Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
•i gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. '2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Ntev. 294.
7 Ljubljani, v četrtek 24. decembra 1885.
T^etnili XXII.
Vabilo na naročbo.
„SLOVENEC",
edini slovenski katoliško • konservativni dnevnik,
nastopi z novim letom 1886 svoje XIV. leto Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošilja-tvijo naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. nanaročnikom še prav posebno priporočamo.
„Slovenec" velja za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... G „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman velja:
Za	celo leto predplačan	15 gl.	— kr.
„	pol leta ....	8 „	— „
„	četrt leta ....	4 „	— „
„	jeden mesec ...	1 „	40 „
Opravništvo „Slovenca".
Počitnice deželnega zbora.
Deželni zbor kranjski se je predvčeranjem do 4. januvarija prihodnjega leta preložil. Komur je kaj mar, da bi naš zbor že skoraj izdelal in sklenil nektere postave, kterih potreba se je pri raznih prilikah povdarjala in po kterih naše ljudstvo hrepeni, mora obžalovati, da se je letošnje zborovanje za toliko časa pretrgalo. Ravno letos imela bi bila naša narodna večina priliko pokazati, da jo njeno delovanje plodno, in da je zmožna deželno gospodarstvo opravljati v prid naših deželanov. Poleg navadnih
letnih računov, proračunov in peticij sprožilo in izročilo se mu je v pretres dokaj važnih predlogov, izmed kterih omenjamo vladni predlog o razdelitvi skupnih zemljišč, občinski in volilni red Ljubljanskega mesta, postavo zarad deželnih cest, predlog o vravnavanji vodit, močvirsko postavo itd.
Kar je naš deželni zbor dozdaj rešil, nima posebnega pomena; potrdil je le nekaj računov in proračunov, odpravil nekaj peticij in na znanje vzel nektere oddelke letnega proračuna. Prej omenjene za celo deželo, ali pa za nektere kraje bolj ali manj važne reči se pa večidel v odsekih niso še prav nič ali le malo pretresale, in upanje je splavalo po vodi, da bi jih mogel letos naš deželni zbor sploh še rešiti. Kar mu bo po novem letu še časa za zborovanje odločenega, bo komaj zadostovalo za rešitev rednih vsakoletnih reči, izmed kterih ima še obravnavati celi deželni proračun, normalni šolski zaklad, obdačenje špirita itd. itd. Prej imenovani veči in važni predlogi pa se bodo večinoma zopet odložili za prihodnje čase in po stari navadi izročili odboru, da se bode ž njimi nekoliko časa vkvarjal ter jih drugo leto zopet spravil na dan morebiti z ravno istim vspehom ali prav za prav nevspehom kakor lotos.
Postava o razdelitvi skupnih zemljišč obsega 135 paragrafov; dozdaj pa se je dotični odbor sploh še lotil ni, ampak v svoji prvi seji izvolil le poročevalca; tudi slovenskega teksta poslanci še nimajo v rokah. Ako jo bo hotel odsek natančno pretresati, kakor je pri taki obširni in važni postavi potrebno, primanjkovalo mu bo zato potrebnega časa, ako jo bo pa brez temeljitih razprav kar v eno sapo v celoti (en bloc) sprejel, se utegne zgoditi, da bode pomanjkljiva in ueprilična, kakor n. pr. prememba deželnega volilnega reda in še marsiktera druga v naglici sklenjena postava.
Mestni Statut Ljubljanski izročil se je deželnemu zboru že 1. 1883; lani ni bilo časa se ž njim pečati, ampak se je proti koncu zborovanja izročil
deželnemu odboru, da naj ga on pretresa in predlaga. Letos je prišel kot predlog deželnega odbora zopet v deželni zbor, ki gaje izročil v pretres upravnemu odseku. Toda odsek v posvetovanji svojem še ni prišel daleč ter je od 87 paragrafov občinskega reda in 33 paragrafov volilnega reda rešil še le jako malo odstavkov in ravno pred zborovim sklepom volil zopet novega poročevalca, ker dosedanji zarad mnogih drugih opravil nima časa te postave vsestransko preštudirati. Novemu poročevalcu in odseku bode toraj tudi za to reč primanjkovalo potrebnega časa in skoraj zopet ne bode kazalo drugače, kakor jo vnovič za eno leto odložiti. Ako jo bo hotel pa vendar le spraviti v zbor in predložiti v konečno rešitev, bosta morala odsek in deželni zbor silno hiteti in novi mestni Statut brez temeljite obravnave v celoti (en bloc) sprejeti.
Kako silno potrebno je spremeniti cestno postavo in važnejše ceste oklicati za deželne ceste, ljudstvo po deželi najbolj čuti, kar pričajo obilni glasovi, ki skoraj iz vseh krajev o tej zadevi prihajajo na dan. Toda koliko je ta reč dozdaj dozorela? Dotični samostalni predlog se je v zadnji seji deželnemu zboru izročil, v prihodnji seji (4. januvarija) ga bode g. Detela še le vtemeljeval, in kdor bi si upal trditi, da bomo letos res dobili to tolikanj potrebno postavo, on pač malo ali pa nič ne pozna dežolnozborskih obravnav.
Enaka jo s predlogom o vravnavanji vodil; tudi ta predlog je bil še le v zadnji seji izročen in ga bode dr. Poklukar v prihodnji seji vtemeljeval; konečno pa bo moral tudi to zadevo, kakor še marsi-ktoro drugo reč deželni odbor vzeti na svojo rame in jo rešiti, da se ne bode potopila. Načrta nove močvirske postave pa še zdaj nimamo in ga menda tudi ne bodemo dobili, kar je pa konečno vse eno; ker če bi ga tudi deželni odbor z velikim trudom spravil na dan, bi vendar deželni zbor zarad pomanjkanja časa ž njim ne mogel nič storiti.
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigenjski.)
(Dalje.)
V tej zmešnjavi pridirja od Gorice mlad krepak gospod; komaj ga nekteri Stanjelci vgledajo, jamejo se mu odkrivati in pozdravljati:
„Dobro jutro, gospod Vekoslav! Naredite nam pravico! Hočejo nas postreljati, kakor zajce!"
„Kaj pa je tukaj ?" vpraša Vekoslav postanši med stražnikoma in razjarjenimi romarji.
„Povelje imava zabraniti vsako romanje na sv. Goro", glasi se odgovor naših stražnikov. In poda mu eden nju skrbno zavito „pooblastilo" od c. kr. komisije.
„Ljubi Btanjelci, ali ste se prišli puntat? Ne veste,' da kar ta dva tirjata od vas, ni njuna volja, ampak c. kr. gosposke ukaz, kteremu se jo treba podvreči? Hočete vi Mater Božjo braniti? Pustite, naj se zgodi Božja volja, ne bojte se, pride že čas, ko bodete spet smeli obiskovati Marijo na sv. Gori."
Te besede zadele so uporne Kraševce kakor strela z jasnega neba, le besedice se no drznejo zi-
niti, kar vsi zmedeni ostanejo. Kdo bi se upal gospodu Vigenjskemu upirati?
„No, pa počakajte Stanjelci", oglasi se spet Vekoslav, „prepričan sem, da ste zanesljivi. Zatoraj se hočemo tako-le zmeniti: Vaša procesija se zdaj razide in ako vam ljubo, bodi vam dovoljeno v manjših tropah, po štiri ali pet vkup, iti v Solkan in tam bodete tahko počakali, dokler se ne prinese Mati Božja v Solkansko cerkev, kar se ima še danes zgoditi, tu je bodete počastili; toda na Goro se nima nikdo od vas predrzuiti. Bodite pametni Stanjelci!"
Po teh besedah jame se množica razhajati, nekteri vračajo se nazaj v Gorico, večina pozgubi se mirno iu plaho v vas. Kmalo ni bilo nikoga več tu.
Tudi Vekoslav, ko se vidi s stražnikoma samega, spodbode konja in zdirja proti vasi. Ko za nekaj korakov pri jaha do onega mesta, kjer se cesta od St. Mavra shaja na Solkansko, pridirja mu nasproti grof Takovec na svoji stihijadi, malo je manjkalo, da nista skup trčila. Konja nemudoma ostaneta, Vekoslav le za en korak stoji pred Takovcem. Ta ga nekako plaho in tuje pogleda, potem seže hitro pod suknjo, kakor da bi hotel nekaj izvleči izpod pazduhe.
„Kaj se pa te dni toliko klatiš po okolici, Takovec?" ogovori ga med tem Vekoslav, ter ga pri-
jazno in prijateljsko, kakor po navadi, pogleda. „Saj zdi se mi, da sem te dni večkrat čul tvojega konja topotati, a nikjer te nisem mogel ugledati, še manj pa srečati. Saj se me ne ogiblješ arnice?"
Te besede in pa pogled Vekoslavov nepremično vanj obrnjen, zdelo se je, da so Takovca pobile, roka mu obstoji pod pazduho, kakor otrpnjena, oči pobesi. Vidi se mu, da je v veliki zadregi, bere se mu z obličja krut boj, ki mora v srci divjati.
Slednjič po precej dolgem molčanji prikaže se mu solza v očesu, vzdihne globoko: „No smem, ne smem!" Potem pa sname roko s pod suknje in po-slovivši se ž njo od Vekoslava, reče: „Bog te živi, Vekoslav; nikdar se več ne vidimo, jaz grem daleč, daleč od tod."
Pri tej priči butue z ostrogi suhljadi pod trebuh in se spusti po cesti, ki na ravno onem kraji s Solkanske peljo proti Kronbergu in dalje na cesarsko cesto proti Ljubljani.
Vekoslav kar top tu stoji, ne vede, kako bi si razkladal to srečanje, še manj pa čudne besede Takovcove. „Nikdar se več ne vidimo! Grem daleč od tod!"
Kake štiri lučaje že moral jo biti Takovec oddaljen, ko Vekoslav zaporedoma zasliši prav od one strani dva strela zaporedoma. Kaj je moralo to biti? Saj vstrelil se ni? Ne, ker po strelih se še
To jo lo kratek posnetek važnejših reči, poleg kterih je pa še sto in sto drugih še ne rešenih zadev, ki se pa tudi ne bodo tako urno odpravile, kakor bi kdo mislil, kar najbolj priča zadnja seja, v kteri je bilo izmed 29 toček dnevnega reda rešenih le 16, dasi je zborovanje trpelo od desetih do polu treh popoludne.
Prav so imeli toraj tisti naši poslanci, ki so se upirali tako dolgi preložitvi deželnega zbora ter priporočali, da naj odseki in poročevalci med prazniki izdelajo in obravnavajo važnejše predloge, 28. t. m. pa naj se javno zborovanje zopet nadaljuje. Klub narodnih poslancev je bil res tudi z večino to sklenil in deželni glavar je bil temu pritrdil, zato nihče ni mislil na to, da bi se bila za prestanek deželnega zbora ob pravem času prosila Najvišja pritrditev. Toda nekterim deželnim poslancem se je potrebneje zdelo doma božične potice jesti, kakor si pa v Ljubljani z deželnimi zadevami glavo beliti, ter so še v zadnjem trenutku ne zmenivši se za klubov sklep in za potrebo našega prebivalstva vse zopet zmešali. Kakor smo že v poročilu omenjali, stavil je bil baron Apfaltrern predlog, da naj se zborovanje do 4. jauuvarija pretrga. Da si je naša nemška manjšina želela tako dolge počitnice, je čisto naravno in umevno; manjšina nikakor ni odgovorna zato, ali deželni zbor kaj koristnega včini ali ne; manjšini mora biti še celo jako všeč, da se le prav malo ali nič ne zgodi, ker ima potem najlepšo priliko, večino napadati in jo pred svetom dolžiti, da ni za nič, da ne more nobene koristne postavo spraviti na dan, da je deželno gospodarstvo v slabih in malomarnih rokah, da je za deželo in za prebivalstvo velika škoda, ako bo to še dalje trajalo, da naj ljudje sprevidijo svojo korist in se oklenejo manjšine itd. Manjšini toraj ni nič mar, ali se prej omenjene postave letos sklenejo ali ne, dobro vedoč, da je za vse to odgovorna lo večina, ravno zato bi moralo pa tem bolj večini mar biti, da bi z raznimi koristnimi in potrebnimi postavami pred svetom pokazala, da ji je javni blagor zares pri srcu, da je deželni zastop v marljivih in zanesljivih rokah in da je zares zmožen v naši deželi vladati in gospodovati.
Zato se ne moremo prečuditi, kako je mogel poslanec Hren tako toplo podpirati predlog barona Apfaltrerna. Ako mu že ni bilo mar za klubov sklep, ako se je tako malo zavedal potreb in želj;! našega prebivalstva, ako je tudi njemu vse eno, ali naš deželni zbor kaj doseže ali ne, ali bo mogel ljudem od svojega zborovanja razun navadnih deželnih pri-klad kaj dokazati ali ne, naj bi se bil spominjal vsaj znanaga starega izreka: „Timeo Danaos" — „bojim se darov, ki nam jih nasprotniki ponujajo". Še bolj pa moramo obžalovati razlog, s kterim je g. Hren opravičeval preložitev deželnega zbora. Ako se zborovanje ne pretrga, sodil bi svet, da se to samo zarad diet ni storilo, rekel je g. Hren. Ako poslanci niso imeli namena v odsekih delati, ampak so se mislili na tihem iz Ljubljane zmuzniti ter deželni zbor spraviti v nevarnost, da bi v prvi seji po praznikih morda še sklepčen ne bil, potem gotovo diet
čuti topot konjski; zatoraj Vekoslav se dalje ne za-nimlje za ta strel.
Zdirja naprej skozi vas. Sredi Solkana na desno, v hrib, imeli so očetje frančiškani, kterim je že nad dve sto let bila izročena romarska cerkev Matere Božje na sv. Gori, pozimski hospic za bo-lehne in stare brate, kterim je bilo pretežavno na sv. Gori prezimiti. Prostorna hiša, obdana z dvoriščem, zadej pa obširen vrt, nasajen z vsakovrstnimi sadnimi drevesi, dalje v goro sv. Katarine vinograd s trtami in oljkami, vse to vkup bilo je tedaj najlepše in vzgledniše domovje v Solkanu. Pred železnimi vrati Vekoslav konja vstavi ter pozvoni hote vstopiti. Med tem, ko dolgo ni nikoga odpret, obrne Vekoslav oči proti sv. Gori. Kar zagleda, kako se je nekdo doli s ceste spustil v dir po pašniku, ne glede kam stopi; po kamenji in grmovji meri jo kakor zajec naravnost doli čez cesarsko cesto proti Soči in zdi se, da je skrajna sila, ker nekaj korakov za njim lomastijo z vso silo možaki in fantalini kriče in preklinjajo. Vekoslav po-zabivši, kam je namenjen, zdirja po cesarski cesti, ki pod sv. Goro poleg Soče pelja na Kanal; nameri se, da preganjanec ravno nekaj pred, ko Vekoslav prijaha, prisope do ceste; tu se enkrat plaho ozre proti Vekoslavu, potem pa nemudoma skoči čez zid naravnost doli proti Soči. Vekoslav pa vidi, kako bežečemu iz levega žepa v suknji moli
ne zaslužijo; kdor je tako malo vesten in tako malo skrben za občinski blagor, da od sej meni nič tebi nič izostaja, po našem mnenju za poslanca sploh še sposoben ni. Ako bi bili pa naši poslanci med prazniki delali in pripravljali predloge, da bi bil imel zbor po praznikih precej dovolj dela, potem tudi njim veljii izrek, da je delavec plačila vreden. Po našem prepričanji tudi ni prava varčnost, ako se zarad prihranitve nekaj dnevnih dižt za leto in dan odlože sklepi in postavne naredbe, ki so za narodno gospodarstvo tako neizmerne važnosti, kakor postava o razdelitvi pašnikov, o vravnavanji vodil, osuševanji Ljubljanskega močvirja itd. Sicer pa se bo tudi pri dietah jako malo prihranilo, ako pomislimo, da se mora vsled preložitve zborove zunaj Ljubljane biva-, jočim poslancem plačati dvojna potnina.
Eazlog g. Hrena zdi se nam pa tudi zarad tega jako neprimeren, ker je nekako silo delal onim poslancem, ki bi bili med prazniki radi delali, pa ne zarad diet, ampak zarad važnosti in potrebe omenjenih večjih predlogov. Ko so pa videli, da je nekaj narodnih poslancev z g. Hrenom na čelu precej potegnilo z manjšino, in ko so čutili, da bi se tudi v slučaju, ko bi deželni zbor delovanja ne pretrgal, nekteri delu odtegnili, jim ni ostalo druzega, kakor se vdati in preložitvi pritrditi, da bi se na eni strani nikakor ne mogla njim očitati lakomnost in dieto-lilepnost, na drugi strani pa, da bi zastonj ne dobivali diet poslanci, ki so tako očitno pokazali, da med prazniki ne marajo delati in zborovati.
Pretrganje deželnega zbora je toraj za nas jako važnega pomena, in kdor ni slep, mora tudi iz tega na videz jako nedolžnega sklepa videti, kaj ima naša dežela pričakovati, ako pojde tako naprej, kakor se je zdaj pričelo. Nam pa se je zdelo potrebno to povedati in pojasniti, da se pozneje ne bode reklo, da tega nihče ni zapazil in povzdignil svojega glasu.
Deželni zbor kranjski.
(IX. seja, 22. decembra.)
(Konec.)
Dr. Dolenec poroča, da se je deželni odbor povodom sklepa Ljubljanskega mestnega odbora, da se naj na ljudskih šolah Ljubljanskih uvede slovenski učni jezik in da se s podukom v nemščini začne v 3. razredu, obrnil do deželnega šolskega sveta s prošnjo, da naj blagovoli za tri- iu štirirazredne ljudske šole, s slovenskim učnim jezikom na deželi vpeljati tisti učni načrt, kteri se je potrdil za Ljubljanske ljudske šole. Po predlogu g. poročevalca se to z odobrenjem vzame na znanje.
Ravno tako deželni zbor vzame na znanje poročilo o slovenskih učnih knjigah za sredne šole, ki so jih spisali profesorji gg. Celestina, Kermavner in Wiesthaler, pa o pokojnini za Marijo Statin.
Gledé užitninskega davka od vina v podobčini Bistrica pri St. Rupertu se sklene, deželnemu odboru naročiti, da naj dotični akt nemudoma odstopi slavni vladi, ktero deželni zbor naprosi, da naj vstreže dotični prošnji. Predlog je podpiral dr. Papež.
majhna glava, umetalno narejena, kakor se zdi, zlata.
„Dajte ga, dajte!" zaslišijo se glasovi preganjalcev bližečih se cesti. „Dajte ga, dajte ga! Žid je! Ukradel je zlata angelja s tabernakelja! Okradel je Mater Božjo! Dajte ga! Ho! Ho!"
A med tem zasliši se doli od Soče močen štrbunk in preganjenec s svetim zlatom vred zgine v valovih.
„Utopil se je!" zadoni od vseh strani. „Utopil se je! Prav mu je! Toda vsaj angelja, ta vrag, da bi nam bil pustil. Hej, fantje, pogum, kdor za& plavati, pojdimo ga iskat, da mu vzamemo zlato, njega pa razčetrtimo!"
In štrbunk, štrbunk, štrbunk, eden za drugim poskakajo v Sočo. Iščejo in iščejo, vse zastonj, ni več sledu o njem.
„Sami hudiči so ga v pekel nesli, zemlja ga je požrla", glasijo se sodbe pol ure kasneje odhajajočih preganjavcev.
Vekoslav pa se je že davno nazaj v Solkan vrnil. Ravno pride do dveh kamnitih stebrov, kjer se začenja sv. Gora, ko se mu ponudi čuden prizor, popolnoma nasproten od tistega, kteremu priča je bil ravnokar. Dol po cesti pomika se velik sprevod. Najprej mlad krepak duhoven, ki v talarji in duhovski srajci nese podobo Matere Božje svetogorske, pred njim dva kmeta z bakljami. Obdan je okol <
Na vrsto je prišlo poročilo deželnega odbora glede okrajev za vojaški nabor, ki se glasi:
„Vsled sklepa deželnega zbora dne 18. oktobra 1884 so se prošnje občin sodnijskih okrajev Veliko-Laškega, Idrijskega in Ribniškega, da bi se navedeni sodnijski okraji imenovali samostalnim okrajem za vojaški nabor, izročile visoki c. kr. deželni vladi, da bi se kar le mogoče na-nje ozirala. Na to je visoka c. kr. deželna vlada z dopisom štev. 9315, dne 16. septembra 1885 naznanila deželnemu odboru, daje vprašanje glede naprave novih okrajev za vojaške nabore na Kranjskem temeljito pretresovala ter je poizvedovala pri podredjenih oblastnijah, da bi, če tudi le deloma in po lokalnih razmerah in potrebah, vstregla opravičeni želji slavnega deželnega zbora. Vsled teh poizvedeb bilo je visoki c. kr. deželni vladi mogoče, staviti c. kr. 3. oddelnemu poveljništvu v Gradci, ktero je v tej zadevi tudi prizadeto, celo vrsto pozitivnih nasvetov v smislu deželnozborskih sklepov. Navedeno vojaško poveljništvo pa se je izjavilo, da mu iz vojaških in dopolnitvenih ozirov načeloma ni mogoče pritrditi stavljenim nasvetom in to tem manj, ker kranjska dežela v predpisanem številu vojakov, ki jih mora vsako leto dati, vedno bolj zaostaja, akoravno se je že večkrat pozval tudi 4. razred k naboru; to zaostajanje pa bi se, kakor skušnja uči, pokazalo še v večji meri, ako bi se pomnožilo dozdanje število nabornih okrajev. Sicer pa je c. kr. državno vojno ministerstvo že razglasilo, da se bode vprašanje glede določitve oziroma pomno-žitve okrajev za vojaške nabore sploh konečno rešilo z novim poukom o izvršitvi vojnih postav, ki se ima v kratkem izdati.
Z ozirom na vse te navedene razloge in zlasti z ozirom na zadnjo okoliščino, prepričala se je vis. c. kr. deželna vlada, da glede ustanovitve novih okrajev za vojaške nabore na Kranjskem za zdaj ne kaže dalje obravnavati ter da se izvršitev te zadeve odloži na pozneji primerni čas.
Ta rešitev nazuanila se je občinam, ktere so vložile dotične prošnje."
Poročevalec poslanec Šuklje predlaga to poročilo vzeti na znanje. Poslanec P a ki ž omenja silnih stroškov, ki jih ljudje imajo pri vojaških naborih in predlaga resolucijo vlado prositi, da naj bi bila naborna okraja tudi Ribnica in Velike Lašiče. Gosp. deželni predsednik omenja dotičnih dosedaj veljavnih določb. Gosp. Lavrenčič pravi, da sov Vipavi in Bistrici to dovoljenje dobili in Pakiž še pristavlja, da se je ta dobrota prav pred kratkim dovolila tudi Brdskemu okraju. Predlog Pakižev se potem sprejme.
Poročilo o naredbah zoper cigane se izroči gospodarskemu odseku, prošnja učitelja Jer-šeta se izroči deželnemu odboru z naročilom, da naj jo predloži deželnemu šolskemu svetu v toplo pripročilo. Prošnja Alojzije Malenšek se ne usliši, učiteljski vdovi Ani Juh pa se za tri leta podeli miloščina 50 gold. na leto. Gosp. Šumiju se podeli za izdavanje domoznanstva 100 gold. podpore, potem pa se potrdi proračun za 1. 1886 in računski
in okol od šestnajst vojakov, razvrsteni so redno, spred in zadej po dva, ob vsaki strani pa po šest; v roki pred seboj drže visoke svoje puške, na njih nataknene bajonete, da se daleč odsvita v solčnih žarkih skrbno likano želežje. Postopno in počasi korakajo tako, da se komaj čuti stopanje, prav proti vojaški šegi. Hitro zadej za vojaki pa gnjete se ljudstvo, možki in ženske molče vsi, v rokah z rožnim vencem, rijejo se in gnjetejo in pehajo, da se od časa do časa zalete proti poslednjim vojakom, ki pa habnejo s puškinim kopitom in nazaj odganjajo dereči ljudski tok. Tako se pride do Solkana, potem skozi vas naravnost proti cerkvi. Mater Božjo svetogorsko postavijo prav pomembno na altar sv. križa *). V kratkem se cerkev in ves prostor okoli nje napolni s pobožnimi romarji od vseh krajev. Le-tii so molili na glas in tiho, drugi pojo, drugi spet jočejo in tožijo, drugi obležejo spoved-nice, da opravijo svojo pobožnost, kakor so imeli prej navado na sv. Gori; sploh zdelo se je, da se je s podobo Matere Božje sv. Gora znižala dol, nizko dol, do nizkega Solkana.
Vekoslav sledil je bil pobožnemu sprevodu do vrat hospica, kjer je bil pred pozvonil. Nujna opravila, ktera jo tii noter imel iu ko so ga prav
*) Ant. Čorv. „Sv. Gor» pri Gorici'-, str. 80.
Umrli so:
23. dec. Simon Žitnik, uradnik, 54 let, Streiiško ulice it. 14, jetika.
V bolnišnici:
21. dec. Andrej Naglic, dninar, 37 let, Demenclja para-
litica.
Vsakdo lahko zdrav postane in veliko starost doseže, kdor prav skrbi za svoje telo. Največ bolezni izcimi se iz krvi, zato je pač vsacega človeka najsvetojša dolžnost, na kri vso pozornost obračati. Našim preiskavam oprtim na večletno skušinjo se je posrečilo najti taka sredstva, ki hitro, izvestno in brez škodljivih nasledkov kri čistijo, okrepčujejo in jej za pravo kroženje skrbe. Način našega ozdravljevanja odlikovan je z redovi in zlatimi modalijami. Vedno ozdravljamo z dobrim vspehom bolezni, ki izvirajo iz spridene krvi, (in to broz živega srebra), dalje slabosti, kožno bolezni, rane, tudi še tako stare lišaje, izpadanje las, protin in revmatizem, vsako vrste ženske bolezni. Traku lj o odpravimo po našem načinu tudi pri otrocih v jedni uri. Počenim je pri nas na podlagi posebnih pasov sicer počasna, toda gotova pomoč. Kdor kaj zahteva, opiše naj svojo bolezen in priloži marko za odgovor.	(6)
Zasobna klinika „Freisal" v Solnoffratlu.
Slovenci! Pozor!
Nov, izvorno ilustrovan šaljiv in satirsk list
Času primerna slovstvena novost!
Slavnoznana Herder-jeva knjigarna v Freiburgu izdala je v drugem pomnoženem natisu knjigo:
Joseph II.
Characteristik seines Lebens, seiner Regierung und seiner Kirchenreform.
Mit Benützung a r eh i val ischo r Quellen.
(2)	Von
Sebastian Brunner.
Zweite, mehrfach umgearbeitete Auflage. 252 Seiten, 8°.
Knjiga obravnava, kolikor mogoče vse natančno ter nam v čisti luči podaja življenje cesarja Jožefa II. in njegovega časa. Kdor so hoče ž njim natančneje soznaniti najde v tej knjigi bogato zbirko vseh njegovih dejanj in nehanj, ki so zgodovinsko dokazani.
Cena mohkovezani knjigi je 1 gl. 24 kr., trdo vezani pa 1 gl. 55 kr., po pošti 5 kr. več, ter jo prodaja
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Občina Radomlje v Kamniški fari je pri svoji cerkvi tunogo novih reči oskrbela in v kratkem času bo tudi nove orgije iz delavnice slavno znanih gg. bratov Zupan v Kropi dobila. Ker so stare orgije s sedmimi spremeni za rabo še dobre jih za nizko ceno prodi.	,(3)
pričel bode z novim letom izhajati po dvakrat na mesec in sicer 1. in 15. dan na ccli poli (osem strani) velike četvorke.
Naročnina 3 gld. za celo leto, I gld. 50 kr. za polu leta in 80 kr. za četrt leta blagovoli naj se pošiljati	(3)
upravništvu „HOGAČA"
v Ljubljani, ua Kongresnem trgu, v R. Kirbischevi hiši.
Prave garantirane
voščene sveče
voščene zavitke
(5)
priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižji ceni
Oroslav Dolenec,
svečar v Ljubljani.
Vožnji red c. kr. priv. južne železnice.
2E Jlunstjs» "w GTafsi*.
Postaj e
Dunaj . . Miirzzuschlag Gradec . . Maribor Pragarsko . Celje . . . Laški Trg . Zidani Most Litija . . Ljubljana . Postojna Št. Peter . Divača . . Nabrežina . Trst . . .
Odhod
Prihod
Jadrni vlak
7-— 10'29 12-28 1-49 216 315
Brzovlak
po noci
351	zjutraj 512
6-30 „
6-52	„
7-19
8-16	„ 8-42 „
7 —	zjutraj 10-20 „
12-50	popold.
2-27	„
3-53	„
4-	9
4-44	„
5-29	„ 614	zvečer
7-55	„
8-19	„
8-53	„
9-39	„ 10. 5	„
Poštni vlak
8-50	zvečer 2. 5 po noči 6 — zjutraj 8-20 „
9-	„
10-30	dopold.
10-46	„
11-40	„
12-33	„ 1-29 popold.
3-37	„
4-	8 „ 4-46 „
5	54 „
6	30 zvečer
1-20 5-20
9-20 11-30 1210
1-45
2-	4
2-45
3-43 5-40
7-50
8-22 fr-
10-14 10-50
popold. »
zvečer po noči
zjutraj
dopold.
Mešani vlak
5-55 10-50
2-32
3-35
6-6-23 7 11 8-32
10-20 1.58
2-48
3-59
5-40
6-30
zjutraj
dopold.
popold.
Osolmi vlak
po noci
zjutraj
6 — zjutraj 6-22 „ 6-58 „ 813 „ 9-21 zj. Prih.
■ 'M. Tl'Mt»

Postaj e
Trst .	. ,
Nabrežina	.
Divača .	.
Št. Peter	. Postojna
Ljubljana	.
Litija .	. Zidani Most
Laški Trg	.
Celjo .	.
Pragarsko	.
Maribor .	.
Gradec .	. Miirzzuschlag
Dunaj .	.
Odhod
Prihod
Jadrni vlak
8-30 919 10- 3 10-33 10-51 12- 7
1-24
1-59 3- 2
3-29
4-55 6.57
10-
po noci
po noči
»
zjutraj
Brzovlak
7-— zjutraj
7-32	„
8-27	„
9-	3
9-24 dopold.
10-52	„
11-31	„
12-40	popold.
1-	3 „ 1'20_„
2-50	„ 4-25 „
6 oO zvečer 9-55 „
Poštni vlak
10 —	dopold.
10-51
11-57
12-54	popold. 1-21	„
3- 7	„
3-57	„
4-59	„
5-22	„
5-42
7-13	zvečer
7-58	„
10-25	„
1-47	po noči
6-—	zjutraj
6-30
7-17
8-31
9-25 9-51
12-20 115 2-22
2-47
3-	8 5 — 5-55 8-20
11-47
4-10
po noci
zjutraj
dopold. popold.
Osohni vlak
Mešaui vlak
7-10
8-44
11-	5
12-34 116
5-—
6-17
7-50
8-25
8-54
11-15
12-30 4-35
9-35
zvečer
11
po noči ti
zjutraj
n n
dopold. popold. zv. Prih.
5'45 popold. 655 „ 812 zvečer
8-44	„
9-	5 zv. Prih.
O M O l» II i -vl JI lt i				
	št. 918	5t. 171-1	št. 1716	št. 1712
P o 81 a j e	po noči	zjutraj	dopoldne	•/.večer
		6-40	11-40	6-35
Ljubljana R. k.....		644	11-45	6-39
		6-53	11-55	6-48
Medvodo......		7- 4	12- 7	6-59
Loka........		7-17	12-21	7-12
Kranj.......		7-31	12-38	7-26
Podnart ......		7-48	12-56	7-43
Radovljica......		8- 5	114	8--
Lesco.......		812	1-24	8- 8
Javornik ......		8-29	1-46	8-25
Jesenice......		8-39	1-57	8-33
Dovje.......		8-56	2-18	8-49
Kranjska gora ....		9-21	2-48	9-11
Ratcče-Bela Peč ....		9-37	3- 3	9-24
Trbiž.......		9-55	3-20	9-38
		št. ¡101	st. nt«	št. ¡102
Trbiž......	358	11- 7	3-39	9-48
Thorl-Maglern ....	4-11	11-17	3-52	
Podkloštcr......	4-25	11-27	4- 6	
Piirnitz.......	4-40		4-22	
Toplico lieljak (ostaj.) . .				
Beljak drž. ž. (ostaj.) . .	4-54		4-37	•
Beljak j. k......	4-58	11-50	4 41	10-26
	zjutraj	dopoldne	popoldne	zvečer
O ¡sol» n i vi ale i
P O 3 t a j e	št. 901	št. 903	št. 957	št. 917
	zjutraj	popoldne	popoldne	zvečor
	6-39	4-42	5- 8	10-50
Beljak drž. ž. (ostaj.) . .			5-14	11-—
Toplice Beljak (ostaj.) . .			5-30	11*16
				
Podkloštcr......		5- 7	5.50	11-41
Thorl-Maglern ....			6- 3	11-58
Trbiž.......	7-19	5-26	C-16	1214
	št. 1711	št. 1713		št. 1717
Trbiž.......	7-28	6-20		12-36
Rateče-VVeissenfols . . .	7-44	6-39		1- 1
Kranjska gora ....	7-57	6	53	1-22
Dovje.......	8-22	7	19	1-55
Josonice ......	8-41	7	41	2-23
Javornik ......	8-47	7-48		2-30
Lesce.......	9- 6	8	13	2-56
Radovljica......	912	8	21	3- 3
Podnart.......	9-29	8-44		3-27
Kranj.......	9-45	9	3	3-47
Loka .......	9-59	9-20		4- 6
Medvode......	1012	9-34		4-21
Vižmarjo......	10-23	9-46		4-34
Ljubljana R. k.....	10-31	9-55		4-44
Ljubljana j. k. ....	10-35	10,—		4-50
	¡dopoldne	zvečer		1 zjutraj
I
Matej Sclireiiier,
izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 27.
Preeastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano
delavnico cerkvenega orodja.
Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot inonštrance, kelihc, larnpe, križe za ban-dera in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebrene, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje hode na novo pozlateno iu posrebreuo; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, se v ognji pozlati.
Priporočam tudi svojo
novo napravo za posrebrovanje.
Sprejemajo se vsakojake kovine za posrebre-nje, pozlačenje, ponikljeuje, pobakrenje itd. Žlice, noži in vilice iz kitajskega srebra posre-brujejo se pri meni vstrajno iu dobro. Srebrne reči osnažim, da so kakor nove.
Poprave v stroko spadajoče izvršujem točno in jake poceni.	v , v
Ponikljevanje se posebno priporoča pri ze-lezu in jeklu, kterega se potem ne prijema rja in prav lepo izgleda.
Naročena dela izvršujejo se v vsa-korsnem zlogu natančno po nakazanem obrten točno in kar mogoče po nizki ceni.
Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano.	(12)
Vožnji red cesarjevih Rudolfovo železnice.
Iz Ljubljane v Beljak.	Iz Beljaka v Ljubljano.
iccoii-eva esenca za želodec,
:■*' •	v 'katero pripravlja
G.PIC COLI, lefar.v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zopet
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatlicah
po 12 steklenic za 1 g!d. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena eni steklenici 10 kr. Gosp. (¡abrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljnbljani.
Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili.
Ljubljana, mesec januvar 1884. (23)	Dr. Émil vites pl. Stockl,
c. k. vladni svetovalec in deželno-sanitetni poročevalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedne župnijo: komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih.
A. Wlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko.
Antirrheúmon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnie, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastile santoninske: (kolesci zoper gliste iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl.
Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, hripa-vosti, dtišljiveiu kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlico vaki dan, otroci pa toliko žličic. Steklenic 36 kr.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila se zmiraj sveža dobe v lekarni G. IPioooli^ja,
„Pri A.ii{yolii"
t- ljnbljani,
na Dunajski cesti, kjer se naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.
BaunHHUMnHBnnnml
Podpisani priporoča svojo zalogo
♦ bruseljskih klobukov
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plnčih in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krhlju [Kehlkopf]).
Iznenadljivi so vspehi!	(9)
Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima Wolffsky,
Berlin N., \Veissenburger~Strasse Nr. 79.
in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor
£ posebno pa: sukneno ltlolntlso (Lodenhiite)	T
J v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorujave,	Z
►	svetlo- ali temnoslve, svetlo- ali temnozeleue	♦
►	itd., po gltl. «O iti'.; trdo klolmko,	♦ J najnovejši izdelek, rvjave ali vrne, dobro blago, od	Z
►	M }>-l. 30 lil-., naprej do 4 ."»O It»-.;	♦
►	svilnato olUndro, najfinejša roba in najlepši	♦ y izdelek, po -A gUl. ¿»O lcr.; klobuke za	a
►	dečko od 1 gitf. lev. naprej; nadalje	♦
►	srajce za gospode, spodnje	t ' hlače, Tratnike, kravate	♦
►	(11)	itd. itd. itd.	S
l	Z odličnim spoštovanjem	i
IVAN SOlilJC	|
; v Ljubljani, Gledališne ulice št. 4.	X
I Naročila s postnim povzetjem sc točno Izvršujejo.	+
WI^WV VVW"
v buteljah
pridelano z /.lahnih Bor do trt, zasajenih v Brdih na Goriškem, jako zdravilno; odlikovano v deželni vinarski razstavi v Gorici 1. 1884, prodaja
Jane/, Fabian,
veletržec v Ljubljani, Valvazorjev trg,
kteri tudi sprejema naročila z dežele in pošilja s povzetjem po pošti ali železnic-i.
Butelja po 1 gld.	(3)
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
xa želodce,
■ jI K f a	kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo iz-
SllliH tA	«sten vspeh pri vseh boleznih
Mpa^L^j	v želodcu in so neprekosljivo
Pral tt •¡Si	sredstvo zoper :maukanje slasti
fe: |MhM 30	pri jedi, slab želodec, unik,
-il-Wn ®	vetrove, koliko, zlatenico,
ffltellil/l ^R	bljuvanje, glavobol, krč v
«Ks-HKa tII iiVMI	^cb)dcu, bitje srca, zaba-E&SJSPt? I>sanje, gliste, bolezni na vra-niči, ua jetrih in zoper zlato
BrifcMf^liMftl" lil	žilo. 1 Steklenica velja 20 kr..
KifADl it-TO II ri>	1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo
nnxnxnnnnnnnnnnnnx
«* Priznano nepokvarjene izvrstne g
8 voščene sveče *
H	izdelujejo	(l) fi
P. & H. Seemami v Ljubljani. * ******************
Francoski izdelek CAVLEY-a & HENRY-a v Parizu.
Fred ponarejenim svarimo!
Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. Polil, dr. K. Ludwig, dr. K. Lippmann, profesorji kemije na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad tega, ker jo jako lin. popolnoma čist, in ker nima prav nobenih škodljivih snovi primešanih.	(S)
.MUES
FAC-siMiLK Dl! i.'KTiyuKrin 17, rué ßpmger, iPARIS
1 <>l
ua Dunaji obstoječa, sloveča velikotrgovska hiša
Čudež obrtnije !T
so najnovejše izvrstno urejene
(„zum guten Hirten"),	(3)
f————---^ poprej
B pravega Brnskega
^„^___ leko zrt gospode zadostujejo, in to za suknjo, hlače in telovnik, v vseli barvah posebno trdnih po sledečih silno nizkih a stalnih cenah:
II. vrste za celo obleko po 15 gl. 50 kr.
L v ,, ,) II i) oO ,,
Uzorcev ne moremo razpošiljati, pač pa se zavežemo s tem javno, da sprejmemo brez ugovora nazaj, kar bi ne ugajalo.
Blago razpošiljamo, ne da bi zavoj kaj raeunili,
proti predplači svote ali pa proti povzetji.
imajo po dve uteži ter bijejo pol ure in ure.
Okvir jim je prekrasen iz ponarejene orehovine, izdolben, kazališče prekrasno in napojeno s e. kr. priv. svetilom, ki se ponoči sveti kakor mesec, da ni potreba luči, kdor ravno želi na uro pogledati. Za dobro svitlobo sem porok, na kar se pismeno zavežem. Ravno tako jamčim, da bo dobro šla. Jaz sam sem izumil te ure in jih zarad tega tako poceni prodajam, ker jih imam šo več sto v zalogi pa — denarja potrebujem. Ure so poprej trikrat toliko veljale. Vsaka ura ima napisano besedo „Patent".
Razpošiljajo se proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovini v
tovarni blestečih ur na nihalo Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse Nr. i).
J. M. Rabinovics.
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsno in pljučne bolečino; 1 stekl. 50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Fomuliljevo (I>orsch)
V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva nova knjiga
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustko in bezgavne otekline. 1 stekl. 150 kr.
SaHciliia ustna, voda,
aroinatična, vpliva oživljajoče, zapreti pokončanje
zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
e. k. i»i*iv.,
lic smelo bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočiic pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih iu obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s G škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj joden zavoj.
Izvrstna homeopatlčna zdravila so pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila z dežele izvrše se takoj
v lekarni Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani.
ZLASTI KRŠČANSKI,
RAZVOJ IN KRATKA ZGODOVINA
Z DODATKOM
i) ZIDANJI IN POPRAVLJANJI CERKVA. V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami.
Spisal J:. FLIS,
spiritual v knezo-škof. duhovenskem semenišči. Vsa knjiga obsega 33 pol v četvorki in veljii 6 gld. 50 kr.
RBBCUtl
Tisk „Katoliške Tiskarno" v Ljubljani,
Izdajatelj in odgovorni vrednik Josip Jerič.
sklep za 1. 1884 gledališčnega zaklada. Potrebščine v prihodnjem lutu bo 2814 gold., stroškov pa 2817 gold. Najemniku gledališča se je prepustila soba, ki se je dozdaj posebej v uajemščino oddajala. Potem se je potrdil sklep deželnega odbora, da se deželui denarji, kar jih ostaja, nakladajo v Ljubljansko hranilnico. Ako bi jih pa hranilnica ne hotela sprejeti, sme deželni odbor skleniti, da so nalože pri drugih, enako zanesljivih denarnih zavodih.
Med tem poročilom došel je g. deželnemu predsedniku od ministerstva telegram, da je cesar blagovoljno pritrdil sklepu deželnega zbora, vsled kterega se naj njegove seje pretrgajo do 4. januvarija 1886.
Preden pa g. deželni glavar sejo sklene, izroči dr. Poklukar še naslednji samostalni predlog:
1.	Deželnemu odboru daje se nalog, v sporaz-umljenji s c. kr. vlado osnovati brez zamude vodno komisijo za našo deželo, v kteri naj bo tehniški, gospodarski in po potrebi tudi gozdarski zastopnik in kteri naj bo nalog: preiskati vse kraje naše dežele, ki trpč pomenljivo škodo po vodnih nezgodah, dalje preskrbeti vse tehniške, konkurenčne iu postavo-dajske priprave za vrejevanje škodljivih vodil (razun glavnega teka Save) iu pa za osuševanje močvirskega in sicer pogostoma preplavljenega ozemlja, in to v prvi vrsti za ona dela, za ktera je pričakovati državne podpore.
2.	Za pokritje v ta namen potrebnih stroškov stavi se primerna svota v deželni proračun 1. 1886, ob enem pa se tudi c. kr. vlada naprosi za primerno sovdeležbo, oziroma za gmotno podporo.
Ta predlog podpirali so vsi narodni poslanci.
Ob polu treh popoludne g. deželni glavar sklene sejo, vošeč poslancem vesele praznike in srečna novo leto, ter zborovanje pretrga do 4. januvarja 1886. Na dnevnem redu dotične seje je vtemeljevanje danes izročenih samostalnih predlogov, dalje danes ostale točke in mnogo drugih reči, ki jih v eni seji pač ne bode lahko rešiti. Na večer so se vnanji poslanci večinoma že odpeljali domu.
Priloga g 94-. štev. ^Slovenca" dne £4-. dec. 1885.
.................................r '»;i'!'l '., " I IU	■ J. .I.J.II
postava dné 8. marci j a t. 1. gledé nedeljskega po-svečevanja za velike obrtnike kolikor toliko odstranila.
Prosimo za nedeljsko posve-eevanje!
Posvečuj praznik! To je natorna in božja zapoved, zategadel je ni treba vtemeljevati. Isto tako ni treba pripovedovati, kako je liberalizem po svoji moči odstranil vse natorne in božje zapovedi iz javnega in zasebnega življenja, kako je delavca ponižal v sužnjega, v živo mašino za pridobivanje denarja.
Zato smo z veseljem pozdravili obrtne postave, ki imajo namen odpraviti dosedanjo občno zmešnjavo in napraviti red v družbinem življenji. Vsak začetek je težek in nepopoln, zategadel so tudi obrtne postave nepopolne. Naenkrat se ne d& zmešnjava tolikih let popraviti, treba je, da se začetne, da se pomanjkljive postave razvijajo. Ali kaj se zgodi? Po administrativnem potu se je obrtna
Veliki obrtnjki smejo zdaj ob nedeljah delati,, oziroma delavce priganjati, k delu, mali obrtniki. morajo pa kolikor toliko počivati. To je krivično.
Ko se je letos sešel novi državni zbor, je nemški klub, oziroma dr. Menger, precej predlagal, da naj se še malim obrtnikom dovoli ob nedeljah delati. To se,pravi z drugimi besedami:, nedelja naj se tudi v prihodnje oskrunja, obrtna postava naj gré v koš. Dobro ga je zavrnil dr. Pattai, da se dobra obrtna postava ne srne odpraviti, ampak da se morajo odpraviti le pomanjkljivosti, ktere ima ta postava. In ta Pattaiev govor je nek slovenski dnevnik smešil! Zato je pač treba nekaj sebične predrznosti in pa — brezverstva.
Dr. Pattai ni „klerikalec" in tudi ne mara biti; on je antisemit, ki. se pa od mnogih drugih ,anti-semitov zelo razločuje. Prej se jaz za Pattaia nisem zanimal, zategadel tudi njegove politične zgodovine ne poznam, ali zdaj, odkar je v državnem zboru govoril, berem vse njegove govore, ktere ima v raznih Dunajskih društvih in reči moram: v njih se kaže zdravo jedro.
Dr. Mengerjev predlog pride po novem leta v državnem zboru v obravnavo in liberalci se zdaj trudijo, da bi se v njegovo podporo skovalo obilo peticij. Ali tudi oni, ki skrbé za delavčevo življenje, zdravje in človeško dostojanstvo ne mirujejo.
Dunajski „Mariahilfer deutscher Bezirksverein" je enoglasno sprejel od dr. Pattaia zloženo peticijo, v kteri se naslednje zahteva:
1.	Obrtna postava od 8. marca 1. 1. naj se v daljnem razvijanji podpira, ne pa ovira in minister-ske izvrševalne naredbe gledé izjem pri veliki obrtniji naj se v državnem zboru strogo pretresejo.
2.	Po večih mestih naj se ob nedeljah proda-jalnice zapirajo ob devetih dopoludne, po malih pa opoludne. (Zakaj pa ta razloček? Vredn.)
3.	Krošnjarstvo (havziranje) naj se ob nedeljah popolno prepové.
4.	Omeji naj se vsako obrtno delo, ki ni neobhodno potrebno.
5.	Pri podvzetjih, izvzetih od nedeljskega po-čivanja naj se da delavcem med tednom en prost dan.
6.	Uradnikom in služabnikom pri železnicah in drugih prometnih napravah, pri bankah in denarnih zavodih naj se nedeljski počitek zagotovi.
7.	Tovarnarji morajo delavce najpozneje do štirih v soboto popoludne izplačati.
8.	Žganje se od sobote popoludne do ponedelka jutra ne smé prodajati.
9.	Trafike morajo v nedeljo dopoludne ob devetih zaprte biti.
10.	Državni uradniki naj imajo, kolikor je le mogoče, nedeljo prosto.
Na soeijalnem polji neutrudljivi duhovnik E. Eichhorn priporoča v zadnjem „Correspondenz-Blatt fiir den kath. Clerus Oestereichs" vsem duhovnikom, da bi si preskrbeli to peticijo in jo v
svojem kraji trgovcem in obrtnikom v podpisovanje izročili. Kdor hoče dobiti to peticijo, mu ni treba druzega kot na dopisnici pisati po njo na Dunaj. Naslov se glasi:, Ernst Schneider, Mechaniker Wieu-Wiihring, Martinsstrasse 33.*) Poslala se mu bo zastonj., Ivo bo pa podpisana, naj jo pa v frankiranem zavitku odpošlje pod naslovom: Dr. Pattai in.Wien, VII. Mariahilierstrasse 70. **) Jaz sem že to peticijo v dveh občinah v podpisovanje izročil.
Isto kar zahteva dr. Pattai, zahteva tudi ka-toliška-patrijotična kazina v Li neu v svoji peticiji (priobčeni v „Vaterjand-u" 15. nov. št. 314.) Iz te peticije hočem navesti le pristavke, ki se t Pattai-evi ne nahajajo: Mojstri in obrtniki naj skrbe, da se njih pomočniki in učenci vdeležujejo nedeljske dopoludanje in popoludanje službe božje in da vsaj ob zapovedanem času sv. zakramente prejemajo. V večih mestih naj se ob nedeljah prodajalnice in trafike ob osmih zjutraj zapirajo. Vse gostilnice in kavarne naj se ob sobotah o polunoči zapirajo, izjema bi bila le za popotnike.
Zdaj naj še navedem, kaj želi katoliško-po-litična kazina Landstrasse na Dunaji v svoji peticiji (priobčeni v „Vaterland-u" 9. nov. št. 308.)
1.	Ob nedeljah naj počivajo vsa težka opravila na polji, v delavnicah, tovarnah in pri javnih stavbah itd.
2.	Vse prodajalnice morajo biti ob nedeljah celi dan zaprte. Le tam, kjer se prodaja neobhodno potrebni živež, bi se smela kaka izjema dovoliti.
3.	Obrtno delo mora biti ustavljeno z izjemo onih obrtov, ki so neobhodno potrebni za izdelovanje najpotrebnejega živeža, za telesno razvedrenje in za osebni promet. Pri izjemnih obrtih bi se moral služabnikom dati vsako drugo nedeljo počitek.
4.	Vse žganjarije in trafike morajo biti zaprte od sobote večera do ponedeljskega jutra.
5.	Državni in zasebni uradniki naj imajo, kar je največ moč, nedeljo prosto. Javne dražbe so ob nedeljah v večih mestih prepovedane, na kmetih pa, če se služba božja ne moti, popoludne dovoljene.
6.	Ta določila veljajo tudi za vse javne praznike.
To so tri peticije, ki so vse dobro vtemeljene.
Skrbimo, da Pattai-evo podpišejo vsi naši krščanski trgovci in obrtniki. Dobro bi pa bilo, ko bi so napravila tudi slovenska peticija in sicer taka, ktero bi mogel vsakdo brez razločka stanu podpisati. Zategadel predlagam: „Vredništvo „Slovenčevo" (in ako bi vredništvo ne utegnilo, bi se jaz ponudil), naj napravi po zgledu Dunajskega in Linškega katoliškega društva peticijo in naj jo kot prilogo „Slovencu" odpošlje vsem naročnikom po jeden ali več izvodov. Premožneji naročniki naj bi pri vplačevanji naročnine priložili dvojačo in stroški bi bili poravnani. Ko bi se le nekoliko delovalo, bi se po slovenskih krajih nabralo 100.000 podpisov. Pod-
*) Dobivale se bodo te pole tudi pri vredništvu „Slov."
Vredn.
**) Ali naj je pa izroči kteremu domačemu poslancu, ki jo bo gotovo tudi rad predložil državnemu zboru. Vred.
za prav danes v Solkan napotila, niso mu dala gorečih častilcev Marijinih dalje spremljati.
V hospicu pa se morajo danes prav važne reči sklepati. Že ob osmi uri došla je svetogorska komisija, ki je imela za trdno in veljavno določiti ceno svetiščnih zemljišč in način, kako se ima premoženje prodajati. Pri tleh, kjer so imeli pred očetje frančišk?ni obednico, sedelo je blizo deset odličnih gospodov, ki so se prav živahno pogovarjali in prič-kali, ko Vekoslav stopi noter in predsedniku komisijskemu poda pismo, ktero se kmalo v zboru prebere. Moralo je dojti od kake više oblasti, ker naredilo je na zborovalce močen utis in provzročilo h krati popolen prevrat. Od ene strani gospodje obmolknejo in ker več ne oporekajo, prepir potihne in se v kratkem seja končil.
Še dolgo se sicer, potem gospodje po prostornem poslopji in dvorišči sprehajajo, toda zdi se, da predmet njihovih pogovorov nima posebne znamenitosti, so bolj zasebne zadeve. Slednjič, okoli enajsto ure prikaže se na dvorišči, nikdo ne vč od kod, gospod Mostovski, kar na celem, kakor bi pal z nebes. Prebliža se enemu gospodov, ki je tam pred vrati stal, malo ž njim pošepeta, za eno minuto potem ga ni več ne tu ne tam, kakor bi ga bil sam vrag iz pekla odnesel, tega čuduega Mo-stovskega.
XVII. Dve pismi in še nekaj.
Bilo je tri dni potem. Gospoda Mpstovskega najdemo doma na Gradišči. Od dveh popoludne sedi za mizo iu piše tako zamišljen, da še ne zapazi, kedaj se stemni in mu prinese Grivec Gulj, zvesti služabnik, luč na mizo. Drugače ni v sobi in v vsi hiši žive duše, vse je tiho in mirno, druzega se ne sliši, kakor tuljenje silne burje, ki. se od Nanosa sem zaganja v oguljeno vejevje gradi-škega hrastja, sredi kterega stoluje oblast Ben Sa-rukova,; po nebu pode se redki oblaki naglo dol od severja proti jugu, ker huda zima je in mraz, kakor se spodobi meseca januvarja.
Ben Saruk je ravnokar končal pisanje, ter se po svoji navadi loti še enkrat brati pismi, kteri spisani ležiti pred njim na mizi. Gosje pero za uho, luč bliže k sebi, začne stoje, malo na mizo naslonjen brati prvo pismo:
Častiti brat Kazanovski!
Da bi tvoj ¡duh vedel in čutilo tvoje srce, kake misli mi polnijo možgani, ko to pišem in kaka bridkost mi teži osrčje, ko moje pero to na papir spravlja, bi gotovo iz globočine svojih črev vzdihnil, in iz. svojih prs zagnal, žalosten stok. Vse strele z gore sin^jsko naj Jehova nanj spusti, ki mi je ,pro-vzročil toliko žalosti in vso sramoto kanaanskih malikovavcev naj izlije na onega, ki s sovražniki
zoper maziljenca Gospodovega v en rog trobi: Dajmo ga! dajmo ga! Zarotili so se sovražniki zoper dušo Izraelovo, rekoč: Udrimo ga, da zatremo njegov zarod na zemlji iu njegovo ime se ne bo več imenovalo med narodi, in vzdignili so se nasprotniki Jakobovi in ustijo se: Spravimo ga, ker na poti nam je, in nastopili bomo njegovo dedščino, ker tolsta je.
Ti pa, častiti brat, poslušaj zgodovino onega nesrečnega dne, ko je bil služabnik Gospodov, Ben Saruk, ponižan, in tvoje ušeša naj se odpro, da vsprejmejo žalostne besede, ktere ti pričajo o sramoti, ki je Menahema zadela.
Bilo je četrti dan po šipu luninem meseca tebet t. 1. 5 ... po sezidanji svetil, dan za dušo tvojega prijatelja poln nade in sladkega pričakovanja; ker vse je bilo izvrstno pripravljeno, da je sklep moral iz njih slediti. Vstal sem o polunoči, nadel si v kasto rumeno brado, tako tudi lasi ter si obraz z rudečilom močno pamazal, kakor da bi bil tam iz zapadne Indije. Vzel sem tudi zavitek močnega hrena, ki ga je treba poduhati, da se solze pretakajo. Potom sem odjahal z Gradišča, kakor senca, da me ni nikdo zapazil, ob petih zjutraj prinesla so me konjska kopita na goro. Na vse jutro pri luči že začeli so oni, ki so bili za to od komisije poslani, razdevati altarje in ž njih pobirati kinč in dragocenosti ter spravljati jih v zato pripravljene
pisane peticije naj ki se izročile kteremu domačemu državnemu poslancu.
Peticijo bi moral vsak rodoljub podpisati in v podpisovanje dajati. Nibče bi se ne smel izgovarjati, saj se pri nas nedelja ne oskrunja. Krščanska lju-- bežen zahteva od vsacega, da se po svoji moči trudi, da se nedelja tudi drugod posvečuje. In ako se v kterem kraji nedelja letos najlepše posvečuje, je mogoče, da se bo že drugo leto najgrše skrunila. V zgled naj navedem naslednji škandal.
27. in 28. septembra t. 1. je nekod na Kranj-" skem (imena ne povem, ker meni pri tem spisu ni toliko za osebe kot za stvar) povodeuj cesto zelo raztrgala. Deželni inženir je izročil popravo nekemu podvzetniku, ki je najel kacih 50 tujih revežev in tudi nekaj domačinov. Izvzemši praznik vseh svetnikov se je delalo do zdaj vse nedelje. Ker neko nedeljo dva voznika nista hotla iti vozit, ju je pod-vzetnik dobro oštel in v ponedeljek, ko sta zopet " prišla, domu spodil.
Je bila le velika sila? Občinsko predstoj-ništvo je 4. okt. naznanila okrajnemu glavarstvu, da je za silo že vse narejeno, drugo delo naj se pa spomladi po javni dražbi odda. Okr. glavarstvo je prašalo dva moža od cestnega odbora za svet in ta dva sta se 15. okt. izrekla: tega in onega še manjka, v desetih dneh se bo pa že dogotovilo in ker so delavci tukaj, bo delo zdaj jeseni manj stalo kot spomladi. Tedaj je bila po mislih občinskega pred-stojništva cesta že 4. okt. za silo popravljena in po mislih cestnih strokovnjakov bi imela biti 25. okt. dogotovljena in vendar se je še zadnjo nedeljo, t. j. 15. nov., delalo!
Zakaj je pa župnik molčal? Dotični župnik se je lani v precej enaki zadevi pritožil na okrajno glavarstvo in sicer z vspehom. Ali letos mu je ob neki priliki neki uradnik dotičnega glavarstva osebno rekel, da je pač smešno, ako se dandanes duhovnik za take reči pritožuje. Ali za posmeh bi se župnik ne bil dosti zmenil, ko bi bil le vedel, da bi kaj s pritožbo opravil. Ali podvzetnik mu je rekel, da je sila, da ima dovoljenje od žandarmerije in tako rekoč tudi od deželne vlade.
Premisliti je tudi treba, da so delavci neprenehoma delali v deževji in v lepem vremenu. Ako je delavec tako naprežen, mora kmalo opešati. Zategadel je jako primerno, da peticije zahtevajo, da morajo imeti delavci, ki ob nedeljah neobhodno potrebna opravila opravljajo, med tednom en prost dan. Ako se ta stavek sprejme, se bodo nujna opravila ob nedeljah najmanj na polovico skrčila.
Je li to svoboda, ako ima eden oblast toliko delavcem svobodo jemati? Ako bi se tudi v prihodnje natorne in cerkvene zapovedi tako zistematično skrunile, bo kmalo tudi za Kranjsko veljalo, kar je rekel Vrabec v državnem zboru: Ljudje ob nedeljah prav radi delajo, ako le delo dobe. Jaz bi Vrabcev izrek še tako-le popolnih Ljudje ob nedeljah radi delajo, ako le delo dobe in ako imajo le še kaj telesnih moči za delo.
Posvečevanje nedelj je važno, ono je temelj vsemu socijalnemu življenju. O tem važnem predmetu bo državni zbor obravnaval po novem letu.
vreče, da se bo po dražbi prodalo. Pote«, ko sem pred podobo svetogorsko tako goreče molil, da sem si začel solze brisati, pridružil sem se jim tudi jaz, česar mi nikdo ni zabranil, še celo rado se je videlo. da tudi jaz sem se ponudil, in dalo se mi je nekako nadzorstvo pri tem delu. Opraviti smo imeli pri velikem altarji. Nad tabernakeljnom klečala sta kakor nekdaj nad skrinjo ¡zaveze dva angelja, kakor se je dalo na prvi pogled razsoditi, izdelana iz čistega zlata, imela sta toraj nekaj tisoč vrednosti v sebi. Lepa sta bila in ljubeznjiva, zatoraj sta se mi v srce usmilila, mislil sem, kako bi jih iz vreče rešil. Primem enega, primem drugega ter se v naročji ž njima odpravim, kakor da sem namenjen nesti ju v zakladnico. Pa glej, navdihnil me je neki skriven duh, in govoril je k tvojemu slugi sam božji glas, ki me je vabil in mi zapovedal ven z božjimi zakladi, ker ta dva angela da sta iz onega istega zlata, ki je bilo na žgavnem altarji v Salomonovem tempeljnu. In gnalo me je ven naprej dol z gore po poti na Solkan. Sam pa ne vem, kako in kdaj sta se mi preselila iz naročja v suknjo, edeu v desni, drugi pa v levi žep. A eden se ni dobro skril, kukal je z glavo iz žepa. Kar ga nekdo od romarjev zapazi in začne koj zijati, za menoj kazaje. Držite ga, držite ga, je okra! Mater Božjo!
Pomagajmo z obilnimi peticijami in z molitvijo, da se napravi dobra postava.
Državni zbor bo imel pri tej zadevi velike težave. Liberalne razvade so že zelo vkoreniojene in liberalno-židovska opozicija bo zelo huda in poleg tega so razmere v raznih deželah zelo različne. D r-žavnizbor bi moral nedeljskemu delu postaviti mejo, ki bi se ne smela nikjer prestopiti, skleniti bi moral, to in to ni nikjer ob nedeljah dovoljeno. D e-želni zbori naj bi pa dobili pravico, nedeljsko delo po deželnih potrebah še bolj omejiti. N. pr. državni zbor najbrže ne bo mogel skleniti, da bi se katoliški prazniki povsod tako posvečevali kakor nedelje, ali kranjski deželni zbor bi to mogel skleniti brez najmanjše težave. Na Kranjskem so se v nekterih krajih zatrosile razvade, ktere bi deželni zbor kaj lahko odpravil. V neki fari blizo Ljubljane ob košnji v nedeljo popoludne kose klepljejo in ob mlačvi žito s kozolcev vozijo. V neki drugi fari v v Ljubljanski okolici so letos na malega šmarna dan in na roženkransko nedeljo les plavili. V nekterih krajih v nedeljo popoludne brez potrebe seno raz-stiljajo in suše; zopet drugod se dobe ljudje, kterih ni sram iti skozi vas s košom in koso na rami. Navedel bi lahko še marsikaj, a mislim, da to zadostuje. Ako sosedje v isti vasi ali v sosednjih vaseh, ki v istih razmerah žive, brez tacega oskrunjevanja shajajo, bi se to oskrunjevanje brez premisleka smelo prepovedati.
Nikomur ne sme dovoljeno biti Gospodovega dne skruuiti. Od nedeljskega posvečevanja gosposka ne more nikogar oprostiti; gosposka ima, kakor je rekel "VVindthorst pri letošnjem občnem zboru nemških katolikov, edino le oblast pritrditi, da je vol v kapnico padel. Kakor nima nobeden svobode za tatvino ali bogokletstvo, tako ne smč imeti nihče svobode za nedeljsko skru-njenje. Sv. oče pravijo v svoji najnovejši okrožnici: „Immortale Dei": „Svoboda mora, ako hoče človeku k popolnosti pripomoči, ostati v področji resničnega in dobrega; natora dobrega in resničnega se pa ne more po človeški samovoljnosti spreminjati, ampak ona ostane vedno ista in je ravno tako nespremenljiva, kakor natora stvarjenih reči sama. Ako um napčnim mnenjem pritrdi, ako volja hudo sprejme ter istemu nasleduje, potem nihče izmed njiju ne doseže svojega popolnjenja, ampak oba se odpovesta svojemu natornemu dostojanstvu in se pogrezneta v stanje spačenosti. Kar je tedaj čednosti in resnici nasprotno, se ne smč nikdar ljudem v svitlobo in pred oči staviti in še veliko manj s postavnim vplivom in varstvom braniti."
Delajmo toraj neutrujeno za svobodo. Svoboda je pa le ena, namreč krščanska, vse drugo je razuzdanost.	S.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. decembra. Notranje dežele.
Moder gospodar svojo streho ob lepem vremenu popravlja in modra vlada že za časa skrbi, da jo
Na ta krik se vse za menoj v tek spusti, tako, da si nisem mogel drugače pomagati, kakor da sem s ceste skočil pod zid in kar vprek dol po pašniku jel dirjati čez trnje in skalovje; kakih trideset preganjalcev pete slišim za seboj, in le trdno podkovanim debelim čevljem, v kterih je noga neobčutljiva ostala za bodeče trnje in trdo kamnje, se imam zahvaliti, da sem preganjalce vedno dalje za seboj puščal in upal tako vteči jim do ceste Solkanske in po tej rešiti se hitro v Solkan. Toda glej ga zlodeja, in vraga občuduj! Ko se do ceste zatečem in se hočem proti Solkanu spustiti, stoji pred menoj na konji ta prokleti menih Vigenjski, da mi beg zabrani; ni mi ostalo druzega, nego hitro s ceste skočiti dol proti Soči. En trenutek še in kopal sem se v Soči. Pri tej priči se mi brada odtrga, in kmalo potem se čutim precej olajšanega: moja angelja splavala sta nekam iz žepa. Jaz pa, ako sem se hotel rešiti pred kamnjem, ki je z brega na-me letelo, moral sem se držati pod površjem vode in tako sem se z največo težavo dalje spravil ter za kakih sto korakov niže splaval na suho — brez brade in zlatih angeljev. Tekel sem potem hitro skozi Pevmo v Gorico tčr tukaj se preoblekel in obnovil s črnimi lasmi, brez brade, z modrim oprsnikom in cesarskim trakom, ter zdirjal sera ne-
nikaka nezgoda, o kteri ji je znano, da se ji približuje, ne najde nepripravljene. Euako je ukrenila sedaj tudi naša vlada glede kolere, ktera se je v Benetkah prikazala, bila tudi že v Trst zanešena. Rojaki pozor! Ravnajte se strogo po določbah, ki ste jih lansko leto, od slavne vlade prejeli in ktere Vam bode brž ko ne sedaj zopet iz novega objavila, ker grozni gost trka že na naše vrata. Kakor včeranji telegram sporoča, umrla sta v Trstu dva ogljdrja za kolero, ki sta se iz Benetk pripeljala. Telegram sicer trdi, da sta bila popolnoma od druzih ljudi ločena v bolnišnici, kjer sta zapustila revno življenje, vendar pa nam je posebne opreznosti potreba, da se nam ne povrnejo leta, kterih se možje še sedaj s strahom spominjajo, kedar se po vaseh ni druzega čulo nego tužno zvonenje po trikrat na dan. Še enkrat rečeme, rojaki bodite oprezni in zmerni v jedi in pijači; posebno pa se varujte prehlajenja. Kolera je pred durmi. V Trstu zahtevala je že svoje žrtve in drugod si jih pa še poišče, če ji ne boste pravočasno vrat zaprli. Kar Vam bo nasvetovala slavna vlada, to naj se povsod z največjo natančnostjo izvrši.
Najnovejši odlok trgovinskega ministra v prometnih zadevah je ta, da se bodo od novega leta na dalje po železniških telegrafnih uradih čas računil po srednjem Dunajskem času in bodo vzajemno s tem morali tudi vlaki tako dohajati in odhajati, oziroma bodo pa veliki naši državi po marsikakem kraju ure na kolodvorih jako na-vskriž s solčnimi urami dotičnega kraja. Do sedaj smo imeli v Avstriji trojen, oziroma tudi peteri čas. Po Budapeštanskem času uravnane so bile vse ure in druga opravila na iztočni polovice naše države, toraj na Hrvaškem, Ogerskem, Galiciji in Bukovini. Po Praškem času pa na zaoadni. Poleg tega javnega časa v prometu računil je pa še vsak kraj po svoje kakor je ravno ondi solnčna ura, ki je edino merodajna, ako hočemo čas računiti po astronomič-nem merilu. Poleg tega imeli smo po mejah: v Korminu Rimski čas, v Kupfsteinu Monakovski čas in Bodenbachu Draždanski čas. Vsi ti ostali bodo tudi še na dalje, le v notranjem prometu avstrijskem premenila se bota Praški in Budapeštauski čas v Dunajski. Vsled tega bodo imeli na skrajnih za-padnih postajah blizo 9 minut popred poludue, kakor pa ga bo mežnar naznanil, kteremu solnce uro kaže na cerkveni steni.
General konjiče in korni zapovednik hrvaški baron Jtamberg, še dobro znan iz one dobe, ki je bila pred dvema letoma napočila na Hrvaškem, ko je narodna kri tekla za blagor očetnjave, dobil je lirvaško-ogrsko državljansko pravico s sedežem oziroma domovinsko pravico v Zagrebu. Kot takemu bilo je potrebno napraviti prisego zvestobe na hrvaško-ogrsko ustavo, kar je baron Eamberg storil 21. t. m. Zagrebškemu županu nasproti. General Ram-berg je mož, kterega bode Hrvaška danes ali jutri brž ko ne še prav dobro potrebovala. Kot Slovani bi si bili pač želeli, da bi on za ta namišljeni slučaj še ne bil hrvaško-ogrski podanik in da bi ga še ne vezala prisega na pogodbo. Ramberg je bil že enkrat diktator v deželi, kjer strast prevlada prave in zdrave nazore in ni bilo čuti proti njemu nikakih pritožeb; ali bi bil bodoči naslednik Ramberg sedanjega bana Hedervaryja ravno tako neodvisen, kakor je bil baron Ramberg, kedar ni bil še hrvaško-ogrski podanik, pokazala bode bodočnost. Lahko bi bil, kajti imel bi mogočnega in vplivnega zaveznika — novi centrum, v kterem so zbrani hrvaški ple-menitaši.
Vnanje države.
Iz srbsko-bolgarskega bojišča dostaviti nam je k temu, kar smo do sedaj že objavili še nekaj. Da je primerje postavno do 1. marca 1886
mudoma v Solkan, da bi vsaj tukaj zagotovil si delež Abrahomov. Zanesel sem se sicer na besedo, ki mi je bila dana, a se vé, da ne brez odškodnine: dogovorjeno je bilo z večino komisijinih udov, da se ima premoženje svetogorsko vse v kupno dražbo spraviti, ter kupec koj v zlatu izplačati zuesek, sklicati da se ima najprvo za tisoč pet sto goldinarjev. Vedel sem, da ne bo mogel pri takih pro-dajalnih pogojih nikdo z menoj dolgo tekmovati in računil sem, da dobim za kakih pet tisoč vse, kar je imela Mati Božja na sv. Gori, vredno kakor se je obče govorilo pol milijona *). Pol milijona, brate, za pet tisoč in to v eni uri ! Tako je bilo nastavljeno in Ben Saruk bil je svojega posestva, ki mu gré vsled obljube dane Abrahamu in njegovem zarodu, tako gotov, kakor gotovo je zemlja podnožje Gospodovo. In to je vse potrto, zdrobljeno vse! Jazbec Vigenjski je vse to naredil, jezuitska zalega vničila najlepše nade. Ravno isto jutro došel je bil iz Trsta in pol ure potem ko me je v Sočo zagnal, stopil je pred komisijo s pismom od cesarskega namestnika, ravno v tistem trenutku, ko se jo imela stvar konečno določiti v mojo korist. V pismu, ki se je v seji koj prebralo, zapoveduje cesarski na-
določeno in sklenjeno, je znano.» Dostaviti nam je, da če bi do tedaj že ne sklenili miru, traja premirje samo ob sebi dalje. Če bi pa katera stranka drugi zopet boj napovedati mislila, mora ji to naznaniti 10 dni poprej. Da se je Srbom do 35. in Bolgarom do 27. t. m. umakniti iz tujih na domače tla, smo tudi že pisali, k temu pride še, kar se pa več ali manj že samo po sebi ume, da oproščeno zemljo po uradnikih takoj v oskrbovanje prevzame, vojaško zasede pa še le pet dni po odhajanji nasprotne armade, toraj pridejo v Vidin zopet Bolgari, v Pirot pa Srbje. Kar se tiče vjetih in ranjenih, bote se Srbija in Bolgarija medsobojno pogovorili, kedaj da se bodo zmenjavali. Bolgarski knez je sklenjeno premirje takoj objavil svojim vojakom v dnevnem ukazu, kjer se jim je ob enem zahvalil za hrabrost in izredno junaštvo. Ob onem je pa javno in jako hvaležno priznal, da se imajo Bolgari za ves sijajen uspeh edino le Eusom in ruskemu earu zahvaliti, ki se je vedno z očetovskim očesom oziral na Bolgarijo in njene vojake, kterim je nadihnil ruskega duha, vstrajnosti, vojne discipline in vse druge kreposti, ki vojaka dičijo. Kljubu ravno kar omenjane discipline je pa ravno med bolgarskimi prostovoljci veliko takih, ki se za nikak red ne zmenijo in kluba premirja sosedne srbske pokrajine napadajo. Takih imajo sedaj že 150 zaprtih in jih po vojaških postavah sodijo.
Kaj bo sedaj z Iztočno Rumelijo? Vsa kri, kar jo je teklo v sedanji srbsko-bolgarski vojski tekla je zarad nje, to je znano, kakor beli dan. Sramota bi bila toraj, če bi se njen položaj prav nič ne zboljšal ter bi ostal, kakor je bil poprej. To potrebo čuti visoka porta tudi že sama. Za to je nedavno bolgarskemu knezu Aleksandru poslala zaupno vprašanje, če bi morda ne hotel on prevzeti dostojanstva iztočno-rumelijskega generalguvernerja. Knez Aleksander zbral je na to svoje ministre okoli sebe in je rekel, da je na to za vsakega drugega jako laskavo vprašanje visoki porti razumeti dal, da se rajši odpove bolgarski kneževini, kakor pa bi pomagal po tolikošnjih sijajnih zmagah, ki so jih Bolgari in Iztočnorumelijci skupno pribojevali, še nadalje zatirati Iztočno Eumelijo in bi sam šel tjekaj hlapčevat za pet let kot general-guverner. Prav ima mož, ki tako govori. Za Iztočno Eumelijo je le jedna rešitev in ta je, da se združi z Bolgariji v jedno državo in ima ž njo jednega vrhovnega poglavarja, ki pa zopet po pravici ne sme drug biti, kakor sedanji knez Aleksander, čegar čelo se je pri Slivnici in Pirotu z lavoriko ovilo, ktera bi se jako lepo ovijala tudi okoli kraljeve krone. To je edino prava rešitev iztočnorumelijskega vprašanja.
Vladni telegram iz Francoskega sporoča, da je med Hovasi in Francozi na otoku Madagaskar tudi konec dolgotrajnih napadov in bojev. Sklenil se je menda mir, na podlagi, kterega se Francozom protektorat priznava čez celi Madagaskar in si bo francoska vlada ustanovila minister-rezidenta z vojaško posadko v Tanarive, ki bo imel popolnoma oblast kakor minister zunanjih zadev za Madagaskar. Tamatave bodo menda tudi zasedli, dokler jim Hovasi ne plačajo deset milijonov frankov vojne odškodnine. Kakor se nam ta novica sicer sama na sebi jako lepa zdi za božične praznike, je vendar ne moremo prav lahko verjeti, ker jo ravno prinaša vladni telegram francoski. Koliko da so vredni, je pa še preveč znano iz tonkinskili homatij francoskih, od koder so ravno francoski vladni telegrami vse drugače novice prinašali, kakoršne so bile v resnici, ali pa še celo nobenih ne. To nas sili ter opominja k največi opreznosti do vsega, kar iz inostranstva francoski vladni telegrami prinašajo. Pač bi bil čas, prav skrajni čas, da se tudi na Madagaskarju mir napravi. Če bodo pa Hovasi, ki so Francoze dostikrat pravdo dobrega nabili, sedaj še deset milijonov frankov
odškodnine plačati pripravljeni, je drugo vprašanje, kterega rešitve hočemo počakati.
Izvirni dopisi.
S Štajarskega, 28. decembra. (Deutscher Nationalverein ftir Steiermark in štajarski Slovenci.) V Gradcu obstoji že več časa nemško društvo, ki ima namen nemške koristi zlasti po spodnjem Štajaru varovati, ali z drugimi bese-sedami, štajarske Slovence ponemčevati. Dne 17. t. m. je imelo to društvo javni zbor, kterega so se zraven nekterih deželnih poslancev skoro vsi spodnje-štajarski talmi-nemci vdeležili ter tako jasno svoje namene izjavili, da je vredno jih tudi v slovenskih listih objaviti, kolikor nam jih „Tagespost" naznanja.
Po njenem poročilu je zvonec nosil v tem zboru Ptujski dr. Hans Michelitsch (Mihaličev Ivanek z Ljutomera), ki je tožil, da je letos na Ptujski nižji gimaziji dobil službo Slovenec proti voljo nemškega ravnatelja; dalje je tožil, da se po ljudskih šolah po deželi še vedno ne podučuje nemški, in da zavoljo tega slovenski otroci silijo v mestne šole, in stariši kleče prosijo za sprejem svojih otrok y nemške mestne šole, pa žalibože so še na Ptujski nemški šoli slovenski učitelji nastavljeni in o groza! na gimnaziji celo slovenski profesor nemščino uči. Zavoljo tega on pričakuje od visokega deželnega odbora, da bode te nedostatnosti odpravil ter na vse veke nemški značaj te deželne gimnazije v nemškem Ptuju zavaroval.
Vencel Marek, bivši profesor v Celju in zdaj v zasluženem počitku v Gradci je dr. Miche-litschu pritrkaval ter sploh zoper enakopravnost na srednjih šolah spodnje-štajarskih govoril.
Dr. Glantschnigg iz Celja (znani kmetski prijatelj) ni utegnil priti v Gradec, zato pa je pismo podal, v kterem je zdelal Celjsko gimnazijo ter opozoril društvo, naj gleda, da se nemški značaj Celjske gimnazije in Mariborske pripravnice bolj strogo varuje.
Kjer so omenjeni gospodje spodnje-štajarski v zadnjem času politikovali, nikjer ni manjkalo dr. Aussererja iz Sevnice, toraj je moral tudi v tem društu svoj glas povzdigniti, s kterim je izjavil svojo nado, da bo sedanji deželni odbor, ki obstoji iz njegovih zanesljivih političnih tovarišev, zdaj ko se je opozoril na nevarnost, ki nemštvu preti, v bodoče pred vsem ozir jemal na to, ako so dotični prošniki ne le nemškega rodu, ampak tudi nemškega mišljenja. Dr. Ausserer je bojda v tej reči najdoločniša zagotovila dobil, da bode se „do sem in ne dalje" vresničilo.
Potem so sklenili prošnjo na deželni zbor, naj dovoli nemškemu „Schulvereinu" podporo, in prof. Hofmann, če se ne motimo Ptujčan in Admontski benediktinec, še je čisto nepotrebno pral pred temi gospodi nemško duhovščino ter nezasluženo brco dal konservativnemu Graškemu „Volksblattu, dr. Michelitsch pa še je naposled prosil, naj bi to društvo tudi po slov. Štajarju svoja zborovanja ob-
hajalo, da bi se edinost spodnjega Štajarja z drugimi deli dežele bolj vtrdila.
To zborovanje nemškega „Nationalvereina" se meni zavoljo tega važno zdi, ker so ravno tiste dni naznanili nemški listi, da je šolski odsek deželnega zbora Graškega predložil „glede na to, da je često izražena želja slovenskega (win-dischen) prebivalstva spodnje-štajarskega, naj se otroci v šoli nemški učijo, glede na to, da slovenski otroci silijo v nemške mestne in privatne šole, glede na to, da so njihov promet in koristi proti nemškemu Štajarju obrnjene, glede na to, da je za ne-razkrušljivost štajarske dežele, države in vojaščine gojitev nemščine neobhodno potrebna", v potrjenje naslednjo resolucijo: „Z ozirom na občno silo in djansko potrebo nemščine za vse prebivalce štajarske dežele, izraža deželni zbor spet željo, naj se v vseh štajarskih šolah poduk v nemščini v taki meri goji, kakor zahteva javni promet, edinost dežele, države in vojaščine."
Nam se dozdeva, da so hoteli za čudno moti-viranje te resolucije nemški poslanci vekšo potrjenje imeti, in so si to naročili pri nemškem „Natioual-vereinu".
Po pravici se nadjamo, da bodo naši poslanci v deželnem zboru, kedar se jim ta resolucija predloži , vse navedene razloge v njihovi ničevosti pokazali ter odločno zahtevali enakopravnost v vseh šolah, tako ljudskih, kakor srednjih, zlasti pa na Mariborski pripravnici.
Kakor se kaže, gredo štajarski Slovenci hudi borbi za enakopravnost nasproti, kajti od vseh strani se jim vsiluje le nemščina in nemščina, kakor da jim za časno 111 večno srečo ne bi nič druzega treba bilo, kakor nemški znati. Naj vendar višji gospodje premislijo, da ima vsako ljudstvo do svojega jezika naravno pravico, in da vsak pritisk povzroči od nasprotne strani še hujši pritisk; naj naši poslanci mirno pa odločne razložijo v deželnem zboru pravice štajarskih Slovencev do enakopravnosti, naj pa tudi vsi narodnjaki v tem obziru storijo svojo dolžnost ter naše poslance v njihovem težavnem delu podpirajo, ljudstvo pa pri vsaki priliki podučujejo, da se bo svojih pravic vedno bolj zavedalo, če bode vsak na svojem mestu storil svojo dolžnost, se nam ni bati, da bi v tej borbi omagali ali celo podlegli, kajti na naši strani je pravica, ki naposled vselej zmaga.
Iz Trsta 20. decembra. Seja mestnega zbora Tržaškega 16. t. m. je bila zato znamenita, ker so okoličani zvedeli, kako mestni očetje na levi, kteri pri vsaki priliki povdarjajo, da so v enem komunu združeni z mestom, za nje skrbe itd. Po toči poškodovanim dal je mestni zbor 8000 gld. Toča je potolkla že maja meseca, da bi bili okoličani Fur-lani, še tisti mesec bi bil mestni zbor, ne 10.000 gld. kakor je Nabergoj predlagal, pač pa 30.000 gld. podelil. Komisija od magistrata zbrana, poročala je, da je toča 22.800 gld. škode naredila, med tem ko je je v resnici več kakor za 100.000 gld. V komisiji so bili sami zagrizeni lahoni in „cikorijaši", ter so le pri takih škodo preiskavah, kteri so za Mav-ronerja glasovali. Nabergoj je ugovarjal, ter povedal, da je vse premalo cenjeno bilo, pa glasovali so vse
mestnik, naj se svetogorsko premoženje ne prodaja „en bloc" ali povprek, ampak vsak kos posamno, da bo mogoče domačim posestnikom, ki ne morejo zmoči svoto za celo, mogoče zemljišča pokupiti in tako zemlja ostane v rokah domačinov, ker kaže, da denarni tujci, ki so vedno nezanesljivi, spravljajo v svojo oblast preveč zemljišča; tudi naj se posamni kosi, kolikor mogoče, cenijo po pravi vrednosti. Naj se komisija skrbno ogiblje vsake nepostavnosti, ker od več strani se je zvedelo, da se državno blago brezvestno zametuje, kaj takega se bo ostro kaznovalo.
Tako sem zvedel, brate, ko sem ob enajstih stopil na dvorišče svetogorskega hospica v Solkanu. To je bilo za-me strela z jasnega neba v sredi zime! Splavala sta zjutraj po Soči zlata angelja, in isto jutro spuhtelo je v zrak pol milijona. Vse to se imam zahvaliti vigenjskemu klečeplazu. Dražilo se je sicer cele tri dni premoženje svetogorsko, toda le po kosih in tako slano, da ni neslo vdeleževati se dražbe, ker Izrael se ne vtika v kupčije, kjer nima donašati dve sto odstotkov na leto. Pet sto tisoč za pet tisoč, to bi bilo še kaj vredno našega truda. Tako tedaj odpeljan mi je uajdebelejši junec čez mejo v Egipt. Toda še na druzega zlije naj se moj žolč: Kdo jc prav za prav kriv, da mi vigenj-
ska pošat toliko nagaja in mi je slednjič unesla ta najboljši plen? Ona prekleta, dušno in telesno izpita dolgost, ki ne diše druzega kakor dolgove, in po vsi koži se mu bero le dolžna pisma, ta pasja dlaka, da bi se stegnil, kjer-koli ima zemlja nesrečo ga nositi, ta je imel naš častiti sklep v treh mesecih zvršiti in vigenjskega ježa poslati v krtovo deželo; ko se je obotavljal in izgovarjal, podaljšal se mu čas za en mesec, a postavil sem mu večer pred onim nesrečnim dnevom kot najskrajniši rok, ker slutil sem nevarnost pretečo. A glej, drugo jutro, ko je Ben Saruk brez vsake skrbi začel delo Gospodovo, prikaže se h krati Vigenjski menih, da v nič spravi, kar je volja Božja, da se zgodi.
Kaj nam je storiti?
Prvič izdajico Takovca na vekomaj izključimo iz naše častitljive družbe ter izrečemo nad njim trikratno prekletje. Preklet bodi nad zemljo, na zemlji in pod zemljo, na suhem in po morji ga preganjaj maščevalno bodalo, da ne bo imel nikdar iu nikjer mirti in gotovosti. Preganja naj se po vsi zemlji, dokler se ne zasači, da plača z lastno krvjo, kar je zakrivil.
Ravno tako pa bodi sedemkrat sedem preklet Vigenjski menih, ki uklubuje nameram pravičnih; preklican bodi na veke in vekov veke, in vsak, kdor
ga zadavi, vedi, da je storil Bogu dopadljivo delo, in kdor njegovo kri prelije, bodi zagotovljen, da njegova duša ne bo videla pekla na vekomaj.
Pa počasi, počasi! No, kri poleži se malo, in glava, bodi trezna! Počasi, nikdo drug nego jaz sam hočem to nalogo prevzeti, ker vidim, da na druge se ne sme zanašati. Jaz sam, jaz sam; da, da, upam, da jo bom mojstersko zvršil. Premagaj se malo Ben Saruk, obuj si rokavice gladke in tvoj hrbet in glava naj ne opusti še poklonov, ne tvoja usta sladkih besed; in tako pojde vse gladko spod rok, in ti, Ben Saruk, ostal boš brez tekmeca, da ga ne bo na svetu, ki bi si upal s teboj pod Skalo. Z lepo, z lepo, kapucin vigenjski, se pride dalje nego z grdo.
Toraj pošast vigenjska, pereat!
Še ena reč, častiti brat, mi greni vse, kar je v meni in okol mene: tri vreče so tukaj trdo sešite; upal sem, da bodo vsled špekulacije, ki se je obetala, kmalo odebeleli, a votli so, brez črev in trebuha, treba jih bo polniti s — krompirjem. Jojmene, jo j— mene! To me skoro žene k obupu!
Zdravstvuj v imenu najvišega zidarja:
. • . Ben Saruk Mostovski.
(Dalje prih.)
«too za ta rtíali Jarek. G. Nttdlišek jel poudarjal, da s to malo stvarjo ne bode okoličanom ničesa poma-gano, ker še en goldinar na enega poškodovanega ue pride-. Bil je on tega mnenja, da naj so raji ta denar med uboge okoličane in mestne razdeli. Na galeriji je bilo tudi pri tem zboru obilo poslušalcev iredente in naše stranke, iredenta se ni upala oglasiti, ker se je bala najbrž, da ne bi jej na glavnem trgu prahu iz sukenj stepali.
Znani „švindler" Miroslav Malovrh, kteri je bil predlanskem v Celji obsojen, sedi zopet v Tržaški ječi, obsojen zarad tatvine. Po prestani kazni ga bodo po odgonu v Ljubljano poslali.
Volitve se bodo vršile kakor vam znano drugi mesec. Lokalni iredentarski listi že brusijo nože, naša stranka pa še brižneje; to bo boj za obstoj iredente, za prihodnji položaj Slovanstva na Adriji in avstrijske stranke sploh. Upanje gojimo, da zmagamo. Bog daj!
„Triester Tagblatt" se je pri stari tetki „Triester Zeituug" oženil. A zakon bo pa čuden, vedno sta se zmerjala in drug drugemu očitala prešeštovanje v časnikarski politiki, a zdaj pa ta zveza. S L ja-nuvarjem bodeta oba pod eno streho. Prodajala bodeta „deutsche Knódel", „deutsche Bildung", „deutsche Gesinnung", „deutscheu Geist" iu Bog ti ga vedi, kaj še vse. Kakor program teh dveh „dninarjev" obeta, bo kmalo Bismark v jadransko morje lahko pljuval. Bodemo videli.
Isterski poslanci mudili so se 15. t. m. v Trstu pridši iz Poreča. Vse jim je čestitalo. Bili so: Spinčič, Zamljič, Jenko, — Križanaca ni bilo. Ne mara se je bal, da bi ne bil zarad svoje neznačajnosti kake grenke slišal. Temu gospodu se je posrečilo, da je v Žavlih obogatel; volili so ga, ker je bila volitev nevarna, a on zarad premoženja vpliven mož. A kaj stokrat bi bilo boljše, da bi bili volili preč. kanonika J|Jana, zarad njegovih del in zaslug. Kakor čujemo, ga mislijo nekteri v Tržaški mestni zbor voliti, a po deželnem zboru v Poreču si ga ne upamo več niti voliti niti priporočati.
Domače novice.
(Slovanska vzajemnost.) „Sokol" prejel je danes iz Krakova, kjer se ravno kar češki in poljaški domoljubje bratijo, sledeč telegram: „Zebrani na wspolnym obchodzie vigilijnjm czlonkovvie sokola w Krakovvie pija zdrovvie Sokola slovenskeho v Ljubljane i zaselaja sokolskie braterskie pozdravienie. Balficki, Zarycki." (Zbrani na skupnem shodu božičnem člani sokola v Krakovem pijo na zdravje Sokola slovenskega v Ljubljani in mu pošiljajo bratski sokolski pozdrav. Balficki, Za?ycki).
(Matica Slovenska) je včeraj imela 71. sejo, ktero je vodil g. prof. J. Mam in ktere se je vde-leževalo 13 odbornikov, med njimi ravnatelj gosp. \Viesthaler in deloma g. profesor Žolgar. Razgovor je bil najprej o knjigah letošnjih, ktere so se zopet zapoznile, a nikakor po krivdi društvenega odbora, marveč tiskarne same. V prihodnje krene sena pot, da se to več ponavljalo ne bode. Ker je naročeno Matici postopati varčno, prejamejo druž-niki za 1885 koj po novem letu samo dvo knjigi, ki bote pa po svoji pomenljivi in tehtni vsebini tem bolj ugajali slovenskemu razumništvu. Popisano je drugo desetletje ter pokazano, kako osodo je imela Matica v njem, in kako je delovala na pospeh slovenskega slovstva. Razpravljalo se je potem o rokopisih, ktere že več časa hrani Matica, kaj storiti ž njimi, ter sklenilo, da za prihodnje leto poda udom svojim po tri knjige: Letopis, leposlovno Krašev-skega roman (Koča za vasjo) in znanstveno, za ktero naj odbor še poskrbi, in se pisatelji vabijo Matici s pristojnim delom skoro postreči. Gospodarski odsek je pooblaščen hišo na Bregu prodati. Poročalo se je o poverjenikih, o udih novih in starih, kteri brez vspeha opominjani so se izbrisali iz imenika, in dete se na to, da bode Matica v vseh svojih razmerah isti vita. Bolj natančno poročilo o tej skupščini prinesemo po tajnikovem izvirniku pozneje.
(V Marijanišči) bodo tudi letos božične pred-' stave. Predstavljale se bodo žive podobe, ki sode-' loma predpodobe Gospodove, deloma pa iz njegove mladosti povzete —- kakor že nekaj let sem. Na novo pa se bode predstavljala letos igra s petjem:: „Živila Avstrija!" ki je za nalašč prirejena za te predstave, in se bode igrala v izvirnem nemškem, pa tudi v slovenskem jeziku, in sicer dno 30. dec. slovensko. Poznejše predstave se bodo naznanile.
igra- bode kaj >mična, bodi-si zarad lepih oprav,! Ittere bodo imeli posamezni ;-dečki —- zastopniki kronovin, bodi-si zarad petja in godbe, ktera bode nekako odmevala iz posameznih dežel. Komur pripušča čas, naj ne zamudi ogledati si te predstave. Na Dunaji se je igrala lani1 prvič v deškem Sirotišči ter je zelo ugajala obilnemu občinstvu.
(Sokolski večer) s prosto ustopnino bode na Štefanji večer v steklenem salonu Ljubljanske čital-nise, h ktefemu so bratje „Sokoli" z družinami in prijatelji Sokola najvljudneje vabljeni. Reditelj mu je g. Anton Jeločnik.
(„Slavec") priredi tudi letos Silvestrov večer „pri Tavčarji" z jako zanimivem programom, kateri se bode ob svojem času naznanil. — Gospodje pevci prosijo se, da pridejo na Štefanji dan popoludne ob 2. uri k glavni pevski skušnji.
(Zaprli so) predvčeranjem paznika Nemca na Ljubljanskem Gradu z njegovo ženo vred zarad tatvine. Nemec je bil na Gradu ob enem za delovodja pri krojačih, pa si je več reči prisvojil, ki niso bile njegove. Prišli so mu na sled in so ga spravili pod ključ.
(Vošilo ob novem letu). Te dni so kakor vsako leto objavile tukajšne novine mestnega magistrata razglas glede oprostnih listkov za običajna vošila ob novem letu in ob godovih. Častite svoje čitatelje opozarjamo na ta poziv mestne gospodske in še posebno dostavljamo, da omenjeni oprostni listki letos niso samo pri gospodu Karingerju na mestnem trgu pa pri gospodu Schiiferju na Kongresnem trgu na razpolaganje kakor doslej, nego da se bodo vsled sklepa mestnega odbora pošiljali na dom, da se dobrotnikom prihrani celo pot v omenjeni prodajalnici. Ker je skupilo za oprostne listke namenjeno ubožni mestni zakladi, je že iz človekoljubnih obzirov želeti, da bi se spečalo prav mnogo oprostnih listkov, pa tudi v svojem interesu naj bi občinstvo po teh listkih segalo v najobilnejši meri, da se kolikor toliko omeji tisto nepotrebno pritirano razpošiljavanje vizitnic „na debelo", zlasti ob novem letu. Vsako leto je čuti nevoljnih pritožb o tej razvadi,, ktera je nekaj časa sem udomačila se med nami in se razširja vedno bolj. Oprostni listki so najprimernejše sredstvo rešiti se vsake neugodnosti; pa to se ve, da morajo kupovalci oprostnih listkov tudi v resnici vzajemno posluževati se pravice, ktero si prisvoje, če ne, nO bode pomagano niti z oprostnimi listki.
(Za Gorcujce) nabral je g. Karol Lahajnar, magistratni uradnik tukaj 44 gld. 64 kr.. kteri so se te dni za božično potico revnim poplavljcncem razdelili.
(Božična doba) vtisnila je čraernim dnevom že svoj značaj v zasobnem narodno-gospodarskem kakor tudi v političnem življenji. Kako je v prvih dveh, vsak sam ve, ako se le nekoliko okoli sebe ali pa tudi lepo listih ozre, kjer vse polno raznih naznanil mrgoli, blago za božična darila ponujajočih. Politični značaj letošnje božične dobe odlikuje se pa zopet, kakor sedaj že skozi dve leti, po opravljivih ljudeh — „Slov. Narod" jih „klevetnike" imenuje, ki po vsi sili hočejo vedeti, da se bo „Narod" ob novem letu vstopil k državnim jaslim. Naj se le potolaži zaradi tolišnega obrekovanja; kedar se bodo „klevetniki plitvi" naveličali-take vesti trositi ali pa kedar bodo sprevideli, da je bosa, da bi „Slov. Narod" iz državnih jasli zobal, —bodo sami od sebe vtih-nili. Prav tako, kakor sedaj „SI. N.", godilo so je o božiči leta 1883 in 1884 nam. • Kako so kazali tedaj „plitvi klevetniki" na ubozega „Slovenca" in na državne jasli, v kterih bi se mu bilo imelo 4000 gl. položiti; koliko se je tedaj rodilo zavidljivosti in sa-mopridne jeze in vse za prazen nič. „Plitvi klevetniki" so potihnili, ko je božič minul in. prav taka bo letos glede sumničenja neodvisnosti „SI. Naroda", < o kteri do sedaj živ krst niti ne dvomi ne, kdor „klevetnikom" ne verjame.
(Krajcarska podružnica „Narodnega Doina" v Ljubljani.) Omenjali smo že marljivi trud za pospo-. ševanje naše ideje med učiteljskim in trgovskim stanom; z veseljem smo zabeležili; da si tudi slovensko ženstvo v tem obziru marljivo prizadeva naši ideji koristiti, Istotako se opaža tudi pri druzih stanovih primeroma živahno" aanimanje na korist zgradbi „Narodnega Doma".. Le med jednim stanom pogreša ; se isto zanimanjo, to je naša prečaBtita duhovščina. Res, da je tudi tu začetek že storjen, ker tudi med gg. duhovniki imamo že dvajset poverjenikov, v kojih oskrbi je 25 knjižic. Želeti bi pa ibiio, da bi bilo zanimanje tu veče, želeti tem bolj- kor smo za trdno prepričani, da je treba prečastiti duhovčini vsled
njenega velikega vpliva v. višjih iu ¡nižjih.,ktogih.ia med Slovenstvom sploh le malega prizadevanja iu truda, da bi dosegla velikanske vspehe. Saj je vendar treba pomisliti, da ima biti „Narodni Dom" ne le središče mirodnim Ljubljanskim in deloma sploh, slovenskim društvom, ampak sploh shajališče Slovenstva. Lastnica mu ima postati naša ¡.Slovenska Matica" in njegovi čisti dohodki so posvečeni zelo blagemu konečuemu namenu, namreč pospeševanju literature in vede, podpori znanstva in umetnije slovenske. — Razposlanih je sedaj 470 knjižic, razpe-čanih 31. Razun že omenjenih 29 dobili smo namreč v zadnjem času kot 30. in 31. knjižici pod št. 34 (poverjenica gdč. A. D.) iz Trbovelj in pod št. 311 (poverjenik g. A. L.) iz Rakeka. Najtoplejšo jima zahvalo. (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Jos. Starčtu blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.)
(Bralno drnštvo) ustanovili so si v Šmartnem pri Ljubljani.
(Iščejo) nekega Franceta Rossmanna trgovca z železnino iz Celovca, zarad ponarejevanja menjic. Ogoljufal je ljudi na ta način za več tisoč goldinarjev, potem jo je pa pobrisal.
(Božič) prinesel je zlati porte-epej mnogim na-depolnim mladenčem, ki so imenovani za častnike v rezervi. Od teh jih je 631 pri pešcih, 114 P" konjiči, 99 v topništvu, 9 pri vojnih inženirjih, 2 pri pijonirjih, 7 pri železničnem in brzojavnem polku, 17' pri zdravstveni,kih, 31 pri vozarstvu in 4 pri bosanskih batalijonih.
(Vožnjo po morji) med Trstom in Benetkami je Lloyd zaradi kolere opustil.
(V Trstu) so predvčeranjem štiri glavne poulične kričače zaprli, ker so se nasproti poslancu Rascovichu („irredentovcu") le preveč navdušeno na ulici obnašali.
(Nova pošta) odprla se bo ob novem letu v Šempasu in bo v zvezi z Gorico in Postojno, ter bo sprejemala pisno in vožno pošto in hranilne vloge.
Telegrami.
Dunaj, 24. dec. Kakor listi sporočajo, sošel se bo državni zbor menda še. le. 29. januvarja. Rojstni dan presvitle oesarice obhajal se je po vseli cerkvah in božjih hišah ob navzočnosti gosposk ter obiluoštevilnega ljudstva jako slovesno.
Gradec, 23. dec. V tovarni za dinamit pri Sv. Lamprehtu razletelo se jo spirališče. Trije delavci so mrtvi, trije poškodovani. V samostanu sv. Lamprelita zdrobilo se je 200 šip, v trgu pa ravno toliko.
; Belgrad, 23. dec. General Hrvatovič je zahteval, da se je sostavil najvišji vojaško-pravni senat za vzdržavanje vojne discipline. Taisti obstoji iz petero štabnih častnikov in jednega generala predsednika. Od kar ta senat svoj posel izvršuje vstrelili so že 60 vojakov zarad upornosti.
Madrid, 23. dec. V Terragoni. prišli so na sled zaroti in so več podčastnikov zaprli. Zorillovi agentje se povsod čutijo. Vlada je vse potrebno vkrenila, da bo vsak poskus že v kali zatrla.
• London, 24. dec. Irsko vprašanje se ne bo tako lahko rešilo, ker so je bati največih nevarnosti za veliko Britanijo sploh, za Irsko pa še posebno. Parnella je kar nevtegoma zmanjkalo.
DuuajHku borza.
(Telegralično poročilo.)
24. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 g). 95 kp Sreberna „ 5% ., 100., (s 16% davka) 83 „ 30 „
avstr. zlata renta, davka prosi»	110	„ —	„
Papirna renta, davka prost» .	100	„ 05
Akcijo avstr.-ogerske banke . .	¡*72	„ —	„
Kreditne akcije............293	„70	„
London.......126	„05
Srebro.......—	* —	»
: FVancoski napoleond......9	„ 98	„
Ces. cekini.......5	„ 98	„
Nemške marke......61	„ 90
Zahvala.
Odboru gospii za oblačevanjo ubogih šolarčkov jc najprijetnejša dolžnost, da se v imenu 80. s popolnimi zimskimi oblačili obdarovanih otrok najpri-srčneje zahvaljuje slavnemu vodstvu hranilnico v Ljubljani za veledušno naklonjeni dar v znatnem donesku 250 gl. a. v.
V Ljubljani, 20. decembra 1885.
Za odbor: Rarolina ph •' Blviwelsova, Marija Murnihvva.