Teò^J 11.
V GORICI, v petek, 18. julija 1873.
1.1*1 ‘20.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-n j pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. druitva •Gorica’* je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezui listi se prodajajo po 6 sold. pri kujigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Antonu Laknar-ju, na Starem trgu (Piazza del Duomo) h. št. 30i. Vse pošiljatve naj se frank« jej o Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 1*2 s. če trikrat, 15 s.: za kolek vsakrat 30 s.
ljudske šolo in nom-ški jezik.
Y Avstriji sploh in na Goriškem sostano so bile ljudške šole prav na slabem, tako da so se slišala v državnem zboru na Dunaji večkrat očitanja, da potrosi naša vlada na leto več za žrebce, ko za vse šole cele Avstrije.
Nerečni izid osodepolne vojske leta 1866 na Pemskem so pripisavali centra-j listični časopisi pruski inteligenci ji i»i avstrijski nevednosti ; zatorej je šlo od tistega časa vse prizadevanje vlade na to, da se razširi med ljudstvom inteligencija — omika — in da se spravi v armado več izobraženih moč kot le mogoče.
Vsled tega smo dobili nove vojne in pa šolske postave.
K zadnjim spada v prvi vrsti drž. postava 14. maja 1869, ktera je poshrla z malimi in nebistvenimi premembami tùdi deželni? posta za Goriško.
„Ljudska šola", pravi §. 1. „ima nalogo, otroke moralno in versko izgojevati, njihovo duševno dejanje razvijati, jim pridobivati znanosti in pripravnosti, ki so potrebne za nadaljno izobraževanje za življenje, in vstvariti podlago, da se izgojijo vrli ljudje in vrli državljani".
N idi se iz tega, da so ljudske šole namenjene za izobražen je ljudstva, in ne za to, da se otroci že v nježnih letah mučili z naučenjem nemških besedi in nemškega jezika.
Ker so spoznali in priznali vsi pedagogi vseh vekov, da se ne da doseči omika ljudstva na drugi kot le na podlagi
Živenje ali življenje?
Ako se ne motim, je bil začel časnik »Naprej" v Ljubljani pisati živenje namesti pri nas navadnega življenje. Se vé, mi Slovenci smo taki, da vsako novico sprejmemo, in ji državljansko pravico damo. Taka se je godila uže marsikteri besedi, ki so so po tem pri naših pisateljih udomačile kakor nego, zaradi, kajti itd.; tudi tisti nesrečni k% se nam je začel urivati, ki pa, ako Bog da, ne prejde tako daleč, da bi se reči moglo, da je v občno rabo sprejet. Tudi stoperv, ščinoma, in kar je tema podrobnih Hrvatic *), se nam pomijejo, in gotovo je bode naša mladina z o-bema rokama objela, ktera navadno vsak nov dozdiij še nam nenavadni izraz, da ga le kje ulovi, željno sprejema, čudim se le, da se naši mladeuči še niso lotili Cegnar-
*) ..Ščinoma * je tudi Kamilka, Tominka in lvoba-rika. — Ur.
maternega jezika, postale so tudi na Goriškem ljudske šole narodne, in zatorej se podučujejo otroci na slovenskem Goriškem v slovenskem jeziku. Dosledno se je morala posloveniti nekoliko tudi bivša zgledno-glavna šola, sedanja vadnica, v Gorici, ker se je vpeljal slovenski kot učni jezik v slovenske razrede te šole.
Nasledki tpga pa, da so postale ljudske šole narodne, bili so za germanizatorje v Avstriji jako nevšečni, ker se je pokazalo, da umejo učenci, ki iz narodnih šol prestopajo v nemške srednje šole, le malo nemškega jezika, in da nastajajo v srednjih šolah skoraj nepremagljive zavire za poduk v nemškem jeziku.
Narodni pedagogi in deželni zbor go-riški so našli koj zdravilo tej bolezni, ker so logično modrovali ter tirjali odločno, da naj bi vlada dosledno postopala in v-peljala narodna jezika tudi v srednje šole, ker bi s tem mahoma odpadle vse ovire, ki zabranujejo vspešno podučevauje v tujem nemškem jeziku.
j Naj odločneje je postopal dež. zbor goriški, kedar je šlo za postavo zastran više realke v Gorici; on je predlagal, namreč, da se imajo vpeljati na tej srednji šoli vštrični razredi za slovensko in laško mladino, sè slovenskim učnim jezikom za Slovence, z laškim za Lahe.
Ali visoka vlada tega predloga ni potrdila z izgovorom, da bi taka osnova više realke vzročila vladi preveč stroškov, in da bi toraj morala dežela pomnožene stroške nositi : Ker je pa ta vladni predlog dež. ^bor zavrgel, ostalo je vse pri starem, o-
jevega in Levstikovega Oti n. p. obernoti, poginoti, pokleknoti itd. Res, da mi pišemo in govorimo oberniti, poginiti itd. in le pri glagolu minuti ali miniti govorimo in pišemo v deležji preteklega časa minul, minula, minulo, bolje bi bilo miuol, mi noia, minolo, ker se staroslovenski nosnik On v našem slovenskem jeziku pravilno piše in govori n. pr. pont = pot, ronka — roka, obronc = obroč, tedaj tudi minonti = mi-noti, obernonti = obernoti. In proti vsi doslednosti pišemo ali govorimo muka, namesti moka — monka, mučiti, namesti močiti = mončiti, mučenik namesti raOčenik mončenik. Tù so prvi, ki so iz samega strahu pred besedami martra *), martrati, marternik, češ, da so nemške besede, po hrvaški besedi muka segli, brez premislika besedo v hrvaški suknjiči med naše čisto slovenske sprejeli, in ji niso slovenskega
*) Lat.iuoe ima besedo niartyr, inartyrmm. Ita-li junec martire, martirio, Nemec Marini*. Martertlmm, Martyrer, Francoz, Španec, Knglež itd. tudi: beseda pa je greska	g ant v ()< n v. Ne vem tedaj, zakaj bi se
imeli samo mi Slovenci te besede bati in ogibati ?
stal je namreč tudi na viši realki v Gorici
nemški kot učni jezik.
Ker je pa visoka vlada zavrgla ta naravni lek za odstranjen je za vir za. vspešno podučevanje naše mladine v srednjih šolah, morala je sama iskati druzega pomečka.
Po dolgem iskanja se pozdeva, da meni miuislerstvn za nauk, da je ta lek našlo. Čujte pa vsi pedagogi, v čem bi imel biti ta čudepolui lek!
Ti zdravniki modrujejo blezo tako. V srednjih šolah v Gorici je in mora ostati nemški kot učni jezik; ker pa učenci, ki prihajajo iz ljudskih šol va-nje. znajo le slabo nemški jezik, treba j* za to skrbeti, da se ga bolj popolnoma naučijo že v ljud-ski šoli ; ker, ako to dosežemo, modrujejo rečeni gospodje, m ni kake zavire vec proti podučeva ju mladine v nemškem jeziku v srednjih šolah.
Da se pa to doseže je ueogibljiva potreba, da se ljudske šole sopet ponemčijo, in ker se to ne da mahoma storiti, mora
se malo po malem.
Ti gospodje so našli tudi postavno odločbo, da opravičijo svoje ravnanje, in sicer v §. 6 zgorej navedene postave. Ta §. se blezo tako glasi: „0 učnem jeziku in o poduku v drugem deželne m jeziku, odločuje po zaslišanju tistih, ki šolo vzdržujejo, v mejah postav, dež. šolska oblast-mja.
Na podlagi te določbe letajo okrožnice na krajne šolske svete, ktere jun priporočajo, naj bi vpeljali v ljudske šole tudi poduk enega druzih deželnih jezikov.
Ker je pa obče znano, da sta na Goriškem le dva deželna jezika, slovenski in
krila dali. Godilo se je tedaj tej besedi, kakor mnogo drugim, ki se kar naravnost sprejemajo, in nobeden ne pomisli, da bi je po slovenski oblekel. Tako je skoraj z besedo živenje, namesti življenje. Beseda življenje ima domačo slovensko obleko, je sploh znana, vse naše slovensko ljudstvo govori to besedo, in dosedanji slovenski pisatelji so vsi sploh pisali življenje ; sedaj pride nekemu na misel, živenje pisati, in glej ! za njim se vsuje truma mladih pisateljev, in hajdi ! veljati ima nova oblika živenje, namesti domačega življenje. Je li to prav? Potipajmo besedi žilo, poglejmo ji kerstni list.
Slavni Jožef Dobrovski piše v predgovoru k svoji staroslovenski slovnici takole : »Slavonski bolje Slovanski, ali Slovenski jezik v naj širšem smislu se deli v dve vrsti itd." ter dokazuje, da k prvi vrsti spa-jo : ruski, staroslovenski, ilirski, serbski, slovenski jezik, k drugi vrsti pa češki, slovaški, lužiski in poljski. Kako se ločite obó vrsti, vidi se iz teh in enakih besed:
laški, in ker se gospodje bojijo, da bi krajni šolski sveti vpeljali laški jezik v ljudsko šolo, so za to skrbeli, da se po merodajnih osebah načelniki šolskih svetov ustmeno podučujejo, in okrožnice pravi pomen razlagajo. Ti gospodje podučujejo torej načelnike krajnih šolskih svetov, da drugi deželni jezik, kterega naj vpeljejo kot predmet v ljudske šole, ni niti slovenski, niti laški, ampak nemški (čnjte, čuj-te!!?) in da bi torej imeli nemški jezik v ljudske šole vpeljati.
(Dalje prih.)
Nekaj v poduk pa tudi za kratek čas.
Že tac aš, ko sem še v šolo hodil, sem bil za svoj materni jezik ves unet; ali nobenega; ni bilo pri nas v Gorici, da bi bil ukaželjnim mladenčem roko podal in pot pokazal, po kteri se more priti do popolnega znanja svoje materinščine. Blagi gosp. VuUntin Stanič, je bil takrat edini mož, kteremu je bilo v naših krajih za povzdigo naše mile slovenščine kaj mar, toda kdo je k njemu zahajal? Po naključbi sem kakšenkrat k njemu prišel, in s časom se bolj z njim seznanil, in reči moram, da me je nagovarjal, naj poskusim kaj slovenskega napisati; tedaj sem par pesmic po nekem nemškem originalu spisal, iu da bi me še bolj užgal za domačo reč, in za delovanje na polji mile slovenščine, dal je blagi gospod moje omenjene pesmice med svojimi natisniti. Bil sem menda takrat v šesti ali sedmi šoli, ako se ne motim leta 1836 ali 1837. Marsikaj mi je govoril, kako treba slovensko pisati in sestavljati, in mnogokrat je v tem pravo zadel, toda mi je vselej pristavljal, da se nimam odveč na te njegove nauke in svete, gledé na pravilnost jezika, zanašati, ker se sam ni nikoli slovnice učil.
Kar sem le mogel slovenskih knjig v roke dobiti, vse sem željno prebiral: katekizme, evangelije, življenje svetnikov Ve-ritovo, slovenske molitevnike itd., saj drugih slovenskih spisov nismo v Gorici nikakor najti mogli. Lahko si mislite, s ka-
kim veseljem, smo se vrgli nad Ahaceljriove Štajarske in Koroške pesmi, ko so bile na svetlo daue ! Te smo še le prebirali, pa tudi z veseljem prepevali ! In ker so bili napevi pridjani, in sem kaj malega muzikalne note poznal, nisem si dal mini, do- ! kler nisem vseh napevov iz glave znal. Tu smo tedaj peli:
En hribček bom kupil, bom terte sadil, Prijatle povabil, še sam ga bom pil.
Ali pa:
Preljubo veselje, oj kje si doma?
Povej kje stanuješ, moj ljubček serca?
Sicer smo več druzih pesmic znali, dobro ali slabo zloženih n. pr. :
Poslušajte pjanci! birt z Yami govori: Lahi, Nemci in Krajnci, vsi pijete radi; Glejte, če je kaj v mošnici,
Viuce je še v lodrici:
Le k meni pridete, pa za mizo sedite!
Kaj radi smo prepevali zabavljivo:
« Fantič:
Postojte s tovori, da vprašal bom vas,
Al imate doli iz ilovce bas.
Ribničan :
Al lesem ’maš priti, da mero bom vzel ; Boš vidil po riti,kako bo zapel!
Velikrat smo prepevali prepir med zakonskima, ali pa tudi to-le:
Ne dajte ženam, da b’ hlače nosile,
Da bi proti vam oblast zadobile;
Ge se češ podati, začne gospodvati: Gorje tebi mož, za sužnjega boš!
In enakih brez števila, ki se nahajajo večidel tudi uže natisnjene v zbirki, fctero je Koritko v Ljubljani v petih zvezkih pod naslovom: »Pesme krajnskega naroda", na svetlo dal. Meni pa so tiste pesmi pred vsemi drugimi všeč bile, ki so bile bolj resnobne. Zato sem, ne vem kolikrat, tisto Andraševo pesem v Ahaceljnovi zbirki:
Kje ste leta vi pokoja?
Mirna leta, kam ste šla?
sam prepeval, pa s kitaro si zraven brenkal.	(Dalje prih.)
I>OpÌ!SiÌ.
S To minskega, 10. julija. »Slovenski Narod" ni narod slovenski. Narod slo venski je veren; od pradedov sprejeta katoliška vera mu je najdragocenojši zaklad, nàrodnostin katoliška vera ste mu v tu ko ozki zvezi kakor duša in telo, da si ene brez druge uiti misliti ne moremo. — Kedor prezira vero Slovencev je odpadnik, kakor on, kateri sloveuski jezik prezira, če ne še hujši.
Dopis »iz Ptuja" v št. 154. »Slov. Nar." napada katoliške duhovne pišoč:" Našim duhovnikom je papež več kakor slovenski narod, za voljo tega so ultramonta-nizmu narodni program žrtovali. Smešno iu vendar resnobno. Komur ni na maru papež, je dejansko od katoliške vere odstopil, kódor katoliško prepričanje ultramontanizeui imeuuje, katoličanstvo zasmehuje. In taki bi hoteli katoličane zastopati. — Konjsko kopito slovenskih izrodic je jih prizadevanje ljudstvo sleparit ; da kedor, s papežem ! drži, narodnjak ni. Prečudno to! Ako so španjski državniki potezajo svojo ljudovla-lado na federalni podlagi utrditi, zakaj bi to v Italiji ne veljalo? Ako mi blagor Avstrije v federalizmu spoznavamo, ako nas pritisk usta vaških centralistov boli noter do kosti, ako svobodo ljubimo, zakaj bi tudi Rimu in Rimljanom ne želeli, da bi železna paUca kralja Poštenoviča ne odlegla? Pojem svobode zanikuje vsako silo. Papež ni svoboden, Rimljani ni jo svobodni. Dajte Italijo Italiji nazaj, naj neha vsak pritisk. Kar sila zjedini bo sila razrušila; kar se prostovoljno zveže, ostane. Vsak svobodujak, ako je poštenjak, obsojuje silo, katera se papežu godi.
Ves verni slovenski narod terja od svojih zastopnikov varstva naj svetejših pravic svojih do vere in narodnosti. Komur je vera prazen glas, išče samega sebe, ne j išče nas.
Pročiten je tir »Slov. Nar." a tout prix liberalce, katerim je edina narodnost njih bog in njih ver.i v državni zbor spraviti. Sloveuci ! Take može na Dunaj poslati, bi se reklo: jagnje volku v varstvo dati.
razum, izdati, korabelj (korablja), zemlja, postavljen, salo, krilo, moliti, peči, moči, peč, moč, zvezda, cvet, ta, pepel, ptica, studenec itd. Vse te besede spadajo k prvi vrsti slovanskih jezikov ; iste besede se izgovarjajo v drugi vrsti tako-le : rozum, vydati, korab, zemje, postavjen, sadlo, kridlo, modliti, peci, moči, pec, moc, hvez-da, kvet, ten, popel, ptak, studnica itd. Pisme 1 ali Ij pritaknjeno za ustniki b p m v je splošni znak po kterem se ločijo jeziki prve vrste od jezikov druge vrste. Naš slovenski jezik spada k prvi vrsti, ergo... Ne ugovarjaj : Živenje izhaja iz glagola tretje vrste živeti, ki mora imeti de-ležje živen, od tod živenje, kakor grmenje od grmeti, hrumenje od hrumeti, hrupenje od hrupeti, krvavenje od krvaveti itd. Ako pišeš in govoriš trpljenje od trpeti, zakaj ne tudi življenje od živeti? Ako pa misliš, da moraš živenje pisati in govoriti, ker to terja analogija drugih enakih izpeljank od glagolov tretje vrste, tedaj piši in govori tudi trpenje, a ne trpljenje. Ako
moramo tudi na splošno rabo in navado, ki je kolikor je meni znano, pri vsih naših Slovencih, nekaj gledati, ne vem, zakaj bi navadno besedo opustil, pa jo z nenavadno zamenil *). Te misli so me obhajale, ko sem ni davno v nekem slovenskem časniku živenje zraven besede trpljenje bral. Da bi bil gosp. pisatelj tudi trpenje zapisal, tedaj ne bi bil tudi jaz tu ničesar i-mel grajati: ali ta nedoslednost se mi je zdela omenjenja vredna.
Pa ker uže od takih reči govorim, naj mi bo pripuščeno, še eno pravopisno opombico dodati. Neki pišejo omeneni namesti omenjeni, nepremeueu namesti nepre-menjen, meuenje namesti menjenje itd. Tudi v našem »Glasu" sem ne zdavno nekaj
*) Uaus loquendi est tyrannus, je nekdo rekel. Navada pa terja, da pišemo, kakor res govorimo, namreč življenje. O tem jo tudi Horaci tako mislil, t. j., da moramo pri pisanji na obstoječo navado govorjenja gledati, ker pravi: Multa renascentur quac jam ceciderunt, cadentque,
Quae nune sunt in honore vocabula, si volet usua, Quem pene» arbitrami est, et jus, et norma loquendi.
(Hor. ad Pison )
takega vže bral. Jaz sem vselej mislil, da se deležja iz nedoločivnega na iti in niti tako delajo, da namesti končnice ti pristavljamo en, iz česar potem sledi, da se zaostali i pred končnico en v j spreminja, n. pr. omeniti, omeni-en — omenjen; ne-premeni-en = nepremenjen, tedaj tudi meniti (meinen), menjen, in od tod menjenje (Meinung). Tako vzdigniti, vzdignjen, pripogniti, pripognjen itd. Jaz mislim, da se ta j tudi v govorjenji sliši, vsaj na Goriškem in Dolenskem, in morebiti tudi še drugod. Dobro bi bilo, da bi se vsi enega pravila držali.
Mislim da mi nobeden za zlo ne vzame, da sem svoje misli o besedi živenje ali življenje, in o tem, da se ima j v primerih tem zgorejnim enakih pisati, tu objavil, posebno, ker mi je za stvar šlo, ne za osebe, iu da po pravici povem, So ne vem, kdo so tisti, ki tako pišejo, ter mi priložnost dajejo, da tudi jaz svojo povem. Naj bi več njih tako delalo, gotovo bi so dala marsiktera reč bolje pojasniti, in mar-
V Gorici, 17. julija. — Naši Goričani se kolere bojijo. Poročila, da se ta azijatska kuga po nekterih mestih na Laškem (zvlasti t Benetkah) širi, so dala našim mestnim očetom povod, da so v zadnji seji veliko o tem govorili, kaj naj se stori, da se temu sovražniku pot zagradi. Sklenili so, naj občinski zdravnik in obč. inženir po celem mestu stanovanja pregledata in kar bo treba zaukažeta. Nad tem se „Isonzo“ spotika in tirja, naj se mesto v štiri okraje razdeli, in v vsakem okraju sposobnim možem poseben delokrog odkaže. S tem smo skoro tudi mi zadovoljni: ka-kó neki bosta dva človeka, ki imata že tako mnogo dela, celo mesto obhodila iu vsako luknjo ogledala!
Ulico zraven škofije mislijo širiti. V ta namen bo treba tri hiše podreti, ali posestniki bi jih radi drago prodali. Batiggi-eva (prav za prav Batič-eva) hiša je kakor pravijo, v prav revnem stanu, pa vendar praša njen gospodar 45,000 gold. za ujo, Stechina svoje pa bojda ne dà spod 100,000 gold. Ali jih jima pa kdo da, je drugo v-prašanje. Scalettari-ju ki je svojo hišo proti ozki ulici (contrada stretta) višal in širil, so delo vstavili. Prav bi bilo, da bi se u-lica zraven škofije nekoliko seširila; s tem bi mesto nekoliko na lepoti pridobilo iu ljudski gnječi, ki je posebno tržne dui velika, bi se vsaj nekoliko v okom prišio.
Pa kako se bo ta sklep izpeljal, ker imamo tako po malem deuara! Muuicipij menda ni preobložen z bankovci, drugače bi mestni očetje ne bili predlagali, naj vzame mesto 25,000 gold. na posodo. Pač čudno je, da dandanes skoro vsem občinam denarja manjka.
Goriški odsek za dunajsko svetovno razstavo je namenil 6. rokodelcem (v prvi vrsti mizarjem) vsakemu 100 gold. dati, da pojdejo na Dunaj razstavo gledat, da bi potem to, kar bodo tam lepega in koristnega videli, domà priporočali. Kdor misli za to nagrado prositi, naj se oglasi pri omenjenem odseku do 25. t. m. Prosilec mora biti na Goriškem doma, in mora imeti vsaj 24 let. Toraj rokodelci, zvlasti pa vi mizarji, pozor! Mogoče je, da tudi kakega Slovenca ta sreča doleti.
J. Kregal, uradnik pri dež. odboru je poslal nidavno vodstvu dunajske akade-
mije znanosti obširno in brž ko ne tudi temeljito razpravo „o vzroku potresovJ. Kregal je àSlovenec, iz Ročinja domà.
V sredo, na god Matere Božje kar-melske, so hodili Goričani od zora do mraka skoro v celih procesijah na Kostanjevico, da so tam gore molili in lep razgled na goriško okolico vživali. Na Kostanjevico hoditi se vsigdar splača, sosebno pa zdaj, ko vročina tako hudo pritiska.
Ogled.
Avstrija. Politiško obzorje ni prav čisto nad glavami naših gospodarjev, usta* vakov-centralistov in gg. ministrov: zbirajo se megle nad njimi in nič dobrega se jim ne prerokuje; gbvori se že o testamentu sedanjih ministrov: Tako daleč nismo menda še prišli, ali da druga sapa pihlja v krogih, ki so merodajniši, ko ministri, zdi se gotovo. Kričači imenujejo, kar se snuje, reakcijo; drugim je, kar se zdaj plete, začetek porazumevanja z oppo-sicijo. Lepo pospešuje porazumenje to, da so si nemški „ stari * in „mladi" v laseh in da svet spoznava, kakšni ljudje so to. Dalje je bil minister za kupčijstvo, ki je preiskaval neke sleparije pri upravi lvovsko-
tuji vladarji, in da njim na čast naš dvor lepe slavnosti napravlja. — Tudi pregnan» špaujska kraljica Izabela je zdaj v Beču.
V tem, ko se liberalne strauke v nemških deželah in mestih očitno - in gotovo ne našim uadam na škodo — rušijo in se tako pot gladi k bolji prihodnosti gledé naših ustavnih zmešnjav ; zasipa se pri nas ista pot, da je sramotno. Kar je nekaj časa, kaže vsak list »Slov. Naroda" jasniše, kako globoko je že brezdno, ki ga Naro-dovci kopljejo našemu narodu. Če Vam je to pot, gospoda, do blagostanja našega in do cilja, ki Vi sami trdite, da ga imate potem moramo obupati nad Vami. Mi Goričani poznamo ital., nemško in slovansko časnistvo, a zagotovimo Vas, da ne poznamo ga lista, da bi takih odkrito osebnih napadov prinašal, kakor so naj novejši zaleti v dr. Bleiweis-a in v g. Kluna (v podlisteku).
Po drugi strani pa je prav, da naš narod spozna in pokusi sad, ki je vrasel in dozorel iz semena, zaneseuega po večam z Dunaja, kjer je na prodaj pri „prvem izmed živečih pesnikov" (pri pesniku »črne drhali").
Dne 14. jul. so zbobnali Vošujakovci volilen shod v Post ojiw ; 70 mož je prišlo
črnoviško železnice, prisiljen, izročiti spise j ne^* skup. In uganite, koga so posta-
siktera napaka v naši pisavi odpraviti.
Dodatek.
Vtaknjenje pismenke 1 ali lj za ustniki je posebno pri Gorici in v okolici tako navadno, da je še v takih besedah rabijo, ktere drugi Slovenci brez te pismenke izgovarjajo, tako n. pr. pravijo tukajšni Slovenci zdravlje, Orehovlje (iz česar so Lahi naredili Racogliano), Vrhovlje, ali kakor Brici izgovarjajo, Vrhulje, Lahi pa Vercoglia, Bajtovlje, od kodar popačeno Batulje, gr-movlje, in sploh v vsih enakih skupnih i-menih na je za ustniki. Zato bodo naši tukajšni Slovenci gotovo tudi raje življenje govorili, kakor živenje.
sodniji, kar je znamenje, da je našel dokaj gnjilega. Zapleteni pa so v to vmaza-no zadevo »možje", kakor nekdanji vsega-mogočni Giskra in to je mogočen udareč na vso stranko njegovo. Temu pridajmo borsno in finančno krizo in slednjič še krach" svetovne razstave, ktere načelni vodja je potrosil že vseh 17 milijonov gold., ki mu jih je bil dovolil drž. zbor; in pomislimo, da v vse to je mnogotero zapredena zdaj gospodujoča stranka, na kteri slovi vlada, pa vidimo, kako nestolna je njena podlaga. Da se sedanji red reči maja, kaže tudi celo ministra Stremayr-ja pogum proti učiteljem in profesorjem vkljub liberalnemu časništvu, ki jih šunta k vporu. Znabiti, da je g. minister sam spoznal, da, kakor do sedaj, ne gre več; da mora kočij aš prečile konje brzdati, a ne konji njega vlačiti; znabiti pa tudi, da se rau je z višega mesta pomignilo in reklo : »Oho, počasi, da se voz ne zverne*. — Komaj je razvpiti minister Bobies-e in Bobiež-čke en malo ukrotil, že ženejo liberalci vnovič hrup proti njemu. V Inspruku imajo namreč bogoslovsko učilišče na ondašnjem vseučilišču Jezuiti. Lani 26. jun. se jim je vzela pravica, izvoljenim biti za rektorja (ker je bila vrsta ravno na njihovo fakultet prišla), letos pa je min. Str. rešil neko prošnjo svetnih učilišč tako, da pravico, u-deležiti se voljenja, kedar se rektor voli, brez dvombe imajo. Tedaj pasivne pravice nimajo, aktivno imajo. Da si jim minister nove pravice ni dal, ampak le staro pustil vendar je to — pravijo kričači — uagnen-je h klerikalizmu, je reakcija!! G. Stre-mayr-ju se očita, da se hoče vzdržati na ministerskem stolu, tudi če pride drugo ininisterstvo. — Govorilo se je, da bodo v kratkem volitve za novi drž. zbor, zdaj se pa spet trdi, da bodo še le jeseni.
Na Dunaj je prišel 14. t. m. kralj virtenberski. To je še skor edino, kar razstavo nekako poveličuje, da hodijo gledat
vili za kandidata? Dr. Ila zlagal in to nekaj mesecev po sklepu lanske sesije d. zbor» kranjsk. iu po vseh znanih in neznanih dogodkih, in po tem, ko se je bil g. dr. R. iz javnega življenja umaknil. V tem grmu zajec leži. Če g. R. kandidaturo prevzame, bode utrjen naš sum gledé nekih razmer, ki je znabiti pozneje pojasnimo.
Dan hrvaški bo gotovo Mainranic.
Ogerski zbor je odložen.
Vnanje države. Frusko-nemški Bis-mark počiva v Varziu-u; ugiba se, ali odstopi od ministerstva ali ne. Naj stori, kar mu je drago, gotovo je, da jo je mož z marsičem, kar je storil po vojski precej zagazil. V novem nemškem cesarstvu ni več zlato vse, kar se svetli; sè slavo gre že enmalo navzdol.
Francija se je že čudovito spomogla po vojski. Te dni je y, Parizu in Versalju šah perzijanski, ki je bil popred na Ruskem, Pruskem in Angležkem. Med drugimi svečanostmi njemu na čast, bil je vojašk razgled. Stan vojaščine je tak, da se smejo Francozi ž njo ponašati. Ta mesec začnejo tudi še zadnji nemški vojaki francosko deželo zapuščati ; v enem mesecu jih ne bo več na francoskih tleh, Francoska bo zopet samosvoja. In pri vsem tem, da so Francozi splačali ves ogromui vojskni dolg, kaže njihov državni preudarek, da stroški dohodkov ne presegajo. — Še naj omenimo, da, ko je šah sprejel poslance tujih vladarjev, pogovarjal se je posebno prijazno s papeževim poslancem (nuncijem).
Italijansko ministerstvo jo sestavljeno; 3 ministri so od poprej. — Ker romanja na Francoskem italijanski vladi nič kaj prav ne diše, ker se boji, da ne bi se po romarskih shodih Francozi navdušili za re-šenje sv. 0. papeža in njegovih dežel, pravijo da se je od laške strani to francoski vladi očitalo. — Papežev general Kanzler je v Parizu.
4
opanjska republikanska vlada je med Sverna ognjema — raed Kartisti in ko-munardi (ali interuacijoualei). Poslednji so že v dveh mestih gospodarji in se izkazujejo s požiganjem hiš in morenjem ljudi. Tlada bi hotela rada biti krepka, pa nima s i-iin, ker je armada ne uboga ; vojaki se marveč svojim častnikom vstavljajo. Med tem Kartisti napredujejo in so pretekle dni zopet eno republikansko četo premagali.
Domače novice.
(Duh. spremembe) C. g. Franc Pittoriti, kaplan v Škodovaki gre za administratorja v Belvedere.
{Mihael Golob), osmošolec goričkega gimnazija,je pretečeni petek v Soči utonil. Pri kopanji ga je krč prijel in drugi dijak, vidoč prijatelja v nevarnosti, mu hiti na pomoč, pa ga ni mogel odtrgati Sočinim valovom. Trupla njegovega ša niso našli. — V kratkem času je zgubil gor. gimnazij dva izmed najizvrstniših dijakov. Prvi je bil že omenjeni Golob, drugi pa šestošolec J. Kumar, ki je meseca junija na svojem domu v Kviškem umrl.
(Ogenj). V Četrtek (10. t. m.) ob 2. po polnoči je gorelo v Furlani-evi hiši na Studencu. Škodo so trpele stranke s tem, da so svoje blago v naglici na cesto metale in s tem marsikaj poškodovale.
Razne vesti.
— Konje striči je zdravju koristno — pod tem naslovom je prišla ravnokar knjižica s podobnim na svetlo od živinozdravnika Avg. Zundel-na v Strassburgu. Pisatelj začne svoje razlaganje s tem, da pravi, da so nekteri hudo zoper to, da se konj striže, češ, da je to proti naravi, da je škodljivo; drugi pa in ž njimi tudi pisatelj trdijo, da konja striči ga dela močnega, ga varuje mnozih bolezni in tudi ozdravi nektere bolezni. Kaj tacega trditi, je res čudno, če tudi se tajiti ne da, da konj po zimi bolj dolgo dlako dobi, pa jo spomladi zgubi ; pisatelj vendar sam pravi, da je koristno le za take konje, ki so za nagli tek kakor poštarski in fiakarski konji, ali ki so za težko vožnjo, — za druge ne. Zlasti se prileže takim konjem, ki pozimi dobijo dolgo dlako in se zato radi potijo; če pa se konj zelo poti, zgublja s tem nioč, pa se tudi lahko prehladi. Tudi se striženi konji lože dobro štrigljajo in snažni držijo; tudi nadušljivim konjem, konjem z oteklimi nogami tekne. Pisatelj priporoča tudi zboljšane škarje, ki veljavo 8—10 gold. in s kte-rimi se celi konj v 4 do 6 urah ostriže. — Oe tudi pisatelj prav temeljito obdeljuje svoj predmet in je zelo zavzet za to, da se gori imenovani konji strižejo, vendar konje striči ne bode menda nikoli v navado prišlo.
(,,Nov.u)
— Kokra se je zadnje dni na Dunaji prikazala; do konca preteklega tedna je bilo neki že 60 slučajev znanih. Zopet eden in morda ne najslabejši sovražnik dunajske razstave.
— Na Staujelski pošti oddano pismo nam o letini na Krasu to-le pove: Tudi pri nas bo letina slabil. Naš glavni pridelek, vino, nam ikra malo upanja. Grozdja se je bilo malo za-
rodih), pa še to se sedaj zgublja; tudi bolezen na trtah se je že prikazala. Pšenice bo malo, rži še manj. Krompirja je prav malo, pa še ta gnjije. Le sena smo veliko nakosili in pri prav lepem vremenu posušili in pospravili.
— V Alzaciji, poprej francoski, zdaj nemški deželi, je te dni tako lilo, da je 7 vasi pod vòdo.
— Potres. — V mestu Prosinone na Laškem so imeli 12. t. m. na god sv. Mohora in Fort. hud potres ob 7. zjutraj. Hiše so se močno tresle in zvonovi v zvoniku so sami ob sebe zvonili. Cerkev je močno poškodovana; ljudje so od strahu na trgu in na cestah zraven mesta prenočili.
— Družba sv. Mohora. Tisk letošnjih družbinih knjig bode te dni končan. Ravnokar je dovršen V. zvezek :	Živali v podobah14.
Obsega 87* tiskanih pol in opisuje raznoverstno golazen: želve, kornjače in črepahe; krokodile, kuščarje, zmaje, strupene in nestrupene kače in izmed dvoživk: žabe, močarade in pupke. Kdo ne vé, koliko abotnega in napačnega si prosto ljudstvo ravno o teh živalih pripoveduje? Nekaterim med njimi pripisuje čeznatonie moči. druge si domišljuje kolikor mogoče skrivnostne in pošastne : na nekatere osnuje mnogo vraž in predsodkov — vse to Je zaradi tega, ker jih bliže ne pozna. Zato je bila g. pisatelju skrb, v tem snopiču temeljito in mikavno opisavati, kako golazen živi in kaj dela, katera je človeku na korist in katera na kvar in škodo itd.
Nadejamo se, da bode tudi ta knjižica pod učna
.
in kratkočasna za vse vrste družbinih udov; zlasti bode ustregla učiteljem in učencem ljudskih šol. Opis pojasnuje 33 lepili podob* — j „Koledaru bode do 20. t. m. dotiskan. Razim j imenika in navadnih oznanil obsega sledeče berilo:	1. Domači poduk o novi meri in vagì.
2. Povest: Deveterih enega. 3. Životopis: Jan. vSobieski, Poljski kralj. 4. Naravoslovno raz-
i
pravo: O zvezdah repaticah, 5. Potopisne čr-1 tiče: Pogled na Notranjo-Kranjsko in 0. Besedo : Slovenskim fantom.
Redna razpošiljatev knjig se prične z mesecem avgustom; le gg. poverjeniki po glavne-jih 'mestih dobe knjige še v tem mesecu, da jih razdelijo, predno nastopijo šolski pragniki
(„ Besed.*)
— Iz Siseka nam pišejo, da je dunajski ,, polom44 tudi na Hrvaškem marsikako nesrečo vzročil. Nad štacunami nabite table kažejo, da so prišli nekteri trgovci ob vse.
— Za zvonove na sv. Gori so darovali; farmani in vikar v Cerovem 150 gl.; farmam v Kozani 50 gl. 10 kr. (med njimi : Karlinov! 6 gl.: Simčič Miha 5 gl.; Simčič Jos. 2 gl.; Jakončič Jos. 2 gl.; Budin Karol 2 gl.; Port-žegnar 2. gl.; č. g. vikar 3 gl.
— Za spominek na sv. Gori: farmani v Kozani 5 gl.
-- Za spominek Val. Stani-ča je daroval: č. g. Štef. Marinič, vikar v Cerovem 2 gold.
Listnica uredništva, (r. S. F. Smo nekaj posneli na drugo Vam odgovorimo.
Citatni jem našega lista: Stavec nam je današnji ..listek-4 popolnem pokvaril. Tiskal nam je vse s ciuiki-rni (ericami. Potrpite 1
„pjlatovski list.-1 seje zadnjic pran dobroti) zagovarjal. Castitamo! Le tako naj)rej, bo že šlo.
Borsni kurzi na Dunaji	18. julija, gl. kr.
Enotni drž. dolg. v papirju	. .	08.15
,,	„	„	„ srebru	. .	73.10
Drž. posojilo leta 1860	. . 102.—
Akcije narodne banke .	.	. • . 980.-1-
Kreditne akcije ....	. . 225.—
London 		. . 111.25
Napoleon d’ or		. .	8.87
Cekini *.		
Adžjo srebra		. .	109.—
Tržna cena.
	’ g*- kr.
Pšenica		3.05
Rež . .	......... 2.L>
Ječmen .		4.20
Oves - .		1.30
Koruza			 1.90
Fižol			 2.60
Krompir	9 — •	•	•	I	•	•	•	•	(	mm %
Seno		1.30
Slama		2.—
Oznanilo.
Vse narodne učitelje, svetnjake in duhovnike, go riškega okraja vabi v odborovein imenu podpisani, da se snidejo 7. avgusta t. 1. točno ob 10 Y2 zjutraj v Gorici pri „Lizi“ v posvetovanje o naslednjih točkah: 1. Krajni šolski svet, 2. Učni čertež za eno- in dvorazredniee, 3. Posamezni predlogi in nasveti. V ta namen pa treba, da se učitelji temeljito seznanijo z določbami šolskih postav od 8. februarija in 12. julija 1869. Temu in drugim bodočim shodom namera je za sedaj le ta, da se učitelji pripravljajo na bližajočo se okrajno konferencijo. Ako bi po naključbi odbor izvolil si za zbirališče druge prostore, naznani se ta prememba v prihodnjem „Glasu.w
Vadniškiin in tudi k drugim okrajem spadajočim učiteljem, Sloveucem, javlja odbor, da mu bode v sereno veselje in odlično čast, ako se blagovole udeležiti shoda: več očij več vidi. Bil bi memo tega vender enkrat čas, da se tudi na Primorskem učitelji, če ne drugo, že vsaj — bolje spoznajo mej sabo ter pokažejo, da nijso zaostali za Štajerskimi in Kranjskimi tovariši tako verlo gibajočimi se ter združenimi močmi pospešujočimi razvoj narodnega šolstva.
V	Gorici 15. julija 1873.
Avgust Leban c. k. učitelj.
T. n. gospodom posestnikom!
Podpisano ravnateljstvo vabi vse posestnike k zavarovanji vsakovrstnih poljskih pridelkov, klaje in Žita, spravljenega v kozolcih (stogili) ali r kopicah, proti shodi po požaru.
„Prva občna zavarovalna banka Slo* v cilijau se nadeja tem obilnejše udeležbe pri zavarovanji pridelkov
ker se sklepajo zavarovanja lehko na mesece in se s prav nizko premijo odvrnejo škode, ki bi utegnile nastati po požaru.
•
Zavarovalni oglasi se prejemajo p**1 ravnateljstvu v Ljubljani v lastni hiši banke Slovenije „v Zrezdiui kakor tudi pri vseh okrajnih, zastopnikih, kjer se dobivajo društvena pravila, tarife in razjasnila.
V	Ljubljani dne 15. julija 1873. Ravnateljstvo „prve občne zavarovalne
banke Slovenije*.
Odgovorni iz da vatel j in urednik : ANTON LAKNER re c te LUZOVEC — Tiskar: SEFTZ v Gorici.