232. številko.
u mitom, i
k, J. oktobru 1903.
XLleto.
»a mic-oan .većer, iximdi nesene ii4prm«uke. ter veija »o »os* prejema« za avstro a »raka oežeie aa vae letđ25 K, za pol leta 13 K, zaf ćemfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Mubllano 8 pošiljanjem na dom za vse leti 14 k, za po" leta i2 k, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi aam ponj, pUia za vse leto 22 K, za pol leta 1 K, za četrt leta 5 K 50 h. za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje de tele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbt •rez istodobne vpošlijatve naročnine se ne ozira. — Za omamila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če ae oni«"* tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. - Dopisi naj se izvolč frankovat) - Rokopisi se ne vračajo. - Drednlarve in npravniitvo je v Knailovih uticah it 5. in sicer uredniitvo v L nadstr^ upravniltvo pa v pritličju. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
JsUsctna
Cfreftalitr« toleton it. 9+
priloga: „Slovenski tehnik".
ruMMisi številko po tO« hm
Cpravniitva telefon it. 85.
~smm
nasodbo - sklenjeno.
V soboto zvečer je bilo izdano uradno razglasilo, da je nagodba sklenjena v vseh bistvenih točkah in da je nrediti samo že nekaj manj važnih detajlov.
Razmerje med Cislitvansko in med Ogrsko je že več let provizorno urejeno, a letos se mora ali definitivno skleniti za gotovo dolu,   ali pa nadomestiti s čim drugim.
Pogajanja zaradi obnovitve nagodbe so trajala celo leto. namreč od 9. septembra L906, ne da bi se bil dosegel kak uspeh. Da. prišlo je celo do velike krize, čigar konsekvencn je bila, da so se dne 17. septembra t. 1. podajanja s p 1 o b pretrgal a. Vzrok temu je bilo, da absolutno ni bilo mogoče doseči sponizumljenja glede treh točk, in sicer:
1. irlede zahteve, naj se zviša odrski prispevek k skupnim izdatkom ;
2. glede zahteve, naj se že se-d a j reši vprašanje o skupnosti av-stro-ogrske banke, dasi poteče njen privilegij šele prihodnje leto;
3. glede zahteve, naj ostane av-stro-ogrska banka še nadalje skupna banka.
Glede kvote ni bilo ravno posebno hudega hoja. kajti Madžari so ra-čnnali s tem. da bodo morali k skupnim izdatkom nekaj vee prispevati, kakor doslej, pač pa je šel boj za a v-stro-ogrsko banko.
Madžari, ki bi radi ustanovili svojo banko, a sedaj tega ne morejo storiti, prav sedaj ne, ker potrebujejo denar sknpne banke kakor sol. Ko bi v sedanjem trenotkn morali nsta-noviti svojo banko, bi bil strahovit krah neizogiben. Madžari so zaradi tega zahtevali, naj se bančno vprašanje sedaj ne reši. češ. da ni integrujoč del nagodbe.
Bistvo boja je bilo torej to: avstrijska vlada je hotela, naj se reši bančno vprašanje takoj in obenem z nagodbo. Madžari pa so temu ugovarjali in to odklanjali, zahtevajoč, naj se pusti stvar nerešena, dokler ne poteee privilegij avstro - ogrske banke.
Ker 17. septembra t. 1. ni bilo mogoče doseči sporazumi jenja v tej stvari, so se pogajanja pretrgala.
Kdor je v teh dneh črtal velike liste, se kar ni mogel načuditi, s ka ko vnemo so dopovedovali Madžarom, da je skupna banka za Ogrsko največja sreča hi največji blagoslov- Kai* posili so hoteli  rešiti  Madžare, da -«*
je človek nehote vprašal, kaj da to reševanje Madžarov pravzaprav pomeni.
Zdaj se je sivar nekoliko zjasnila. Madžari so zahtevali in zahtevajo zase svojo banko, hoteč >. tem izsiliti n o v ih koncesij. Različni merodajni madžarski politiki so priznali, da je ustanovitev ogrske notne banke v sedanjem trenotkn nemogoča i n da bi ustanovitev provzročila katastrofo — Kossuthova stranka pa ni hotela odnehati. Bila je to komedija z razdeljenimi vlogami. Kossuthova stranka je računala na to, da avstrijska vlada na noben način ne privoli v razdelitev banke, ne zaradi Madžarov, ne ker jih hoče obvarovati škode, marveč ker ve, da bi v slučaju ustanovitve samostojne ogrske banke nastal krah, v katerem bi šlo rakom žvižgat nebroj avstrijskih milijonov. Avstrijski industri-alei, trgovci in kapitalisti bi v sluča-jn kraha na Ogrskem toliko izgubili, da vlada na noben način ne bo dovolila ustanovitev samostojne banke za Ogrsko, nego raje z drugimi koncesijami pripravila Madžare do tega, da odnehajo od svoje zahteve.
V soboto se je torej doseglo spo-raznmljenje. A tako, da nikogar ne more zadovoljiti. Madžari so pač privolili, da se zviša ogrski prispevek k skupnim izdatkom, a avstrijska vlada pa je odnehala od jimktinia. da se mora bančno vprašanje rešiti obenem z nagodbo. Vprašanje, ali ostane av-stro-ogrska banka skupna ali pa ustanove Madžari svojo banko, se ne bo rešilo sedaj, nego šele prihodnje leto. Nagodba, torej trgovinska, carinska in veterinarska pogodba se obnovi že sedaj, bančno vprašanje pa ne.
Ne dvomimo, da bodo Madžari naposled milostno privolili, da jim sme avstrijski denar še nadalje pomagati pri ustanavljanju lastne industrije, jih držati nad vodo in jim dajati sredstev za vojno zoper avstrijsko industrijo, toda avstrijska vlada jim bo morala to drago plačati.
Detajli nagodbe še niso znani, a iz okoliščin se da sklepati, da bo nagodim za Avstrijo slaba in da pridejo v veliko zadrego tiste stranke, ki bodo iz političnih nagibov zanjo glasovale.
Ha ljubljanski posta]! c. kr. državnih železnic.
Odkar j«'  dr.   Dersehatta železniški    minister,    odtaknil    j*" zapihal
v upravi državnih železnic Še ostrejši neinško-naeionalni veter in ga čutimo celo v Ljubljani dosti bolj, nego k ti a j poprej.
Središče nemškega nacionalizma na državnoželezniški postaji je kurilnic a. Tn so vsi uradniki pronou-eirani, fanatični Nemci — Nemci po mišljenju in ne tudi po rojstvu in po krvi — in kar je v njih močeh store vse, da se nem št v o nt rdi.
2e če stopiš v kurilnico, zapaziš to nemško nasilnost. Nikjer ni slovenskega napisa. Dasi so delavci po večini Slovenci in niso zmožni nemškega jezika, vendar so celo varnostni napisi samo nemški, prav kakor bi kurilniška gospoda želela, da ponesreči kar mogoče mnogo Slovencev. Edini dvojezični napis, ki je bil pri cirkularni žagi so odstranili, menda da se je ustvarila harmonija.
Toda, pač — en slovenski napis je še in ta napis pravi: »Ne sprejme se nobenega delavca.« Ta napis je zato slovenski, ker vlada v kurilnici načelo, import i rati Nemce za vsako ceno. »Ne sprejme se nobenega delavca,« pravi napis, kar pomeni, da nobenega ne rabijo. V resnici pa hočejo s tem odpisom le odganjati domačine, ker importirajo skoro vsak teden kakega Nemca iz Koroške ali iz Zgornje Štajerske. Princip je: odriniti domačine, ker so Slovenci, in jih nadomestiti s tujci, ki so Nemci.
Sedaj rabijo tri mizarje. Ker še ni orodja.so najeli dva mizarja, domačina, a reklo se jima je, da morata službovati kot dninarja, dokler ne pride orodje. A glej, sedaj, ko bi bil prostor vsaj za enega domačega mizarja, je to mesto zasedel Nemec iz Gornje Avstrije, neki Weis-beek. Naravno je, da je eden omenjenih domačih mizarjev vsled tega popustil delo in šel v privatno službo, kakor da bi prenašal tako krivico. Pripomniti je, da je ta mizar sin železniškega uslužbenca, ki je že mnogo let pri železnici. Tu se vidi, kako brezobzirno odrivajo domačine na korist tujcem.
Nemška drznost je tako velika, da prezira celo ministrske odredbe. Svoječasno je ministrstvo znukazalo, da morajo listi usliižhenci, ki ne znajo nemški, dobiti službene knjige in kar je treba v slovenskem jeziku. Do danes še ni nobeden dobil slovenske knjige- Celo pravila za pokojninski zaklad so dobili vsi samo v nemškem jeziku in ker so ta pravila velikega pomena so se nekateri osokolili in jih vrnili, ker jih ne razumejo.
Tudi dingače je protežiranje Nemcev za vsako ceno takorekoč na dnevnem redu. Bodi naveden en po-sebno kričeč slučaj. Nekega pleskarja, ki sliši na ime Sehatzer, so hoteli že meseca januarja definitivno nastaviti. Toda takrat bi bil moral preskočiti dva Slovenca in zato se takrat niso upali tega storiti. Zdaj pa so to hitro storili. Sehatzer je postal definitiven samo zato, ker je Nemec, a preskočil je domačina Vojeta iz Vodmnla. Voje je sicer hud klerikalec, a to nas ne ovira, da bi se zanj ne potegnili. Vojeta ^e je zgodila 5 preteriranjeni nezaslužena krivica in storila Se nut je zgolj in edino iz narodne pristranosti.
Kako daleč sega ta pristranost, priča naslednji dogodek. Ko je bil višji nadzornik Liittrou v Ljubljani, sta se Sehatzer in Voje pritožila zaradi mezde. Liittrov je obljnbil, da se vsakemu mezda zviša za 20 vin. na dan. A kaj se je zgodilo? Nemcu Schatzerjti so zvišali mezdo za 30 v. na dan, Slovencu Vojetu  pa — nič!
Sehatzer je zdaj definitiven. Ker nimajo zanj rabe kot pleskarja, so ga posadili v pisarno, kjer se zdaj mož lepo norca dela iz delavcev.
Kako daleč sega sovraštvo do Slovencev, si pač nihče ne more misliti. Le poglejmo si slučaj kurjača Fr. Crneta. Pomožni kurjači so postali definitivni z veljavnostjo od 1. januarja. Edini Crne ni postal definitiven, dasi nima nobene kazni in je vesten, spreten in zanesljiv v svoji službi. Zakaj je bil zapostavljen? Zakaj se mu je zgodila ta krivica? Splošna sodba je, da zato, ker je pri volitvah — glasoval za Žirovnika.
S tem, da Slovence sistematično zatirajo in odrivajo, pa še ni rečeno, da je sieer vse v najlepšem redu. Pritožb je še mnogo. V sedanjem trenotkn je postopanje g. Poke de Pokafal-va glede zvišanja prejemkov povod nevolji. Ravnateljstvo je obljubilo uslužbencem kurilnice zvišanje dohodkov z veljavnostjo od 1. julija, a zvišali so se jim dohodki z veljavnostjo od 1. avgusta, tako da so uslužbenci oškodovani za en cel mesec.
Ncmško-nacionalni gospođi v kurilnici bi pa delali  krivico, ee bi
rekli, da se omejujejo samo na preganjanje |n oškodovanje Slovencev. Delavni in pridni so tudi drugače, namreč za nemško-nacionalno stvar. V kurilnici je pravo vodstvo sehulve-reinske šole v Šiški. Gospodje Jann-seho\vski, zlasti pa delovodja Pau-ritseh in skladiščnik Vvenig, so veli-
ki agitatorji za to šolo. \Venig je blagajnik in zgodilo se je že, da je podrejenega 111 u uslužbenca poslal pobirat prispevkov za sehulvereinsko šolo.
Tudi pri prometnem oddelku se
je že začelo delati po istem sistemu, kakor v kurilnici. V tem oddelku nosi zvonec nemškega nacionalizma pristav Cnger, o katerem je »Slovenski Narod« že pisal. Tudi v ta oddelek, kjer je znanje slovenščine neizogibno potrebno, so začeli vsiljevati jezikovno nesposobne uradnike. Neki K i t t k a ne zna skoro čisto nič slovenski in zdaj je postal zopet neki trdi Nemec nspirant.
Ce se gode take stvari tu, v slovenskem središču, kaj črnki, da postopa nemška gospoda drugod še vse brezobzirneje.
Čas bi bil, da se enkrat energično posveti tej nemški predrznosti.
Deželni zbori.
Gradec, 6. oktobra. Včeraj je imel štajerski deželni zbor zadnjo sejo, ki je trajala do 3. ure popoldne.
— Predlog za obdačenje avtomobilov se je izroči} deželnemu kulturnemu odseku, istotako predlog poslanca Or-niga za regulacijo Drave v ptujskem okraju. — Poslanec dr. J a 11 k o v i e je utemeljeval svoj predlog za regulacijo. Save pri Brežicah. Pri tej priliki je protestiral v imenu slovenskega kluba, ker so v torkovi seji nemški poslanci pri čitanju slovenske interpelacije posl. dr. H r a š ovca zapustili dvorano ter je pri vrnitvi v zbornico neki nemški poslanec grdo žalil Slovence z neko glasno opazko. Govornik je naglašal, da je slovenski jezik v deželnem zboru popolnoma enakovreden nemškemu ter se ga sinejo slovenski poslanci vsak čas po potrebi posluževati. Njegov predlog se je izročil dež. kulturnemu odseku.
— Posl. Vošnjak je utemeljeval svoj predlog, s katerim se deželnemu odboru naroča, naj prouči vprašanje zaradi spremembe § 62. državnega šolskega zakona, da se občine razbremenijo pri ustanavljanju novih šol ter naj nekaj stroškov prevzameta država in dežela. Predlog, naj deželni odbor poroča o tem v prihodnjem zasedanju, se je izročil združenima finančnemu in naučnemu odseku. — Za razširjenje blaasnice v Peldhofu se je dovolilo "275.OOO K. — Predlog poslanca Rošn za napravo trsnice in drevesnice v Iraškem trjrn in predlog poslanca dr. H r a š o v t- a za napravo
LISTEK.
„(Tafta kroniku".
(Spisal Ivan Lah, izdala „Narodna založba* Cena 1 K 70 v.)
Zgodovinska povest je komaj sto le stara vrsta pripovedne Literature, »lasi so že stoletja poprej dramatiki kaj radi uporabljali zgodovinske snovi. Shakespeare si je v svoji dobi pridobil največ veljave s svojimi zgodovinskimi dramami iz življenja angleških kraljev in po njem se je ravnalo nebroj že pozabljenili angleških pisateljev več stoletij.
Romanc zgodovinskega značaja je začel pisati Walter Scott. Morda se ne motijo tisti literarni zgodovinarji, ki nčc, da so Scotta vzpodbudile Shakcsj»carjeve zgodovinske drame, da je začel pisati zgodovinske povesti. Scott ovi romani so v najkrajšem času zasloveli po vsem izobraženem svetu. Prevedeni so bili malone na vse kulturne jezike in pri -ljubili so se občinstvu, kakor noben drugi genre pripovedne literature.
Ni dvoma, da je vplivala nekoliko tudi moda, ki igra v literaturi ravno tako veliko vlogo, kakor v vseli drugih pojavih življenja. Zgodovinski roman je bil nekaj popolnoma novega in to vleče vedno. Vzlic temu
in dasi je bil \Yalter Scott pistitelj čudovite fantazije in izrednih pripovedovati nifc zmožnosti, je vendar iskati vzroka njegovih fenomenalnih uspehov v zgodovinski jM>dlagi njegovih spisov. Vsak narod ljubi svojo zemljo, vsakemu narodu je prirojena pijeteta do njegovih prednikov in zato ga dogodki  iz njegove preteklosti
zanimajo vedno bolj, nego obče človeški problemi, ki jih sicer obravnava pripovedna literatura. Nemški zgodovinar Treitschke ni šel predaleč, ko je v nekem svojem predavanju dejal, da ima zgodovinski roman največ vpliva nn vsak narod, ker ni samo zabava in krakočasje, nego tudi najimenitnejše vzgojno sredstvo, ker razvnema domovinski čut in razvija narodno zavednost in narodni ponos.
Uspehi Walterja Scotta so bili tako velikanski, da je zgodovinski roman postal takorekoč čez noč najimenitnejša literarna vrsta. Celo ponosni Goethe se je klanjal zgodovinski povesti, uvidevajoč njen kulturni in nacionalni pomen in proglasil ga je za »novo umetnost nove dobe<-..
Res se je zgodovinski roman čudovito hitro razvil pri vseh narodih in obenem poživil zgodovinsko dramo. Med Francozi je Viktor Hugo, ki velja še dandanes za največjega francoskega pesnika in pisatelja 19. stoletja, s svojimi zgodovinskimi dramami in romani začel novo lite-
rarno dobo. Njegova zgodovinska romana »Notre-Dame de Pariz« in »Quatrevingt-treize« čitajo na Francoskem še dandanes in njegove zgodovinske drame »Hemani«, »Marie Tudor«, »Luerece Ifcorgia«, »Ruys-Blas« in »Les Bourgraves« igrajo še dandanes na francoskih odrih, do-čim počivajo druga njegova dela v bibliotekah v popolni pozabijenosti in čitajo njegove verze samo še dijaki v čitankah.
Tudi Viktor Hugo je našel mnogo posnemovalcev. Najimenitnejši med njimi je bil stari Aleksander Duntns. Ta je spisal celo serijo zgodovinskih romanov. Začel je z dobo kralja Ludovika XIII. in kardinala Richelieua, (»Trije mušketirje«, ki so izšli tudi v slovenskem prevodu), popisal dobo kardinala Mnzarina (»Deset let pozneje«), popisal dobo Ludovika XIV. (»Vieomte de Brage-lone«) in potem v velikem delu (»Ovratnica kraljičina«, »Ange Piton« itd.), i>opisal dobo Ludovika XVI. in veliko revolucijo.
Ni ga pisatelja na svetu, čigar romani bi se bili toliko čitali kakor Dum asov i zgodovinski romani. Preloženi so ti zgodovinski romani že na vse jezike. Kako radi so jih ljudje čital i, priča dejstvo, da je Duma s ž njimi zaslužil več milijonov frankov.
Poleg Duinasa je seveda se nebroj francoskih pisateljev, ki so se
bavili in se še bavijo z zgodovinskim romanom. Ker je sicer jako lepa in za zgodovinskega pisatelja hvaležna preteklost francoskega naroda že vsa izčrpala in beletristicno rrnktifiei-rana, so se novejši francoski pisatelji lotili zgodovine drugih narodov, posebno Grkov in Rimljanov. Flau-bert je za svoj roman »Sala m bo« študiral več let zgodovino Kartageško in obsegajo znanstvene opombe k temu njegovemu romanu kar vež strani.
Italijani so dobili svoj zgodovinski roman v dobi preporoda. Znana stvar je, da sta Verdi s svojimi zgo-vinskimi operami in Alessandro Manzoni s svojim zgodovinskim romanom »I promessi sposi« mogočno vplivala na prebujenj*4 italijanskega naroda. Poleg Manzonija si je zlasti Guerazzi pridobil velik ugled kot pisatelj zgodovinskih romanov.
Med Nemci se je začel zgodovinski roman razmeroma precej pozno. Vilibald Alexis je sicer spisal več zgodovinskih romanov, a do prave veljave ni mogel priti. Šele znameniti nemški pisatelj Gustav Frevtag je s svojo serijo zgodovinskih romanov »Bilder aus der deutschen Vergan-genheit« pridobil temu literarnemu genru primerno veljavo. Od tedaj produciraju Nemci toliko zgodovinskih romanov in povesti, kakor noben drugi narod.
Tudi pri Madžarih ima zgodovinska povest veliko veljavo. Maurus .lokai si je s svojimi zgodovinskimi romani pridobil evropski ugled in je edini madžarski pisatelj, čigar dela so preložena na več drugih jezikov.
In v naši dobi — ali ne čitajo ljudje s posebnim veseljem zgodovinskih romanov Sienkiewiczevih, ki so že večinoma preloženi tudi na slovenski jezik (»Quo vadiš«, »Z ognjem in mečem«; »Potop«, »Mali vitez«, «Hrez dogme«, »Rodbina Polane-ških«), ali je kak roman naših dni dosegel tak uspeh, kakor ti Sienkie-\viczevi romani ali pa L. Wallace-a >d Jen Hur«!
Zgodovinski roman se zdi, da ni podvržen nobeni modi. AValterja Scotta bero še dandanes. Buhverjevi »Zadnji dnovi Pompejn« so že sila stari, a čitateljev imajo še vedno. Couscienca roman »Flanderski lev« so čitali že naši očetje in čitajo še /daj naši sinovi. Moč snovi je pač večja moč kot moč sloga.
Vsled te močil ki je v snovi sami, ne bo zgodovinski roman nikdar izginil. Saj se tudi najmodernejši vseh modernih pisateljev lotevajo zgodovinskih snovi. Maeterlinck je spisal zgodovinsko dramo »Mona Vana«, Begovič »Gospo \Vale\vsko«, Gjalski pa je lani izdal zgodovinski roman, v katerem popisuje dobo hrvaškega ilirizma. (Konec prih.)
u zornega vinograda  v  O riža h  sta se
izročila deželnemu   odbora, da famo sinjo državni prispevek. — Namestnik grof (Mar v je odgovarjal na interpelacijo poslanca S t i g e r j a in Lenka zaradi volitev v celjski okoliški občini.   Namestnik je povedal, da se je morala odkloniti pritožba dr. Jabornegga proti imenovanim volitvam, ker so bili volilni imeniki pravilno izpoloženi vsakomur na ogled. — Na interpelacijo   poslanca Voš-n j a k a zaradi pustošenja pohorskih gozdov je odgovarjal namestnik, da se o pustošenju sicer ne more govoriti, vendar je naročil mariborskemu okrajnemu glavarstvo,  naj posveča posebno pozornost gozdarstvu na Po-horju. — Xa interpelacijo poslanca W a s t i a n a ,    zakaj    se zavlačuje zgradba mostu čez Dravo v Mariboru je odgovarjal namestnik,    tla gradnjo zavlačnje le mariborska občina; ko bo ta glede trase sprejela jasen in določen sklep, bo namestništvo takoj odredilo stavbno   komisijo. — Y cesarjev jubilejski odsek sta bila izvoljena izmed Slovencev poslanca Koli i č in dr. J u r t e 1 a. —   Posl. dr. J a n k o v i č se je izročil okrajnemu sodišču v Kozjem zaradi razžaljenja časti. — O predlogo   poslanca W a -stiana, naj vlada nastavi klet ar-ske nadzornike za Spodnje Štajersko se je vnela ostra kontroverza med poslancem Robičem na eni,   in poslanci \Yastianom, Stigerjem in Ko-dolitschem na drugi strani, a končno se je predlog sprejel. — Poslanec R o š je predlagal, naj se preišče škoda, ki jo je napravila toča v ptujskem in ormoškem okraju ter se dovoli prizadetim posestnikom podpora. Predlog je bil sprejet. — Mnogobrojne peticije so se rešile en   bloc. Prošnja konjiške podružnice kmetijske družbe za ustanovitev viničarske šole se je priporočila v ugodno   rešitev deželnemu odboru. Ravnotako so se izročile deželnemu odboru  prošnje -~ občin šmarskega in rogaškega okraja, naj ostane vinarski nadzornik Fr. Stumberger na svojem mesta. Prošnja konjiškega   okrajnega odbora, da bi se mu opustil dolg 12.000 K pri železnici Poljčane-Konjice se je odklonila.   Katol. podpornemu društvu v Celju se je dovolila za zdrževanje dekliške šole 2000 K. — V govoru, s katerim je uato namestnik odgodil zasedanje, je obljubil, da misli vlada deželni zbor še sklicati h kratkemu zasedanju pred razpustom,   da razpravlja o proračunu in o novi dežel-nozborski volilni reformi, med tem časom pa se bo vlada pogajala z raznimi strankami, da doseže kompromis v tej stvari. —
Brno, 6. oktobra. Moravski deželni zbor se je včeraj odgodil ter se naznani prihodnja seja pismeno.
Praga, 6. oktobra. Za vrhovnega ravnatelja češke hipotečne banke je deželni zbor imenoval profesorja Blažka.
L v o v . 6. oktobra. V včerajšnji seji je predložil poslanec Cienski spremembo deželnega reda in dežel-nozborskega volilnega reda. Na predlog finančnega odseka je deželni zbor dovolil 500.000 K za podporo vsled vremenskih nezgod prizadetemu prebivalstvu.
Zadar, 6. oktobra. Posl. dr. T r e š i č - P a v i č i č je v včerajšnji seji ostro napadal šolsko upravo, češ, da vzgaja mladino nepatrijotično (?) Posl. Bi a n k i n i se je pritoževal o pomanjkljivostih šolske higijene in o analfabetizmu. Nadalje je isti poslanec vložil sedem predlogov za gospoda rsko in kulturno povzdigo Dalmacije ter se toplo zavzemal za glago-lico.
Državni zbor
D u o a j , 6. oktobra. Predsednik državnega zbora dr. W e i s s k i r -c h n e r je povedal nekaterim časnikarjem na tozadevno vprašanje, da o sklicanju državnega zbora na dan 10. t. m. še govora ne more biti ker morajo biti oddaljeni poslanci vsaj osem dni poprej obveščeni o otvoritvi. Sicer pa pričakuje iz Budimpešta vsak trenotek obvestilo o zopetni otvoritvi parlamenta.
Praga, 6. oktobra. Med poslanci se govori, da se državni zbor skliče na dan 22. oktobra.
Nagodba sklenjena.
Budimpešta, 6. oktobra. Snoči ob 6. uri zvečer je ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e v imenu ogrske vlade izjavil, da sprejme modifikacije, ki jih avstrijski ministrski predsednik želi in o katerih se je temeljito razpravljalo, kot temelj za načelno sporazumljenje. S to mirno izrečeno izjavo se je smelo takoj smatrati nagodbo za sklenjeno.
Dunaj, 6. vktobra. O snočnji konferenci je izišel sledeči uradni komunike: »Danes popoldne sta se obe vladi po večurni konferenci načeloma zedinili o glavnih diferencah nagodbe. Vsled tega je sedaj mogoče končno urediti celo vrsto važnih, do-sedaj še nedotaknjenih podrobnih vprašanj. Ta dela bodo trajala najbrže še več dni.   Vendar je upanje, da
bo mogoče v bodočih dveh tednih predložiti obema parlamentoma izgo tovljeni vladni predlogi. Da tedaj so se člani obeh vlad zavezali s častno besedo, da bodo varovali strogo tajnost o dosedanjih sklepih.
Budi m pašta, 6. oktobra. T deležniki nagodbenih konferenc so zapustili snoči veselih obrazov7 konferenčno dvorano z besedami: »Nagodba je narejena!« Avstrijski člani konference so povedali časnikarjem: »O vseh vprašanjih smo se načeloma zedinili. Tu ostanemo le, da predelamo pot robne točke.«
K popustljivosti ogrskih ministrov je precej pripomogla izjava finančnega ministra vit. K o r y t o v -s k e g a. Minister je namreč prišel pred konferenco mimo skupine madžarskih urednikov, ki so se razgovar j al i, da v neodvisni stranki nikakor ae more prodreti nagodba, ako bi se hotelo podaljšati skupno banko. Minister vit. Koryto\vski je pripomnil na te besede: »Ako hočejo ogrski gospodje izvršiti samomor, jim tega ne moremo braniti. Sicer pa je tudi v Avstriji razpoloženje ugodno delitvi banke.«
Ministrski predsednik dr. We-kerle je izročil avstrijskim ministrom pred konferenco pismen ultimatum, v katerem pravi: »Neodvisna stranka je soglasno nastopila za samostojno banko. Vlada izpolni tedaj le zahtevo večine državnega zbora, ako določi zahtevo po samostojni banki za pogoj nagodbi. Ogrska vlada, ki pozna nevarnost, ako se sproži bančno vprašanje, je bila od začetka mnenja ter je to v prejšnjih pogajanjih tudi izjavila, da bančno vprašanje ne spada v kompleks nagodbe, temuč se mora odgoditi na poznejši mirnejši čas.« Ker pa je avstrijska vlada opetovano zahtevala, da se mora tudi o banki razpravljati obenem z nagodbo, je ogrska vlada z ozirom na stališče
večine v ogrskem parlamentu primorana zahtevati, naj se hanka leta 1910. razdeli.« — O tem se je razpravljalo nato od 12. do 2. ure popoldne. Doseglo se je tudi v tem pogledu sporazumljenje. toda ni še znano kako.
D u n a j , 0. oktobra. Snoči je došlo kabinetni pisarni obširno poročilo o ugodnem preobrata v nagodbenih pogajanjih. Prihodnji četrtek ali petek pride ogrski ministrski predsednik dr. \Yekerle k cesarju. V prvi seji ogrskega parlamenta še ne bo dr. Wekerle ničesar poročal o nagodbi, temuč šele v novem zasedanju, ki se začne takoj po prvi seji.
Budimpešta, 6. oktobra. O vsebini nagodbe se ve le toliko, da ostanete obe državni polovici še nadalje v skupnem carinstvu ter ostane izvoz, uvoz in prevoz carine prost. Tudi delitev užitninskega davka se je preprečila.
Ko se je raznesla vest, da je nagodba perfektna, so ogrske vrednosti takoj rapidno poskočile, in sicer se je ogrski kredit zvišal za 20 K.
Iz hrvaško-srbske koalicije.
Zagreb, 6. oktobra. Plenarna seja hrvaške delegacije je sklicana na dan 9. t. m. v Budimpešto. K seji so povabljeni vsi člani hrvaško-srb-ske koalicije, ki so delegat je.
Osrednji odbor samostojne srbske stranke je sklenil v predvčerajšnji seji soglasno, da ostane stranka še nadalje v zvezi hrvaško-srbske koalicijo ter se bo s Hrvati z vso odločnostjo borila za državno individualnost Hrvaške.
Politični umori v Srbiji.
B e 1 g r a d , 6. oktobra. Pristaši mladoradikalne stranke so zavratno umorili občinska predstojnika iz Palanke in velike Plane. Oba umora imata politično ozadje. Morilci so ušli.
ljubljanski občinski svet.
V Ljubljani, 5. okt.
Predsedoval je župan Ivan Hriba r.
Za  samoslovenske   ulične  napise v Ljubljani.
Občinski svetnik dr. T r i 11 e r je poročal o resoluciji »Političnega društva za Krakovo in Trnovo« glede samoslovenskih uličnih napisov. Resolucija se glasi: »Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo navdušeno pozdravlja sklep občinskega sveta v zadevi samoslovenskih uličnih napisov in vsak odločni korak v obrambo slovenskega značaja glavnega mesta Ljubljane in ogorčeno zavrača vsak protivni poskus od katerekoli strani. Ljubljana naj tudi na zunaj kaže svoje slovensko lice po samoslovenskih uličnih napisih in naj se torej na merodajnem mestu zavrne protest peščice nemških prebivalcev kot neutemeljen. Zahtevamo torej samoslovenske ulične napise v Ljubljani.« Sledita podpisa predsednika in tajnika. Občinski svet z veseljem pozdravlja zavedno gibanje krakovsko - trnoskega prebivalstva ter odstopi tudi to resolucijo deželne-
mu   odboru s prošnjo,   naj čimpreje pritrdi tozadevnemu sklepu občinske ga sveta.
Demisija   ravnatelja   višje dekliške šole dr. Požar j a.
Med tem je došel županu dopis ravnatelja višje dekliške šole ar. r-o-žarja, vsled česar je sejo prekinil, da so se občinski svetniki o tem posve tovali. Potem je občinski svetnik Š u b i e prečital sledeče pismo: Velecenjeni gospod župani
Ker sem že opetovano izrazil pogoje, pod katerimi sem voljan voditi še nadalje mestno višjo dekliško šolo, a ker se niti na enega teh pogojev dosedaj še ni oziralo, in ker se je rav no najpoglavitnejše, t. j. cel dopust naravnost ignoriral, primoran sem javiti, da z današnjim dnem odložim takozvano ravnateljstvo, in da, ko sem že toliko truda v zadnjih dneh za ta zavod pretrpel, tudi že v ponedeljek več ne pridem na zavod.
V pojasnilo naj navedem, da sem ravnokar prejel od ravnateljstva c. kr. II. državne gimnazije odlok, da se mi dovoljuje dopust »fur die Dauer des Seli uljahres 1907./8. unter den im Ministerialerlass voni 6. Marž 1903 a n g e g e b e n e n Modalita ten.«
Kakor me že sploh deželni šolski svet prezira, vendar ne maram, da bi se z menoj takole pometalo.
Isto javim tuda ravnateljstvu II. državne gimnazije.
Z odličnim spoštovanjem vdani Dr. L o v r o P o ž a r.
V imenu šolskega odseka je predlagal poročevalec:
1. Slavni občinski svet vzemi od poved na znanje.
2. Gospodu županu se naroča, da takoj ukrene primerno za nadomestitev odstopivšega ravnatelja.
3. Novemu ravnatelju se določa ta f u d k c i j s k a d o k 1 a d a i n odškodnina za stanovanje v isti višini, kakor jo imajo ravnate Iji srednjih šol v Ljubljani, t. j. funkcijsko doklado 1000 K in odškodnino za stanovanje v toliki višini, da znaša dotični znesek skupaj s polovico ravnateljeve aktivitetne doklade kot državni uradnik vsoto 800 K na leto.
4. Gosp. prof. dr. Lovru Požar j u izreka občinski svet zahvalo na njegovem večletnem trudaljubivem delovanju na cesarja Franca Jožefa I. mestni višji dekliški šoli.
Vsi predlogi so bili sprejeti.
Za mestno policijsko stražo.
Ker poteče meseca marca prihodnjega leta oletna trpežna doba dežnim plaščem mestnih policijskih stražnikov, treba je nabaviti 45 no vili takih plašče v a 45 K. V ta namen se je dovolil znesek 2025 K, ki se postavi v proračun za leto 1908. (Poro čevalec občinski svetnik Meglic).
Isti poročevalec je nadalje poro čal o prošnji mestne policijske straže za priznanje petletnic. Župan je pojasnil v dopisu, da dobe petletnice s 1. novembrom 1908 ter je v ta namen že postavljena v proračun vsota 4500 kron.
Stavbne in regulacijske zadeve.
Posest niča Marija T u r k o v a bi rada kupila kos mestnega sveta na voglu Komenskega ulic in Radečkega ceste, da bi podrla svojo pritlično hišo ter zgradila višjo. Ponudila je 1500 K, a ponudba se je odbila ter se ji predlaga, naj plača po 10 K za m*, t. j. 4010 K, sicer se svet proda na javni dražbi. Obenem se mora pori ud niča zavezati, da proda svoj svet, ko podre hišo, mestni občini v regu-acijske namene tudi po 10 K za m8. Obč. svetnik P ros ene je predlagal, naj se je stavi tudi pogoj, da mora kupljeni svet zazidati v treh letih. Ta predlog je bil odklonjen, sprejet pa odsekov predlog.
T r e b1j e n j e jarka »V o -1 a r« na Barju se je med počitnicami oddali za 600 K, t. j. po 30 vin. za meter dolžine. Oddaja se je na knadno odobrila ter se je dovolil naknadni kredit. (Poročevalec za obe točki občinski svetnik S v e t e k).
Istotako se je podelilo mestni občini naknadno stavbno dovoljenje za zgradbo novega župnišča pri Sv. Jakobu in o oddaji zidarskih, tesarskih, kleparskih, in krovskih del pri tej zgradbi, in sicer vse pod pogoji, ki so bili v zapisku komisionalnega ogleda, le zahtevi zdravstvenega izvedenca glede kuhinje se ne more ugoditi. Vogal proti Kožnim ulicam se naj primerno zaokroži. Oddala pa so se dela sledečim najnižjim ponudnikom: demoliranje starega poslopja in zidarska dela ' tvrdki Filip S u p a n č i č za 40.012 K, tesarska dela tvrdki Ton-n i e s , kamnoseške tvrdkama Toni an in Seravalo za 3936 K, kleparska tvrdki Lenček in krovska dela tvrdki K o r n. Vsa dela so oddana za 56.439 K.
Naprava prizidka pri javnem stranišču v nasadih poleg Sv. Petra cerkve se je oddala tvrdki T 6 n n i e s za 1300 K.
Prošnji hišnega posestnika Miška Kokalja za neznatno spremembo
parcelacije njegovih stavbiše kat. občine Sv. Petra predmestje se je ugo-dilo.
Deželna vlada zahteva v novo reguliranem delu Gradišča med progo Južne železnice inceste na Rožnik razširjen j e c e s t e na 15, mesto na sklenjenih 12 m, ker se je taka razširjava predpisala tudi viški občini. Zahtevi se ugodi.
Posestniea Hermina Del Co-t o v a in Eliza T o m i n š k o v a sta se p r i to ž i 1 i proti stavbnemu dovoljenju, ki se je podelil Ant. Drofe-l) i k u za zgradbo vile med njunima vilama v Ciril-Metodovih ulicah. Pritožbo se je odklonila, ker za imenovano stavbno dovoljenje ni tehničnih in zdravstvenih zadržkov. (O vseh teh točkah je poročal občinski svetnik H a n u š).
Računski zaključek gasilnega in reševalnega društva za leto 1906. in o
prošnji za 400 metrov   novih   cevi j.
Poročal je občinski svetnik dr. O r a ž e n. Računski zaključek se je odobril, dovolila se je društvu dosedanja podpora letnih 4000 K, prošnja za nove cevi  pa se je odklonila.
1'kovina   na   mestnem dekliškem liceju.
Poročevalec občinski svetnik Š u b i c. Župan je nasvetoval, naj se ukoviua določi na letnih 100 K, a \')'< učenk se lahko ukovine popolnoma oprosti, 2or/c pa do polovice. Kuratorij nasvetuje, naj se ukovina določi enako srednjim šolam, t. j. na letnih 80 K, pa tudi oprostitev se naj izvaja po istih načelih, kakor na srednjih šolah, ne pa po odstotkih. Kura-torijevi predlogi so bili sprejeti.
Nato je sledila tajna seja.
Dopisi.
Iz Novega mesta. Goveji živini je cena v zadnjem času nepričakovano nizko pala tako, da se kupi par težkih volov za okoli 150 K ceneje kakor pred par meseci. — Naravno je, da so mesarji na Dunaju in povsod drugod vsled tega izdatno znižali cene mesa. samo naši gospodje mesarji še trdovratno molčijo in prodajajo meso še vedno po prejšnjih cenah. No, tega jim seveda nihče ne zameri, ker vsled preobilega posla nimajo časa na take malenkosti misliti. Zaradi tega se mi ubogi konzumentje zaupno obračamo s temi vrsticami do Vas gospodov mesarjev v Novem mestu in v Kandiji z naj ponižne j šo prošnjo, da nas blagovolite uslišati ter vendar enkrat razveseliti s tem, da bomo tudi mi deležni Vašega dobička glede cenejšega nakupa goveje živine; saj bomo v zahvalo za to dobroto, ako nam jo izkažete kakor do sedaj vsikdar tudi za naprej zatisnili eno oko kadar bo prišel zopet kak starejši obnemogli stric ali starikava tetka na vrsto.
Dnevne vesti
V Izubijani, 7. oktobra.
— Vseslovenski trgovski shod.
Med slovenskim trgovstvom je v zadnjih desetih letih opazovati energično in dosledno gibanje za povzdigo in razvoj trgovine. Velika klerikalna akcija, zadušiti samostojne trgovce potom konsumov, je vzbudilo slovensko trgovstvo iz prejšnje letargije. Trgovci so se zavedli, kako velevažen naroden in gospodarski faktor da so in povsod so se začele snovati trgovske organizacije. Zdaj imamo krepke, procvitajoee trgovske organizacije v Ljubljani, v Trstu, v Celju in v Gorici, ki so v kratki dobi dosegle mnogo lepili uspehov in veliko storile za strokovno izobrazbo svojih članov in tudi nečlanov, za socijalno in gospodarsko korist trgovstva. Simpatije vseh, ki poznajo pomen narodno zavednega, izobraženega in ekonomično trdnega trgovskega stanu, so na strani teh organizacij in vsa javnost je pozdravila z iskrenimi simpatijami naznanilo, da priredi slovensko trgovsko društvo »Merkur« dne 20. oktobra prvi vseslovenski trgovski shod v Ljubljani. Osnoval se je pripravljalni odbor, ki si je izvolil za predsednika dež. poslanca dr. Danila M a j a r o n a in ki je že razposlal vabila. Trgovske organizacije se korporativno udeleže shoda, na katerem se ho razpravljalo o vseh za trgovstvo važnih vprašanjih. Želeti in upati je, tla se na tem shodu utrdi in okrepi trgovska organizacija in da se bo s tem shodom začela nova doba v razvoju narodnega trgovstva v Slovencih.
— Namere naših klerikalcev. Iz
celjske okolice se nam piše: Mnogo nameravajo naši duhovni ljudski osrečevalci ukreniti v bodoči razvoj našega naroda; med drugim tudi resno hočejo ustanoviti gospodinjsko šolo v Celju. O tem na dolgo in široko govoričijo v 47. številki »Slovenskega Gospodarja« z dne 3. oktobra t. 1. na uvodnem mestu. »Katoliško podporno društvo« v Celju t. j. vikar Gorišek z drugimi duhovni in verni-
mi njih slugami stopilo je na celo tozadevni akciji.    Vodstvo bodoči gospodinjski šoli poveriti hočejo — seveda — šolskim sestram, kajti te niso le   najizbornejše   učiteljice, ampak tudi najbolj sposobne — gospodinje. Ker pa »Kat. podporno društvo« vzdržuje šolske sestre, bode to društvo tudi nabiralo doneske za zavode teh sester. Najprej se bo otvorila gospodinjska šola, potem meščanska šola, sirotišnica itd. Vidi B6, Ha skromnost ravno ne diči naših katoliških ljudi! Ako bi le 100.000 Štajercev nekaj darovalo, pravijo, pa bi imeli v enem leta gospodinjsko šolo. Li ni to krnita perspektiva? In kaj pa je tudi tre-ha darovati! Postani    član »Katoliškega  podpornega    druStva«, pa je; podporni ud plača 1 K, redni 4 K na leto, ustanovnik pa enkrat za vselej 80 K. To je vendar bagatela! Povrh pa se še bere za ude vsak petek sv. maša v župni    cerkvi    sv. Danila v Celju!! Vidite, tako znajo klerikalni naši berači. — Postavili bodo zaupnike, alias izžemalce, po vseh župnijah. Za zaupne osebe so najbolj sposobne ženske (aha!) — tako učijo naši duhovni voditelji — in te so v prvi vrsti poklicane za to, ker se gre za ženske zavode. One ženske, ki bi hotele prevzeti službo zaupnih oseb, naj se blagovolijo same zglasiti pri svojih dušnih pastirjih... Ubogi narod naš, kako te vlečejo in derejo dični tvoji dušni pastirji. Ti namreč dobro vedo, da še nisi povsod spregleda] ter da še mnogokje tavaš v duševni tc-moti. Žalostna nam majka!
— Kaj dela cenzora? Lani je
izročil pisatelj   Ksaver   M e Š k o „Dramatičnomu društvu" svojo dramo „0 b s o j e n c iu.   Sujet   drame je vzet iz življenja koroških Slovencev. Intendanca je dala dramo na reper-toir že lansko leto, igralsko osobje jo je že študiralo in bil je že določen dan vprizoritve. Dasi je rokopis drame ležal že mesece v cenzuri pri deželni vladi, vendar ni bilo mogoče izposlo-vati, da bi deželna vlada dala dovo ljenje za vprizoritev, ali da bi vsaj cenzura izrekla svoje pomisleke proti drami.   Z ozirom nato je morala že napovedana   predstava  izostati. Od tega  časa je poteklo že skoro eno leto, a rokopis Meškove drame še   vedno    leži    pri deželni vladi — necenzuriran, dasi sta že opetovano intendanca in pisatelj sam intervenirala pri vladi in urgirala rešitev cenzure!   Poznamo prav dobro   poslovanje  pri  naši deželni vladi in znano nam je, da sede gospodje v Blei\veisovi palači često leta in leta — seveda zgolj iz komoditet© in lenobe  na  aktih,   ki  bi   lih sicer lahko rešili ne v nekaj dnevih, ampak v par trenotkih. Zgledov in dokazov za to svojo trditev bi lahko navedli nebroj.   Sicer je povsodi pri političnih oblastvih v navadi polžje poslovanje, toda tako zanikrno, kakor je pri nas na Kranjskem ni gotovo nikjer. Zato bi bilo naravnost potrebno, da bi poklicani faktorji na pristojnem mestu posvetili nekoliko v ta Avgi-jev hlev ter poskrbeli, da se vsaj nekoliko očisti.   Kar pa se Meškove drame tiče, zahtevamo, naproseni od pisatelja samega, da se da nemudoma dovoljenje za vprizoritev,   ali pa  se naj pisatelju, oziroma   intendanci slovenskega gledališča vsaj naznanijo    eventualni pomisleki cenzure   proti vprizoritvi. Skoro eno leto že ima cenzura v rokah rokopis Meškove drame in v tem dolgem   času   bi   že  lahko opravila svoj posel, ako bi hotela. Če tega ni storila, je to znak, da je ali do skrajnosti lena, ali pa so zanjo merodajni kakšni politični razlogi. Naj bo že to ali ono, skrajni čas je, da se končno že reši zadeva glede Meškove drame. Menimo, da bo ta naš  apel zadostoval, da bo vzbudil iz letargije tiste, ki se jih  tiče.  sicer  bodemo prišli s težjimi topovi!   Pripominjamo, da sta gg. MilČinski in Funte k, ki    sta   v   takozvanom    n cenzur em svetu", že zdavna izrekla, kakor smo se informirali, svoje mnenje. Zapreke se torej delajo samo pri vladi.
— Znani Volta je podpisan na „RagljiM, ki jo je izdala „Ljubljana" povodom svoje včerajšnje veselice, za odgovornega urednika. V „Raglji" se smeši in žali g. Bojan Drenik. Za te žalitve si je Drenik poiskal zadoščenje s tem, da je Volto danes popoldne ob dveh pošteno premi-kastil v „Zvezdi" . . .
— „NeverjetnoI" — Iz Celja: Čudni so ti naši spodnještajerski rNemoi"! — Ker se je v poslednjem času po nekod v naših slovenskih časnikih reklo, da se je od merodajne strani namignilo v nemškem delu Štajerske službujočim slovenskim poštnim uradnikom, naj se oglašajo za službe v sloven. Spod. Stajerju: to zdaj našim nemškim listom kar ne gre v glavo, Češ ^die Bestatigung dieser ganz u nglaublichen Naohrioht bleibt abzuwarten". — Res, klasični ljudje, ti Nemoi! Mar li mislijo, da se bode gornještajerskim „todelnomu nasvetovalo priti med nas Slovence?!
— Imenovanje v pravosodni Sluibi Sodni pristav pri najvišjem in kasacijskem dvoru na Dunaju dr. Gojmir Krek je imenovan, za svetovalnega tajnika. Za avskultante so imenovani pravni praktikant) e Iv. Romold, dr. F. Zupane in A.nt. Saj ovio v Ljubljani, Josip Tombah v Celju in dr. Frid. Bafoni k v Mariboru.
— Profesorska vest. Ravnateljstvo mestne višje dekliške šole prevzame g. Ivan Macher, profesor na II. drž. gimnaziji v Ljubljani. Seveda je treba dovoljenja ministrstva.
— IX Šolske Slutbe. Okrajni nadzornik slovenskih Šol v Trstu in okolici Ivan Nekerman je prišel v IX. čin. razred.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek, (nepar) se ponovi Begovičeva drama „Gospa TV~aIewskauz gospo Borštnikovo v naslovni vlogi in gospodom Haasenom kot Napoleonom. Nastopi vse dramsko osobje. Sodeluje orkester godbe o. in kr. pe-liotnega polka št. 27.
Slovensko gledališče- Sohil-lorjevi rRazbojnikiu so ležali kakih deset let v gledališkem arhivu, odkoder jih je rešila roka intendantova, in v nedeljo zvečer so v novi opremi in izdaji zagledali svetlobo gledaliških desk. Ta Schillerjev tragični igrokaz je dobro zapisan pri onih, ki ga poznajo že izza prejšnjih let, ali pa tudi samo po čitanju, in že naslov sam TRazbojniki4 je kot nalašč, da primarni nedeljsko občinstvo. Sioer pa „Razbojnikovu ni omalovaževati, v njih je gromel Schiller svoj srd „in tyrannos", ko je — ubog „Regiments-medikus~ — ječal v sponah vojaške šole v Stuttgartu in že v njih se poznajo na prvi hip zanosna krila kraljevega ptiča. rRazbojniki" so roman tična, viharna drama, in v tem znamenju se morajo vprizoriti. Nedeljska predstava je bila v splošnem zadovoljiva, v posameznostih pa je tu in tam manjkalo prave harmonije in razumevanja. V „Razboj nikihu so znali vsi igralci svoje vloge prav dobro in tudi uprizoritev je bila zelo dostojna. Ga. Borštnikova je s priznano rutino izrazila vso potrtost in obup nesrečne Amalije, in g. Danilo je bil istotako kot stari Moor obžalovanja vreden, saj je ta vloga, kot že vemo po tradiciji — ena njegovih najboljših. Gg. Haas en in Dragutinović sta pridna in vestna igralca, dobro izgovarjata, kar je zlasti pri prvem vse hvalevredno, ker združuje z lepim nastopom tudi živahno igro. Franc bi bil moral imeti nekoliko bolj karakteristično masko. Originalen je bil, in res nekaj dobrega je podal gosp. V a ver k a, g. Toplak, ki se je kot kapucin jako srečno upeljal obljublja, česar ni podcenjevati, g. Povheta je bilo snoči nekam težko razumeti. Razbojniki sami so bili v kostumih in maskah preveč nedolžni golobradci, izgledali so kot pazi, ne kot tolovaji, omeniti pa je, da je bila sceniČna prireditev predstave jako skrbna. Še to: Občinstvu je ugajal sluga Daniel: tako se je vživel v svojo vlogo, da v svojem strahu pred Dragutinovi-ćevim kričanjem ni znal najti vrat. Nedeljska publifca, ki je gledišče docela napolnila, ni tako slab kritik, četudi je jako hvaležna. Ks.
Intendanci  slov. gledališča.
Jako neugodno je za nas obiskovalce gledališča z dežele, da se naznanjajo predstave dan pred izvršitvijo. Veliko nas je bilo, ki smo bili mnenja, da se bode v nedeljo ponavljala opera rManon", a glej, sobotni „Narod" nam naznani „Razbojnike". Vstopnice smo si naroČili pismeno po svojih znancih že v soboto dopoldne, misleči, da je v početku sezone težko šele pri zveČerni blagajni dobiti do-brih sedežev. Morali smo torej v Ljubljano, premda je vsakokratni obisk gledališča za nas spojen s precejšnjimi stroški in bi si človek želel tudi večji užitek, kot ga nude -Razbojniki", premda jim ne odrekamo lepote. Zato bi prosili slavno inten-danco. da bi liki drugim gledališčem naznanjala predstave, ako ne teden — kakor je to v Zagrebu — vsaj nekaj dni prej po časopisih. Potem si tudi marsikdo lagije spoji druge opravke v Ljubljani z obiskom gledališča.       VeČ obiskovalcev.
Preizkušnje za u sp a so bi j en je za 1 udske in meščanske šole se prično v Gorici dne 4. t. ob 8. uri zjutraj. Prošnje je predložiti predpisanim potom najkasneje do 20. t. m. izpraševalni komisiji.
»Družba sv. Cirila ln Metodo"
razpolaga z večjim številom računskih listkov za gostilničarje in trgovce z napisom: „Mal položi dar domu na altar!a 2 vinarja se vračunita za „Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Narodni gostilničarji in trgovci bi z uporabo teh listkov zdatno koristili našim slovenskim namenom, zato se pa nadejamo, da si jih na-roče v pisarni „Družbe sv. Cirila in Metoda" vsi, ki mislijo in čutijo narodno.
Občni zbor „Ljubljanske društveno godbo" je bil v soboto zve-
čer v salonu hotela „Ilirija" ob tako minimalni udeležbi, da je ožigosati malomarnost tistih članov, ki bi bili pač lahko prišli na zborovanje. Izmed
600 članov jih je prišlo po veliki težavi 21, torej ravno toliko, da je bil občni zbor sklepčen. Se nekateri gospodje odborniki društva niso prišli na zborovanje! Otvoril je občni zbor predsednik gosp. dr. Kokalj, kije iskreno pozdravil navzoče Člane, ki imajo več interesa za zborovanje nego oni, ki jih ni zraven. Iz pred-sedstvenega poročila je povzeti, daje preteklo leto bilo jako hudo leto za društvo, ki je moralo prestati nevarno krizo. Vsled diferenc s prejšnjim kapelnikom g. Poulo je namestil odbor novego kapelnika g. Jaklja, ki je pokazal srčno veselje in trud za zboljšanje godbe. Društvo je imelo pa tudi boj s finančnimi razmerami. Z veseljem konstatira govornik, da ljubljansko občinstvo rado podpira društvo. Največja njegova dobrotnioa je mestna občina ljubljanska, ki je darovala skupaj 2800 K. Prav iskreno se zahvali za to podporo obč. svetu, zlasti županu. Zahvali se tudi denarnim zavodom, ki so še ostali zvesti društvu, ter želi, da bi pristopili novi denarni zavodi. V Ljubljani je potrebna civilna godba. Zeli se, da bi društvena godba igrala v gledališču. Zdaj še ne kaže to. Govornik je mnenja, da bi se morebiti dati spraviti društveno godbo v stik z „Glas-beno Matico". Ko se je spomnil umrlih Članov, so se zborovalci vzdignili s sedežev. Končal je z željo, naj bi se zboljšalo gmotno stanje društva, kar bo imelo za posledico tudi zboljšanje godbe. K govoru predsednikovemu je omenil g. Pahor, da kapelnika ni tako hvaliti, ker nima takih zaslug za društvo, kakor jih je našteval predgovornik. Novih not se je nakupilo samo za kakih 20 K. Nato je poročal tajnik g. Cadež o delovanju društva od zadnjega obč. zbora, ki je bil 19. oktobra 1906. Godba šteje 19 angažiranih mož s kapelnikom vred. Spopolni se z 2 ali 3 domačiui. Podpornikov je 000, ki plačujejo po krono na mesec, so pa tudi taki, ki plačajo letne podpore Odbor je imel 17 sej. Na lanskem občnem zboru sproženi simfonični koncert se ni priredil, ker se godci niso hoteli pokoriti, dasi je bilo vse potrebno pripravljeno. Zato je s 15. aprilom odpovedal odbor vsem godcem na Mdnevno odpoved. Večina godcev je prosila nazaj, ki je bila tudi sprejeta, najboljše moči so pa odšle. Kljub pozivu po listih ni bilo dobiti dobrih moči in so se oglašale le slabe. Vendar je godba častno prestala to krizo, ker so se vršile vse napovedane prireditve. Vsled nanovo angažiranih moči se bo godba spopolnila. Godba je bila v Ribnici, Škof ji Loki, Kranju in Logatcu, pri sokolskih slavnostih v Kranju, Ribnici in Domžalah, pri veselici na Uncu ter pri učiteljski skupščini v Radovljici. V Ljubljani je bilo 100 plačanih koncertov, 46 društvenih, 6 koncertov s plesom, 18 plesov, 1 mirozov, 11 koncertov na ledu, 11 p ogrebnih sprevodov in 6 sprevodov, oziroma  obhodov. Društveni
podporniki so bih razen imenovanih rednih 600: mestna občina ljubljanska (2400 K redne letne podpore in 400 K izredne), glavna slov. posojilnica (100 K), kmetska posojilnica (50 K), obrtno pomožno društvo (20 K), splošno kreditno društvo (20 K), pokojni Laiblin (oporočeno 180 K), g. Mejač (ob svoji 501etnici 100 K). Društvo je poslalo na predsedstvo poslanske zbornice peticijo za slovensko vseučilišče. Blagajniško poročilo je podal tudi g. Cadež, ki je poleg predsednika opravljal prav vse posle v društvu, dasi je bilo vsega skupaj 9 odbornikov! Dohodkov je bilo 23.177 K 36 v (med tem od mesta 2800 K, 197 koncertov je neslo 11588 K 14 v, Članarina 7755 K 60 v), stroškov pa 23 058 K 85 v, (med temi za angažiranje godcev 16 369 K 62 v, pomožni godci 676 K 28 v, kapelniku 1680 K, honorarji 3287 K 98 v). Kot preglednik računov je poročal g. Pahor, ki je dejal, da ne more podpisati pred loženih računov, ker manjka nekaj prilog, dasi je prepričan, da je gosp. Cadež vestno zabeležil vse. Zahteva, da se koncerti vrše s sporedom. Kritizira, da se je plačevalo marsikaj po nepotrebnem godcem in kapelniku. Naj se odpravi honorar in naj
se zvišajo plače. G. Korošec pojasni, da ima društvo pogodbo z godci glede honorarja. Odboru se je nato dal ab80lutorij in se je novemu od-boru položilo na srce, da uvažuje nasvete Pahorjeve. Pri volitvah, ki so se vršile po listkih, sta dobila za predsednika gg. Pahor in dr. Kokalj enako število glasov, pri ožji volitvi je bil pa izvoljen g. Pahor. V odbor so bili izvoljeni gg.: Č a d e Ž, Drachsler, Golob, Hubad, Rohrmann, Trnkoozv, Turk in Via oh; preglednika računov sta gg. Vasic in Vrtove o. Kar je bilo navzočih odbornikov, so izjavili, da ne sprejmejo mandatov, vendar so se dali pregovoriti, da bodo izvrševali
svoje funkcije do izregnega občnega zbora, ki se ima sklicati v kratkem. Tudi g. Pahor, ki je pred volitvyo demonstrativno odšel, je izjavil, da ne sprejme predsedniškega mesta. Pri slučajnostih se je govorilo, kako bi zboljšale razmere pri godbi. Gotovi ljudje v Ljubljani se prav po vaško pritožujejo, da priredi godba premalo „capfenštrajhov". Naj prihajajo na društvene koncerte, pa bodo večkrat slišali godbo.
Umrl je dne 2. oktobra t. 1. v So vodni pri Celju upokojeni stotnik in hišni posestnik Teodor A g r i-k o 1 a, hipne smrti v 65. letu svoje dobe. Zadela ga je kap. Bil je obče priljubljen.
Izginil je iz Celja, kakor se nam poroča, lOletni deček, učenec 5. razreda mestne deške šole, Robert R e t e r, sin poslovodje spedicijske tvrdke P e 11 e. Pogrešajo ga od 18. septembra t. 1. Deček je bil zelo „brumen" ter je kar po cele ure tičal po cerkvah. Zdaj ga iščejo potom mestnega urada.
Nov vodovoda V Št. Petru na Krasu nameravajo zgraditi vodovod in sioer ga otvorijo že prihodnjo pomlad.
Nemške posili-šole med Slovenci. Kako so take šole odveč med Slovenci, se vidi v Vojniku, kjer so letos v prvi razred vstopili celi štirje učenci 1 Naši ljudje so se začeli zavedati, kaj je prav in kaj ne, katera šola je mladini v korist in katera v škodo. Slovenska Šola v Vojniku je vsa prenapolnjena in se je letos razširila v Šestrazrednico.
Violinski virtuoz Fran On-d iček koncertira dne 26. oktobra v Gorici.
Krojači v Gorici so sklenili zvišati cene oblekam.
Strela je ubila v Bukovici na Goriškem kmeta Ivana Krpana, ko je stal med vežaimi vrati.
Poroka. V soboto 5. t. m. se je v Trstu poročila gospica K 1 i z a Kersnikova z g. Vinkom C a r-melickim, trgovcem v Buenos Ayresu v Argentiniji. Nevesta je iz znane ljubljanske narodne rodbine Kersnikove in je bila pred leti ena najbolj marljivih sotrudnic pri raznih narodnih prireditvah. Čestitamo.
Ustrelil se je v Trstu ooletni G. Živi c, ker je bil mnenja, da je preveč na svetu.
Nevaren svak. 361etni slikar Ludvik Bertoni v Trstu je svoji svakinji večkrat grozil, da ji z nožem prereže vrat. Predvčerajšnjim je svojo grozno izpolnil. Rana ni nevarna. Napadalca so prijeli.
Osla SO nosili v Trstu potepuhi ter razgrajali po mestu. Ker ni bilo na noben način miru, je policija aretirala razgrajače, osla pa sekve-strirala.
Dijaški štrajk. V Zagrebu stavkajo dijaki stavbne šole. Zahtevajo, da se odstrani profesor K., ker ne zna hrvaščine! Doslej stavka samo tretji letnik, če bi jih vsled tega izključili, izstopijo tudi dijaki 2. in 4. letnika.
Pod vlak je skočil na Reki mestni dacarski uradnik Anton Per-p i č, ki ga je stroj vsega raztrgal.
Povodom  vročinske bolezni
(legarja) je podarila firma Henrik Mattoni večje število steklenic giess-hiiblske slatine za uboge bolnike v Postojni.
Bedasta šala. V noči od petka
na soboto je nastala pri železniškem prehodu v glavnem tivolskem drevoredu prava po vodenj. Tamkaj je namreč situviran požiralnik za odvajanje meteornih voda, ki prihajajo iz tivolskega gozda in s travnikov. Iz požiralnika, ki leži na železniškem svetu pri mostičku in je seveda odprt, je napeljan stranski kanal, po katerem se staka voda v kanal glavnega drevoreda. V rečeni noči se je pa na prav občuten način pokazalo, da je ta stranski kanal zamašen, zakaj voda je preplavila ves svet v okolici, ves travnik dež. odbora notri do Biei-weisove ceste in preplavila je tudi železniško progo. Preplavljenje je bilo toliko, da je bil onemogočen vstop v ondu ležeče vile in da so na železniški progi plavali celo železniški hlodi tako imenovani „sohwellerjia, Vlaki so vozili z najmanjšo hitrostjo, ki je mogoča in se ustavljali. Poklicani mestni inženir Prelovšek je dal napraviti odtok za silo in mestni delavci so se trudili skoro vso noč. da so to delo izvršili. V soboto zjutraj, ko se je konšatiralo. kje je zavira, je inženir Prelovšek dal ulomiti zgoraj omenjeni stranski kanal. In kaj se je našlo? V kanal je bila potisnjena — oela klop z naslonjalom in povrh še nekaj desk. Dokler je bilo malo vode, se je mogla še odtekati vzlic temu „jezu", ko pa je prišel v petek naliv, je postal odtok nemogoč in voda je preplavila vso okolico. Brez dvoma so si pijanoi dovolili bedasto šalo, da so odnesli kdo ve kje oelo klop in več desk in jih potlačili v kanal Taki pijanoi pač zaslužijo, da bi postali za nekaj časa gostje mestne „špeh-kamre".
Cinevatograpne-tneatre fran-cais na Turjaškem trgu (Katoliški dom) ima ta teden nastopni zanimivi program: 1. Romeo in Julija. 2. Govoreča pisma. 3. Sporni ado j a vila. 4. Masson in Forbes. 5. Sveže pobarvano. 6. Življenje pariških potepuhov. 7. Nemogoča ločitev. 8. Poslednja Čarovnica 9. Malomarni šolar. 10. Za kulisami. Ponovno opozarjamo na to izborno podjetje, ki stoji na vrhuncu svoje stroke in ki si sproti nabavlja vse najnovejše pridobitve na tem polju. Zlasti ta novi program bo brezdvom.no zadovoljil vsakega obiskovalca. V soboto nov spored.
K „Mariji Pomagal11 so hoteli
včeraj oditi Martin Novak, Mihael Mevžel in Matija Repše, pa so prišli v zapor. Vsi trije so se namreč hoteli odpeljati v Ameriko in se s tem hoteli odtegniti vojaški dolžnosti, a jih je pred odhodom prijel na juž-nem kolodvoru nadstražnik Kržan in jih ar eto val. Vsi trije so prvotno trdili, da gredo na božjo pot k Mariji Pomagaj na Brezje. Oddali so jih deželnemu sodišču.
Goljuf Po mestu se klati nek mlad, temno oblečen Človek z rjavim širokim klobukom in govori v hrvaškem narečju ter goljufa po trafikah in gostilnah že po znani metodi na ta način, da pri kupovanju pridrži svoj denar, potem pa, ko je preslepil stranko, da je dejala debel denar že v predal, vzame še odšteti drobiž. Kjer bi se pojavil, naj se ga ovadi policiji.
Delavsko gibanje Včeraj seje z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Hrvatov, 30 Macedoncev in 120 Bulgarov. Nazaj je prišlo pa 30, Macedonoev, iz Mallnitza pa 23. — V soboto je šlo v Ameriko 60 Macedoncev, 80 Hrvatov in 16 Slovencev, 100 Hrvatov je šlo pa v Bregenc.
Izgubljene in najdene reči.
Zasebni* g. Jakob Buh je izgubil zlat prstan. — Šolska učenka Justina Ra-stajgerjeva je izgubila črn dežnik. Krojaški pomočnik Fran Dragotin je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel do 12 K denarja. — Vajenec Makso Keržmano je našel srebrno uro z verižico. — Gospa Matilda Dežmanova je našla nikljast šČipalnik. — Zasebnica gospa Faturjeva je našla denarnica z manjšo svoto denarja. — Na južnem kolodvoru sta bile najdene, oziroma izgubljene dve ovratnici, deške hlače, očala in stara jopa.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. do 28. septembra 1907. Število novorojencev 12 (=16-6%0), umrlih 34 (=471 %0), med njimi je umrl za tifuzom 1, za j etiko 9, vsled mrtvo-uda 1, za različnimi boleznimi 23. Med njimi je bilo tujcev 13 (=382 °/0), iz zavodov 20 (=588%). Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za tifuzom 4, vsi v deželni bolnici, za vratico 1 oseba.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave   pred deželnim
sodiščem.
Konja je prodal gospodarju. Pri
zidarskem mojstru Gregorju Stanovnik u v Rožni dolini pri Viču je za delavcu vstopil 321etni Anton P o z n i k iz Kaplje ob Dravi doma. Ker je hlapec zapustil službo, je vozil sedaj Poznik mesto njega. Dne 19. avgusta mu je prišlo na misel, da l»i se prav lahko enega konja znebil. Gnal ga je s komatom vred v Ljubljano ter ga prodal tukajšnjemu konjskemu mesarju Smajhlu za 40 kron. Denar jo kmalu zapravil po raznih kremah. Kupčevalca je nalagal, dfl je konj last njegovega brata, ter dfl nni je ta naročil, naj ga proda. Ko ni bilo več denarja, izmislil si je drugo. Prišel je nekaj dni po tem dogodku k samici Ivani C e š n o v a r v Ko-lezijske ulice in ji pripovedoval, da je poslan iz hiralnice z naznanilom, da se je tam njen brat zadušil, in zahteval ') K za polepšanje pogreba. Radovoljno je Cešnovar dala zahtevano vsoto. A kako se je ta začudila, ko pride drugi dan brata kropit ter pa najde živega ? Spoznala je prekasno, da je bila žrtev sleparja. Pozuik ima 20 predkazni, bil je že tudi v blaznici. Tam so spoznali, da ni umobolan, pač pa epileptičen ter za presojo svojega ravnanja sposoben človek. Sodišče ga je obsodilo na 1 3 m e-se c e v težke ječe.
V prisilni delavnici se mu ni do-padlo. Tukajšnji prisil j enec Leopold W i ni m e r je delal z drugimi prisi-ljenei na Javorniku. Vedno je iskal prilike, kako bi pobegnil, končno se mu je pa to vendarle posrečilo. Prišel je preko Radovljice v Koritno. Pred to vasjo na samem je stala Valentina S t a r e t a šupa, katero je iz same hudobije zažgal. Poskušal je tudi Bernardov kozolec zapaliti, pa se mu ni posrečilo, ker je bilo v njem spravljeno vlažno seno. \Vimmer se je izjavil pred sodiščem, da je zato zanetil, ogenj, da bi iz prisilne delavnice prišel, ker je tam zelo slabo, in mu je mnogo ljubša ječa deželnega sodišča. Ker je bila škoda, povzročena po po-
žaru, le majhna, in ni bilo nikake nevarnosti za druge stavbe zaradi prevelike oddaljenosti, je bil obsojen Wimmer na 10 mesecev težke ječe.
Tatvina. Zaradi tatvine že večkrat kaznovani Lovrec Muha, delavec iz Gline, je Mariji Leveč na Opekarski cesti izmaknil kovčeg, v katerem se je nahajalo razen nekaj ženske obleke in perila tudi šolska spričevala. Kovčeg je skril pod neki grm v Mestnem logu, bluzo in perilo .')»- prodal po nekem Jožefu Metu-1 i n u , delavki Ani K a p u s na Glincah za 2 K. Muha se je pa tudi po ljubljanskem mestu brez opravka okoli klatil, čeravno mu je bil od 1. 1902. vsled sklepa mestnega magistrata za nedoločen čas vhod v mesto prepovedan. Prijet je bil z drugimi vlačugarji v Mestnem logu. Obsojen je bil na 8 m e s e c e v težke ječe.
Telefonsko (n brzojavne
oorocllD
Jesenice, 7. oktobra. Za začasnega komisarja v vodstvu občinskih poslov je imenovan Anton L u c k -m a n n. S tem pristranskim imenovanjem je pokazala vlada, da hoče, kakor povsod drugod, tudi na Jesenicah iti na roko Nemcem in jih podpirati v njih težnjah. Jesenice so docela slovenska občina, kjer je Nemcev neznatna peščica, ki pa vkljub temu hočejo imeti odločilno besedo v občinski upravi. Če bi vlada hotela nepristransko postopati, bi morala začasno vodstvo občinskih poslov poveriti enemu izmed pristašev obeh slovenskih strank, Imenovala pa je Nemca, ker ve. da se ji vsled nemško-klerikalne zveze v deželi ni bati nobenega odpora s strani klerikalcev. Da se je začasno vodstvo občinskih poslov na Jesenicah poverilo Nemcu, je torej sad klerikalno-neniške zveze.
Dunaj, 7. oktobra. Minister dr. Pacak se je vrnil iz Prage, kjer je bil navzoč pri seji izvrševal nega odbora mladočeške stranke, kjer se je razpravljalo o stališču stranke napram ministroma Pacaku inFoftu in napram vladi. Sklenilo se je, naj mla-dočeški poslanci podpirajo vlado sa-tedaj, če pokazala resno voljo ugoditi (Vškiin zahtevam.
Dunaj, 7. oktobra. Cesar sprejme jutri v posebni avdijenci ministrska predsednika barona B e c k.a in dr. W ekerleja. Ob prihodu španskega kralja pride cesar na Dunaj, da ga sprejme v svoji prestolnici.
Dunaj, 7. oktobra. Iz zanesljivega vira se poroča, da se državni zbor zanesljivo snide v torek 15. t. m. Vlada predloži baje nagodbeni operat parlamentu že takoj v drugi seji.
Budimpešta, 7. oktobra. Avstrijski ministri ostanejo še danes tukaj. Danes popoldne so imeli obojestranski ministri skupno konferenco.
Budimpešta, 7. oktobra. Odrska korespondenca naglasa, da so poročila raznih listov o nagodbi netočna, oziroma da ne odgovarjajo resnici.
Budimpešta, 7. oktobra. Pri odkritju spomenika Lnjo>;i Kossutha v Stermenu je imel minister Kossutli govor, v katerem se je tudi dotaknil nagodbe. Naglašal je, da se je sklenila taka nagodba, ki bo zadovoljila tako Avstrijce, kakor Ogre.
Budimpešta, 7. oktobra. Državno pravdništvo toži soprogo poslanca Vlada radi ščuvanja proti madžarski narodnosti!
Cetinje, 7. oktobra. Vest, da je bil zavrntno umorjen vojvoda S a v a Plamerae, ni resnična.
Belgrad, 7. oktobra. Uradni U&i priobčnje kraljev ukaz. s katerim M sklicuje skupščina na dan 14 t. m.
Poslano.*
Protiizinva.
Z ozirom Da izjavo Valerije Ste-genSek v „Slovencu" z dne 2. septembra t 1. ponovim, da je imenovana g. Autona Vičiča res dolžila nenrav-nega dejanja, kar zamorem s pričami dokazati. ie je ona pri tem iemico govorila, jaz res ne morem kontrolirati, kakor ona ne more kontrol Tati mojega mi&lenja in namenov napram Vičiču.
Gotovo je to, da gornja izjava Valerije StegenSek ni sposobna g. Vi čiča oprati od obdoliitve imenovanke. A. Vičič bi imel temveč pri soduiji iskati zadoščenja od Val. Stegenšei.
0. £ccetto.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
VSi   1C Najboljši in od prvih
J avtoritet kakor tudi od
tisoč praktičnih zdravnikov domačih in tujih priporočna hrana za zdrave kakor tudi na črevesju obolele otroke in odrasle ljudi; ima veliko redilnih snovi,
Sospešuje razvoj miši-evja in kosti, uravnava prenavljanje in je z ozirom na porabo cena.
„Der liagllnf* jako poučna knjiga,
{e^dobiti brezplačno v prodajalnah ali pa pri v\ Kufeke, Dunaj I. 3
Umrli so v Ljubljani.
V deželni bolnici:
Dne 1. oktobra: Josip Pavšek, zavar uradnik. 46 let. Kap. — Gabrijel Roš, nat 89 let. Menirgitis chron.
Dne 2. oktobra: Valentin Vide, dnin, 71 let. Enteritis Marasmus.
Dne 3. oktobra: Jožefa Slabina, mest, uboga. 61 let. Kap.
Sorzna poročil**
Ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljani'
Uradni kurai dun. bon« 7. oktobra !U07.
*fU "i«fska mta. . . . I 96 96 96 5 4fmVi9 srebrna renta . . . mL ivstr. kronska renta . . M« , zlata * . . 4*J, •grška kronska renta . mL . zlata cj, posojilo dež. Kranjske 4Vi*/i posojilo mesta Spljet
- - Zadar
mjm*U bos.-herc. železniško
posojilo 1902 . • . v*češka dež. banka k. •. 4% .      ,     ž. o.
•SN9*i. zast. pisma ga!, det.
hipotečne banke . . 4*h% pesi. kom. k. t. z
10*/, pr......
V,**, zast. pisma Innerst. hranilnice.....
mit9i9 isst. pisma ogr. eenv dež. hranilnice .   . .
fL*/t z. pis. ogr. hip. ban.
•♦^ obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
mf*fa* 0 obl. češke ind. banke #a^ prior. lok. želez. Trst-
Poreč .....
fL prior, dolenjskih žel. . mf9 prior. juž. žel. kup. V.1/
Dez>«
96 36 98 30 964^
116 2o 9330
110 80:
11040 99
I
98 40 96
96-60
98 tO 96 R(i
116-40 93 80
111-U9 31
110 6 J
ia>8
99 40
96*20 97-
99 — 100'.-
103 35 10435
97'r0   98 50
avstr. pos. za ž#l. p. e.
Srečk«.
Jrecice od 1. 1860V.  .   . .
od 1. 1864
tizske ......
zem. kred. I. emisije
-    II. -ogrske hip. banke . srbske a frs. 100-—
turške......
srečat« .  . .
Kreditne M • • .
taomoške , ■ • •
Krakovske a • . •
Ljubljanske m • . .
Avstr. rdeč. križa m . . .
0r    9    ,  .   . . .
Rudolfove ,    .  i .
Salcburške 9      .   . .
Dunajske kom.   m     .   . .
Dc'.niM.
^ine železnice . . . . . ■favne železnice, . . .
Avstr.-ogrske bančne de.r, . Avstr. kreditne banke    . .
Ogrske    . • •
Zimostenske     ,      . .
rVemogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan    .   .   «. .
Praške žel. ind. dr.  . . . fclma-Muranyi   .  .  . . Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe ceike sladkorne dr****
Vale*.
Č kr. čeki* • - . . Jb franki jK/ marKe
|#v«reigns.......
Marke ......
96 75 99 26
98 501
99 76
99 30 98^6 294-90 99 20
160
£52 50 144 50 274 270 50 244 -
99-184 75
80-60 I4b> -
90' i
90 50 63 51
16
86 50
63 -2 6-4SG —
97 76 100*26
9950
lv u 76
165 662
1780 645 764 140
; 727 612
1650 644
S63 464 145
•2 S
5
50
&Q
50
99 lb 296 90 100 26
151 70 256-50 148 60 280 — 277 — Ž5<>#— lOofO 18i> 75 28*60 455'— 88--96 50 67«50 48-28 50 74-— 214 —
£90*—
1K*6
19 15 tS 46 2397 117-40
96 8^ 2 53 41M
l?6'25 663 5C
179C- — 646 —
755-50 242- -
731--
613 —
2660 -545 50 264 50 468 — 147-
1141 18 17 2361 24-C5 1.7 60 96 — 2-54 6 -
Sitne
Pšenica
rž
Koruza Ores
ceno v Bud$rr
Dne 7 oktobra 1BC*. ToraJaB
za oktober za *C tf K 1147
„   april .   . „ 60  „    . 1216
„ oktober . .   . w nO   .. 9 9!
. maj 1908 .   .  m W , . 681
oktober . .   , , tO, t 7-70
10 t višje
Meteorolosično poročilo.
ieia* u*d morjem SC6.   Srednji cnonl U»k 736*0
m ta .3 a C (D B	Caa opazovanja	9tanje barometra v mm	s° s « H £	Vetrovi	Nebo
6 | 9. 6.1 7. sj. - jfl. »ep.		737 0 736 1 734 7	154 150 15 2	brezvetrno si. svzh. al. svzh.	oblačno dež dež
, 9. av. 7.J7. af. • |2. pop.		734 3 1 14-2 734 1 > 120 ( 733 9 | .68		b1. svzh. al. jug al. jzab.	oblačno megla del. jasno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 168cin 12*2°; norm.: 14'8° in 120 Padavina v   24 urah 28*5 mm in 37'1 mm.
Mlajšega dijaka
sprelme boljša rodbina brez otrok na dobro hrano in stanovanje.
Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 3418—1
64 8
Priporoča se, paziti na to znamenje, n žira no v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Letnik-u in v vseh lekarnah, večjih epecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Proda se takoj
lovska psica
prepeličarka
14 mesecev stara, po iako nizki eeni zaradi izgube lova. Več se izve v upravniStvu „Slov. Naroda". 3406-2
£okal
40 8 m2 v kraju, kjer so tedenski tržni duevi, veČ letnih sejmov, letovišče, Železniška postaja, c. kr. uradi, poleg župne cerkve, pripraven za trgovino, titijalko, fotograflčni atelije, urarstvo itd. se da pod ngodnimi pogoji takoj V najem. Ravnotaro se odda tudi pravica za trgovino z mešanim blagom.      VpraSauja pod „BodOČnOSt
60M, post. rest, Ljubljana. 3403-2
6
v I. nadstropju v Knaflovih ulicah it. b, obstoječe iz 4 sob, predsobe, kopalne sobe in pripadki se odda za november 1907 ali pa aa februar 1908.
Natančneje se izve v upravnišUu „Narodne tiskarne" v Ljubljani. 3417 1
Dijaki
ali gospodične
se sprejmejo
v boljši družini  pod prav ugodnimi pogoji na dobro hrano in lopo stanovanje v zdravi legi   Na razpolago je tudi klavir. 2880—14
Mestni trg 25, I. nadstropje.
JViUSgraveja originane irske peči
Najboljše in najbolj hranljive
trajnogorilne peči.
Izredno dobro kurilnost. Cenovniki zastonj.
CHR. GARMS Podmokli (Bodenbach)
tvornica za železne p« t L
32*5 rV
Tvomiška zaloga pri Izubijani.
lodnlkov trg  &*>. S.
še bogata! — Se priporočam s spoštovanjem
3373—3 ii
■V
Ker je|moja zaloga za jesensko in zimsko sezono z najnovejšo in najele-gantnejšo konfekcijo za gospode , dame, dečke in deklice popolnoma izbrana, zato si
usojam p, n. ol)-činstsvo povabiti za nakup, dokler je zaloga
0. Bernatovič.
Štev. 230/pr.
3419—1
IS
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je podeliti
službo pristava.
S to službo so zvezani prejemki: letna plača 22C0 K ter prosto stanovanje.
Prosilci naj dokažejo poleg potrebnih znanosti v kmetijstvu in zlasti tudi usposobljenost za pouk v vinarstva in sadjarstvu.
Prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim listom, z domovnico, z izpričevali v strokovni usposobljenosti ter z dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi je predložiti
do 1. novembra t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru.
Prosilci, ki so že v kaki javni službi, imajo svoje prošnje predložiti službenim potom.
od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 7. oatobra 1907.
■ _ I       ■ ■    . ■ — . *ma* *a-* «^» *m^mmm^mmmmm •^■■^•■^"a* V"VW mm%\ mmm^ 'mmf mmmf 'mmf V
^^>^*»^^i^^|^^^^^^i^^i^Tii^^^^ ^^^^^^i ^^^^^^^^
>' X
Najcenejše in nalollfe kurivo so>;
i velenjski salonski hriireti s
1*m
3«
1000 kosov K 13- 500 kosou K r
• Lepa suha bukova drva S
in mehek ies za podnetivo
d  €>  1»  I   w m
3300—8
Si & C. Tauzher v Ljubljani, 3jE
Dunajska cesta štev. 47. Telefonska štev. 152. jj£
Prodajalka
ki M lohko soma vodila trsoulno
s moianim blagom na deželi,
Kavcijo se zahteva (OOO kron.
Viktor Škerlj, trgovec na Igu pri Ljubljani. 3400-2
Mlad, soliden
v trgovini z železom in špecerijo
dobro   izurjen,   spreten  prodajalec se
sprejme takoj. 341c—a
Ponudbe pod „Stalno" na uprav.
nSlov. Naroda".
XXtJLlltttt*ttX±X±±lZ±i±XX±t
Kouorna
7Leon^
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30 osok torek, sredo, Četrtek
97 soboto In nedeljo 40
vso noč odprta.
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fanl Pogačnik. ._____J
SlužIš©
kurjača ali strojevodje
iiće izpraian strojevodja z dobrimi izpričevali. 3346-3
Franc Kokalj v Bistri, p. Borovnica.
Čevljarskega
3416
sprelme tako] Motel Oblak,
Kongresni trg štev. 6, Ljubljana-
usodno prilika za dobrega
krojača
le v nekem mestu na Dolenjskem.
Vež pove upravniStvo ^Slovenskega Naroda-. 3415—1
-KI
Jšče se izboren
0**
no klavir
za kinematograf „Edison".
Dobra mesečna plaSa.
Oglasiti se je pri gospodični pri blagajni ob časa predstav. * *
Ces. kr. avstrijske    $j|f    državne železnice.
Izvod iz voznega reda
Veljaven od dne 1, oktobra 1907. leta.
Odnod u LJubljane Int. ieLs
7'05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst,
c.kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago,
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*OB predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
11-40) predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
1- oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
B.46 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7*lO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica|drž. žeL, Trst drž. žel.. Beljak juž. žel., (Čez Podrožčico).
Odhod lz Llubllane dri. kolodvor:
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik ioco ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
Dohod v LJubljano Jut. tel.:
«■88 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž.
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. iimo predpoldne.  Osebni vlak   iz Prage,
Celovca, Beljaka juž. žel , čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak 'iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4.-36   popoldne.  Osebni   vlak iz Beljaka
juž. žel, Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. Jesenic.
g-so zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja,Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
iioo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v LJubljano dri. kolodvor:
©•46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
IO-B9 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika, zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. wo ponoči. Osebni vlak iz Kamnika (Samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu,
Pozorl
Priporočam preč. duhovščini in  slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
in vseh vrst marmorja in pa
nagrobne okvire
prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbenska dela. Zaradi preselitve obrti prodajam
nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem 3118—3
kamnosek Ignacij Čamernik kamnosek
pomenskega ulice šUv. 26 v CjubljanL |
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12 -114
Podraimlea t SPUSTU.
SMtarlert milo« it !•
Fodruinica v CELOVCU.
sprejema vloge na knjižice In tekočI raSun ter jih obrestuje
===== od dne vloge do dne dviga po 418%- =====
Sestal davek plača baafca
Bentnl davek plača banka sama.
Iadajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pnstoslemšek.
Laatnina in tisk .Narodne tiskar ne*.
7533
33
17
CX