LetoUCOL. *L m . L)a»l)ana, sreda JtS. avgasta 193» /€mm DIb I*— ^^^^^^^^ ^— ' "_ ■ -------------~~ -77- ------------------~—■—■------------------------ "^—^^ ----------------------■---------------------------------------------------- ^■^ ^^a^ ^B a^T ■■ b^^^I ■■ ^^a^ a^r ^H a^r ^^B a^^^^B ^^B bb ^^Ba^r l ^^v • ^H ^^^^B ^^^ ^^B ^§^ ^^| ^L ^^a^ a^r fl B ^^B a^^^B bb ■■ ^^^B bm ^^B a^^^B a« ^B ^aV ^^B ^^^B ^^^^B ^^^B ^B ^B ^B ^B * I ^^^B ^a\ ^^^B ^^^h ^^B B ^fl ^^^^B ^B ^^^B fl ^^^^B ^^^^B ^^^^B ^^^^B ^^^B ^B rrst & Đto 2, do MO vrat A Dta 2J50, od 100 do 800 mt A Din S. vecji tnaerat) petit vrsta DId 4^-s Popast po dogovoru, tneoratm davek poaebej. — >StovenaJQ Narod« velja mesečno v Jtogoflknrtjl Dio 12*. sa Inozemstvo Dtn 25* Rokopisi as oe vračajo UREDNIŠTVO iS tJPRAVNMTVO LJUBLJANA. SaaOlJe** ottea Stev. a. Telefon: 81-22. 81-23. 21-24. 81-29 tn Sl-26 Podrotalee: MARIBOR 8troasmayerjeva 8b — NOVO MESTO. L.jut>ijan*K* c telefon BL 26. — CELJBj: celjsko nređniitvo: Stioasmajerjeva unos 1. telefon st. 6a, podružnica oprave: Kooenova uUca 2, telefon it- 120. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnica v LJubljani ti 10.351 Ta narod je lahko ponosen na svoje morje rako je baje izjavil angleški kralj na vožnji po Jadranskem morja Novinarji so zbegani in obupani (ttbeuik se je včeraj znova vrnil v svoje normalno življenje, samo na nekaterih poslopjrih še vihrajo zastave- Zanima -nje za an£le.škeqa kralja se pa seveda ie nI poleg. lo. Vse govori o viaCBtera gos^u, vse ugiba ali so bo še vrnil v Šibenik. To. da se je jahta Nahlin pO szletu do Hvara vrnila in ostala čez noč v zalivu Ta jer pri Dolgem otoku navda je Sibenadane z upa nje4n. da se angleška krali še povrne v Šibenik, AnglPški novinarji, k so prispHi v Dalmacijo, spremljajo kraljevo potovanje z največjo pozor-nostjjo. 7-e v ponedeljek so odpotovali iz Šibenik t v Solit, ker so mfatili, d> prispe kralj tia sil da se bo vsaj mudil v bližini. Tada vozli] se je samo rr.t-rpo otoka Sol te, krcn'] jc n-a odprto niorje in so zvečer vrnil h Korrnat-skim otokom. Ce se bo kralj vrnil v ta del morja, se bodo najbrž tutl angleški novin-irji vrnil: v Šibenik. Spremljanje kralj« ie za novinarje z»e_ Lo te/ka n«!oga. Jahta N^hlin ie najhitrejša na svetu, smer so pa določa kakor pač nanese. Samo srečno naključje lahko priskoči novlnarjoni ne poroo«^. da naidejto kra Ijcvsko jahto, drtig-ače je pa ne morejo spremljat kakor so upali- Vso ka- 2°, da se mnogi tudi za ved«a;o, da drugače ni mornar, č«3 si hoče kralj res odpočnrti. Naše oblasti so seveda obveščene o smeri vo/nje kraljevske jahte, kar pa mora ostati stfpooo ta*jno. Edino od mornarjev se zve tu pa tam kaj in od potnikov, ki so videli kraljevsko jahto. Vsaka najmanjša vest se šrri z nevericitno brziino^ V pone-deliek zvečer se je razširila vest, da *»e jf* kratjovska jahta 7~itsidraila v za licu Dolge. ga otoka in včeraj d-opo]dne so se odpeljale cole skupi oe -novinarjev za njo Neika+eri so poskušati dobiti tud v Šibenik11 35 naših in tujih novinarjev ter fotoreporter jev. Tele fon skr ri^oovorp «o i»noli z vsem srvetom. Vse proge so bile od jutra do veče_ ra zasedene, posebno z Londonom. Za eno telefonsko poročilo v London je plačal novi_ nar nad 5000 Din. Nad 1000 t>in je P& stfa-lo več telefonskih pogovorov. Sestanek z grškim kraljem? Angleški listi še vedno obširno opisujejo lepoto DaVnacije v zvezi s potovanjem angleškega kralja. Včerajšnji večerni »Evening Standard« priobčuje colo stran obsegajoč članek pod naslovom »Dalmacija, dežela po. čitnic in oddiha«^ Dopisnik »Dailv Telegrapha« poroča iz Šibenika, da se kralj ne bo vozil po dalmatinski obaili po določenem načrtu. Ktalj se zanima zlasti za življenje dalmatinskih ribičev in zatfo se bo najbrže ustavljal v bližini otokov, kjer inV mnopa r:bičev, in kjer "s*» bo lahko brez vsakih ceremonij sezna z njihovim žuvljcn> ..i » -w ajsn;i londonski listi pa poročajo, da se bo kralj Edvard VIII na Krfu sestal z grškim kraljem Jurijem. VIII. med pogovorom s kapitanom jahte >Nahlini: Dovlejem: _; To je eno najlepših morij na svei«! Kralj* je bil prijetno presenečen, ko Je erečaval na otočkih ribiče. ki obvladajo precej dobro angleščino, ker so bili v mladih letih mornari i ali pa eo delali v ameriških in angleških rudnikih v Avstraliji. Krali se je s svojim spremstvom v zalivu Tr.jer tudi konal in lovil ribe. V bližini tega zaliva *je ribiška naselbina Sali. do katero se lahko pride famo Novosti« je na svojem poletu nad Komatskimi otoki, kjer se je večkrvt spustil na morje govoril z ribiči, ki so videli jahto >ftanlin< in angleška rušilca. Večina ni vodHa kdo je na jahti. Zjutraj prodno je jahta odplnla iz zaliva Tajar je kralj ponovno povabil na razgovor komandanta rušilra Graftona, da se je domenil z njim v prisotnoeati pnvnljnitka jahte o nadaljtii poti. Kapotan Dovlo se ni še nikoli vozil po na^em morju. Krali s posadko jahte zelo ljubeznivo občuje. Olavno zalogo hrano je vzela jahta že na Malti, v Sihoriiku jo je pa eamo izpopolnila. Kralj je imel 8 svojim spremstvom v ponedeijok zvečer za večerjo ribe iz našega morja. Kuhar na jahti -e dovršil kuharsko šolo v Londonu in je ^don najboljših kuharjev na svetu- Med popoldanskim počitkom sedi kra'j najraje v družbi svojih spremljevalcev na krovu jaht*-Sam ekliri za svojo udobnost in navadno si poftavi tudi sam na«*anja? tam, kjer mu nairolj ueraja. Prisrčen sprejem na Rabu Rab, 12. avpnista. Kraljevska jahta »Nahlin« je smoći ob 16.15 prs^peta v bližino Barbara in se tam usjdra'a. KmaHi ie pri.-tal ob Rsbu motorni čoln, iz kate rfga. je ?zstop;l Nj. Vel. ang-kžki kralj Edvard VTTT. v spremstvu treh dam M treh gospodov. Vsi so bfi oblfč>ni v lahka, navadna poletna oblačila. Čeprav je pTi-spel v"sok I g^9t fe'sto n epolčavovano-jpe \a tajkoj zbralo v ori^taniS^u prebivalstvo Raba in veika množica tujcev, ki so ga navdu^no pozdravili. Vse mestece Re je takoj o>kra:s.;.lo z držav-nimi zastavami. Sp»onta«ie o\racije in nenavaden topel 3pa*e>em sta angleSkega kralja preseneti la in razveselila. Sresk mu načelniku in svoji okolici je opetovano izrajsll fvoje zadovoljstvo « tako prisrčnim sprejemom. Obenem je prosil £rei=dcegs na^einika, naj ba ae prebivailsitvo ra^lo in se vrnilo k svojim opravkom- kar se je takoj zg'odilo. Med neprestanimi vzklikanjem je kralj Edvard VUI. ssapu-stil obalo in s? s svojim spremstvom napot'1 v prvo glavno Ulico Raba, nato pa je rds«*l na sprehaja lišče, kjer je ostal nekaj časa in užival prirodne lepote naše obale in občudoval davne razglede. Odtod se je vrnil v glavno uliro in stopi1 v neko trgovino, kjer je stekel srajco in poizkusil majico, nato pa poskusil drucio; ker se mu je dopadla. jo je kupil. Simpatični visoki potnik ee je nato pojavil na ulici s majico čez roko in stopil tudi v druge trgovine. V neki trgovini je zahteval. naj mu pokažejo naše narodne noše, N-? du hi čakal, da mu jih vee pokažejo, je zajeda} lutke v narodni nosi in takoj kupil tri, ter jih poklonil damam. Č*ez nekaj časa se jo kralj Edvard vrnil na obalo, kjer se je zahvalil sreskemu načelniku za pozornost in ea prosil, naj se zahvali prebivalstvu v njegovem imenu za izraze simpatii in pozdrav^. Okrog 1£. ure se je mo.orni čoln z angleškim kralje.n in njegovim spremstvom oddcljil od obalo in odplul k jahti, ki je no^oj oslala v modrih vodah Raba, ni pa znano, kam Ik> kreni'a danes in katere kraje bo iznenadila in razveselila s svojim visokim sos tom. Svetovni učiteljski kongres zakfitsten Beograd. 12. avgusta, p V Z. nevi se je J včeTaj zaključil ifetotui n t. lis-ki kongres. Jugros'ovenr.ko uubro\-niku svet~vni kon. | grC3 žena Na kongres prid? OStrOfj 400 dV&g-atnj -z raznih držav. Ti kongrr^i *e vršijit snsfen peto eto. Sirotnakova nesreča Beograd. 12 avjr.s'p p. V h itkei Kne-i'vca je oriontski ekspresni vla^ povozil si-romasnega kme'a Djurdjana Vujićića. Vujčić je bil gluhonem in si je sredJ tratoic poskušaj vžgali cigareto, ko ga je vlak podfl na tla im razmesarii. Napetost med Anglifo in Italijo ponehala London. 12 avgust;«. .V\. P<> poročilu iz Adena se je tamkaj vkrcal 12 angleški polk lahkega topniatva in 41. bataljon težkega topništva Gete se vrn«jo v Aa. . giijo^lccr je nap^tort zaradi italijanske- I abesmskoga spora ponehala. Uporniki že računajo s porazom? General Liano M si rad zavaroval za primer poraza zvezo s Portugalsko Cordova, 12. avgusta. A A. (Ha vas) Čete generab Queipa de Uano so te dni osredotočile vse svoje napore na pokrajino Ra-dajoz, da hi tako presekali zveze Madrida g portugalsko mejo. V«e druge akrjje po zaenkrat stopile v ozadje.. V nekaterih krogih mislijo, da gTe generalu de Llanu za to. da si za primer uporniškega neuspeha zavaruje varno zvezo g Pnrtuga-lsko. Nov uspeh vladnih čet Madrid, 12. avgusta. AA. (Bavas) El Sol objavlja izjavo levičarskega poslanca iz Ovieda. da so delavski oddelki zavzeli Lu-gonez pri Oviedu. Dva uporniška generala pred sodiičent Barcelona, 12. avgusta AA. (Havas) \a današnji razpravi vojaškega sodišča proti generalu Godedu in Zurieli, ki ee je vrnila v veliki dvorani na parniku ^Urugvaji, so najprvo preČitali obtožnico, ki očita obtožencema, da sta sodelovala z oficirji tukajšnja garnizije pri zaroti proti državi. Razpravi pri<=iOfiivujejo tudi novinarji, miličniki in mornarji. Po zadnjih vesteh iKis'ta generala jutri zjutraj ustreljena. General Goded ie na razpravi miren in ne kaže nobenega strahu pred morebitno smrtno kaznijo. General Zuriela pa ie vidno razburjen. Madrid, 12. avgusta. AA. (Ha vas) S noč i se je sestal ministrski svet. Seja je trajala do dveh zjutraj. Trde, da so ministri sklenili, da ne bodo predložili generala Godeda in Buriele predsedniku republike v pomilostitev. Smrtna kazen, ki jo je izreklo vojaško aodnšce v Barceloni, bo po vsej priliki danes izvršena. Lizbona. 12. avgusta- AA. Radii>ski klub poroča: Pokrajinska junta v BuTgosu je iz- javila, da bo odrodnla, naj us»tidc vse aktivne oficirje z vladne strani, ki sn fih ujeln uporrrilkn, če ne odlede smrtne kaz-ni nad generalom Gode*dr«Ti m Burielom Uporniška letala na delu IJzbona, 12. avgusta. AA. (Havaa) Po poroCnlu iz Burgosa je 19 ur»orni*kih letal bombardiralo vladne postojanke pri Somo-sierri. Vladne čete ao imele ogromne Izgube. Ove vladni letali sta bili sestreljeni. Kolona generala Pona je zavzHa Ran Rafael. Komunisti ao v zavzetih krajih atrasno divjali. Sevilla, 12. avgusta. AA. (Havas) Semkaj sta prispeli dve letali, ki sta se doslej borili na vladni strani. Stavili sta se uporniški vladi na razpoloženje. Uporniki prodiralo Lizbona, 12. avguata. A A. < Havas» Tukajšnji radijski klub poroča., da je kolona, ki jo vodi polkovnik Belo, zavzela Guada-lajar, ki leži 55 km od Madrida. Sestreljeno vladno letalo Lizbona, 12. avg. A A- »l>i«ro de.l Lisboa« priobču>e vest, da je neko vladno iotalo bombardira lo A vrlo. Uporniške letalske »le »o takoj za si ^dovatle vladmo legalo in ga v bi i žki i SarnosieTTe s esifrelitl e. Zmaga upornikov Lizbona, 12. avguste. AA. (Havas) Tukajšnji rad.'ijp*ri k+ub pnrooa, d»a je oddelek ma>orja Estejrma premagal vledn-i oddelek. ki je biteil iz iMadrida v Badajoz. na pomoč tamošnjirn -vtad-n+m ^prtj»m Z vHdn*' s.rr«ni je padlo v Ki+ki Q"^> mož. Majoer Esteiofl je pri tej penfcl 7ap!enil vf»l;kn količino vo|jme_ ga marfe-rij Nevtralna akcija bo uspela Francoski predlog o nevmeSavan}u v ipanako državljansko vojno je Ml v splošnem sprejet simpatično London, 12. avgusta* n. Ix>rdd Halifax b« je včeraj zopet \-rnil \z Yorkshi«ia, ker ie postala njegova začasna navzočnost v zu-nanjem inanrivtrstvu nujno potrebna. V zu-narujeni minisitrstvu spremljajo stremljenja franoosike vlade, da bi se dosegel mednarodni dogovor g>iede zadržanja vlad na pram Španiji, z veKiikim zan"manjieim in s 4op>lo simp^tiro. Splošn> se domneva, da ie zaradi minskih zagotovil napetost anat-no populi7a. čeprav se vedno ni jasno, kikšno sital^šče bo zavzela Ttaliija. Pariz, 12. argusla. A A. (Havas) I>3fiašn>i listi omenjajo z zadovoljstvom dosedanj* odgovore na francoski predlog o nevtralno. sti do Span'je in prihajajo do sklepa, da francoska akoja dobro uspeva. »Petit PaT« -" ■-'-' 4l '*» nemški odgovor v glavnrm dober. Naii vladni kr-pravi list. s a .; -^ ugodno znamenje obzirnost, s kitero sprejema N«nčin to vprašanje. Rusija ni stavila nobenega pridržka Pariz, 11\ avgusta, AA. B selilo francoskega predloga o neposeganju v Španijo, so poslali ne samo n**posre.dno prizadetim dr- žavam, temveč tudi druguan. v prm Tirat« Zedttijenim državam. V tuka/snii f>oiitvćmh kro0nh maiija d« tudi sovjetski odgovor ne vsebuie nobenem« nracekiega pridržka. Slovjetski adgoror od-klanija samo uvodno utemcftjatev francoskega tiredhotfa, češ, da ni treba pojmnjeivaAi pobud za oe^itrainoat ker Ki taka iatemerji„ tev lahko povzročile aamo nove —p—i % Ri mom m BaasHBHk Bim in Berlin vodita skupno akcijo London, 12. avgusta. AA. O dr£avlja.o»ki vojni v Spajvijii piee *Oaafty Exjprea« mod drugrrm, da bi ae zmanjaaaa nev«cnrwt spioš. nih zapleti laiev, če taspne ne ho v ftna«i p intervenirala. Na dvoma, da »e bodo todi druge države ravnale no pom«r« Vokike Britanije- Požar. Iri ?e «bruihr«l v ^p*nriii, bo počasi ogaeoil. ker Apanoi ne bodo mogli avo>ih notranjih sporov zevieči v neskončnost. ATtvns Chronieie« smaira, da pomeni ita-|aja—|aj odgovor v biribru nmietanek. vendar je pa njegova vrednost sporna, ker Francija ne more dobiri od Nemčiie vseh jamstev, da ne bo dobarvljaia upornškom orožja. Vse kaže, da vodite Rim m Bortin skupno aicciio, da pridobrirta na čaau. Zopet težka nesreča Ljubl>ana, iJ. avgusta Na Tržaški cesti se vrste prometne nesreče kar druga za drugo. Pred tedni smo beležili serijo kolesarskih karambolov, nato je sledila huda nesreča banovinskega avtomobila, ki se je zaletel izogib*)oč se tramvajskim vozovom v železen drog. preskoči na hodnik ter podrl in hudo poškodoval dve ženski- Dva dni pozneje »e je skoraj ubila pred staro milarno kolesarka Cadežev* iz Vnan)ih goric. Ta še leži v bolnici z narnto lobanjo m drugimi poškod barni, a že je snoći prav na istem mestu prišlo do nove nesreče- Z Vič« proti mestu se je vozil okrog 1°. na motornem kolesu 33 letni poročnik Mi-lenko Markovi*, prideljen kolesarskemu ba taljonu v vojašnici vojvode M»išiča. Ko je pni vozil do mrilame, so mu prrvoziH nasproti kolesarji in pričeti so se drug drugemu izogibati. Pri tem je Merkovič m del ob tramvajski kandelaber in padel. Na pernoč so mu takoj prihrleVi Vjudje, ki so ga prenesli v bližnjo hišo. Markovič je trpel silne bolečine, kajti pri udarcu ob železni drog »i je razbil kost v kolenu. modno se je pa pobil tudi po životu in na glavi. Z GHnc so nemudoma telefonira Vi po reševat« avto, ki >e odpeljal čenega oficarja v vojaško boinioo. V bolnici so vojaški zdravniki ranjenca takoj operirali, vendar se zdi. da bo imet za vedno pokvarjeno nogo. Polet Levanevskega in Levčenka New V»rk, It avgusta. AA. (Havae) Ru«»ka letalca Levanjev«ki in I>»včenko flta pri* etala v Jeneu na Alia^ki. Avtobusna proga 8ti2na — Žužemberk Ba-naka uprava razšla.*a: Radi prestanka doaedanje pravice za izvrševanje obrta red-neg prevoza oseb z motornimi vozili na progi Stična Žužemberk se inteTeaenti za to progo vabijo, da vlože proanjo ta izdanje obrtnega dovo4ila po predpisu § 9n obrtnefra zakona in čl. 15 miniatrškega pra-vibuka z dne 16. maja lOftri. SI. 1. št. 369 do 15. septeanfrra. Borzna ooročila* INOZEMSKE BORZE CnrOk, 12. »vgueta, Beograd 7.-, Pariš 20.3*5, London. 15.406, New York S08.75. Broselj 5170, Mflaa 24.175, Amsterdam 206.35. Berlin 12S.40, Danaj m.-, Praga 1&6B, Variara 5Tj80» Bataresu SJtO. Strani »slovenski narod«, sred«, 12. *rgusta tvm. Sfar. 1« Kako so padale žrtve v Graškove mreže Ali ft Gra&fc edinstven tip sleparja povojne dote, ali ft tndi Mm trte? razmer? Sodba o ttm bo izročena jutri opoldne Ljubljana. 13. avgusta. Rasprava mott Josipu Oralku Je trajala včeraj dopokke do 18. ure, nakar sa Je nadaljevala ob 16. url ter se Je zavlekla nato do 20. ure. Mestoma Je bila selo fttvahn* in burna, kar Je občinstvo ob vsaki priliki glasno protestiralo aH pa odobravalo po izjavah rasnih prte in zastopnikov. NA MAGIflMLABTU SO KUKU, DA GRE ZA PROSTO OBRT Grašek se je zadržal med vso razpravo Čudovito mirno. Poslušal je pazljivo isjave prte, ki jih je predsednik Brelih Oital skoraj 5 ur, ah pa je zamišljeno pregledoval svoje zapiske, ki jih je spisal v preiskovalnem zaporu. Na prvi strani teh zapiskov smo čitali napis >Moj zagovor. Z lepo šolsko pisavo so bile popisane vse strani tega zagovora, v katerega je Grašek med razpravo vpisoval nove podatke in sproti tudi računal. Ker so mu očitali, da je živel razkošno na račun žrtev, je Grašek pojasnil, da je bil operiran na želodcu in da sploh ne sme preveč kaditi in ne piti. Živeti je moral zelo solidno in skromno ter zase ni mnogo porabil. Predsednik: Ali se niste predstavljali kot premožen človek? Grašek: Ne, vsakemu sem rekel, da sloni kupčija na osebnem zaupanju in da imam pri knjižicah izgubo, da pa računam na druge večje kupčije za kritje primanjkljaja. Klic iz občinstva: Nič ni govoril o izgubi! Graškovi najboljši akviziterji so bili Ki-kel, Peterca, PočivavSek in Sachmeister. Dobivali so po 2% nominalne vrednosti. Predsednik: Zakaj niste prenehali kupčij s knjižicami, ko vam je policija to poslovanje prepovedala? GraSek: Policija je samo zahtevala, naj predložim dovoljenje za prekupčevanje, tega pa nisem potreboval, ker so mi na magistratu rekli, da gre za prosto obrt. MSUSANI SAMO BVE PRICI Na razpravi sta bili zaslišani samo dve priči, jn sicer posestnik iz Šiške Je rala Ciril in Urbas Ivana, šlo je za oderuško posojilo, ki so ga dobili od Graška Jerala, Zdešar in Hoja. Jerala ni mogel dobiti hitro posojila v denarnih zavodih, čeprav cenijo njegovo posestvo na milijon dinarjev. Posredovalec Klemene ga je peljal h Grašku. Efekt posojilne pogodbe je bil tak, da je Jerala dobil 2.500 Din, dolžan pa je ostal Grašku 4.800 Din. Hoja je dobil okoli 12.000 Din, dolžan je pa ostal 19.000 dinarjev. Grašek se je zagovarjal, da ni teh treh izkoriščal, ker so dobili takoj gotovino, ki je bila zanj »zelo draga«. Predsednik: Ta je pa lepa, kdor bi imel 100-000 in bi dajal taka posojila, bi bil v kratkem lahko milijonar! Hvala lepa za taka posojila! Glede poneverbe pri Hranilnici in posojilnici v Kamniku je Grašek tudi na razpravi priznal, da je napačno knjižil, ker si je pridržal denar, s katerim je plačal očetove dolgove. Ko so poneverbo odkrili, je dal zavodu zadolžnico in bil odpuščen iz službe. Dolg se je pa poravnal na račun odpravnine, ki bi jo moral dobiti. Posojilnica Graška ni ovadila ter ne trpi ikode. Sicer se je Grašek venomer zagovarjal, da ni imel prevarnega namena. Trdil je, da bi vse svoje obveze poravnal, če ga ne bi prehitela >višja sila«, namreč aretacija, še prej pa bolezen, zaradi katere je moral ob koncu lanskega leta v bolnišnico za več tednov. NISO FOrJOUE KNJIŽNICE S KNJIŽICAMI! Zasliševanje druge priče je predlagal dr. Kimovec, ki je zastopal Urbas Ivano kot zasebno udeleženko. Dr. Kimovec je oposoril senat, da glavni krivci ne sede na zatožni klopi. Vsi prekupčevalci z Graškom vred gotovo niso polnih svojih knjižnic s knjižicami, temveč »o jih prodajali naprej — velikim denarnim, zavodom, vse manipulacije zadnjih let s hranilnimi knjižicami kažejo, da so denarni zavodi samo zaradi tega zaščiteni, da se lažje majhni vlagatelji izkoriščajo. (Burno odobravanje med občinstvom!) Navedel je primer svoje klijentke s Praštediono v Zagrebu. Urbas Ivana je med jokom pojasnila, kako je zašla v stiake zaradi bolezni in krize, pa ji Praštediona ni dala več kot 100 Din na knjižico z 58.000 Din. Posredovalec Klemene ji je potem prodal knjižico Grašku. Dobila je le okoli 9.000, ostal Ji je dolžan 38.000 Din. Urbasova je tako izgubila vse svoje premoženje in je morala prodati svojo hišo. ZAKAJ IN KAKO SO aLi V MREŽE Predsednik Brelih je nato začel čitati izjave vseh oškodovancev. Malo jih je bilo med temi, ki so izjavili, da Grašek ni imel namena, da bi jih osleparil. Med oškodovanci so večinoma skromni varčevalci, kakor kmetje, kočarji, služkinje, vpokojenci in obrtniki. Nekaj je med njimi tudi profesorjev in advokatov, precej pa župnikov z dežele. Skoraj vsi so izjavili, da so denar nujno potrebovali. Ker ga v denarnih zavodih niso dobili, so bili veseli, ko so izvedeli za nekega Graška v Ljubljani, ki Kupuje knjižice celo po nominalni vrednosti na obroke. Nekaterim prodajalcem knjižic je Grašek obrazložil, kako trguje s knjižicami. Rekel je. da knjižice proda naprej ter se na ta način njegov denar desetkrat in se večkrat s-obrne«. Ker zasluzi samo 2 do 3%, krije izgubo z »obračanjem« denarja, tako da ima nazadnje le do 20% dobička. Marsikomu se je zdela ta kalkulacija verjetna in je svojo knjižico takoj izročil Gra-Iku »v obračanje«. Posebno in važno vlogo so iffrali v tej iferi Graškovi posredovalci. Hodili so po ieželi in nakupovali knjižice, v Ljubljani »o pa čakali na kmete kar na kolodvoru. Satve7.ili so prodajalcem, da je Grašek v j cveei s slovenskimi in hrvatskimi bankami ;er da je premožen človek. Ni nobenega ivoma da bo svoje obveanosti izpolnjeval. vlagatelji so zaman čakali na obroke. Ko •a je raivedelo. da so Grafika saprli. te >rijavil! policiji in orožnikom, kako jih je 3ra3ek osleparil. Neki posredovale« je spe-ocil prodajalcu, da so Graška zaprli in da Graftn od iefoeti potil iekriee. Obro- kov pa ne bo vso . , > — Prosim sa besedo! — ve Je oglasila mati nekega oškodovanca med občinstvom. Predsednik jo je zavrnil, na] m ne vmešava, nakar so naveott oškodovanci iafodr-njali, 6ee da so prišli po 5 ur daleč na razpravo, pa nimajo besede. Predsednik jim je zagrozil, da bo dal dvorano i »prasniti, kar pa godrnjanja med oškodovanci ni ostavilo. Nekateri so od£E iz Gaakove pisarne domov v prepričanju, da so vse dotlej lastniki knjižic, dokler ne bodo dobili izplačanih vseh obrokov. Nadležnim, ki §o hodili osebno po obroke v LJubljano z dežele je GraSek rekel, naj ne hodijo v Ljubljano, keT jim bo obroke pošiljal po pošti. V Ljubljano so seveda prišli zaradi te*ra, ker obrokov po pošti od nikoder ni bilo. Neki župnik je ie dve leti trgova] z Graškom in je zaradi tepa okoli 50 kmetov Iz njegovega kraja zaupalo svoje kn Jožice Grašku, Nokdo se je informiral na sodniji o Grašku. pa so mu povedali, da ne vedo nič slabega o njem. Nek' drugi župnik je dal Grašku 9 knjižic društva sv. Terezije. H je gradilo hiralnico. GraSek mu je ostal dolžan ttjfln* Din. Med oškodovanci v dvorani je sedel tudi neki župnik, ki je bil ob 14.000 Din. Večina prič je izjavila, da je ivedeia o GraSku iz Časopisov, mnogo jih je Izjavilo, da so zvedeli o Grašku pred cerkvijo pri razglasitvi GraSek je kmetom pokazal v pisarni tudi seznam knjižic, ki mu jih je prodal neki župnik. N da je vse že pla Cal. Zaradi tepa so mu vsi svoje knjižice zaupali. GRAŠKOVA »ZVEZA BANK« GraSek je izjavil, da ni tega rekel, samo seznam, da je morda kazal. Med občinstvom je zopet završalo: «Res je. res. tudi nam je o tem govoril!« Predsednik je zopet zagrozil, da bo dal dvorano izprazniti. Neki akviziter je nekega vlagatelja pregovoril na ta način, da mu je rekel, da ima Grašek »jrlažuto* v Kamniku in posestvo na Štajerskem ter da bo vse prej propadlo kot on. Zdaj je Se čas, da knjižico ugodno proda, drugi teden da bo njih cona le padla. Grašr-V be je na vse to smejal, kakor se je smejal pri vseh svojih izjavah z nekim čudnim smehom, ki kaže cinizem in no preveč tanko ve*t. Nekomu je sam Grašek pripovedoval, da je njegovo podjetje v nekakšni Zvezi bank in je zaradi te£a absolutno varno podjetje. Drugim je kazal knjižico z milijonsko vlogo ter s tem vzbudil pri njih zaupanje. Izjave vseh soosumljencev. to je vseb posredovalcev in akviziteTJev, ki so >deJaJi* zanj so zelo ugodne za Gradca. Vsi so seveda izjavili, da se ne čutijo krive in da so bili prepričani, da je Grašek pošten človek, ki nima sleparskih namenov. Okoli 19. ure so bile pročitane vse irjave ter ovadbe in predlogi oškodovancev. GraSkovo * pismo o glasu« pravi, da je na dobrem glasu in da nima premoženja. Izdala ga je občina v Kamniku, kjer je Grasek izvršil svoje prvo kažnjivo dejanje. Graške v kazenski list pa je še prazen. DRŽAVNI TOŽILEC ZA«TEVA NAJSTROŽJO KAZEN. Kakor so verižniki in spekulanti med vojno izkoriščali ljudstvo, je z zanosom poudaril v svojem govoru državni tožile^ Branko Goslar, tako so se pojavili tudi v povojni dobi sleparji in špekulanti, ki se hočejo obogatiti na račun najširših množic. Posebno pa so izrabili nekateri denarno stisko, ki Je nastala zadaja lata. Eden lakih je tudi obdolženec Grasek, ki ja poseben tip, ki ja na edinstven asčHn levil žrtve v svoja »reže. Te irtve to sani mari ljudje, ki so si s mido- <*nHanin nekaj denarja, pa so prisU ▼ Stisko, ker ga v -narnih aavodih niso motri i dvigniti. £a ob začetku svoje kariere al bil pošten ki re | slan. Potvosnl js knjige in poneveril denar Morai je iz službe in odprl je stojo pisarno Ko je bila denarna kriza na vrhuncu, je začel trgovati s hranilnimi knjižicami m se ponujal s pomočjo premetenih akviidterjev kot rešitelj bednim vlagateljem. Ni čudno, da so mu vlagatelji v bedi in stiski zaupali svoje knjižice! Mislili so. da imajo opravka i poštenim človekom. Tako so bili pa ob vse svoje prihranke, katerih ne bodo dobili več povrnjenih, kajti Graškov dolg znaša milijone. Vsako javno poslovanje mora biti pošteno ia reelno. GraSek pa niti knjisr ni vodil v redu in se je posrečilo med preiskavo s težavo zbrati podatke o njegrove« poslovanju, ki ni bilo samo Spekulativno, temveč" tudi prevarno. Zaradi tega je kažnjivo, ne glede na to. da njegova kalkulacija ni imela niti trohice realnosti, če bi še naprej kupoval knjižice bi bilo danes v dvorani 600 oškodovancev in ne samo 200 in njegov dol? bi znašal morda že 6 milijonov. Z njegovo aretacijo je bila preprečena še večja katastrofa, ki je zadela skromne vlagatelje. Računal je na inflacijo, kar se posebno kaže njegov prevaren namen. Nima niti pare premoženja, dolga pa okoli 50.000 IHn. Obrtema je izvrševal prevare. Razprava je pokazala, da jrre pri Grašku za edinstven primer probo izvršene prevare. Zato je treba Graška najstrožje kaznovati in mu tudi onemogočiti poslovanje v bodočnosti. Dokazano je, da je fcrabil denarno krizo, da bi se obogatil. Njegovo dejanje je torej težek zločin in m°ra hiti zaradi njega stropo kazno van. Klic iz občinstva: Obesite ga! Dr. Kimovec je v svojem j?ovoni nato zopet napadel denarne zavode, češ da so vedeli, od kosa kupujejo knjiiiee. Na zatožni klopi bi morali sedeti z Graškom tudi drugi, ki jih danes ni v sodni dvorani, ki pa so ravno tako odgovorni z.i v m* manipulacije in sleparije z vlojrami. Občinstvo je »prejelo izvajanja dr. Kimovca z burnim odobravanjem. Zastopnik zasebnega udeleženca Klemon-ca dr. Mikuletič jo prikazal Graftka kot žrtev razmer, ki naj bo sicer obsojen, toda imilo. Svoje akrobatske kupčije bi Graček morda res izpeljal, če bi ga ne aretirali. Po jrovoru dr. Mik ulet iea je občinstvo protestiralo z žvižgi in Miri. Gra&kov branilec ex offo dr. Vrtačnik je tr.di prikazal Graška kot žrtev razmer. Grašek je imel dober namen fn celo treznim trgovcem se je zdela njegova kalVulac/ja verjetna in pravilna. Polagoma bi se re^il s kasa kupčijami vseh obrokov. Pokazal je vsaj dobro voljo. (Smeh v dvorani). Krivi so pa nekateri na vifcjih mestih, ki so po nepotrebnem spravili denarne zavode v denarne fežkooe. Če bi Grašek ne zbolel in ne bi bil aretiran, bi poravnal vse svoje obveznosti. (KHei: Nagrado mu se dajte za uspeh!) Branilec je predlagal oprostitev obtoženca. Predsednik Brelih je nato razglasil, da bo sMba izrečena jutri v četrtek opoldne v dvorani štev. 79. Jesenice rasto in se modernizirajo Živahna gradbena sezona — Htte si grade veHjaam* neimoviti sloji Jesenice, 8. avgusta. Letošnja graaocua sezona je v polnem razmahu. Po nekaj letih hude gospodarske dopresije, ki je popolnoma zavrla gradbeno jriUmje, se je letos sprožila gradbena inicijativa posameznikov in tudi občine. Spričo stalnega in vedno naraščajočega dotoka novih nameščencev iz mest in drugih revirjev in delavcev s podeželja in spri eo vedno večjih potreb, ki jih prinaša razvoj industrije in čas, je razumljivo, da se morajo graditi hiše in izvrševati javna dela, da pridejo nove delovne moči do kruha in potrebnih stanovanj. Kaže, da bosta letos občina in tovarna vsaj deloma uresničili Široko zamišljeni gradbeni profrram. pa tudi zasebniki &e pripravljajo oziroma že grade svoje bise. da bodo v kolikor že niso do jeseni pod streho. Te dni bo mestna oboma dovršila pločnik ob Kralja Petra trgu ob Ruardovem trpu in Cojzovi cesti doli do Lukmanovega trga. S tem bo ta okolica veliko pridobila. saj se je ravno na tej oeeti vršil \edno največji vozovni a tudi osebni promet. Dalje je občina nasproti carinarnici napravila Škarpe in lepo ojrrajo na zemljišču gospe Ivanke Čopovo. Tam, kjer je pred loti stala stara in napol podrta Stefucova kovaČ-nica in kasneje pravo probije, je zdaj urejen lep vrt. V kratkem začne občina delati ojrrajo pred narodno šolo. Načrt za ogTajo .1? napravil me*tni inženjer g. Stanislav Peruzzi, dela pa so oddana stavbniku g*. Reerovcu in ključavničarju g. Ignaciju Maricu. V kratkem se začne kanalizirati Obrtniška ulica in graditi vodovod pod Meia-kljo. Dalje bo občina Se letos delno regulirala Savo v zgornjem toku mod Hrusieo in Jesenicami. V načrtu je ie letos odstranitev Stare ksplanije. temeljit« preureditev pokopališča, poprava kapelice, ureditev potov, naaaditev lepoticnega drevja itd. Tudi tovarna jo doloma začela izvajati | svoj gradbeni program. Dela na zgrradbi 1 impozantne Škarpe ob Cankarjevi cesti se bližajo koncu. Novo zgrajena tvornica za samotne izdelke pa je po malem že začela obratovati. Nasproti te tvornice na levi strani te ceste pa gradi tovarna dve veliki j hiši, v katerih bodo stanovanja za delavce. j Preurejajo tudi gospodarsko i«oslopje za Klinarjevo hišo. v kateri bo tudi več stanovanj. Na zgornjem koncu Jesenic ob Gospo-svetski cesti zgradi hišo g. Franc Čeme. v središču starih Jesenic pa je dvignila lastnica kavarne »Pariš« ga. Irena Gajekova to hišo za eno nadstropje, g. Franc Pavlin pa gradi za svojo hišo ob carinarnico veliko gospodarsko poslopje. Na trgu kralja Aleksandra in ob Prešernovi cesti je dala železniška uprava na zunaj renovirati svoje hiše. Ob tej cesti je g. Ciril Bajželj zgradil lično poslopje, v katerem kna mesnico in* hladilnico, nižje doli pa je k svoji hiši pri-zidal g. Mežik dvonadstropno hišo. v katere pritličju bodo veliki prostori za trgovino, kakršnih na Jesenicah še ni bilo. Ob Kralja Petra cesti je popolnoma dograjena vila carinskega posrednika g. Ante Stekorja in so se stranke in uradi že vselili v njo. Ta vila je po svoji zunanjosti ena najlepših na Jesenicah. Na Savskem nabrežju je zgradil enonadstropno hišo obč. uradnik g. Janko Smole j. Ob Ilirski ulici je popolnoma ureejna hiša g. Cirila Klinarja, poleg nje pa gradi hišo g. Andrej Jakelj. Ob Jadranski cesti so popolnoma gotove i bise tovarniških delavcev gg. Janema An-! denraMa, Antona Ravnika, Janeza Ravnika, Buseetti Elauterija. Begvsa Rudolfa, Boruta Viktorja. StebUja sVanoasa Ia MH-nariea Matija. Hiša Franceta Jeklarja se tu dvig* is tal, graditi pa bosta tu začela- gg. Ulčar Lojze in Lapajn« Jan«a. SK »Kovinar« si je na svojem igrišču Pod Meaakljo zgradil lepo leseno hšiico, v j kateri js oolačilnica aa športnika in ba sa orodje. Ko bo okrog tega prt ga Ifriana napravil ograjo ali zasadil ftlvo meje, bo U okolica g len na lepoti precej pridobila. Na zgornjem koncu Savskega nabrežja je bile ▼ zadnjem času prodanih osla vtala stavbnih parcel, na katerih si bodo novi lastniki v doglednom Času zgradili hfcea, V splosaiess sa ****** da fsad* po v**ai neimoviti ljudje, zlsssi lsw*rnsM delavci. To bile ae zgrajen* po večini t krvtvutv žulji, zato pravijo nekateri naselja Pod Me-žakljo Trplnaka ali 2-uljeva vas. Tu v tem okolju so bile poprej some tkale skoraj kol v Hercegovini aH v Crni gori, dan«3« pa so na tem terenu lopo bele hssiea, »redi mladega drevja, zelenjave in ros. Naša kukavica bo danes molčala Vihar |c dopoMne pretrgal v Domžalah radii*** anteno Ljubljano, 12. avguota. Silen vihar, ki i* pnhr-urnoi dane* malo pred 10. od severozapada, je povzročil na deželi vec nezgod in nesreč. Pritisk in sila viharja, ki mu je takoj aiedila nevihta, je raivldna iz teg«, da je popolnoma onemogočil delovanje naše radio postaje v Domža^h. Vihar je namreč 10 minut pred 10. raatrga.1 na postaji radijsko anteno, to je žico med železnima stolpoma v dolžini 90 m. Žica je bila debela 14 mm*. ■ Raztrganih je vseh 5 sporednih žic, ki So napeljane v razdalji po 2V2 zn. Žica se je pretrgala zarradi pritiska zračnih sunkov na celem baš v sredini in to v višini 120 m, kjer je imel -vihar poč strašno silo. Pri tem 00 je prelomil tudi vodoravni drog, na katerega je žična mreža oprta, čeprav ima drog odno&no cev v premeni 5 cm. Nesrečo je tehnično vodstvo postaje opazilo takoj in ugotovilo aejajiski položaj. Zaradi poškodb danes ne bo mogoča oddaja in bo tako morala naša. kukavica molčati. Zaradi viharja, ki a2 taraja, ko to pišemo, s popravilom sploh no morejo pričeti. Popravilo mora biti seveda izvršeno kar najnatančnejše in na j vestne jše, rat o bo tudi precej zamudno in dolgotrajno. Z delom pa bo mogoče pričeti šele, ko se ozračje umiri, kajti popre je bi bila popravila nevarna. Maks Ktirbos odhaja v Pariz Ljubljana, 12. avgusta. Prekmurski nas rojak je kot bivši član ljubljanskega baleta in nato s svojimi nastopi kot gojenec najbolj ugledne baletne iole v Beogradu pod vodstvom ruske ba-letske umetnice Jelene Poljakove 1 izrednim uspehom že večkrat opozoril nase v Ljubljani, Beogradu in drugod. Po ispitni predstavi na odru Narodnega poaoriita v Beogradu je Maksu KUrbosu priznala kritika odlične sposobnosti in ga, kakor ie lani, tudi letos postavila med vsemi moškimi gojenci na prvo mesto. Ko so pripravljali koncem gledališke sezone na beograjskem odru baletno novost »Psihejo« Ilije Slatina, so povabili našega rojaka KUr-boaa, da kreira glavno moško, baletno pan-tomimicno vlogo A morja. »Psihe jU so dodali že znano Delibesovo >Kopelijo«, v kateri je Kurbos takisto bistveno sodeloval. - Ruakoe delo«, >L* Echo de Belgrade«, .Vreme« in drugi beograjski dnevniki so toplo priznali KUrbosu izredne sposobnosti ter ai obetali pri njem največjih razvojnih možnosti v plesni klasični umetnosti po zgodovinski tradiciji nekdanjega slavnega Ruskega Imperatorskega baleta. Po skoro dvesezonskem študiju pri Jeleni Poljakovi oe je vrnil M. KUrbos kot absolvent beograjske baletne iole v Ljubljano ter je navezal zveze z gosp. Vlčkom, biviim naiim baletnim mojstrom, sdaj uglednim baletnikom in baletnim učiteljem v Parisu. Znano je, da je nastopal Vlček z Lidijo VVisiakovo na odru pariike 10pere« z največjim umetniškim uspehom ob prvi francoski vprizoritvi Smetanovo ■»Prodane neveste«. Gosp. Vlček se je mudil nedavno v Ljubljani in dal KUrbosu navodila za nadaljnji študij v Parizu. Tako se zdaj KUrbos odpravlja v Pariz, kjer deluje že več let Slovenka gdč. Rut Vavpotič, hči akad. slikarja Ivana Vavpotiča. Po zaključku študij se namerava KUrbos vrniti v Jugoslavijo in delovati za razvoj baletne umetnosti na domačih odrih, najrajši pa, če mogoče, na odru ljubljanske opere. Kakor že mnogim drugim mladim naiim igralcem, pevcem, pevkam in režiserjem, je tudi g. KUrbosu poleg drugih mecenov pomagalo pri študijah ljubljansko Dramatično društvo, ki ga — upajmo — ne pusti tudi v bodoče brez dejanske podpore. Nenadna smrt sent-peterskega župnika Ljubljana. !-. avgu*»ta šentpeteraki župnik g. Janko Petrič se je odpeljal a prof. g. dr. Demšarjema včeraj na Doieoijako obiskat svojega sošol oa iz hogos!ovja župnika g. Jakoba žu-sta v Cerkljah ob Krki. Iz Novega mesta sta £e pripeljala z avtobusom do Kcsta-njevace, kjer je župnUka g. Petriča nenadoma zadeja kap, da j^ bil takoj mrtev. Njegove nemške ostanke so pripekali že sooči v Ljubljano in jih položili na mrtvaški oder v župnišču šentpeterske fare. Pokojni je bdi rojen 25. maja 1875 v Vasici pri Cerkljah. Eno leto je bdi semeni-ški duhovnik, potem je pa odšel za kaplana v Škof jo Loko. kjer >e ostal pet let. Nad eno leto je bil za kapana v Zagorju ob Savi, od koder je prišel za kaplana k Sv. Peiru v Ljubljani. BiJ je vzoren duhovnik in farani so ga imeli zelo radi. Baš te dni so je i obnavljati zunanje loe šentpeter-ske cerkve in tako leže župnik te velike ljubljanske fare v grob, ne da bi videl svojo cerkev prenovljeno. Pogreb bo jutri, čas pa še ni določen. Bodi mu lahka zemlja! Alarm in ploha Ljubljana, 12. avgust*. Davi je budila Ljubljančane Iz sladkega spanja strahovito renčeča sirena. Večina je mislila, da tuli tovarniška sirena. Zato so nekateri tudi zaspali, kajti sirena je tulila od 7. pa skoraj do 10. Mislili smo, da js še vedno ob pol 8., ko je bilo že ob 9. Organizatorjem tega nenavadnega koncerta moramo biti res hvaležni za prijetne urice počitka. V teh dolgočasnih dneh so taksni koncerti ros pravi duševni užitek. Končno so ljudje vendar zvedeli, za kaj gre. Toda dopoldanski alarm je ie tem pomembnejši, ker j« priklical imenitno ploho. Včasih so s streljanjem preganjali čarovnico in točo, adaj pa s sirenami privabljajo nevihte. Skoda da Ljubljančani niso razumeli, kaj pomeni ta alarm, sete, 1 ko se js ob 10. stemnilo kakor zvečer, so začeli begati po ulicah kakor miš v pasti. V trenutku so se napolnile vse veze in pod vsemi prastreski so se stiskali ljudje, kakor da jo Ljubljana v resnici napadena. Ta »zračni napade ni bil baš tako nedolžen kakor kakšne vaje. Lilo je tako, da amo zopet aa nekaj časa dovolj okopani. Najbolj so bile prizadete gospodinje, ki so itak vedno največje žrtve. Mnoge niso mogle niti nakupiti salate za kosilo in niso mogle konferirati o dnevnih skrbeh na trgu. Ko se je uhla ploha, so mnoge prodajalke na trgu zbežale od svojega blaga pod kanove in marele konkurentov. Tu in tam je bila prevrnjena miza in oočivje je ležalo po tleh kakor mana v puščavi. Pogumne gospodinje, ki se niso bale mokrote, so s« lahko založile z živili izredno poceni. Za nekaj dinarjev so napolnile cekarje in nekatere so prišle na trg tudi z nahrbtniki, kakor da »o vedele, kaj bo. Kakor vidita, bogovi so nam naklonjeni. Dočdrn ljudje v letoviščih prostovoljno stradajo, dočim ? drugih krajih umirajo od vročine ta doW gega časa. se v Ljubljani pitamo in zabavamo, da nas zavida ves vet fic/esmea KOLEDAR Danes: Sreda, 12. avgusta: katstličanfc Klara. DAJfAANJE PRIRJDDrrVE Kino Matica: Zaprto Kino Ideal: Tebi pojem pesem ovo Jo Kino Sloga: Poročnik Boby Kino ITnion: Zaprto Kino ataka: Ne boj se zona! DEŽURNE LEKARNE Danes: Sušnik, Marijin trg ft. Kurait, Gosposvotska cesta 10, Bohinac ded. Cesta 29. oktobra 31. Otroka je varovala in kradla Kranj, 11. avgusta. Na Klancu šft. 38 pri Kranju stanuje** zakonca Kolznan Ivan in Marija. Ob* delata v tovarni *fiemperit<. Včeraj popot-dne je prjola ženo obusOcat njena prijateljica 171«tna F^raniko Regina, ki Jp brea-poselna. Zato sta bdla oba KokTMtoova prav zadorvwti jna^ da bo v njuo* odšetati paadda na otroka, in sta od&a na delo. Ko »ta zvečer ob pol enajstih jMišla domov, sta našla otroka ob odprtem oknu nagega ki vsega preniraženega. Rogtfve pa nikjer. Mož je hitro otroka zavil m ogrel, obenem pa mu je slutnja padfta v glavo^ da tu ne bo v*e v redu. Hitao je pogledal v odprto omaro in takoj ugotovil, da je s Reg delo ne diši. Zaposlena je bila še v »Ju-gočeški«, učila s« je za frizerko, sluftjls v Mariboru, toda nikjer nima obstanka. Dekle je staro šele 17 let tn dela svoji materi samo preglavice- Kolmanova bo pa v bodoče dobro premislila, komu a* upa otroka in stanovanje. —IJ Vid vaših oči si obvarujete le l oa Učno čistimi brušenimi stekli, kater« al nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajeu, izprašan optik, Stari trg 9. Ljubljana. Nssnogsee Zdravnik: Kolikokrat sem vam is rekel, ds ne jejte ničesar, kar vam ne diši. Bolnik s plahim pogledom na svojo mlado ieno: Da, gospod doktor, tods čš bi sa ravnal po vasem nasvetu bi moral od lakote umreti. MED PRIJATELJICAMI Vsa sršena pride Elzs k svoji prijateljici. — Pomisli. Emil mi je kupil ra moj Id rojstni dan avto. Pofrlej ga, nmaj sloji. — To je lepo od njega, toda rada bi vedela, ee so bih v onih Časih avtosnoMi Is tako ipodorai Štev. 183 >suovgN«Ki rr#Y*oiH, mdi, it. ****#*» l«o* DNEVNE VESTI Ston $ — Proti posebnemu Pokojninskemu lavo-d« u Dalmacijo, v ponedeljek zvečer je imel ravnatelj Pokojninskega zavoda v Ljub' ljani dr. Vrančič v Splitu sestanek « člani Zveze bančnih uradnikov. Poročal je o finalnem stanju Pokojninskega zavoda v Ljubljani in se dotaknil ankete, ki jo je sklicala te dni splitska trgovska zbornica glede ustanovitve posebnega pokoj ni Mina zavoda za Dalmacijo. Dr. Vrančić je v svojem poročilu omenjal da ima Dalmacija z zetsko banovino 2.20r» članov in da bi se torej zaradi previsokih administrativnih stroškov poseben Pokojninski zavod ne ob-nesel. Od Pokojninskega zavoda v Ljubka-ni je dobila Dalmacija 50.000.000 Din posojila, docim je pripada po številu članstva le 49.000.000 Din. — Dr. Štampar na Sušaku. Iz Ženeve je prispel na Susak bivii načelnik ministrstva socialne politike i a narodnega zdravja dr. Andrija Štampar, Na Sušaku ostane nekaj dni, potem pa odpotuje ponovno v inozemstvo. _. Zahteve diplomiranih tehnikov. V Novem Sadu so zborovali v ponedeljek zvečer diplomirani tehniki dunavske banovine in obravnavali svoje stanovske zadeve. V resoluciji zahtevajo naj se pri javnih delih zlasti pri gradnji novih železnic zaposlijo prvenstveno diplomirani tehniki z domaoih srednjih tehničnih Sol. — Poljaki novinarji v Zagrebu. V Varšavi izhajajoči »Ilustrirani po'jsZa poglobitev 5tikOv med Jugoslavijo in čsSR«, v katerem je rečeno, da je Češkoslovaška la ni kuipila v naši državi za 350.000.000 proizvodov, Nemčija pa za 750,000 000 Din. V resnici je pa g", poslanik v svojem g"ovoru povedal, da Je Češkoslovaška kupila v Jugoslaviji za 540,000.000 Din pridelkov. Nemčija pa za 751.000.000 Din KINO SLOGA, tel. 27*30 SAMO DVA DNI ! Zabavna veseloigra, polna komičnih prizorov: „Poročnik Bobby" V glavni vlogi Gustav Frohlich in Lida Baarova Najnovejše reportaže z berlinske olimpijade. — Novi vagonj iz Nemčije. Prometni mr ni?ter in generalni diiektor državnih ž.*-loznir <>la ai včeraj ogledala nove železniške vagone, ki jih je na*a država naroči\a v Nemčiji. Zaenkrat je prišlo iz Nemčije 10 novih vagonov. — Vihar v hribih nad Skofjo Loko in nad Polhovim gradcem. Dane« dopoldne je razsajal v hrihih nad Polhovim gradcem, na črnem vrhu in drugod ftiien vihar. Že kmalu po 8 se je neho že bolj pooblačilo in je pričelo Še bolj deževali, kakor je že ponoči. Kasneje pa so se od zapada pripodili črni oblaki, ki so se vlačili nizko nad naselji. Nenadoma se je jelo bliskati grmeti in treskati. Končno se je razheanela nevihta, ki je trajala več ur in se je fcele pozneje \%-premenila v pohleven dež. Vihar je podrl vee kozolcev in poruval v»č dreves- Zaradi dežja eo pričeli bruhati popreje domala usahli studenci naenkrat velike množine vode. ki so se stekale v doline, tako, da so narasli potoki pa tudi Oradasčica, Po-lianšči<*a, Sora in njeni pritoki. -- Iz ».Službenega li*ta*. »Službeni list kr. banake uprave dravske banoviniec št. 65 z dne 12. t~ m. objavlja uredbo o dolžnostih in pravicah administrativnega upravnika v držav n/-m zdravilififtu v To-poiAC-.-e.i. poslovnik aa poslovanje p;.mi tudi brigadni general Lav Rupnik in češkoslovaški vojni ataše o Beogradu, češkoslovaški vojni m^rat^r Mahnik in načelnik generalnega štaba general Krej- i i i ■[■■■■^Wfrt*wlr=1 6i sta iarakla naši armadi totale. Ka krsto polkovnika Krčanarja je bil pc4c*en tudi venec češkoslovaške armade. — Vreme. Vremenska napoved pravi. da bo spremenljivo vreme. Včeraj je ana-sala najvišja temperatura v Zagrebu, Skoplju in Splitu 29, v Ljubljani 27, iz drugih krajev ni poročila o stanju temperature. Davi je kazal termometer v Ljubljani 758.1 mm, temperatura je majala S Polževega bo v petek m soboto večer ter ponoči najlepši razgled na krasno razsvetljeno cerkev etiškega samostana, kjer bo gorelo nad 8000 žarnic. — Trebušni legar r ekettcj Osijeka. Blizu Osijeka ie izbruhnila epidemija trebušnega lega rja, ker so ljudje jedli neoprano sadje. Obolelo je ie 28 ljudi. — Uboj. V čulincu pri Zagrebu ata ae sprla v ponedeljek kmeta Stjepan Kenc^k in Mijo Aleus zaradi nekega starega računa. Prepir ee je kmalu izpremenil v prelep in Kencek je navalil na Aleusa. Zgrabil ga je za lase in jel udrihati po njem. Aleus ga je pa začel ta Čas obdelovati z nožem in končno ga je zadel v srce, da se je mrtev zgrudil. Ubijalca so aretirali, izgovarja se pa, da je zabodel svojega nasprotnika v silobranu — Brezplačne nove ilustrirane prospekte razpošilja staršem, dijakom . interesentom enoletna privatna trgovska šola. znani CHR-I. STOFOV UČNI ZAVOD, Ljubljana, Domobranska 15 Pišite ponje! Šolnina 120. Din. Iz Ljubljane —lj Gibanje cen na živilskem trgu. Zdaj na trgu ni posebnega vrvenja, med tednom so potTebe me&čanov manj*e kakor ob koncu tedna., ko pes večajo največjo skrb prijetnemu weakendu. Danea se je na trgu tudi nekoliko poznalo, da bo prihodnji trzni dan (v petek) pred dvema praznikoma. Tedaj bo tem ve* prodaja.] cev Id danes na ta račun nosnog"i niso priš-i na trg Kljub temu je bilo vsega dovoij. Zadnje čase so cene precej »talne. Nekoliko se je Se pocenilo sadje. Tako so n. pr zdaj oeaplje od 2.50 in S Dto naprej kg, doćim so hUe še pred dnevi po 5 EViai. Danes jih je bilo mnogo naprodaj tudi na debelo, da niše niti v*te Sle v denar. Nenavadno mnogo je tudi hrulfci ki so se pocenile v splošnem na 9 In 4 I>in kg. Grozdja je čedalje vse, a se se ni pocenilo, še vedno je po 8 in 10 Din, Baje ietoi ne bo tako poceni, kakor je bilo lani, ker ga je mnogo uničila pero, nespora. Vendar lahko upamo, da bo kmalu cenejSe ker bo zdaj že zrelo tudi prvo domač« grozdje. Med zelenjavo je zdaj najdražja cvetaea, ki je Je tudi tako malo nar trgu, da jo kupujejo aelo redki. Na težo je po 16 Din kg Tem cenejše pa so kumare, ki jih Je toliko na trgu, da bi jih bilo samih dovoij za poseben živilski trg. Kumaro, ki tehta o*rog kg. dobiš za 50 par. Naprodaj je tudi zelo lepa salata, za kakršno bi si oblissali vse prst? v letoviških krajih, zato tudi pri. haja večina živil v gorenjska letovHKSa s našega trga. Kakor se vse poletje, imajo tudi zdaj jajca stalno oeno. Na perutninskem trgu so sploh osne pn nas stalno najvišje im na njem se dobavitelji fcvjl za letovišča ne zalagajo posebno ter raje kupujejo jajca na deželi- __lj Gradaški most na trdnih nogah. Senzacije z oradaškim mostom, ki ie spomladi lako razgibala duhove, je konee. Podrl se ni. kakor so se nekateri bali, in tudi opornik, ki se je zelo razmajal in na rušil pri nezgodi, je obstal Zidovje se ni več sesedalo, saj je tudi zelo močno zasidrano v tlaku, ki so ga zbetonirali po nezgodi. Te dni so Pa *e popravili narušeni opornik mostu na levem bregu GradaiČice. in sJssf so ga izpolnili t ietonom. —Ij Preizkušnja sirene. Mestna občina odnosno odbor za obrambo mesta je nedavno nabavil potom tvrdke Browa-Bove_ rd signalno sireno, ki pa menda ni izpolnila vseh zahtev m zato s« je vršila danes še enkrat komisijska preizkušnja sirene. Sireno so montirali davi na terasi nebotičnika, kjer se je 5©stala tudi komisija, v kateri so bili predsednik Odbora za obrambo mesta Lnsp. VVester, strokovnjaki in pravni zastopnik omenjene tvrdke, zastopniki mesta in pa sodišča. Preizkušnje sirene s^ je pričelo oto 7 in se je jela sirena oglašati z Žalostnim- toda močnim tuljenjem, kar je vznemirjalo ljudi, ki so sprva menili, da gre za večjo nesrečo. Sele dopoldne ae je zvedelo, da na terasi nebotičnika le pre jevsice glasu in so zastopnici kamieije odftU t svit* kentiola daJs* na Barj« *» Hkc vaat Pojačat« tuljana *Wi tudi tja. Oe bo a tem Odbora aa obrambo mesta a tvrtko, os ai anaoo. Tuljenje ni bfto me kaj prijetno. -41 Peeravai ispiti. Nov veni tečaj ie otvori na narodni soli v Sp. diski. Gaa&kj ulica Namenjen je onim dijakom srednjih in meščanskih Šol, ki se dosedaj *• niso dovolj pripravili, bodisi valed bolezni ali drugega vzroka, Poučevalo se bo dnevno od 8. do 12. ure. Vpis in informacija istotam. Iz Kranja — Strelske »▼•caseeti. Prometni minister Je • svojim odlokom br. 150§g od 10. t m. povodom svečanosti strelake družine ▼ Kranju odobril polovično vozno ceno od 1& do zaključno IS, avgusta, po običajnih navodilih. Direkcija drž. železnic je bila danes telegrafično obveščen*. — Krava brez lastnika. V ponedeljek na tržni dan zjutraj se j« na ceeti od Št Vida do Medvod neki čredi, katero so gonili v Kranj na sejom, pridružila tuja krava- ki £e sedaj nahaja v Kranju. Pravi lasnik naj se oglasi v Kranju na policiji, moral bo pa seveda dokazati, da je krava res njegova. — Slaba stran škropljenja osst Vsi smo hvaležni, da se ulice in cente paleti vsaj as £tio poškropljene in prah odstranjen. Vendar pa ae je pakaanuo, da je cestišče premehko, zato se je radi škropljenja napravilo na eestah va« polno malih jarkov, kotanj in lukenj Ceste v mestu bo pač treba nasipati s tršim gremo. zoto, najbolje pa takovati ali asfaltirati. Iz Maribora — »Slovenski Nsrod« prejema1 jo ie dni mnoai Niajmbo^rčam na ogled. Ne dvomimo da prav vsem bat ugaja in ds se bodo z osircjm na tako ninko naročnino (Din 12 mesečno) gotovo nanij naroČili. Naročila sprejemajo naši rasnašeloi in podružnica »Slov, Naroda«, Maribor. 9U*oa*msyerj6rva ulica .Vb. — Tudi latos sadni sejam. Kakor lani bo ruda letos v oktobru sesani sejem v Mariboru, kd je lani vaesleeai odlično uspel in prhiaiel zlasti našim asdjarjan velike koristi. — Gde. Igiierve v Meribsra. Poročali •me že, da nas s prihodnjo gledališko se. aono smpuaca priljubljena ki odlična primadona mariborske operete gdč. Pavla Udovice?*- Da 'uspešni veliko vrzel, je gledališkn uprava sldenila dogovor z ljub* ljanako pevlco gdč. Igsčevo, ki bo prihodnjo sezono sodelovala v MafriboTskrni gledališču. — Vejalki razglas. Mestno poglavarstvo v Mei-lboru, vojaški oddelek razgflaSa, da se bo vršila naknadna zaprisega vseh vej. obveznikov, ki eVo danes še iz katerega* koli vzroka ndao bili zapriseženi na zvestobo Mi. Val. krajju Petru II. v četrtek, dne 13. avgusta oh 11. un dopoldne v Gamfcrrnov-i o^v-orani v Mat^boru. Vsi tf obvezniki naj se tega dne r^lasiio ob 10-30 uri v navedeni dvorani službujočemu uredniku, ki jih bo vpisal v zadevne sezname in potrdil prisego. — Morilec Kaapič obsojen na 15 let robije. Vearaj je veliki kazenski senat v Mariboru obsodil 47-terneg« mesarskega pomočnika Forda Knapica, ki je 12. februarja opoldne na državnem mostu z&~ kJal branjevko Terezijo Konradovo za bonih 3000 dinarjev, na 15 let robije. Knapič je imel veliko srečo, da je utekel vislicam, ker je zdravniški izvedenec i7javil, da je vsled peihopsiiie manj prišle vi t. Knapič je eosodbo mirno sprejel — Avtebusni premet mesta Maribora javlja, da se vrši v petek, 14. t. m. zaradi praznika promet na mestnih in podeželskih progah (Selnica, L*n-bu*.Rušs, Sv. Martin, Reka-Pohorje) kakor ob sobotah- — ProstovUns smrt v DraH. Včeraj zjutraj je v »amornorimem namenu skočil z dravske brvi pod Koroško cesto v reko 34-letnj barvar Franc Kraner iz Pmnrofcni-kov« ulice v Košakdh. Neka delavec, ki je opazil, kako so valovi pogoltnili sarnomo* rilca, je takoj skočil v tok*, da bi rešil obupen ca. Njegov trud pa je brl z?rosn. ker trupla ni bilo več na površje. Kaj je gnalo mladeniča v smrt, ni znano, ker je Kri Kraner miren in priden delavec, ki >e dobro zasluzil in živel t vsemi v prTJertolj-sevu. — Uspeh mariberskib harmonikarjev v Laškem. Pretekli Četrtek se mali mariborski harmonikarja g. Vstkt aušcersies ie drugič nastopili v Laikom in dosegli pre-senetljiv uapoh, to še tem bolj, ker >e v tamkajšnjem adravaHšču sezona tis višku in je prisostvovalo koncertu zelo mnogo inozemcev, ki bodo ponesli vtise o naših malčkih in o njihovih uspehih v hitino. Gotovo ni b&> letovi*erje, ki m* siišal rnantoorekih harrnoniksrjev, saj je bila ovorana v Sofasatem domu oaeJto poina in so moreii nameatrti še raioni sadaše. Za prireditev so ae posebno zavreli funk-cijonarji SossoK aleaej šolaki upravnerj g. Juro Kšatiager. davčni uradnik g. »epi« m g. Križnik, kat enim gre od strani harmonikarjev in njihovega vodrtešja iskrena aasrasa. — Oofceti 100.000 ebiskevaJesv MT. Leeošnjs jubilejna prireditev Mariborskega tedne je ponovno dekeaeia, da ie Maaiao-sji pmratMii, da sj gnsnndaiakiaa m kuL turnega aivljonja brez MT ae moremo nrialiti, ajtrseka, da je MT postni za Mari. bor tmdtofjoneien. Letos je obiskalo M T okoli 100.000 ljudi, kar pomeni vsekakor sijajen uspeh ta prireditve m je treba požrtvovalnim prirediteljem iskreno če. stštass. Pogreb mlade žrtve planin VCenl ptptNBi 1« legel •vetrllski turiet Jeeef Tttnnin* v .tate senlia k vnimtmu pirfltkM Mojstrana, 12. avgusU Voaraj pred 16J0 so se zgrnile na dov« iko pokopališče ogromne mnošios. Prihajala se domećurvj in izletniki iz Kranjske gore m okoHce % Jesenic in okenskih vnai, Mojstrana pa se je domala vsa udeležila pogreba ponesrečenega turista Josefs Pfen. ninga, cigar truplo je bilo na mrtvaškem odru v mrtvašnici na Dovju- Okrog mrtvašnic« so te ves čas potem, ko m i bel cern Gregorja Laha prepeljali krsto z zem-skimi ostanki ponesrečenega plezalca, zbirali ljudje*, ki so še vedno sproti prins-šarl cve:.»e in ga polagab" na oder. Popoldne je z vlakom prispe It iz Cdovca tudi več.'a skupina čhnov drušitva »Berg-steiger* t predsednikntn g^ Posebingerjem na telu, druga skupina pa. se js pripeijala ;* Avatrijs z svtomobilom. Ob 1630 je opravil pogrebne tno'itve dovodi župnik g P-čarič. nakar so dvig-T»kr! krsto naši turisti in člani »R>r£«* gerja« ter jo skupno od.ne»h do groba. Tu >o je ponovno blagoslovil duhovnik, nakar sn jo spustili v sve« i»kopa_ val skamatd svet, ka pa. aru bi4i v časi teko kr\*t #.. Za n>ini i? »pregovoril zastopnik celovškega planinskega društva »Bcr eteiaer« in v globoka cocutnih besedah opisal usodo pokojnika omeojajoć vsajeni, nost vseh turistov in posebej pošr*vev*l-nost naaih planinsirih reševadeev. Na pogreb je prišel rudi ofe ponesrečenega mladeniča, ka je stal ob grobu ves skrušen. Ko se jele padata na krsto pvre gruda in pa spet novo cvetja na ostalo suho skoraj nobeno oko. Pogrebni sn se rezati ki polagoma, oče ponesrečenega Josefa Pfennangs pa je vzel s seboj pred riovssem šopek ravšja da ga ponese kot spomin na tmjač-no srnovo smrt njegovi materi, bratu in sestri. ^*Vi bo pokognomu Josefu tHaasstaaaj seka naša zemlja! Zaposlenost delavstva v Juniju Ljubljana, 12. avgusta Po statistika OUZD v Ldub'jani je bU razvoj posameznih industrij v juniju v glavnem zadovoljiv tako v konjunktur« nem kakor v eezijakem pogledu. Večji letni padec izkazuje samo gozdno Sagar. eka industrija in sio?r 519 delavcev al i 7.66%. v maju je znaša: padec samo 122, ali l-859£. Trgovine ia denarni zavodi so nazadovali okroglo za 100 delavcev. Izredno veđijk konjunkturni napredek pa izkazuje tekatdlna industrija z letnem prirastkom 1800 ali 14.73%. Gradnje nad zemljo iakaaujejo prirastek 1580 ali 38.56%, industrija kamenja in zeinAJe 759 ali 15.78%. Znatni aesijaki padec izkazuje same ajsjafzja žajpars ca industrija in Sioer 214 ali 8.31 %. Povprečno je bilo v juniju zavarovandn delavcev 88.040 Prrastftk i» znašal v primeri z junijem lanskega leta 5550 aH 6.73. od maja letošnjega leta pa 612 aa 0.70%. Iz Visnle gore — ( esta Pešeeuik — Polževo—Krka prav lepo napreduje. Od Peščenika do Kriike vasi is ie dograjena, zdaj jo pa grade od Zavrtač protj Krki. Ce bo dovolj denarja na razpolago, do do Vrhov dograjena ie letos. Samo na d^nar delavci že teiko čakajo, saj ie četrti me«ec niso dobili place. Toda treha je potrpeti, saj je drugod še slabše. _ Bom na Poltevem ima vedno dovoij obiskovalcev. Zdaj je dobil tudi moderno kopalnico s toplo in mrzlo vodo. Za domom so pa postavili še prho z mrzlo vodo. Da pridejo tudi otroci na evoj račun, m> postavili ob balinišču gugalnico, za katero so se maloki stepli ie koj prvi dan. Vsi bi radi prišli na vrsto istočasno, ker pa ne morejo, budno pazijo drug na drugega, da se ne guga predolgo. Za SOOletnieo stiške-ga samostana bo napeljana od doma do cerkvice vrh hriba elektrika in močni reflektorji bodo vso noč razsvetljevali cerkvico. __ Nova krajevna kmefks pve«a. v nedeljo je bila ustanovljena v Višnji gori krajevna kmečka zveza V dvorani Prosvetnega doma se je i bralo okrog 50 zavednih kmetov. Zastopnik glavnega odbora g. Ben-ko je v daljšem govoru pojasnil nujnost stanovske kmečke organizacije, naloge kmeoke sborniee ter program kmečke zveze. Poslušalci so sprejeli njegove besede z odobravanjem. Za načelnika je bil izvoljen podpredsednik višnjegorske občine g. fttrubelj s Police in tudi na druga mesia so prišli ugledni roešje iz bivSih občin. Ker je ta kmečka zveza prva v višnjeger-akem okraju, naj bi se na njeno pobudo Čiai prej ustanovile krajevne kmečke zveze tudi v drugih občinah tega okraja- Saj je ie ekrsjni eas. da prirtV tudi kmet sni s*** ber driave do svojih praric. Moskovski igralci v polarnih krajih Igralci moskovskega Velikega gledslisca preživljajo le»to«nje počitnice v poiarnra krajih. Prvič v i^rča, 6e bi ne imeti na razpolago letal, kajti v polarnih krajih ni ne železnic, ne cesL Tako potujejo iz kraja v kraj z letali, kar je najbi-trej.V> in najudobnejse potovanje. Usiaa dni so se mudili v Dudinki v SiiMriji, od koder so kreniK z letalom v Dixon. Vrnejo se preko pristanišča Igarke in Kraenojareka v Mo«kvo V Igarki je igralo ba* moskovsko Male akademsko gledališče. Igarka je pristanišče, ki se je zadnja lota razvilo v vatoo križišče eeverne Sibirije. Leti na desnem bregu Jeoiseja, 400 kilometrov od izriva. Tu se ustavljajo tudi prekooceanski parni-ki l^arka ima sedaj mnof^o kulturnih ustanov in zabavišč, kjer se zbirajo ruski in tuji mornarji. V pristaniški knjižnici in čitalnici d obi A ruske, angleške, francoske in nemške knjige in liste. Angleži mornarji gotovo niso slutili, da bodo rial+o gori aa severu prisostvovsH gledališkim pferlsf*-vam. Petek, 14. avgasta 12: Plošča za ploieo — pisana zmes pesmic veselih in sodbe za ples. — 12.45; Poročila, vreme. 1_ 13; Cas, spored, obvestila. — 1316: Plošča za ploseb — pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples. — 14: Vtreme. borza. _ 18: Za delopuet (igra radijski orkester). __ 18 40: Ženska ura: Gobe kot rastlinsko sli gozdno meso (ga. Marinka Rataj). — 10: Css, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 10.3rj: "ae. ura: Anton Gmajner; Ideja nacionalne revolucije med Slovenei. (Ob priliki druge otletnles emrti gen. Maistra.) — 20.10: Zvoki z našega juga (ploSče). _ 30.10: Zunanji po»«-čui pregled ( g. dr. Al. Kuhar). — 30.30-Pojdite z nami na ftmsrne gore! Pester spored. Rokopis: Vinke Bitene, vodstvo: prof. Nilko Kuret. — 22: Cas, vreme, ooro-ftila spored. — 3B.15: Prenos is Berlina: Poročilo o poteku olimpijskih tekmovanj (*% Ciril Soukal). — 22.90: Angleške pkAČe Sreča _ Ti niti ue ves, Jesti, kako sem sreena da sem tonska. - Zakaj ps? ^ ■ _ Kar se mi ai treba i nobene izmed naju oienrti. MALI OGLASI ueseua u.ou para, oave* Din a.—. oaaeaa X Un. eavea S Uin praklkB 6a piamans odgovora glada tnaUU ogrUssnt )a crena pruoiiti TrtFTf^1" - Popustov aa mala oglase os priznamo Smrekove cepanice in oblice kupujemo stalno v večjih količinah. Popudbe a označbo količine in najnižje cene ter odpremne postaje poslati na upravo pod 8t. 1800. THISTANOVANJ8KA HIAA nova z drvarnico in velikim vrtom zelo poceni na prodal M Uu postaje. Dev. Mar. v Polju 97. *^ 2191 LAHKA LETNA OBLAČILA bure.t kaša, lister in damske športne hlače v odlični udelavi si nabavite najceneje pri Pra, «karj«. Sv. Petra cesta U A. R- SVEŽE SLIVE (eeiplje) bosanske debele trde, košarice 46 kg ta Din 196.— franko kolodvor pošilja U. Dreeh*ler> TuiU. 2181 LEP TRGOVSKI LOKAL na prometni težki blizu kolodvora se poceni odda takoj. Vprašati Kolodvorska ui. 41. »90 STAnOVAMA m LEPO STANOVAJUB t 2 parke ti ran ima sobama, kuhinjo z velikim balkonom ter rntiklinami, oddam 1. sepiem. bra. diska, Vodnikova cesta 12. I. Informacije O. Chrietof, uprava >Slovenskega Naroda«. 2185 RAzno UIUJE "j ;('. i U 11 A ___________________________________________j 10 par eatlaaje Uuriraoje feaeajc savea, perila, monogramo« gumbnlc Vetfks salogs perjs a 0.75 Din Joliiana«. Gosposvetsks 1». >maiWtasw, ZaarraH pukljanlnova 1. ZAHVALA Za mnoge Izraze Iskrenega sočutja ob prtffld hajaM Bišovm soproga. oiSeta in staregg odeta, gospoda JAKOBA AVŠIĆA POftESTNIKA, OOSTILMCAaUA IN TsUrOVCA V KUHAH brekaaae naao najsssrraar« Jio aaJnraio. KF.ECE, UVBLIANA, SKOfUIGA, KOUZB, U. signeaa 19M. 2ataa|oee fflbiM AV«IC ta «MBBtNIK Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, veda. 1*. argusta 19» Štev. 183 Najboljša „artikel" — hranilne knjižice Tudi v slabih časib so vedno najbolj prizadeti po*t««lafcl Ljubljana, 12. avgusta. Včeraj je stopila prav za prav trgovina ■ hranilnimi knjižicami pred sodnike. Zdi se nam, da obtoženec — naj se piše Gra-iek ali kakorkoli — predstavlja le novo panogo trgovine, ki se je razvila v času krize kot nezdrav izrastek časov, ki v njih živimo. Na trgovino s hranilnimi knjižicami nismo gledali kot na zlo. ki bi ga ne smeli dopuščati. Bila je legalna in kdor je imel kapital, se je je lahko oprijel. Toda bas v tem je bilo nekaj nezdravega, zlo, ki se tolikokrat manifestira izza oblasti denarja. Zakaj se je obtoženec oprijel te trgovine? Odgovoril je, da zato, ker je sprevidel, da je cvetela kupčija drugim, dočim je njegov posel, kupčevanje z nepremičninami, povsem zastal. Torej zato, ker so kupčevali tudi drugi, ki so bili zadovoljni s to novo panogo trgovine. Zakaj ne? Zakaj bi ne poskusili?! Ljudje potrebujejo denar, hranilne knjižice so za nje brez vrednosti. Še veseli morajo biti, da sploh pridejo do denarja .. . Toda hranilne knjižice so baš zaradi tega postale najboljši *artikel«. Postale so tako rekoč sezonsko blago. Predmet, ki ga lahko poceni kupiš, če si dovolj spreten, ga odplačuješ v obrokih, a takoj tudi prodaš za nekoliko višjo ceno manj spretnim. V tem je skrivnost te trgovine. Podrobnosti so seveda bolj zamotane. Niti strokovnjak ne more vedno razumeti, kako je mogoče, da kupuješ leta in leta hranilne knjižice po >: visoki« ceni in jih prodajaš včasih še cenejše, a je trgovina vseeno > reelna«. Ob tej priliki ne bomo razlagali skrivnosti te trgovine; nas zanima predvsem kot pojav časa, ki v njem živimo. Zanima nas, ker nam jasno kaže. da so tudi v slabih časih vselej najbolj prizadeti zatrpljivi ljudje - poštenjak1., ljudje, ki najprej padejo v roke izkoriščevalcev, ker so pošteni in revni. Zanima nas pojav, da se vedno najdejo ljudje, ki znajo izkoristiti tudi slabe časo in ki znajo spremeniti vse v zlato, česar se primejo, dočim se pri drugi vrsti ljudi vse. Se celo zlato, spremeni v blato pod njihovimi rokami. Težko je pri vsem tem soditi kogarkoli, kalti ne gre za individualne krivce, temveč za razmere, ki krivce rode. Ne verjamemo, da bi se poslovnih ljudje, ki se p^^ajo s kupovanjem hranilnih knjižic ali s kakršnokoli manj navadno trgovino, zavedali kakšne posebne krivde. Tudi trgovina s hranilnimi knjižicami sloni na načelu, kakor trgovina v splošnem, da kupuješ po nižji ceni kakor prodajaš. Smeš to- rej prodajati z dobičkom in zakaj bi ne kupoval po najnižji ceni, ki jo pri prodajalcu dosežeš. Trgovina je v načelu nezdrava, če se razvije na bedi ljudi. Ljudje so iskali denar in ga še iščejo. V denarnih zavodih ga niso mogli dobiti. Svoje dolgove bi radi poravnali a hranilni* mi knjižicami, a jih upniki niso sprejemali. Njihovo premoženje se je spremenilo v papir, v hranilne knjižice, kt so izgubile v denarnem prometu svojo vrednost. Ce ne more denarni zavod, ki se nanj hranilna knjižica glasi, dati posojila na to knjižico, kdo ga naj da? Ko je pa bila proglašena denarna zapora, ni nihče niti pomislil na to. da bo kdo izkoriščal bedo ljudi, ki so naložili od ust pritrgane prihranke v denarne zavode. Nihče ni prepovedal kupče-vanja s hranilnimi knjižicami. Začeli so se množiti inserati, da ta ali oni kupuje hranilne knjižice po »najvišji dnevni cenic. — »Najvišja dnevna cena« je bila seveda čedalje nižja. Nazadnje so ljudje prodajali knjižice že izpod polovične vrednosti, odnosno vsote, vknjižene v hranilnih knjižicah ... Ta trgovina je bila dovoljena in je tudi zdaj ne more nihče kratkomalo prepovedati, če se izkaže, da je reelna. Prepovedani so le nekateri načini te trgovine, kakor so pač v trgovini sploh, kazniva je »neredna« trgovina. Toda kjer je mogoča tako zvana reelna trgovina, tam se lahko uveljavi tudi ne reelna. V vsaki trgovini so sleparije mogoče, le vprašanje časa je, kako dolgo so mogoče. Spretnejši sleparji, odnosno ljudje, ki nočejo videti v svojem načinu trgovine sleparije, obirajo ljudi delj časa. Morda se temu ali onemu celo posreči, da skrije dobiček in se izogne hudi kazni. Sicer se pa najbrž nekateri že prej sprijaznijo s kaznijo in jo štejejo samo med tako zvani kupčijski riziko. Kdo bi trdil, da so n. pr. špekulacije ni borzT v bistvu nepoštene ? Tn kdo bi trdil, da je nepošteno nakupovati hranilne knjižice? Sai so iih poreiemale namestil de-naria celo naiodl1'čneiše trgovine in iih menda še sprejemaio. Tn menda tmff nekateri denarni zpvod; kupu Vio hran'Tne knli-ž:ce zanesljivih donarnih Tn^-oHov Na kupovan ie je torei dovoljeno Todn 73. n*Vil-povaniem hranilnic kni'ž'c «se lahko sk-iva nepoštnna.. nezdrava t***^m'ina. Nakupova-nie jo omocoča. Revn' liudie '^Viko postanejo žrtve slepa riev Zdai ie torei «a zatožni klop' llppnvlM s hrpn'lnimi knUSfcsnri f# ■• "inn n*»z*irav na«*""n. t»mv<* nipno n**^1" Tonilo pa bedni ljudje. Toda kdo bo sodil7 Seja trboveljskega občinskega odbora Na dnevnem redu so bile samo tekoče zadeve Trbovlje, 11. avgusta. Včeraj popoldne ob 16. uri se je vršila v tukajšnji občinski posvetovalnici seja trboveljskega občinskega odbora. Vodil jo je v odsotnosti obolelega predsednika podpredsednik občine g. Jordan, ki je po kratkih uvodnih formalnostih takoj prešel na dnevni red. Pri čitanju zapisnika je odbornik g. 6kri-njar želel pojasnila glede vporabe pešpoti pri Vidmarju, ki je sedaj zaprta. Podpredsednik g. Jordan pojasnjuje, da je imel lastnik zemljišča pravico pot zapreti, ker se ni dalo dognati, da bi bila ta pot že 30 let vporabljana. G. škrinjar predlaga nato se zaslišanje novih prič v tej zadevi. ObC. svet. g. Berger je prečital obračun občine in ubožnega sklada za preteklo proračunsko leto. Ker proti obračunu ni bilo v zakonitem roku ugov«ra, se poročilo soglasno odobri. Prav tako se odobri poročilo o izvršeni reviziji, ki ga je podal isti poročevalec. Pri razpravi o personalnih vprašanjih je občinski odbor sklenil, da se nekaterim občinskim nameščencem prizna stalnost, ker so po občinski pragmatiki tozadevnim pogojem zadostili. Zavrnjena sta bila ugovora dveh podjetij proti trošarini na električni tok in cement. Nato je občinski odbor razpravljal o spremembi uradnih ur na občini. Na predlog podpredsednika g. Jordana je bilo soglasno sklenjeno .da se spremene uradne ure na občini sledeče: poleti od 7. do 12. in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa neprekinjeno od 7. do 13. ure. Pozimi pa od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, ob sobotah pa ; od pol 8. do pol 14. ure. j Podelitvi gostilniške koncesije Pust Ivanu in Razberger Amaliji, ki imata doslej vinotoč, občinski odbor ne bo nasprotoval. | Občinski odbor je razpravljal o trošarin- skih prestopkih ter sklenil, da mora prizadeti dolg odplačati v obrokih, ker se mu kazen ne more odpustiti. Isto tako se ne more ugoditi prošnji nekega gostilničarja za odpis trošarine. Obč. odb. g. Prašnikar želi pojasn«la glede stanarine za brezposelne ter predlaga, da se začne čimpreje z gradnjo nove občinske stanovanjske hiše. Podpredsednik g. Jordan mu je pojasnil, da so predpriprave za gradnjo te hiše že v teku. G. Prašnikar predlaga tudi, da bi občina posredovala na merodajnem mestu, da bi se zopet zaposlili trije oženjeni delavci, ki so delali na cesti Trbovlje - Zagorje, pa so bili nedavno odpuščeni. Podpredsednik g. Jordan izjavlja, da so bili omenjeni trije delavci odslovljeni. ker se na poziv gradbenega vodstva niso vrnili takoj na delo; zato so izgubili v smislu pravilnika o podpiranju brezposelnih vse pravice na podporo, da pa bo občina vendarle poskusila doseči zanje zanositev zlasti, ker imajo Številne družine. Nato je bila seja zaključena. Iz Celja —X Regulacijska dela na Sarinji v Tre. merjii razmeroma naglo napredujejo Pri regulaciji je sedaj zaposlenih nad 200 delavcev. Ko bo začel novi bager v prihodnjih dneh obratovati, bo gradbeno podjetje Nassimbeni iz Mari tora. ki letos Izvršuje regulacijska dela v drugi etapi od rre-merskega moMu do Jeretinovega posestva v Košnici. $oet zaposlilo večje število delavstva. —c Kronika nesreč in napadov. Ko je 731eina posestnikova žena Marija Zdolško-va od Sv. Uršule pri Dramljah gnala v nedeljo živino k napajalisču. ji je stopila krava na desno roko in jo zlomila. Vsobot>je skočila 251etna posestnikov« hči Hema Gra-eerjrra ii GradtfČs pri Sv. Rupertu na D.v lenjskem s vosa in padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. V nedeljo so neki vinjeni mlatiči iz Prevorja napadli 231et-nega sina posestnire Edvarda Vogo 1 Gorice pri Slivnici s koli in plankami ter ga težko poškodovali po glavi in ramenih. V soboto okrog 23. je neki moški na Franko-k>vem napadel 421etnega brezposelnega delavca Josipa Sloserja s Frankolovega ter ga zabodel z nožem v levo roko. Ko je sel posestnik Franc Kozikar iz Ljubnice pri Vitanju spat na neki kozolec v Gaberju. ;ja je popadel v Nižini priklenjeni pes. ga vgriznil v levo nogo in ga močno poškodoval. Pri regulaciji Savinje zaposleni 49»et-ni delavec Alojz Janežič iz Zagrada je padel pri delu s tako silo. da si je izpahnil desno roko v ramenu. Poškodovanci se zdravijo v <*oljski bolnici. —c Nenadne Je umrl v ponedeljek okrtf 9. dopoldne v Pecovniku redov dravfik^a vozarskega eskadrona Arsen Mihajlović iz Nazarirta pri Rosiljcadu v vardarski banovini. Tuplo so prepeljali v mrtvasnKo bolniškega pokopališča. —c Mestna knjižnica . Celju bo xaprta do nedelje. V torek 18. t m se bo spet začelo redno poslovanje. Za Balmatom še Saussure Kako }« pred is« leti velika gorska ekspedicija naskočila Mont Blanc Prve dni julija naslednjega leta se je Balmat drugič povzpel na Mont Blajie. Poleg" tega je pa napravil še dru£o bolj zanimivo turo. Saussure mu je na-mre<* poveTil vodstvo svoje slovite, 20 članov broječe ekspedicije in z nj**no pomočjo je hotel na Mont Klancu delovati tudi znanstveno. Pridobil je za njo 18 naj1*>ljših vodnikov in nosačev, ki naj bi 6praviH na vrh Mont Blanca znanstvene aparate, orodje in živila. Na čelu te velike gorske ekspedio-ije vidimo vse znane vodnike iz Cha.moixa in okolice. Razen Balmata, ki je bil že zaslovel pod imenom »Mont Blanc<. sta bila med njimi tudi Jean Miehel Cachat in Jean Baptiste Lombard. Zelo napeto opisuje to ekspedicijo sam Saussure v svoji zanimivi knjižici »Relation abrepee dun vovage i la Cime du Mont Blanc«, ki je iz.*la v Ženevi ^ ?^*r>f.l Ir-fi 1 7PT hanje. 3. avgusta ob 11 je pa ekspedicija dosegla svoj cilj. Tudi Imun m J> najprej ozrli doli na Crrtumrnvs. sij je vedel.da je uprtih mnosro daljnogledov ua vrh Mnnt Blanca in da ljudje tam spodaj nestrpno pričakujejo. kd?j zagledajo drzne plezalce na vrhu. Po dogovoru sn zamahali z za stavo v znak, da so £rlensalskih Alpah Mont Ventour. \jt*o najvio da Vinci je pa opevaj lepoto gorskih velikanov že leta 1511. ko je opisoval svojo turo na groro Monboso. To bo najbrž KM m visoki Monte Bo v skupini Mon-te Rose. Toda vrnimo se k SaussuTeu. Leta je krenil s svojo okspedieijo 1. avgusta 1787 na pot in prvič je prenočil na Grori La Cote. Na-slednjega dne je nadaljeval pot preko boROTLskega ledenika,- ki ga podrobno opisuje. Opisuje pa tudi. kako strašno žejo je trpela njegova ekspedicija in kako težko jo bilo prenočevati v sne^ru pod vrhom Borne d u Oouter. fcilavi krepki možje, ki niso poznali utrujenosti, čeprav so hodili ve« dan. so bili v tej vi čini že po kratkem kopanju jame tako utrujeni, da so jih morali zamenjati z drusiimi. Jamo so skrbno zamašili iz strahu pred strupenim mrazom, toda v nji je bilo tako toplo in 6oparn<\ da je Saussure ponoči zle/eJ iz nje. Opisuje jo, da je bila tako črna kot ebenovina. luna je pa krasno obsevala vrh Mont Blanca. V duhu se je klanjal pogumu in sili svojih prednikov Balmata in Paccarda, ki sta bivakirala na ledeniku pod mno*ro težjimi poboji sama, naveza-na samo nase. Ekspedicijo je zdramilo zjutraj bobnenje plazu. Plesanje je bilo vedno težje, utrujenost od trenutka do tre-nutka večja, tako da so morali večkrat ge*»ti in počivati. Slednjič so se morali ustaviti že vsakih 18 korakov, tako težko je bilo plezanje indi- sure je veecn izmeril puls. Sam je knei 10O utripov v minuti, tam doli v Chajrnoriiru pa gamo 72. Voda je zavrela šele v pol ure, dočim je zavrela na £emeviske.m jer^ru v 15 minutah, ob morju pa celo v 12. Niti v štirih urah m pol ni mo^el napraviti drugih poskusov. Čeprav so mu v dolini zadostovale tri ure. \ohena jed jim ni dišala, tem manj. ker so bile je*tvine zamrznjene. Niti alkoholne pijačo jim niso dišale. saje na Morvt Blanc olajšano, ker je na njem več planinskih koč rn celo žične železnice. Težkih, zelo težkih plezalnih tur je pa v tem £Offisk«n masivu dovolj. Ob lepem vremenu najde« na Mont Blancu tudH večje skupki e pleza.lcev, kar pa ne pon*e«niL da lahko pride na vrh vsak. kajtri že mnogi utnjeni in izvežbani piezailai so morali pod vrhom kaprtubvairi. Razcfleid z Mont Blanca je seveda nepop;c«sno lep. Balmat itn Saussure imata v ChamOnnTU lep sprmernik. Še kot 60-1 etni mož je vodil Balmat plezalce na Morst Bk*nc. Ko mu je balo 72 let, je umrl enako čudno, kakor Jr bik> Čwkio vse njegovo življenje. Na poti za prividom zlaHa je zagotuAno izumil ▼ svojih gorah in nikoli več ga na»o nafti. Nemčija zahteva od Amerike milijone Iz VVaahinertona poročajo, da bo v kratkem obnovljen proces, pri katerem gre za povračilo 50,000.000 zlatih dolarjev Nemčiji, ki se poteg-uje za to bogastvo ze od konca svetovne vojne. Zadeva ae je obravnavala 1- 1930. v Haagu in proces je bil odgođen. Nanaša se na nemško sabotažo v Ameriki v začetku vojne. Amerika, j« takrat kratko malo zaplenila nemško premoženje. Med vojno so zletele v zrak tovarne streliva Blaek Town in Kingrsland in uničene so bile ogromne množine streliva. Nemčija trdi, da je bila ta sabotaža delo zasebnikov, ne pa nemške vlade. Ame-riško-nemška komisija je zbrala nove dokumente in razveljavila razsodbo mednarodnega razsodišča, ki je Nemčijo oprostilo. Ameriška javnost napeto pričakuje obnovitve proce-sa.. Proces obuja spomine na vohunske afere med svetovno vojno. Ena izmed njih je tudi afera švicarskega državljana Fmila Ga-cha, ki je spomladi "1915 odpotoval v Ameriko, kjer je začel pod krinko trgovskih poslov 7. vso vnemo vohuniti v prid centralnih držav. V Ncw Yorku je ustanovil trgovsko družbo in pod njenim plaščem je organiziral sabotažo na veliko. Nihče v Ameriki ni slutil, da se skriva v premožnem trgovcu nemški mornariški častnik, ki je delal s svojo trgovsko* korespondenco nemški armadi neprecenljive usluge. Poskrbel je, da je bila potopi jena cela vrata zavezniških trgovskih ladij in da je zletelo v zrak mnogo municijskih skladišč. Slednjič je bil pa Gache ali s pravim imenom kapetan korvete Pran z von RinteJen na povratku v Evropo aretiran in zaprli «0 jra v Tbwer. Ko je napovedala Amerika een-tramim državam vojno, so ga taročnh ame-risTcim oblastem in obaojen Je bfl na 4 Ve-ta ječe. Potem je bil opetovano prog-laften za mrtvega m končno ga je Wilaon pomi-loatil. Vrnil se je v Nemčijo kot *ojrri junak. Afera tega pogirmnega moža igra ▼ pro-ceau zelo važno vlogo, kajti Amerika dokazuje, da je delal Gache n^poaredr%o po navodilih nemške admiralltete, ne pa kot T-asennfk. Rtntelen sam j«» v svojih .spominih potrdil, da je imel 7» sabotaža dejanja oficielno pooblastilo, dočim ga smatra admirali teta za begimca. ki se je šel« v Ameriki zavedel nvoj^ domovinske dolžnosti. Rodni dvor bo odločil, katera trd4t«r odgovarja reanicL Orjaki Oni dan smo poročali, da ;e umrl v Bukarešti rumunski orjak Mitu Gogea, star 21 let. Kdo velja za orjaka? Ta£o imenujemo človeka, čigar telo presega normalno človeško velikost, namreč 17f» do 205 cro_ Takih ljudi je 5 do 6% med vsem prebivalstvom zemlje, Nad 20f» cm visok človek velja torej za orjaka. Navadno imajo taki ljudje razmeroma majhne glave, kratke hrbtenice, dolge noge in roke, ožja ramena in sploh vse. dele telesa v čudnem medsebojnem razmerju. Orjaki imajo močno razvito, naprej Strleoo spodnjo čeljust. Njihove miSice niao dobro razvite tn zato orjaški tudi močni niso. Gogea je tehtal 1K5 \cg in meril 142 cm, pa je dvignil komaj 170 kg. Duševno so orjaki zelo slabo razviti, da bi jih lahko primerjali z otroci. MM 2ei>-skami orjaških postav skoraj ne najdemo. OrjaSke postave se ne podedujejo iz roda ▼ rod. Navadno se začno dele okrog- 10. leta sfLno razvijati kosti. Orjaki imajo močno razvite samo prebavne organe. Rus Fedor Mahnov, rojen v Harkovu leta 1881, kralj takratnih orjakov, je najbolj rasel od i. do 14. leta. Kot sedemletni deček je bil že razvit kakor odrasli moški. Z 12 leti je meril nad 2 metra, v 14. letu nad 2.20, v 24. ietu pa že 240. V čaau najhitrejše rasti je spal Često 36 ur nepretrgoma-Popil je naenkrat nad 2 litra mleka ali čaja ter pojedei za zajtrk 16 trdo kxuianilx jajc ter R - 10 kosov kruha z maslom. Za obed je pojedel skledo juhe, Štiri funte mesa, poleg tega pa še enega ali dva piščanca, nekaj rib, skledo sočivja in hlebec kruha. Za večerjo je imel 25 jajc, s hlebcem kruha, dva ali tri funte masla ter 6 S litrov piva. Navzlic temu je bH pa vedru slabokrven. NAJBOLJŠA NALOŽBA DENARJA T-epa dama večerja % bogatim finančnikom v restavraciji. Govorita o te*n in onem m tudi o trgovskih poslih. — Kaj mi bvetnjete kot na^¥*rjw> naložitev denarja? — ga vpraša dama. — Delati dolgove, - - odgovori bankb-, — kajti to je £e vendo najboljša naložba denarja. Andrć Theuriet: 61 Nevarna lepotica Roman Lepa baronica se mu je za odgovor sk€pt čno nasmehnila. — Ternehrto se motite, če mislite, da se bo Terezija Morertova zadovoljila z vlogo žrtvovane zakonske žene... Toda naj bo. Recimo, da bo pozabila na vašo nezvestobo. Mar mistote. da se bo dala omehčani tudi v bodoče, da vam bo odpustila? Živeli boste v neprestanih mukah, mene bo pa vedno mučil strah, da pride do novejja škandala. Hvala lepa!... Zadostuje mi že kaša, ki mi jo je zdai skuhala. Jakob je nestrpno m srdito zamahnil z roko. — Ne, — je nadalievala baronica Licbfcngova, — to je potrebno za moj mir in v interesu vaše bodočnosti... Spomnite se. kai sem dedala v vili Endvmion: Zla vila mi je začrtala življenja pot da prinašam muke tistim, ki me najbolj Bmbijo. To se ie že pokazalo m ta prva izkušnja naj vam bo nauk... Zbogom! Vstala je in stomla k vratom. Toda Jakob je mislil drugače. Pogled na oboževano Mano s solzami zaHrih oči in ovire, k; mu jih e prav kar nashkala. to ga je še bol[i razvnelo n vzpodbujalo k vsaki žrivi. 6n s« zagotov.' žensko, kateri se ni mogel odreč: brez grozne bolesti. — Ne pust'm vas Ddir. — :c de*: in jo prijel za »-oko.. - O nmk^h govo-rte? Ne razumele pa, kolika nesreča bi bila zame, če bi vedsL da ste /ame izgubljeni. Zdaj. ko sem vas Dr:vf nase. ne morem bki vce brez vas k./sc r»e morem dihati bre/. z^aka ... Samo za vas se zanimam, samo za vas živim. Kaj bi mi bik) do umetnosti in do bodočnosti, če bi ne imel več vas? Kaj bi mi bilo za ljudi, če bi ne našel vas med njimi? Sem vaš" in če me zapustite, bo vsega konec. Pozorno ga še pogledala in videč, da je globoko ganjen, je vzplamte^ tudi ona in mu odgovorila razburjeno: — Trdno verujem, da me ljubite, toda če hočete, da bi ljubila tudi jaz vas, ne zadostuje, da ste moj samo v besedah. Rivalinje ne prenesem. V vašem srcu bom kraljevala iaz ali oa druga. Izbirajte! — Vi — ie zasepetal ves srečen. — samo vi. — Pa naj bo, — je privolila in mu krepko stisnila roko. — Hočem se samo zavarovati, da se ne bodo ponavljali taki mučni prizori, kakor je bil današnii. Nihče, razen mene ne sme imeti te pravice do vas ... Udajam se vam svobodno, zahtevam pa, da se otresete vseh obveznosti ... Ali morete storiti to? To vprašanje, iz katerega k Jakob spoznal moč njene volje, ie dovršilo učinek Maminega magnetizarujočega pogleda. Napel je vso svosjo moško energix> in vzkliknil odločno: — Jutri bom svoboden! In kakor da hoče zapečatati svoio obljubo, je razprostrl roke. da bi znova pri vil nase baronico Lteblingovo in Pil z njenih usten pozabljenie na preteklost. Toda Maitia se mu je spretno izvila iz objema, stopila korak nazai in de afta z odločnim glasom: — Ne, Sele potem, ko boste prosti vseh obveznosti, me boste smeli poljubljati. Prej vam ne dovolim... Zdai se pa ločiva. Ko je šla po stopnicah doli. se ie Jakob poslovil od krčmarice. Manio ie dohitel nekaj korakov od kočije. Videč svojo gospo, ie kočtjaŽ obrnil proti Vilk*-franehe in odprl vratca. — Zbogom! — ie zaklicala lepa baronica m mu stisnila roko. — Pomnite, kaj ste mi ob! ubili in pridite k meni šele, ko vam vest ne bo delala nobenih očitkov več! — Že jutri se bova videla! — Mislite? — je vprašala s svo>r> običatjno ironijo. — Meni se pa zdi. da ne bo šlo tako hitro. Zaito vam dajem rok do sobove... V soboto bom sama doma m pričakovala vas bom ob šestih- Sedla .ie v kočijo in ko ie kočitiaž pognal konie, se je ^ enkrat ozrla na Jakoba, kakor bi mu hotela s svoiim pogledom reči: — Pomnite kai ste mi obljub li Cim je kočija izginila za ovinkom, je krenil Jakob po bližruici ob obali v Beaulieu. Nedavno se je vračal po bej poti s Terezijo in spomin na ta nočni izprehod je oživel v njegovih mislih, ni se pa mogel dotakniti njegovega srca, niti ohladiti njegove strasti. Drhtel ie od ljubezni spomnjaoč se sladkih Manrinih poljubov in na tihem se ie jezil, da za je Terezi ta tako nepričakovano zmotila v blaženih trenutkih. Kai neki jo ie privedlo ni izprehod v vasico Sant-Jean? Samo Lechautre bi mu mogel pojasniti to nesrečno prigodo. Jakob ie sklenil napotiti se k njemu takoj. Po tem, kar ie z vede* od Lechautra. bo zasnoval svoi načrt in ukrerđ vse potrebno, da se čim hitreje in brez javnega škandala loči od svoje žene. Hrepenel je po ločitvi, izmikavania in 1aža je bil že sšt. Trdno je sklerod izmotata se čim prej iz kočijdvesra položada. Sicer pa ni videl nobenega razloga, da bi posinsa/ j?las preobčutljive vesti. Mar na sama jasno povedala, da ie med njima vsi končano?... Zdai se pač ne bo moglj čudita, če *> prime za bese... Podobne misli so mu neizprosno to* le no glavi naflik tekočini, ko začne vreti Potem ie iel razmišljati o nagli tzpre membi v svojem življenju od onega večera, ko '>? prvič stopa* po tei stezici 0% morju. Ko je prišel sem pred tedrrf, < bilo seme njegove ljubezni do Mani« komaj vzklilo. Ta kliioča ljubezen se mi je zdela kakor rz romana vzeta, kako* pravrjrčrri grad v oMakih. Če bi mu hI kdo rekel, da mora pozabiti na prisego varati ženo, ki mu >e neomejeno zaupa la, lagatii in sledn ič pretrgati vse svooi vezi s preteklostjo, če hoče postaviti to grad na trdna tla. bi mu bfl gotovo od-govoril, da take podlosti ni zmožen Toda komad je minilo mesec dni. se k uresničilo vse to, kar se mu je zdelo ne mogočem Zadostovala je prva slabost omahljivost volje, in že He naiat iz greha v *reh.