SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 34 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 3 de septiembre - 3. septembra 2009 V ZVESTOBI IN LJUBEZNI VINKO RODE_ (G'^^'^-r ob D^^ši^^a Slo^'^^^'^^ v M'^^d'oz^) Obletnice so mejniki na poti posameznikov in tudi ustanov. Prav je, da ob njih postojimo, da pogledamo malo nazaj - pa tudi malo naprej. Važno je, da izpostavimo uspehe - in morda tudi težave in krize. A če je Dom v glavnem v redu je prav, da se poveselimo, izrazimo priznanja in se navdušimo za prihodnje naloge. No, zato smo danes tukaj. V čast si štejem, da ste me povabili k temu slavju, saj imam komaj kako neznatno zaslugo v življenju Društva. Mislim, da se tako dopolnjuje večletno poznanstvo, prijateljske vezi - in od moje strani tudi skromna oddolžitev za petletno prijetno bivanje med vami, ko sem bil deležen mnogih pozornosti, izredne gostoljubnosti od strani sorodnikov in znancev. Veliko lepih spominov me veže na Mendo-zo. Pred mnogimi leti, ko so se rojevali moji otroci, smo bili tukaj večkrat na počitnicah: pri teti Mari, pozneje v Korotanu, vmes vsaj dvakrat v Tunuyanu. Tako sem spoznaval ljudi, mesto in okolico, pa veličastno pogorje Andov. Ko sem se semkaj priselil - v Chacras de Coria - sem hitro spoznal, da vse društveno in družabno življenje poteka okrog nedeljske sv. maše. Vključitev v vašo skupnost ni bila težka, poznali smo se že. Razgibano kulturno udejstvovanje me je pritegnilo. Prireditve, obiski iz Slovenije, gostovanja zborov, oktetov, praznovanja obletnic, odrske predstave, res, vedno je bilo kaj na programu. Dali ste mi priložnost, da sem sem-patja tudi kaj sodeloval, kar mi je dobro delo. Celo učitelj slovenščine sem bil, na kar sem ponosen. Marsikaj sem se naučil iz tistega učbenika.. Ja, sami lepi spomini! In ne pozabimo: Kdor se spominja, vase se povrača, v sam začetek^, v prvo ^zho^is^če... smeri po ig^ri vetr^a ne ob^r^^ča. (M^l^n K^om^r^) Zvestoba izhodiščem, to je to; in še globlje, zvestoba koreninam, to je naša naloga in je tudi modrost. Saj jih kar vidimo, ustanovitelje Društva, očake mendoških slovenskih rodbin: na nek način iz večnosti premerjajo naše korake skozi čas in nas sprašujejo: Ali ste še zvesti našim izhodiščem? In sami se potem vprašamo: katero pa je tisto naše prvo izhodišče? Brez dvoma, kot potomci politične in svetovnonazorske emigracije smo zavezani evangeljski blagovesti in slovenstvu, oboje pa v svobodnem, demokratičnem duhu. Okrog teh vrednot se vrti vse dogajanje prvih 60 let Društva. Delo v zvestobi in ljubezni skozi pol stoletja in več, zato da v deželi sonca še odmevata slovenska beseda in pesem, še se uveljavlja pridnost in poštenost našega človeka. Morda mladi težko razumete zakaj taka zagnanost za slovenstvo. Ja, saj to je vendar naša istovetnost. In je bogastvo! Vsak normalen človek čuti, da mora ostati zvest izročilom: vrednotam iz katerih so živeli starši, dedje. To je naravno. To je isto kot na drugi ravni zvestoba božjim zakonom. Zakaj narodnost je dobrina po božji volji. To zavezanost slovenstvu seveda čutimo globlje tisti, ki smo bili tam rojeni in smo tam odraščali - vsaj nekaj let. Drugače je z vami, argentinskimi Slovenci. Sicer pa vemo, da je neizbežno, da se del (nad. na 2. strani) SLOVENIJA-HRVAŠKA Pogovori se nadaljujejo „Pogovori med Slovenijo in Hrvaško se nadaljujejo. Narejen je bil napredek, vendar nas veliko dela še čaka," sta povedala zunanja ministra ^Slovenije in Hrvaške Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovič. O podrobnostih pogovorov ob robu Strateškega foruma na Bledu ministra nista želela govoriti, ker, kot sta pojasnila, ,,je tak dogovor". „Mislimo, da bomo lažje prišli do rešitve, če jo najprej dorečemo med sabo, potem pa jo bomo razložili tudi javnosti," je pojasnil Žbogar. „Ko bo prišel čas, bosta tako slovenska in hrvaška javnost zagotovo izvedeli o vseh podrobnostih naših pogovorov," pa je zagotovil Jandrokovič. Sta pa ministra izrazila optimizem, da so dogovori na dobri poti. „Veliko je bilo narejenega, veliko dela pa je še pred nami," je povedal Jandrokovič. Vodja slovenske diplomacije Žbogar je ob tem izrazil upanje, da bo dogovor o rešitvi spora glede meje med državama in nadaljevanju hrvaških pogajanj z EU možno doseči do konca leta. Pogovori so potekali v precej sproščenem vzdušju, tudi med sprehodom ob Blejskem jezeru, trajali pa so slabe pol ure. Kot je povedal Žbogar, so danes predvsem „pogledali, do kam smo prišli v mesecu od sestanka dveh predsednikov vlad" v Trakoščanu na Hrvaškem konec julija. „Mislim da smo zelo resno in zelo veliko naredili v mesecu avgustu, so pa še stvari, ki jih je treba dokončati," je povedal slovenski zunanji minister. Povedal je še, da se o prihodnjem srečanju premierov niso pogovarjali, so se pa po njegovih besedah dogovorili, da Jandrakovic, Pahor in Zbogar med „delovnim sprehodom" na Bledu pogovore nadaljujejo ,,na delovni ravni". ,,Smo na poti, mislim, da je bil zadnji mesec zelo konstruktiven, da se je zaupanje povečalo, da se je spoštovanje okrepilo, da se je razumevanje okrepilo in vse to je že samo po sebi nek uspeh," je še povedal zunanji minister Žbogar. „Verjamem da smo na dobri poti," pa je še dejal hrvaški zunanji minister. O pogovorih s Hrvaško je sicer Pahor v pozdravnem nagovoru obvestil tudi udeležence foruma. Kot je dejal, so diplomati zelo aktivni pri iskanju rešitve. Spomnil je na julijsko srečanje s hrvaško kolegico Jadranko Kosor v Trakoščanu in poudaril, da je bilo to zelo dobro srečanje. „Delamo vse, kar je mogoče, da bi našli rešitev kar najhitreje. Iščemo rešitev, ki bo dobra za obe strani," je dejal slovenski premier in dodal, da si Slovenija želi rešitev vprašanja meje med državama pred vstopom Hrvaške v EU. Izpostavil je stabilnost in blaginjo zahodnega Balkana kot ključni interes EU, še zlasti Slovenije. „Slovenija je in ostaja zavezana širitvi EU na območje zahodnega Balkana, zato je pomembno podpirati pobude, ki bodo ljudem na tem območju olajšale življenje. Zaradi tega se močno zavzemamo za liberalizacijo vizumske ureditve za zahodni Balkan", je med drugim dejal Pahor. Ta torek, 1. septembra, pa se je premier Borut Pahor ob robu slovesnosti ob 70. obletnici začetka druge svetovne vojne v Gdansku na Poljskem srečal s predsednikoma vlad Rusije in Hrvaške ter s predsedujočim EU. Prednost: gospodarstvo in Hrvaška Na Brdu pri Kranju so se na že 15. posvetu slovenske diplomacije zbrali veleposlaniki Slovenije po svetu. Uvodoma so jih nagovorili zunanji minister Samuel Žbogar, predsednik Danilo Türk in premier Borut Pahor, ki so ob tem predvsem izpostavili velik pomen gospodarske diplomacije, premier pa tudi rešitve spora s Hrvaško. Kot je zatrdil Pahor, je vlada odločena, da v reševanje gospodarske krize čim bolj vključi tudi diplomatski aparat in torej okrepi gospodarski del diplomacije. Zbrane veleposlanike, ki jih ima Slovenija že v skoraj 50 državah, je pozval, naj po svojih najboljših močeh pomagajo slovenskemu gospodarstvu in prispevajo h krepiti gospodarskega sodelovanja. Veleposlanike je ob tem pozval, naj v stikih z Ljubljano rešijo vse morebitne težave, s katerimi se soočajo pri krepitvi gospodarske diplomacije v državah, kjer delujejo. Pozval jih je tudi k intenzivnemu in inovativne-mu odkrivanju novih možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenijo. Kot drugi velik zalogaj, s katerim se sooča slovenska diplomacija, je Pahor izpostavil ureditev odnosov s sosednjo Hrvaško. Kot je namreč ocenil, bi rešitev vprašanja meje med državama močno razbremenilo slovensko zunanjo politiko in slovenske diplomate po svetu ter jim omogočilo, da to energijo usmerijo drugam, med drugim na Zahodni Balkan. VPRAŠANJE KOROŠKE Slovenija bolj odločna Na povabilo premiera Boruta Pahorja je 3rišel na delovni obisk v Slovenijo avstrijski kancler Werner Faymann. Srečanje je bilo namenjeno predvsem krepitvi dvostranskega sodelovanja med državama, sogovornika pa sta se dotaknila tudi vprašanja položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Kot so potem poročali avstrijski časniki je Slovenija zaostrila držo do Avstrije glede uresničevanja Avstrijske državne pogodbe in da je Faymann slovenskega kolega prosil za razumevanje zastoja pri reševanju vprašanja dvojezične topografije. Predsedniki organizacij koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij (ZSO), Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Skupnosti koroških Slovencev (SKS) so pozitivno ocenili ravnanje Slovenije ob tem obisku avstrijskega kanclerja, ko je pozvala Dunaj k uresničevanju Avstrijske državne pogodbe (ADP). Predsednik ZSO Marjan Sturm je ocenil, da je odločnejša drža Slovenije glede uresničevanja ADP ,,dobra in pozitivna", ker je Avstrijo tako opozorila, da gre tudi za njeno mednarodnopravno obvezo. Izrazil je še upanje, da ima slovenska politika tudi plan B, da uveljavi nasledstvo ADP. Menil je tudi, da se vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov v Avstriji zlorablja tako na notranjepolitični kot tudi na strankarski ravni. Dodal je, da tako v Celovcu kot na Dunaju ni razumevanja za to, da bi ta problem rešili ,,široko-grudno in v smislu ADP". Vodja Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karel Smolle je bil kritičen do Faymannove izjave, da je za vprašanje dvojezične topografije nujna politična rešitev. ,,V pravni državi o odločitvi sodišč ni več možna politična razprava," je poudaril. Dodal je, da so odločitve sodišč dokončne, politika pa je poklicana le, da te odločitve izvrši. „Pravna država sloni na teh odločitvah," je dejal Smolle. Glede vztrajanja Slovenije pri uresniče- vanju ADP pa je Smolle menil, da gre za ,,nove poudarke". Po njegovem je bistven napredek, da je Slovenija prvič povedala, da je naslednica ADP in da mora Avstrija delovati kot pravna država. Menil je še, da je Slovenija tista, ki mora vstopiti v dialog z Avstrijo in predlagati določene rešitve. Tudi glede slovensko-hrvaškega spora glede meje, ki sicer z dvojezičnimi napisi ni povezan, je po oceni predsednika NSKS dobro, da je Pahor poudaril, da gre za slovenske interese in da bi morala Avstrija kot prijateljska država to razumeti. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik je dejal, da ni optimist, da bo vprašanje dvojezične topografije hitro rešeno, bo pa možno, če bo avstrijska vlada ,,dala signal". „Slovenska vlada je vedno dajala jasen signal. To je korektno in v podporo manjšini," je menil Sadovnik in dodal, da je bila za slovenske vlade vedno težava neenotnost manjšine v Avstriji. BERI_ PARTIZANSTVO, REVOLUCIJA IN ŠE KAJ...............................2 60 LET SLOVENSTVA V MENDOZI ............................3 TAKO SE JE ZAČELA II SVETOVNA VOJNA...................3 BARVE IN GLASBA V SAN MARTINU.............................4 Le na temeljih resnice iz življenja v argentini FRANCI MARKEŽ Spoštovani g. Jože Debevec: Pišem vam iz Argentine, kjer živim že dobrih 60 let. Prebral sem vaše pismo - slučajno sem ga dobil po mailu — ,,Nova Slovenija na starih okopih", v katerem odgovarjate gospe Novakovi na njene izjave v zvezi z bolnico Franja. Ne mislim polemizirati, a rad bi vam omenil nekaj stvari. Kar v pismu pravite, sem tudi sam opazil. Imate prav, besedo izdajalci je zamenjala beseda kolaboracionisti, to je, sodelavci z okupatorjem, kar bi pomenilo, da so imeli iste cilje. Poleg te je pa izginila še neka druga beseda, beseda revolucija - spomnite se na slavospeve in spomenike njej v čast, na poimenovanje trgov in ulic... - To besedo je pa zamenjala označba NOB. Oboje je nekako povezano. Odkritih je bilo - po desetletjih strogega zamolčevanja - toliko grozodejstev revolucije nad slovenskim narodom, pod pretvezo izdajalstva - res čuden naš slovenski narod, kar na desettisoče je imel izdajalcev, saj jih je bilo okoli 40.000 pobitih (1941-1953), na tisoče v zaporih ali na prisilnem delu, okoli 20.000 se nas je pa umaknilo. Torej revolucija ni bila več slavna, treba jo je bilo preimenovati v NOB in splesti okoli tega mit, ker NOB-ja je bilo v resnici bore malo. Če imate priložnost, prelistajte o tem knjigo Berma-nov dosje, avtor Aleksander Bajt, gotovo ga poznate, založba Mladinska knjiga 1999, Zbirka Premiki, ki je sumljivo hitro izginila iz knjižnega trga. Celo Ljubljano so ,,osvobodili" šele, ko je bilo vojne konec. Zadnje oborožene Nemce, ki so se umikali pred Sovjeti, -spomnite se, da so prišli do Prekmurja - so prepodili iz Slovenije črnogorski in dalmatinski partizani - zato so si v ljubljanski zmagovalni paradi prilastili častno mesto -in e ko ni bilo več nevarnosti, so ,,naši" prilezli na dan. V uradni zgodovini in v političnem žargonu pa manjka beseda: protikomunisti, kar še daleč ni isto kot izdajalci ali kolaboracionisti, in ogromna večina pobitih je bila ravno to. To je tista bistvena ponaredba, oziroma laž, ki deli slovenski narod. In to je tisto kar otežkoča spravo, izenače- vati tiste, ki so hoteli obvarovati domovino komunizma (ne pozabite na partizansko pesem „Slovenija, Sovjetska bodeš ti") - kar pa nikakor ne pomeni, da bi jo hoteli narediti nemško - z izdajalci ali kolaboracionisti. Eni ne moremo tega sprejeti, ker je laž, drugi jo pa morajo do onemoglosti ponavljati, saj bi drugače razkrili pravi vzrok vseh zločinov nad narodom, kot je bil prevzem absolutne oblasti. Družinski primer: Živeli smo na Jesenicah. Moj oče, predvojni župan, se ni hotel vpisati v Volksbund - kaj je to pomenilo, upam, da veste. Povem vam le, da se na vseh Jesenicah ni vpisalo morda pet družin. In glej, znani komunisti so se kar prerivali, kdo se bo prej vpisal. Ni slučajno, da je ta seznam kaj hitro izginil iz arhivov in ni prišel v muzeje. Tudi njihovi otroci so bili po večini pri Hitlerjugend, pozneje pa najbolj zagnani komunisti. Ker polpretekle dogodke gotovo poznate, saj o njih izražate svoje mnenje, tudi veste, da so partizani pobili par tisoč Slovencev, preden so nastale prve Vaške straže, ki so bile le samoobrambne, a tako učinkovite, da so partizani kaj malo še vdirali v vasi, kjer so naleteli na odpor. Glede bolnice Franja: za ta humanitarni objekt je okupator vedel, saj je bila, po premirju, sklenjenem na Primorskem med KP in Nemci, v rezervirani prosti coni za partizane, torej ni bila niti skrita niti ilegalna. Tudi domobranci so vedeli zanjo, a so jo pustili na miru, zaradi ranjencev v njej. Kar se pa nikakor ni zgodilo po predaji Vaških straž na Turjaku, katerega so rušili in zažgali italijanski topničarji, ki so se pridružili partizanom po kapitulaciji Italije, ,,naši" hrabri borci so pa čakali na varnem in jurišali šele po predaji in kar pred vrati gradu pobili okoli 30 ranjencev. Da ne omenjam pri umiku zajetega vlaka z ranjenimi domobranci. Veste, veliko je še ustaljenih laži, veliko sprenevedanja, veliko zapriseg molčečnosti (le zakaj?), veliko ,,se nič ne spominjam", veliko za razčistiti, veliko se že ve, a se potvarja in ne priznava, veliko za preklicati, preden bo prišlo do sprave, ki si jo pa vsi želimo, a le na temeljih Resnice. TONE MIZERIT V ZVESTOBI IN LJUBEZNI (nad. s 1. strani) slovenske krvi pretaka v tuje rodove. To sprejemamo, pravi Stane Grebene. Na ta način odplačujemo davek Argentini, ki nas je sprejela v času nase stiske. Skrbeti pa moramo tudi, da nas doprinos ne bo le biološki, ampak tudi v kulturnih in moralnih vrednotah. Saj smo vendar poznani kot delavni, pošteni, odgovorni in vredni zaupanja. Tako torej naprej, mladina, po poti začrtani pred mnogimi leti. Imel sem srečo, da sem poznal nekaj ustanovnih članov Društva. Spomnim se razstave slik predsednikov ob 50-letnici ustanove, zdaj ste prišteli še tri. To so predstavniki ljudi, ki so ustvarili iz nič tole skupnost, z golimi rokami postavili ta Dom, žrtvovali ure in dneve in leta za delo v društvu; možje in žene, ki so stremeli tudi po višjih vrednotah in po odličnosti, ki so garali in molili (a Dios rogando y con el mazo dando), ti ljudje so še kako vredni spomina, priznanja in posnemanja. Le tako je društvo skozi 60 let živelo, raslo in cvetelo. Vmes so bile tudi krize, a so jih zmogli preseči, ker je prevladala misel na skupni blagor. Nedavno sem bral v Družini tale stavek: Temeljna etika sožitja je nujno potrebna, se pa zelo počasi in težko gT^ad^i, a zelo hitr^o izgubi. Torej etika dialoga, strpnosti, zdrave pameti, da nesporazumi ne postanejo usodni. Kako je mendoško društvo cvetelo? - Zborovsko petje vse od začetka do danes; v prvih letih v pionirski vlogi. Leta 1960, ko zbor gostuje v BA, apoteoza slovenske pesmi v združenih zborih. Tako mogočno je zadonelo tristo glasov in več v dvorani, da smo bili prevzeti in pretreseni v dno slovenske duše. Bilo je nepozabno. Potem sta vzcveteli čudežni roži: fantovski oktet in Los Chanares. Nato še Encijan. Za oktetovce veste, da sem bil njihov navdušen navijač. Za Čanjarčke pa vedno trdim, kako je prav, da so izbrali in gojili argentinsko folkloro, ki je pristen, teluričen izraz argentinstva, dočim so šli vsi buenosaireški bendi -naših potomcev- v globalizirani rockČpop. Blestijo mi v spominu odrske predstave svetopisemskih zgodb v Davorinovi režiji. A pred tem je bilo na mendoških odrih preko sto iger in predstav, ki jih je postavil njegov oče Rudi. O šoli itak vemo, da je steber našega preživetja, in o bogoslužju, da je os vsega društvenega početja in nehanja. To je cvetje, ki krasi slovenski mendoški vinograd, cvetje posejano na poti vaše zdomske zgodovine. Seveda ga je še več, dosti tudi skritega, nekaj nepoznanega: naredimo tudi iz tega šopek spominčic. Ko je vaša srenja praznovala zlati jubilej sem bil med vami. Navzoče so bile delegacije iz raznih Domov, le iz Slovenije takrat ni bilo priznanj. To pa omenjam zato, ker je bilo v Bariločah za 50-letnico Planinskega društva vse kaj drugače. Delegacije iz Slovenije so kar tekmovale s priznanji in odlikovanji. Bariloško gorniško epopejo so kovali v zvezde, kar je seveda lepo in je vsem nam v čast. Ampak vprašal sem se tudi: kaj pa izstopa pri Mendoščanih? Ali ni nič tako pomembnega, da bi tudi matica to opazila? Seveda je opazila. Saj vendar imate mendoški Slovenci vsaj dve izredno lepi predstavitvi. Študija Jerneja Mlekuža je strokovno delo, iz nje pa diha simpatija in naklonjenost do vas. Z objavo v Meddobju je dosegla širšo javnost. Nedavno vas je počastil Ivan Sivec s knjigo Ranjeno drevo: zelo navdušeno in dobrohotno vas je predstavil. Pa kot vemo ste s Sivcem našli pot v številne slovenske domove, saj je eden od najbolj branih avtorjev v Sloveniji in med nami. Pionirji mendoške skupnosti so ustvarili čudovit in slikovit mozaik v raznolikosti. Iz razdalje 60. let moremo ugotoviti, da sta se lepo dopolnjevali krili vaše družbe, pa tudi če je včasih škripalo. Bili so razumniki, kulturniki, prosvetni delavci - in bili so uspešni obrtniki in podjetniki. (Tudi Sivec vas je nekako tako predstavil). Dopolnjevali, ker jih je družila ista vera in neomajna ljubezen do slovenske besede in pesmi. In ne pozabimo, da so bili zaznamovani -bolj kot mi - z bratomorno revolucijo, z vetrinjsko tragedijo in z zasužnjeno domovino. Dvojno zavezanost so gojili: svojim koreninam in svojim so-borcem, ki so končali v holokavstu. Bili so pričevalci za zgodovinsko resnico, za pravo svobodo, za civilizacijo dialoga in strpnosti. Zgodovina je potem jasno povedala svojo resnico: veredikt. Komunistična utopija je bila lažna in njihov pohod nečloveško krut. Moralna zmaga je na naši strani: prej ali slej bo to jasno tudi v Sloveniji. Čutimo, da nas ta pričevanjska naloga še danes veže - v zvestobi in ljubezni. Sicer svobodno, a kot častna dolžnost. Saj končno drži kot pribito: naši očetje, dedi, ki so se uprli komunizmu, so bili na pravi poti. Drago so plačali ta upor, a niso klonili in so si ustvarili nov dom, novo domovanje pod svobodnim soncem. Kaj reči na to? S pesnikom Kuntnerjem: Zahval-jeni prisrčno za ljubezen, / gorečo bf^ez vr^^čila in plačila, / ki ste z njo gr^adili in gr^a^ite / ^om in domovino! / Zahvaljeni pii^rčno za ljubezen / ki je vgr^ajena v vse, kar je zgrajeno, / in je blagoslovljeno vse, / kar je iz nje rojeno / in storjeno! Dogodki v političnem življenju se odigravajo vedno bolj bliskovito. Pretekli teden je prinesel kar nekaj novosti in pokazal, kako vlada skuša izpeljati do konca svoj hegemonični načrt. Zakonski osnutek medijskega nadzorstva je le eden izmed teh poizkusov. Svoboda ali odvisnost. Zadeva je precej razburila duhove in sprožila odzive celo v inozemstvu. V četrtek 27. avgusta je namreč gospa predsednica z vso slovesnostjo napovedala, da vlada pošilja v parlament zakonski osnutek o ureditvi radijskih in televizijskih postaj. Doslej veljavna zakonodaja izhaja namreč še izza časa zadnjega vojaškega režima. Besedilo osnutka so pripravljali (in napovedovali) kar nekaj časa. Nanj so pa zadnje čase padale tudi zelo ostre kritike s strani medijskih podjetij in opozicije. Mnogi so upali, da bo o tem razpravljal parlament v novi zasedbi, po 10. decembru. A to je bila seveda utopija. Kot smo že omenili, skuša vlada potrditi vse polemične zakone, dokler ima še lastno večino v parlamentu. Vsi soglašajo, da je bilo treba zakon posodobiti, a večina tudi kritizira novo besedilo, ki polaga v roke države (vlade) skoraj neomajno oblast, da lahko ne le nadzira medije, temveč lahko nanje pritiska in podjetjem brez pravih razlogov ukinja dovoljenja delovanja. Omenjajo, da je besedilo osnutka bolj ostro kot pa ga je Chavez uvedel v Venezueli. Mimogrede, gospa Cristina je izjavila, da je prvič, ko neka vlada skuša spremeniti ,,zakon diktature". Pomota: zadevna zakonska besedila so v parlament poslali že Alfon-s^n, Menem in De la Rua, pa jih niso uspeli uzakoniti. Medijska podjetja protestirajo, opozicija in Cerkev zahtevajo, naj o zakonu odloča parlament po 10. decembru, negativne komentarje pa objavljajo celo dnevniki v Braziliji in Španiji, češ, da je to hud napad na svobodo izražanja. Kdo bo tako delal? Druga značilnost tega tedna je kmetijska stavka. To pot sicer vodstvo skuša, da ni blokad cest. A protest je splošen. Bližnji vzrok je veto gospe predsednice na člene zakona, ki predvidevajo popust davkov za občine, ki so bile posebej prizadete s sušo. A dejansko je sad nezadovoljstva in obupa. Statistike dokazujejo, da je v preteklem letu veliko kmetov delalo z hudo zgubo, zaradi davkov in suše. V prizadetih območjih računajo, da so kmetje izgubili med 120 in 200 dolarjev na hektar. Zgubo morajo kriti iz prihrankov ali posojil, da lahko zastavijo novo letino. To marsikatere postavlja na rob prepada. Če bodo pri- siljeni prodati, bodo lahko kupovale le velekorporaci-je. Že nekaj časa kmečke organizacije trdijo, da je to skriti namen vlade. Kmetje zato pripravljajo protestne shode po vsej državi, ki naj se zaključijo z velemani-festacijo v Buenos Airesu. Računajo, da jih bo tedaj (kot pred letom), podprla vsa družba. Ubogi guvernerji. A ne le kmetje; s hudimi težavami se srečuje veliko guvernerjev. Prizadete province imajo vedno večje težave, ker računi ne kažejo dobro. Marsikatera provincijska vlada nima sredstev niti za plače svojih uslužbencev. Govori se, da bodo znova uvedli bone, kot za časa velike krize po letu 2000. V veliki meri je tega kriva zvezna vlada, ki z davki na izvoz zmanjšuje provincam sredstva, ki jih prejemajo z davki na dobiček. V nekaterih primerih (Cordoba), država dolguje provincam sredstva, v drugih primerih je obratno: province so dolžne državi. Prejšnja leta (leta debelik krav), je zvezna vlada pošiljala provincam dodatna sredstva, da si je zagotovila poslušnost. Teh fondov danes ni več, oziroma jih vlada hrani za nujne primere, ko bo treba namazati pot zakonov v parlamentu. A istočasno vlado skrbi ta položaj, ker zaradi socialnih težav lahko v notranjosti zagorijo protesti in izgredi. Zato bo v prihodnjih dneh klicala guvernerje na razgovor in pogajanja, kjer bo nudila pomoč a zahtevala ,,pri-jaznost". Ena najbolj prizadetih območij je prav provinca Buenos Aires. Govori se celo, da bi Kirchner rad dosegel, da bi Scioli nastopil kot poslanec in prepustil mesto guvernerja Balestrini-ju. Ta je politični vodja ključnega območja La Ma-tanza in z njim računa Kirchner za prihodnje korake znotraj peronizma. Težave se kopičijo. Vlada je kot slepa in gluha spričo realnega stanja. Medtem ko Kirchner sanja o ponovni predsedniški kandidaturi leta 2011, mora finančni minister preusmerjati sredstva državnega proračuna. Kar 2.475 milijonov, ki so bili namenjeni za javna dela, bodo sedaj uporabili za splošne stroške. Pretekli mesec je delovanje gradbenega sektorja padlo kar za 7%. Če to kažejo uradne statistike, koliko je realni padec? Od Mednarodnega denarnega sklada (FMI) so res dobili skoraj 2.500 milijonov dolarjev protikriznih fondov, a to bo za plačevanje zunanjih obveznosti. Vlada skuša iskati finančna sredstva v območju tujega kapitala, a brez blagoslova FMI bo to zelo težko. Pri Skladu pa postavljajo pogoje nadzorovanja, ki jih vlada noče sprejeti. Oblaki se kopičijo in nevihta grozi. SLOVENCI V ARGENTINI MENDOZA ,,Zahvaljeni prisrčno za ljubezen!" 60-letnica ustanovitve Društva Slovencev Mendoščani smo letošnjega 23. avgusta dočakali zelo slovesen dan, dan 60. obletnice našega Društva Slovencev. Dolga priprava, pregled trajnega dela, uspehov in težav, gradnje našega doma, priprava galerije vseh predsednikov ki so vestno vodili našo ustanovo od 21. avgusta 1949 do danes, nas je zaposlilo in razveselilo. Sinteza doživetja je opisana v jubilejni številki mendoškega lista Glasnik, ki nas povezuje že od ustanovitve. Na prvi strani Glasnika se soočimo z besedo ZAHVALJE-NI PRISRČNO , pesem našega slovenskega pesnika Toneta Kuntnerja ki je tudi naš izraz hvaležnosti za dolgo prehojeno življenjsko pot. ,,Zahvaljeni prisrčno za ljubezen, gorečo brez vračila in plačila, (saj bi drugače ne bila ljubezen), ki ste jo živeli in živite, ki ste z njo gradili in gradite dom in domovino! ,,Zahvaljeni prisrčno za ljubezen, ki je vgrajena v vse, kar je zgrajeno, in je blagoslovljeno vse, kar je iz nje rojeno in storjeno." Na dvorišču Slovenskega doma, pred spominskimi ploščami ki so bile postavljene v trajni spomin vsem žrtvam in garačem našega skupnega življenja, sta dvignila zastavi današnji predsednik Društva inž. Milan Nemanič in Stane Grebenc, ki je slovenskim rojakom v Mendozi predsedoval deset obdobij. Zapeli smo tudi obe himni, slovensko iz ljubezni do rodne domovine Slovenije in argentinsko v zahvalo Argentini, naši drugi domovini in domovini novih mladih rodov. Potek programa sta povezovala v slovenščini in španščini Davorin Hirschergger in Barbara Bajda. Sledila je slovesna peta sv. maša. Narodne noše, naš dušni pastir in diakon Stanko Čad, sin slovenskih staršev, petje mešanega pevskega zbora ter lepo okrašeno ozadje oltarja, so dosegli pomembno vzdušje za izraz hvaležnosti Božji Previdnosti za vse prejete dobrote in tudi prošnjo za večni pokoj vseh dobrotnikov, voditeljev, članov Društva in rojakov, ki so darovali svoje življenje za slovenski narod in svoje ideale. Tone Kuntner nadaljuje o ljubezni: ,,Zahvaljen, zahvaljeni, ki ste jo zapisali s krvjo, v rodno zemljo in v srčne knjige, ki ste z njo odšli v minljivost, ne vedoč, da ni minljiva! Po sv. daritvi smo pričeli s proslavo. Naš pevski zbor je navdušeno zapel tri pesmi iz zgodovinskega repertoarja: Planinska, Antona Foersterja, Moyi, tun papa inche, lepa pesem starega plemena Mapuče v Argentini in Jnjen čeva iti gna, (Zdaj bom gnala na pašo), ljudska iz Bile v Reziji. Zbor zelo uspešno vodi lic. Diego Busquet. Predsednik inž Milan Nemanič je pozdravil vse navzoče, posebno gospoda prof. Vinka Rodeta ki se je odzval našemu povabilu za sodelovanje pri obletnici ter vsem za sodelovanje, trud in mnogo dobre volje podarjene za narodne vrednote in krščanske ideale skozi vseh 60 let. Na kratko je orisal ideale Društva, nakazane ob ustanovi, potek in delo vseh številnih odborov in društvenih organizacij, trud za pridobitev svojega skupnega doma, od številnih dvoran, cerkva in družinskih prostorov tako za slovenske sv. maše kot za slovensko sobotno šolo, prireditve in šport in končno za pridobitev današnjega novega poslopja. Končno je povabil, ,,da se vsi ki smo združeni po slovenski krvi in vse prijatelje ter sorodnike ki soglašajo z našimi načeli, vključijo v našo skupnost in z nami sodelujejo. Tako bomo dosegli, da bo Dom še vedno prostor prijateljev, da bo še dolga leta združeval v svojem okriljem nas in naše potomce. Bog daj, da bi lahko praznovali še veliko takih jubilejev." Kot slavni govornik se nam je za to priložnost odzval na povabilo prof. Vinko Rode. Trenutno živi v Buenos Airesu; pred leti je med nami preživel toliko dolgo dobo, da je spoznal mendoško skupnost in nam je za jubilej podal pregled obdobja, dela, uspešne trenutke in tudi težave, skozi katere smo si pridobili današnjo živo ustanovo. Navdušenje in dolgo ploskanje sta potrdila besede našega gosta prof. Vinka Rodeta. Govor prinašamo na uvodnem mestu. Današnji odbor je izrazil priznanje za dobrovoljno delo vsem predsednikom ki so bili odgovorni za življenje Društva skozi dolgih 60 let. Odlikovanje so prejeli najprej potomci pokojnih predsednikov. Za pripravljalni odbor smo se spomnili g. Emila Stum- bergerja. Društvo je bilo ustanovljeno avgusta 1949. Njegov prvi predsednik je bil skozi dve leti ravn. Marko Bajuk. Leta 1951 je bil predsednik g. Rudi Hirschegger. Sledil je g. Franc Ovčjak, predsednik 1 leto. Nato je vodil Društvo g. Luka Grintal skozi 8 let in g. Jože Bajda 5 obdobij. Sledilo je priznanje inž. agr. Marku Bajuku za triletno sodelovanje in Pavlu Bajdi za 4 leta vodstva. Na vrsto so prišli danes med nami navzoči bivši predsedniki: Stane Grebene je bil na vodilnem mestu najdaljšo dobo, kar 10 let. Sledil je arh. Božidar Bajuk, 4 leta, Maks Ovčjak skozi 2 leti in inž Jože Smon skozi 7 obdobij. Davorin Hirscheggej' je sodeloval 7 let, g Jernej Bajda 4 leta in ga. Marjana Smon Žumer 3 leta. Končno je prejel priznanje današnji predsednik Inž. Milan Ne-manič ki je julija pričel že svoje drugo leto predsedo-v a n j a . Odbor se je v imenu slovenske skupnosti vsem iskreno zahvalil. Omeniti želimo tudi čestitke in prejete pozdrave. Pisali so nam: Zedinjena Slovenija, krovna organizacija Slovencev v Argentini, Ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Uran, delegat za dušno pastirstvo v Argentini msgr. dr. Jure Rode, Slovenska kulturna akcija, Društvo Slovenija v svetu, Asoci-acion Mutual Eslovena Transmurana de Bernal, Naš Dom San Justo, pisatelj Ivan Sivec, zbor in Folklorna skupina Zarja iz Račne in dr. Andrej Bajuk ki se je vzgojil in svoje študije končal v Mendozi. Za zaključek smo prisluhnili petju naše mladine, naši novi generaciji, slovenskemu mladinskemu oktetu. Vodi ga Tone Stirn. Doživeto so nam zapeli štiri domorodne skladbe: Po jezeru, Miroslava Vilharja, Kaj b'jaz tebi dal, Franceta Marolta, Teče mi vodica v priredbi Matije Tomca in Tam kjer pisana so polja, Danila Bučarja. Vsi navzoči smo izrazili svoje veselje in hvaležnost za 60. obletnico z dolgim ploskanjem. Nadaljevalo je skupno kosilo. Skupina „strokovnjakov" in Zveza Mater in žena sta pripravila domače koline. Slovenski praznik - slovensko kosilo. Na poseben način želimo pohvaliti sodelovanje mladinskih organizacij. Pridno so stregli pri kosilu in veselo, v narodnih nošah, prinesli na mizo veliko torto in dobro kapljico za napitnico rojstnega dneva Društva. Pri pogrnjenih mizah smo se dolgo pogovarjali, obujali spomine in tudi zapeli. Jubilej nam bo ostal v bogatem spominu! Arh. Božidar Bajuk 70-LETNICA DRUGE SVETOVNE VOJNE Kuge, lakote in vojske, reši nas o Gospod" NACE FRANCI» Tako so ljudje v slovenskih cerkvah prosili Vsemogočnega, naj odvrne bliža-oče se zlo, to je II. svetovno vojno. Otroci, ki smo bili rojeni petnajst in več let po prvi, tistih prošenj starejših nismo razumeli, a slutili smo, da se bliža nekaj hudega. Drugo svetovno vojno je mogoče razumeti, če poznamo posledice prve. Tako so tam na versajski mirovni konferenci zmagovalci obdolžili poražene Nemce vsega Druge ruske domovinske vojne 1941-45 se je udeležil kot prostovoljec tudi ta častitljivi starec oblečen v mužika brez boljševiških znakov srpa in kladiva zla. A dejstvo je, da sta Francoski šovinizem in Angleški egoizem bila nemalo kriva tiste tragedije, ki jo je doživela Evropa in ostali svet. Francoski premier Clemenceau se ni strinjal z Wilsonovimi 14 točkami, ki so težile k pravičnejši ureditvi povojne Evrope. Glede teh je storil pikro pripombo, češ, da se je Bog zadovoljil samo z desetimi zapovedmi za človeštvo, Wilson pa jih je napisal kar štirinajst. Povojna nemška Weimarska republika ni utegnila rešiti hiperinflacije, brezposelnosti in hudih političnih spopadov med nemškimi komunisti in pravkar nastalimi nacionalsocialisti, katerih število je vpričo Hitlerjevega gromovništva hitro naraščalo. Hitler je uspel prepričati Nemce, da je on edini, ki bo dvignil nemško gospodarstvo in vrnil narodu čast, katero so poteptale zahodne demokracije. ^Tako je Hitler leta 1933 prišel na oblast. Že naslednje leto po smrti maršala Hindenburga je onemogočil vse svoje politične nasprotnike in tako pričel nastopati kot diktator. V naslednjih letih pa je pričel nadlegovati svoje šibkejše sosede z teritorialnimi zahtevami. Tako n. pr. je odtrgal od Čehoslovaške Sudete z večino nemškega prebivalstva. Leta 1938 je Hitler anektiral svojo rodno Avstrijo nemškemu rajhu. Vse to nasilje so zahodni državniki sprejeli z izgovorom, da bo ta njihova popustljiva politika zagotovila svetovni mir. Podobno je ravnal Hitlerjev fašistični partner Mussolini, ki je Italijanom obljubil obnoviti že davno razpadel rimski imperij. Komaj pet mesecev po končani španski državljanski vojni, sta na videz nespravljiva diktatorja Hitler in Stalin preko svojih zunanjih ministrov, avgusta meseca 1939, podpisala v Moskvi nenapadalni pakt. Namen obeh diktatorjev je bil izbrisati Poljsko iz zemljevida Evrope. Dotlej vedno popustljive zahodne demokracije so napovedale Nemčiji vojno. Tako se je ta začela septembra 1939 in končala skoraj šest let pozneje. Po porazu Jugoslavije, aprila 1941, smo bili Slovenci edini narod v Evropi razkosan med tremi okupatorji. Hitlerjev napad na Sovjetsko zvezo junija 1941, je imel za nas Slovence usodne posledice. Slovenski boljševiki, preje „prijatelji" nacistične Nemčije, so spoznali, da je zanje napočil ugoden čas, ki ga niso hoteli zamuditi. Ustanovili so Osvobodilno fronto, ki je bila začetek boljševiške revolucije na slovenskem, to je razdejanje in smrt našega naroda. Na svetovnih frontah se je tedaj razvijala vojna, ki se je počasi nagibala v prid zahodnih demokracij; žal se je s temi borila proti istemu sovražniku Hitlerju tudi Sovjetska zveza. Tako se je še enkrat ponovilo staro pravilo, ki se glasi: „Sovražnik mojega sovražnika, je moj prijatelj". Jaltska pogodba je za dolga desetletja uvedla novi svetovni red, ki je drugimi narodi Evrope pahnila tudi nas Slovence v naročje zločinskega komunizma. Kmalu po končani II. svetovni vojni, je pričela ,,hladna vojna" med svobodnim svetom na zahodu in nesvobodnim na Nemške čete vkorakajo v Poljsko vzhodu. Meja med obema pa je bil berlinski zid, odstranjen v jeseni 1989. Ta dogodek je bil velikega pomena: združitev obeh Nemčij in tudi konec Sovjetske zveze. Mihail Gorbačov je že preje uvedel velike politične in gospodarske spremembe, to je glasnost in perestrojko v novi ruski federaciji. V deželah, ki so tvorile Varšavski pakt, pa tudi v ostalih, kjer je gospodoval komunizem, so zatirani narodi izbrali pot v svobodo in demokracijo. Tako smo storili tudi mi Slovenci pred osemnajstimi leti, ko smo oklicali samostojno slovensko državo in tako postali državen narod, ki sme odločati o svoji usodi. Se več. Odločati smemo celo o usodi Evrope preko naših poslancev v Evropskem parlamentu. Zavedati se moramo, da sta naše preživetje in gospodarski napredek zagotovljena v solidni in solidarni Evropski zvezi. Tako nam Bog pomagaj! SAN MARTIN Ob taktu barv VII - Enkratni večer Po naravni zakonitosti se vsaka stvar na tem ljubem svetu enkrat zgodi prvič. To velja tako v osebnem kot v družbenem življenju. V Slovenskem domu San Martin smo leta 2003 prvič imeli kulturno prireditev poimenovano Ob taktu barv. Prvič, a hvala Bogu ne zadnjič, saj je v soboto, 15. avgusta, bila na vrsti že sedma izdaja. Pobudnik in neutruden organizator teh Otvoritev razstave Bare Remec srečanj je kulturni referent dr. Viktor Leber, ki poskrbi za likovno razstavo in pevski nastop. Letos sta bila na programu razstava slik Bare Remec in koncert Pevskega zbora iz Mendoze. RAZSTAVA SLIK BARE REMEC Okoli 20. ure so se številni obiskovalci zbrali v gornji dvorani Doma, kjer je bila razstava slik. Pozdravil je dr. Viktor Leber in predal besedo arh. Juretu Vombergarju, ki je predstavil priznano slikarko Baro Remec in njeno bogato umetniško delo nji dvorani s koncertom. Kot vsako leto, je tudi tokrat gostujoče pevce pozdravil domači Slovenski pevski zbor. Pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic je ubrano zapel Kupice nalijmo in Rumi cani (P. Carabajal). Nato je kulturni referent na kratko predstavil 61-letno delovanje Pevskega zbora iz Mendoze, ki je na svoji truda polni poti dobil številne pohvale in priznanja. Zbor od leta 2000 dalje vodi Diego Bosquet, priznani mendoški profesor glasbe, zborovodja raznih zborov, ki je kot muzikolog prejel diplomo Master of Arts in Ethnomusi-cology na University of Maryland (ZDA), kjer je med študijem izdelal in predstavil raziskovanje o slovenski glasbi v diaspori, posebno o glasbenem delovanju slovenske skupnosti v Mendozi. Vokalizacija zbora je v spretnih rokah lic. Mariana Ruiz Diaz. Po uvodnih besedah je dr. Viktor Leber napovedal: ,,Nocoj je prvič med nami v San Martinu Pevski zbor iz Mendoze." Pevke in pevce je publika sprejela z močnim aplavzom. V imenu mendoške skupnosti sta prisrčno pozdravila Zofija in Niko Stumberger. In zadonela je težko pričakovana prva pesem, ki je bila sicer na programu na tretjem mestu, Planinska (A. Foester). Vesela je Pevski zbor iz Mendoze (olja, akvareli, risbe, lesorezi, linorezi, mala plastika oblikovana v keramiki). Sadovi njenega plodnega ustvarjanja so nam bili na ogled v lepem številu olj in akvarelov, predvsem iz njenega zadnjega ustvarjalnega obdobja v Argentini. Ljubitelji likovne umetnosti so si pozorno ogledovali slike, ki so v raznovrstnih barvah prikazovale umetnici ljubo okolje severa in juga Argentine ter arhaični svet Indijancev, ki ji je bil bližji kot svet potrošniške zahodne civilizacije. Vsaka slika je imela poseben čar, vsaka neko sporočilo, k vsaki so gledalci svojstveno pristopali. Enkratni užitek! KONCERT PEVSKEGA ZBORA IZ MENDOZE Kulturni večer smo nadaljevali v spod- pesem nas je v duhu popeljala tja v mendoške hribe, od koder so pevci doma. Pozdravil je zborovodja, se publiki lepo zahvalil in pred vsako pesmijo kaj razložil. V prvem delu smo slišali sledeče pesmi: Večerni ave (A. Foester, prir. M. Bajuk), Mirna-Žalostna-Smešna (ljudska, prir. M. Gabrijelčič), ki jo je zbor prvič zapel, Pa se sliš' (Primorska narodna, prir. M. Gabrijelčič), Marko skače (Prekmurska ljudska, prir. F. Kimovec), Vuštnejša ja ni (Koroška, prir. J. Leskovar) in Dajte, dajte (Istra, prir. A. Kumar). V drugem delu je bil spored še pestrejši: Goreči ogenj (moški zbor, prir. M. Bajuk), Srce je žalostno (ljudska iz Drašič, ženski zbor, prir. M. Bajuk), Oj, gora ta Kani-nova (Ljudska iz Rezije, prir. A. Čopi), Jnjen čeuta jti gna' (Ljudska iz Bile, prir. P. Meku), Hanacpachap (Peru, anonimni), Dulce Jesus m^o (Bolivija, anonimni), Serenata del 900 (G. Legui-zamon, prir. M. Pacheco), Moyi tun papa inche (Mapuche, V. Aviles, prir. R. Dalziel), Uno (E.S. Discepolo, M. Mores, prir. J. Chanal), Trabajos de la Skupni nastop obeh zborov vina (Cueca cuyana, quodlibet, J.Sosa-D.Sanchez), na kitaro je spremljal David Bajda. Vsaka od omenjenih pesmi je izredno lepo izzvenela. Točna intonacija in preciznost pri začetkih, čustveno podajanje, prehajanje iz piano v forte in obratno, ubranost glasov, popolna predanost zborovodju, vse to so pevci dosegli z vztrajnostjo in disciplino na vajah. Pevske vaje imajo dvakrat na teden, in sicer ob torkih in sobotah zvečer. Pri tem skupnem delu pa se krepi tudi prijateljstvo, ki pevce povezuje v nekako družino, v kateri složno prepevajo in si med seboj pomagajo starejši in mlajši. Publika je izvajanje pozorno spremljala, vsako pesem bogato nagradila in si po zadnji izborila še dve skladbi: Ca-ranavalito quebradeno (na kitaro in cha-rango brata David in Sebastian Bajda) in Pongale por las hileras. Zborovodja je na oder povabil Pevski zbor iz San Martina in oba zbora sta nam zapela dve slovenski: Slovenska dežela (B. Ipavec) in Planinska. Sledile so zahvale, obdarovanja, čestitke in pa prijateljsko srečanje ob pogrnjenih mizah. Prijetno nam je bilo ob kramljanju z mendoškimi pevci in pevkami. Odbor Doma se prav lepo zahvaljuje sorodnikom pok. Bare Remec za posredovane slike, Janezu Filipiču in sodelavcem za pripravo scene, luči in zvoka, Gabrieli Petkovšek za grafično oblikovanje programa, pridnim kuharicam in pomočnikom za pripravo večerje. Iskrena hvala vam, dragi Slovenski pevski zbor iz Mendoze, za prekrasen koncert. Tako se je iztekel letošnji kulturni večer, ki je postal tako rekoč obvezna kulturna prireditev številnim udeležencem. Ti se že radovedno sprašujejo, s čim bo začinjen Ob taktu barv VIII. Sanmartinski lipi DRUŽINA IN DRUŽBA Podarimo si nasmeh Tisti pravi. Iz globine. Ki se spontano izriše na obrazu in priviha kotičke ustnic. In ta je drugačen od tistega, ki ga nosimo iz navade, morda dolžnosti. Ta je mehak, ne zategnjen. Ko je pristen, se smejijo tudi oči. Kaj ga povzroči? To naj odgovori vsak sebi. Vedno je več kot primeren čas za vse te sproščene nasmehe. Ta pojav ne da miru niti raziskovalcem, saj so v eni od raziskav ugotovili, da imajo ljudje, ki se na fotografijah smejijo, bolj trdne zakone. Pregledovali so fotografije in ocenjevali nasmehe z ocenami od 1 do 10. Najbolj prešerno nasmejano so bili absolutni zmagovalci, predvsem pa še vedno poročeni. Tisti s komaj opaznim nasmeškom pa ... že ločeni. Ali je v tem primeru nasmeh posledica ali vzrok je tako nerešljivo vprašanje kot ali je bilo prej jajce ali kokoš. Dejstvo pa je, da je smeh zdrav. Celo k polovici zdravja naj bi prispeval. Se smejimo zato, ker smo zadovoljni? Prav gotovo tudi zato. Kaj pa ko nam življenje vsiljuje limone? Se ob taki kis-lici lahko nasmehnemo? Lahko, če zavzamemo pozitivno stališče. Stisnimo limone in si pripravimo limonado, se nasmehnimo in jo spijmo. Torej gre tudi v obratni smeri. Predvsem pa je največji pogum dovoliti si početi stvari, ki nam narišejo na obraz nasmeh. Pa naj bo to ribarjenje, lenarjenje, nabiranje cvetja, sedenje na vrtu ali v parku in potapljanje oči v rdečino sončnega zahoda ... vseeno je, le storiti je treba. To so običajno najpreprostejše stvari v življenju, ki nas obkrožajo. In nam dajejo vedeti, da smo živi. ll i L.. Ti- Romanje v Lourdes Slovenci smo vedno radi romali, i- O tem pričajo šte- vilne Marijine božje poti na Slovenskem. To lepo navado smo prinesli s sabo v Argentino; vsako 'i i leto romamo v Lu- 'ii L ' jan in v Lourdes. .. V nedeljo, 16. avgusta smo bili v Santos Lugares. Zbrali smo se v spodnji cerkvi veličastnega svetišča, ki je posvečeno lurški Materi Božji. Potožili smo ji svoje skrbi, žalosti in trpljenje, jo prosili varstva za naše družine, bolne in ostarele ter vso slovensko skupnost. Ob vstopu v cerkev smo dobili podobico sv. Janeza Vian-neya z molitvijo za duhovniške poklice. Najprej smo molili rožni venec, ki ga je vodil Franci Korošec. Sledile so pete litanije Matere Božje, ki so jih vsi verniki pobožno prepevali. Nato je bil blagoslov z Najsvetejšim. Petje litanij in ljudsko petje pri maši je vodil priložnostni moški zbor. Na orgle jih je spremljal Janez Žnidar. Sveto mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode, somaševala sta prelat dr. Mirko Gogola in g. Marjan Bečan izseljenski duhovnik v Nemčiji, ki je tudi pridigal. Spomnil nas je, da je letos leto duhovnikov in nam pokazal zgled velikega duhovnika škofa dr. Gregorija Rožmana. Kot dober pastir je vodil svoj narod v najtežjih časih zgodovine in tudi potem v izseljenstvu je obiskoval Slovence po širnem svetu ter jih spodbujal, naj ostanejo zvesti Bogu in narodu. Med mašo je bila priložnost za spoved. Veliko vernikov je prejelo sv. obhajilo. Slavje romanja je povzdignil Slovenski pevski zbor iz Mendoze, ki je pod vodstvom svojega pevovodje zapel nekaj pesmi. Ob koncu se je delegat dr. Jure Rode zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji romanja. Vsi verniki smo se poslovili od lurške Matere Božje s pesmijo Marija skoz' življenje voditi srečno znaš. Prosili smo jo, naj nas varuje in ji obljubili, da se bomo prihodnje leto vrnili. m.m. G. JOŽE RAZMIŠLJA Delavnost Slovenci smo na dobrem glasu, da smo delavni ljudje. To smo dokazali že v prvih letih naše naselitve v tej deželi. In to ohranjamo še danes. Po njih sadovih jih boste spoznali. To pravilo naj velja za nas, za druge pa govorijo sadovi. Hvala Bogu, da je naša mladina to našo odliko podedovala. Priznati jim moramo, da nam v tem sledijo. Oni so tisti, ki za nami prevzemajo delo in dolžnosti, pa naj si bo to za njihovo lastno dobro in za njihove družine, kakor tudi za skupno dobro naše izseljenske skupine. Nismo izgubljali časa, ko smo jih na to delo pripravljali. To je vidno na vseh poljih našega delovanja in na vse lahko gledamo z velikim upanjem na prihodnost. Slovenija v Argentini živi in dela. To nam je v velik ponos. Skoda, da tega ne moremo opravljati doma v Sloveniji. Je pa pozitivno in dobro, kjerkoli že po svetu. Mislim, da starejši lahko rečemo in mladi bodo to v prihodnosti: izvršili smo našo dolžnost, kakor so to storili mnogi pred nami. Njihov zgled nam je kazal pot, mladi pa so nam sledili. To ni noben čudež, ampak, normalno življenje in podajanje olimpijske bakle iz roda v rod. Če vsi to storimo, smo izvršili božjo voljo, koristili pa smo sebi, Sloveniji in vsemu človeštvu. In ves svet nam bo hvaležen, kar se že v sedanjosti dogaja. Evropa je tudi Slovenija. Ni torej na zadnjem mestu, čeprav je bila med zadnjimi sprejeta v EZ. Če nam je Bog dal te sposobnosti, nismo mi tisti, ki naj mečemo dragulje svinjam, ki naj jih pohodijo. Z našim delom njih število še povečajmo. NOVICE IZ SLOVENIJE pisali smo pred 50 leti INFLACIJA V AVGUSTU Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so avgusta v povprečju ostale nespremenjene, in sicer tako v primerjavi z julijem kot avgustom lani, je v prvi objavi podatkov sporočil državni statistični urad. Nekoliko so se zvišale cene storitev, po drugi strani pa nekoliko znižale cene blaga. Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju letos v medletni primerjavi realno zmanjšal za 9,3 odstotka. V primerjavi s predhodnim četrtletjem pa se je BDP okrepil za 0,7 odstotka. "Po dveh zaporednih četrtletjih negativne rasti so se recesijska gibanja v drugem četrtletju ustavila," so sporočili iz državnega statističnega urada. NUK RASTE Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) še dolgo ne bo imela nove stavbe (NUK II), je pa na Leskoškovi 12 ( v BTC) pridobila začasne poslovne in skladiščne prostore. Poleg klasičnih arhivskih kapacitet so na omenjeni lokaciji vzpostavili nov računalniški center in komunikacijsko vozlišče NUK. NOVI KINO SISKA Dve razstavi in večerni koncert skupine Pankrti so zaznamovali odprtje Centra urbane kulture^Kino Šiška. Po osmih letih mirovanja bodo zidovi Kina Šiška utripali v duhu raznovrstnih kulturnih vsebin. Na leto bo center urbane kulture gostil okoli 200 dogodkov - glasbenih, plesnih, gledaliških, filmskih in eksperimentalnih. Redni program bo v Kinu Šiška stekel 18. septembra. Center obiskovalcem prinaša veliko in malo dvorano, razstavni prostor in kavarniška prostora. Velika ovalna dvorana, poimenovana Katedrala premore 800 stojišč oziroma 450 sedišč. V obnovo centra so do sedaj vložili okoli 6,5 milijona evrov. MURA JE SUHA Ker denarja, ki bi ga v Muri nujno potrebovali, ni, se v družbi pripravljajo, da bodo v septembru zmanjšali proizvodnjo, je potrdil prokurist družbe Zdenko Podlesnik. Program bodo oklestili na to, kar je glede na skromna sredstva, ki še ostajajo, mogoče. Od pogovorov za investiranje se je oddaljil še zadnji možni investitor. ČIP NAMESTO PAPIRJA Slovenske železnice v prihajajočem šolskem letu kot novost ponujajo brezkontaktno čip kartico, ki bo nadomestila dosedanje papirne mesečne, polletne in letne vozovnice. NE MOŽNI BOLNIK, AMPAK RESNIČNI Za obravnavo obolelih, pri katerih obstaja sum na okužbo z virusom pandemske gripe (prašičje, A gripe), bodo po novem veljala spremenjena navodila. Laboratorijsko testiranje se ne bo več izvajalo pri vsakem obolelem, ampak le v izjemnih primerih. Vse, ki bodo imeli znake, kot se pojavijo ob novi gripi, pa bodo zdravstveni delavci obravnavali kot obolele za novo gripo. S protivirusnimi zdravili bodo zdravili le bolnike z večjim tveganjem za zapleten potek pandemske gripe ter bolnike s težko klinično sliko. V primeru, da bo zdravnik ocenil, da bo bolezen potekala brez komplikacij, pa se za uporabo zdravila ne bo odločil. Novost je tudi, da za bližnje obolelih z znaki nove gripe oz. tiste, ki so z njimi v stiku, ni predvidena preventivna terapija. PO SVETU JAPONSKE VOLITVE Na nedeljskih volitvah na Japonskem je po prvih uradnih izidih prepričljivo zmagala Demokratska stranka Japonske. V 480-članskem parlamentu je osvojila kar 308 sedežev, v ponedeljek so se pa začeli pogovori o oblikovanju vladne koalicije. Nov parlament naj bi predsednika Demokratske stranke Japonske Jukia Hatojamo za novega premiera izvolil čez dva tedna. VOLITVE V NEMČIJI Minula nedelja je bila volilna tudi v treh nemških deželah - v Turingiji, Posarju in na Saškem. Prvi začasni izidi kažejo, da je Krščansko-demokratska unija kanclerke Angele Merkel sicer povsod slavila, a v Turingiji in Posarju je v primerjavi z volitvami leta 2004 izgubila podporo, medtem ko bo na Saškem še naprej vladala skupaj s socialdemokrati. UMRL JE EDWARD KENEDY Na vojaškem pokopališču Arlington blizu Washingtona so 29. avgusta pokopali nekdanjega ameriškega senatorja Edwarda Kennedyja. Zasebne pogrebne slovesnosti so se udeležili predvsem sorodniki in najtesnejši prijatelji politika, ki je v starosti 77 let v torek umrl zaradi raka na možganih. Pred pogrebom je bila v baziliki v Bostonu sveta maša, ki se je je udeležilo več kot tisoč ljudi, med njimi številni visoki predstavniki ameriške politike. KOREJI: SREČANJE LOČENIH DRUŽIN Po skoraj dveletni prekinitvi bosta Severna in Južna Koreja prihodnji mesec pripravili nova srečanja družin, ki že SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES SAN MARTIN Slovenski tečaj Josipa Stritarja v San Martinu v letu 1959 Pouk se je pričel 4. aprila t. l. v prostorih ACA poleg župne cerkve. 19. aprila pa je bila slovesna otvoritev in blagoslovitev novih šolskih prostorov na ulici Tucuman 171, ki so last g. Oskarja Pavlovčiča. Tečaj je vsako soboto od 15,30 do 17,30. Vodi da gdč. učiteljica Katica Kovač, verouk pa poučuje č. g. dr. Alojzij Starc. Tečaj obiskuje 40 dečkov in 43 deklic, torej 83 otrok. Deljeni so v dva oddelka, vsak oddelek pa v dve skupini. Otroci, ki posečajo tečaj so naslednji: a) začetniki: Filipič Tonček, Grom Matjaž, Hafner Janezek, Kulak Karel, Leskovec Lojzek, Lukman Edvard, Marinšek Božo, Markič Edi, Obržan Marijan, Ribnikar Miha, Šabič Rudi, Sever Emil, Skale Jožko, Strle Karel, Štrempfel Janez, Telič Janez, Vidic Stanko, Čater Silva, Dimnik Silva, Filipič Marija, Frfolja Metka, Lah Veronika, Novak M. Tereza, Pavšer Lučka, Remic Marija, Slavič Adrijana in Zorko Kristina. Nižja skupina: Dimnik Janez in Pavle, Ecker Damijan in Tomaž, Frfolja Jožko, Hafner Peterček, Lukman Karel, Marinšek Marijan, Pipan Marko, Remic Janez, Strle Lojzek, Uršič Karel, Zupan Jurij, Dimnik Olga, Frfolja A. Marija, Jenko Anica, Lebar Gabrijela, Medle Bea-triz, Pavlovčič Anica, Razinger Irena, Šabič Suzana, Šabec Irena in Zorko Marjanca. Srednja skupina: Hrovat Andrej, Novak Jožko, Pipan Danilo, Ziherl Peter, Zorc Marko, Zorko Marjan, Brezovar Marija, Čater Elizabeta, Dermastja Fanika, Dimnik Ivanka, Grom Alenka, Hrovat Marjeta, Jenko Marija, Korošec Marija, Marinšek ^Marija in Silva, Medle Alenka, Rožanc Marjeta, Šabec Anica, Uršič Marta, Zorec Marija in Zupanc Lučka. Višja skupina: Lebar Rudi, Marinšek Jožko, Zorec Janez, Zupanc Janez, Dimnik Marija, Jarc Vida, Lah Katica, Pavlovčič Meta in Telič Magda. OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto dne 29. avgusta 1959 sta se v ramoški župni cerkvi poročila g. France Zurc in gdč. Vera Kokalj. Poročne obrede je opravil g. direktor Anton Orehar, za priči sta bila ženinu g. Peter Klobovs, nevesti pa g. Janez Kokalj. Mlademu paru iskreno čestitamo! Svobodna Slovenija, 3. septembra 1959 - številka 36 RESUMEN DE ESTA EDICION desetletja živijo ločeno. Dogovor med državama je nov znak umiritve napetosti med njima. Več deset tisoč korejskih družin je ločila korejska vojna, ki se je leta 1953 končala s prekinitvijo ognja, ni pa ji sledil mirovni sporazum. Družine od takrat živijo ločene z bodečo žico in minskimi polji, med obema državama pa za običajne državljane poštnih, telefonskih ali spletnih povezav preprosto ni. IRAN Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je pozval k sodnemu pregonu opozicijskih voditeljev, ki so vodili proteste po predsedniških volitvah 12. junija. S tem je meril predvsem na poraženega protikandidata Musavija in njegove podpornike. Dejal je, da za njih ne bi smelo biti imunitete. Množica, ki se je udeležila petkovih molitev, pa mu je z odobravanjem odvrnila, da bi morali voditelje nemirov usmrtiti. REHABILITACIJA V Nemčiji se obeta rehabilitacija tistih Nemcev, ki so bili obtoženi izdaje nacističnega režima. Splošna rehabilitacija obtoženih ,,vojne izdaje" sproža negodovanje med nemškimi konservativci. Nemški nacistični režim je zaradi vojne izdaje okoli 100 tisoč ljudi obsodil na smrt. Od teh so jih usmrtili 20 tisoč. Tisti, ki so preživeli, se še vedno borijo, da bi jim zdajšnja oblast vrnila spoštovanje in dostojanstvo. ANIVERSARIO EN MENDOZA Las palabras alusivas por el 60° aniversario del Centro esloveno de Mendoza estuvieron a cargo del prof. Vinko Rode que vivio en la provincia por 5 anos. Agradecido por las atenciones recibidas, recorrio algu-nos puntos salientes de la historia de la Asociacion, reflejo de la fidelidad y amor a los valores eslovenos donde luego de 60 anos aun se oye la palabra y el canto en idioma esloveno. Todo hombre desea ser fiel a la tradicion de sus padres y abuelos, como es, en otro plano, seguir los mandamientos de Dios. Casi con las manos vac^as, hombres y mujeres sacrificaron horas, d^as, anos, por el trabajo en el Centro. Estas personas son dignas de recordar, reconocer e imitar. Solo as^ se puede vivir 60 anos, crecer y dar nuevos frutos. Las crisis tambien existieron, pero siempre triunfo el ideal del bien conjunto. ^Como florecio el centro? Con el canto coral desde los inicios hasta hoy d^a; con puestas en escena de mas de cien obras y presentaciones teatrales; con la escuela, columna de la supervivencia; con la fe catolica y la vida religiosa. Estas son las flores que alimentan los vinedos eslovenos en Mendoza... existen muchas otras, tal vez escondidas, en su larga historia. En estos 60 anos de los eslovenos en tierras mendocinas, se creo un mosaico de personalidades que se complementaron porque los un^a y los une la misma religion y un amor inquebrantable hacia la palabra y la cancion eslovena. (Pag. 1) GRACIAS A TODOS POR LOS 60 ANOS El centro esloveno de Mendoza cumplio 60 anos de arduo trabajo. El d^a elegido para el festejo fue el domingo 23 de agosto. La s^ntesis del trabajo realizado desde el 21 de agosto de 1949 hasta la fecha esta descrito en el numero aniversario del periodico men-docino Glasnik, que los acompana desde el principio de la fundacion del Centro. El d^a comenzo con el izamiento de las banderas y luego siguio una misa solemne, presidida por el padre Jože Horn, acompana-do por el diacono Stanko Čad. En la celebracion eucar^stica hubo personas con trajes t^picos eslovenos y canto el coro mixto mendocino. Finalizada la misa, siguio el numero cultural. El coro, bajo la direccion del Lic. Diego Bosquet, canto tres canciones del repertorio historico del coro. Luego, el presidente Ing. Milan Nemanič saludo a los presentes. La comision actual dio un reconocimiento a todos los presidentes de la Asoci-acion a lo largo de estos 60 anos. El reconocimiento a los presidentes ya fallecidos, lo recibieron sus descen-dientes. Para el cierre el Octeto esloveno de Mendoza, dirigido por Tone Štirn canto cuatro canciones. El almuerzo tradicional esloveno estaba listo como tambien la gran torta^ (Pag. 3) UN POCO DE HISTORIA "Senor l^branos de la peste, el hambre y la guerra", se ped^a en las iglesias de Eslovenia, para evitar el mal que se aproximaba, la segunda guerra mundial. Los ninos que nacieron despues de la primera, no en-tend^an la plegaria, pero sospechaban que algo terrible pasar^a. As^ nos introduce Nace Frančič a su art^culo historico. La republica alemana de Weimar no pod^a resolver los problemas de hiperinflacion y el de-sempleo... Hitler logro convencer a los alemanes que les devolver^a el honor y as^ llego al poder. Cinco meses despues de la Guerra Civil espanola (agosto 1939), Hitler y Stalin firmaron un pacto de no agresion. Polonia fue casi desaparecida del mapa. Las democra-cias occidentales anunciaron la guerra a Alemania en septiembre de 1939. Despues de la derrota de Yugoslavia en abril de 1941, los eslovenos fueron la unica nacion europea que quedo dividida entre los tres ocupantes. El acuerdo de Yalta introdujo un nuevo orden mundial y sumergio a los eslovenos en los grilletes del comunismo. Siguio el per^odo de la guerra fr^a entre el mundo libre del oeste y el este. La frontera era el Muro de Berl^n, que fue retirado en otono de 1989. Las naciones oprimidas eligieron el camino de la libertad e independencia. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Vinko Rode, Franci Markež, Božidar Bajuk, Nace Frančič, Vera Breznikar Podržaj, Regina Truden Leber in Metka Mizerit. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O