v Civryu. Kako je izpremenjena! Raiko je bleda! Kako trpi! O, vi morate tudi to videti, gospod Rouvenat! In odkod ta izprememba? Ker ljubi tega mladeniča!" "Mardoche, vi se torej jako zanimate zanj?" "Gotovo!" "Kje li stanuje'" *4Bival je v Saint Iranu pri gostilničarju Bertauxu. Da hi pa izpolnil dano vam obljubo, je zapustil ta kraj ter se vrnil v Pariz." 41 Je li iz dobre rodbine f" "On nima rodbine!" ' "Kako?" 44Ne! Svojega očeta ni nikoli poznal. Njegova jmati je neke decembrove noči, Ico je bil okoli šest let star, peš potovala z njim, in na tem potu je zmrznila, kakor se zdi. Gluma-či so na*li otroka. Nekdo iz glumaške družbe je otroka odgo-jil ler naredil iz njega vrlega moža. Ta glumač pa ve manj o zgodovini te sirote kakor jaz. Ali vam hočem povedati, kar jaz vem, gospod Rouvenat?" 4'Gotovo, gotovo, Mardoche!" "Medlim da vas utegne ta stvar zanimati," reče Mardoche in se čudno nasmehne. 4 4 Mladi mož mi je reeil življenje, in, če morem kaj storiti zanj . .." "No^ videli boste!" "Le govorite, jaz postoišam!" 44Dcft>ro! Ta mladenič se je nadejal, kakor mi je sam pravil, da najde v tem kraju rodbino svoje matere; kajti na potu od Vesoula v Gray so glumači naMi njegovo mater in njega ležeča v snegu "Čudno, čudno!" je šepetal Rouvenat. 44Kaj ne? pomislite gospod Rouvenat: ko je zadnjič prtfel v Saint Iran, se je domUHl to je» u«fedal kameni ta psa, da je moral že kot otrok nekdaj tu biti! In tudi gostilničar se je spomnil, da je bivala pri njem pred trinajstimi, štirinajstimi leti mlada lepa gospa s malim otrokom ..." *tledU SRBOM, HRVATOM IN SLOVENCEM V JUGOSLAVIJI Radio govor podan preko BBC iz Londona 12. sept. 1944 Nj. VeL Kji al j Peter IL je bo naša doaiuovina dosegla s\o-12. itepteiubra 1944. podal v &r-j jo drago odkupljeno .svobodo fiko-hrvatskim jeziku, preko: in poleg ostalih Združenih na-BBC iz Londona sledeči govor:; rodov in celokupnega svobo-iDragd moji Srbi, Hrvati in'ljubeocga človeštva krenila k Slovenci! V teh odločnih in za Jugoslavijo velikih dneh, s zmago-nnsno armado Sovjetske Uaiije na eni strani dn Velike Britanije n Združenh držav na drugi strani našh mej, ko se je zarja svobode 'k oner not pričela, poživljam v&-e Srbe, Hrvate .in Slovence, da se zediinijo in da pristopijo k Narodni osvobodilni vojski, pod vodstvom maršala Tita. iMoja vlada je pod svojim predsednikom, doktorjem Ivanom SubaSieem, v polni moji znanosti in odobravanju, zaključila važne in kor:?tne razgovore s to našo narodno vojsko, ki je enodnevno priznana, podprta in pomagana od strani naših Velikih zaveznikov. Velike Britanije, Sovjetske linij«1 in Združenih držav Amerike. Samo tako zed in jeni v borbi, boste v stanju obvarovati neokaljeno čast in slavo Jugoslavije in da z odločno zmiuro kronate ona klavno večno legendo junaštva in ljuba vi po -n-obodi, ki Vam je že davno pridobila oduševljVnje siveta. 44 Z vašo enoto in bra tek im sodelovanjem. bo?te uničili vse sovražnikove načrte, tako da srečnejši bodočnosti miru in pravice. Mi kdo, Jv je pričakoval alfi še zmtironi pričakuje podpore od sovražnika na škodo interesa svojega lastnega naroda in njegove bodočnosti in ki ostane še dSalje kluh temu pozivu, ne bo tizbegnil žigu izdajalca pred svojim narodom in pred zgodovino. 8 tem )K>ročilom -strogo obsojam zlorabo imena Kralja in avtoriteto Krone, s katero je napravi jen poskus, da se opraviči sodelovanje s sovražnikom in da s>e tako izzove nesloga v našem narodu, ki je v polnem teku njene borbe in v najtežjih dneh njene zgodovine, od česar je mogel da se okoristi samo sovražnik. — S spoštovanjem onim, ki so padli, pozdravljajoč vašo borbo in irzrazivajoč Mojo zahvalil ost našim Velikim Zaiviezni-kom. Vas poživljam^ da razširjen i'h src,* pričakate zrna go nosno zavezniško armijo. ki pride da Vas podpre pri polni ustvaritvi osvobojenja naše domovine. tfvaj živi nasa Velika, svobodna in federativna Jugoslavija- (ZOJSAv) NAZNANILO Chicao, BI. — Redna mesečna seja podružnice št. 2 S. A. N. S. se vrši prihodnjo soboto, 23. septembra ob ]*)1 osmih zvečer v navadnih prostorih, Fleiner?s Hali, 1638 N. Halstead Street. Ta seja bo posebno važna; pogovoriti se moramo o naši prihodnji priredbi. Polog tega bode podano zanimivo poročilo od SANSove konvencije, poročila slovenskih voditeljev iz stare domovine, zahvale istih za delo S. A. N. Svetu, apeli za nujno pomoč, gmotne podpore našim ljudem v stari domovini itd. Seja bo važna m zanimiva v vseh ozirih. Apeliramo na vas vse člane in nečlane, da se u- kot pa v drugih industrijah, deležite te pomembne Seje. Oe Dokler bom živel, želim dajati vam le mogoče pridite enkrat najvišje place v avtomobilski med nas za dobro narodno delo. industriji Ako bodo delavci v Po •seji bomo pa—kot običajno naših tovarnah dajali poln de-—imeli malo domače zabave, j lovni dan za polno delovno pla- Za odbor podružnice št. o ™ nobenega vzroka zakaj B. A. N. S. i e*'a *** »tarifi. Vsakdo I mora zaslužiti dovolj, da ima John Turk, tajnik, hišo, kos zemlje in avtomobil." Ford bo povišal plače Henry Ford je v soboto objavil naslednjo izjavo: "Razmišljal sem o tem, da bi povišal place in bom to tudi storil, kakorbitro mi bo vlada dovolila." To izjavo je Ford sedaj objavil že tretjič v dobi 40-letne-ga obratovanja Fordovih avtomobilskih tovarn, da bo svojim delavcem povišal plače. Leta 1914 je Ford postavil v svojih tovarnah najnižjo plačo $5. leta 1919 pa ie plačo zvišal na $7 na dan. 44Rad bi povišal plače vseh Fordovih delavcev, navzlic temu, da je njihova plača višja ITALJANI UBILI KAZ. NTLNI&KEGA RAVNA TELJA NauaLkvanje s 1. strani. policistov na konjih, da so obkolili avtomobil, in sam je s ploščati stranjo svoje sablje *ahno vdaril nekaj moških, ki so preveč silili k avtomobilu. Množica pa je vedno bolj pritiskala proti avtomobilu in nekdo j<3 odprl vrata. Oarrotto izvlekli iz avtomobila, - ga t epi in suvali, da se je onesvestil. Borgomaneri je prosil nekega Amerikanca, ki je bil V avtomobilu. da bi Car ret t o odpeljal, pa ni hotel in ravno taiko ne nek angleški vojak, ki je sedal v trnku. Karad»inijeri so položili Car ret to na tla in tedaj je množica zakričala: 44V Tibero ž njim. Pograbili s<> ga in ga vlekli na U-mbertov most, ga dvignili in jra vrgli 30 čevljev glcfcoko *v Tibero. Voda. ga je osvežila in se je priplazil do brega. Nekdo je •skočil v čoln, veslal do njega in ga z veslom pahnil zopet v vodo. Xa tisoče ljudi je stalo na mostu, kakor tudi na sosednem moatu Sant' Angelo in so gleda«? i, kako je voda nesla Car ret -to, ki je še vedno mahal z rokami in nogami, da hi se rešil. In Carretta je izdihnil, ko je bil pod mostom Sant' Angelo. Pa to za množico še ni 'bilo dovolj. Njegovo truplo so potegnili iz vode. n-a vlekli v kaznilnico Regina Coeli in so ga obesili za ograjo okna. Kaznilniška. policija je zaprla vrata, Carrettovo truplo odrezala in ga odpeljala. Nato se je množica, razšla. POVEST O MATIČNI LADJI ZA AEROPLANE Don Ameche, (.Tiarle* Biokford in Dana Andrew- v dramatičnem prizoru iz^'Winir and a Prayer" — The Story of Car ri«»r X. Ta prizorov polna igra j«* sedaj v dveh gledališčih: GIoIk', Broadway iu 44itli St. in Gotham, Broadway in 47th Street. Pripoveduje velikanske nevarnosti na morju i ti ka/<- ^ velika junaštva letaleev, ki o morju. Pokazali >o največje junaštvo v bo.iih z »Ta- j>on<*i. Petam bolan Pariški radio naznanja da je maršal Petain pod zagonetnimi okoliščinami nenadno zbolel.Podrobnosti o njegovi bolezni niso znane, toda njegovi ženi ga ni 'bilo dovoljeno obiskati. KUHARSKA KNJIGA; Recipes ef Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV lil^ NOVA IZDAJA SO 00 STANE SEDAJ 3. jc trdo vezana in ima 82 I atrani"^! Recepti to napisani t angleškem Jeziku; Donekod p*, no tudi v jerilra naroda, ki mu je kaka jed pos«boo v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zn kuhanje in ie hočejo v njem čimbolj isveihatt In izpopolniti. Naročile pri KNJTGARNT SI.OVflMC PTiT?T.rsnr\c cnk 216 West. 18th Rtrwit York 11. N. T ™ KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA IGRE 28 : Magda t Igra t — Alojzij Remec Gledališče... Kinematograf ...Radio Sopranistka Maite Luviso (Znana sopranistka Mis-s Marie Luviso, bo nastopila kot so-listinja na velikem koncertu, ki bo prirejen v Carnegie Hallu na 57th St. in 7th Ave., v New Yorku, v nedeljo, dne 1. oktobra, 1944 ob 8.30 zvečer v korist Ameriškemu "Rdečemu Križu. Nadalje bo Miss Luviso nastopila na koncertu dne 11. novembra na "Armistiee Dav", ali po nase "Dan Premirja" in sicer ob 8:15 zvečer v Times Halll, na 44. cesti i nBroadway. New York City. SQovenio odno-sno Jugoslovan se vljudno vabijo, da se teh koncertov udeleže v velikem številu. "Double Idemnity" "Double Idemnity" je razburljiva drama po James M. Cainovi noveli o umoru in ne-svesti ljubezni in se pričenja že drugi teden v Paramount v New Yorko. V filmu nastopajo Fred 'MactM$nrra|y, Baifcaro Btanwick in Edward G. Robinson. Za osebni nastop ja jc Pa ramouut «e pridržal sestre Andrews in igro ""George White's Scandals" s Patt Heimingom ter Maok in Desmond in Mit efcei1 Ayres in njegov orkester. * "Porgy and Bess" V torok,19. septembra bo radio programu pod imenom "This Is My Best" na postajah ABC in CBS od 9.30 do 10. zvečer proizvajanja George Gershwinova ameriška ljudska opera "Porgy and Bess", v kateri v vodilnih vlogah nastopata Etta. Moten in Avon Long, ki sta dosedaj po4ovala po Združenih državah in nastopala v tej operi, sedaj pa bosta pela na radio v Hollywoodu. i _ ''Casanova Brown" "Cassanova Bro»wn" je moderna in romantična burka, v kateri nastopajo Gary Cooper, Teresa Wright, Prank Morgan in Anita Louis. — Radio City Music Hal!, 6th Avenue in 50th ^Street, New York. I Domače živali Spisal Da mir Felgel Kreutxerjeva sonata Spisal L. N. Tolstoj 3 Andre] Ternorc Spisal Irao Albrsbt 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip SplUmao 8 Pravljice Zapisal H. Maj ar 12 Frank Baron Trenk Po rasnlb rlrih napisal OJuro PanduriČ 15 Suneški invalid Sptsal Sll*-*ter Koftutulk 29 Peterčkove poslednje sanje (Igrat — PsTel Oo!Id 17 Vojnimir ali poganstvo in krst 8plsal Josip «>srriti»* 18 Mladim srcem DrugI zrezek. ZMrfca za slovensko mladino. Spisal K«aver MniSkn 19 Študent naj bo Spisal Fr. S. Finzgar 30 Potopljeni zvon (Igra • ~ Herbarf Haaptmam) 31 Revizor (Igra» — Nikolaj Vasiljer!* 32 Spodobni ljudje (Igral — L. Upnrce 33 i Orne maske (Igral — L. Andreje* 25 Duhovni boj (Isdala družim sv. Mr>bor]a> L. Skapoll 26 Denar Dr. Kari Englla — Poslovenil Dr. Albin Ofpis 13 Pariški slatar PoslorenU Silvester K. 14 Pravljice in pripovedke sa mladino Bsšm SUrester Fftntr*! Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni. ki ga niste kupili! 35 Praški Judek Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole Ker je saloga teh knjig sel o omejena, je pri naročita priporočljivo Mr*Bitl reč abtrk, da nam bo aa ta na«n mogoče Taakesa udoroUUL 34 Antingone (Igra) Posiorenll C. Oolar 36 Sveti Just (Igra) — Spisal dr. F. Petronln 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra* — J. F.rbeintkta f. Rojr Kupite en "extra" bond ta teden!