'L0 de|avcev v vzgoji ,>braževanju in if Slovenije, 13. i\|lal991-št. 9-letnik :djf°LTAN JAN gordijskem vozlu stavk se odločaš za tako resen 0rak, kot je stavka, se znajdeš j tnnoiico vprašanj in dvo-1 °v- Navsezadnje se čutiš poni-0 ^er so te Pris^1^1 k ta^° ?8' fflnemu sredstvu in se nisi mo-dostojno pogovoriti. dri‘n ko spoznaš, da nimaš druge e’ de stavk-a’ je $e veliko ieKra^anj, ki se postavljajo meni jogj drugim kolegom, med kate-iM&^Pa ial mnogi niso bili dovolj ■jtt ločeni, da bi se lahko odločili. raned tistimi posamezniki, ki so iati!avnosti nasprotovali stavki, je lili 0 namreč še največ šolnikov. ,bdi ^‘hovih izjav pa se vidi, da ne ,prZnajo ne sindikalnega gibanja g jif Zahtev, ki smo jih postavili, ret 01 sindikalist se seveda najprej a j )ra^š, kaj si pozabil storiti, da zb ' Pedagoški delavci tako neob-•sto ščeni in hkrati neozaveščeni. ov kot premišljuješ, bolj spoz-orj,IIVaš, da ljudje malo berejo, da /si1 ma/odušni in se malo zani-afl1 '“j0! kaj se dogaja z njimi. drO *se dogajanje ob stavki, ki jo 0 g ^Peljal Sindikat vzgoje, izobra- je^anja in znanosti Slovenije st je bilo jasno opisano 'V^di y javnih občilih. Utemeljene sl

morali izreči za stavko ali 'Ji njej, tako da je odločala t(‘na, in ne le člani SVIZ. Se-"a SVIZ ni mogel povprašati n1 šolnikov, ki niso njegovi čeprav so zdaj zaradi tega kateri utaljeni. Pri tem so spre-\ 'dali resnico, da nobena orga-Jcija ne more zastopati ti-“> ki niso včlanjeni. •dnogi se bojijo tudi pritiskov ^rnotnih posledic, ki jih bo Jesta stavka v šolstvu, in se .sprašujejo, ali se jim bodo Jale plače, skratka, ali bodo Vjrali nadomeščati neopravljene Zelena violina (prototip), zelena violina na podlagi iz galvaniziranega železa, 1974 J oseh Beuys (23. april - 26. maj) Ob tednu nemške kulture je bila aprila v ljubljanski Moderni galeriji odprta razstava Josepha Beuysa (1921-1986), na kateri so prikazane risbe, kolaži, fotografije objekti in multipli tega nemškega umetnika in pedagoga, ki je bil vodilna osebnost povojne nemške likovne umetnosti. Razstavo so pripravili v sodelovanju z miinchensko galerijo Thomas, obiskovalce pa seznanja zdejavnostjo izjemne osebnosti Jtakršna je bil JosepkJBeuys-DbjijegovilUnsmkicijah, risbah, fotografije ipd. je mogoče vsaj deloma spoznati njegovo umetniško dejavnost, s katero, tako kot v akcijah in happeningih, izraža svoje politične in ekološke nazore, odpor do institucionaliziranih oblik izobraževanja, šolskega sistema kot edinega merila za priznavanje umetnosti, opozarja na neustreznost in pomanjkljivost visokošolskih struktur in se bojuje proti institucionaliziranemu izobraževanju kot edinemu merilu za priznavanje in potrjevanje ustvarjalnosti in s tem umetnosti. V Ljubljani predstavljene Beuysove storitve so tako le del njegove dejavnosti, saj je v svojih happeningih in akcijah združeval več umetnostnih področij, jih svojevrstno sintetiziral in tako oblikoval svoja sporočila. Med dragim preberite • POGOVORI O ZAKLJUČNEM IZPITU, str. 2 • ZDRAVILO PROTI JUGOSLOVANSKI APOKALIPSI, str. 3 • OSVETLITEV S PRAVE RAZDALJE? str. 5 • STROKOVNO IN POŠTENO DO PODATKOV, str. 5 • RAZUMETI DANDANAŠNJI ČAS IN SAMEGA SEBE, str. 6 • OD ŠOLSKIH BERIL DO DOMAČEGA BRANJA, str. 7 • ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA - VELIK DOGODEK ZA MAJHEN NAROD, str. 8 • REDNI RAZPISI, str. 11 učne ure. Ponekod so skušali vplivati na šolnike tudi ravnatelji, in so stavko ovirali. Drugje niso vedeli, ali stavkajo samo profesorji ali vsi zaposleni na šoli. Nekaj posameznikov je stavko zamenjalo za dopust, zato jih ni bilo v službo, čeprav bi morali biti na voljo stavkovnemu odboru. Vse to piše v stavkovnih pravilih. Spet drugje so delavcem bolj ali manj odkrito grozili, zato je treba še enkrat ponoviti, da za zdaj v Sloveniji še ne velja noben predpis, ki bi omejeval stavko in nalagal breme njenih gmotnih posledic na ramena stavkajočih. Nihče torej nima pravice kakor koli. pritiskati na stavkajoče. SVIZ ima dovolj razvejeno mrežo pravnih zastopstev po vsej Sloveniji, tako da bo lahko zavaroval vsakega člana, ki bi mu kdor koli grozil- Oba dneva stavke sta minila brez hujšega incidenta. Dosegli smo tudi, da so oblasti odgovorile stavkajočim na njihove zahteve, kot je bilo v povzetku objavljeno, v prepisu pa so odgovor prejele sindikalne organizacije SVIZ v vseh šolah. Odgovor je bil deloma pozitiven in po zagotovilih zastopnikov oblasti največ, kar je v tem trenutku mogoče. Tisti dan po stavki (18. aprila) je bilo za stavkovni odbor najhujše, ker se je moral odločiti, ali so stavkovne zahteve toliko izpolnjene, da se stavka ustavi ali odpove. Glede zahtev o sistemski ureditvi šolstva smo sicer dobili zagotovila, da bodo izpolnjene, vendar za zdaj še ni potekel postavljeni rok. Najtežje se je bilo odločiti, ali je zahteva po uskladitvi osebnih dohodkov izpolnjena. Kot je znano, je vlada pristala, da se že z aprilsko dotacijo šolam všteje uskladitev osebnih dohodkov z januarskimi izplačili v gospodarstvu. Težava je nastala, ker ni bilo pristanka, da bi pedagoški delavci dobili tudi poračun za prve tri mesece v letu, pa tudi za naslednje mesece ni nihče hotel zagotoviti, da se bodo plače v šolstvu usklajevale z gibanji osebnih dohodkov v gospodarstvu. Že februarja so namreč v gospodarstvu narasle za štiri odstotke, še bolj pa v marcu, ko so se dodatne špekulacije prav razplamtele. Vsa podjetja po vrsti so namreč izplačevala nenormalno visoke regrese, od katerih se pač ne plačujejo davki in se jih ne všteva v podatke o gibanju plač. Aprila so nam tako obljubili, da bomo naslednje mesece prejemali tolikšne plače, kot so jih v gospodarstvu že januarja. Šolnike so tako žejne prepeljali čez vodo. V bistvu smo stavkali, da smo dobili nekaj stotakov več na mesec. Pirova zmaga. Stavkovni odbor se kljub temu ni mogel odločiti za nadaljevanje stavke, saj-so bili nekateri prepričani, da v zdajšnjih razmerah več ni mogoče doseči. Poleg tega je celotedenska stavka, ki je napovedana kot naslednja stopnja pritiska, precej tvegana, saj se lahko javno mnenje obrne proti šolnikom, poleg tega pa se bliža konec šolskega leta in vsa odgovornost v zvezi s tem. Vemo tudi, kakšne so politične razmere. Tako se je stavkovni odbor odločil, da se bo ponovno posvetoval s članstvom in mu ponudil na izbiro dve odločitvi: - da takoj začnemo celotedensko stavko; - ali da stavko odložimo in jo, če bo potrebno, izpeljemo, ko se bodo stvari ponovno zaostrile do skrajnosti. O eni ali drugi odločitvi bi se moralo članstvo ponovno izreči z osebnim izjavljanjem in vsaka organizacija v zavodu bi morala o izidih obvestiti stavkovni odbor. Žal jih tega več kot polovica ni storila in tako se stavkovni odbor na ponovni seji 7. t.m. spet ni mogel odločiti. Stavka se po stavkovnih pravilih lahko okliče, če se zanjo odloči več kot dve tretjini članstva. Za zdaj torej vodstvu SVIZ ne more biti jasno, kaj članstvo pravzaprav hoče. Nekateri člani so svojim zastopnikom priporočili več strpnosti pri dogovarjanju in postavljanju zahtev ter bili proti stavki. Spet drugi so grozili Z izstopom, če ne bomo vztrajali do konca. Tako je stavkovni odbor drugič preložil odločitev o stavki in sklenil počakati do naslednje seje; ta bo 15. maja - do tedaj naj bi odgovorile še tiste organizacije, ki tega še niso storile. Kakšna spoznanja se ponujajo iz tega opisa nekaterih zapletlja-jev ob naši prvi večji vseslovenski stavki šolnikov v dvestoletni zgodovini slovenskega šolstva? Obveljalo je stališče, da se položaj šolstva po letu dni nove oblasti ni v ničemer zboljšal in da tonemo v čedalje hujšo krizo. Večjo akcijsko sposobnost in učinkovitost SVIZ preprečuje neenotnost članstva. Veliko šolnikov predstavlja sivo, brezbrižno maso, ki ni pripravljena ničesar tvegati ali storiti za izboljšanje svojega položaja. Dober del naših kolegov je skrajno lojalnih do zdajšnje (ali vsakršne?) oblasti in so pripravljeni na kakršno koli odrekanje; zmeraj so razlogi, zaradi katerih je treba potrpeti. Med nami so tudi skrajneži, ki bi v svoji prizadetosti hoteli Z eno stavko spremeniti vse, kar se jim zdi potrebno, in niso pripravljeni na nikakršen kompromis. Nekaj pa je tudi takšnih treznežev, ki vedo, kaj je tisti minimum, ki si ga morajo izbojevati, da bodo lahko dostojno opravljali svoj poklic, ki so se mu zapisali. Ne moti tolikšna raznolikost, saj si pravzaprav nihče ne želi enoglasnega zbora. Vprašanje je, kateri bodo prevladali in kako bflmo sodelovali pri reševanju krize v našem šolstvu. Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije ne more spremeniti našega članstva, lahko le zastopa večino in se bojuje za njene koristi. dogodki novosti Se bo stavka nadaljevala? V dneh 16. in 17. aprila je 77 srednjih šol in dijaških domov v Sloveniji prekinilo pouk in s stavko zahtevalo uskladitev plač z rastjo OD v gospodarstvu (dogovorjenih 1,38 na izplačan OD v gospodarstvu), več denarja za materialne stroške, ureditev šolske zakonodaje in sprejetje splošne kolektivne pogodbe. Po stavki je vlada obljubila usklajanje stališč za sprejetje kolektivne pogodbe, skorajšnjo predložitev šolskega zakona v skupščinski postopek, spremljanje rasti šolskih materialnih stroškov in popravke vsote denarja za plače v srednjih šolah za 7,1 odstotka vključno od aprila naprej (januarsko uskladitev izplačanih OD na gospodarstvo v razmerju 1:1,37). Stavkovni odbor pri Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) je sklenil vprašati stavkajoče šole, ali menijo, da so zahteve zadovoljivo uresničene ali ne, skratka, ali naj se v maju stavka podaljša za en teden ali ne. Na sestanku stavkovnega odbora 8. maja je bilo rečeno, da je od 127 srednjih šol v Sloveniji in 33 domov, včlanjenih v SVIZ 110 šol in domov, da so te povprašali, ali naj se stavka nadaljuje ali ne, da je do seje prispelo 46 odgovorov, med njimi 31 za nadaljevanje stavke in 15 zoper nadaljevanje stavke, a za druge oblike pritiskov za ureditev zakonskih, gmotnih in drugih stisk srednjih šol. Na stavkovni odbor je prispelo tudi več pisem članov SVIZ z opozorili, da s stavko niso dosegli ničesar. Enaka razprava je potekala tudi na sestanku stavkovnega odbora, z obvestili iz Pomurja, Maribora, Dolenjske, Primorja, da je za nadaljevanje stavke (1 teden) več šol, kot pa je bilo poslanih sporočil. Rečeno je bilo tudi, da se precej šol tačas šele odloča. Tako je stavkovni odbor ugotovil, da je po teh sporočilih za stavko okoli 50 šol in domov, to pa je premalo, da bi razglasili splošno stavko. Moralo bi jih biti dve tretjini, in sicer tako. da se vsak zaposleni na šoli ali v domu osebno izreče in da je stavkovni odbor o tem pisno obveščen. Sklenil je prositi šole in domove, člane SVIZ, ki tega še niso storili, da sporočijo svojo odločitev, stavkovni odbor pa se bo vnovič sestal v sredo, 15. maja, in sprejel dokončno odločitev glede splošne stavke. Lokalne odločitve so od te neodvisne, vendar je prevladovalo mnenje, da stavka lahko učinkuje le, če je splošna. Na sestanku stavkovnega odbora so ugotovili, da se članstvo SVIZ v srednjih šolah in domovih ne strinja s tem, kar so s stavko dosegli; menijo, da niso dosegli skoraj nič. Hočejo, da potekajo akcije naprej. Različna pa so mnenja, ali naj se to opravi z enotedensko stavko ali kako drugače oziroma morda tudi tako, da bi šolski protest v teh hudih časih in ob koncu šolskega leta začasno odložili. Mnenja o tem so si na sestanku stavkovnega odbora nasprotovala. Tudi o tem niso bili enakih pogledov, da bi ob morebitni odločitvi za stavko morali izvzeti zadnje razrede srednjih šol, ko se učenci pripravljajo za zaključne izpite in za odhod na delo ali za spejemne izpite na univerzi. O tem, ali naj splošna stavka bo ali ne, bo odločeno v sredo, 15. maja; do takrat bo stavkovni odbor pripravil tudi program akcij za primer, če se članstvo ne bo odločilo za stavko, marveč za drugačne dejavnosti. Podprli so zahteve in protest, kakor so ga oblikovali sindikati ljubljanskih srednjih šol in objavili v Delu 3. maja. V Pomurju mislijo, da bi bilo le treba ministra dr. Petra Venclja zamenjati, na Jesenicah, da dr. Venclju ni moči naprtiti vseh težav, odbor pa meni, da imenovanje ministrov ni stvar sindikata. Beseda je bila tudi o pismu dijakov, v katerem ti sprašujejo ta sindikat za mnenje o problemu zaključnih izpitov na srednjih šolah. Člani stavkovnega odbora srednjih šol in domov pri SVIZ so menili, da šolski zaključni izpit ni eno od takih vprašanj, s katerimi se je sindikat pristojen ukvarjati ter da zato ne morejo dati mnenja. N. T. Skupna izjava ministra in dijakov Dne 23. aprila so se sestali republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje dr. Peter Vencelj ter zastopniki odbora: Matej Kurent, Alenka Kunaver in Bachtiar Djalil. Ob koncu so izoblikovali tole izjavo: »Skupaj smo ugotovili: - da podpiramo eksterno maturo kot edini pogoj vpisa na univerzo ob posebnih zahtevah posameznih študijev. Šolska oblast naj poskrbi, da se to tudi zgodi, da zdajšnji zaključni izpit ostane le kot zaključek šolanja, za dijake, ki končujejo svoje redno izobraževanje; - da je pri vpeljevanju letošnjega zaključnega izpita več organizacijskih in informacijskih nesporazumov, tako da je pri izpeljavi zaključnega izpita velika neenotnost; - da so fakultete na informativnih dnevih dodatno razvrednotile vlogo in pomen zaključnega izpita in tako pripomogle k nastalemu položaju. Strinjamo se, da o nastalem položaju razpravlja Skupščina Republike Slovenije; oblikuje naj posebno nevtralno komisijo. Ta naj celostno razišče problem zaključnega izpita ter poda poročilo skupščini do 6. 5. 1991. Prav tako podpiramo izredno sejo Strokovnega sveta, na kateri bo ta strokovno pretehtal zaključni izpit.« Prosvetni delavec, p.o. Poljanski nasip 28 61104 Ljubljana poštni predal 21 Ziroračun: 50101-603-46509 Tel. (061) 315-585 Upravni odbor: Marija Velikonja, predsednica (Zavod Republike Slo- Pogovori o zaključnem izpitu Polemika o letošnjem zaključnem izpitu, ki so jo bili začeli •četrtošolci, je prispela do slovenske skupščine. Ugovori zoper izpit in razlogi, da ostane, so pri vsakem od obeh sogovornikov trdni. V četrtek, 9. maja, seje v slovenski skupščini sestala skupna komisija vseh zborov Skupščine. Ob koncu redakcije še nimamo stališč tega sestanka, ta pa bodo podlaga za razpravo v skupščinskih zborih. Objavljamo pa Lazarinijevo pismo dijakom, skupno izjavo ministra dr. Petra Venclja in zastopnikov dijakov in sklepe Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje. Lazarinijevo pismo Zvezi dijakov Slovenije Spoštovani člani iniciativnega odbora! Na vašo željo, izraženo v odprtem pismu, ki sicer ni bilo naslovljeno neposredno name ali na Strokovni svet, dajem tale pojasnila v zvezi Z zaključnim izpitom in stališča Strokovnega sveta. Poudarjam, da je bilo to edino pismo, ki sem ga prejel, sicer bi vam odgovoril že prej. Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje je v prejšni sestavi, pod vodstvom dr. Bogdana Kavčiča, vpeljal zaključni izpit v vse programe srednjega izobraževanja spomladi 1987, potem ko je dal izhodišča za to v javno razpravo že jeseni 1986. Zaključni izpit je bil vpeljan na podlagi obsežnih raziskav učinkov usmerjenega izobraževanja, z željo, da bi vrnil poklicno usposobljenost učencev in pripravljenost na univerzitetni študij vsaj na raven, kakršna je bila pred vpeljavo usmerjenega izobraževanja. Kot član takratnega strokovnega sveta lahko izjavim, da pri vpeljevanju zaključnega izpita ni bila storjena nobena proceduralna napaka ali celo kršena zakonitost postopka. Učenci so bili ob raz- pisu za šol, leto 1987/88 obveščeni o vpeljavi zaključnega izpita. Jeseni 1987 je strokovni svet skupaj z organi takratnih posebnih izobraževalnih skupnosti določil tudi vsebine zaključnega izpita v posameznih programih, hkrati je Zavod RS za šolstvo poslal šolam prva navodila za izvajanje zaključnih izpitov. Po obliki je zaključni izpit podoben maturi, kakršno smo imeli pred vpeljavo usmerjenega izobraževanja in kakršno ima precej več evropskih držav, kot navaja vaš dopis, še danes. Zaključni izpit je torej sestavni del srednješolskega programa, ki omogoča učencem doseganje globljega in trajnejšega znanja pri nekaterih predmetih, ključnih za nadaljnje izobraževanje in za vstop v delo. Tudi programa Naravoslovno-matematična dejavnost in Druž-boslovno-jezikovna dejavnost združujeta obe komponenti in se po tem formalno ne razlikujeta od drugih programov. Mature z eksternim preverjanjem znanja, ki bi bila hkrati klasifikacijsko merilo za vpis v visoko šolstvo, leta 1987 še ni bilo mogoče vpeljati, ker je bilo za tak Sklepi Strokovnega sveta Izredna seja Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje - bila je 25. aprila - je bila sklicana na pobudo Zveze četrtošolcev Slovenije z eno samo točko dnevnega reda: Razprava o zahtevi Zveze četrtošolcev Slovenije za ukinitev zaključnega izpita v srednješolskih štiriletnih programih oziroma smereh. Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje je o problematiki poglobljeno razpravljal in še enkrat osvetlil težave v zvezi s prehodom iz srednje šole na univerzo ter soglasno sprejel tele 3 sklepe: [tTj Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje meni, da obstaja več neizpodbitnih strokovnih argumentov za zaključni izpit, kot je bil vpeljan v srednje programe v okviru prve faze prenove in da ga ni mogoče retroaktivno ukiniti. Strokovni svet se zavzema za racionalno ureditev prehoda iz srednje šole na univerzo - praviloma z enim samim izpitom - in poziva vlado. Sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in univerzi, da glede na svoje pristojnosti pripomorejo k uresničitvi tega cilja. [3 Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje pooblašča predsednika prof. dr. Franca Lazarinija, da začne pogovore z vodstvi obeh Univerz o možnosti opustitve ali vsaj zmanjšanja števila diferencialnih izpitov in o možnosti, da se bolj upošteva ocena zaključnega izpita pri izbiri kandidatov, če bo vpis omejen. Strokovni svet namreč meni, da bi bilo mogoče - zaradi izboljšav v programih po . prvi fazi prenove - pri izbiri kandidatov upoštevati le učni uspeh iz srednje šole ter zaključnega izpita, ki je njen sestavni del. Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje predlaga, naj se pripravi za opravljanje letošnjih zaključnih izpitov enoten predlog tem in pisnih nalog za istovrstne programe. Četrta izpitna enota naj bi bila praviloma izbirna v vseh programih. Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje je oblikoval še 2 predloga: flTj Zavod RS za šolstvo naj do — seje Skupščinskega odbora (predvidoma bo 9. maja) pripravi poročilo o pripravah in ukrepih, ki so jih srednje šole izpeljale za nemoten in uspešen potek zaključnih izpitov. [27] Sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo naj pripravi poročilo o veljavnih vstopnih pogojih v višje in visokošolske programe in o vrsti in številu diferencialnih ali sprejemnih izpitov, ki jih bodo morali opravljati letošnji kandidati. venije za šolstvo). Milka Arko (Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo). Ivan Bitenc (Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) in delavci delovne skupnosti podjetja Prosvetni delavec: Marjana Kunej. Lučka Lešnik. Stanko Šimenc in Metka Vovk. Uredniški odbor: Boštjan Zgonc, predsednik, in člani Tea Dominko. Dora Gobec. Gregor Kocijan. Mar- jana Kunej, Lučka Lešnik. Tine Logar. Lidija Magajna. Janko Svetina, Stanko Šimenc in Vladimir Tkalec. Časnik urejajo: Stanko Šimenc - glavni urednik. Marjana Kunej - odgovorna urednica. Lučka Lešnik - novinarka - urednica in Tea Dominko - tehnična urednica. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Časnik izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. poseg treba spremeniti Zakon o usmerjenem izobraževanju. Kot vam je znano, smo takšno maturo vpeljali letos, opravljala jo bo generacija, ki se bo vpisala letos, v letu 1995. Popravljeni zakon pa hkrati ohranja zaključni izpit. Objektivne težave, ki so nastale z vpeljavo zaključnega izpita in na katere dijaki upravičeno opozarjate, pa ne izvirajo toliko iz narave ali obstoja zaključnega izpita, kot iz tega, da se univerzi nista mogli ali želeli prilagoditi nastalim razmeram in liberalizirati vstopnih pogojev, s čimer bi odpadli često nepotrebni dopolnilni izpiti, ali celo delno upoštevati rezultate zaključnih izpitov. Trenutno veljavni šolski zakoni so strokovnemu svetu odvzeli pristojnosti za višje in visoko šolstvo, to pa onemogoča skladno načrtovanje prehoda s srednjih šol na univerzo. Tako se žal ni mogoče ogniti kopičenju izpitov za del učencev, temu pa je strokovni svet pogosto nasprotoval. Menim, da je naloga Sekretariata za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, da doseže vsaj razumne roke za sprejemne izpite, če že ne bolj prijazno stališče univerz do srednješolcev v zvezi z vstopnimi pogoji. Tudi sam nameravam v zvezi s tem posredovati pri obeh rektorjih. Strokovnemu svetu pa bom na naslednji seji, sredi maja, predlagal sklep, * v da naj pisne naloge za zaklf izpite za vse programe priprt' predmetne skupine na Zt^ RS za šolstvo, na ravni ustreza večini učencev; tak1 preprečili morebitno samo'! nekaterih učiteljev. Na vse pogostejše pozh’1; naj strokovni svet zaključne ii v vseh štiriletnih program^1 smereh preprosto ukine, pa' ram odgovoriti, da za ukrep ni zakonske podlage.' če bi mogli ali smeli na po® zakonov in predpisov red1' tivno posegati v programe,111 hoteli prezreti strokovnih d mentov, zaradi katerih j1 zaključni izpit vpeljan. Če t" kretariat ali vlada izpeljala nezakonit poseg, bi najostreje sprotoval. Zaključni izpi1 moji presoji lahko ukine Skupščina RS s posebnim $ nom, sprejetim po hitrem I stopku, če bi seveda bila prif Ijena obiti argumente stroke. Pripravljen sem osebno sO lovati na vaših razpravah in iskanju strokovno utemeljen^ zakonitih rešitev ter vas lepof dravljam! FRANC LAZARINI P. S. Pravkar sem prebral stališče dogoškega inštituta, ki je izA dvolično, saj smo zaključni vpeljali prav na podlagi izslei' racionalne evalvacije, ki ji! predložil leta 1986. SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI 1 OBMOČNI SINDIKAT ZA KOROŠKO STALIŠČA IN ZAHTEVE DELAVCEV, ] ZAPOSLENIH V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH V KOROŠKI REGIJI Liani Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ), zaposleni v vzgojno-izo-braževalnih zavodih v koroški regiji, ugotavljamo, da se finančni položaj vzgojno-izobraže-valnih zavodov slabša. Plače v nekaterih občinah ne dosegajo dogovorjene višine (indeks 119 za OŠ in 138 za srednje šole) v primeijavi z gospodarstvom v republiki. Razlike v plačah učiteljev za približno enako delo še zmeraj povzročajo nezadovoljstvo. Zdajšnja metodologija izračunavanja šolskih plač ni ustrezna, primerjalni količniki ne kažejo stvarnega razmerja med strokovno usposobljenostjo delavcev v šolstvu in delavcev v gospodarstvu. V republiškem proračunu je predvideno manj denarja za šolstvo kot lani, to pa je popolnoma nesprejemljivo. Družba, ki se ne zaveda pomembnosti vzgoje in izobraževanja, bo kmalu občutila posledice takšne zgrešene politike. Vlada nas prepričuje, naj v šolstvu potrpimo in da moramo razumeti težave, v katerih je Slovenija, mi pa menimo, da bi si morali bremena gospodarske krize pravičneje porazdeliti vsi, ki dobivamo denar iz proračuna. Skrbi in vznemirja nas tudi nova šolska zakonodaja. Najbolj sporna se nam zdijo določila, ki opredeljujejo upravljanje zavoda, in postavljajo učitelja v povsem podrejen položaj. Ce bo Zakon o organizaciji izobraževanja sprejet tak, kot je bilo predlagano, se bodo razmere v vzgoji in financiranju vzgoje in izobraževanja poslabšale. Pogoj za uspešno delo v takšnih ustanovah . je primerno, pozitivno ozračje, brez pritiskov in groženj, kajti učitelji z upognjenimi Akontacija naročnine za leto 1991 znaša 200 din za posameznike in 400 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 140 dfn na leto. Posamezna številka stane 15 din. Tisk ČTP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643. hrbti ne morejo vzgajati uče' v pokončne in samozave' ljudi. Zagrenjenost in nez* voljstvo pa slabo vplivata na kovost pedagoškega dela. Območni Sindikat deli vzgoje in izobraževanja ter nosti (SVIZ) postavlja o skim vladam koroških obč republiškemu Sekretariati vzgojo in izobraževanje te lesno kulturo tele zahteve: 1. Podpis splošne kolek pogodbe za družbene dejav in podpis posebnih panožnil godb za šolstvo. Zakon o pl je lahko uporaben v prehoc obdobju, ne more pa nad' stiti kolektivnih pogodb. 2. Sprotno usklajevanje glede na povprečni osebni d dek v gospodarstvu. 3. Sistemska ureditev fin ranja šolstva. 4. Izenačitev plač učit v Sloveniji (za približno ei delo, enako plačilo). 5. Šolsko zakonodajo, ki lavcem zagotavlja pravico d< odločanja, ko gre za interes1 poslenih. 6. Izplačilo regresa za dopust. 7. Podpiramo zahteve '■ njih šol in njihovo odločite stavko. Hkrati opozarjamo činske vlade, naj bi srednje v njihovem težkem pok podpirale vsaj moralno. Pričakujemo, da bodo zahteve uresničene v maju 1 Če pa se bo naš splošni pol še slabšal, se bomo odločil vse zakonite oblike protei tudi za stavko. Stališča in zahteve so pf šali: sindikalni zaupniki os nih šol: Prežihovega Vor Ravne na Koroškem, Juriče' Drejčka Ravne na Korošl Ribnica na Pohorju, Franja loba Prevalje, Miloša Ledi' Črna na Koroškem, Radij' Dravi, Koroški jeklarji Rav) Koroškem, Neznanih ta Dravograd, Franja Vrunča venj Gradec, Podgorje, Misli Šmartno pri Slovenj Gra Lenče Mrzelove Slovenj Gra Glasbene šole Ravne, Zavod delovno usposabljanje mla Črna na Koroškem, osnovni! Brezno-Podvelka in Franca sterka Lenarta Mežica. Davilo proti jugoslovanski apokalipsi Bo treznost zalegla? iklp 7^ lj(iJ,U^0sl<>vanska kriza postaja vse bolj zapletena. Predvsem jo čeda-Za' loJ*Ze raz»mejo tisti, ki jo spremljajo od zunaj. Nas pa kot da se ^ jev .a otopelost. Dobro desetletje trajajoče reforme, stabilizacije, la,l sp0^ t?e*je 'n inflacije nas vse bolj potiskajo v bedo. Vsakodnevna n°l dan'hCll.v.0 nov'hj spremenjenih ali celo brez opravičevanja napove->teH cenah sprejemamo že skoraj brezbrižno. Za tolažbo nas :‘ve' ,D Sedstvo SFRJ nekajkrat na mesec osreči s svojimi presojami in lC I lah"01-'1'’ da se Politično-varnostni položaj v državi dramatično '0olv<*a smo na ro*,u državljanske vojne. Zdaj je celo vsestransko Pai Jru '., '^nemu srbskemu narodu dovolj politike. Njihovo zdravniško ^ )a iS‘Vo je pred nedavnim opozorilo, daje Srbe zajel kolektivni šok in ei j jjJ0 Prav frustrirani zaradi tolikšnega odmerka politike v njihovem - Jenju- Včasih se zdi, kot daje Jugoslavija svojevrsten laboratorij, ^ t •rein Pres*tu®aj0 psihično in gmotno vzdržljivost ljudi. Mogoče si e’ i ien • ’ ^a *,0^° P° načelu obratnega sorazmerja izumili nov živ-^ vz°rec. Čim večje politiziranja, tem manj potrebuje človek za J1 ez,vetje. “'.e v1 ati rf LTedenski sestanki predsedni-pti i v republik ali njihovih pred-;/>if ^ustev ne zbujajo upanja, da bi ivell eii na 13 utegnile zmanjšati razlike ’’n °^’kah mogočih ^fhudnjih povezav med republi-Tiskovne konference po i ^f^okratnem predsedniškem anJu postajajo dolgočasne enH Pdze variacij na isto temo. Pri-?nfn° o nemoči, da bi se lahko čemer koli še pametno dogo-t rili. Odgovori nekaterih pred-unikov na časnikarska vpraša-sčt' n5 se skušajo s splošnimi fra-fztni i o demokraciji spreneve-ni vav° ogniti npr. pravicam alban-narodnosti in njenemu polo-y/raJU v Jugoslaviji. Ta problem ^staja prava tempirna bomba. ___'T teiri govorijo v svetu sicer kot . enem od bistvenih pogojev za H „ananje priznanje demokratiza-P® v Jugoslaviji, vendar pa re-uDliški predsedniki tega vpraša-še niso uvrstili na dnevni red. '‘Orda se boje Miloševičeve ne-°Pustljivosti in ošabnosti, tega, a ne bi zapravili še tistih skrom-''h možnosti, ki so ostale za ^od iz krize. To je prav gotovo njevska politika, kajti brez reši-'e albanskega vprašanja v Jugo-aviji ne bo pravega miru na alkanu. Albanci imajo svojo etično državo, zato z njimi ne mogoče manipulirati tako. ‘nt na primer s Kurdi. Vse bolj )<:itno postaja, da bo od kom-;r1 )romisnega dogovora med Srbi oj>11 Hrvati odvisen tudi razplet ju-ičW Slovanske krize. To je bržkone )0membno tudi za Slovenijo, če J resnično želi sporazumno raz-, fužitev in poravnavo medseboj-k®1,1)1 obveznosti ob stečaju federa-.vtpie. Naši gospodarstveniki pogosto pil Opozarjajo, da se Slovenija ne »dl nore kar Jako odpovedati bla-dffSovnj menjavi z drugimi petimi [ePublikami. Vprašanje je tudi, ako bi nas kot »moteči ele-d^ent«, ki mu ni mar, kaj ostane aa jugoslovanskem pogorišču, n«%ejela Evropa in drugi. Razplet političnih dogodkov it* )ri nas kaže, da se bo treba po-eDfloviti od retoričnih fraz o tem, Ia so še »vse opcije odprte«. Neveri neprenehoma ponavljajo d0,0frazo, zlasti ko nastopajo v tu-lr|i. čeprav sami vanjo že lep čas !e verjamejo. Tudi zadnji teatralični nastop Anteja Markoviča skupščini SFRJ ne more več si Prepričati, da je »jugoslovansko £* ^znost« sploh še mogoče ožet e lol draviti. Ta bolezen je že preveč zastarana, da bi jo lahko premagali s predlagano terapijo. Vzemimo samo zvezni proračun (138 milijard dinarjev!), ki ga bo moral Markovič napolniti predvsem z izdelki iz tiskarne na Topčideru. Tudi v tem grmu tiči zajec za znova stopnjevano inflacijo. Zdajšnji proračunski viri in prispevki posameznih republik namreč še zdaleč ne morejo napolniti zveznega soda brez dna. Dogodki se vrstijo tako naglo, da so tvegane že napovedi za štirinajst dni naprej. Ni videti, da bo brezumje ponehalo, nasprotno, shizofrenija naše vsakdanjosti se stopnjuje. Kot da je vse manj razuma in čedalje več zanesenih nacionalističnih strasti, ki so ob koncu dvajsetega stoletja pravi anahronizem. Ce primerjamo vse mogoče izjave na jugoslovanskem prizorišču s tistimi, ki prihajajo iz Evropske skupnosti. Sveta Evrope, iz Združenih držav ali celo iz Vatikana, lahko rečemo, da gre bolj za monologe kot za dogovore. Pozornost prehodnemu obdobju V naši deželi bomo najbrž morali nameniti več pozornosti tako imenovanemu »prehodnemu obdobju«, saj ljudi ni mogoče odpraviti z napovedjo, da lahko pričakujemo še slabše čase od zdajšnjih. Harvvardski profesor Jeffrey Sachs meni celo, da se lahko takšno »prehodno« znižanje življenjske ravni zavleče kar na pet let. Nekateri, ki so si tik pred zadnjo devalvacijo zakonito popravili plače vsaj za 22 odstotkov, bodo zagotovo lažje preživeli kot tisti, ki so obtičali pri tleh. Marsikdo vprašuje, kam nas bo odplavil novi inflacijski val. Utemeljitvam o samostojni Sloveniji bolj škodijo kot koristijo oni, ki primerjajo našo republiko s številnimi malimi državicami, npr. v Karibih ali na Pacifiku. Te so sicer formalno samostojne in članice OZN, v resnici pa še zmeraj politično in gospodarsko odvisne od nekdanjih kolonialnih gospodarjev, zlasti od Velike Britanije in Francije ali pa od Združenih držav. Slovenije z njimi ni mogoče primerjati, saj je narodnostno in kulturno avtohtona in gospodarsko precej višje razvita. Zato bi nam bolj koristili ustreznejši zgledi. Slovenija zaradi svoje sorazmerne razvitosti ne more pričakovati ugodnih mednarodnih posojil, dobljenih po merilih mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Slišati pa je, da bi po osamosvojitvi potrebovala vsaj milijardo dolarjev transfuzije. Tuji upniki opozarjajo, da bodo tedaj, če razpade Jugoslavija, zahtevali, da dediči poravnajo dolgove, za katere je prevzela jamstvo federacija. Denar so pripravljeni izterjati seveda od razvitejših naslednikov, saj ga manj razvite federalne enote ne bodo mogle vrniti. In kolikšne gmotne obveznosti bi morala prevzeti Slovenija, če bi zaprla jedrsko elektrarno v Krškem do leta 1995? Znano je, da je polovico denarja zanjo dala Hrvaška, ta pa nasprotuje nameram Slovenije. Treba bo pokazati vse račune, da bodo slovenski davkoplačevalci skupaj z gospodarstvom vedeli, kolikšne obveznosti jih čakajo. Upajmo, da po stari balkanski šegi po razdružitvi ne bomo prišli ob premoženje slovenskega gospodarstva in lastnino, ki jo imamo zdaj v drugih jugoslovanskih republikah. Bogati se bojijo revnih Odgovorni sicer zatrjujejo, da se bodo postopno spremenila stališča Evropske skupnosti in Amerike do priznanja slovenske državne suverenosti; zdajšnje izjave večine vodilnih zahodnih politikov pa kažejo, da se še nekaj časa ne nameravajo odpovedati svojim težnjam po uravnavanju trdnosti in miru v Evropi. Zahod ne bi rad porušil ravnovesja na stari celini, ki so ga no-vembra 1990 utemeljili s pariško listino Konference o evropski varnosti in sodelovanju (KEVS). Izkušnje iz nedavne balkanske zgodovine svarijo, da bi eksplozija v tem delu Evrope lahko sprožila verižno reakcijo neobvladljivih razsežnosti na širšem kriznem območju. Poglejmo, kaj se dogaja v večnacionalni Sovjet- ski zvezi, kjer se na vso moč trudijo zatreti osamosvojitvene težnje vsaj šestih od petnajstih republik, ravnanje Ruske federacije v Sovjetski zvezi pa še bolj zapleta že tako težko predvidljivi razplet. Če bi v vzhodni Evropi nastala vsesplošna zmeda, bi nekaj deset milijonov njenih prebivalcev vdrlo na zahod. Množični kurdski eksodus je dovolj svarilen. Zato skuša bogati del Evrope lajšati socialne napetosti revnega vzhoda. Zahod v nekdanjih državah realnega socializma kupuje socialni mir z odpisi velikanskih dolgov - to je izrabila Poljska - z naložbami kapitala pa pospešuje tudi privatizacijo in posodabljanje zastarele industrije, predvsem v tistih vzhodnoevropskih državah, ki so že postale članice Sveta Evrope. Vse to pa v vsej vzhodni Evropi povečuje armado brezposelnih, ki jih čaka negotova prihodnost in so zato čedalje bolj razočarani nad novo oblastjo. Razviti zahod se boji za svojo blaginjo, zato vidi v začaranem krogu političnih in gospodarskih razmer v Jugoslaviji tudi nevarnost, ki utegne ogroziti mir in red v Evropi. Na zahodu se sprašujejo, ali je mogoče v državah, ki so se otresle realnega socializma, vztrajati zgolj pri strogi usmeritvi v tržne zakonitosti in privatizacijo gospodarstva ali pa z delnimi kompromisnimi ukrepi obvladovati socialni mir tako, da bi ublažili vse hujšo brezposelnost in revščino. Enaka bolezenska znamenja se kažejo tudi v naši federaciji v tem prehodnem času na poti v obdobje sedmih suhih let. V primerjavi z državami vzhodne Evrope pa je jugoslovanski sindrom obremenjen še z eno razsežnostjo - z atavističnimi nacionalizmi in zgodovinskimi miti, ki odvračajo pogled v prihodnost in jih usmerjajo v preteklost. Veliko razuma in treznosti bo potrebno, da se bomo ognili apokalipsi bede in brezumja. BORIS LIPUŽIČ Od iuhileju MednanMnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pmfcah Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela leta 1966 Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pakta, nekatera določila le-tega so še zmeraj aktualna tudi pri nas, je prav, da namenimo pozornost izpolnjevanju obveznosti podpisnic. Države članice OZN so se zavedale, da ni mogoče doseči idealov po Splošni deklaraciji človekovih pravic (sprejela jo je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1948), če niso ustvarjene možnosti za to, da bi lahko vsaj užival ekonomske, socialne, kulturne in državljanske pravice. Vsakemu narodu je dana pravica do samoodločbe, da svobodno odloča o svojem političnem položaju ter si zagotavlja gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Pravice te pogodbe se sinejo omejevati samo, če se izboljša splošna blaginja v demokratični družbi. Vsaka država zagotavlja človeku temelje politične in ekonomske svoboščine. V kulturnih pravicah je vsakomur zagotovljeno izobraževanje (popoln razvoj človekove osebnosti in dostojanstva). Osnovno Šolanje je obvezno in brezplačno, dostopno je srednje izobraževanje in po posameznikovih sposobnostih omogočeno višje šolanje. Starši lahko izbirajo šole in zagotovijo svojim otrokom versko in moralno vzgojo v skladu s svojim prepričanjem. Vsak posameznik ima pravico do kulturnega življenja ter svobodo pri znanstvenoraziskovalnem in ustvarjalnem delu. Pomembno je, da se svojih pravic zavemo, šele potem lahko pričakujemo napredek v uresničevanju temeljnih pravic in svoboščin. Zakone in programe je treba izdelati tako, da zagotavljajo posamezniku in narodu popolno uveljavljanje gospodarskih. socialnih in kulturnih pravic, ki so vsebina navedene listine OZN. To obvezuje vsako državo podpisnico Mednarodnega pakta. IVAN HREN ŠE KAR NAPREJ: NAŠA USODNA ODLOČITEV Ostati, ne ostati_____________________________________________ Dočakali smo, v teh kislih aprilskih dneh, celo to, da nam je poslanec-polkovnik Aksentijevič sredi Ljubljane izza skupščinskega mikrofona recitiral Šantičevo »Ostanite tukaj, sonce tujega neba...« Dočakali smo, da je dal stari disident Djilas nepokornim Slovencem vedeti, da nas v naši odcepitveni sli ne doma ne na tujem nihče ne podpira in da pravzaprav nimamo pravice »hoditi stran«, a če bomo vseeno odšli, ne bo za nami nihče jokal. Eminence imajo besedo Dočakali smo še Markovičev poskusno rehabilitacijski in Jovičev poskusno zgodovinski nastop pred poslanci jugoslovanskega parlamenta, dvoje rafalov v znamenju svetega ogorčenja dveh »zvestih varuhov« Jugoslavije kot svetinje, ki so jo vrgli v blato njeni razdiralci, to pa so »nekatere republike«, ki enostransko razglašajo suverenost, ta pa ni nič drugega kot protiustavno in izdajalsko početje. Dočakali smo Miloševičev kategorični: Suverenih republik v Jugoslaviji, ki ji edini priznavam suverenost, ni - zato se ideji o razdružitvi v nekakšne suverene države enostavno nisem voljan posvečati. Več kot jasno je tako postalo, da kakršnegakoli vzajemnega dogovora v tej smeri ni mogoče doseči in začetega dogovorajanja po tej poti tudi nima smisla nadaljevati. Dočakali smo - prav tako v teh zadnjih dneh - k vsemu poprej navrženemu tudi povsem določno in neomajno zatrdilo predsednika sveta Evropske skupnosti gospoda Delorsa, da si posamezni deli Jugoslavije, če se bodo poskušali osamosvojiti, za nobeno ceno ne morejo obetati mednarodne opore in pomoči, uradnih mednarodnih priznanj in kakršnekoli vpetosti v evropske integracije; pač pa kazen »izobčenja«... Onorevole, kako ste kaj Dočakali smo, da so nam začeli v tej nori jagi odpovedovati živcu tako izpostavljenim možem na vladno-resornih foteljih, izza katerih bi Že morali prihajati zoper vse te ofenzivne sunke iz beograjskih, gene-ralštabnih in bruseljskih logov na dan dovolj učinkoviti slovenski nasprotni ukrepi in po potrebi nasprotni udarci, pa tudi njihovim kritikom iz vrst »prejšnjerežimske« opozicije. Kritiki očitajo vladajočim nosilcem akcije, da so njihova dejanja neustrezna, mlačnost in nemoč ali nezmožnost zares učinkovitega delovanja, saj v razmerah vsesplošnega slovenskega sesipanja nedavnih »komparativnih prednosti« celo ne rešujejo, kar bi se rešiti dalo, kaj šele, da bi se osredotočali k postavljenim novim ciljem. Kritizirani sekajo bodice nazaj, češ: vi, ki ste v eri komunističnega enoumja zakrivili vse to, kar nas zdaj tepe, nimate pravice govoriti. Medsebojnih grobosti in nečednosti na političnem prizorišču je čedalje več. In čedalje več je tudi tistih, ki ugotavljajo, da se tega ne gredo več. Odstopilo je kar nekaj »visokih«: predsednik Svobodnih sindikatov, predsednik Gospodarske zbornice, podpredsednik vlade - in še bo nekaj takšnih odstopov, to pa utegne sprožiti plazove. Na »odstopljena« sedala pridejo kajpak drugi, morda po svojih karakteristikah celo boljši in bolj predirni ustvarjalci slovenske sedanjosti in bližnje prihodnosti, to pa samo po sebi še ne zagotavlja, da bodo politični mlini v naslednjih tednih, v primerjavi Z dozdajšnjimi otrobi, namleli kaj prida več neoporečne moke. Kaj očitno je, da politična jedra slovenske dežele ob vseh naštetih izjavah domačih in tujih »veličin« zoper slovensko »dobro namero« o osamosvojitvi ne vedo, kaj storiti, da bi bilo prav. V kosti se jim je zalezel strah pred tem, da nas bo tujina ob razglasitvi samostojnosti kaznovala s »prekinitvijo kreditnih tokov«, kot se je v svojem zadnjem skupščinskem nagovoru poslancem izrazil dr. Mencinger, to pa diši po pradavnem strahu pred osamo. Zato nam vztrajno pridigajo zoper vsakršno prenagljenost, zoper »enostransko tveganje« (kot pozive k radikalni izpeljavi plebiscitne volje imenuje »dobro obveščeni« Kučan) - ter nas neprenehoma opozarjajo na »razumnost tveganja« po poti potrpežljivega vztrajanja v »milimetrskih dogovarjanjih«, ne glede na njihovo opotekavost, taktizerske igrice in vsesplošno nepremaklji-vost. Diagnoza; aktualna distrofija Medtem se je rok dokončne osamosvojitve, na katero sicer tudi naši previdni politični »velmožje« še zmeraj zvesto prisegajo, trdeč, da je pač neogibna, saj v jugoslovanskih okvirih normalizacija gospodarskih in vseh drugih tokov in razmnerij nikakor ni več mogoča, približal na manj kot pičlih šestdeset dni. Nestrpnejši v vrstah slovenskih poslancev, vladajočih in opozicijskih, ugotavljajo, da sredi grmade ugovorov zoper našo odločitev, zoper naše ravnanje ter iz vsega tega rastoče zmede in strahu, ki se nam kopičita, o vseh mnogoterih za in proti ne vemo še prav nič določnega; morali pa bi si biti o večini enigem že popolnoma na jasnem. Ali vlada nima na zalogi ali noče razkriti naših adutov, predvsem ne vseh tistih prepotrebnih »inštrumentov«, ki bodo morali urejati življenje na kremenitih slovenskih tleh od trenutka, ko ta dežela tudi uradno ne bo več del Jugoslavije? Na postavljeno vprašanje ni jasnega odgovora. Stvari se kljub odločno izraženim javnim in poslanskim zahtevam nočejo in nočejo premakniti z mrtve točke. Predsednik slovenskega parlamenta je sicer na pritisk poslanske peticije po enem mesecu privolil v poslansko razpravo na osamosvojitveno temo, a jo je, po očitnem dogovoru v »vrhovniškem« zakulisju, zasukal tako, da ni ne povedala ne premaknila ničesar - in so tako vsi nedvoumni odgovori, naj tičijo skriti v vladnih predalih, ali pa se do njih sploh še niso dokopali, spet odloženi, ponižni Slovenci, ta vnovični »prehlajeni predmet zgodovine« pa praznih rok stojimo pred obličjem vse bolj krevljastega časa in pri najboljši volji ne uganemo, kaj bo z nami in iz nas. Z vso pravico se kislih obrazov oziroma tudi na »slovita« pogajanja ■ predsednikov jugoslovanskih republik, ki tudi že sami vedo, kako duhamorno postaja zanje in za vse druge njihovo vsakotedensko streljanje s slepimi naboji v prazno, pri tem pa že kar mazohistično duhovičijo o konziliju, ki se sestaja z namenom, da bi vsak izmed »gospodov« razgrnil svojo diagnozo o pacientovem morbidnem stanju. Prav moreče! Nič drugačno pa pri vsem tem slovensko stankar-sko, poslansko in ministrsko-predsedniško prizorišče s svojimi izbruhi, izpadi in škandaliziranjem, brez kančka zaresne uspešnosti, ki je v peči brez ustvarjalnega ognja, kakršnega smo - tako smo vsaj mislili, a se zmotili - prižgali ob lanskih volitvah in nato znova ob »usodnem« slovenskem plebiscitu, tudi biti ne more. VIKTOR KONJAR ITALIJA Knjiga in otrokova dejavnost Knjižni sejem v Bologni je spet navdušil s predstavitvijo knjig in bil še obsežnejši od prejšnjih. Leta 1990 so v šestih paviljonih našteli 17.789 obiskovalcev, letošnji sejem pa seje razprostiral kar v devetih paviljonih. Predstavilo seje 1195 razstavljalcev, 202 italijanska in 993 tujih iz 53 držav. Razstavi knjig posameznih založb je bila kot zmeraj dodana razstava ilustracij, tokrat že petindvajseta. Na njej je sodelovalo 91 umetnikov. Posebej so bila predstavljana še dela španskih ilustratorjev. Poleg založnikov je novejše knjige z vsega sveta predstavila tudi Mednarodna mladinska knjižnica iz Miinchna - IJB; le-ta praznuje letos stoto obletnico rojstva svoje ustanoviteljice Jelle Lepman. Na razstavi je sodelovala tudi IBBY - Mednarodna organizacija za mladinsko književnost s pregledom knjig o prizadetih otrocih in za prizadete otroke. Med pisanimi slikanicami, knjigami pravljic in zgodb, poljudnoznanstvenimi knjigami in knjigami za mladostnike so mojo pozornost pritegnile predvsem knjige, ki spodbujajo otrokovo aktivnost - t.i. activity books. Menim, da je prav na tem področju v slovenskem založništvu treba narediti še korak naprej. Med mnogimi slovenskimi poljudnoznanstvenimi knjigami, ki želijo otroka tudi zaposliti, je veliko kakovostnih del, manj pa tistih, ki niso usmerjena v naravoslovje, temveč bolj v igro, igrivo spoznavanje črk, številk, večjo prostorsko predstavljivost in logično povezovanje. Knjige na sejmu v Bologni so bile najrazličnejših oblik in materialov, presenečale so z domiselnostjo in neomejeno domišljijo. Avtorica Sara Bali, Slovenci smo jo posnemali z delom Živali Ernesta Jelerja in Marije Prelog, je znanemu delu Krogufant dodala še dve podobni knjižici. Zmeraj znova nas preseneča s knjigami, ki navajajo otroka na natančno opazovanje in logično sklepanje. Ena izmed novosti na letošnjem knjižnem sejmu je poplava MOZAIK knjig. To so knjige, ki imajo dodane nalepke, s katerimi otroci dopolnjujejo slike. Najmlajši sestavljajo z nalepkami preproste slike in dopolnjujejo pobarvanke, večji dopolnjujejo sličice živali in s pomočjo nalepk rešujejo zahtevnejše naloge. Otroci se učijo geometrijskih oblik, ustvarjajo razglednice po svojem okusu, oblačijo zgodovinske osebe - možnosti za dejavnost otrok so neomejene. Pomembno področje tujih založb je izdajanje knjig, ki otroka z igrivim prijemom v predbral- nem obdobju seznanjajo s črkami, številkami, barvami, oblikami in navajajo na prostorsko predstavljivost. Otrok v predšolski dobi tako dobi prva spoznanja ob igri s knjigo, risanju, dopolnjevanju, lepljenju. Prav zanimivo je iz tega zornega kota opazovati kataloge posameznih založb. Katalogi francoskih založb nam odpirajo pot k nepregledni množici knjig, ki spodbujajo otrokovo dejavnost in so usmerjene v spoznavanje temeljnih pojmov. Knjige, ob katerih otrok spozna različne oblike, dopolnjuje vrsta lesenih kock, plastičnih in kovinskih delcev najrazličnejših oblik, ki ponujajo možnost za domišljijsko igro. Geometrijski delčki z magneti, štampiljke, sestavljanke, domine, družabne igre - nemogoče je opisati vsa najrazličnejša sredstva, ki rabijo enemu samemu smotru, ob izobraževalnem učinku pa ne pozabljajo na likovno podobo. Založniki iščejo rešitve z nenavadnimi zamislimi: izdati nepopisano knjigo, neporisane sestavljanke, domine, kartice za igro spomin, maske - vse to zato, da bi otrok kar najbolj razvijal domišljijo. Knjige preprostih otroških slovarjev, križank in abecednikov so oblikovane domiselno, tako, da otroka pritegnejo že na prvi pogled. Najpogosteje ga zaposlijo z barvanjem in lepljenjem, ena izmed zanimivosti pa je tudi knjiga z delčki za dopolnjevanje vsebine. Pomemben del založništva za otroke in mladino so tudi knjige z opisom najrazličnejših dejavnosti: izdelovanje daril, igrač, okraski za različne priložnosti, izdelki iz papirja in lesa, posebno mesto pa ima tudi umetnost origami. Takšne težnje pa ne opazimo le v francoskih katalogih, temveč tudi v angleških in nemških. Sejem v Bologni je znova dokazal, da je področje otroške književnosti zelo široko, dober založnik pa se zna prilagajati željam in potrebam mladega bralca. BARBARA HANUŠ Novi program Unesca za sodelovanje v Evropi Unesco pripravlja nov program za sodelovanje v Evropi na področju izobraževanja. Čeprav je to organizacija svetovnih razsežnosti, meni. da je sodelovanje v Evropi eno njenih prednostnih nalog. Unesco je bila dolga leta pravzaprav edina medvladna mednarodna organizacija. ki je povezovala vzhodno in zahodno Evropo (v zadnjih letih postaja to tudi ena od prednostnih nalog Sveta Evrope). Kakšni so pravzaprav razlogi za to odločitev? Razloge je treba iskati predvsem v hitrih in prelomnih spremembah v vzhodni Evropi ter v zelo razgibanih procesih gospodarske in socialne integracije v zahodni Evropi. Unesco se zaveda, da so izzivi prav na področju izobraževanja danes takšni, da zahtevajo hitre odgovore in usklajeno delovanje. Skoraj vse evropske države dandanes prenavljajo svoje izobraževalne sisteme in jih prilagajajo zahtevam 21. stoletja. Ob tem pa bo potrebno poglobljeno in sistematično mednarodno sodelovanje in dogovarjanje. Prav novi regionalni (torej evropski) program na področju izobraževanja bi lahko pripomogel, olajšal ter delno pripomogel k sodelovanju, ki ga lahko omogočijo dolgoletne Unescove izkušnje in intelektualne zmogljivosti. Treba bo določiti prednostna področja zaradi usklajevanja, jasnosti in učinkovitosti. Glede na zahteve po izobraževanju, ki naj poteka vse življenje, bo treba ta program usmeriti tako na redno - formalno kot na neformalno ali poznejše izobraževanje ob delu in iz dela. Program bo tako dajal prednost osnovnemu, srednjemu, tehniškemu in poklicnemu izobraževanju ter izobraževanju odraslih. V povezavi z delovanjem drugih evropskih organizacij bi s takšnim programom lahko našli odgovore na številne probleme, ki jih evropski svet srečuje že danes in ki bodo še toliko bolj aktualni v prihodnjem obdobju. Hkrati bi nov program okrepil Unescove splošne programe in spodbudil dialog med območji. VIUANA LUKAS Odprta koroška meja -----------------—_______________I Ob raznih priložnostih smo v Slovenskem vestniku omenjali različne oblike uspešnega sodelovanja na avstrijsko-slovenski štajerski meji in hkrati postavljali vprašanje, kdaj bo takšno sodelovanje bolj zaživelo tudi ob skupni koroški meji. Omeniti je namreč treba, da poteka nekaj tega sodelovanja vendarle že precej let: med celovško slovensko in ravensko gimnazijo, med velikovško trgovsko akademijo in slovenjgraško ekonomsko-tr-govsko šolo ter med slovensko zamejsko glasbeno šolo in glasbenima šolama na Ravnah in v Slovenj Gradcu, pa še kaj občasnega bi lahko našli. Manjkala je le pobuda šolskih obisti v Celovcu, brez te pa si ni bilo mogoče predstavljati trajnega povezovanja; tako smo ugotavljali na srečanju nekaterih ravnateljev z obeh strani meje na osnovni šoli Prevalje, junija 1989. Vse kaže, da je bil širši preboj narejen po februarskem bivanju zastopstva koroškega deželnega šolskega sveta v Ljubljani, v resnici pa se je začel že decembra 1989 z množičnim obiskom kakšnih 700 učencev in učiteljev iz avstrijskih obmejnih šol Gradiščanske, Štajerske in Koroške na osnovni šoli v Dravogradu, ki ga je prireditelj, koroški deželni mladinski Rdeči križ iz Celovca, v sodelovanju s slovenskim Rdečim križem namenil skupnim prizadevanjem pri vzgoji na naravovarstvenem področju. Stiki, zasnovani na množičnem dravograjskem zboru, so malo pred njegovo obletnico, novembra 1990, privedli do posveta na deželnem vodstvu Rdečega križa v Celovcu. Udeležilo se ga je močno zastopstvo deželnega šolskega sveta pod vodstvom predsednika prof. Huga Reinprechta z okrajnimi šolskimi nadzorniki. Ti so v svojih okrajih odgovorni tudi za vzgojno delo pri Rdečem križu. Z druge strani meje smo bili zraven zastopniki občine Ura izgubljena, ne vrne se nobena V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil med 18. in 21. aprilom prvi mednarodni videosejem - Inter Video Media/Market. Na njem je bilo mogoče videti vse, kar zdaj na tem področju v Jugoslaviji zmoremo. In tega ni malo. Na zakonitem videotrgu je mogoče najti 1200 filmov na videokasetah. Poudarek na zakonitosti trga ni naključen. To je pravzaprav najbolj pereče vprašanje našega videotekarstva. Anarhija, ki je do nedavnega vladala na tem pdoročju in še zdaj ni obvladana, je prinesla veliko škodo avtorjem (nihče ni upošteval avtoskih pravic), producentom in gledalcem, ki so si iz prirojene človekove radovednosti sposojali kasete ne glede na njihovo tehnično stanje. Sla po hitrem obveščanju, po gledanju filmov, ki jih ni mogoče videti v kinematografu ter gledanju videa v skupini kot nova oblika zabave (in prihranek hkrati) je znižala zahtevo po kakovosti slike. Ljudje so si sposojali vse, kar jim je bilo ponujeno. Na drugi strani pa tudi zakonodajalci kljub mnogim opozorilom niso pravočasno posegli ter so dopustili, da je sposojanje na divje posnetih videokasetah postalo posel desetletja. Videopi-ratstvo - tako so označili ta pojav - je postalo predmet razprav- delavci. Status pa jim narekuje tudi ravnanje, s katerim pa hočeš nočeš vplivajo na gledalčevo kulturno raven. Nekateri videote-kaiji se zavedajo svojega kulturnega poslanstva, za večino pa je to le posel ali možnost za preživetje. V Sloveniji videotekarstvo ni zakonsko urejeno. Za zdaj zajema videotekarstvo le zakon o knjižničarstvu. Zakonodaja dopušča, da je videoteka tudi podjetje ali zavod, to pa vsekakor opredeljuje tudi funkcijo videoteke. Rešitev se vidi v obravnavi videotekarstva v sklopu novega Zakona o kinematografiji, ki naj bi poleg proizvodnje in reprodukcije obravnaval tudi videotekarstvo. Dogovor med temi pa je menda zelo težak. In tako capljamo za drugimi republikami, ki so potrebne dodatke že včlenile v svoje zakone. Zaradi naše neučinkovitosti se že desetletje vrtimo v začaranem krogu - na škodo filmu in filmski kulturi. O problemu filmske kulture so govorili v pogovoru za drugo okroglo mizo, ki je bila organizirana na sejmu Inter Video Me-dia in je bila namenjena videu v šolah. Ponovno je bila poudarjena pomembnost filmske vzgoje za razvoj mlade osebnosti. Videu se je treba tudi zahvaliti, da Šole obveščamo, da sprejemamo besedila za razpise tudi po telefonu na številko 061/315-585-vse do konca redakcije. Ijanja v gospodarstvu in kulturi. Problem ni le jugoslovanski. Z njim se ukvarja ves svet. V projektu Evropske skupnosti, ki obravnava stanje na tem področju. naj bi se v letih 1988 do 1992 izoblikovali predlogi za pravno zaščito avtorjev in zajezili videopiratstvo. O aktualnosti problema je pričala tudi množična udeležba videotekarjev na okrogli mizi Sistemska vprašanja videodejav-nosti na Slovenskem in problem piratizacije. Poleg zastopnikov zakonodaje, pravosodja, javnega tožilstva, pravnih strokovnjakov in filmskih delavcev je v pogovoru za okroglo mizo predstavil stališča zastopnik Evropske skupnosti. Pokazalo se je, da kljub pomanjkljivi zakonodaji in nesistematičnemu preganjanju kršiteljev zakonov resni videotekarji želijo več reda. Zahtevajo smernice, ki bi jim pomagale poiskati pravo mesto te gospodarsko-kulturne dejavnosti v tržnem sistemu. Po njihovem mnenju bi bilo treba tudi natančneje določiti njihov položaj. Zdaj so obrtniki ali poslovneži ali pa kulturni se je filmska vzgoja končno otresla verbalizma in da je film ali filmska slika postala edino izhodišče in cilj filmskega obveščanja in izobraževanja. Vendar pa je bilo poudarjeno, da video kot informacija že iz tehničnih pa tudi psiholoških in socioloških razlogov ne more zamenjati doživetja filmske predstave; je le poučna priprava za boljše razumevanje tisega filma, ki v kinematografski dvorani živi svoje pravo življenje. In tudi to je veliko. Videotekarstvo, razpeto med tržno upravičenostjo in kulturnim poslanstvom, išče svoje pravo mesto. Toda brez pomoči raznih za to poklicanih ustanov, se bo težko otreslo razvad, ki jih je porodilo videopiratstvo. Na vseh ravneh pa bi bilo treba podpreti prizadevanja tistih videotekarjev, ki se zavedajo pomena videa kot sredstva kulture ter iščejo svoje mesto predvsem na trgu kulturnih dobrin. Učinkovita zakonodaja bi tu lahko veliko storila. Medtem pa ure in minute tečejo... MIRJANA BORČIČ Dravograd - gostiteljice prvega srečanja in koroške enote Zavoda RS za šolstvo. Sodelovanje šol smo začeli načrtovati širše, kot celostno kulturno medsosed-sko povezovanje. Letošnjega januarja smo se približno v enaki sestavi srečali na poklicni šoli v Velikovcu, 25. aprila pa na srednji šoli v Slovenj Gradcu. r CIO ret JC prof. Ingrid Backe, deželna referentka za šolsko delo pri celovškem Rdečem križu, dokončno pripravila široko zasnovan predlog sodelovanja. Začrtani okvir ponuja zanj različne možnosti, od otroških vrtcev do osnovnih in srednjih šol in zajema tako mladinsko kot strokovno področje. Učencem so namenjeni obiski - od enodnevnih do večtedenskih - izmenjave za medsebojno spoznavanje pouka in spodbujanje učenja sosednjega jezika, sodelovanje pri skupnih raziskovalnih projektih ter seveda na športnih in kulturnih prireditvah. Pripraviti bo mogoče sodelovanje učiteljev v različnih oblikah strokovnega spo-polnjevanja na celovškem pedagoškem inštitutu ali Zavodu RS za šolstvo s krajšo ali daljšo izmenjavo učiteljev posameznih predmetov, npr. tujih jezikov ter športne, glasbene in likovne vzgoje. Posvet je predloženi načrt v celoti odobril. Sodelovali bodo tudi starši, to pa je nujno že za- radi zagotavljanja strehe j otroke iz šole, ki sodeluje’, to bo spodbujalo poglab? medsebojnih vezi in bo posej pomembno za življenje in, dvojezičnih šol, čeprav najt. udarimo, da se po dozdaj^ s razpravah pričakuje tudi so# j vanje avstrijskih šol zunaj d'! -žičnega območja. ! O nadrobnejši opredelitvi* sameznih vsebin sodelo'- . med povezanimi (partnerski šolami smo se na slovenjgra^ ' posvetu dogovorili, da bostfjt želni šolski svet na avstfl t strani in zavod za šolstvo na- J venski že maja pripravila seh1 -šol, ki so pripravljene so*)1 vati, na obeh straneh nj I predvidoma v juniju, pa btj) dogovorjene vsebine obra' vali na skupni konferenci z1 v natelji šol. Tako lahko pr^V jemo, da se bo marsikaj na*U vanega začelo uresničevati* * * * v! ^ hodnjem šolskem letu. Dei- v šolski svet Koroške se bo pri1 ^ opiral zlasti na obmejni c"' Zavoda RS za šolstvo, torej slovenjgraško in kranjsko. P Zgolj dobrodošlo naklju*)j1Sl poskrbelo, da je tedaj, ko je ! posvet, na slovenjgraški inv kovški šoli potekala enote*) v ska izmenjava srednješolcev lf trtega letnika kot prvi tak pri" „ medšolskih stikov med Avs': s in Slovenijo (Jugoslavijo); t° ' je ta posvet še posebej ozna1 valo. ^ FRANČEK LASBAHER ni VELIKA BRITANIJA * 6, Vojskovanje v razredu ’ ----------—-------——---------'ta Pritožbe britanskih učiteljev se ne razlikujejo preveč od tistih, ki jih je moč slišati od učiteljev z drugih koncev sveta. Nezadovoljni so zaradi prehudega in nepretrganega stresa, zaradi preskromnih plač in navsezadnje zato, ker se zdi, da njihovega poklica ne ceni nihče, še najmanj pa učenci. Po Independentu (24. 3. 1991) povzemamo nekaj najznačilnejših težav, ki jih tarejo. Britanski učitelji se ne jezijo samo zato, ker javnost noče razumeti, pod kakšnim pritiskom delajo. Vznemirja jih, da jih njihovi neposredno nadrejeni, torej direktorji šol in krajevne oblasti, vse preveč poredko podprejo pri njihovih zahtevah. Učitelji na Bishop of Llandaff High School v Cardiffu so pred nedavnim stavkali, ker vodstvo šole ni hotelo izključiti treh fantov, ki so baje napadli neko dekle. Namesto tega so jih - učitelje namreč - suspendirali za štiri tedne. Ta primer spominja na dogodke na Poundsvvick School v Manchestru pred štirimi leti. Pet učencev je popackalo šolske zidove z opolzkimi in rasističnimi grafiti. Predlog za njihovo izključitev je bil preglasovan; učitelji, ki jih niso hoteli poučevati, so bili suspendirani za devet mesecev (brez plače). Učitelji pa niso zaskrbljeni le zaradi nasilja in obscenosti, ampak preprosto zaradi vsakodnevnih pritiskov. Profesor Cary Cooper z Inštituta za znanost in tehnologijo na manchestrski univerzi je zajel v svojo raziskavo tisoč osemsto učiteljev. Ugotovil je, da šestino mučijo prav takšni strahovi in depresije kot zunanje paciente bolnišnic za mentalno zdravje, to pa je približno dvakrat toliko, kot je nacionalno povprečje. Eden od šestih je jemal kako drogo, na primer uspavalne tablete ali zdravila proti depresiji. Neka druga študija, kmalu jo bosta objavila Nacionalno združenje učiteljev in sindikat učiteljic, je zajela šestdeset londonskih učiteljev. Primerjali so njihovo krvno sliko na začetku in na koncu prvega trimesečja in ugotovili, da se je v tem obdobju znatno povečala količina alkohola v krvi. Profesor Cooper, ki je prS11 val ljudi skoraj osemdesetih zličnih poklicev, meni, da so* telji - skupaj z zobozdravflj davčnimi nadzorniki in gra*)* nimi delavci - pri vrhu strb lestvice. Pravi, da so najbolj1 dovoljni tisti ljudje, ki imajo1 čutek, da obvladajo svoje & to pa so oni, ki imajo bodisi < manj bodisi največ neposre* odgovornosti. Učitelji so I nekje vmes: obvladati skui neubogljive učence in izpol zahteve svojih direktorjev špektorjev, krajevne in centi oblasti. Vpeljevati morajo šteto vladnih reform, ki p šajo spremembe. To pa stva poslabšuje, meni profesor oper. Sprememb je preveč, I hitre so in prepovršne. Skoraj vsak dan prihaj v šole novi dokumenti; včasif bila to pisma, zdaj so že knjig1 videokasete. Učitelji se upM čeno sprašujejo, ali jim bo os! sploh še kaj časa in energij5 zasebno življenje in dvomijO’ bo konec reformiranja prifl1 olajšanje. Od njih pričakuje da so tudi nadomestni stara socialni delavci. Poskrbeli ni za disciplino pri otrocih, ki majo doma. Krajevne oblasti si pri# vajo, da bi »poredni« o* čimdlje ostali v šoli; tam na jih umirili in prevzgojili, n5 izključevali. Prav učitelji prf šajo posledice takšne liber; politike. Prizadevanje, da bi žavne otroke izključili, je nično dolgotrajen birokra proces. Zato se učitelji tru*i kolikor in kakor dolgo se lahko. Kaj bi učiteljem lahko olaj te težave? Domiselnih odg0 rov je kopica, bistvena pa vendarle čas in denar. Zl mlajšim bi višja plača pom** odločilno spremembo. Udo' dom, kjer si lahko odpočije^ napornem dnevu, v Veliki B* niji ni samoumeven, v Lond* pa še celo ne. In malo več spoštovanja' skromno želijo bolj idealisti* Radi bi imeli občutek, da opravljajo poklica klovna. To je učencem pogosto kar te* dopovedati. Prevedla in priredila JANA CEDILNIK *Aj JE 2 našo srednjo šolo Osvetlitev s prave razdalje? g°Vor z enim 'zmed »padalcev« ose]', ^jeznašo srednjo šolo? in ^ 5|^iitl<>volj zavedamo, kako pomembno je izobraževanje, bomo sodi^b° čim več mladih dokončalo vsaj srednjo šolo in ne bomo i <,^!Poni obsojali preveč dijakov na stopnjo nekvalificiranih fizičnih oelavcev' ~------------------------------------------ itvil šT~ l03neuspešnost in slabo počutje vodita v začaran krog, iz '^!e8a pa morajo najti izhod tako učitelji kot učenci. Jgjjjrazmišlja o teh stvareh eden izmed dijakov Srednje elektro-na* ~--J!!ke šole v Ljubljani, ki s težavo lovi ravnotežje, bo pokazal tale zna^ ocen't‘? Kako te vidijo drugi, kakšen se zdiš sam sebi? tvoje sposobnosti? Kaj te zanima? Zaupaš vase? i Z1 v re^ellko ljudi ‘ma o meni dobro mnenje. Tudi sam mislim, da sem im ^°’ nekai povprečnega. Zanima me marsikaj, tehnika na n#1 i & ore) Jtako je letos? Kaj ti pomaga iz kriz? S strogostjo se sovraštvo samo veča. besedilo natipkano. Tudi tu jih ponekod dobimo, nekateri profesorji pa nam ga narekujejo ali pa pišejo na tablo; če je tabla mokra, tetko beremo. # Kakšni so odnosi med učitelji in dijaki na vaši šoli: znosni, prijateljski, sovražni? - Vse troje. Največ je znosnih, nekateri so prijateljski - tudi jaz imam rad nekaj svojih učiteljev -, nekaj je pa obojestransko sovražnih. Oboji - dijaki in učitelji - se tu sučejo v začaranem krogu. Zame sta najboljša učitelja profesor Dejak za elektronska vezja in elemente ter profesorica Agata Tiegel za matematiko. Ta je nekaj posebnega. Ne zamuja, je sproščena, dobro razlaga, skrbi za dober odnos z nami, ima dodatni pouk. Profesor Dejak se z nami pogovarja, kako bi izboljšali ure. Na začetku je porabil dve uri in nam razložil »pravila igre«. Med drugim je vpeljal tako tovariško pomoč, da dijak, ki pomaga sošolcu popraviti negativno oceno, dobi sam odlično. Tako smo vsi popravili nezadostne. Njega bi predlagal za osebnost leta. # Kako je s spraševanjem? Ali sodelujete pri ocenjevanju? Ste sposobni objektivno ocenjevati? 1 iPrim ’ j fovpretnegu. ranima me marsiKO], renniKt nafr prg,er’ Posebno astronomija. Pričakoval sem, da bo na šoli vec :i 'j p0, Se’ ,ako kot jo ima moj prijatelj na strojni. Test v osnovni šoli je Tef v aJM[> da so moje sposobnosti velike. Solidne. Res, da sem imel pri1 f aunjih letih nekajkrat krize, ampak zaupanja vase mi niso uničile, fp krize povezane z učnim uspehom? po Precej. V osnovni šoli sem bil prav dober, tu pa sem padel na u# 6 nesat‘vne ocene med letom in na popravne izpite na koncu d jc in'1 >ted :ev pri* lvs« to rnaf v^. lldl letos sem si nabral kar nekaj negativnih. Do zdaj sem jih ln° popravil, eno pa še bom. Pomaga mi mama, ki me spodbuja, SrIH0,a flegmatična narava. Drugi, ki niso flegmatiki, se žrejo in 6 ea° iz šole. ^-Kakšni pa so tvoji vrstniki? n ■ tašem razredu smo zelo »nametani«. Za učitelje smo eden ^težjih razredov. Na splošno smo razdeljeni na dve skupini. Tisti ^Podeželja so pridni in bolj uspešni, mestni in okoliški pa so »rav-Težko je biti povezan; kadar pa je treba, smo složni. Misliš, da število dijakov v razredu vpliva na pouk? I ~ Zelo. Na naši šoli jih je v razredu povprečno po 30 do 35. Preveč f normalno delo. Ko jih je zadnjič zaradi napovedane kontrolke ]re/ahšnih deset »špricalo«, kontrolke nismo pisali, delali pa smo “ Ni prav, da nekateri profesorji dajejo kontrolke, v katerih je Jvreveč vsega; zmeraj nam zmanjka časa. V osnovni šoli smo dobili v ti Profesor je vpeljal tako tovariško pomoč, da dijak, ki pomaga sošolcu popraviti negativno oceno, dobi sam odlično. - Spraševanje je redko kje v redu. Pri ocenjevanju lahko sodelujemo samo pri enem predmetu, mislim pa, da smo sposobni takšnega sodelovanja. V našem razredu bi »odpisani« sicer nergali, to delajo povsod, tretjina bi bila tiho - to so pasivni, ki si ne upajo -, tretjina pa bi nas dobro sodelovala. Najbrž bi nas bili morali za to vzgojiti že v osnovni šoli. 9 Kaj pa razlaga? - Pol učiteljev razlaga dobro, pol slabo. Nekateri so sproščeni, med razlago lahko sprašujemo; drugi pravijo, naj počakamo do konca ure, takrat pa zmanjka časa. Ker učitelji zamujajo, potem pri razlagi hitijo, to pa je slabo. Razlago bi ocenili: med zadostno in dobro. % Kako nastajajo »odpisani«? - To so bili v osnovni šoli v redu učenci. V prvem letniku se prve tri mesece še ne razlikujejo od drugih, pri prvem spraševanju in prvih kontrolkah pa se že razdelijo. Mislim, da bi morali biti na začetku prvega letnika sprejemni izpiti. Takrat bi videl, ali si za to šolo ali nisi. Zase si želim, da bi padel in bi šel na drugo šolo, najraje na strojno, saj sem na to zašel bolj po naključju. Nekateri manj uspešni začnejo izostajati, padajo ukori, ampak Z ukori se stvari najbrž ne rešujejo. 9 Svetovalna služba se gotovo trudi? - Tega ne vem. Najbrž nas je preveč. 9 Je na šoli čutiti ravnateljev vpliv? - Letos je. Režim je strožji, vendar stanje ni boljše. S strogostjo se sovraštvo samo veča. 9 Si kdaj pomislil, da tudi učitelju ni lahko? Mogoče ima težave doma, utesnjuje ga šolski program, družba ga ne ceni...? - Spomnim se tovarišice iz osnovne šole. Doma je imela težave, sama je bila bolna, pa še mi smo ji nagajali. Zaradi vsega tega je bila zelo žalostna in se je razjokala. Takrat se mi je zasmilila. Zdaj pa priznam, da na take stvari ne mislimo. 9 Bi bil učitelj? - Ne! V osnovni šoli mogoče, v srednji pa ne. Zaradi učencev, posebno takšnih, kakršni so v našem razredu. Ali pa če bi imel toliko znanja in tak značaj, kot ga ima moj najboljši učitelj. 9 Ali mladi sodelujete z vodstvom šole! Tudi učitelj je lahko izbran za osebnost leta. - Menda ne, vsaj jaz za kaj takega ne vem. 9 Mogoče kaj veš o sodelovanju med šolo in starši, o roditeljskih sestankih in govorilnih urah? - Na leto sta dva roditeljska sestanka, bil pa je še sestanek za starše najslabših. Mislim, da se na sestankih in govorilnih urah pogovarjajo zvečine o ocenah. Vpliv staršev na šolo je majhen. ♦ Veš za kakšne novosti na vaši šoli? - Pravijo, da bodo ustanovili oddelek ali dva za nadarjene. V takem oddelku bo manj učencev. Na šoli imamo dodatni pouk za nadarjene. Skoda, da je za vozače zaradi časovne stiske in slabih zvez skoraj nedosegljiv. Pa ravno vozači iz Dolenjskega in iz Škofje Loke so najboljši. Vem, da je v osnovni šoli veliko novosti. Tudi pri nas se nekaj trudijo, a jim ne uspe, posebno tam, kjer jih skušajo vpeljati za vso šolo. Boljše bi bilo. če vpeljejo novost posamič, prilagojeno razredu. Sicer pa vse profesorje priganja čas. Se razredno uro želi razrednik čimbolj izrabiti za svoj predmet. 9 Kaj boš sporočil svojim profesorjem? - Lepo bi bilo, da bi bili odnosi med nami bolj sproščeni, da bi se doživljali bolj po domače, manj uradno. 9 In tvoje želje? - Poletje brez popravnih, da bi lahko prekolesaril Slovenijo. Pogovor pripravila DANICA CEDILNIK lucija smo mi, 1972, sitotisk na poliestru s svojeročno Pisavo Zaključni izpiti srednješolcev Zadnje čase poslušamo in beremo izjave dijakov in nekaterih strokovnjakov o zaključnem izpitu za četrtošolce. Razumemo stisko, ki jo doživljajo učenci tik pred koncem šolskega leta, ko so najbolj psihofizično obremenjeni. Prehod med različnimi stopnjami študija, od osnovnega do visokega, bi moral biti za učence čim manj boleč in obremenjujoč. Zato predlagamo republiškemu sekretarju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, gospodu dr. Petru Venclju, naj doseže, da bosta obe univerzi uskladili roke in pogoje za vpis v tem šolskem letu z opravljanjem zaključnih izpitov v srednjih šolah. Predsednik Predsednik Odbora Zveze družin ZPM Slovenije Željko Cigler, l.r. Dr. Ludvik Horvat pogledi Strokovno in pošteno do podatkov O testiranju in zbiranju podatkov med osnovnošolci Ničkolikokrat so šolarji - zlasti v začetnih razredih osnovne šole - pisali spise z naslovom Moja mama. Ponavadi so v nekaj vrsticah opisali značilnosti, ki so se njim zdele najpomembnejše: oči, lase, težo, glas, redkeje še poklic, morda zakonski stan. Učitelji so bili bolj kot na vsebino pozorni na to, ali otroci pravilno zapisujejo stavke, znajo postavljati ločila in podobno. Podatki o družinskih razmerah, ki bi jih bilo mogoče razbrati iz napisanega, jih najbrž niso zanimali. Odbor za šolstvo pri Libe-ralno-demokratski stranki Slovenije je pred nedavnim (24. aprila letos) pripravil omizje o testiranju in zbiranju podatkov v obveznem šolstvu; udeležili so se ga različni strokovnjaki - psihologi, pedagogi, sociologi, socialni delavci, pravniki in drugi. Povod za omizje ni bilo pisanje spisov o mami (in morebitna premetenost učiteljev, ki bi po tej poti zbirali podatke, ki jih ne zadevajo), temveč čedalje bolj uveljavljeno testiranje vseh vrst in oblik v naših šolah. Med množično testiranje, ki poteka redno vsako leto, spadajo testi šolskih novincev - z njimi (največkrat) psiholog ugotavlja njihovo zrelost za vstop v šolo, in testiranje sedmošolcev zaradi poklicnega usmerjanja, ki ga vodijo strokovnjaki z republiškega Zavoda za zaposlovanje. Veliko je še individualnega in skupinskega testiranja, ki ga, kadar je potebno, opravljajo šolski pedagogi in psihologi. Na pohodu je torej testiranje, čedalje bolj pa tudi pravica do informacijske zasebnosti - k temu je pripomogel marca lani izdani Zakon o varstvu osebnih podatkov. Glede varstva osebnih podatkov še zmeraj zaostajamo za razvitejšimi deželami, in videti je, da bo tako vsaj še nekaj časa - dokler ne bomo vsi temeljito seznanjeni s pravnim varstvom svojih podatkov in ne bomo za vsako kršitev terjali odškodnine. In kako je z v šoli zbranimi podatki? Praviloma je mogoče zbirati le podatke, predpisane z zakonom, za vse druge morajo dati dovoljenje starši. V šolah naj ne bi zbirali več podatkov, kot jih potrebujejo, in tudi v družinske razmere otrok naj bi posegali le tedaj, ko je njihovo življenje resnično ogroženo. Podatke naj zbirajo strokovno in pošteno, uporabljajo naj jih le v namen, zaradi katerega sojih zbirali. Zbrani za omizjem so spregovorili predvsem o dveh tematskih sklopih: o zakonski podlagi in strokovnosti izpeljanega testiranja ter o vprašanju pravic otrok in staršev v zvezi s testiranjem in zbiranjem podatkom. Največ nejasnosti je bilo prav ob zakonskih vprašanjih, navajamo le nekaj najznačilnejših misli: - Zakoni so tako ohlapni, da nikomur ne koristijo ali pa tako zelo ozki, da ovirajo stroko. - Zakon naj predpisuje le nujne reči, ne pa postopkov. - Zakon naj seže do tiste meje, da bo osebnost zavarovana in da ne bo zlorabe. Kje je tista meja? Razpravljale) so se kar nekajkrat oddaljili od temeljnega problema kako zavarovati zbrane podatke in bolj kot o tem razpravljali, ali kaže podatke sploh zbirati, ali počnemo to zaradi otrok ali zaradi institucij. Zmedene predstave nekaterih o tem potrjujejo, da so pogovori in iskanje rešitev tega problema potrebni. Liberalci so spodbudili k razpravljanju o tej temi, strokovna društva (Društvo psihologov Slovenije, Slovensko društvo pedagogov. Društvo social- nih delavcev Slovenije in drugi), pa naj razpravo nadaljujejo in končajo s preudarnimi sklepi. Za čim bolj uspešne nadaljnje pogovore o tem še stališča Odbora za šolstvo pri Liberalno-demokratski stranki Slovenije o testiranju in zbiranju podatkov v obvezni osnovni šoli, ki temeljijo na Zakonu o osnovni šoli. Zakonu o varstvu osebnih pravic in mednarodni Konvenciji o otrokovih pravicah: • Pred vsakim testiranjem in zbiranjem podatkov morajo starši in otroci vedeti, v kakšen namen se zbirajo podatki. Nujno je dobiti soglasje staršev, zlasti, ker je osnovno šolanje obvezno in ne temelji na prostovoljni prijavi in izbiri. Podatke smemo zbirati samo po tistih otrocih, in tedaj, ko so za to utemeljeni razlogi. Če želijo šolski svetovalni delavci te podatke (naj bi jih varovali) uporabljati še drugače, morajo dobiti soglasje staršev. Določiti je treba seznam podatkov, ki jih lahko poznajo otrokovi učitelji, ravnatelj in drugi šolski delavci. Podatki o inteligenčnem kvocientu naj ne bodo javni. Vsi osebni podatki, testni izidi in drugo naj se uniči, ko je dosežen namen, zaradi katerega so bili zbrani. Za vse podatke moramo določiti, do kdaj jih varovati. Odbor meni, da centralno zbiranje podatkov za vse otroke, vnašanje v računalnik in oblikovanje podatkovne baze o državljanih ni potrebno. • Množično testiranje šolskih novincev ni zakonsko upravičeno. Predvideno je le testiranje mlajših, še ne šoloobveznih otrok (t.i. pogojnikov) in - po 73. členu Zakona o osnovni šoli - otrok, za katere vzgojitelji ali učitelji, ki vodijo priprave na šolo menijo, da niso zreli za začetek šolanja. Po podatkih telefonske ankete med petdesetimi slovenskimi osnovnimi šolami večinoma še zmeraj testirajo vse šolske novince. Članov odbora ne zanima, zakaj je bilo do zdaj toliko množičnega testiranja, želijo pa, naj se to takoj preneha. • Podatkov, ki jih zbirajo vzgojiteljice in jih dajejo osnovnošolskim 'učiteljem, naj bo v prihodnje čim manj. Odbor za šolstvo meni, da ni smiselno za vse otroke prenašati podatkov z ene ravni šolskega sistema na drugo. To namreč omogoča in spodbuja vnaprejšnje sodbe. • Tudi s testiranjem sedmošolcev, ki ga opravljajo strokovnjaki z Zavoda za zaposlovanje, je treba seznaniti starše in pridobiti njihovo soglasje. Odbor meni, da naj podatkov o otrokovih sposobnostih in drugih osebnih podatkov ne dajemo srednjim šolam, razen v posebnih, jasno opredeljenih primerih. Srednje šole teh podatkov ne bi smele poznati pred odbiro kandidatov za prihodnje dijake. • Ponekod šolski svetovalni delavci opravljajo še drugačne vrste testiranja (npr. inteligenčni test za pe-tošolce). Tudi pri teh naj upoštevajo vsa določila o zbiranju in varovanju podatkov, čeprav odbor meni, da takšno dodatno zbiranje ni potrebno. Zato naj bi iz nadaljnje uporabe v vrtcih in šolah čimprej izločili nestandardizirane teste in merske instrumente, prenehati pa bi morali tudi zbirati osebne podatke o učencih zaradi sestavljanja razredov ali česa podobnega. • Posegi v pravico do spoštovanja družinskega življenja so dovoljeni le izjemoma, npr. kadar je utemeljen sum, da živi otrok v neurejenih razmerah, pod fizičnim in psihičnim nasiljem. Zbiranje podatkov o družini, pisanje družinskih anamnez naj bo omejeno le na bistvene podatke (rojstni datum, bivališče, delovno mesto). LUČKA LEŠNIK DRUŽBOSLOVJE V OSNOVNI ŠOL! Biologija z ekologijo mora v predmetnik srednjih strokovnih šol # Temeljno znanje s področja biologije in ekologije je nujno v izobraževanju za poklice, ki se ukvarjajo s tehnologijo, kakor koli povezano z okoljem (npr. avtomehanik, strojni tehnik...). • Pri pouku biologije se učenci seznanjajo in uporabljajo različne metode dela (pri eksperimentalnem delu), s katerimi razvijajo sposobnosti samostojnega razmišljanja, sklepanja, razvijajo ročne spretnosti itn., in ne pridobivajo samo faktografskega znanja. • Predmet biologija ne obremenjuje učencev v tem predmetu je le malo nezadostnih. 1. Frontalno vpeljevanje korenitih sprememb v zelo kratkem času je v velikem nasprotju s strokovnim spreminjanjem tako pomembnega področja, kot je izobraževanje (ali se res nismo ničesar naučili iz zgodovine vpeljevanja usmerjenega izobraževanja in bomo ponovili stare napake?). • Iz pogovorov, ki smo jih imeli z učenci nekaterih prvih letnikov, smo zvedeli, da si učenci želijo pridobivati znanje s pomočjo biologije in ekologije, in nočejo, da bi se predmet biologija črtal iz predmetnika srednjih strokovnih šol. • V sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo poteka na Sredji kovinarski, strojni in metalurški šoli Maribor v šolskem letu 1990/91 poskusno izvajanje predmeta ekologija z biologijo v poklicnih usmeritvah (ta poskus poteka še v dveh šolah v Sloveniji - Srednja lesarska šola Ljubljana, Srednja šola elektrotehniške in kovinskopredelovalne usmeritve Kranj). Poskus še ni končan, zato o dokončnih izidih še ne moremo govoriti. Lahko pa navedemo nekaj ugotovitev, ki so se izoblikovale med izvajanjem tega poskusa. 2. Vpeljevanje sprememb v izobraževanje, tako da nekorektno in nekritično posnemamo modele razvitih zahodnih držav (npr. Nemčije - primerjava že poteka in bo izpeljana samo na stopnji srednjega strokovnega izobraževanja - ne da bi se to nadaljevalo na stopnji osnovnega izobraževanja) ni dopustno! 3. V Zahodni Evropi je očitna težnja, da se tudi v izobraževanju nameni večjo pozornost ekološki vzgoji, mi pa hočemo iz predmetnikov srednjih strokovnih šol črtati predmet s takšnimi vsebinami. • Učni načrt predmeta biologija, ki poteka v usmerjenem izobraževanju za tako imenovano poklicno stopnjo, ni bil primeren (prezahtevna raven, preobsežen učni načrt...). Zaradi tega je bil predmet ekologija z biologijo poskusno vpeljan v poklicnih usmeritvah. 4. V razvitih državah poteka zdaj v biotehnologiji tretja tehnološka revolucija. V Sloveniji imamo izredno perečo ekološko problematiko: zrak, voda, zemlja (hrana) so onesnaženi prek-vseh dopustnih meja. Ne samo uradne ustanove, ampak vsak posameznik mora sodelovati pri reševanju ekološke problematike. Zaradi tega jevzgoja mladih v ekološkem duhu zelo pomembna. Po zahtevnosti in obsežnosti je prilagojen sposobnosti učencev na poklicni stopnji. Zajema temeljno znanje iz ekologije, ki ga bodo ti učenci potrebovali pri opravljanju svojega poklica (v povezavi s stroko). 5. Vsi vedo, da je reševanje ekoloških problemov povezano z veliko denarja. Ali si lahko privoščimo neznanje na tem področju? Razumeti današnji čas in samega sebe Za šolsko leto 1991/92 so predvidene spremembe predmetnikov in učnih načrtov nekaterih predmetov v srednjih strokovnih šolah. Ob teh spremembah se postavlja vprašanje: biologija v srednjih strokovnih šolah kot izbirni predmet ali celo sploh ne? Družbeno-moralna vzgoja da, vendar nekoliko drugače Predmet družbeno-moralna vzgoja, kakršnega poznamo danes, je podobno kot njegova srednješolska vzporednica samoupravljanja s temelji marskizma nastal na zahtevo po marksistični vzgoji, ki je prišla v šolo iz politike in sicer ob reševanju prve globlje krize jugoslovanskega socializma v sedemdesetih letih. Zahteva po marksistični vzgoji je bila odziv na očitno popuščanje kohezivnih učinkov državne ideologije, navezovala pa seje na kriHko osnovne šole, ki naj bi bila preveč izobraževalna in premalo vzgojna ter naj bi poveličevala znanje in izobraževanje, ob tem pa pozabljala na marksistične vzgojne razsežnosti. Tako smo dobili predmet, ki naj bi učence vpeljeval v marksistično pojmovanje človeka in družbe ter jih usposabljal za življenje v naši resničnosti, razvijal pa naj bi tudi smisel in potrebo po posameznikovem sodelovanju v socialistični samoupravni družbi. Učitelji biologije, ki poučujemo na srednjih strokovnih šolah, navajamo nekaj bistvenih razlogov, zaradi katerih se zavzemamo, da ostane biologija (z ekologijo) obvezen predmet v srednjih strokovnih šolah. Njegove vsebine se povezujejo in dopolnjujejo z vsebinami strokovnih predmetov. Za temeljiti razmislek ob sestavljanju in spreminjanju predmetnika za srednje strokovne šole dodajamo še nekaj naših pripomb. Čedalje jasneje postaja, da mora šola izključevati vsakršno ideologijo in učence predvsem naučiti misliti s svojo glavo; da šola, ki ima za podlago svoje vzgojne usmerjenosti katero koli ideologijo, vsiljuje mlademu rodu mnenja, prepričanja ter merila moralnih in duhovnih vrednot. Zato je treba - v nasprotju s prejšnjim vkaluplja-njem posameznika - dati le-temu več možnosti, da si na takšna in podobna vprašanja odgovori sam. Treba mu je dati znanje širših družbenih vsebin, takšno, ki bi mu pomagalo razumeti današnji čas, samega sebe ter poiskati svoje mesto med drugimi. Glede na to je seveda razumljivo, da se velik del nezadovoljstva, ki se zgrinja nad našo osnovno šolo, nanaša tudi na predmet družbeno-moralna vzgoja. V njegovi vsebini naj bi se namreč zrcalila vsa celotnost družbenih sprememb, jasno pa je, da predmet tak, kakršen je danes, ne ustreza več spremenjenim družbenim razmeram. In čeprav vemo, da se pripravlja širša prenova celotne osnovne šole, se postavlja vprašanje, ali lahko s spremembami pri tem predmetu čakamo tako dolgo. Za predmet samoupravljanja s temelji marksizma so bile že narejene nekatere spremembe. Zakaj so torej pri njegovi osnovnošolski »vzporednici« učitelji prepuščeni le svoji iznajdljivosti? Znano je, da se že zdaj ne držijo togo vsebin, ki so za ta predmet predpisane v učnem načrtu, da »morajo« njegovo vsebino prilagajati aktualnostim časa, kraja, potrebam in zanimanju učencev, staršev, socialnemu okolju in seveda tudi širšim družbenim spre- membam. Dodajati morajo nove vsebine, stare posodabljati ali celo izpuščati, saj se zavedajo, da so nekatere neprimerne, skratka, da jih je povozil čas. Strokovne povezave za čim boljše delo Zaradi težav, ki nastajajo pri poučevanju tega predmeta, se učitelji povezujejo v aktive; tam izmenjujejo svoje izkušnje, mnenja, usklajujejo delo in skrbijo za dodatno izobraževanje. Želijo si pridobiti čim več dodatnega znanja, informacij in novih didak-tično-metodičnih prijemov za boljše delo. Tako na primer aktiv učiteljev družbeno-moralne vzgoje občine Ljubljana Vič--Rudnik (nosilka tega dela je Osnovna šola Primoža Trubarja iz Velikih Lašč) in aktiv učiteljev družbeno-moralne vzgoje občine Ljubljana Moste-Polje (nosilka je Osnovna šola Jože Moškrič) skupaj navezujejo stike z različnimi institucijami in predavatelji. Sodelovala sta na primer z Zavodom RS za šolstvo, in tam za svoje delo dobivala nenehno strokovno in moralno podporo; s Pedagoško fakulteto Maribor, s katedro za družbeno-moralno vzgojo (z njeno pomočjo sta poglobila svoje znanje na didak-tično-metodičnem področju in pripravila izbor in seznam literature za posamezne teme; za posamezne teme sta pripravila seznam prevodov del tujih avtorjev, deklaracije, seznam strokovne literature, enciklopedij, monografij, spominov, učbenikov in skripta, seznam domače leposlovne literature - proze in poezije, ljudsko blago); s Filozofsko fakulteto iz Ljubljane, s katedro za geografijo (problemi ekologije) in s katedro za pedagogiko (didaktično-metodični napotki za delo); s Svetovnim centrom in Centrom za socialno delo Vič-Rudnik za pomoč pri delu s teže vodljivimi učenci, za lažje razumevanje mladinskega prestopništva, seznanjanje in boj proti različnim oblikam zasvojenosti mladih ipd.; z Zavodom za zaposlovanje Ljubljana v zvezi s poklicnim usmerjanjem; z Zdravstveno službo pri organiziranju različnih pogovorov in predavanj za učitelje, starše in učence na temo Mladi in spolnost. Učitelji pa so zelo veliko naredili tudi sami: pripravili so izbor posameznih videoposnetkov za pouk, izdelali presojnice za posamezne teme, organizirali medsebojne hospitacije... Ugotavljajo, da učenci potrebujejo predmet, pri katerem se bodo seznanili z vsebinami, ki jim pomagajo razumeti današnji čas in same sebe nekoliko drugače kot pri drugih predmetih. K pouku družbeno-moralne vzgoje prihajajo z željo po pogovorih z učiteljem in sošolci o težavah, ki jih imajo, o aktualnostih, ki jih opažajo v svojem ožjem in širšem okolju, v katerem živijo. Učitelji tudi ugotavljajo, da učenci niso zadovoljni s površno razlago, temveč se v probleme poglobijo, jih razčlenijo, iščejo vzroke in posledice ter skušajo sodelovati tudi pri njihovem reševanju. Etika in družba Ob vsem tem se seveda postavlja vprašanje, ali je dovolj, da se predmet spreminja le z dodajanjem in odvzemanjem nekaterih vsebin, z metodično-didak-tičnim spopolnjevanjem..., ali pa bi bilo treba spremeniti njegovo celotno zasnovo. Vse bolj je namreč jasno, da se samo s spreminjanjem učnih vsebin in z dodajanjem posameznih novosti ne bomo približali ciljem formativne prenove naše šole. Treba je torej narediti širšo konceptualno analizo in predmet temeljito spremeniti. Takšna sprememba pa zajema rešitev mnogih vprašanj, ki se pri tem pojavljajo. Naj navedemo le nekatera: ali bo predmet predvsem vzgajal ali tudi izobraževal, ali bo le dajal učencem možnost, da raz- pravljajo o problemih, ki jih J nimajo, ali bi jim moral pocbi1 ti tudi nekatero znanje, ali ocenjeval ali ne, kdo ga bo ^ ali je predmet neki nadonte5'' za družboslovje ali pa je * družboslovja... Menimo, da ni vprašanje, naj predmet bo ali ne, tem'1' kako ga zasnovati. Zato je vf četku tega leta začela delo'1; pri Zavodu RS za šolstvo ptf’ metna skupina za družboslO' (pod vodstvom Monike Trati1' in pripravila predlog program5* prenove dela družboslovja v ( novni šoli. Na podlagi tegu dozdajšnji predmet družbe111' moralne vzgoje nadomestili z1,1 vimi: etika in družba. Skupin3 tudi že oblikovala predlog 3 nega načrta za novi predn1' z ustreznimi sestavinami, f pravlja pa tudi priročnik ‘ učence z dodatkom za učit3! ter program vsebinskega in h1 todično-didaktičnega spopoln) vanja učiteljev takoj, ko * (upajmo, da bo) učni načrt p«!' dil Strokovni svet RS za vzg®! in izobraževanje. Tako naj bi osnovna šola { predlogu te skupine dobila n1 predmet z naslovom etika družba; pri tem naj bi vpelje'1 učence v spoznavanje medsebj nih odnosov, razvijali strpni do drugačnosti, jih naučili sp3 jemati drugačnost, in sicer tah da bi jim predmet ponujal 11 meljno znanje o lastni osebne' ter odnosih v družbi ter podaj temeljno znanje o različnih na/ rih, odnosih do sveta, o razlid1! načinih reševanja temelj31 vprašanj človekovega bi vaflji Tako bi lahko odgovarjal u#1 cem na vprašanja, ki jih v te obdobju spremljajo pri iskafli vrednostnih in življenjskih usifl1 ritev. Skupina se je torej še P sebno posvetila izboru vseh s katerimi bi učenci spozna/'11 meljno znanje in pojme o $ veku in družbi. Z aktualizh1 njem kulturno-civilizacijskih, i dividualnih in komunikacijski vidikov vzgoje pa bi se tudi p' bližali ciljem globalne preno' predmeta in naše šole. P rep1 čani smo, da bi te vsebine pom gale spoznavno in izkušenjs* bogatiti učence za življenje v s' dobni družbi. TATJANA DEVJAK MOJCA PEČEK Vpeljevanje srednješolskih programov v šolskem letu 1991/92 Bo za program ekonomsko-komercialni tehnik dovolj denarja? Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje je obravnaval 21. 2. t. 1. na 16. seji gradivo štiriletnega strokovnega programa Ekonomsko-komercialni tehnik, št. V/18. To je program, ki naj bi bil nov in bi veljal za letošnje vpisane novince. Z vsemi sestavinami naj bi bil pripravljen do začetka šolskega leta 1991/92. Pri pouku tega predmeta ugotavljamo, da ga imajo učenci radi (vaje, eksperimentalno delo). Na podlagi vseh navedenih razlogov prosimo vse ustanove in posameznike, ki sodelujejo ali lahko vplivajo na sestavljanje predmetnikov srednjih strokovnih šol, naj strokovno in brez velike naglice odločajo o usodah mladih rodov, ki se bodo izobraževali v strokovnem šolstvu. Strokovne ustanove (Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje - prof. dr. Franca Lazarinija, predsednika tega Strokovnega sveta, in dr. Srečka Zakrajška, direktorja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo) prosimo za odgovor. Pobuda je bila pripravljena 27. 3. 1991 na seminarju učiteljev biologije, kemije osnovnih šol in učiteljev biologije ter zdravstvene vzgoje srednjih šol. Za Aktiv biologov OE ZŠ Maribor ANA HARTMAN Program, kakršen je v dozdajšnji fazi obdelave, z oblikovanimi sestavinami, kot so vzgojno-izobraževalni cilji, predlog predmetnika (1. različica brez fizike, 2. različica s fiziko) z izbirnimi skupinami predmetov (A-finance in računovodstvo, B-komerciala in C-splošna ekonomija), pojasnila k predmetniku, pogoji za vpis in napredovanje, pogoji za dokončanje izobraževanja in prehodne določbe, nima še, niti kot osnutek, ene od bistvenejših in obsežnejših sestavin, to so učni načrti za posamezne predmete, s predlogom predmetnika, z vsemi metodološko zahtevanimi določili kot so vzgojno-izobraževalni smotri, učna snov ali vsebina, didak-tično-metodična navodila, učna tehnologija, učbenik in strokovna literatura, stopnja in vrsta izobrazbe učiteljev ter drugi pogoji za pouk. Programa kot celote se sicer ne da oceniti, saj manjkajo učni načrti, s katerimi bo pripravija-lec moral pohiteti, kljub temu pa lahko rečemo, da je dobro narejen; popolno dobro so oprede- ljene izbirne skupine predmetov A-finance in računovodstvo, B-komerciala in C-splošna ekonomija. S prvima skupinama in z zaključnim izpitom rešuje vprašanje zahtev dela in poklicev in vključitve v delo po eni strani, po drugi pa s tretjo skupino in maturo rešuje vprašanje nadaljevanja študija po višješolskih in visokošolskih programih. Zaželeno je, da bi takšen program sprejeli pristojna gospodarska zbornica in univerza, še preden pride program v šolsko prakso. Izbirne skupine predmetov so namenjene zlasti in tudi učencem, ki naj bi jih izbirali po svoji presoji. Izbrali bodo izbirno skupino predmetov, to bo izvajala šola, ki jim bo najbližja, po že ustaljeni mreži srednjih ekonomskih šol in srednjih šol za trgovinsko dejavnost v Sloveniji. Raznolika mreža šol jih ne bo ovirala. Bolj jih bo omejevalo pri izbiri izbirne skupine predmetov to, da bodo šole morale oblikovati polnoštevilne oddelke po finančnih normativih in ne bodo mogle na primer oblikovati v 3. in 4. letniku (ko se izbirne sku- pine začnejo) manjših oddelkov po deset ali petnajst učencev. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko učencev bo po končanem 2. letniku ob vpisu spremenilo svojo odločitev glede izbirne skupine; veijetno jih bo malo in to šolam ne bo povzročalo organizacijskih težav. Predmetnik, skupni in izbirni del, predvideva tudi veliko novih učnih vsebin ali načrtov, veliko računalniške opreme za izvajanje računalništva, ki je kar dobro včlenjeno v program, in druge novosti in zahtevane spremembe. Vprašanje je, ali bo za to dovolj denarja in ali bo zadevo mogoče izpeljati do začetka pouka v šoli. Boljše bi bilo, da bi načrtovalci ne bi iskali kompromisnih rešitev, če ne bo denarja, ali pa postopno reševali program po letnikih. To pa se je v prete- klosti pokazalo, da ni dob Šole se že pripravljajo za &■ v naslednjem šolskem letu, ne pa se še, ali bo obveljal predifl' nik s fiziko (ostanek iz SVIO)! brez nje, ali bo obveljala matu kot način prehoda na fakult{ ipd. O teh rečeh so bili Id obveščeni osnovnošolci, ki sO: vpisali. Da se ne bi pono" stare napake, moramo zade obravnavati stvarno. In še to:1 tošnjim četrtošolcem, ki korf jejo dozdajšnji program & nomsko-komercialni tehnik, bilo na informativnem dnevu1 čeno, da se ne morejo nef sredno vpisati v štiriletni p' gram na ekonomski fakuW ker so se programi na fakult' posodobili, z njimi vred pa so spremenili dozdajšnji vpisni P goji. Za letošnje četrtošolce f veljajo še stari vpisni pogoji. MARKO TURUK Brez naslova jih*' Idi sef 0 ^ nesj je ije.' smvi; ;loV*: pri* )SlO' ■atn,s an^ 1 vc:: Jga rbe»l iz»r )ini> )g edit* , P( ik J čit£ n 4 loln)1 o ^ : P0': /zg4 »lafj a ka ije'] seb(; ■piri1* spl*' tah al I( ono] )daji na!*' lid«1 elj«; 'afli ud«1 r (C kafl ism* ep' eb( lir ‘ a izit! i- jj ijsk' ip' no' •ep< 00 Aktualna vprašanja književnega pouka f]/l / JANKO KOS Od šolskih beril do domačega branja razpravljanju o novih srednješolskih berilih se je tu in tam 8'asil dvom, ali je v njih zaporedje posameznih književnosti Vsekakor je drugačno od prejšnjih. V berilih z začetka V let je slovenska književnost sledila svetovni in na koncu so bile .ruge jugoslovanske. V berilih z naslovom Književnost (1982-84) c n‘a razvrstitev različna: svetovna-jugoslovanske-slovenska; slo-Venska-jugoslovanske s svetovno na začetku, na koncu ali kar Vrr}eus: ah Pa slovensko-jugoslovanske-svetovna. V najnovejših be-r} za prve tri razrede srednjih šol je zaporedje tdkole: slovenska-Iugos lovanske-svetovna. Pvom o novi razvrstitvi nastaja najbrž iz privajenosti na prejš-le> ki so začenjale s svetovno, nato se pa spustile k domači, ^rgument za tak model je bil morda ta, da je treba ob svetovni nPŽevnosti najprej dognati temeljne zgodovinske in teoretične P°irne, z njimi pa nato razlagati slovensko in jugoslovanske. , er}dar se da reči tudi narobe - da je treba te pojme ob slovenski da profesor ne ponudi uii|; .adentom učbenika, to pa v raz-df1 j' ert| svetu ni v navadi. Morda n)£' Pr' nas tako tudi zaradi tega. Zg1' er 50 učbeniki pri znanstveni el'1' Pomoči ji (habilitaciji) premalo v(i rednoteni, v razvitem svetu pa u C3 višji ravni (text books). a ( n profesorji tudi velikokrat a'i . av3jajo obvezno literaturo, ki se n'. mogoče dobiti ali pa je tudi ami niso prebrali, s tem pa Ptavljajo študente še v hujšo sti-'n negotovost. # i ,;z tega, kar smo navedli, bi ji ^nko spet sklepali, da je pač It rena obiskovati predavanja, endar je problem bolj celosten. f> J'aradi slabo organiziranih iz-jjf edbenih programov študent po-ej! ®0sto nima časa, da bi obiskoval p Plavanja. Če pa bi jih, ne bi [# n uspešen, zmanjkalo bi mu p asa. Razlog za to, da študentje ,f hodijo na predavanja mno-J ''.'-no, tiči torej tudi v pomanjka-p nlu časa, in ne le v indolenci študentov, čeprav jim to tako radi očitamo. Študent pač ravna racionalno, in če profesor dolgočasno polglasno bere svojo skripto in imenuje to predavanje, hitro ugotovi, da je takšno poslušanje nesmiselno in ga ni več na predavanje. Še več drugih različic najdemo v zvezi z učbeniki, najslabša pa je ta, da profesor ne ponudi učnega gradiva. Za to ima dve pretkani utemeljitvi: prva je, da učbenik odvrača študente od predavanj in da torej profesor sam sebi škoduje, če ga napiše. Drugi, še bolj zvit izgovor pa je, da je učbenik škodljiv, ker sili študenta, da se uči le iz enega vira, na univerzitetni ravni pa je potreben primerjalni študij; univerza ni osnovna šola. To zadnje se sicer lepo sliši, v tem je lahko tudi veliko resnice, vendar je v ozadju vse prepogosto profesorjeva lagodnost, lahko tudi nesposobnost ali pa skrit »policijski . -šv 4*™**~*<4 sk. JO* va‘ it To 'o! ■4 V ■a! io olt m fefi 1y|. ^s»anovni manifest za direktno demokracijo, mešana tehnika ,nl na Papirju, 1971/72 --------------------------------------------------------- & rz«R.v IZačsjSkfi * t > _ ■■ ' 7.." ■ /' Z. ' j: V-,* . /<■ d#.$ Č" - '«f - PISMO NA PRAVI NASLOV A Dragi Oton Župančič! A me >ni je Gašper in hodim r četrti razred. Po pravici povem, da se a rpe P°dhn po dvorišču, kot pa sedim pri knjigi. Zato me kar naprej •d’ r?gajo v šoli in doma. Tudi če se včasih kje zelo potrudim, tega nihče n ne °Pazi. Takrat sem ialosten. vS) h ‘šem ti zato. ker se mi je zaradi tebe zgodila krivica, pa tudi zato, t er se nimam komu potočiti. ig tovarišica, ki ji odrasli pravijo gospa, nam je v ponedeljek naročila, . a.Se 'noramo do drugega ponedeljka naučiti eno tvojo pesmico. Bilo ,ifi n‘ le kar všeč, kajti tvoje pesmice imam rad, ker mi jih oči večkrat jfll Pobira. Že kar po naslovih uganem vsebino. Ko slišim Ciciban in ,j ebela, takoj vem, kaj sta se pogovarjala. Najbolj pa so mi všeč tiste ta lecne- Zato sem si tudi izbral PREDPUSTNO. Pa še to se mi je zdelo ,q\ Pri,na, ker se naš trgovec piše Kurent. Vsi doma so pokali od smeha, A 0 sem rekel, da bom šel v trgovino, in ko me bo gospod Kurent •k Prašal, kaj telim, bom začel: »Ala Kurent, pa zagodi, pa zapiskaj na (vl P,sca‘ko■.Gotovo se bo razburil: »Ti bom že dal piščako, mule!« I b >Kai res ne Pozna,e te lepe Župančičeve pesmice?« »Ti mule, ti!«, se 0 tedaj nasmejal in mi dal cel zavitek žvečilnih zastonj. v soli sem pesmico povedal brez napake. Pa ne samo tako: Q’ 'a, la, la, la, la, laaaa, a' 'a, la, la, la, la, laaaa. Klobuk z Beuyom, od zgoraj, 1984, črno-bela fotografija nagib«, češ da lahko pri izpitu vsakega »najde«. Širino in pri-merjalnost je treba doseči bolj zakonito; predvideni morata biti pri vajah, seminarjih in podobnem, temeljne vsebine za izpit pa naj bodo dokončno podane. Če študent nima učnega gradiva in ni natančno obveščen, kaj se od njega zahteva, bodo uspehi v celoti zmeraj slabši, četudi bo študiral primerjalno. O tem ni dvoma, pa če še tako prisegamo na prednost primerjalnega študija. Profesor neke fakultete, človekoljub, dober pedagog in velik strokovnjak na svojem področju, je v pogovoru o metodah poučevanja omenil, da vsak študent želi »zvrtati profesorju luknjo v glavo«, ter s tem nekoliko namignil na študentovo spekulativ-nost. Menimo, da je to prav, in tudi nujno, saj je edina pot ne le do uspeha pri izpitu, temveč tudi do pravega znanja. Le malokateri študent bi bil uspešen, če tega ne bi počel. Steiner poroča o študentu, ki je dobil pri vseh predmetih samo najboljše ocene. Tak uspeh je dosegel tako, da je temeljito naštudiral kritično metodo svojih učiteljev, bil je sposoben skoraj do potankosti simulirati individualni slog svojih izpraševalcev. Svojih mnenj ni imel, a četudi bi jih imel, mu še na misel ne bi prišlo, da bi jih uporabil, saj bi zagotovo »zdrknil« z visokih ocen ter si zapravil možnosti za kariero. Nekaj podobnega si je privoščil pisec teh vrstic, ko je hodil na roditeljske sestanke za svojega otroka z listkom v roki; nanj mu je osnovnošolec napisal imena učiteljev in navodila, kaj sme in česa ne sme reči kateremu učitelju. Na koncu je bilo opozorilo, da ne bi zamešal navodil in imen (ker učiteljev nisem poznal). Čeprav sem bil dolgoletni pedagoški delavec, v tistem času tudi pedagoški svetovalec (inšpektor), mi seveda ni prišlo na misel, da bi govoril kaj iz svoje glave, držal sem se tistega, kar mi je napisal otrok. In bilo je uspešno. Ko študentje ali učenci »vrtajo luknje v profesorjeve glave«, uporabljajo tudi medgeneracijske komunikacije; te poti dobro delujejo, luknje so povsod zvrtane, softvvare je znan. In prav je tako, posebno v naših razmerah, ko še nismo dosegli sodobnih interakcijskih razmerij med učitelji in študenti, saj pravilen odnos zahteva popolno odprtost. Luknje v glavi imata oba, tisti, ki predava, in oni, ki se uči; oba naj bi natanko vedela, koga imata pred seboj. Samozavest ' in napadalnost Za uspeh pri izpitu je pomembna tudi samozavest, združena s primerno napadalnostjo. Zelo plahega, submisivnega študenta bo profesor odslovil prej kakor samozavestnega in agresivnega. Neka samozavest in spretna agresivnost sta lahko tisti prag, ki odloča o pozitivni ali negativni oceni. Vsak medčloveški odnos je tudi nekakšno tehtanje osebnostnih moči in vsak izid je ali zmaga, ali poraz, ali pa kompromis. Če bo na primer profesor pri izpitu začel s kritičnimi pripombami, češ, tole pa ne gre, kako pa si predstavljate izpit ipd., in če bo študent skrušen stokal ob poskusih rešitve, bo lahko hitro izgubil boj. Če pa se bo odzival samozavestno, češ tule se mi je res nekoliko zataknilo, sicer pa stvari dobro razumem, na izpit sem se pripravil, in če bo kazal trdnost tudi z nebesednimi znamenji, bo lahko uspel. Igra samozavesti in napadalnosti je seveda tudi dvorezna in če jo presežemo, lahko povzročimo vrnjeno agresivnost. To je zaradi izjemno podrejenega študentovega položaja kdaj pa kdaj nevarno, vendar ostaja načelo. Samozavest s kančkom agresivnosti ni nikoli odveč, lahko celo premakne jeziček na tehtnici. Hujše je, ker sta samozavest in agresivnost del človekovega značaja, in če ju kdo nima, ju je težko zaigrati, potrebna je daljša vadba. JOŽE TRČEK Saj sva se jo z očijem tako učila, da je bilo že kar tečno. Celo dihati nisem smel, kjer bi se mi zljubilo. Potem sem bil zelo potrt, ko je tovarišica rekla, da sem zaslužil trojko. Gotovo se je razočaranje videlo tudi na mojem obrazu, ker je dodala, da je pesmica prekratka. Seveda si nisem upal povedati, da ni nič naročila, kako dolga mora biti pesmica. Tovarišica bi takoj začela vpiti, da sem nesramnež in še kaj in bi zvedel vse za nazaj in še to, da tak gnoj, kot sem jaz, še za na njivo ni dober. Tudi očiju ni bilo prav. ko setn mu povedal. Pa ni bil hud name, ker je rekel: 'Koza!' Potem je vzel digitronček in ugotovil, da je pač ena vrstica tvoje pesmice vredna 2,67 točke. Ker tega nisem razumel, sem bil takoj kaznovan z uporabno nalogo: pesmica ima 8 vrstic, ker si za vseh 8 dobil trojko, je ena vrstica vredna koliko? Izračunaj tudi, koliko vrstic bi se mora! naučiti, da bi dobil perico. Z računanjem sem se precej namučil. Že sem ga hotel vprašati, koliko bi potem dobil za Cicibana in čebelo, pa sem si premislil, ker bi moral spet računati. Vseh teh težav ne bi bilo, če bi bile tvoje pesmice enako dolge. Potem bi tovarišica morda celo opazila, da sem se potrudil. Res pa je, da ti takrat nisi mogel vedeti, kako dolge pesmice ima naša tovarišica rada. Zato nisem hud nate. Tvoj Gašper Kje vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Trikrat minus da minus Minus krat minus da plus, trikrat minus pa minus. Tako je pri matematiki in očitno še pri kakšnem drugem predmetu, pri katerem se učenec po tretji neuspešni redovalni konferenci ne more več izvleči. Takole piše mama iz severovzhodne Slovenije: Bliža se konec šolskega leta. Mrzlica ocenjevanja in zaključevanja ocen postaja vsak dan očitnejša. Starši preživljamo doma včasih še hujše strese kot otroci v šoli. Izjava nekega profesorja, da učenec, ki je imel negativno oceno v treh ocenjevalnih obdobjih, ob koncu ne more imeti pozitivne, me je zelo prizadela. Menim, da ima učenec pravico popraviti negativno oceno tudi v zadnjem četrtletju. Kaj menite vi? M. H. Najprej sem se vprašala, kaj neki je gnalo profesorja, da je izjavil kaj takšnega. Skoraj bi si upala trditi, da prepričanje v trditev že ne. Lahko je bila le jeza; trenutna ali pa takšna, ki že dolgo gloda in ustvarja agresivnost, ki se je človek niti ne zaveda. Pred nedavnim smo sorodniki praznovali rojstni dan. Kadar je skupaj več mladih, znajo odraslim povedati tudi »za nazaj« kakšno stvar, kakšno krivico, ki jim je obležala na duši. Mogoče je od tedaj že zelo dolgo, pa si je sami niso upali nikoli poočitati. Ko jih je skupaj več, obrnejo vse na šalo in ti povedo. Tako me je nečak spomnil na nekajdnevne počitnice, ki jih je nekoč preživljal pri nas. Skupaj z mojima fantoma naj bi pospravljali in jaz sem jih potem čisto po učiteljsko ocenila. Moja dva sta menda dobila odlično, nečak pa le prav dobro, čeprav se je zelo trudil. Rekel je, da je bil zelo žalosten in da še danes ne ve, v čem je bil slabši. Verjamem, da si zgodbe ni izmislil, ne morem pa verjeti, da sem bila lahko tako nora, tako kruta, hudobna in še bi lahko naštevala pridevnike z minus predznakom. Sprašujem se, kakšna agresija je morala biti nakopičena v meni in zakaj, da sem se znesla ravno nad nečakom. In to tako prefinjeno, s prav dobro oceno, kije v šoli niti ni pogosto videl in bi mi bil moral biti zanjo potemtakem celo hvaležen. Kdo ve, kje je tičal pravi vzrok; v kakovosti pospravljanja gotovo ne. Dogodek sem sama zase izrinila iz zavesti, saj mi res ne more biti v čast in ponos. Zgrožena pa se sprašujem, koliko grehov imam še na vesti; ne tistih, ki pomenijo deset božjih zapovedi, temveč onih: ne žali, ne delaj krivic, ne znašaj se nad nedolžnimi, ne ocenjuj po nepotrebnem, ne grozi z nezadostno oceno... Kaj pa so ocene (med drugim)? Nič novega ne povem, če rečem, da so med drugim tudi grožnja; grožnja za naprej in kazen za nazaj. Mislim, da ima tudi izjava profesorja, ki jo navaja M. H. v svojem pismu, takšen vzročno-posledični prizvok. Lahko pade v jezi, ne da bi tisti, ki jo izreče, mislil resno. Morda tudi misli tako, morda se je v resnici že odločil, da kakšnega dijaka ne bo spustil; pa vendarle se mi zdi prva možnost verjetnejša. Učitelj ali profesor je na učenca, ki se tri četrt leta ni učil, lahko upravičeno jezen. Toda vseeno mu bo moral dati možnost za popravljanje ocene in jo ob dobrem uspehu tudi upoštevati. Poleg navedene izjave je za moje pojme sporna tudi ta, da učenec ne more imeti v takšnem primeru na koncu leta boljše ocene od zadostne, pa čeprav se je celoletno snov naučil recimo za odlično. To navsezadnje pomeni, da učenec snov odlično obvlada. Tudi »popravljanje za nazaj« se mi zdi za neko skupino otrok precej dvomljivo. Kadar si učenec ob očitnem trudu ne more sproti zaslužiti pozitivne, je od otroka in njegovih staršev krivično pričakovati in zahtevati popravljanje za nazaj. Nemogoče. Predlagam, da bi imel vsak učitelj v svoji obveznosti (namesto česa drugega, manj potrebnega in manj pomembnega) tudi individualno učenje s posameznim otrokom - takšnim z nezadostno oceno. Le nekaj ur dela z otrokom bi zadoščalo, da bi vedel, koliko lahko od njega pričakuje in zahteva. Če bi spoznal, da ne more pričakovati več kot le najpreprostejše, bi bilo pošteno, da tudi zahteval ne bi. Kajti zahtevati in vedeti, da ne moreš pričakovati, bi bilo nekorektno. S takšnim preverjenim vedenjem lahko profesor v začetku maja pove nekemu učencu, da bo pač moral popravljati za nazaj, in nekomu drugemu, kaj bo treba znati za pozitivno. Postanite tudi vi naročnik Prosvetnega delavca! V Od Pravopisa s srcem do Muce mace Po sledeh zgodovine Pri založbi Mladinska knjiga je izšlo: Peter Božič, Človek in senca; zbornik Srednja Evropa; Franček Rudolf, Kratka zgodovina Slovencev. V zbirki Nova slovenska knjiga je izšlo delo Petra Božiča Človek in senca, ki vsebinsko pravzaprav ni več tako novo. V njem so namreč objavljene štiri novele tega pisca, ki so le znane bralcem Besede in Revije 57, še nikoli pa niso bile dostopne v knjižni izdaji. To so pripovedi Beli šal. Človek in senca, Mož v mesecu in Živali bežijo, natisnjene v letih 1954 do 1957. Po skoraj 40. letih se te pripovedi izražajo tako, kot je bilo mogoče slutiti že tedaj. Zato jih lahko uvrstimo v takrat vsebinsko najsodobnejšo slovensko prozo, ki je tako slogovno kot formalno prelamljala tradicijo dotedanjega slovenskega pripovedništva. Ta Božičeva proza je nakazovala slogovno-vsebinske premike s svojimi notranje monologizira-nimi pripovedmi, iz katerih se umakne vsebinska zasnovanost, značilna za dotedanjo prozo, in dobi značilnost eksistencializma. Pojavlja se kot izrazito samosvoja različica toka zavesti ali eksistencialistične proze, ki je ni mogoče uokviriti v tedanje sorodne svetovne klasične romane tega tipa. Njena vrednost in zanimivost se kažeta, zlasti v odnosu do tedanjega časa in razmer v tedanji literaturi, danes jasneje kot sta se nazirali v petdesetih letih in sta razvidnejši. V zbirki Kultura je izšel zbornik Srednja Evropa. V njem so zbrani članki naših in tujih esejistov, ki so v preteklih letih pisali o tem pojmu. Peter Vodopivec je izbral in uredil besedila v zborniku, zajeti pa je skušal izbrane razprave in eseje o tej temi iz zadnjih petih, šestih let. Knjiga je prerez skozi vse te razprave, odpira številne nove dileme, obenem pa kaže, da ima ta tema že svoje uveljavljene termine, saj je ideja Srednje Evrope zaživela že pred vojno, v fašizmu pa doživela popolnoma drugačno interpretacijo. Besedila v zborniku predvsem predstavljajo poglavitne smeri v razmišljanjih o tej tematiki, marsikatera od njih so sčasoma izgubila svojo aktualnost, toda takšna, kakršna so, pritrdilna, odklonilna ali kritična, z različnih strani osvetljujejo ta pojem. Nekatere misli in mnenja so se prav v zdajšnjem času izkazala kot izredno aktualna, saj izzivajo k vpraševanju o marsičem: kaj nas v tem območju povezuje, kaj razdružuje, kako in koliko stvarna je naša Zgodovinska usoda in kako smo v povezavi z drugimi narodi. Prispevke o Srednji Evropi so napisali Peter Vodopivec, France Bučar, Bogo Grafenauer, Tine Hribar, Janko Kos, Marjan Rožanc, Dimitrij Rupel, Danilo Kiš, Milan Kundera, Raimondo Stra-soldo idr. Naj na koncu omenimo še eno novost iz slovenske prozne ustvarjalnosti: v zbirki Žamet je namreč izšla knjiga Frančka Rudolfa Kratka zgodovina Slovencev — legenda o strukturi, besedilo, ki je nekakšno humori-stično-satirično kramljanje o naši Zgodovini, pa ne le o njej - temveč tudi o današnjosti. Kot takšna ostaja ta knjiga edino humorno delo o naši usodi - morda jo je že zaradi tega dobro prebrati. V. K. Kažuni Marjan Tomšič, Kratka proza, Kmečki glas 1990 Marjan Tomšič je svojevrsten pisatelj. Z njegovim ustvarjanjem je začela nastajati in se razvijati za slovensko prozno zvrstnost specifična prozna pripoved, poseben tip proze, ki jo označujemo Z izrazom 'magični realizem'. Marjan Tomšič je tudi tisti literarni pripovednik, ki oživlja mitično prapodobo davne Istre, ki deloma še živi v spominih starih Istranov. Te vsebinske težnje nakazuje nova knjiga že s samim, povsem značilnim naslovom. Kažuni, po katerih je ta kratka proza naslovljena, so okrogle poljske hišice, ki so jih Istrani včasih uporabljali za zavetje in shranjevanje orodja, nekateri viri pa pričajo, da so prvotni Slovani verjetno celo živeli v njih. Takšne, tako grajene in postavljene na njivah, so prav magične, so pa tudi posebnost v tej arhetipski, čisto neokrnjeni pokrajini. Tomšičeva proza se je razvijala skozi različne prijeme in oblike. Polagoma se je razvil v pisca, ki mu notranje čutenje narekuje izbiro teme: vživljal se je v istrsko pokrajino in odkril v njej arhetipski, še povsem nedotaknjeni svet, prizorišče, na katerem se razvija njegova proza. V njej se obrača k svojemu istrskemu človeku, k njegovemu življenju, ki je kakor istrska pokrajina: trdo, ostro in neusmiljeno, osamelo in grobo. Kot takšno sicer ni kaj posebnega, toda avtor zna v svojem besedilu svojevrstno združevati obvladovanje snovi po nekakšni svetovnoliterarni usmeritvi ter posebnih značilnostih nekega sveta in njegove duhovnosti. Pred leti začeti proces pisateljevega notranjega razvoja in njego- vega doumevanja in čutenja okolja, pokrajine, se Tomšiču oblikuje v slogovno pretanjene in hu-morno-ironizirane pripovedi, ki se umeščajo v imaginarno postavljeni istrski prostor, ta pa se zarisuje kot domače okolje, kot meje dejanskega bivanja in obenem že kot prostor na magični ravni. Izkazuje se kot tisto s specifiko označeno mesto, kjer se razgrinjajo kratke prozne pripovedi o človeških usodah, oznamo-vanih s tragiko majhnosti, o bolečinah in veselju, življenju, ki ga prežema ironija. Ta blaga ironija, ki preide ponekod r povsem kmečko na široko razpotegnjen, burkast in ponekod tudi robat humor, prežema vse dogajanje. Tomšičeva proza združuje tako dve prvinski sili - elementarno in magično. Magične meje, ki razklepajo njegovo deloma skoraj naturalistično-realistično pripoved, so meje istrske pokrajine, ki se ji avtor r zadnjem desetletju zapisuje s svojo značilno držo pripadnosti. Pomeni mu nekako od sveta pozabljen, pa prav zato prvinski kraj. kjer ostajajo ohranjene še vse prvotne vrednote: In prav ta osamelost Istre, njena odvezanost od drugega sveta daje pokrajini značilno nadpomenskost: bivati r njej pomeni bivati v arhaičnem magičnem svetu, ki ga močno obvladujejo prvine verjetja in verovanja. Element magičnega je povezan Z drugim, tudi prvinskim, ki je prav lahko nasprotni pol zemeljskemu: tistemu prvinskemu sobivanju človeka z naravo, ki je hkrati tudi nenehni človekov boj za obstoj, preživetje, boj, ki ga bije človek z zemljo - zanjo in proti njej. j VLASTA KUNEJ Opogumlja spoznanje, da denarna suša še ni poparila šolskih listov in da so tako mentorji kot učenci še polni svežih zamisli. To so spet dokazali na Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. Izdali so Pravopis (s srcem), tematsko številko Preprostih besed z izvirno Kosovo ilustracijo na naslovnici. Navadno se šolarjem, kadar je na vrsti kako pravopisno poglavje, podaljša obraz. Na omenjeni šoli pa se je novinarski krožek prijazno spopadel s pravopisnimi vsebinami. Nastalo je poučno šolsko glasilo, ki že od da-leč-opozarja, da je slovnična snov lahko tudi zanimiva. Tem dolenjskim šolarjem se ne zdi odveč. treti slovnične orehe in si z več strani ogledati jezikovni pro-blem(-ček). Najbrž ni kaj dosti šol čutilo potrebe, da ob izidu pravopisnih Pravil ukrene kaj več kot to, da učence s tem seznani. Mladi časnikarji, likovniki in drugi učenci iz Šentruperta - mentorske roke in spodbude ne smemo prezreti - so poskrbeli za svoje sošolce tako, da so jim predstavili dobršen izsek iz življenja jezika. Ne samo to. Posamezniki so (spet!) dokazali, da jim slovnična snov podžiga tudi ustvarjalnost. Sodeč po omenjenem glasilu, na tej šoli materinščina ni na repu priljubljenosti. Zapisi v njem zanikajo splošno mnenje tega ali onega slavista, češ da v srednji šoli novinci niso tako spretni ubesedovalci. Tudi Zvončki, šolski list učencev dopolnilnega pouka materinščine v Krefeldu, dokazujejo, da se celo šolarji v tujem jezikovnem okolju spoznajo tako na oblikovanje besedila kot na slovensko skladnjo. Na Osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki so kot poseben snopič Loške medle izdali pesniško zbirko Muca maca se peti uči. Neža Maurer ji je napisala spodbujajoče uvodne besede. Prebiranje pesmi nas hitro spomni na geslo iz Kurirčka: Umetnost pisanja se začenja z užitkom čečkanja. Čečkanje je tu že mimo, umetniške vrednosti pa v pesmih še ni na pretek. Šolarji so upesnili svet tako, kot so po najboljšem hotenju in čutenju mogli. Poezija jim je prirasla k srcu in gotovo jo bodo imeli zmeraj radi. Ta ali oni posameznik se bo nemara prebil med pesniška imena. Zmeraj je tako: na začetku sta potreba in volja, sledi pa, če tako hočejo muze, pesniška rast in razcvet. Razveseljuje pa ugotovitev, da je tudi najmlajši rod naklonjen upesnjevanju, tako da ostajamo kot narod ena sama velika pesniška duša. Na isti šoli izhaja tudi šolski list 4. b razreda, Mala loška medla. Njegove tematske številke (narodopisna, ekološko-na-ravoslovna...) obetajo, da bodo današnji mladi ustvarjalci in raziskovalci jutri pri svojem delu zanesljivi in uspešni. BERTA GOLOB Sel, 1970-81 »Šahovski misli« na pot Na Slovenskem je že pred leti izhajala strokovna šahovska revija, vendar je zamrla, zdaj pa je pred nami prva številka nove - Šahovska misel. Izhajanje tovrstne revije je nadvse spodbudno dejanje, saj oživlja šahovsko življenje in zagotavlja večstransko vsebino s tega področja. To pa bo koristilo šahi-stom različnih profilov, od začetnika do spretnega šahista in preskušanega mojstra. Za izhajanje Šahovske misli je poskrbela Šahovska zveza Slovenije, izdajateljem - dejavnim Vrhničanom pa je treba izreči priznanje, da so zasnovali in izdali privlačno revijo, ki bo prav gotovo pritegnila šahiste raznih ravni šahovskega znanja. Že prva številka revije kaže, da so uredniki (glavni urednik Angelo Arčon, odgovorni Leon Gostiša) nameniti veliko pozornost slovenskemu šahu in šahu na Slovenskem. V prihodnje lahko pričakujemo tudi malce več poročil o pomembnih dogodkih iz mednarodnih aren. pač tisto, kar spada v sodobno oznamovanje šahovskega dogajanja. Tako beremo prispevke o vtisih z državnega prvenstva, šahovskem turnirju v Postojni, šahovskem festivalu na Bledu 91, 1. mednarodnem ženskem šahovskem turnirju v Novi Gorici. Predstavitvi republiškega prvaka, osemnajstletnega Igorja Jelena je dodan njegov komentar Partije z Gostišo. Analize te partije so trajale 97 ur, to pa je že številka, primerna za Guinessovo knjigo rekordov. Bralec revije si nedvomno želi tako obširnih in izčrpnih komentarjev; če bo v vsaki številki Šahovske misli ena partija komentirana tako, bodo šahisti nadvse zadovoljni. Poleg rubrike Za mlade in zvedave najdemo v razdelku Šahovsko izpopolnjevanje avtorja Iztoka Jelena, ki je poskrbel za višjo šolo šaha, v Kotičku za pouk pa bodo našli šahisti raznih moči poučne zglede. Kar troje rubrik pomaga šahi-stom začetnikom različnih ravni: v njih so nazorni zgledi šahovskih partij in dogodkov, skratka obilo koristnega. Uredniki so to storili namenoma - za podmladek in da bi mladi šahisti sprejeli revijo Šahovska misel za svojo. Obeta se nam, da bomo od številke do številke sledili (domači) šahovski zgodovini (A. Prein-falk), v rubriki o Literaturi pa je tokrat beseda o šahovski enciklopediji. Prostor v reviji sta našla tudi dopisni in problemski šah. Ob 70-letnici velemojstra Stojana Puca so postregli s tremi značilnimi partijami. Šahovski utrip se navezuje na nekaj poglavitnih turnirjev po svetu. Na koncu najdemo tudi zabavni kotiček ter rubriko Računalnik in šah. Seveda je vmes še več novic o krajevnih dogodkih in izidih. Letos bo izšlo šest številk, naročnina pa znaša 150 dinarjev. To je nadvse spodbudno in primerno za vsak žep. Šahovski krožki po šolah bodo našli v Šahovski misli strokovno gradivo, ki je podano zanimivo in privlačno. L G. Antologija pesmi, ki so jih najmlajši sprejeli za svoje Saša Vegri, Kaj se zgodi, če kdo ne spi, Mladinska knjig3 Ljubljana 1991 skoraj petnajstletnega objavlj^. Čas zanesljivo opravi svoje; tudi ali še posebej, ko gre za vrednotenje nekega ustvarjalnega dela iz primerne razdalje. Tako lahko danes brez zadržkov zapišemo, da je Albina Vodopivec, veliko bolj znana po pesniškem imenu Saša Vegri, že lep čas uveljavljena ustvarjalka s trdnim položajem na slovenskem Parnasu, pa naj gre za tako imenovano otroško ali odraslo poezijo. In vendar, če se s te današnje perspektive ozremo dobrih trideset let nazaj, bi bila takrat takšna napoved dokaj tvegana. Ko je namreč Saša Vegri ob koncu petdesetih in v šestdesetih letih objavila tri knjige lirike, te spričo poudarjene avantgardnosti tedaj, predvsem pri'nekaterih starejših kolegih, niso bile kdove kako lepo sprejete. Zato pa je bil pesničin prestop v tabor ustvarjalcev za najmlajše, kamor se je obrnila po nekajletnem molku, nadvse uspešen in odmeven. Po šaljivi zgodbi v slikanici Jure kvak kvak je bila njena prva zbirka pesmi za otroke. Mama pravi, da v očkovi glavi (1977), gotovo eden najvidnejših prispevkov, ki so pospešili prehod slovenske poezije za najmlajše od konvencionalnih, tradicionalno-didaktičnih k bolj sproščenim pesniškim oblikam in postopkom. Za to zbirko je Vegrijeva prejela Levstikovo nagrado. To priznanje jo je bržkone spodbudilo, da je napisala še zbirko To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke (1983) ter ciklus Knjiga imen ali kaj je rekel praded, ki je v celoti prav tako vključen v pričujočo retrospektivno antologijo. Knjiga z za Vergijevo značilnim dolgim naslovom Kaj se zgodi, če kdo ne spi je potemtakem zaokrožen pregled njenega pesmi za otroke in, seveda, nj zanje, saj je marsikatera metal0' ali besedna igra bržkone lale ' f 1 zumljiva odraslim - kljub ^ da so večidel že oglušeli, oslef in sploh otopeli za prvinsko ško igrivost. Berta Golob v sklepni sPref,'t. besedi posebej opozarja na ač tere poglavitne zančilnosti te ^ mosvoje, razločno prepozna^ poezije. Medtem ko dajejo P, vima dvema zbirkama ton »vS° danja doživetja, izkustvo, dot01 šljija, radoživost, radovedna1’ igrivost, oblikovna izbrušen0*11 sodobna leksika, besedne ‘gre’ * upesnjevanje nepoetskih tem, °" 1 čutljivo odzivanje, povsak^ 1 njena pravljičnost in pravljic vsakdanjost, kobacanje iz otr° ■ štva v navidezno odraslost, P°‘ treba po varnosti, raziskoval"' i pogum, mulčevsko tveganje, ^jj pred dolgočasjem in odnos ^ ■ odraslih,« je v tretjem c0 v Knjigi imen, poudarek drug!‘ Dejanja junakov, dečkov inj1' ■ klic z imeni od Alojzije do Žf0 namreč na samosvoj način k°' mendra praded. S tem je avtork' »od vnukov do pradeda zgradb ■ most kar čez štiri človeške dove, pri čemer se izkaže, dajl otroci neusahljiv vir za moderno dr ih, « še ugotavlja Berta G0’ -lob. Pradedov pogled je priiel' obrnjen še vase, zato gleda "f »dogodke vnukov skozi dioptdf -svojih izkušenj. Vendar ne sata1, izkušenj, ampak tudi še zmeri iskrih želja...« Duhovite in vedre verze spret"' -Ijajo prav tako duhovite in ved" črno-bele ilustracije Marja"' Mančka, ki tukaj znova izpriddf -posluh za igrivo večplastnost b1' sednega sporočila. IZTOK ILICH Kako otrok dozoreva Dr. M. Scott: Ljubezen in duhovna rast. Nova psihologi)3 ljubezni, tradicionalnih vrednot in duhovne rasti. MK Ljubljana 1990 Delo je vredno predstavitve, ne le zaradi vsebin, ki jih obravnava, temveč tudi izredno privlačnega avtorjevega sloga. Zato ne preseneča, da je bila knjiga v ZDA uspešnica. Pomembno je, da jo poznajo tudi naši učitelji, kajti delo vsebuje veliko trajnih pedagoških resnic. Prav njihovo uresničevanje v pedagoškem procesu lahko zagotavlja učenčevo duhovno rast. Pot do teh resnic, pravi avtor, je dolgotrajna. In če avtorjevo misel še dopolnimo: dolgotrajna in zelo težavna, zlasti danes v naši družbi, ki se je znašla v novi življenjski stvarnosti, v političnem pluralizmu. Ta prinaša učitelju pri uresničevanju učenčeve duhovne rasti ne le več svobode, temveč tudi večjo odgovornost. Publikacija ima štiri dele z naslovi: Disciplina, Ljubezen, Osebnostna rast in vera in Milost. V prvem delu avtor izrazito poudarja probleme. Samo zaradi teh lahko učenec sploh duševno in duhovno zori, zato ga je treba navajati na nenehno spopadanje z njimi. Sploh je vzgoja, poudarja avtor, silno zapletena. Zato se starši težko odločajo. Avtor opozarja, daje nujno oblikovati učenčev jaz v pedgoškem procesu. Drugi del govori o razmišljanjih o ljubezni. Taje prevelika in pregloboka, da bi jo lahko resnično razumeli ali opisali z besedami. Edini resnični namen ljubezni je prav duhovna rast ali človekov razvoj. Avtorju je vredno prisluhniti tudi pri njegovem izrekanju o prihodu velike modrosti prav »iz otroških ust«. Čim več vedo starši o svojem otroku, tem več ga lahko (na)učijo. Zelo zanimiv j c opis pedagoškega odnosa, ki ga mora ustva- riti učitelj do učenca. Učitelj j{ dajalec, učenec prejemnik. Njun medsebojni odnos mod' biti ljubeč. Ljubezen je dv°' smerna cesta, vzajemno dogajf' nje, kjer prejemnik tudi daje ^ dajalec tudi sprejema. Ljubez^ učencu zagotavlja osebnostn0 rast. Učitelj naj v učencu razvija duhovno rast na najvišji ravfli Zavedati se mora, da učenec ne' nehno duhovno raste, zori. U#'! nec je bitje, ki se nenehno raZ vija. Avtorjevo opozorilo je n3' menjeno tudi staršem. Šele P1' temeljitem spoznanju svoji*: vrednot namreč lahko stat’1 vedo, kaj je dobro za njiho's otroke. Sele tako lahko prip0' morejo k razvoju osebnosti sv®', jih otrok. V tretjem delu najde brak1 avtorjevo misel, da se ljudje zel° različno sporazumevamo in & vimo. Življenje je trpljenje z vfj liko nasprotji. Pomemben pc' gled in temelj za življenje daj* otroku družina, v kateri si prida biva otrok najpomembnejši d£ svoje (splošne) kulture. Zato j1 , nepomembno, kakšno življenj* ustvarjajo starši v družini svoji111 otrokom s svojim vedenje11* (Tudi) družina mora pripomb k otrokovi osebnostni rasi* k otrokovemu razumevanju z3' pletenosti življenja. „ Četrti del govori o milosti Življenje v 20. stoletju je zapk teno. Ko je človek nadomest svoje človeške mite z znanstv* nimi informacijami, je začuti kako je nepomemben. Danes ž* vimo v obdobju znanosti, zato*1 moramo nenehno učiti, širi' svoje znanje, svoje vidno polja in to tako, da skrbno predelan11 in posrkamo vase nove inform" cije. Knjigo je vredno prebrati. ALOJZIJA ŽIDAN REDNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1991/92 ^HNIKa ^°LA ,VAN cankar VRHNIKA, LoSca 1,61360 id ' SVET ŠOLE .J a 2 P'5 u j e prosta dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pil m pomočnika ravnateua - organizacijsko-pe-“agoski vodja razrednega pouka ‘'OMOČNIKA RAVNATEUA - ORGANIZACIJSKO-PEDAGOŠKI VODJA PREDMETNEGA POUKA Pogoji: •'■andidata morata izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o za-yodih, Zakonom o osnovni šoli, imeti najmanj 5 let delovnih skušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu in opravljen strokovni lzpit. Imenovana bosta za 4 leta. Začetek dela 1. 9. 1991. ItH* 1 •v Si-V/l', i 0 OSh 0^ pj-j: ,ri: §0i d^e z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna nb' rs-,3 . Van Cankar Vrhnika, Lošca 1, 61360 Vrhnika, s pripisom »za čnt midati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. 'po'1 Komisija za delovna razmerja 0 ra7ri. . pip, P>suje prosta dela | " 2 CČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas, pl * Polnim delovnim časom fr ,9S°j: učitelj razrednega pouka, opravljen strokovni izpit (l, " dciteua SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, za kO' ^določen čas, s polnim delovnim časom •;cfl P°8oj: PRU, smer slovenski jezik-angleški jezik, opravljen stro- 0 ^ ,°yni 'zP't. f0’\ ^ITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZGODOVINE, za 5t ^določen čas, s polnim delovnim časom ojij . °goj: PRU, smer slovenski jezik-zgodovina, opravljen strokovni *2pit J IJČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s pol-,ii mm delovnim časom dk-P^oj: PRU, smer angleščina-nemščina, opravljen strokovni izpit Tit CCITeUA TEHNIČNE "VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim ris delovnim časom Pogoj: PRU, smer tehnična vzgoja-fizika ali tehnična vzgoja-0i- matematika ali tehnična vzgoja-biologija, opravljen strokovni izpit lrl " CCITEUA V ODDELKU S PRILAGOJENIM PROGRA-nf MOM, za določen čas (do 31. 8. 1992), s polnim delovnim časom. d Pogoj: učitelj za lažje duševno prizadete otroke J " ČČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, za določen čas (predvidoma do 31. 8. 1992 - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom Po^oj: PRU, smer slovenski jezik, lahko tudi absolvent UCITEUA MATEMATIKE, za določen čas (do 20. 2. 1992 - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom Pogoj: PRU, smer matematika-fizika, lahko tudi absolvent - štu-dent " VODJE ŠOLSKE PREHRANE, za določen čas (do 31. 3. 1992 1 ~ nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom Pogoj: PRU, smer gospodinjstvo-biologija, lahko tudi živilski ? tehnolog. j' p .?etek dela je za vsa razpisana dela 1. 9. 1991. /.1lave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna •3 , a Ivan Cankar Vrhnika, Lošca 1, 61360 Vrhnika. Kandidati bodo j. Veščeni o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. J STRUN? ZA USPOSABLJANJE ELVIRA VATOVEC k°misija za delovna razmerja >' .. ,. azPi suj e prosta dela in naloge: i- eČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas f " f SPECIALNIH PEDAGOGOV za delo v vzgoji, za nedoločen | Aas, VŠ izobrazba, smer DP j " 3 SPECIALNIH PEDAGOGOV , za delo v vzgoji, za določen čas, c VS izobrazba, smer DP y > y v Vse,m' kandidati bomo sklenili delovno razmerje s 1. 9. 1991. ^.fdidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po s lav> razpisa na naslov: Center za usposabljanje Elvire Vatovec ;i fNru?ian, Strunjan 140, 66320 Portorož, f lz'du razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. n ^l^T ^°LA FRANCA ROZMANA STANETA i ^ašnikova 85 1 razPisuje prosta dela in naloge I " ^ČITEUA GLASBENEGA POUKA, PRU ali P, za nedol Aen čas.s polovično delovno obveznostjo. Začetek dela 1. 9. T99 Poskusna doba je 3 mesece. ' " UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali P, za nedoločen č; s polovično delovno obveznostjo. Začetek dela 1. 9. 1991. p, |kusna doba je 3 mesece. " ŠPORTNEGA PEDAGOGA, PRU ali P, za delo v športne i oddelku. Posebni pogoji: ~ djplomant PTT ali ~ diplomant PA, smer razredni poukz dokazili o posebnih znanji (smučarski učitelj ali trener). ~ Kandidat mora imeti veselje za delo s športnimi oddelki r Izredni stopnji. Začetek dela 1. 9. 1991. Poskusna doba 3 mesece. ^andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pisn i - ,,.neh na Osnovno šolo Franc Rozman Stane. Prušnikova 8: Hubljana Šentvid. Komisija za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ razpisuje po 35. in 70. členu Zakona o zavodih (Ur. 1. RS, št. 12/91), 137. členu Zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 5/80, 29/86 in 31/86) in Zakonu o spremembah določb zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij (Ur. 1. RS, št. 8/90) prosto delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE HEROJA GRAJZARJA TRŽIČ Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki - izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena Zakona o osnovni šoli ali šolskega svetovalnega oziroma strokovnega delavca po določbi 98. člena cit. zakona - ima 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu ter - organizacijske in strokovne sposobnosti, in te dokazuje s svojim preteklim delom Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev Komisiji za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Tržič. Trg svobode 18, 64290 Tržič. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni 15 dni po odločitvi. OSNOVNA ŠOLA XI. SNOUB MILOŠA ZIDANŠKA ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1991. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo na osnovno šolo XL SNOUB Miloša Zidanška( Šmartno pri Slovenj Gradcu v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR razpisuje prosta dela in naloge V organizacijski enoti osnovne šole Franja Vrunča Slivnica - UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA^a nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: diploma višje ali visoke šole za nemški jezik. Začetek del: 1. 9. 1991. Na voljo je stanovanje. V organizacijski enoti glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur - UČITELJA KLAVIRJA - 2 UČITELJEV HARMONIKE - UČITELJA KITARE Vsi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. - UČITELJA KLARINETA - UČITELJA FLAVTE - UČITELJA TROBENTE Vsi za določen čas, z nepolnim delovnim časom. Začetek del 1. 9. 1991. Pogoji: v skladu z Zakonom o glasbenih šolah. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 10 dneh po objavi razpisa na naslove organizacijskih enot. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po roku za prijavo. Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE IL. BISTRICA, Jurčičeva 1 razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge — UČITELJA KLAVIRJA,s polnim delovnim časom — UČITEUA KLAVIRJA - NAUKA O GLASBI s polnim delovnim časom — UČITEUA TROBIL, s polovičnim delovnim časom — UČITELJA HARMONIKE, s polovičnim delovnim časom — UČITELJA KITARE, s polovičnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o glasbenih šolah. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratek življenjepis pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GLASBENA ŠOLA IL. BISTRICA, Jurčičeva 1. 66250 Ilirska Bistrica. O izidu razpisa vas bomo obvestili v 30 dneh po izbiri. OSNOVNA ŠOLA MILAN MAJCEN ŠENTJANŽ razpisuje prosta dela in naloge: - UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas. s polovično delovno obveznostjo. — UČITELJA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo na šolo v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po roku za prijavo. Začetek dela 1. 9. 1991. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD SLOVENSKE KONJICE razpisuje prosta dela in naloge: V OSNOVNI ŠOLI EDVARD KARDEU SLOVENSKE KONJICE: - UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE, P ali PRU, za nedolo- - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, P ali PRU, za nedoločen čas - KNJIŽNIČARJA, za nedoločen čas z deseturno tedensko učno obveznostjo - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, P ali PRU, za določen čas, od 1. 9. do 31. 12. 1991, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v Osnovni šoli Ljubo Šercer Loče. V OSNOVNI ŠOLI UUBO ŠERCER LOČE: - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, PRU, za določen čas za šol. leto 1991/92. V OSNOVNI ŠOLI VITANJE: - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, PRU, za nedoločen ČclS - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, P ali PRU, za nedoločen čas, z deseturno učno obveznostjo. V GLASBENI ŠOLI: - UČITEUA KLAVIRJA, P ali PRU, za nedoločen Čas - UČITEUA FLAVTE IN KLAVIRJA, P ali PRU za nedoločen čas - UČITEUA KLARINETA, P ali PRU, za nedoločen čas - UČITELJA TROBIL, P ali PRU, za nedoločen čas V OSNOVNI ŠOLI VITANJE: - RAVNATEUA OSNOVNE ŠOLE (reelekcija). Začetek dela 7. 7. 1991. Kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Mandat traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili z izpolnjevanju pogojev v desetih dneh po objavi razpisa v posamezne osnovne šole. O izbiri bodo obveščeni v tridesetih dneh po roku za prijavo. SREDNJA GRADBENA ŠOLA IVANA KAVČIČA V LJUBLJANI, Kardeljeva ploščad 2 razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 2. UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 3. UČITELJA MATEMATIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 4. DVEH UČITEUEV EKONOMSKIH PREDMETOV, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 5. UČITEUA EKONOMSKIH PREDMETOV, za določen čas s polnim delovnim časom 6. UČITEUA STROJEPISJA, za določen čas, s polovičnim delovnim časom; pogoj: VI. stopnja izobrazbe upravne-smeri 7. DVEH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; pogoj: V. ali VI. stopnja izobrazbe gradbene smeri 8. VZDRŽEVALCA; pogoj: IV. stopnja izobrazbe - monter vodovodnih naprav Za razpisana delovna mesta pod št. 1, 2, 3, 4 in 5 se zahteva visoka izobrazba ustrezne smeri. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek delaje 1. 9. 1991. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po roku za prijavo. OSNOVNA ŠOLA LJUBO ŠERCER, IG PRI UUBLJANI razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE, za določen čas, s polnim delovnim časom - UCITEUA SLOVENSKEGA in SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA MATEMATIKE in FIZIKE, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za določen čas, s polovično delovno obveznostjo (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - UČITELJA GLASBE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE ali TEHNIČNE VZGOJE in FIZIKE ali TEHNIČNE in LIKOVNE VZGOJE, za nedoločen čas Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite komisiji za medsebojna delovna razmerja v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela je 1. 9. 1991. Nadaljevanje na 12. str. Glasbeni atelje Tartini Kakovostna glasbena vzgoja najmlajših violinistov v Ljubljani Biti pedagog pomeni voditi otroka skozi svet učenosti, skozi svet odkrivanja novih spoznanj, mu nevsiljivo, Z igro vcepljati delovne navade, ga pohvaliti, grajati - skratka, doseči Heleni cilj po čim laiji, otroku dojemljivi poti. Biti glasbeni pedagog pomeni vpeljevati otroka v čudoviti svet glasbe, v umemost, brez katere ni kulture. Biti violinski pedagog pomeni vzgajati otroka v svetu strun, kjer ni tipk, ni poklopcev, ki bi vnaprej določali ton. Pri godalih išče ton otrok sam; ustvari ga s pomočjo loka in prstov ali samih prstov otrok sam. Delo z malimi otroki, tega sta se v svoji šoli pod imenom Glasbeni atelje Tartini lotila zakonca Repše iz Ljubljane, je delo navdušencev, ki jima ie leta ni tal časa in truda za odkrivanje mladih talentov, za pisanje prošenj in vlog, za dokazovanje, da so posebne violinske šole za najmlajše potrebne, da pa organizacijska oblika šole ni najpomembnejša. Pomembno je, da se otroci dobro počutijo, da se sproščeno, s pomočjo razumevajočih učiteljev, ki se znajo vii-veti tudi v duševnost štiri - ali petletnega otroka, igrajo z violino, s klavirjem, z lutkami, da skupaj prepevajo, skratka, da se počutijo čim bolj domače. Kako uspešna sta pri tem Repše-tova, so pokazali številni uspehi na meddeielnih tekmovanjih v Gradišču ob Soči, na Češkem, na republiških tekmovanjih in še kje. Predvsem sama odločata o vpisu novih učencev v svojo šolo, to pa učitelji v glasbeni šoli večinoma ne morejo, ker jim uprava šole učence ponavadi dodeli. Le na srednji in visoki stopnji učitelj lahko vpliva na to, katerega učenca bo vzel. Skozi pripravnico - pevsko šolo bosta Repšetova opravila odbiro za kasnejši pouk instrumenta. V njuni šoli imajo starši pomembno besedo, nenehno sodelujejo pri pouku in domačih vajah ter spremljajo otroke na številnih nastopih. Otrok se tako te zgodaj znebi strahu pred nastopanjem. Njun koncert, ki je bil pred nedavnim v Narodni galeriji v Ljubljani, ponovili pa so ga še v Rogaški Slatini, Mariboru in Kopru - tam so ob spremljavi komornega godalnega orkestra pod vodstvom Trtačana Stojana Kureta nastopili štirje mladi violinisti od sedem do dvanajst let - te pomeni eno takšnih stopničk na poti otrokovega glasbenega razvoja. Repšetova sta, zelo pametno, vzgojo svojih otrok zaupala kolegu, ruskemu violinistu Vasiliju Meljnikovu. Vsi štirje solisti so v čudovitem okolju velike dvorane Narodne galerije starosti primerno odigrali svoje skladbe (od Bacha, prek Vivaldija, Tartinija do Albinonija), orkester, sestavljen iz poklicnih glasbenikov pa jim je bil trdna opora. Naslednja stopnička v njihovem glasbenem razvoju je tudi glasbeno-lutkovna pravljica Nekaj, česar še ni bilo, ki so jo pred nedavnim uprizorili v Mestnem gledališču. Ob pravljici Ludviga Aškenazija o ciganski materi Sori, ki si je srčno ielela dečka Tiborja z zlatimi, ne pa 5 črnimi, ciganskimi lasmi, nas Repšetova mimogrede seznanita z glasbenimi do-setki učencev svoje šole, slišimo tudi malega pianista in čelista. Sodelujejo vsi učenci šole, najprej skupaj zapojejo, nato igrajo vsak na svoj instrument, potem otivljajo svoje junake z lutkami - te je izdelal akademski kipar Viktor Plestenjak - glas pa so jim posodili Dare Valič, Jerca Mrzel, Jote Humer ter Maja in Roman Končar. Otroci so peli, igrali in animirali lutke zase, za svojo pravljico, za svoje otroštvo, ki jim je zaradi glasbe lepše - ta bo, vsaj nekatere, pripeljala v poklicno tivljenje - pa tudi za svoje starše, ki skupaj z učitelji dodajajo pomemben del v mozaik slovenske vzgoje in kulture. LOVRO SODJA Popravek V prejšnji številki Prosvetnega delavca je bilo v razpisu Srednje šole za farmacijo in zdravstvo v Ljubljani, Šaranovičeva 5, po- motoma izpuščeno tole besedilo: Kandidati naj se prijavijo v 8 dneh po objavi razpisa, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po roku za prijavo. Šolska spričevala V Slovenskem šolskem muzeju bodo 22. maja letos ob 10. uri odprli razstavo šolskih spričeval Zgodovina šole je tudi zgodovina graje in pohvale, ocen in spričeval. Vse od mezopotam-sko-egiptovskih začetkov šole pred 5000 leti sta pohvala in graja spremljali vsak novi rod šolarjev. Prvič so se po današnjem zgodovinskem včdenju pojavile šolske ocene v protestantskih in jezuitskih šolah druge polovice 16. stoletja, šolska spričevala pa kot šolska odpustna spričevala (zaključna spričevala) v pruski šoli 18. stoletja. Ocene in spričevala spadajo k pedagoškim in šolskoorganiza-cijskim ukrepom, ki so bili vpeljani z dobrimi nameni, nenamerno pa se jim je sčasoma pridružilo več postranskih, negativnih dejavnikov. Bilo je precej pozitivnih pedagoških vzgojno-političnih in družbeno-političnih motivov, ki so spodbudili vpeljavo šolskih ocen in šolskih spričeval: - Jezuiti so v 16. in 17. stoletju z ocenjevanjem prav gotovo hoteli pomagati, da bi bila učna prizadevanja učencev sploh opažena. Ocene naj bi spodbudile njihovo učno storilnost in s tem zbujale veselje do učenja. - Vpeljava zaključnih (odpustnih) spričeval za ljudske šole ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja naj bi pomagala pri praktičnem uresničevanju splošne šolske obveznosti in odpravila izkoriščanje otrok za fizično delovno silo. - Šolski ocenjevalni sistem 18. in 19. stoletja pomeni podlago za odpravo stanovske, po prirojenih privilegijih urejene družbe, v korist nove družbe, v kateri se člani razvrščajo po učni (delovni) storilnosti. Ni povodov, da bi danes te cilje zavrgli. Toda kako so mogla spričevala in ocene postati vzrok toliko grenkih tožb? In kako naj bi šola odpravila ali vsaj zmanjšala postranske, negativne učinke ocenjevanja in spričeval? Razstava in katalog bosta skušala pregledno prikazati zgodovino šolskih spričeval, opozorila na dobre in slabe strani ocenjevanja, na problematiko spričeval in njihove različne možnosti. J. CIPERLE Naknadne razpise prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev in sodelavcev v vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizacijah bomo objavili 27. maja in 24. junija. Vse druge razpise bomo objavljali še naprej sproti, kot nam jih boste poslali ali pa sporočili po telefonu na št. (061) 315-585. Ste že naročeni na Prosvetnega delavca? Nadaljevanje z 11. str. OSNOVNA ŠOLA DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA, Paplerjeva 15, 61353 Borovnica razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1991 — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1991 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po prijavnem roku. Komisija za delovna razmerja ZAVODA ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE KAMNIK, Novi trg 43 a razpisuje na srednji šoli prosta dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA ZGODOVINE IN ZEMUEPISA, P, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom Učitelji si morajo pridobiti specialno pedagoško izobrazbo za delo s telesno prizadeto mladino - SIBM. Poskusno delo je 5 mesecev. Začetek dela je 1. 9. 1991 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po razpisnem roku. GLASBENA ŠOLA ORMOŽ, Kolodvorska 9, 62270 Ormož razpisuje dela in naloge — UČITEUA KITARE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — UČITEUA KLAVIRJA na oddelku Središče ob Dravi, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Začetek dela 1. 9. 1991. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o glasbenih šolah. Prijave sprejemajo 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku. SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO IN ZDRAVSTVO Ljubljana, Šaranovičeva 5 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITEUA UMETNOSTNE VZGOJE za poučevanje likovne in glasbene vzgoje, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas Pogoj: diploma ustrezne akademije Poseben pogoj: poskusno delo 6 mesecev. — UČITEUA ZDRAVSTVENE NEGE IN PRVE POMOČI, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas Pogoj: diploma višje šole za zdravstvene delavce, program zdravstvena nega, s pridobljeno visoko izobrazbo pedagoške, organizacijske ali sociološke smeri, opravljen strokovni izpit in pridobljena pedagoško-andragoška izobrazba Poseben pogoj: poskusno delo 6 mesecev. — UČITELJA PSIHOLOGIJE, z nepolnim delovnim časom, za nedoločen čas Pogoj: diploma filozofske fakultete ustrezne smeri, opravljen strokovni izpita Poseben pogoj: poskusno delo 6 mesecev Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o ustrezni izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po roku za prijavo. Začetek dela: 1. 9. 1991. Komisija za delovna razmerja . OSNOVNE ŠOLE LEDINA, UUBLJANA, Komenskega 19 razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA ALI PROFESORJA GLASBENE VZGOJE, za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 - 1 delovno mesto POGOJI: Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. ZA ŠOLSKE ODDELKE UKC: - UČITEUA ALI PROFESORJA BIOLOGIJE in KEMIJE, za nedoločen čas, s polovičnim časom od 1. 9. 1991 POGOJI: - izobrazba v skladu z ZOŠ - najmanj 2 leti delovnih izkušenj in strokovni izpit - veselje in smisel za delo z bolnimi otroki. Pisne vloge sprejema komisija za delovna razmerja osnovne šole Ledina 8 dni po objavi razpisa. Uspeh mladih glasbenikov v Hercegnovem Na letošnjem, 20. zveznem tekmovanju učencev in štude®’! 1 glasbe iz vse Jugoslavije so tekmovalci iz Slovenije dosegli ^ < uspeh. Od 65 učencev, dijakov in študentov, ki so kot prvonagrajf, < z republiškega tekmovanja odšli na pot, jih je v tekmovalnih discif’ , nah za solopetja, pihal in harmonike v svojih starostnih kategorij i osvojilo prvo nagrado 44, drugo nagrado 19 in tretjo nagrado 2 ^ j movalca. Skratka: vsi so se vrnili z nagradami. Prve nagrade (nad 90 točk) so osvojili: Blok flavta: 1. starostna kategorija - Katarina Nemec (GŠ Moste Polje, 96,8 točke, prof. Suzana Furlan-Mi-tev), Štefan Hladnik (SGBŠ Ljubljana, 95,5, Tomaž Buh), Gregor Golob (SGBŠ Lj., 94,5, T. Buh). Vladka Kržič (SGBŠ Lj., 93.4, Ja-senka Jelačič); 2. kat. - Simona Tr-ček (SGBŠ Lj., 95,4, J. Jelačič). Fagot: 4. kat. - Jure Mesec (SGBŠ Lj., 92, Milan Švagan); 5. kat. - Tomislav Franič (Akademija za glasbo Ljubljana, 96,1, Božidar Tumpej). Flavta: 1. kat. - Petra Jovanovič (GŠ Šk. Loka, 97,2, Draga Ažman), Metka Marolt (GŠ Celje, 95, Mojca Zakošek), Anja Ivanušič (GŠ Šk. Loka. 94,8, D. Ažman), Maja Kranjc (GŠ Moste polje, 94,6, J. Jelačič), 2. kat - Ana Kavčič (GŠ Šk. Loka, 97,6, D. Ažman), Tina Bla-zinšek (GŠ Celje, 92,2, Frančiška Vošnjak); 3. kat. - Liza Hatvlina (SGBŠ Lj., 94 2, D. Ažman), Matej Grahek (SGBŠ Lj., 91,6, Jože Pogačnik), Anamarija Tomac (SGBŠ Lj., 91,4, J. Pogačnik); 4. kat. - An- Mlakar (GŠ Domžale, 84,6. Grasselli), Rebeka Hren (GŠ tec, 82,8, Matjaž Albreht); 2. - Elena Hribernik (GŠ Kranj, ^ , M. Grasselli), Maja Tina Di1®1 (GŠ Moste Polje, 85,8, S. F.-M'1!!, Alenka Zapušek (GŠ Celje, 85.2- ' Zakošek), Tina Pangršič (GŠ Mc: Polje, 84, S. F.-Mitev), Jana Ca ■ (GŠ Šk. Loka, 83,8, D. Ažmani: kat. - Nevenka Tršan (SGBŠ W 86,6, J. Pogačnik), Mateja Kren>| (SGBŠ Mrb., 85.4, Marjeta bane), Milena Perič (SGBŠ Lj., ^ Aleš Kacjan). Klarinet: 1. kat. - Igor Hrašo" (GŠ Slovenj Gradec, 89,8, J11!1' Burdzi), Tomaž Kolar (GŠ Sl. & dec 88,2, J. Burdzi), Niko MiK (GŠ Koper, 85,6, Karl Glavina):; kat. - Miha Plevnik (GŠ Črno®«! 87, Anton Kralj); 4. kat. - Al01 Kovačič (SGBŠ Mrb., 88, Valterji trič), Tomislav Vočanec (S6* Mrb., 85,8, V. Petrič). Harmonika: 3. kat. - Danijel C (SGBŠ Mrb., 85,8, S. Magd®1. Zmago Štih (SGBŠ Lj., 84,8, ^ Sebastjan). -J ? ■ 7 *» • * -r. rvui. — / XII dreja Praprotnik (SGBŠ Lj., 97,3, T. " ....................."BS Lj., r' " Buh), Ada Holcar (SGBS Lj., 91,7, Helena Poles); 5. kat. - Renata Pe-nezič (AG Lj., 95,1, Fedja Rupel), Matej Zupan (AG Lj., 94,9, F. Rupel), Snežana Draganič (AG Lj., 92,6, F. Rupel), Patricija Mihelač (AG Lj., 92,1, Boris Čampa), Larisa Zurunič (AG Lj., 90,1, B. Čampa); 6. kat. - Ana Pezdirec (AG Lj., 93, F. Rupel). Klarinet: 1. kat. - Tadej Kenig (GŠ Vrhnika, 97,2, Slavko Goričar), Blaž Knez (GŠ Domžale, 91,8, Karel Leskovec); 2. kat. - Mate Bekavac (GŠ Moste Polje, 100, Darko Brlek), Gašper Troha (GŠ Šiška-Bežigrad, 95.3, S. Goričar), Gregor Kovačič (SGBŠ Maribor, 92, Alojz Zupan); 3. kat. - Jurij Hladnik (SGBŠ Mrb., 92.4, Janez Zavec), Borut Vatovec (GŠ Koper, 90,2, Marijan Kocjančič), 4. Kat. - Dušan Sodja (SGBŠ Lj., 99, Alojz Zupan), Andrej Zupan (SGBŠ Lj., 95,5, A. Zupan), Lenart Škof (SGBŠ Lj., 91, Jurij Janko); 5. kat. - Jože Kregar (SGBŠ Lj., 94, Marko Lednik), Franc Maček (AG Lj., 92,1, A. Zupan). Saksofon: 1. kat. - Andrej Rakuša (GŠ Ormož, 91,4, Rado Munda); 2. kat. - Betka Kotnik (GŠ Ravne na Kor., 99, Avgust Pogorevčnik), Vaško Atanasovski (SGBŠ Mrb., 94,6, J. Zavec). Solopetje: 1. kat. - Matjaž Robavs (SGBŠ Lj., 93,8, Marcos Bajuk), 4. kat. - Aleksandra Milosavljevič (AG, Lj., 91, Eva Novšak-Houška), 5. kat. - Mojca Vedemjak (AG Lj., 93,8, E. N.-Houška). Harmonika: 1. kat. - Uroš Jercog (Glasbena Matica Trst, 94,6, Cla-udio Furlan), 4. kat. - Saša Davido- vič (SGBŠ Mrb., 92,2, Slavko Magdič). Tretja nagrada (nad 70 točk): Flavta: L kat. - Ana Marink®1 (GŠ Sežana. 73,4, Svetlana M®11 kovič). j Harmonika: 3. kat. - Primož lavašič (SGBŠ Lj., 73,8, E. Set” stian). Drugo nagrado (nad 80 točk) so prejeli: Flavta: 1. kat. - Irena Sonc (GŠ Kranj, 87, Marija Grasselli), Kristina Jubilejno srečanje v Hercef novem je pripravila tamkajSf glasbena šola ob sodeloval')1 z jugoslovansko Zvezo društ) glasbenih pedagogov. Konč®1; podatkov o številu nastopajo^' in izidih še niso poslali, prijavil nih pa je bilo 313, od teh l! solopetje 47, za harmoniko ^ izmed pihal pa največ za fla* * * * v5 (98), klarinet (74) in oboo (2l) Med udeleženci iz Slovenije f bilo prijavljenih 75, udeleže®” pa 65. Prvih nagrad je bilo v c‘ loti podeljenih 133 in v Sloveni)1 jih je odšla tretjina. Poznaval® pravijo, da so pihala sloveni paradni instrumenti na teh tel movanjih že nekaj let. Zelo s‘ tudi veselijo prvih nagrad inf-pevci, enako med harmonikatjj Pripominjajo pa, da fakšflij uspehov ni bilo v letih, ko so h” na vrsti drugi inštrumenti. Pn! nanje zaslužijo uspešni tekni'1 valci, ravno tako pa njihovi u®1 telji (nekateri so popeljali ®! tekmovanje kar po nekaj tekrn® valcev) in financerji potovanj* ter drugi, ki spodbujajo pri^ devno delo glasbenega šolstvi med drugim slovenska zvezdništev glasbenih pedagogov j1 skupnost glasbenih šol Sloveni)1 predsednikom Francij®11 Okornom. Brez temeljnega znanja Po novem predmetniku za srednje strokovne šole spada predmet družbena ureditev med izbirne predmete v srednji šoli in ne več med redne. Ker je izbirnih predmetov veliko, je malo možnosti, da bi bil ta predmet uvrščen v redni program izobraževanja (prednost bodo imeli naravoslovni predmeti, ki se povezujejo s stroko). Zato bodo celi rodovi srednješolcev in s tem državljanov Slovenije brez temeljnega znanja o svoji državi, ker pa živimo v Evropi in se ji želimo pridružiti, moramo tudi upoštevati, da brez poznavanja delovanja parlamentarnega sistema Evrope ni razvitega sveta. To je nedopustno in še bolj nerazumljivo. Nerazumljivo je. kako je mogoče izpustiti celo predmetno področje, ki je nujno, posebno za oblikovanje človekove osebnosti. In to prav v času. ko to znanje potrebujemo bolj. kot v 45 letih, saj v državi več odločamo in smo veliko bolj o njej obveščeni pa tudi po novi ustavi bomo vse več odločali neposredno. Državljani ne morejo odločati o stvareh. ki jih ne poznajo. Mar potrebuje država neuke državljane. ki se ne bodo znali odločati po znanju in pameti? Bomo znova potrebovali Krambergerje, saj bo politično neuko ljudstvo razu®6'1 edinole njegov predvolilni prog®!” Videti je, da Krambergerjeva so® ološka analiza, da 20 odstotkov Sl® vencev ne pozna osnovnega delov* nja in zgradbe naše države, n strokovnjakov, ki odločajo o šolsb'111 ni ničesar naučilo, Državljani Slovt nije bodo samo davkoplačevalci 11 nas bo država lahko izkoriščala, ne bodo zaznali svojih pravic, ker” niso z njimi nikoli seznanili. Časopisov jim ne bo treba kup6 vati. ne samo zaradi revščine, teijj več tudi zaradi neznanja.'Naši p®1 tiki bodo po televiziji govorili redlčf izobražencem, saj niti tisti s sred® izobrazbo ne bodo imeli pojma o lovanju svoje države. Politiki ” bodo posebej sklicevali na poj®( demokracija, pravica, civilna drža'” ustava, zakoni. Ljudje pa jih ne bof razumeli, nastala bo enaka od®)1 nost med »navadnimi« ljudmi in p®1 tiki. kakršni smo bili priče v p®*1 klosti. Ne vem. zakaj ima zgodo'''1'1 4 ure. saj imajo v srednji stroko'11 šoli le dve uri zgodovine. 2 uri P' družbene ureditve kot v času pold|C nih šol pred usmerjenim izobraž®'9 njem. KATARINA ARH Z akcijskim raziskovanjem do ekološke vzgoje "i v haloška vzgoja v osnovno šolo - da ali ne, ali jo uvrstiti it' hj.^ik kot samostojen predmet ali pa včleniti ekološke vse-| e in cilje v druge predmete, kako in koliko - to so vprašanja, !l' ^ aterih se zdaj veliko razpravlja. V kakršni koli obliki že bomo ipl šfr °8*jo uvrstili v osnovnošolsko izobraževanje, res je, da je ekolo-ij» ® VzSoja potrebna, in to učitelji dobro vemo. Res je tudi, da jo na n^P^1 osnovnih šolah že izvajamo, doslej največ pri naravoslovnih n eunetih in naravoslovnih dejavnostih, načrtneje pa smo učitelji s c. .aterih šol začeli sodelovati pri ekološkem izobraževanju in ak-y Jsl<,h raziskavah v skupini dr. Bariče Marentič-Požamik, ob med-of ar°dnem projektu Okolje in šolske pobude. # ^ sklopu tega projekta je pod ,, ulovom Z akcijskim raziskova-•' Jetn do ekološke vzgoje od 4. do f a aPr^a potekala na Bledu peda-■ °0ska delavnica, udeležili pa smo jj S-e ie učitelji s šestih ljubljanskih 4 !! yeh primestnih osnovnih šol. |ii kovnico je ob sodelovanju 3,: Ta8- Majde Skerbinek in prof. tene Perenič vodila dr. Požarni-f ,0v°- V treh dneh intenzivnega f smo udeleženci delavnice ',f' i favnavali tele teme: Cilji eko-E- °*e vzgoje in poti do njih, Na-'j Juvanje in spremljanje akcij-|0jj projekta, Ovire v ekolo- m ozaveščanju in kako jih itj PrefUagati, Medpredmetno sode-vvanje, Projekti in dejavnosti na '■ ern področju drugje po svetu. f Ko smo udeleženci seminarja ra?niišljali, katere cilje je nujno Uresničiti, da bi privzgojili učen-fn odgovoren, hkrati pa tudi custveno zavzet odnos do poja-v°v v okolju, smo se kot za enega J °d bistvenih ciljev odločili za to, (ir nai bi učenci razumeli součinko-v,an/e pojavov v okolju ter obvla-zfb metodo opazovanja le-teh. bi j orej je vendarle vedenje o oko-lu tisti bistveni pogoj, ki ga mo-rlfno izpolniti, če želimo, da bo j u*enec ob koncu oblikoval sistem I, ,etneljnih ekoloških vrednot in I ravnal v skladu z njimi. j Kelo zanimiv in poučen je bil J ,udi tisti del našega srečanja, ko e S^° Stelji predstavljali ekolo-L {ke Projekte, ki že potekajo na šolah. In če se akcijsko raziskali V,anie Porodi predvsem iz ob-ji' rutka nezadovoljstva z zdajšnjimi II razmerami, potem nastajajoči l ekološki projekti potrjujejo, da je to nezadovoljstvo resnično. Največ projektov je namreč zasnovalo svojo dejavnost predvsem na spreminjanju podobe in razmer v sami šoli: Osnovna šola Edvarda Kardelja Polje: Estetski videz šolske okolice; Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Ljubljana: Kakšno šolo si želimo. Nekatere šole (Osnovna šola Majde Vrhovnik in Osnovna šola Trnovo) pa so uvrstile v projekt tudi Želene spremembe v ožjem življenjskem okolju. Drugi raziskujejo in ugotavljajo, da sodobna prometna povezava z avtocestami res naredi človeka hitrejšega in učinkovitejšega, zareže pa tudi hude rane v naravno okolje, škoduje divjadi, povzroča še hujše onesnaževanje, prizadene pa tudi mnoge ljudi (Osnovna šola Milana Mravljeta Dravlje: Primerjava stare ceste in nove avtoceste v letih 1990-1991, Osnovna šola Šmarje-Sap: Vpliv urbanističnih posegov na okolje v naši krajevni skupnosti). Kam s smetmi in kako se spopasti z drugimi ekološkimi nadlogami v kraju - je problem, ki ga bodo v svojem projektu obdelali učenci Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje pod naslovom Izboljšanje, polepšanje in ureditev okolice šole ter analiza večjih problemov v kraju. Učitelji in učenci pa tudi niso zadovoljni z odnosom širše javnosti do negativnih pojavov v okolju, pa tudi naš odnos najbrž ni zmeraj najbolj pravilen, saj nam močno primanjkuje tovrstnega strokovnega znanja. Zato Poklicani k skupnemu tradu alt1 islf eSi „ v soboto, 20. aprila 1991, je )£; pkcija pedagogov pri medško-jij ‘'Jskem odboru za izobražence a Poredila v Dravljah molitveno bi ^ rii n« fli 10 nji H Ječanje za boljšo šolo na Slo-''enskem. Mašo je vodil nadškof dr- Alojzij Šuštar. V svoji pridigi le Poudaril, da smo v času, ko se stvari sicer spreminjajo, vendar rr>nogo počasneje, kot je mar-s>kdo pričakoval. Da bodo te sPremembe rodile sad, moramo j^esti v šolsko delo več duha. :)uh naj preveva vse, ki vodijo it S° . v Soh učijo in vzgajajo pa ., ^di učbenike. Po maši je sledil pogovor z na-Movom Sodelovanje katehetov ln učiteljev. V njem sta sodelo-Va'a dr. Alojzij Slavko Snoj, Predsednik nadškofijskega katehetskega sveta, in dr. Drago Če-Par. član Strokovnega sveta za ^ ur®0!0 'n izobraževanje Repu-bl>ke Slovenije. Dr. Alojzij Slavko Snoj je po-udaril, da je naša skupna poklicanost služiti drugemu, ki pričakuje, da bo sprejet, ljubljen in v( ^.'jubezni povezan z drugimi, v« Nihče namreč ni postal zrela, od-i: 8°vorna oseba, ne da bi ga starši sPrejeli. ga vzgajali, mu dali m°žnosti za izobrazbo. Pri tem s° odkrivali otrokovo poklica-n°st in otroka v njej podpirali ter spremljali v njegovi rasti, tako Se je prebudil v svoji člove-kosti, se je zavedal in postal oveški do drugih. Kateri koli poklic, še posebno Učiteljski, vzgojiteljski ali katehetski, kliče vsakega, da služi rugemu. Tako postanemo odgovorni. da drugega sprejmemo 'n ga upoštevamo, ne glede na Zunanje okoliščine. Mnogi sicer menijo, da se člo-''ok spremeni le v spremenjenih uružbenih okoljih. Ne zavedajo Pa se, da to družbeno okolje spremenijo'le ljudje sami. ki so Poklicani in odgovorni, da prisluhnejo sočloveku. Tega1 okolja ne bodo spremenili vodje in politiki. ki jim je le do lastne kariere, ampak ljudje, ki se bodo žrtvovali za druge, sprejeli njihovo in svojo bolečino nase. Dr. Drago Čepar je na kratko opozoril na obvezne izbirne vsebine v gimnazijskih programih in programih drugih srednjih - strokovnih in poklicnih šol. V prihodnjih desetletjih se bo v Sloveniji in deželah bližnje in daljne soseščine dotok mladih ljudi, ki bodo sposobni in voljni delati, močno zmanjšal. Zato bo boj za vsakega mladega človeka trd. Na ta boj se razvite države že pripravljajo in na najrazličnejše načine vabijo mlade iz drugih dežel že v srednji šoli. Da bomo odliv mladih ljudi iz Slovenije zmanjšali, moramo mlade že v srednji šoli povezovati s podjetji, katerih dejavnosti jih zanimajo, jih seznaniti s študijem na različnih fakultetah, jim dati možnost, da se preskusijo v različnih dejavnostih, športnih, obrteh, znanju, za katera imajo nagnjenje in ki jim bodo morda po končani šoli pomagala najti zaposlitev ali ustvariti lastno podjetje. Le tako bomo povečali možnost. da bodo po šoli ostali doma in začutili, da se znanje, potrebno za opravljanje posameznih poklicev, zaradi vedno hitrejšega tehničnega napredka zelo hitro spreminja, in tudi možnosti zaposlitve v posameznih poklicih. Začutili bodo. da ni dovolj, da mu bo po 12 ali 16 letih šolanja že zagotovljena zaposlitev do upokojitve, temveč se bo moral seznanjati z aktualnimi vsebinami ves čas zaposlitve in vsaj 5 do 10 odstotkov svojega prostega časa vložiti • v izobraževanje. Zavod R Slovenije za šolstvo je prav zato uvrstil v gimnazijski program obvezne izbirne vsebine. Izdal je Katalog izbirnih pritegnemo k našim projektom tudi strokovnjake, da nam pomagajo, svojo dejavnost pa usmerjamo k staršem in drugim sokra-janom in skušamo v njih zbuditi Željo in potrebo po spremembah, ki bodo pomagale pri sanaciji okolja ter omogočile nam in naslednjim rodovom bolj kakovostno življenje. Tako smo na Osnovni šoli Jožeta Moškriča zasnovali projekt Ekološko oza-veščanje, katerega končni cilj je narediti šolo prijaznejšo, življenjske razmere v blokovskem naselju znosnejše, predvsem pa v učencih in krajanih oblikovati odgovornejši odnos in več razu-mevanja za ohranitev zelenih nasadov, za čistočo kraja, želimo pa si tudi več cvetja, ki bo vdihnilo življenje sivim betonskim zidovom. Ozaveščanje s plakati, pogovori, okroglimi mizami, skupnimi delovnimi akcijami je pomembna sestavina naših prizadevanj. In s katerimi težavami se mentorji projektov najpogosteje ubadamo? Čas in pomanjkanje strokovnega znanja sta pogosto huda ovira, kajti če po stroki nisi ravno naravoslovec, je treba preštudirati precej strokovnega slovstva, dobro moraš poznati učne načrte Z vseh predmetnih področij, poiskati precej poljudno in privlačno napisanih knjig in, brez tega nikakor ne gre, pri tem je nujno medpredmetno sodelovanje. Na naši šoli na primer učenci že nekaj let prebirajo za bralno značko knjigi Mateja Dolenca Velika ptičja zadeva in Strupena Brigita, Bistrico Kalščico Silvestre Rogelj, učenci višjih razredov pa raje posegajo po knjigah, kot sta Sodni dan in Nema pomlad. Dobro sodelovanje med učitelji različnih strok odpravi marsikatero oviro, omogoči da bolje spoznajo delo drugega in ga tudi bolj spoštujejo; to pa je podlaga za prijetno in ustvarjalno ozračje v kolektivu ter hkrati pogoj za šolo, v kateri se učenci dobro počutijo in so s svojim delom bolj usmerjeni k tistemu, kar je dobro, lepo in zdravo. Velike težave povzročata mnogim učiteljem načrtovanje in organiziranje projekta. Zato smo v naši delavnici načrtovanju projekta namenili kar precej časa. S pomočjo usmeritev dr. Požar-nikove in priročnika Kako se lotimo akcijskega raziskovanja . v šoli smo v skupinah načrtovali posamezne faze našega projekta, ob tem pa intenzivno izmenjavali mnenja in se učili drug od drugega. Izid: naučili smo se načrtovanja, opravili precej dela, ki bi ga sicer morali v šoli, hkrati pa smo se ob tem imenitno zabavali. In ravno to je tisto, kar bi rada povedala o naši delavnici. Še nikoli nisem bila na seminarju, kjer bi se tako malo predavalo, pa toliko delalo, naučilo in naredilo. Odmori so bili ali pa tudi ne, po potrebi in kolikor je dopuščal čas, so pa bile vmes minute za zdravje in precej smeha, zmeraj se je nekaj dogajalo in vsakdo je bil zaposlen in potreben. Motivacija? Občutek koristnosti pa oblike in metoda dela, kot so igra vlog, metoda diskusije, krajša strokovna predavanja, ki smo jih pripravili sami - vse to je bila najboljša motivacija. Ob koncu seminarja smo se mnogi strinjali, da smo v delavnici pridobili največ ravno kot pedagogi. Prav gotovo bomo nove oblike in metode dela, ki smo jih spoznali na Bledu, vpeljevali tudi v vsakdanje delo v razredih. Če bo ozračje med učenci podobno tistemu v pedagoški delavnici in če bomo naše skupno navdušenje usmerili tudi v reševanje ekoloških težav, lahko sčasoma pričakujemo, da bo izšel iz šolskih klopi nov, drugačen rod ljudi, ki naravnega okolja ne bo le izrabljal, temveč ga bo tudi ohranjal in varoval. SLAVA MURKO Osnovna šola Jožeta Moškriča Ljubljana vsebin z več kot 130 programi in jih v tem šolskem letu poslal vsem gimnazijam. V naslednjem Šolskem letu bodo te izbirne vsebine uvrščene tudi v programe drugih srednjih šol. Učence je treba pravočasno seznaniti s katalogi in jih opozoriti, da se sami odločijo za področja, ki jih zanimajo. Šole z napotnicami napotijo svoje učence na izbrane programe, ki trajajo tri tedne in so namenjeni samo tem vsebinam. To lahko organizirajo tudi med poletnimi počitnicami. Temu je sledila razprava. Razpravljale! so opozorili, da je študij na tem področju, tako kot na mnogih drugih, premalo informativen. Informacije pridejo iz Zavoda za šolstvo do vodstva šole. tam pa se velikokrat ustavijo in ne sežejo niti do zbora, še manj do učencev. Eden od razpravljalcev je opozoril na razklanost med Cerkvijo in šolo v zadnjih petdesetih letih, ko je bila Cerkev - čeprav dolga stoletja nosilka napredka in kulture - odrinjena od dogajanja v celotnem življenju naše družbe, prav na rob. Ta razklanost je bila umetno ustvarjena. Cerkev ima torej pralegitimno vlogo v razvoju kulture in civilizacije, zato delujejo tisti, ki jo izrinjajo iz vzgojnega dela, proti napredku. Duhovna kultura je zelo pomembna za človekov celostni razvoj. K temu lahko veliko pripomore sodelovanje med učiteljem in katehetom. Na kaj sta opozorila referenta in razprava? Nujno je, da se v vzgoji učitelji. vzgojitelji in kateheti povezujemo in sodelujemo, da bomo tako kar največ pripomogli k celostni vzgoji mladega rodu. Ni pa dovolj samo to. Potrebna je poučenost učiteljev, učencev in staršev. Učitelji, posebno pa še učenci in starši imajo pravico, šola pa dolžnost, da jih pravilno in pravočasno pouči o vsem, še posebno o stvareh, ki zadevajo njih. Ker pa se na marsikaterih šolah informacije nekje ustavijo, je pedagoška sekcija sprejela posebno izjavo, ki jo objavljamo. MARIJA ŽABJEK IZJAVA ZA JAVNOST Sekcija pedagogov pri medškofijskem odboru za izobražence je na svojem srečanju v Dravljah. 20. 4. 1991 sprejela tole izjavo za javnost: Nacionalno vzgojno prizadevanje je enotno in v njem ima Cerkev Zgodovinsko pralegitimnost, zato naj učitelji in kateheti združijo svoja vzgojna prizadevanja tako, da se ti pri tem ne izključujejo, temveč dopolnjujejo v korist celostne vzgoje mladega človeka in njegovo dobro, ter bodo pripomogla k dolgoročnemu obstoju in razvoju slovenskega naroda. Podpiramo prizadevanja, da se pri obveznih izbirnih vsebinah dijakom in staršem slovenskih srednjih šol omogoči, da svobodno izbirajo te vsebine, tudi verske. Zato naj šole pri vpisu v naslednje šolsko leto poskrbijo za temeljito in celostno informiranje dijakov, staršev in učiteljev o možnostih in pravici do svobodne izbire teh vsebin. SEKCIJA PEDAGOGOV PRI MEDŠKOFIJSKEM ODBORU ZA IZOBRAŽENCE Vodnikova 279. Ljubljana Dravlje dopisniki poročajo 45 LET SREDNJE GLASBENE ŠOLE V MARIBORU Vselej iščejo novo in boljše Častitljiva obletnica Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru prav kliče po zapisu. Petinštirideset let je lep, dragocen trenutek v snovanju. Treba je izreči spoštovanje pedagogom za njihova prizadevanja in uspehe. Kajti kaj je bolj spodbudnega od spoznanja, da se mladi rod spopolnjuje in je glasba del njih že na začetku življenjske poti. Z nekaj sto diplomanti na umetniškem in učiteljsko-teoretskem oddelku v tem obdobju, je primerna priložnost za razmislek o doseženem. Glasbeno šolstvo v Mariboru pa nima za seboj le 45 let kulturnega poslanstva. Zanimivi so začetki, ker prvi zapisi segajo v leto 1825, sicer v okvir nemškega Glasbenega društva, tradicija ljubiteljskih glasbenih šol pa je živa še danes. Premajhno prodornost glasbenikov so med vojnama reševali dr. Oskar Dev, Ubald Vrabec in Marjan Kozina ter prof. Oton Bajde - ta je takoj po vojni (22. maja 1945) začel z delom in organizacijo glasbene šole, ki je bila po naravi srednja. Že leta 1949 je ta šola dala prve strokovne kadre instrumentalne smeri. Kljub nezavidljivemu položaju, se je šola vse bolj uveljavljala in si utrjevala ugled zaradi odličnih profesorjev in ravnateljev (npr. dr. Roman Klasinc, Aleksander Lajovic, Miloš Brišnik, Vlado Golob, Stane Jurgec, Majda Jecelj). Šola je lahko upravičeno ponosna na svoje soliste, saj so ti prejeli več nagrad na republiških, zveznih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Ne samo doma, tudi zunaj meja žanjejo uspehe: Stanko Arnold, Drago Golob, Adolf Koletnik, Vera Klemenšek, Andrej Lorber, Renata Neuvirt, Viktor Petek, Andrej Petrač, Božo Rogelja, Branimir Slokar, Janko Šetinc, Oto Vrhovnik). Ker so na šoli zmeraj namenjali posebno pozornost tudi skupnemu muziciranju, dosegajo dobre rezultate tudi različne komorne skupine, še posebno Pihalni orkester in Dekliški pevski zbor, ki sta dosegla vrhunske uspehe celo v svetovnem merilu. Če prebiramo njihovo kroniko, to ni le zbirka suhoparnih podatkov, temveč dragocen prikaz življenjskega utripa rodov. Vse to kaže na pravilno usmerjenost, ki daje pečat slovenskemu glasbenemu življenju. Medtem ko bolj ali manj čakajo na spodobno ureditev starih prostorov (zadnja, večja dozidava je iz leta 1908), pedagogi snujejo nove načrte. »Vselej so v iskanju novega in boljšega« (Sartre), in prav bi bilo, da bi tako tudi ostalo. Na šoli vladata ustvarjalno ozračje in intelektualna svoboda. Ko bi le javna občila znala s svojo močjo vsaj približno tako podpirati uspehe glasbenega šolstva, potem duhovnega varstva nad mladimi ne bi s tako močjo prevzela le industrija zabave. Prav bi bilo, da politika ne bi pripisovala glasbi le vloge reprezentativnega okrasja. Vendar lahko kolektiv Srednje glasbene in baletne šole ponosno pogleda na prehojeno pot. Šola pomaga krojiti mariborsko kulturno Življenje. Na slavnostnem koncertu ob 45-obletnici uradne ustanovitve Srednje glasbene šole in Dekliškega pevskega zbora Heribert Svetel, se je pokazala visoka stopnja umetniške in tehnične izbrušenosti ter zares prepričljiv portret delovanja šole, ki močno presega domače okvire. Dekliški pevski zbor je že s prejšnjimi profesorji dosegal odlične uspehe. Pod vodstvom Sonje Kos pa so leta 1988 dobili I. nagrado s posebno pohvalo na Mednarodnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov v Neerpeltu v Belgiji. Missa de angelis, ki so jo izvajala dekleta Dekliškega pevskega zbora, je bila takšna izvedba gregorijanskega korala, ki jo le redkokdo lahko preseže. Neizprosnost v zahtevnostni stopnji profesorice Sonje Kosove pa se je pokazala tudi v izpeljavi Liturgije sv. Jovana Hrizostoma Stevana Mokranjca, ki je bila v Sloveniji prvič v celoti izvajana. Koncert se je končal s kantato Kepe svetlobe za dekliški zbor, godalni orkester, oboo in tolkala Alda Kumarja na besedilo Milana Dekleve. Koncert je bil pripravljen v sodelovanju z Dekliškim pevskim zborom I. gimnazije in komornim orkestrom ŠNG Maribor. In ker je govoriti o preteklosti lažje kot napovedati prihodnost, lahko zaželimo Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru le uspešnost na vseh področjih. MILKA AJTNIK : . . , 'k Sel, 1970-81 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA d.d. DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Proti končujeta bo izšla peta - zadnja knjiga SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Tako bo zaključeno veliko delo, ki predstavlja eno temeljnih del s področja slovenskega jezikoslovja jn je namenjeno tako znanstveni kakor tudi povsem praktični rabi v vsaki slovenski hiši. Peta knjiga zajema gesla od T do Ž in obsega nad 1000 strani; v Dodatku prmaša tudi dopolnila k prvim štinm zvezkom in nove besede, ki so v zadnjem času obogatile naš jezik Za nove rodove, ki bi si radi obogatili knjižnico s kompletom, bo založba natisnila tudi prejšnje zvezke in jim omogočila posebno ugoden nakup: kdor bo naročil vseh pet knjig, bo plačal ceno samo za štiri. V tej ponudbi je cena kompleta 7960,00 namesto 9950,00, prihranek 1990,00 dm pa je enak ceni ene knjige. Pohitite z naročilom, ker velja ta ponudba samo do 30. 6. 1991, po tem datumu bo cena višja! Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Državna založba Slovemje dd, Knjižno založništvo, Mestni trg 26, 61000 Ljubljana. NAROČUMKA Prasvetai delov« 5 10|6|6[6| DA, idhi pujrii SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA □ V. Inn« T-Ž, cena « pi»A»«Mfifci 1.990,00 din □ KOMPLET l.-V., A-Ž, ceno v prednaročil« 7.960,00 din (odrano asnoSte) ime in priimek ............................................ naslov..................................................... Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja NOVE PUBLIKACIJE RAZISKOVALCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 1. Dr. Ivan Kosovel: VZGOJA PROTI IZOBRAŽEVANJU Razmerja vzgoje in izobraževanja je nekaj posebnega, v neslovanskih jezikih komaj opisljivega vendar za razkroj komunističnih ureditev in njihovih nasledkov, vsaj na področju šolstva temeljnega pomena V knjigi je problematiziran sam pojem kvalitete vzgoje in izobraževanja, pedagogike, opredeljena je zasnova znanja.' ideologije iger, normalnosti itn. Cena: 250,00 din (knjiga je že izšla) 2. Prof. dr. Olga Kunst Gnamuš: SPORAZUMEVANJE MED ŽELJO, RESNICO IN UČINKOM Avtorica obravnava vprašanja jezika in sporazumevanja, ki so jih jezikoslovne raziskave doslej spregledale, nanje pa je opozarjala ljudska modrost v reklih, rečenicah in pregovorih ter vsakdanja sporazumevalne izkušnja: kako poteka »branje med vrsticami«; kakšne učinke dosegamo z govorjenjem naravnost in kakšne z namigom: kako razložiti silo besed, ki se ne more ustaviti pri razumevanju, temveč spodbuja k ravnanju’ kake uskladiti ljudsko modrost, ki pravi, da je resnic več, z zahtevo znanosti po eni resnici.. Cena: 340,00 (knjiga izide v maju 1991) 3. Mag. Marjan Šetinc: AVERAGEACHIEVING CURRICULUM, SIMS (IEA) (šola, ki daje povprečno znanje) Poročilo o mednarodni raziskavi (pod okriljem IEA) o znanju matematike vseh dijakov, ki so v letu 1989 končali šolanje na srednjih naravoslovnih šolah. Knjiga povzema najpomembnejše izsledke ter jih primerja z drugih1' šolskimi sistemi. Napisana je v angleškem jeziku. Cena: 260,00 din (knjiga izide junija 1991) 4. Revija THE SCHOOL FIELD s i i l i i i ( l Mednarodna revija, ki izhaja v angleškem jeziku, je namenjena raziskovalcem in praktikom na področju vzgoi* in izobraževanja. Vključena je v mednarodno izmenjavo znanja na tem področju ter tako afirmira naš« < strokovno in znanstveno delo v svetu. Uredniški odbor revije sestavljajo ugledni strokovnjaki z vsega sveta. < a. Cena: 210,00 din ena številka (letnik 1991 ima 4 številke) s b. Cena: dveh številk (jesen, zima) iz leta 1990 je 420,00 din j 5. L. Francis Edmunds: UMETNOST VVALDORFSKE VZGOJE Prevod knjige, ki jo je napisal eden izmed prvih angleških waldorfskih učiteljev in ustanovitelj enega 'izmed najbolj znanih vvaldorfskih učiteljskih seminarjev. Avtor prikaže bistvene značilnosti in cilje vvaldorfske vzgoj« , ter s tem tudi odgovarja na vprašanje, ali je ta vzgoja, ki se je začela pred 70 leti, še aktualna. Prednaročniška cena 300,00 velja do 15. junija (izid v juliju) NAROČILNICA: KNJIGA: CENA ŠT. 1. VZGOJA PROTI IZOBRAŽEVANJU ............ 250,00 ___ 2. SPORAZUMEVANJE MED ŽELJO, RESNICO IN UČINKOM .................... 340,00 ___ 3. AVERAGEACHIEVING CURRICULUM, IEA SIMS 260,00 ___ 4. Revija THE SCHOOL FIELD a. Letnik 1991 (4 številke) ........... 840,00 ___ b. Letnik 1990 (2 številki)............ 420,00 ___ 5. UMETNOST WALDORFSKE VZGOJE ............ 300,00 ___ NAROČNIK: _______________________________________________ NASLOV: _________________________________________________ Podpis: -------------------------__ Datum: SKUPAJ pošta.................................................... poštna št. matična št. iz os. izk............................................ zaposlitev........................................................ naslov zaposlitve ................................................ Naročeno bom plačal(a) po prejemu računa in položnic □ z virmanom □ v enkratnem znesku □ v 3 (treh) obrokih brez obresti □ v 5 (petih) obrokih brez obresti - velja same za komplet. Za morebitne spore je pristojno sodišče v Ljubljani. L datum Maj 1991 Ta ponudba velja do 30. 6. 1991 podpis r _i Naročilnico pošljite na naslov: SDRŠP, Mestni trg 17, 61000 Ljubljana Žiro račun (za direktna vplačila): 50100-620-107-05-1057111-204544 (s pripisom: Naročnina za publikacije SDRŠP) Prosvetni delavec za vse, ki nam ni vseeno za šolo, učitelje in otroke. £ i i j 1° Iv ____ ~\ ^1 v V V- — J\ ° I SLOVENIJATURIST Nej,pojdite z nemi! ifi Učitelji! Ob koncu šolskega leta vas vabimo na zabavno-poučni izlet! K KAJ SVETUJE MODRI JANEZ? A) JUBILEJNA ALPSKA TURA, 4 dni, odhod 27. 6. nhii^r 700-ltetniC! obst°ia Švice, Obiskali bomo prelepe alpske dežele, v zvezi z jubilejem bomo od,skali vse tn švicarske kantone, prepolne spominov in obeležij o nastanku in boju švicarskega ljudstva m se posebej njihovega junaka Viljema Tella. B) PARKI NAŠIH SANJ, 3 dni, odhod 14. 6. Popotovanje v Italijo, popotovanje posebne vrste, izlet za sladokusce. Šolarji! C) PROGRAMI ZA MATURANTE IN ŠOLARJE M N D ^VtlN^MU OD REKE DO SPLITA 0 GRČIJA 0 ŠPANIJA 0 DUBROVNIK 0 GARDE- K- Pošljite mi program (obkrožite): A) Jubilejna alpska tura B) Parki naših sanj C) Program za maturante in šolarje na naslov: Dodatne informacije: tel.: (061) 316-189, SLOVENIJATURIST, PIVOVARNIŠKA 1, BIRO ZA TRŽENJE, 61000 LJUBLJANA VSE ZA SOLO KUH DANES! N \ ihT! «1> ^ W U I I A nI ^ £___1^"«^ ' Če MODRI JANEZ reče VSE, tudi MISLI VSE. 0 Knjige, zvezki, šolske torbe, copati, radirke, šestila, ravnila in vse tiste drobne in pomembne stvari, brez katerih v šoli pač ne gre. > Sicer pa je MODRI JANEZ letos pripravil tudi novost: v 0 EKOLOŠKI ZVEZKI iz RECIKLAŽNEGA PAPIRJA, da se bodo lahko tudi naših otrok otrok otroci učili o drevju v naravi in ne le po spominu učiteljev. V Prihranek časa in denarja; zajamčena cena; brezobrestno obročno odplačevanje; dostava na dom -pa MIREN in BREZSKRBEN DOPUST je le nekaj prednosti, zaradi katerih ne kaže odlašati ali celo zamuditi roka. STARŠI! BODITE POZORNI! Do 31. maja izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: E ' la la «o .= n 11 ir 5 £ o g 2 __ ti JŽ d) < > DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Mestni trg 26 LJUBLJANA „FUL” DOBRE NAGRADE St ✓ Kaj je z vezmi, ki smo jih tkali? letiL Mokrot razmišljam o prijateljih in znancih, ki sem jih v dolgih s Prosvetne službe spoznala po vsej naši domovini v časih, ko so ,'jj *ajile šole, mesta, ko smo odhajali s pionirji na različna srečanja til efc.ntovanja' Kako bi mogla pozabiti Bjelo, kjer so se srečali vik P*sateUi Iz vse Jugoslavije! Kako Sutomor, kjer smo bili !<,[? u.Sutjeska! Pa Bihač, Beograd, Vis, kjer sem bila s taborniki s/o enaindvajset dni! Prepevali smo pesmi od makedonskih do v ,IVe,lskih, učili smo se plesati njihova kola in oni so poskakovali 7/mu polke... Tkala so se resnična prijateljstva, ki so o„ i°krat ostala trajna... Ideja o bratstvu in enotnosti ni bila zgolj /Vas, Slovence, so še posebej lepo sprejemali, opevali so našo “ ldnost, discipliniranost, lepoto naše dežele... ost e,a Ideja o »bratstvu in enotnosti« že dolgo ni več v modi. Je ohi ^aj od naših prizadevanj? Nas je sprla zgolj politika, boj za s last, ali je bilo vse skupaj le draga igra, velika utopija? Dolgo *bila prepričana, da se prepirajo le politiki, »narod« je nekje Padaj, v skrbi za vsakdanji kruh in se za te njihove »igre« ne meni. Tako sem mislila, dokler ni- v T! Pred časom, bilo je tik pred ,tvami v Srbiji, spoznala Ja-/f’ Prikupne Novosadčanke. Sr!ademsko izobražena, pri-raf10’ živahna me je takoj oča-o a- Zaklepetali sva se, najprej ij°troclh, pa potem o literaturi, ^etnosti, potem še o politiki! ot da je komaj čakala, da se bo ^Povedala! »Kako smo mi imeli radi Slo-4^ je vzdihnila in oči so se ji Zdaj nas pa nimate več?« l:o°rai naglas sem se zasmejala, in i° Sedala, tako patetično ^'e, od Cankarjevega doma sPrei nas ne marajo več. Mnogi nas iskreno sovražijo. “Ta saj zdaj menda sami vi-x. e\ da smo imeli prav! Ves po-SVet ve’ da so na Kosovu yi>0 kršene človekove pravice. akaj pa hodijo tja doli medna-°dne komisije?« To sem pove-ikf-jtrpn0' Ona pa je kar po- */Ve dovolim! Nikomur ne do-\ VoHm tako govoriti!« je podiv-Itjla. Nenadoma sem jo lahko vi-\dela med tisočglavo množico, ki vPlje, zahteva orožje, nas podi ^ Gradec in Filadelfijo... Komaj sem jo umirila. Midve ,ne moreva ničesar spremeniti, “tidve nisva krivi za vse to in j Podobno sem ji govorila, da se je J Utnirila in spet vzdihnila: »Mi Srbi smo tako nesrečen narod! V obeh vojnah smo bili lrnagovalci, pa nismo nobenkrat ničesar dobili. Nobenkrat nismo mi prevzeli oblasti.« »???« Razumela je, zakaj se čudim. »No, da, po prvi vojni smo dobili Jugoslavijo..., Karad-žordževič..., no, po prvi že, po drugi vojni pa so Jugoslavijo vodili Hrvati in Slovenci. Tito in Kardelj, ni res?« Nisem mogla drugače, kot da sem ji spet ugovarjala. Na partijski CK sem jo spomnila, na to, da je v JLA oficirski kader v glavnem njihov. »Ne, vse je odstranil.« Mislila je na Tita in mi ni dovolila nadaljevati. »Ampak po njegovi smrti je drugače, ne?« »Ne, tudi zdaj niso naši na oblasti. Sami Črnogorci. Tudi Miloševič je Črnogorec.« Neskončno žalostna je, ko to ugotavlja. Jaz pa že jezna. »Tiste mitinge, tiste podivjane množice, ki so vpile in zahtevale orožje, da gredo nad nas, tisto so bili tudi Črnogorci?« »Tudi. Mi, pravi Srbi, se s politiko ne ukvarjamo. Mislim na izobražence. Ko sem jaz študirala na fakulteti, so se za politiko zanimali samo tisti, nekako manjvredni.« »Potem ste pa res ubogi, Srbi,« sem bila pikra. »Tako velik, pomemben narod, pa še svojega vodstva nimate.« Ona pa je to sprejela kot iskreno sočustvovanje. »Tako je, mi smo nesrečno ljudstvo. In veste, v čem je naša nesreča? V tem, da ne znamo ohranjati svojih običajev, da ne negujemo svoje tradicije, da se ne zavedamo svoje nacionalne biti.« Sapo mi je vzelo. »Kdo pa bolj poudarja svojo nacionalno bit kot vi? Saj ste zvlekli na dan vse svetnike. Vse zgodovinske datume. Najmanj na treh koncih Jugoslavije je ,zibelka srbstva'.« Zares sem že jezna. Je tako zabita, naivna ali samo ponavlja, kar sliši in bere v svojih časopisih? Ko vidi, da me tu ne bo spodnesla, se loti sorodne teme. »Ja, veliko hudega nam je naredil Tito. Zakaj na primer ni organiziral vstaje pri vas ali pa na Hrvaškem?« Ne morem verjeti, da prav slišim. Kaj se nismo o NOB učili po vsej Jugoslaviji enako? Kaj prav nič ne pozna naše bližnje preteklosti ali pa ji je dnevna politika zbrisala iz spomina vse, kar ni srbskega? Saj prav oni kar naprej očitajo Slovencem, kako široko so sprejeli naše izgnance, mi jim pa zdaj tako vračamo? Malce ji le postane nerodno, ko jo spomnim na to, ko jo spomnim na dneve vstaje, ki jih imajo vse republike. Z gospodarstvom naj se začno raje ukvarjati, vsi po vrsti, ker raste brezposelnost, hočem preusmeriti pogovor proč od politike, pa ima spet pripravljen odgovor, ki mi vzame dah: »Mi imamo veliko zemlje, mi bomo lahko preživeli!« pravi samozavestno. Saj se ne splača o tem, pomislim, pa rečem: »No, zdajle ste pred volitvami, bo že novo vodstvo vse rešilo, mar ne?« Ne naleze se moje hudomušnosti. Smrtno resno modruje: »Ja, Miloševič bo dobil v Beogradu, drugače pa bo zmagal Vuk. Najbrž bo Vuk.« Živčno si prižge cigareto in vidim, da njena zaskrbljenost ni igrana. »Saj je res malo čuden, tale Vuk,« sem spet nagajiva. »Kar premikal bi meje. Celo Dubrovnik bi rad. Le kdaj je bil Dubrovnik srbski?« Ona pa: »No, saj pravih Du-brovčanov, ,staroselcev', sploh ni veliko. Drugi naj se pa odločijo,« reče brez zadrege. Še celo več. Tako pove, kot da mi je povedala najboljši ključ za rešitev takih problemov. Ta je pa dobra! V mojem mestu je precej prebivalcev iz drugih republik. »Staroselcev«, kot to . razume Janja (in najbrž vsi taki), tu ni več veliko. Torej, zmenimo se, čigavo bo! Ta je pa dobra! Tako se je začel »dogajati« Knin, zdaj Pakrac, jutri lahko... Če tako razmišlja akademsko izobražena ženska, kako naj pričakujem več pameti od neukega človeka, ki slepo verjame svojemu izbranemu vodstvu? Kako jih ne bi mogli zastrupiti s sovraštvom, ki so ga polna poročila in vsi časopisi? Najbrž je takole zagnana tudi Lilja, s katero sva se spoprijateljili v Sutomoru. Njeni pionirji so bili strogo uniformirani, da so se nam zdeli smešni oni in ves tisti cirkus, najglasneje so peli Tito, mi ti se kunemo. Kako danes razmišlja in govori? Je Savo še ravnatelj tiste črnogorske šole? Tako milo me je prosil, naj bom ljubezniva z organizatorji, ki imajo tako moč, da jim lahko vzamejo organizacijo prireditve. Takrat, ko pri nas kaj takega ne bi bilo več mogoče, je bil ves upognjen pred oblastjo. Kako se opredeljujejo naši prijatelji v Bosni? Kako zdaj govorijo o nas? Kaj je ostalo od vseh naših prizadevanj? Še pišejo po šolah spise in pesmi o lepi Jugoslaviji ali le o svoji republiki lepo, o tistih, ki jih politika ne mara, pa grdo? Kje so vse tiste množice mladih, ki smo jim vcepljali domoljubje, človečnost, lepe medsebojne odnose, pa naj se imenujejo tudi drugače, na primer »bratstvo in enakost«? Prav nič negativnega ni bilo ne v temah ne v akcijah, to smo delali z najboljšimi nameni. Nekaj se jih je vendar moralo prijeti! Vsaj nekateri med temi naj bi bili glasniki poštenih, strpnih odnosov, ki temelje na spoštovanju človekove in narodove samostojnosti. Morali bi pomagati premakniti jeziček na tehtnici, ki se tako grozeče nagiba k odločanju z orožjem v roki. Smo sejali v prazno? Smo dosegli nasprotni učinek? Tako se večkrat sprašujem. In sem žalostna in v strahu za mir in prihodnost rodu, ki šele raste. I. M. Prizadel je tisti, ki ne ljubi Jutro. Mimo in tiho. Noč je bila kratka, nemima in delovna. Nastajalo je ■ dva zvezka zbrane vsebine današnjega srečanja, pisana v pisavi slepih v vidnem tisku. . ‘dekleta so čakala pred šolo. Prisluhnila so jutranjemu petju v parku za °’ M bo vrt za slepe. Pripravljeni smo na odhod. In že se peljemo j dvema . ebnima avtomobiloma, z delom članov prostočasne dejavnosti Življenja ft.0. eesta - cilju nasproti. na‘t‘m° 5 temeljno mislijo dejavnosti v svet odgovorne sedanjosti, ki j s spoštovanjem različnosti in drugačnosti. Kajti vrednost nove • ^ uzbe je v bogastvu medčloveških odnosov, ki temeljijo na vzgoji človekoma duha in srca. Zato želimo opozoriti nase in ustvarjalno odpreti vrata ki nam žele pomagati in humano ter nravno obogatiti vsakdanjik. ^Pnzorili pa bi radi tudi na številna sistemsko nerešena vprašanja pri “kupu pripomočkov, ki osebam, prizadetim na vidu, omogočajo vključeva-nje v Življenje in delo. Mrak in svetloba luči. Odgovarjam I u vprašanja. Sonja in Bernarda To-k ak, zvesta pomočnica in vodnica, yl'°rita o poti, ki sla jo prepešačili. °!rilljeta se v življenjski skušnji in Jl?n.taciji v prostoru. Pripovedujeta v križišču v Podtaboru - tam sta za-. 11 na napačno pot - v Zvirčah, pri °Sedih znanega smučarskega prvaka ^°iana, pa so ju usmerili na pravo Proti Ljubnemu. Tu sta ju ustavila ‘ lučaja. Do Brezij sta se pripeljali. . klanec, most, predor. Pripovedu-, Prn o stvareh in naravi, po kateri 'mo. Abstraktno pojmovanje želim Približan s primerjavami že znanih Predstav in nazornim opisovanjem. Suzana tiho prepeva. V isti sapi y'° Pripoveduje o dolgih predorih, skozi katere jo je vodila pot k teti na ualjni sever. Jana je zadremala. "Kolikokrat doslej je zaživel trenu-,ek sožitja, Sonja?« “Dvaintridesetkrat,« odgovori mtrno, zroč v temo pred sabo. »Po v,Sei Sloveniji. Od Balantičevega Gra-. 0vega, do Narodnega doma v Celju m Dobja pri Planini.« j . 2 vsako predstavitvijo nova, širša 'n veličastnejša občutja. Z vsakim na-s,0Pom, z vsakim korakom z obrob-. nega, z vsakim ozaveščanjem in širje-niem znanja je polnejša pot zbliževa-nJa in oblikovanja bolj človeške Resnica je, da so imeli ljudje premalokrat priložnost, da bi stopili v svet slepote, da bi se tega naučili in spoznali, da drugačnost ni tolikšna, kot so si predstavljali, predvsem pa, da ta drugačnost bogati. Mejni prehod. Prijavimo pripomočke in instrumente. Uslužbencem ponudmo prisrčno izdelan list pisave slepih, narejen v vidni in pisavi slepih, z razlago o pisavi, in predstavitveni list za nastop Trenutek svetlobe. Ozaveščamo! In že smo v predoru. »Kje je mejna črta v predoru? Kako je označena? Zakaj je cestišče v predoru mokro?« Odgovarjam na vprašanja in zaznave njihovih čutil. Pripovedujem. Snop svetlobe. Drugačen vonj in zvok. Spuščamo se. Ne srečamo veliko avtomobilov. Cesta je tu in tam mokra in na posameznih odsekih posuta s peskom. V ozki dolini nas spremljata potok in gozd. Svetloba in tema. Svetloba belih zaplat snega in tema pobočij, prekritih z uvelo travo, izpod katere se kaže novo življenje. Sonja se ne počuti dobro. Ne hitimo. Na avtobusnih postajališčih stojijo zgodnji popotniki. Med njimi je veliko mladeničev in mladenk s torbami in šolskimi nahrbtniki. Na enem od postajališč se ustavimo. Izstopim in po domače pozdravim. Vprašam, ali je kdo namenjen na Zvezno gimnazijo v Celovec. Oči čakajočih se zazro vame kot v deseto čudo. Dekle desno od mene se skrivnostno nasmehne. Drugi nemo zro vame, le mladenič skomigne z rameni in rokami. Sporočilnost govorice telesa je jasna. Poslovim se od nemih popotnikov. Prepričujem se, da sem spraševal nerodno in prezgodaj zjutraj. Spomnim se na zapisano izpoved koroškega pesnika Andreja Kokota: »Svoje besede ne bom nikdar izpljunil. ..« Tako moja je bila zmeraj. Še bliže pa po tistem decembrskem dnevu 1971. Naenkrat vidim notranjo sliko krajev, ljudi in dogodkov, ki sem jih imel na Koroškem priložnost srečati, bogatiti, videti. Rož, Podjuna, Zilja, Zahomec, skakalci, štehvanje, kulturna dvorana pod cerkveno ladjo v Selah, gostovanje z Mišolovko Agathe Christie. Spomnim se gostišča pri Ogrisu z ene od geografskih terenskih vaj, vedute Djekš, knežjega kamna... Koliko steza, ki oblikujejo mrežo spominov in prijateljstva. »Saj moraš nekomu dati srce na oltar. Saj moraš Z nekom deliti bridkosti in zaupati skrivnosti.« Ne le da je svet skrivnosten in lep. Tudi dober zna biti. In že smo v Celovcu. Semafori. Prvi podvoz, drugi podvoz. V križišču desno. Prispeli smo. Skupaj z učenci Zvezne gimnazije, Zvezne realne gimnazije in Trgovske akademije za Slovence bodo učenke srednje šole za slepe in slabovidne osebe Centra slepih iz Škofje Loke sooblikovale dan velikonočnega obhajila. Program so pripravile v razvejeni in vsebinsko bogati prostočasni dejavnosti Življenja široka cesta..., ki jo je mentorsko vodil Jurij Svolj-šak. V prisrčnem jutranjem pozdravu v avli celovške gimnazije, ki ga je bogatil lično izdelan reliefni zapis v pisavi slepih Rad (a) te imam in domiselno oblikovan list s programom srečanja, dobili so ga vsi udeleženci, sta ravnatelja obeh vzgojno-izobraževalnih ustanov, dvorni svetnik dr. Reginald Vospernik in prof. Jože Dolenc, poudarila, kako pomembno je navezovanje stikov, ki bogatijo vezi prijateljstva, in si izmenjala simbolična darila. Srečanje je bilo razdeljeno v dva dela. Prvi del, sveto mašo, ki je potekala v avli gimnazije, so s pesmijo in besedo sooblikovali učenci obeh ustanov. Sledila je agapa s še toplimi in prijetno dišečimi hlebčki. Drugemu delu srečanja so se pridružili tudi tisti, ki se zaradi svojega osebnega prepričanja niso udeležili maše. V tem delu so učenci realne gimnazije ob pomoči profesorjev in učencev višjih letnikov gimnazije delali kolaž na vodilno misel srečanja Prizadet je tisti, ki ne ljubi. Izdelke so izobesili po razredih in na panojih v avli šole. Učenci realne gimnazije .so nato začeli skupne igre. Učenci Zvezne gimnazije in Trgovske akademije pa so se skupaj s profesorji zbrali v vehki učilnici za geografijo in glasbo. Prisluhnili so glasbeno-recitacijskemu nastopu Trenutek svetlobe. V njem so pesmi pele, na harmoniko, piščal, ustno melodiko in sintesizer igrale in vezno besedilo prepletale Sonja Pušnik, Jana Povalej in Suzana Dajčman. Vabilu na prireditev se je odzval tudi predsednik Zveze slepih Koroške gospod Eifenbacher s soprogo. Z njihovo zvezo imata zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in srednja šola iz Škofje Loke tradicionalno dobre odnose. Mentor prostočasne dejavnosti Življenja široka cesta... je nastop obogatil s kratko razlago o slepoti, možnostih šolanja in življenjski vitalnosti oseb. prizadetih na vidu. Predstavil je tudi najnujnejše pripomočke, ki jih osebe, prizadete na vidu, uporabljajo v življenju in delu. V sproščenem pogovoru so vrela vprašanja, odpirala so se obzorja, bogatil se je nagovor izpovedi človeške intime, odkrivali sta se žlahtnost človeške duše in resnica človeške odprtosti življenja in dela oseb, prizadetih na vidu. Kajti gostitelji so se prvič srečali s slepoto. Vsajeno je bilo dobro in žlahtno seme in sprejeto je bilo z ljubeznijo. Katehet na osrednji slovenski izobraževalni ustanovi v Celovcu in ravnatelj Modestovega doma prof. Jože Andolšek. ki s salezijanci stoji ob strani slovenski besedi na Koroškem. je navzoče povabil na kosilo v Modestov dom. Srečanje je bilo manifestacija vezi prijateljstva med učenci in srednješolskimi ustanovami slovenskega kulturnega prostora. Naključja skozi okno tako lepo številsko simetrijo so poskrbeli: učiteljem s plačo malo nad 7.000 din -7,1 odstotka več, funkcionarjem s plačami nad 20.000 din - 22 odstotkov več. Red mora biti! Žal v parlamentu ni bilo časa za malenkosti, kot je na primer ta, da bi kdo izračunaval nove razlike v plačah. Priznajmo: funkcionarji kljub lepemu povišanju plač niso ujeli Markovičeve devalvacije. Da so tik pred njo poskrbeli zase, je drugo naključje. Nazaj k učiteljem! Ste ie slišali, da bi zaradi plač odhajali? Trumoma nikoli! In koliko jih je med njimi sploh dobrih? Če sodimo po tem, kakšne ljudi so vzgojili, prav malo. Končno so pa učitelji vajeni skromnega življenja in so zato najboljši zgled prihodnjim rodovom. Žgled pa je in ostaja najboljše vzgojno sredstvo. To podčrtajmo posebno zdaj, ko smo se bolj posvetili vzgoji. Ostaja pa upanje, da bodo prosvetarji potem, ko bodo državni uslužbenci, to znali izrabiti. Menda se bodo že zrinili med tiste, ki si bodo v državi večali plače. Saj izjem ne bo smelo biti. MARJA VRTNAR Prosvetarji so šele s stavko izsilili povečanje plač, funkcionarji pa so v parlamentu storili povsem drugače: pred poslance so prišli s predlogom za skoraj četrtino večje plače - in zadeva se jim je takoj posrečila. Utišali so tiste redke, ki so menili, da ni primeren čas za to, da bi zviševali le sebi, posebno zdaj ne, ko gospodarstvo vse bolj tone v brezup. Drugi so opozarjali na stavkajoče učitelje - uboge pare. Kakšna primerjava! Tisti, ki v isti sapi govore o izvoljenih in imenovanih ter delavcih na cesti - z minimalnimi plačami ali brez njih, o zdravnikih, kulturnikih, o ne-bodi-jih-treba upokojencih, učiteljih, ne ločijo zrnja od plev. Sicer pa skupščinski funkcionarji niso delali zase. Za sodnike je šlo. Dobri sodniki zaradi nizkih plač odhajajo, in to je treba vsekakor preprečiti; na sodiščih se kopičijo tožbe. Sodni spisi... ko bo zaživelo novo lastninjenje, bo le še hujše. To, da so predlagatelji hkrati tudi funkcionarji, je zgolj naključje. Seveda bodo tudi oni dobili višje plače. Izjem ne more biti, če ravnamo načelno. Da je to nemoralno? Kdo bo v kriznih časih mislil na moralo? Od te še nihče ni bil sit. Po sprejetem sklepu bodo vodilni kar precej bolj siti. Pa še za Strup, 1975 Ustvarjeni so bili temelji na humano pobudo pionirske povezave med zvezo slepih za Koroško, osrednjo slovensko izobraževalno ustanovo v Celovcu in Modestovim domom. Srečanje zastopnikov vzgojno-izo-braževalnih ustanov in organizacij slepih je preraslo v srečanje zastopnikov dveh dežel, geografskega prostora Alpe-Jadran. Trenutek sožitja, trenutek svet- lobe je osmislil življenje, odprl vrata in porušil zidove, ki na poti ljubezni ločujejo vse, ki sodelujemo pri oblikovanju in bogatenju prijateljskih medčloveških odnosov. »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.« Smeh. Veselje. To niso sanje. To je resničnost. Danes v Celovcu. Jutri, na prvi pomladni dan, v Mariboru. In pojutrišnjem... JURE SVOUŠAK 130-letnica Učiteljskega tovariša Za prvim slovenskim pedagoškim listom Šolskim prijateljem, ta je izhajal le nekaj let, je to naša najstarejša strokovna revija, ki je izhajala pod tem naslovom kar 80 let. Prosvetni delavec je njen naslednik in marsikateri starejši učitelj je obžaloval, da se ne imenuje tako kot njegov predhodnik. Izhajati je začel z novim letom 18615 njegov prvi urednik in solastnik je bil znani učitelj tistega časa - Andrej Praprotnik. Sprva je izhajal enkrat na mesec, od 1862 do 1897 pa dvakrat. Objavljal je pedagoške članke, pesmi, poročila takrat še redkih učiteljskih društev in šolske novice z vseh vetrov. Zavzemal se je za pravice slovenskega jezika v naših šolah. Od leta 1898 je postal stanovskopolitični list, izhajal je trikrat na mesec, od 1905 pa' do 1941 je bil tednik. Vlogo pedagoške revije je prevzel Popotnik, Učiteljski tovariš pa je objavljal predvsem aktualne vesti in krajše strokovne prispevke. Ure- jali so ga še: Matej Močnik od 1873 do 1881, Andrej Žumer od 1890 do 1893, Jakob Dimnik od 1894 do 1903. Engelbert Gangl od 1903 do 1914 in od 1918 do 1919. Med prvo svetovno vojno je list urejal Luka Jelenc. Od 1919 do 1931 je uredništvo prevzel Ivan Dimnik, od 1931 do 1934 ga je urejal Andrej Škulj, za njim pa do začetka druge svetovne vojne Vekoslav Mlekuž,-Vsi uredniki so bili dejavni tudi v društvenem in literarnem slovenskem življenju. Učiteljski list je zbujal v učiteljih stanovsko samozavest, jih navduševal za samoizobraževa-nje, zunajšolsko delo med ljudstvom, se zavzemal za izboljšanje gmotnega položaja in pravice slovenskega učiteljstva. V njegovih letnikih se zrcali zgodovina našega šolstva, politike in kulture, zato jih bo moral upoštevati vsak raziskovalec slovenske zgodovine. TATJANA HOJAN r Apple Macintosh dostopen šolstvu! (Končno!) Po vsem svetu so računalniki Apple® Macintosh™ v mnogih učilnicah, fakultetah, akademijah, v profesorskih in učiteljskih kabinetih, uporabljajo jih številni učenci in študentje. Vprašali smo se, zakaj ni tako tudi pri nas, ker... ... vsi se strinjajo, da je uporaba računalnika Apple Macintosh enostavnejša od uporabe kateregakoli drugega računalnika... ... vsem je všeč njegova izredna prilagodljivost... ...in vsem ustreza enostavnost, s katero se Macintosh vključuje v vsako okolje. To, nad čemer so se nam vedno pritoževali, je bila cena. Upoštevali smo vaše pritožbe in se odločili ponuditi našemu šolstvu enkratno priložnost za nakup računalnika Apple Macintosh LC z barvnim monitorjem 12” (v 256 barvah) za 2990 USD. Macintosh LC ima procesor Motorola 68020/16 MHz, 2 MB RAM, 40 MB trdi disk, operacijski sistem in procesor podatkov. Pomaga učiteljem in profesorjem pri pripravi učnih načrtov in predavanj, testov, šolskih nalog, spremljanju dela dijakov in študentov. Pomaga dijakom in študentom pri obvladovanju najtežjega učnega gradiva tako, da postane učenje di-namičnejše, zanimivejše in hitrejše. V Ce ste kadarkoli sanjali o dosegljivem računalniku Apple Macintosh, je sedaj priložnost, da sanje uresničite. Vsekakor boste lahko programsko podporo, ki jo uporabljate na vašem računalniku Apple Ile, uporabljali tudi na računalniku MacintoshLC. ^Dinarsko ali devizno plačilo, vsi stroški so vključeni. Ponujena cena velja samo za izobraževalne ustanove, učitelje in profesorje, dijake in študente, in sicer od 1. maja do 30. junija 1991. V, Apple Macintosh. Vaša priložnost,da postanete najboljši! AppleCenter™ MacAda d. d., Ljubljana, Parmova 41, telefon 061/32 35 85, 061/32 98 77, telefaks 061/32 88 87 JABOLKO d. o. o., Ljubljana, Gosposka 18, telefon 061/21 93 33 telefaks 061/21 12 62 / Apple in Apple logo sta zaščitna znaka firme Apple Computer.