ftev. 58.
misvmmna asswüte i nia.
¥ iiubHani, v ostek 6. aorila 1923.
(»eiMlna
Leto i
Si SM» m m ai»
ÜBi^üiBt
I	?s«i£|3 vsak deui zjutrs!« Izv^emlS pšnde4k&
Mesečna naročnina?
I t Uubnanl Din IO*—, po pošti Din 12*—, Inozemstvo Din Z&,~-
Vsi-'■■■'■'— i»............ ■■mil.,	■■u.
Mrgdnlitvo: Woifova ulica št 1/1 — Telefon št 213 Brzoiavni naslov: MNovostl-Uubl|anaa. Upravništvo: Merlan trg št. 8. — Telefon št 44.
i
Oglasi po tarifa Sprejemajo se te do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se pritoži znamka za Račun pr! poštnem č;k. uradu It 13.238.
'<A>-i . •
odgovos. 'i
Za edinstvo.
• Te dni, ko se odločajo važni dosodil naše notranje politike in ko stopa } rešitev državnega in narodnega problema Srbov. Hrvatov In Slovencev v odločilni štadij, je poslanica Starešin- i »tva Jugoslovenskega Sokolskega Sa- | Veza tolažba, ki nas navdaja z novim f pogumom. Iskrene, tople besede, ki ? podžigajo k vztrajnemu delu in širje-r.M unitaristične Ideje, pa niso le vidne i smernice celokupnemu Sokolstvu, ne, namenjene so vsem, ki še niso izgubili vere v silo naravnega razvoja. Onim, ki dvomijo, onim, ki nihajo med teorijo o treh narodih in med brezkompromisno formulo o popolnem narodnem edinstvu, veljajo v srce segajoče besede: »Ob temelju naše države se zaganjajo njeni sovražniki, ščujejo brata na brata, sestro na sestro, pleme na pleme, ponižujejo in onečaščajo avtoriteto in svetost državne misli in narodnega edinstva z vsemi sredstvi klevet in demagogije, napajajo široke mase naroda s strupom sovraštva, nemoteno in nekažnjeno snujejo načrte, kako naj razbijejo veliko tvorbo ljubezni, trpljenja, umiranja in junaštva, ter utirajo strugo pogubonosnim valovom zunanjih sovražnih nakan, ki se naj r-z« lijejo po naši zemlji in nas iznova :a-sužnijo in uničijo...«
Idealno stremljenje Sokolstva pp edinstveni državi, močni in uUj-ni kraljevini, bodi krasen vzgled vssni, ki ne marajo kloniti svojih tilnikov ne pred zunanjimi in tudi ne pred notranjimi sovražniki države. Separatistično časopisje se danes po krivem sklicuje na »ljudsko voljo«, ki da je prišla ab priliki skupščinskih volitev tako »spontano« do izraza. Do veljave je prišel Radič samo s svojim srboiob-skim rovarenjem in z demagoštvom, ki mu ga v politični zgodovini nobenega naroda ne najdete primere. Pri nas v Sloveniji, sta se udejstvili prižnica in spovednica. In tu nastane vpraša-zde: Ali je to res «ljudska volja«? Ne, nikakor ne!.».
Radičeve! in klerikalci zatrjujejo Vedno, da bi se mogla urediti država na podlagi federacije, ne da bi pri tem tri. ek» narodno edinstvo. Pokazuje jo na Švico, Nemčijo, Ameriko itd. Pozabljajo pa dostaviti, da imamo v teh državah opravka z zrelimi narodi in^ dovršenimi parlamentarizmi. V Švici se radi deset referendumov v najdeli-katnejših zakonskih inicijativah kud-sevo ne da razgreti od takih Šarlan-taaov. To Je mogoče le v hrvatskom Zagorju, sedaj celo v drugih delih nase države. Šumadinski seljak se ni dal zapeljati od brezvestnih demagogov. Krepko in strumno se je postavil za svojega voditelja Nikolo Pašiča, ki je upravljal Srbijo v najtežjih dnevih pred in med vojno. Demagogija je zmagala ie med »predani«.
Za edinstvo — proti partikularizmu to Je sedaj geslo narodnega radikaliz ma. Radičeva negacija edinstva je ro dila radikalno negacijo radičevstva. M radikalci se zavedamo, da pomeni vsa ko popuščanje od Vidovdanske ustavi smrt ^narodnega in državnega edin stva. Svoje zmage so se prehitro ve selili tako g« Radič, g. Korošec in g Spaha Danes je situacija razčiščena ži V toliko, da se more mirno in bre: ovinkov ugotoviti, da heterogeni ele meniš Vidovdanske ustave ne bodo iz »reminjali Radič je napisal v svojec »Slobodnens Domu« članek, v kateren ^vdarja, da je sporazum s »srbskin Narodom« mogoč vsako minuto, nika kor pa m s Pašičem in NRS. Tu se vid biazua ideologija mirotvornega in čav je&inskega fantasta. Kaj bi rekel g če bi beograjski »vlastodržci da so /.a sporazum s hrvai$kiu ’ /,e P» x — Radičem? Seda , m ^adič proti Pašiču in pozablj: «J&\*lednii rePr&2entant relativne ve
rfri ' vnf\’nar.Gda- Trhla zveza me’ rid^S^nrLkak* in bosanskimi be ^ ;*e t,GI .fl°bene nevarnosti za «a sodM edm»tvo. Hipnemu zmagoslavji ki se je metnem že znatno ohladijo, mo “^ogmno slediti .Sirasen m'a£el
faif.	r!-tk¥a Stranka b0 vztrs
*da pri politiki, ki ja narekuje izvedb
Vidovdanske ustave. Ona m n0’OCil
druga stranka je v stanu, da
sveto idejo narodnega edinstva
Pß&ßtom opozicije
Pred razčiščenjem situacije.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA. — NOVA KOMBINACIJA. — SEJA GLAVNEGA ODBORA NRS. — DEMOKRATSKA POGAJANJA 2 RADI-KALI. — ZANIMIVA VEST DEMOKRATSKEGA USTA.
Beograd, 5. aprila. (B) Sinoči se je od 5. do 9. tire vršila seja ministrskega sveta, na kateri je minister financ g. Stojadinovič poročal o delu ekonom-sko-finančnega komiteja na izvoznih carinah in o diskusiji, ki se je vršila o reparacijah iz Nemčije. Sklepi komiteja so se odobrili. Najdalje je trajal razgovor o notranji politiki. Nadaljevalo se je razpravljanje o likvidaciji pokrajinskih uprav. Za sedaj drži vlada svoje namere tajno. Končno je bilo rešeno nekaj manjših resortnih sivarL
Beograd, 5. aprila. (B) »Tribuna« doznava iz baje dobro poučenega vira, da so se tiho in oprezno začela voditi pogajanja med radikali in demokrati. Ker g. Davidovič kljub vsem svojim mnogobrojnim nasprotnim izjavam, vzdržuje skrivne zveze z revizijonisti. se v demokratski stranki zopet pojavlja spor med pristaši ustave in revizijonisti. Vsled te dvolične politike g. Davidoviča pridobiva Pribičevlčeva skupina vsak dan več pristašev. Vsled tega ni izključeno, da bo večina demokratskega kluba za koalicijo z radikali. V slučaju, da se ta politična kombinacija uresniči, bi podpiral Džemijet vlado, sestavljeno iz demokratov in radikalov. Tako sestavljeni kabinet g, Pašiča bi izvedel volitve bržkone v septembru a7i v začetku oktobra. V slučaju, da bi verifikacijski odbor odobril vse mandate, ‘potrebne za to novo kombinacijo, bi se večina lotila zelo energ:čno dela v parlamentu. Deklamacije in govorniška razsipnost bi bile to pot izključene iz parlamenta in celo delo bi se vršilo z največjo intenzivnostjo večinoma v odborih. V prvi vrsti bi se imel sprejeti proračun, o katerem se trdi, da je že gotov. Snreiel bi «-e finančni zakon, zakon o uradnikih in invalidih.in zakon o poljedelskih kreditih. Najslavnejše delo skupščine pa bi vsekakor tvorila racijonelm revizija volilnega zakona, po kateri bi parlament
izgubil obliko velikega in neokretnega mehanizma, ker bi se število poslancev znižalo na 200 do 250. Nosilec liste bi mogel biti samo kvalificiran kandidat. Takoj, ko bi skupščina dovršila ta svoj posel, bi se razpustila in razpisale bi se nove volitve.
Beograd, g. aprila. (B) »Novi list« javlja: Danes ob 10. uri dopoldne se je začela v radikalnem klubu narodna skupščine seja glavnega odbora radikalne stranke. Ta seja je sklicana nenadoma na poziv predsednika glavnega odbora. Dnevni red ni znan,
Beograd, 5. aprila. (B) Danes popoldne ob 6. uri se je zače’a seja mi-nisir. sveta, ki traja cb 8. uri še dalje. Na seji se razpravlja o političnem položaju.
Beograd,5. aprila. (B) Danes >c dopotoval v Beograd g. dr. Edo Luki-nič; njegov prihod se spravlja v zvezo s pogajanji z radikali za obnovo koali- | cije.
Zagreb, 5. aprila. (Z) Po Informacijah današnje demokratske »Riječi« se je g. Tomislav Tomljenovlč, bivši ban in naredni poslanec, zopet spustil v velko akcijo: Zahaja k Stjepanu Radiću, da mu pomore izmotati se Iz za gate, v katero ga je spravilo njegovo de-magoštvo. Tomljenovlč ga informira in rmi svetuje, da se naj zopet oklene g. Davi!oviča. List pravi, da se sledovi rovarenja g. Tomljenoviča v zadnjem Radičevem »Slobodnom domu« ne morejo prikriti, v katerem se zopet namiguje Davidovič«, naj se razide s Pribičevičem in poda roko zopet Radiču. Po mnenju »Riječi« počenja Radič to zato, ker se boji, da ne bi njegov blok s Spahom in Korošcem imel za posledico obnovo bloka vseh državotvornih elementov, pa zari) s pomočjo Tomljenoviča skuša raz-b’‘ti to podlago in razcepiti demokrat-s'wO stranko.
NAMERE REVIZIjOMSTIČNEGA BLOKA. — VLADA IN DEMOKRATI.
Beograd, 5. aprila. (Z) Predsednik ministrskega sveta g. Pašič je bil včeraj pri Nj. Vel. kralju, da poroča o sedanjem položaju. Snoči je imela vlada zelo dolgo sejo, na kateri se je resno razpravljalo o notranjem položaju. G. Pašič je obvestil Člane vlade, da je bil na dvoru, kjer je kralju poročal o notranji politični situaciji.
»Tribuna« prinaša o tej seji sledeče: »Po poslednjih vesteh iz Zagreba namerava revizijonistični blok priti takoj v skupščino, da na ta način onemogoči verifikacijskemu odboru, da razveljavi mnogo njegovih mandatov kakor tudi nekatere mandate dr. Spaha in dr. Korošca. Od Radičevih poslancev namreč 3 nimajo pravice do mandata radi neza-dostnega števila let, od Špahinih pa 2 poslanca. Razven tega je mogoče, da verifikacijski odbor razveljavi še 6 mandatov revizionističnega bloka, ki so dvomljivi in proti katerim so vložene pritožbe»
S prihodom v Beograd poskuša revizijonistični blok dve stvari: 1. ojačanje opozicije proti radikalom in 2. onemogočenje radikalnodemokratske koalicije, ker po vesteh iz njihovega vira g. Ljuba Davidovič ni nasproten sporazuma z revizijonisUčnim blokom. Radičeve! se nadejajo, da jim bo mogoče pri-
dobiti sl vsaj 30 demokratskih poslancev, tako da bi imeli z zemljoradniki, črnogorskimi federalisti in Drinkovičem točno polovico vseh mandatov (157). Na ta način radikali in Pribičevićevci, ako med njimi pride do sporazuma, nikakor ne bi mogli sestaviti večine.
Seveda ta kombinacija Radiča ne izgleda ravno najverjetnejša, ali vlada mora vendarle z njo računati. Mnogo boljše je takoj razpustiti skupščino, rego dopustiti, da se zaide v tako zagato, iz katere ne bi bilo izhoda. Kakor se trdi v dobro poučen'h krogih, je vlada sklenila, da po posebnih delegatih pride v stik 7. demokrati, da zve za njihovo razpoloženje. Vlada ne želi iznenađenja od strani demokratov, t. j. od Davidoviča, Vsled česar bo zahtevala od njih pogoje, pod katerimi bi vstopili v vlado, Ta pogajanja z demokrati naj ti se začela takoj, vsled česar se z njimi spravlja v zvezo, današnja seja glavnega odbora demokratske stranke. Ako bi bile merodajne vesti demokratskega časopisja o demokratskih pogojih, potem bi bil sporazum popolnoma izključen, ker zahtevajo demolerati po teh vesteh status qno ante, ti l predsednika parlamenta in 7 portfe’jcv. Na to pa radikali, ne bi hoteli nikdar pristati.«
Stroga obsodba dinarskih špekulantov.
Beograd, 5, aprila. (B) Inšpektorji generalnega inšpektorata ministrstva financ, ki so vodili v Zagrebu preiskavo povodom afere Hacker & Kraus iz Trsta, so podali o tem svoje poročilo, na podlagi katerega je minister financ naložil sledeče kazni: po 300.000 Din: Otonu Vinskemu, ravnatelju Hrvatske eskoraptne banke v Zagrebu, Vinku Schön«, borznemu disponentu Hrvatske eskomptne banke, Milanu Lichtcnbergu, Arnoldu Dijamantu, firmam Jakob Brunner Sinovi v Zagrebu, Adler in Biichler, Schranger & Co„ Schwarzenberg & Stern, Landsman, Marko Schwanger & Co., »Tekstil« d. d., »Kolonial« d. d., Trgovačko prometno d. društvo v Zagrebu in Lavoslavu ,, Schwarz«, senzalu v Za*r«buj pa 200
tisoč dinarjev: firmi Fischer & Polak v Zagrebu; po 150.000 Din: Mirku Ledererju, ravnatelju Hrvatske eskompt-ne banke, Dragotinu Fischerju in firmi Albert Bier; po 100.000 Din: Arturju Gvozdanovu, firmi Romanov, firmi Samuel Hahn, firmi Grivičic, firmi Edo Gelb & Co. In Ekspertnemu in import-nemu d. d. v Zagrebu; p3 50.COO Din: firmi Hirschel & Co., Pesing & Co., firmi Lewitzki, firm* Marko Wchlmuth ter firmi Revedar & Hoffman; 25.000 dinarjev firmi Biichler nasl.; Narcisu Mirkoviču 10.000 Din in firmi Zavalo-ševič 5000 Din. Odrejeno je, da se iz-tirj-nic teh kazni v skupni vsoti 5,720.003 Din takoj izvrši. Ostalo je še nekoliko stvari, o katerih se zbirajo po* dgtk/, v jsvshe naknadna rešitve.
Vprašanje reskega konzorcija.
Rim, 5. aprila. (T) Iz vladnih krogov se doznava, da zahteva ministrski predsednik Mussolini kar najhitrejše nadaljevanje opatijskih poga:anj. Med Rimom in Beogradom se vršijo razgovori v svrho poravnave nasprotij, ki so naspala v Opatiji. Min. predsednik Mussolini stoji na stališču, da ne sme Reka trpeti na svojem italijanstvu, s katerim smatra zvezano njeno gospodarsko bodočnost.
Rim, 5. aprila. (T) Min. predsednik Mussolini je izjavil delegatu rcšlce
fašistovske organizacije kapetanu Bon-sembiantu, da bo Italija v vsakem oziru ščitila interese reškega italijanstvu. Nadalje mu je izjavil, da je sporazuth z Jugoslavijo neobhodno potreben in da se v kratkem nadaljujejo pogajanja V vprašanju reškega konzorcija.
Rim, 5. aprila. (T) Za soboto T. t. m. je sklicana seja ministrskega svd* ta. Na tej seji se bo razpravljalo tudi o reškem vprašanju, oziroma o novi podlagi, na kateri naj bi se nadaljevala italijansko-jugoslavenska pogajanja.
Zadeva narodne katoliške cerkve.
Beograd, 5. aprila. (Z) Minister pravde g. dr. Markovič je obvestil danes novinarje o đe’u včerajšnje seje ministrskega sveta- Na tej seji je vojni minister poročM o stvareh svojega resora. Za tem je minister ver g. Ljuba Jovanovič načel vprašan:e o takozvani narođnokatoliški cerkvi, ki se je v Zagrebu razširi’a. Po členu 12 ustave je zajemčena svoboda vere in vesti, sprejete so veroizpovedi, ki so ravnopravne pred zakonom in smejo potemtakem svoj verski zakon javno izpovedovati. Po ustavi so priznane vse tiste vere, ki so v kateremkoli delu kraljevine že dobile zakonsko priznanje, druge vere morejo biti priznane samo z zakonom. Ker je gibanje narod-nokatoliške cerkve neorganizirano in ker od njenih ustanoviteljev ni bila predložena nikaka zahteva, na podlagi katere bi minister ver lahko predložil skupščini zakonski načrt, da se ta vera
prizna, je bivši minister ver g. Krsteč odredi!, da se ta cerkev ukine. Hrvatski pokr. namestnik g, Demetrović te naredbe ni izvršil, vs!ed česar je sedanji minister ver Ljuba Jovanovič ponovno uveljavil to naredbo ter odredil, da se ta cerkev razžene. Vsled tega je nastal velik krik zoper ministra ver. V koli» kor je ta cerkev razven verskih obre» dov vršila tudi akte iz državljanskega prava n. pr. krst, poroke itd., je minister pravde g. dr. Markovič izjavil, d® so s stališča državljanskega prava tl čini nični. Sodišča bodo izdajala v vsä»-kem konkretnem slučaju svoje rešitve in se bodo vsekakor postavila na statt» šče, da so ti akti neveljavni. Danes do» poldne je g. Pašič imel konferenco z ministrom ver g. Jovanovičem In z ministrom za izenačenje zakonov g. Trii* kovičem. Razpravljali so o narodno» katoliški cerkvi.
Poruhrska akcija.
KOVl NAČRTI.
Berlin, 5. aprila. (10 »r>erllner Zeitung« jayl'a Iz Londona: V d^bro poučenih političnih krogih so mnenja, da se je pričela ta'na, a pomenllva izmeirava misli med Anglijo in Nemčijo o ruhrskem In repnra-ci'skem prrb’amu. Domnevah), da je minister za zunan'e posle lord Cur^on načel v Franciji z vodilnimi osebnostmi razgovore. Veliko pozornost vzbira obisk Loucheurja v Londonu, ki se bo tu sestal z zakladnim kancclarjem Baldwinom in Lloydom Georgeem. Po izvajan'ih lista »Daily Telegraph« bi bil minimalni program, ra katerega bi se mogle Angli'a, Belgija in Itali'a napram Nctnči i zedini;!, dalekosežna finančna kontrola in vneto sodelovanje industrije tor posojilo v znesku 50 milijard zlatih mark, od katerih bi se p"rab!lo 25 milijard za francosko obnovo in 2i miliard zn poravnavo mednarodnih vojnih dolgov. Zn to bi dobila Nemčija večletni moratorij in b! se ü zagotovila izpraznitev Poruhrla v hitrejših etapah. Ako bi Nemčija točno izpolnjevala svoje obveznosti, bi prihajala tudi Ppraznitev levega renskega brega v poštev. Glede varnosti zahteva Franci'a na levem renskem bregu nstvari'cv zapadno-renske repub’ike kot svobodne države v okviru Ncmči'c. Nova svobodna država bi se nai pod nadzorstvom Društva narodov demilitarizirala. Predlaga se priključitev sarrskega ožemita no zapadno rensko rc-publiko, pri čemer bi se odstopile hasno-vaine pravice glede premogovnikov Francij, ali pa takojšnja ustvaritev avtonomne države Društva narodov. Na desnem renskem bregu bi Izvršitev re zahtevala posebnih odredb, razen, da bi se morala fb-držatl nevtralna cona, ki je že predvidena V mirovni pogodbi. Končno mora biti Nem-
BSalSfa iti Hala s^anSa.
Rim, 5. aprila. (K) Kakor poročajo listi iz Beograda, je ministrski predsednik Mussolini povabil ministrskega predsednika g. Pašiča tn češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Bcncša, da prideta v Rim. Temu povabilu se bosta oba odzvala.
RAZMEJITEV Z MADŽARSKO.
Beograd, 5. aprila. (Z) Dne 12. t. m. se začne postavljanje obmejnih piramid med našo kraljevino in Madžarsko. Misli se, da bo to delo končano do konca junija.
JÜGOSLOVENSKI ŠAHOVSKI MOJSTRI V LJUBLJANI
Sinoči sta prispela v Ljubljano jgsl. šahovska mojstra profesor A s z t a 1 o s iz Sarajeva in Vladimir Vukovič iz Zagreba. Ljubi'anski šahisti so Jima priredi'i v Salou »pri Roži« prisrčen sprejem in intimno čajanko, ki je prav lepo uspela. Danes cb 8. zvečer se igra v Narodni kavarni (Gosposka uiiea) konzuitančna šahovska partija omenenih gospodov in šahovskega mojstra dr. Milana Vidmarja iz Ljubljane z najboljšimi Igralci ljubl'anskega šahovskega kluba. Jutri, dne 7. t. m. cb 8. zvečer pa izralo vsi trije mojstri simultano šahovsko partl'o v prostorih šišenskega ša-hovakaga kluba tiwtei BdiavueA
čija pripravljena aa to, da »a skupno * drugimi zapadnim! državami v svečanem paktu odreče vsakemu napadalnemu namenu.
London. 5. aprila. (K) (Reuterjev urad) Ramsey Macdonald je rekel v svojem govoru, ki ga je imel v Porthcawlu (Wales), da je bil pred kratkim v Parizu, k;er )e ugotovil, da tam uvidevajo, da FrancFa ne bo debila Iz Poruhrja nikakih reparacij. On in njegovi kolegi so sodelovali s člani francoskega, belgijskega in Ita-IFanskega parlamenta v Parizu in na drugih krajih, da bi dognali, pod katerimi pogoji bi se dalo to vprašan'« urediti. On upa, da je rešFev poruhrskega vprašanja bližja, kaker je bila pred tedni. Delavska stranka se trudi, da doseže angleško-amerikansko sodelovane z Evropo, ne v kapitalistične ali imperijaltstlčne, ampak v moralične svrhe. Versaillska pogodba se bo morala eventualno revidirati.
Pariz, 5. aprila. (K) (Agence Havas) Kakor poročajo (isti iz Mannheima, so našle francoske oblasti v tvornici avtomobilov Wieseljev motor 20.000 konjskih sil, kakrr tudi druge Wfescljeye motorje raznih konjskih sil. Tehnični Izvedenci so baje dognali, da gre za lipe, k! se uporabljajo za pedvodnike In ki so po mirovni pogodbi prepovedani.
Düsseldorf, 5. npri'a. (K) (Agence Havas) Na progi Werden-Kettwig je eksplodirala včeraj ped lokomotivo vlaka Es-scn-Pariz b mba, ki pa r.i napravila nobene škode. Zaradi tega dogodka so bile takoj izdane kazenske odredbe fn sfeer je bila železničarjem v Wcrdenu naložena gdo-ba 20 milijonov in onim v Kettwlgu globa 30 mili. ono v mark.
NOVI 1000 DINARSKI BANKOVCI.
Beograd, 5. aprila. (Z) Od II. aprila t. 1. dalje bo dala Narodna banka v promet nov bankovec po 1000 dinarjev. Ko bo spuščeno v promet zadostno število teh novčanic, se bodo vzele dosedanje Iz prometa. Risbe na obeh straneh so sestavljene iz štirih barv: rdeče, modre, rumene in temne. V sredi novčanice se nahaja podoba sv. Jurija na konju, ki zmaguje zmaja.
Dana&ue prireditve.
V	Ljubljani:
Drama: »Otok in Struga.« Red B Opera: »Carcstrelec.« Red A Kino Ti veli: Napoleon v Scuönbrunnu. Kino Ideal: »Grol Monte CiuLsto.* V. 4. Kino Matica: »George Bully.»
V	Maribora:	-V"
Narodne gledišče: V petek, 6. aprila ob 15. uri: »Kovarstvo to ljubezen.« Izv. (Dijaška predstava.)
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Prohasika, i» «g to veto* a» Sv- «M&



Poslanica Sokolst¥ya
Žalostni, oolavi.
Vsem bratom in sestram.
Na IV. glavni skupščini Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, vršeči se dne 25. marca. 1.1. v Beogradu, smo soglasno in z navdušenjem sprejeli resolucijo, ki ponovno poudarja osnovna nače'a naše organizacije in nam v interesu Sokolstva, države in naroda začrtava najnujnejše, neogibne naloge sedanjih dni.
Predhodna naša konferenca v Beogradu je sklenila, naj resolucijo razmnožimo s tiskom in jo razdelimo med članstvom. Poživljamo vse brate in sestre, naj se zglase pri svojih društvih, kjer jim je resolucija na razpolago.
Besede, zapisane v njej, prenesle z delom v življenje! Z vso fizično močjo in z vso duševno vedrostjo stojte na straži in izvršujte dosledno svoje sokolske dolžnosti!
Čas, ki ga preživljamo, je tako resen In tako kritičen, kakor še ni bil izza našega nai-odnega in državnega Ujedinjenja. Ob temelje naše države se zaganjajo njeni sovražniki, ščujejo brata na brata,: sestro na sestro, pleme na pleme, ponižujejo in onečaščajo avtoriteto in svetost državne misli in narodnega edin-stva z vsemi sredstvi klevet in demagogije, napajajo široke mase naroda s strupom sovraštva, nemoteno in nekažnjeno snujejo načrte, kako naj razbijejo veliko tvorbo ljubezni, trpljenja, umiranja in junaštva ter utirajo strugo po-gubonosnim valovom zunanjih sovražnih
nakan, ki se naj razlijejo po naši zemlji in nas iznova zasužnijo in uničijo!
Zavodniki ljudstva se brezvestno In zločesto igrajo z usodo vsega naroda in drve s slepo strastjo do osebnih ali strankarskih koristi brez ozira in pomisleka na to, ali jim te koristi dozore tudi le na razvalinah našega skupnega doma.
Položaj trenutno narekuje vsakemu Sokolu in vsaki Sokolići dolžnost, da s preudarno, trezno in prepričevalno besedo razširja, poglablja in utr ja od moža do moža in od žene do žene idejo narodnega in državnega edinstva in tega edinstva vsestransico visoko prednost in ceno, ki temeljita m resnici, da bomo in ostanemo močni in neodvisni samo v ve-liki in urejeni nacijonalni in državni celoti in skupnosti.
Ako pa bi udarila usodna ura, ki bo treba proti razdiralnemu delu in vsakteri pohlepnosti postaviti odporno in obrambno silo vseh disciplinarnih moči, takrat bo i oralo v zmishi svdftfi vrtci in nalog Sokolstvo na plan kot bojna organizacija, ki je pripravljena storiti in žrtvovati vzc, kar zahteva od vsakega brata in od vsake sestre čast in obstoj domovine!
Zdravo!
STAREŠINSTVO JUGOSLOVENSKE-GA SOKOLSKEGA SAVEZA.
V Ljubljani, dne 3. aprila 1923.
Poiitiln© rmwosSL
ČEŠKOSLOVAŠKA.
= Propadanje komunistov. Pri volitvah v obratni svet plzenskih tovarn tvrdke Skoda so komunisti strahovito pogoreli. Dobili so 6 mandatov z 2514 glasovi, socijalisti 11 mandatov (4160 gl.) In narodni socijalisti 3 mandate z 1343 glasovi.
= Premeščenje čeških uči*"" v na Slovaško. »Pr. Tagblatt« poroča, da o naučno ministrstvo poslalo vsem okraran šolskim svetom odredbo, po kateri imajo lid napisani in do konca aprila naznanjeni vsi učitelji in vse učiteljice ljudskih učilnic, katere nimajo še deset službenih let. Ako bo treba, bodo te učiteljske moči premestili na Slovaško, Sleško in v kraje z mešanim prebivalstvom. Kdor se bo branil iti, bo prišel v disciplinarno preiskavo.
PRED LAUSANNSKO KONFERENCO.
= »Temps« in orijentalno vprašanje.
»Temps« piše, da bi se mogla mirovna pogajanja znatno skrajšati, ako bi se evropskim (predvsem francoskim) koncesijonar-jem prepustilo neposredno pogajanje s Turki, tako glede vojne odškodnine, aplikacije mirovnih pogodb in gospodarskih razmer. Pred 6 meseci da bi se bila ta pogajanja najbrže bolje obnesla. Šele sedaj, ko so teritorijalna In politična vprašanja že rešena. In ko se vrivajo ameriški konkurenti (petrolejski vrelci okoli Mosula! Op. ured.), se daje evropskim koncesljonarjem beseda. List izraža upanje, da bo nova Turčija uvidela, da ni v njenem interesu, če izpodbije težnje sedanjih in bivših interesentov. Tako bi si lahko prihranila razočaranja, ki jo Čakajo, če se bo spuščala v intimnejše razmerje z vsiljivci onstran Oceana. Auguste Oauvain pa v »Journal des Dčbats-u« ni tega mnenja. Gauvaln sodi. da je dispozicija zaveznikov pravilna. Turčiji da se odpira zlata doba trajnega absolutizma, kljub temu pa da so omogočene vsakovrstne koncesije. Medtem pa je politična situacija v Angori vedno bolj zamotana. Ako pride do razpusta velike angor* ske skupščine, ostanejo nove debate v Lau-sannl brez vsake vrednosti. Novi turški, parlament bo zaključke prejšnjega zastopstva ravno tako razveljavil, kakor je sedaj storil z obveznostmi sultanove vlade. »Pod režimom kemalistov so izginile vse garancije. V Turčiji etablirani Francozi so francosko vlado sicer svarili, slednia pa je poslušala le na glas Franklin-Bouillon-a in
nekaterih romanopiscev (Pierre Benoit, avtor »Atlantide« se nahaja v Angori) ter poslancev.«
PORUHRSKA AKCIJA.
= Produktivno jamstvo ali presija? Nedavno Se je Hst »Oeuvre« pošalil, češ, da je g. Poiticarč že toliko govoril o bistvu ruhrske akci'e, da se njegove izravc nikakor več ne krijejo. Za časa pariške konference si je obetal velik materijalni dobiček, par dni pozneje je v parlamentu že svaril pred pretiranimi nadami. Potem se je pojavi! moment »sigurnosti«, sedal pa je srečno prijadral do spoznanja, da gre le za »produktivna jamstva«. V istem trenutku, ko se udajajo oficijelni krogi zopet večjemu optimizmu glede gospodarske eksploatacije, pa objavlja g. Edouard Helsey, urednik lista »Journal« svoje vtise iz Po-ruhrja. Helsey pravi: Primanjkuje nam vsega, če bi hoteli z lastnimi sredstvi eksploatirati to »garancijo«. Tovarne nočejo zaveznikom dobavljati. V vsakem slučaju, tudi če bi se jih sekvestriralo, ne bi več delovale. Ce položimo roko na jamstva, postanejo takoj sterilna. Delavci so antimili-taristično razpoloženi. V slučaju, da bi se jih pridobilo z dobro propagando, pa obtiči eksploatacija v transportnem vprašanju. Produktivna eksploatacija je mogoča le čez dalje časa, ko se akomodiramo. Po-ruhrje — pravi Helsey — ni nobeno jamstvo, pač pa izvrstno prisilno sredstvo. Težko je, ustvariti organizacijo, ki naj koristi nam Francozom. Lažje je — in to se je že zgodilo — desorganizirail vse na škodo Nemčije.
= Poljski listi In ruhrska akcija. Poljsko časopisje stoji močno pod vplivom Franclje. Celo umerjeni listi, kakor »Knryer Po-ranny« in »Nowa Reforma«, zavzemata radikalno protinemško smer, ki je bila pred 2 mescema mogoča samo v časopisju narodnih demokratov. »Rzespospolita« piše, da je Francija v času, ko Nemčija sili v popolno anarhijo, s svojim mirnim nastopom doprinesla najlepši dokaz praktičnega pacifizma. »Kuryer Warszawski« je mnenja, da mednarodnemu socijalizmu in angleškim velefinančnikom ne bo uspela izolacija Francije. »Przeglod Wieczorny« piše: Kirurgič-na operacija Franclje je najprikladnejše sredstvo za realizacijo reparacij.
(K položaju naše inteligence.)
Maribor, dne 4. aprila.
Mesec marec je pravzaprav mesec občnih zborov. Tudi v našem mestu se je vršilo v tem mesecu vse polno občnih zborov raznih stanovskih, kulturnih, gospodarskih in karitafivnih organizacij. Splošno pa se je opazilo, da so bili vsi občni zbori zelo slabo obiskani Večina organizacij se je moralo pri tem posluževati onega § svojih pravil, ki pravi da je po preteku ene ure občni zbor sklepčen pri vsakem, ali pa zelo zmanjšanem številu članov. Tako je bilo Društvu javnih nameščencev, pri Protituberkulozni ligi in še drugod. Najznačilnejši v tem oziru je pa bij občni zbor Jugoslovanske Matice, ki se je moral dvakrat preložiti in je bil kljub vsemu javnemu opominjanju v Ustili tudi tretjič komaj, komaj sklepčen.
To so nadvse žalostni pojavi za tako veliko mesto, kakor je Maribor, kjer je mnogo inteligence. Žalostni so tembolj, ker je naše mesto ob državni in jezikovni meji, kjer ima vsaka organizacija kolikor toliko razun v pravilih začrtane naloge še posebno, četudi v pravilih neomenjeno nalogo, krepiti narodno in. državno misel. Zato je povsem upravičeno, da se najdejo vzroki tem žalostnim in nezdravim pojavom in se skušajo odpraviti.
Vse kulturno in karitativno delo Sloni na ramah rase inteligence in sicer večina na ramah one irteligerce, ki jo tvori javno uslužbenstvo Le majlicn del tega dela pride na obrtne in pridobitne meščanske kroge.
Tako delo pa ne zahteva samo mnogo dobre volje in dragocenega časa, ampak tudi gmotnih žrtev. Vsega tega pa danes javni uslužbenec nima. Njegov gmotni položaj je tako obupen, da je razumljivo in oprostljivo, ako je izgubil vse veselje in dobro voljo celo za delovanje v svojih lastnih strokovnih in stanovskih organizacijah, kaj še le v splošno kulturnih in karitativnih društvih. V težki borbi za obstanek je .izčrpal ne samo vseh svojih telešnih, ampak tudi duševne moči, udaja se topi resignaciji in čaka zroč na svojo propadajočo družino na čudodelno re-
šitev iz Beograda v obliki primernih draginjskih doklad.
Inteligenca je predstaviteljica in voditeljica naroda, obenem pa tudi nositeljica narodne in državne misli. Ako propada inteligenca, propada s tem najboljši del naroda, propada ž njo vred tudi narodna in državna misel. Posledice takega propadanja postanejo prav ■lahko usodepolne tudi za državo. Brez dvoma je, da je prispela kriza naše inteligence do vrhunca in jo bode treba čimpreje temeljito rešiti na ta ali oni način.
Značilno pa je, da bodo morali, kakor vse kaže, to pereče vprašanje reševati in tudi rešiti — radikali, to je ona stranka, kateri naša inteligenca v svoji strankarski zaslepljenosti meče po veliki večini le polena pod noge, za katero ima le zabavljanje in psovke, ki jih je pobrala z dnevnega strankarskega časopisja. Ako dela kaj takega nepoučeno priprosto ljudstvo, je to še razumljivo in tudi oprostljivo. Od inteligence pa se more po vsej pravici zahtevati vsaj to, da misli z lastnimi možgani, da se sama pouči in prouči, v koliko so utemljeni strankarsko prikrojeni očitki političnih nasprotnikov, ne pa da jih slepo pobira kot čisto zlato in jih ponavlja in uporablja prav v tistem žargonu, kakor jih je serviralo nasprotno strankarsko časopisje. Od naše inteligence ne zahtevamo, da bi kar meni nič tebi nič prestopila v radikalni tabor, zahtevamo pa lahko po vsej pravici, da ohrani tudi v strankarsko političnih vprašanjih neko objektivnost in prevdarnost in ne drvi kar slepo čez drn in strn za tistimi, ki so največ zakrivili njen sedanji bedni položaj in so imeli za njo vedno le lepe besede, nikoli pa ne dejanj.
Te besede smo zapisali namenoma. Zakaj ni potreba biti samo pristaš NRS, ampak samo dostojen človek v političnem mišljenju in izražanju, pa te mora oblit rdečica sramu, ko čuješ od naše inteligence, kako se izraža med seboj o največji naši stranki v državi in sicer o tisti stranki, od katere pričakuje izboljšanje svojega bednega gmotnega položaja.
DRUŠTVO NARODOV.
i= Program sveta Društva narodov za mesec april. Aprilsko zasedanje sveta Društva narodov, ki se bo tokrat vršilo pod angleškim predsedstvom, se bo, kakor poroča agentura Volta, bavilo poleg obnove Avstrije z vprašanjem razorožitve. Referat o razorožitvi je bil poverjen italijanskemu zastopniku. Svet Društva narodov bo preiskal eportuniteto takojšnje izvedbe mešane komisije, nato pa bodo vsi člani Društva narodov zaprošeni, da omogočijo diskusijo o načrtu medsebojne garancijske pogodbe, ki jo je zasnoval Lord Robert Cecil.
ANGLIJA.
— Anglija in sovjetska Rusija. Iz Londona poročajo: Te dni sta dva neodvisna parlamentarca naslovila na vlado interpelacijo glede razmerja med Veliko Britanijo in Rusijo. Mc. NejH je odgovoril, da o tem ne more biti nobenega govora, da bi stališče britanske vlade napram Rusiji temeljilo na predsodku glede sovjetskega sistema. Bistveni pomislek glede priznanja sovjetske vlade je ta, da se mora ta vlada postaviti končnoveljavno na zakoniti sistem in civilizirano sodstvo. Ta dva pogoja sovjetska vlada ni izpolnila. Dokler ruska vlada s to politiko ne bo prenehala, ni izgleda, da bi se poleg de faeto-priznanja, ki ga je Rusija že dobila, mogla angleška vlada odločiti tudi za priznanje de jure.
FRANCIJA.
.= Francoski mornariški statut. V preteklem tednu je predložil francoski mornariški minister zakonski predlog O izpopolnitvi drugega dela mornariškega programa. Člen 10 zakonskega predloga od 18. aprila leta 1922 predvideva izpopolnitev mornarice stopnjema in sicer tako, da se zgradijo 3 križarke, 6 torpednih rušilcev, 6 torpednih čolnov in 12 podmorskih čolnov. Te enote bi se morale zgraditi že v drugi polovici leta 1923. Sedanji projekt pa predvideva zgradbo 6 križark, 15 torpednih rušilcev, 24 torpednih čolnov, 34 podmorskih čolnov in 6 specijalnih ladij. Ta program namerava vlada realizirati v času od leta 1925. do 1930.
NEMČIJA.
= Komunisti proti fašistom. Iz Berlina poročajo: Te dni so komunisti razbili zborovanje članov tukajšnje italijanske kolonije. »Die Rote Fahne« poroča, da so zasačili komunisti v zborovalnih prostorih 20 italijanskih fašistov. Ker je potegnil eden izmed navzočih Italijanov bodalo. So komunisti pretepli navzoče Italijane. Sestanku fašistov je predsedoval neki italijanski častnik po imenu Corrado Cuustoza. Pripravljali so tudi predvajanje filma Mussolinijev pohod proti Rimu. Italijanski fašisti, da so baje bili v zvezi z rektorjem berlinskega vseučilišča ter z nemškonacijonalnimi bojnimi organizacijami. List je pozval delavstvo, da razbije vsako zborovanje Italijanov.
Iz praztnega življenja.
LJUBLJANSKA DRAMA.
Otok In Struga. Tudi v nadaljnih predstavah mi ta dramatizacija nekam raztrganega in mestoma labirintsko zavitega dela ni prinesla gerkote. Ga. Medvedova kot grofinja Ana Je eleganten In prijeten oderski pojav, le glas privzame mestoma nekako rezkost. Serafina ge. Šari če ve je premalo ognjena. Takalč grofovske hčere, ki se dolgočasijo na samotnem gradu, vzgojene 'v penzijonatih itd., so vse bolj koketne, živahne in ne delajo vtisa nunsko zakrknjene emancipiranke. Te poteze pri igranju ge. Šaričeve sem videl nekje v Aglaji (tam na mestu) in morda še kje drugod. Imam občutek, da Jo stvar ne ogreje uidi sama po sebi. Osemnajst slik — pa tako malo utišal S kinematografsko naglico beži vse mimo gledalca In ko je konec (e občutek isti kot od platna: praznina. Le širokd Tavčarjeva beseda, njegovi ostro risani značaji in čudotvorna roža njegove romantike, so stvari, ki ostanejo. Prav dober, čeprav po vnanjosti manj verjeten pa je Pečkov ritmojster, grof Egon. To je aristokratski, afektirani tip. G. Peček ga je zadel v živo. Prijeten in fin je lajtnant Leo ga. Drenovca, stari baron Nebelberg je našel v gu. Danilu pravo mesto. Konstantin je zanimiv nearlstokrat, bolj napol kmet In pristni Tavčarjev človek: pod skorjo trde vnanjosti se skriva značaj, sreč, vnanja plat je tenko odelo za notranje bogastvo. O. Kralj Je Konstantina Idealiziral bolj kot je to potrebno. Ta Konstantin ni sanjsko bitje, mehäk Cankarjev dvomljivec. Je mož boja, ostrosti, izkustev t mehko, a ne bolno dušo. G a. Wint rova pa to pot nikakor ni bila videti na pravem mestu. V vsakem oziru to ni postava nesrečne Zore, ki jo slika roman. Ni. — G, Plut pa je zlasti v začetnih slikah prav verjetno podal vedno pijanega oskrbnika. Vitezi so bili brez dvojbe bolj viteški kot nesrečni generali pri »Madame sans Gene«, tSlijaJe bila zanimiva. Kazalo oa bi zmanj-
šati število slik. »Vojiček« je pač delo samo kot tako serija slik, »Otok in Struga« pa ne prenese prevelikega skiciranja. O priliki še o drugih.	—L
— Hasanaginlca. Premijera v ljubljanskem dramskem gledališču. V soboto, dne 7. t. m. bo v dramskem gledališču premijera Ogrizovičeve popularne drame »Ha-sanaginica«, katere vsebina je vzeta iz znane srbsko-hrvatske narodne pesmi. Drama je spisana v hrvatskem jeziku ter polna poezije. Da ostane lepota verzov in jezika nespremenjena, se igra v originalu. Tako se ohrani nepokvarjen ves kolorit. V ulogl Hasanage gostuje član zagrebškega Narodnega gledališča g. Mihajlo Markovič. Naslovno ulogo igra ga. Rogozova, ostale uloge ga. šaričeva, gna. Vera Danilova, ga. Juvanova, g. Skrbinšek, g. Železnik, gosp. Drenovec itd. Režira g. Rogoz. Drama je opremljena s pristnimi turškimi kostumi. Prva repriza bo v nedeljo, dne 8. t. m. (izven), druga v pondeljek, dne 9. t. m. (red C). Pri obe!: reprizah gostuje g. Markovič.
— Pred krizo osješkega gledališča. Listi poročajo, da hoče vlada V bodoči gledališki sezoni obdržati samo gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani kot državna gledališča, vsa druga pa bodo dobivala 600 tisoč dinarjev subvencije, za ostale izdatke pa bodo morala skrbeti sama. Med poslednjimi se nahaja tudi osješko gledališče. Mestna občina bi ga morala subven-cijonlratl z nadaljnim pol milijonom dinarjev. Nadalje poročajo, da obstoja domneva, da se osješkim igralcem odpove angažma na tri mesece.
— Koncert opernega baritonista g. Aleksandra Balabana, napovedan za v torek, dne 3. aprila je bil vsled slabe udeležbe — odpovedan. Nov dokaz nepreračunljivosti naše publike. Program je naznanjal zanimive pesmi ruskih mojstrov in slovite operne arije raznih komponistov. Toda šramlji po zatohlili kleteh in razne »auiblks-zabave« imajo pri nas prednost...
—L
Ga. Darinka Gruićeva
Je po Splošnem žensk, društvu naprošena predavala v sredo v Mestnem domu o svoji karitativni akciji med in po vojni v zaščito osirotele srbske dcce. Ga. Gruićeva je vzor srbske žene: odločna, neustrašena, tiholju-beča in neumorna boriteljiča za blagor svoje domovine. S srbsko šajkačo na glavi in v uniform! le ta junaška rodoljubkinja predavala, kako je tekom vojne na stotine otrok rešila pogina, jih dovela nazaj v življenje, jih vzgojila in izročila narodu prožete močne naciionalne zavesti in visoke moralne vrednosti. Mäma Grufč, kot jo zove srbska deca je bivala osem let v Amerikj in je zainteresirala amerikanske miljonarje-člo-velcoljube (takih pri nas nil), f> denarno omogočili akcijo najplemenitejšega dela: reševanja otrok po razbiti Srbiji. Po nečloveških naporih In nevarnostih, sredi fronte in v najobupnejših situacijah je vodila močna Srbkinja krdelo že apatične dcce, jo hranila in oblačila. Danes vzgaja ca. 150 sirot v Kamenici blizu Novega bada. Naj-vzorneje urejeno, nadvse higiien,čno b1Vali-šče je bilo preje posest nekega madžarskega grofa. Tu se pripravlja cvet nove srbske inteligence. Nekateri gojenci Pohajajo že univerze, oficirske šole in študirajo celo v inozemstvu.	.
Predavateljica je nazorno m z ostro natančnostjo predočila strahotne dni propada Srbije In njenega vstajenja, svoja mu-čeniška pota polna zatajevanja ‘n muk. Zlato srbsko srce smo čuli govoriti iz ust žene, ki zna molče ljubiti in nikdar obupati.
H koncu le v vznešenih besedah poudarila misel, da je nas vseh dolžnost, da Vzga-lamo svojo deco, kar žc po naravnih za-konih moramo. Nad 250.000 pa )e v domovini še dece, koja nima nobenega socijal-nega varstva in vzgojne možnosti v poznejšem življenju Za to deco skrbeti, naj bo naloga — ne le državi — temveč vseh javnih narodnih činlteljev. Predavateljici je bil izročen v zahvalo lep šopek od pevskega zbora »Glasbene Matice«, ki je po svojih zastopnikih Imela priliko ogledati si v Kamenici vzor-institul ga srbska siročat
Ženskemu društvu pa gre hvala, da Je povzročila to nadvse zanimivo predavanje. Da je bil obisk srednji, je spričo naših žalostnih tozadevnih izkustev — le znova z obžalovanjem konstatirati. Ge. Gruićeva se je odpeljala v Golnik, da tam odda nekaj svojih, maroderjev v zdravljenje. Na svidenje! —-i-
— Drugi koncert kubanskih kozakov.
Predno odide vojaški kubanski zbor na koncertno turnejo po svetu, je hotei vkljub temu, da so v Ljubljani v krasnem pomladnem času koncerti pičlo obiskani in ic to sam občutil na prvem koncertu, prirediti še en koncert Ljubljančanom v slovo z izrecno pripombo na plakatih: Na splošno željo občinstva. Žal tudi topot idealni zbor kubanskih kozakov z obiskom ni irnel večje sreče kot prvič. V dvorani je vel veter, zasedenih je bilo prav malo sedežev m še ti skoro izključno od v Ljubljani bivajočih Rusov. Vzpored tega koncerta se je le malo razlikoval od vzporeda prvega. Obču-dovaja vredni so zborovi basisti, za katerimi tenoristi — tudi solist — precej zaostajajo. Vsekakor je pa zbor dobro upet, tehnično Izšolan in vrlo discipliniran. Ce bi imel v tenorjih boljši in uglajenejši materijal, bi bilo njegovo Izvajanje gotovo združeno z večjih uspehom. »Svobodni umetnik« g. Sokolov je uvaževanja vreden dirigent, čeprav za naše navade nekoliko čudnih manir. —• Navzoči so vsako točko živahno odobravali in je le škoda, da oba koncerta zbora kubanskih kozakov nista bila lepše obiskana ter se ne moreta ponašati z materljelnimi uspehi. Moralni pa so bili lepi in naša želja je, da ostanejo zboru zvesti tudi drugod. — Končno bi pripomnili sledeče: Zdi se nam, da sedanji čas ni več primeren za koncerte; prirejati jih je riskantna reč. Pač pa upamo, da bodo kon-certi Glasbene Matice,^ na katerih se bo iz-vajalo novo slovensko glasbeno delo, Lajovičev »Psalm«, gotovo našli pri publiki zasluženo umevanje. In lepo bi ne bilo, če bi pevsko društvo »Stankovič«, ki pride iz Beograda k nam, imelo na svojem koncertu prazno dvorano...	—r—
ljubljanski ebžiniki svet.
Ljubljana, 5. aprila.
Župan dr. Perič otvori sejo, imenuje za overovatelje zapisnikov g£. dr. Brecelja in Adamiča, ter preide takoj na precej obširen dnevni red današnje seje.
Sto je za izvolitev upravnega sveta Mestne hranilnice. Pri tem je povdar-jal občinski svetnik g. Tavčar kot zastopnik socijalistične skupine javno moralo in dejstvo, da se ne sme pobijati krivice s krivico. — Manjšina naj se v tej zbornici ne prezira, osobito ker pridejo tu v poštev v prvi vrsti važni gospodarski interesi Predlog je stremil za tem, da se da v upravni svet Mestne hranilnice Zajednici 3, demokratom pa 2 zastopnika. Večina občinskega sveta pa je nudila vsaki skupini le po enega zastopnika, kar je manjšina po predlogu dr. Ravniharja odklonila, češ, da po en zastopnik v takem zastopu ne igra druge vloge, kot vlogo marijonete. — Ker odklanja večina sodelovanje manjšine po pošteni razdelitvi obremeni tudi to večino za vse morebitne posledice. Dr. Ravnihar je povdarjal pri tem, da je potrebno v tem slučaju skupno gospodarsko delovanje in da se političnih pred* logov ne sme vlačiti v to zbornico. Poziva k skupnemu stvarnemu gospodarskemu delu, apelira v tem smislu na večino zbornice in priporoča pravo odločilno razmerje.
Voljeni so bili končno v ta svet gg. Štebi, Kocmur, Kralj, Pestotnik, Rozman, Makuc, Tokan, Moškerc, Vidmar, Lah, Avsenek, Krc, Lozar, Orehek, Pirc, Remec, dr. Stanovnik, Rojina Vrtove in Zajc.
Pri izvolitvi zastopnikov v mestni šolski svet je povdarjal dr. Ravnihar, da dosedanji mandati še niso ugasnili in da naj ostanejo ti člani do konca svoje funkcijske dobe. Njemu nasproti je zahteval dr. Stanovnik, da stari zastopnici izbrani od starega občinskega sveta takoj odstopijo in da se volijo novi. Večina je to odobrila in izvoljeni so bili gg. Tokan, dr. Lemež, Jeglič in Rožič. Dr. Ravnihar je priglasil izvolitvi protest in zahteval, da se zabeleži. Kot zastopnik staršev v višji šolski svet je bil izvoljen na predlog svet Kremžarja dr. Gosar, kot njegov namestnik pa g. Ivan Makuc. Tudi proti tej izvolitvi je prijavil dr. Ravnihar protest
V	kuratorij Mestnega dekliškega
liceja je bil izvoljen kot predsednik g. župan dr. Perič in pa dr. Lemež.
V	kuratorij internata »Mladike« pa so prišli gg. Jeglič, dr. Rožič, Slovša, Novak, Mihevc in Angela Piskernik. V odbor krajevne zaščite dece so bili izvoljeni gg. Kralj, Ogrin In Alb. Zajc. Dalje so bili z večino obč. sveta še izvoljeni zastopniki občine člani za bolniško blagajno mestnih uslužbencev, za odbor v upravo meščanske imovine, okrajni načelniki in oskrbniki ubogih za Šentpetersko predmestje in za Barje, štrije zastopniki občine v nabornih komisijah in zastopniki občine v kura-toriju trg. gremijalne šole, gradbo delavskih hiš, v odbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb, Simon Gregorčičeve knjižnice, ljubljanskega velesejma in v Jugoslovanski olimpijski odbor.
Glede revizije mestne davščine na nezazidane stavbene parcale je predlagal g. Pirc, da naj finančni odsek povabi anketo, katere naj se udeleže lastniki, prodajalci, kupci in graditelji dia se uredi tudi to vprašanje. Temu predlogu se je pridružil tudi g. dr. Ravnihar. Povdarjal pa je, da se kulturnih zavodov v tem smislu ne sme obdava čiti. Dr. Tominšek pa je pri tem poudarjal da ta davek ne zadene toliko bogatinov, marveč več manjše posestnike, katere mora občina vsekakor ščititi. Glede prošnje pokojninskega zavoda za nameščence za napeljavo mestnega zavoda za nameščence, za napeljavo mestnega vodovoda do novih vil med cesto na Rožnik in Cesto v Rožno Dolino in glede napeljave vodovoda do Ježice, se je sklenilo, da tega občina ne more sama kriti. Ta naprava bi se napravila seveda le s prispevkom omenjenih občin. — V istem smislu se je rešila tudi prošnja južne železnice. Dalje je bil sprejet predlog g. Moškerca, da se odpravi 12 urno delo uslužbencev mestnega dohoddarstvenega urada, da se uredi njihovo službeno razmerje in se jim da. soodločevalno pravico glede ureditve službenega razmerja.
Končno je kot nujni predlog g. Pb> ca sprejel občinski svet predlog, da se ukrene vse potrebno v svrho čimpreje odstranitve ljubljanske vojaške smod-nišnice v primerno oddaljo mesta Ljubu Ijane.
Zitejfe s mh jasnili lota! 2UTRAN3E NOVOSH1
Psi©T#ra© nmimti
— Iz državne službe. Dr. Vilko Pfeifer, inspektor in okrožni agrarni poverjenik v Mariboru je imenovan za načelnika II. razreda oddelka za Banat, Bačko in Baranjo Pri ministrstvu za notranje posle. — Slavo-mir Jurkovič, carinik IV. razreda v Ljubljani je na lastno prošnjo postavljen za pisarja
III.	razreda pri generalni direkciji carin. —• Fran Miklavčič je imenovan za carinika
IV.	razr. carinarnice v Mariboru. — Za carinika II. razr. v Radgoni je imenovan Ivan Bukovec. — V Celju je imenovan za carinika III. razr. Rok Pak in za carinika IV. razr. Milorad Storf. — Pri carinarnici v Qor. Cmureku je imenovan za carinika IV. razr. Stanko Klemenc. — Za začasnega finančnega koncipista pri davčnem okr. oblastvu v Slovenjgradeu je imenovan Luka Potočnik. Za davčnega asistenta sta imenovana: v Ljubljani Engelbert Gorišek,
V	Višnji gori Dragotin Vončina, — Računska oficijalka pri finančni delegaciji v Ljubljani Angela Podgornik-Vadnan je podala ostavko na državno službo. — Josip Polc, abs. pravnik, je sprejet v službo koncept-nega pripravnika pri policijski direkciji v Ijjibljanf.
— Iz sodne službe. Za sodnike v IX. plač. razr. za okrožje višjega dež. sod. v Ljubljani so imenovani avskultanti Franjo Detela, dr. Maks Peterlin, dr. Vinko Zorc, dr. Josip Novak, dr. Ludo vik Lobe in Anton Lovšin.
— Izpremembe v občinskih gerentstvih.
V	občinskem gerentskem sosvetu v Dolnjem Lakošu je imenovan kolarski mojster Franc Nemec. Za občinskega gerenta v Murski Soboti je imenovan namesto višjega polic. kom. Gustava Puša, odvetnik dr. Ljudevit Sömen. Namesto Ivana Tratnika je imenovan za občinskega gerenta v Črncih, Stefan Lechocki.
— Upokojitve. Okrajnf glavar dr. Rudolf Steimetz-Sorodolski je začasno upokojen. Nadalje so upokojeni Josip Kroupal, revizor I. razr. carinarnice v Mariboru; Karel Semen, višji davč. upravitelj v Ljubljani in Josip Kanduč, kanclist okr. sod. v Višnji gori.
— Iz vojaške službe. Za poveljnika II. «avalerijske divizije je bil imenovan gene-raištabni polkovnik Peter Marinkovič. Do-sedanji poveljnik Vojin Colak-Antič je postavljen na razpolago vojnemu ministru.
— Uradovanje o pravoslavnih praznikih. Beograjski listi poročajo, da ne bodo 'državni uradi poslovali ža privatnike od Velikega petka pa do prvega dne velike noči.
— Službeni jezik na železnicah. Ker je potekel rok, do katerega bi se moraii železniški uradniki naučiti našega jezika, je jzdalo prometno ministrstvo naredbo, po kateri se mora v medsebojni prometni Službi na kolodvorih uporabljati samo državni jezik. Ravnotako se morajo tudi razne naredbe pisati samo v našem jeziku in tudi strojno, premikaško in postajno usiuž-benstvo se mora posluževati samo našega jezika.
— Varaždinski veliki župan razrešen dolžnosti. Veuki župan Juraj Gašparšič je
dtekeežu£iS°Stl Vdikesa župana varaž*
privatnih nameščencev v Nacvellki Pondeljek je bil otvor-J Kongres Saveza privatnih nameščencev, « se ga je udeležilo okoli 50 predstavni-kov n zastopnikov raznih saveznih in krajevnih organizacij, ki so raztresene po celi erzavL Kot gostje so bili prisotni tudi številni zastopniki drugih stanovskih udruženi Jn korporacij. Na kongresu je bila med vrugim predvidena reorganizacija Saveza, ker je število članov zelo naraslo.
— Mestna zastavljalnica v Ljubljani ™ia tomesečno dražbo avgusta 1922 zastavljenih predmetov 12. t. m. popoldne.
,	— h uradnega lista. V uradnem listu
r5 Izšla uredba pokr. uprave za Slovenijo v sporazumu z gradbeno direkcijo za Slo-/enijo o dopuščanju motorskih vozil in šo-«rjey.
— Razpis službe. Trgovska tn obrtni-r*5 zbornica v Ljubljani razpisuje mesto ~?nceptnega pristava. Prošnje je vložiti do "t- aprila t L
Razpisano zdravniško mesto, Zdrav-TjVeni odsek za Siovenijo v Ljubljani raz-zd- e -mesto okrožnega zdravnika za IntpiVStveno okr°žie Št. Vid nad Ljubljano. »lTXfSsenti se opozarjajo na razpis v •Padnem listu«.
finhitT Služba v Ljubljani. Mestni magistrat razP‘suje službo mestnega ar-ttrnrtJn. s p£eiernkl IX. čin. razr, mestnih hiti	.Za	to	s,užbo morejo kompetf-
taoLfĆuSicli ^,50 absolvirali juridično ali iPiošnn °i-, kkalteto in Imajo zadostno i« bibliografsko,	nmet-
^raviin^g0^0V P?ko’ 0i' arhivarsko	znanje.
«testni1™ oprem!ien‘- prošnje naj se pošljejo "•estnemu magistratu do 19. aprila, '
nflf ~w	in^ac!f tantle, so pobeg-
Paio \	s« neznano kje potel
Kaj so odnesli s seboj, še m ugotovi
—	Čigava	Je	krava? Dne 30	m*.™
||WraS se je zatekla k tesarskemu moktre fcnc“ princu na Prulah siva kravl ^
»a hrbtu vrezano črko T.
Neprostovoljni samomorilec. Jurij tov» a’ 58 et slar’ no2nl žuvai v strojnih ternah je poskušal včeraj ob pol 6. uri sv°j samokres, katerega si je šele da bi strašil z njim razne neprSdi-»o, > Pri tem je ravnal mož tako nerod-se mu je samokres izprožil in ga je Vavej .Jogija v desno nogo. Mož je izkr-m umrl med vožnjo v bolnica * h) j^Zopet nož. Zidarja Jakob Breskvar koflčn,, Avsec iz Bizovika sta se sprla in n°ž j st®Pla. Pri tem je potegnil Avsec liali of, zabodel tovariša v nogo. — Odpe-
^ Ea v bolnico.
tovarn	®ri dein. Delavec strojnih
linah, je	.Godeč, doma na Fu-
— Ruski baron Kakelberg Zeigfrid, finančni pripravnik v Davčah, eleganten pa nevaren . možakar, je pobegnil 25. marca. Vzel je s seboj tudi karabinko in patrone in se priporoča paznost. ker je nasilen in sirov človek.
— Nesreča s puško. IGthär Ivan, doma iz Puterhofa pri Tržiču je streljal z neko staro puško, katero mu je razneslo. Kolči železa so mu odleteii v levo roko in jo mu raztrgali. Oddali so ga v bolnico,
•— Razni pretepi. V Preddvoru v gostilni Velkavrh so se na Veliki pondeljek stepli fantje med seboj- Med tem so napadli posestnikovega sina Janeza Šavs iz Preddvora, brata Anton in Josip Cvek ter Delavec Josip in ga tako močno pretepli, da je moral v bolnico. V Togljah pri Kranju je v prepiru posestnikov sin France Žun zabodel posestnikovega sina Jo.žefa Roglja v desno roko. — Na Prulah je delavec Josip Avsec okial sodelavca Jakoba Breskvarja iz Bizovika. — Vse so pripeljali v bolnico.
— Poskusen samomor. Ljani Vilma, kontoristka pri inženirju Zemeniku v Ljubljani je v samomorilnem namerni v svojem stanovanju na Tržaški cesti izpila precejšno množino lizola. Našli so jo še pravočasno ter jo pripeljali v bolnico. Vzrok samomora je neznan.
— Tat v vinskem hramu. V Plešivici je vlomi! nepoznan prijatelj vina v več vinogradskih hramov in pokradel več steklenic vina. Napravi! pa je še večjo škodo s tem, da je razbii vrata in polomil ključavnice.
H®w©st! Is Primorske«
— Fašistovsko zverinstvo v Ricmanjih. Ricmanje so doživele žalostne velikonočne praznike. Fašisti so se zopet enkrat ojunačili in pridrveli v vas, da si ovenčajo svoje nadute glave z lavorjevim vencem nasilja in divjaštva. Dogodek je tembolj žalosten, ker so bili pri njem udeleženi tudi fašisti-Slovenci, ki so se žaiibog spozabili in vstopili v vrste svojih sovragov. Na velikonočno nedeljo sta se v domači gostilni sprla bratranca Ferdinand in Ivan Kuret Med prepirom sta se tudi parkrat spopadla. Vzrok prepira je bi! čisto družinskega značaja. Ena; sporna stranka pa je bil fašist in to Je zadostovalo, da so drugega dne pridrveli v vas fašisti in pričeli iskati Ivana in še nekega Josipa Žuljana, ki se je omenjenega dne nahajal slučajno v gostilni. Pod vodstvom nekega domačina in v spremstvu ricmaniskih fašistov so šli v stanovanje Josipa Žuljana, ki se je ravno vrnil iz dela, ga vrgli jz postelje in drsali s seboj. Njegovo prestrašeno ženo, ki ga je hotela branit!, pa so oklofutali. Ko so prišli izven vasi, so ga neusmiljeno pretepli in rnu nato prerezali žile na obeh rokah. Po tem svojem junaškem činu so se napotili v Ivanovo stanovanje. Tudi njega so našli doma in ga pričel) pretepati, dokler ni končno omedlel Pretepli so tudi njegovo ženo, ki je hotela klicati na pomoč. Končno so šli po vasi in razgrajali kot divjaki. Poklican je bil zdravnik, ki je oba nesrečneža preiskal. Žuljan je bil odpeljan v tržaško bolnico, vendar pa je upanje, da okreva le neznatno, ker je izgubil preveč krvi Med tem, ko se to dogaja, pa sedi na vladi mož, ki je to stanje sanj vstvarll in sedaj
Ukradene konjske opreme- Posest- j. izjavlja, da imajo vsi državljani enake dx»-
--..Jca Franca Srakari- v;— • ■ nev .moSke in ženske obleki .Pokradli S fa{ntoe in srebrÄ l? Perito ;>«i do 30.000 kron.
»loščo. Padla mii s< tovar'ši težko železno Ce®er je dobil tak« , p!ošča na nogo, pri sa morali odpeljati v h f0 poSl£odbo, da so
S"“ omi^Sj^ V n°a 28.
Jtosestnika Franca Sr"lÜLVI°niIlci v hišo
SO
pr'v U’J ou.uuu Kron. I^leNeicSUPinl vreCjI' Veitov SO našli ob Savi nr«UmradenIh ^ O vlomilcih nimajo še nobPJ0m?če' in nwNe!:ireže- Posestnika Antona n* Cdi' abstrehi0H° ženo Katarino v Osohuk^0'-3 2“žekUi l"6 l aprlIa P°sestnikov sinkjanIa
možrk ? Iov^ko Puško. — Pri streljanju z sesta;tn i,,sta se Poškodovala 22 letni1 r»-Pri ^čev5u in pa 20 letni
iäfeg te** m ic <w«
niku Ivanu Medica iz Laz je bila ukradena v noti 28- marca skoraj nova konjska * oprema vredna. 5000 kron. Isto noč Je i ukrade) neznanec tudi 4000 kron vredno j konjsko opremo posestniku Matiji Sprat- • zerju iz Stare žage.
— Vlom v Novi Štifti. Dne 28. marca je ; vlomil nepoznan tat v trgovino Zofije Rotar- Odnesel je okrog 6000 kron denarja ter za 8200 kron raznega blaga.
— Kurji tatovi. Za praznike so se preskrbeli neznani tatovi s kurjo pečenko po ceni. — Ukradli so učitelju Franu Stularju v Vavtivasi 3 gosi in 6 kokoši, posestniku Francu Glavanu v Dol. Straži pa pet kokoši, katere so zavili v pet brisalk iz domačega platna.
— Tatvina v zaporu. Invalidu Alojziju Beču Iz Šent Ruperta je ukradel meseca marca v zaporu dež. sodnije neki sokaz-njenec invalidsko spričevalo ljub. vojnega okrega.
— Celjske vesti Operni večer v mestnem gledališču. V sreda dne 11. t. m. gostujeta člana zagrebške opere in sicer ga. Marta PospižlMvanova (primadona) in g. Zdenko Knittl (prvi tenor) v spremstvu g. Oskarja Smodeka, dirigenta zagrebške opere v tukajšnjem gledališču.
V	prvem delu večera se bodo izvajale arije raziičnih oper, v drugem delu pa 4. dejanje BIzetove opere »Carmen« v sceni, kostumu in maski. — Jugoslov. Matice podružnica v Celju priredi prvo ali drugo nedeljo meseca junija t. 1. veliko ljudsko slavnost v korist J. M. Vrše se že tozadevne priprave. — Invalidska organizacija v Celju priredi v nedeljo 8. aprila v Gaberju pri »Jugoslovanu« veselico, katere čisti dobiček se razdeli med najrevnejše invalide, vdove in sirote. — Pasji zapor v Celju je omiljen v toliko, da pse, ki Imajo varne nagobčnike ni treba več voditi na vrvici, psi varuhi pa, ki se varno držč pri hiši in ne pridejo v dotiko drugimi psi, pa se lahko prosto kretajo brez nagobčnika. — Lahkomiselna stava. Neki dijak je te dni stavil 100 Din, da skoči iz brvi pri mestnem parku v Savinjo. Skočil je res v vodo. Zgodilo se mu sicer ni nič, razen da si je strgal obleko ter se okopal v mrzli vodi —
V	celjsko bolnico so pripeljali Franca Nadlučnika iz Luč v Savinjski dolini, kateri je ponesrečil pri velikonočnem streljanju, dalje 8 letnega Jožeta Mašero Iz Tekačevega v ptujskem okraju, kateri je pri Igranju s patrono ponesrečil ter Cilenšeka Martina iz Levca pri Celju, kateri je bil v‘antovskera pretepu na Ostrožnem v celjski okolici težko poškodovan.
~ Bakteriološka stanica v Celju. Gla-So,*!„ ^ractaega lista spada v službeno območje te stanice vse ozemlje bivše Štajerske in Prekmurje, dočim spada ozemlje bivše Kranjske v območju bakteriološke sta-niče v Ljubljani.
—■ Mariborske vesti Koncert So-wilski-Rewicz e bil preložen na soboto 14. im. — Mehaniku Marcelu Dadieneu v Vetrinjski ulici je neznan storilec ukradel včeraj 4. t. m. kolo. Pred nakupom se svari,
— Dne 7. t. in. ob 6. uri zvečer se vrši V prostorih restavracije »Halbwidf« občni zbor kovinarske zadruge. — Na Koroški cesti je včeraj povozil neki avtomobil dve kokoši, ki sta še sprehajali po cesti Ako ljudje ne pazijo dovolj na svoje domače živali, si morajo sami pripisati, ako jih zadene taka nesreča.
— Bančne sleparije v Budimpešti. Kakor javljajo Usti, so policiji došle od več strani kazenske ovadbe proti budimpeštanski borzni komisijski tvrdki Goldschmied! in Schönberger zaradi sleparskega poslovanja z vrednostnimi papirji. Tvrdka se je proglasila za insolventno. Pasiva znašajo 180 milijonov kron. Eden šefov tvrdke, Goldschmiedt, je izginU iz Budimpešte. Z njim je odšla tudi njegova soproga. Ponoči pa je mož enakega imena se Poskusi! sam umoriti. Ker ga zaradi težkih Poškodb niso še mogli zaslišati, se dosedaj ul moglo dognati, če je s pogrešanim identičen.
— Vnukf Izmet paše v Sarajevu. Vnuki znanega turškega diplomata Izmet paše se nahajajo v Sarajevu. Njegova hči je žena sarajevskega trgovca Hejrulakoviča, kf »o je pred mesecem dni zapustil in odšel v Carigrad. Z njim so zginili tudi njegovi otroci. Žena je to naznanila policiji, ki jih je izsiedila v neki kleti. Dosedaj se ne zna, iz Kakšnih razlogov je skril oče svojo de-co. 1 urški konzul v Sarajevu je obiskal policijskega ravnatelja in se mu najtopleje zahvalil, da so otroke našli
— Kriminalna statistika v Dalmaciji Komanda šeste orožniške brigade v Dalmaciji ie izdala pregled kriminalnih slučajev za mesec januar in februar. Glasom tega pregleda je bilo v Dalmaciji izvršenih v teh dveh mesecih 398 različnih hudodelstev, od katerih se je posrečilo izslediti krivce v 290 slučajih. Zaprtih je bilo 543 oseb, med temi 502 moška in 41 žensk.
— Cevije kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko-, z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v
vice in dolžnosti.
Sokolski vestnik.
— Ljubljanski Šokol priredi v nedeljo 8. L m. (ob jasnem vremenu) celodnevni pešlzlet na Sv. Katarino in Grmada Odhod točno ob 7. ur! zjutraj izpred Narodnega doma, povratek iz Medvod z večernim vlakom ali pa peš. Vabi se tudi naraščaj. Jestvine vzemite s seboj. Obleka civilna. Bratje in Sestre, pohitite v čim večjem številu z nami v pomladansko naravo! Zdravo! Prcdnjački zbor.
h društvenega žhrljeola,
—- 49. redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se je vršil 27. marca 1923 ob številni udeležbi članov in članic v društvenih prostorih. Predsednik br. Dražit Ivan je pozdravil vse navzoče in v kratkem govoru opisal In poudaril napredek društva v minulem letu. Tajnik br. Boris Roš je na kratko očrtal celoletno društveno delovanje na koncertih, nastopih itd., nadalje statističen pregeld članstva; udeležbo članstva t ri pogrebih, od katerih sta bila omenjena posebno pogreb pisatelja in večletnega c.ana dr. Ivan Tavčarja in pisatelja Maselj-cüo.umbarskega. V znak sožalja pozove vse "vzoče, da se dvignejo raz sedežev. Blagajnik br. Baraga je poročal natančno gl-Danje blagajne v minulem letu, čigar poročilo se je vzelo z odobrenjem in pohvalo na znanje. Revizor br. Micculinič je poročal o najlepšem redu vseh knjig in predlaga absolutorij blagajniku in celemu odboru, ter obenem zahvalo za celoletno delovanje, kar je občni zbor sprejel in z na j večjo pohvalo jrotrdil. Nato se je vršila volitev novega odbora, v katerega so bili izvoljeni sledeči bratje in sestre:	Predsednik:
Dražil Ivan, podpredsednik:	Fratina Lu-
dovik, tajnik: Roš Boris, blagajnik: Baraga Ludovik. Odborniki: Bogataj Maks, Smerkolj Alojz, Skrem Milan, Logar Ludovik, Jeršin Ludovik. Namestniki: Hubad Josip, narmel Gustav, Vlah Joško. Zastavonoša: Zamijen Ivan. Revizorji; Micculinič Rudolf, Martelanc Hinko. Namestnik: Bogataj Vtkt, Zenski odbor: Načelnica: Jezeršek Anica, odbornica:	Steržaj Julči, odbornice na-
mestnica: Ostrovršnik Stefi.
— Predavanje v društva »Soča«. V soboto, dne 7. L m. predava v salonu »Pri levu« znani naš pisatelj, gospod dr. Ivo Šorli notar v Rogatcu o temi: »Položaj pribežulkov 'v Jugoslaviji.« Ime In snov jamčita, da bo predavanje velezanimivo, na kar opozarjamo člane in prijatelje »Soče« ter drugo cenjeno občinstvo. Začetek ob pol devetih. Vstop prost.
Predavanje o »Tolminskem puntu« v Bohinjski Bistrici Podružnica društva »Soča« v Bohinjski Bistrici obvešča svoje Člane, prijatelje ter Bohinjce sploh, da predava v nedeljo, dne 8. t. m. v restavraciji »Pri Becu« (Mencinger) gosp. Joško Cvek, ravnatelj pom. uradov v Ljubljani o temi: »Tolminski punt 1713.« Na to velezanimivo predavanje vabimo tudf tovariše Jeseniške podružnice, ki imajo za to priliko zelo ugodno zvezo. Začetek ob pol štirih popoldne.
Sport En turlstEka.
t— Hašk : Primorje. V soboto 7. aprila se vrši na Igrišču Dunajska cesta velika nogometna tekma med prvim moštvom Haška in S. K. Primorjem, Začetek tekme točno ob 17. url Hašk je prvak zagrebškega Podsaveza in spada danes med najboljša tri moštva Jugoslavije. Znan je izid njegovega nastopa proti praškemu DFC, kateremu je častno podlegel s 2 : 0, S. K. Primorje, ki se je ravnokar povrnil iz turneje v tao-pJmstvu, kjer je častno zastopal barv« Ljubljane, ima za sabo dober trening in bo tekma vsekakor športno velezanimiva.
Dopisi.
Uktrnü'äm al.4Maudn»	^ ^ *** **’
■v- Trbovlje. Ljudje, ki se sučejo okoli »sovjetskega konzulata« na Turjaškem trsu štev. 2 v Ljubljani, Še vedno ne mirujejo. »Delavske novice« in »Borba« neprestano hujskata proti »uskokom« v NRS. Gospodje okoli teh dveh glasil bf storili veliko bolje, če bj molčali. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Ce ne bo v kratkem miru, pridemo z zanimivimi dejstvi — Trboveljsld delavci-radikail
— Za potnike v Sarajevo, »Društvo za saobraćaj putnika v Sarajevu« javlja, da agenti raznih parobrodnih društev Širijo med tujce lažnjfve vesti o karanteni v Sarajevu vsled nalezljivih bolezni, o napadih na potnike itd. Te vestf so tendencijozne 'n iih širijo navedeni agent! v korist njihovih parobrodarskih društev. Potujoča Publika naj bode uverjena, da vladajo najlepše In najnormalnejŠe razmere v Sara-
Gospodarstvo.
Južna železnica.
Pogajanja v Rimu' glede Južne železnice so končana. Želzmca ostane v privatni lasti ter se njen naslov izpremeni v: »Do-navško-savska-jadranska železniška družba (preje Družba južne žeiznice.) Ime samo že znači program železnice: oskrbovati promet med Donavo, Savo in Jadranom. Sedež družbe ostane na Dunaju; dosedanja določila so določala, da ostane sedež železnice na Dunaju le toliko časa, dokler delničarji ne sklenejo drugače. Upravni svet je zvišan za 4 člane na 29. Gotove olajšave je dosegla Avstrija in Madžarska; na drugi strani pa družba glede dajatve tržaških tonažaih plačil
Koraercfietna centralna služba bo urejena tako, da se ustanovi komite držav, katerega bosta tvorila po dva delegata vsake države.
Vsi prejšnji računi med našo državo in družbo so likvidirani, tako da ni nikakih terjatev med našo državo in družbo. Za slednjo je to zlasti ugodno zato. ker bi imela plačati ogromne carinske kazni. Ravno tako so likvidirani vsi računi med družbo in Italijo, izvzemši onih predujmov, ki jih je Italija izplačala Avstriji. Glede Avstrije in Madžarske velja v tem pogledu načela da bp družba odplačevala predujme samo iz dohodkov dotičnih omrežij.
Novi kapital obligacijskih terjatev znaša 471,066.300 zlatih frankov. Ta znesek je zavarovan s posameznimi omrežji in sicer tako. da jamči naša država sama za svoj del (25.1 odstotka, t, j. 118 milijonov) s svojim omrežjem, dočim jamčijo Italija, Avstrija in Madžarska s svojimi omrežji simultano. Dosedaj so jamčile vse države solidarno. Čemur pa se Je uprla Jugoslavija,
Nadalje določa pogodba posameznosti glede obligacij In pa glede zaostankov. Za te slednje so zagotovljeni 4 milijoni zlatih frankov skozi 25 let. Obligacije v frankih, ki so bile Izžrebane že pred vojno, se plačajo po 90 zlatih frankov.
Delničarji Južne železnice nimajo za. prvih 25 let bog ve česa pričakovati Sicer pa je bilo treba veliko truda In prizadevanja, da se jim je ohranila njihova privatna, posest S privatno posestjo se bodo ustanovile akcijske družbe, z namenom, da dvignejo podjetja na dobičkonosno podlago. Vendar imajo delničarji končno gotovost, da dobe zneske po 90 zlatih frankov z 3-6 franki obresti.
Glede Investicij v posameznih državah je določeno, da obremenjujejo obrat in da jih mora sprva poravnati dotična država, v kateri so se investicije napravile. Država pa ima Šele tedaj obratne preostanke, če je dosežena višina teh investicij, za katero se morejo zneski eventudno porazdeliti na več lot
Ta sporazum o Južni železnici obsega 52 členov in ga morajo ratificirati parlamenti zainteresiranih držav do 1. septembra 1923, Južna železnica pa bo sklicala za 17,. maj občni zbor.
Gospodarski problem
Francije.
V	zadnjem času se množe glasovi, da grozi Franciji gospodarski bankerot če ne prisili Nemčija k plačilu reparacij. Francoski državni proračun izkazuje en četrt milijarde deficita. Ker se je Franclja obvezala, da bo vsem svojim državijanora povrnila škodo, ki so jo utrpeli vsled nemške okupacije, so ji potrebna nova denarna sredstvu, ki jih ne more dobiti drugače, kakor v obliki reparacij od Nemčije. Ce bi ta ne plačala, bi se pridružilo k stotim ■ milijardam frankov, ki jih Je Francija že Izdata za obnovo Opustošenega ozemlja, še 50 milijard, potrebnih za popolno obnovo. Te vsote pa Francija ne bi mogla dobiti drugače, kakor da najame veliko posojilo ali pa poviša davke.
Najette novega posojila bi povzročilo Franclji veliko breme. Ze danes odpade na obrestovanje dolgov 12 milijard od skupnih 20 milijard francoskih državnih Izdatkov. Strokovnjaki račimaja da bodo čez nekoliko let že same obresti dolgov presegale vse francoske finančne dohodke.
Kakor hitro bo francoska vlada uvidela, da ne more kriti svojih izdatkov s samimi PO'"1,'flL bo morala zvišati davke ali pa tiskati nove bankovce. Toda v Franclji sploh ni moeoče več povišati davkov. Teoretično bi to morda še Sto, praktično pa je neizvedljivo, zlasti za to, ker ni v nobeni državi tako razširjena navada, ogniti se obdavčenju z vsemi mogočimi sredstvi, kakor ravno v Franciji Poleg tega pa je francoski davčni sistem zelo nepopoln. Carina donaša sicer letno državi precejšnje dohodke, toda to v državi s tako malo 'razvito zunanjo trgovino ne pride dosti v poštev. Značilno je, da se Francozi pri vseh vesteh o bližajočem finančnem polomu nič preveč ne razburjajo. Zavedajo sc, da ima Francija ogromna naravna bogastva in da je vse narodno bogastvo Francije takorekoč neodvisno od tečaja njene valute. Ta občutek gospodarske varnosti še ojačuie propaganda, kf skuša popularizirati francosko kolonijalno politika S svojimi kolonijami Francija res lahko žfvi skoro samo ob svojem. Edin izjem! sta petrolej in bombaž, ki Ju mora uvažati,
V	takem finančnem položaju se nahaja Francija sedaj, ko se bojujejo v Poruhrju z Nemci. Zanimivo Je, na kak način bodo skušali preprečiti francoski finančniki grozečo katastrofo. Zdi se, da se mlada generacija nagiba za sporazum z Nemčijo in za likvidiranje notranjih dolgov z izdajanjem novih bankovcev, kakor je to že napravila Nemčija. Če bi ostala Francija tudi nadalje tabo malo navezana na uvoz Iz inozemstva, kakor je sedaj, potem bi bila ta politika Iz-vedljlva. Toda gospodarska situacija Francije boleha na pomanjkanju prebivalstva, ki že sedaj ne zadostuje za primerno izkoriščanje prirodnih gospodarstev in ki Se vedno kože tendenco nazadovanja.
To pomanjkanje prebivalstva slabi mučijo v vsaki smeri. Grozi ji z nevarnostjo novega nemškega napada že v dolged-netn času. Jemlje ji tudi kredit v inozemstvu. ker bo še zmanjšano prebivalstvo čez 20 ali 30 let težje plačalo tedaj zapadli dolg. Nadalje slabi ta nedostatek tudi francosko industrijo in poljedelstvo, ki si mora pomagati z najemanjem tujerodnega delavstva. Predvsem pa onemogočuje kolonizacijo obsežnih pokrajin, Iti lih je Francija pridobila z vojno. S tem ji je tudj onemogočeno zadostno izkoriščanje prjrodpjfe bogasJev, ki Jutt. ŽMttltft1 HffllftlPHiHMii
INDUSTRIJA.
Franciji. V:
28. februarja
X Produkcija sladkorja v
času od 1. septembra 1922 do 1923 ie znašala produkcija sladkorja v Franciji 439.481 ton proti 274 . 5.39 tonam lansko-letne kampanje. Zaloge znašajo 83.267 ton proti 63.450 tonam lansko leta
TRGOVINA.
X Nemška državna indeksna številka za na prehrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo in obleko odpadajoče stroške, Znaša za marec 2854 proti 2643 v februarju. V enem mesecu je narastla za 8 odstotkov.
X Izvoz hrastovega lesu.iz. Ro-mnila, Romunska vlada je zabranila izvoz hrastovega lesa ter ga ja zopet dovolila šele sedaj, ko so izvozniki zajamčili zadostne količine hrastovega lesa državnim železnicam. Izvoz je sedaj dovoljen do septembra, vendar posamezna. dovoljenja še niso bila izdana, ker. še ui urejeno vprašanje izvoznih valut.
X Češkosiovaško-angleška trgovinska pogodba. V Češkoslovaški se vrše med gospodarskimi krogi posvetovanja glede trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Anglijo- Povod tem pogajanjem so želje angleških trgovcev glede določitve gotovih uvoznih kontingentov (čaj, slaniki, kakao, kavčuk, katrarrove barve, olja ete.).
X Posledice poruhrske akcije na ameriško trgovino- Zasedba Poruhrja je uplivals na ameriško industrijo zelo ugodno, zlasti na jekleno m železno industrijo. Toda zelo negotovo je, koliko časa bo traja! ta ugoditi položaj, Neugodno pa vpliva poruhrska akcija Francozov na ameriško trgovino s poljedelskim! pridelki Nemčija bo sicer potrebovala za september dva milijona ion žita, toda vsled sedanjega njenega položaja Je zelo dvomljivo, če se }i posreči dobili kredite za nakup te množine žita.
X Odmevi gospodarske krize v Skopile, Vsled splošne krize, ki io sedaj preživlja naše gospodarstvo na potu k svog sanaciji, sta prišli v kbnkurz dve veliki tvrdki v Skoplju, ki sta veljali za najsolid-nejša podjetja. Splošno se pričakuje, da bodo sledili tema dvema konkurzema že drugi, ker sta imel! ravno ti dve tvrdk! (trgovec Izak Arie, tvrdka Kolovlč) najobširneK še trgovske ta poslovne zveze r. drugimi tvrdkami na skopljanskem trgu.
X Borba za albanski petrolej. V Rima izdelujejo načrt, M ga nameravajo predložiti albanski vladi in po katerem bi se vršilo izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Albanijf potom Italijanov. Za albanski petrolej pa se trudijo tudi Angleži, vendar jih bodo naj. brže premagali v tem konkurenčnem boja Italijani, ki bodo dosegli na ta način monopolni položaj y izkoriščanju petroleja v Alt banUl
DENARSTVa
X Madžari prosijo za moratorij v Angl®. Madžarska vlada je zaprosila angleškp viado, da ji dovoli moratorij za one dolgove, ki so zapadi" v Angliji z 31. marčen^ ker nemore sedaj poravnati teh svojih obveznosti. O prošnji bo v kratkem razora®« bala angleška vlada.
X Reforma madžarske devizne cen« trate- Ker madžarska devizna centrala ni ® stanu, zadovoljiti vsem zahtevam po devizah ter zamore kriti komaj eno četrtino vseh potreb, zahtevajo madžarski gospodarski krogi prosto trgovino z devizami. S to trgovino naj bi se pečale banke, devizna centrala pa bi sicer ostala še nadalje, toda samo kot kontrolni organ, Id bi presojevaia upravičenost in nujnost posameznih zahte® po devizah in kt bi tudi edina pošiljala devize v inozemstvo. Banke pa bi oskrbovale preskrbo z devizami.
DOBAVE.
X Dobava ovsa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 12. aprila t I. ob 11. uri dopoldne pogodba za dobavo 250.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogied.
PROMET.
X Pred novo krizo na Madžarskem.
Madžarska vlada je kljub protestom prizadetih krogov sklenila povišati železniške tarife. To povišanje bo tako občutno, da bo neizbežno provzročilo novo krizo na Madžarskem. Stroški produkcije se bodo namreč vsled povišanih transportnih pristojbin tak» povečali, da bodo vse cene v veliki meri poskočile, kar bo imelo za posledico nove mezdne boje.
Eomia poročila*
Z a g r e b. 5. aprila. (Z) Devize: Dunaj 0441—0,142, Berlin 0.47.50—0.48.50, Budimpešta 2.25—2.35, Bukarešta 0—49, Italija 49&—503, italijanski ček 498—500, London 468—471, New York, ček 99AO—100.50. Pariz 647.50—657J50, Praga 298.50—300, Švica 1855—1860. — Valute: Dolarji 98—98.75, avstrijske krone 0.14—0441, češke krone 292 —294, italijanske Ure 490—495.
_ Zagreb, 5. aprila- (Priv,) Devize: New York 99A0—100.25, Pariz 647.50— 657-50, Švica 18.575—18.60, London 469—470, Amsterdam 39.70—39.75, Dunaj 14.125— 17.50, Praga 2.99—3, Budimpešta 2.325-0, Italija 4.98—5.02, Berlin 47.50—48. Valute: Dolarji 9823—0, avstrijske krone 1405—0, češke krone 294—0, lire 4.90—4.93.
Beograjska borza ne posluje radi pravoslav. velikonočnih praznikov.
C n r I h,	5. aprila. Otvoritev:
Berlin 2M. Holandija 213.36, New York 534, Lopdon 25.34, Pariz 3530, Milan 2745, Praga 16.125, Budimpešta 12. 25, Zagreb 5.40, Sofija 4.15, Varšava 1.30, Dunaj 76.50, avstrijske krone 78-
Čarih, 5. aprila. Zaključek: Berlin 2. 57, Holandija 213.45, New York 543, London 25.35. Pariz 35.55, Milan 27.07, Praga 16.175, Budimpešta 12.25, Zagreb 5.40, Sofija 4.10, Varšava 1.30, Dunaj 76^0. avstrijske krone 78.
Berlin, 5. aprila. Dunaj 29£2, Budimpešta 480, Milan 104.717, Praga 62.842, Pariz 135458, London 97.904.62, New York 21-079.66, Curili 386.531, Beograd 20.937.
Praga, 5, aptfia. Dunaj 4.675, Berite 15.875, Rim 171.75, avstrijske krone 4.69. lire 172.75, Budimpešta 77, Pariz 22325, London 160.25, New York 34.30, Curih 633.75, Beograd 34A25-
Glavni urednik: Ivan Podržaj.
Odgovorni urednik: Miha Gaberšek Last »Zvezne tiskam*. « t hihn«nt


' i <■> ■	^ ■v;"
'm& ttemam
m Stav. 113.
Roman.
(Nadaljevanje^
Gospa Fauvel je bila vsa prestrašena, pretehtala je žrtev, ki ji jo je hotela prinesti ta deklica.
»In Prosper, ubogi moj otrok, ali ga ne ljubiš?«
Madelajna se je premagala, da ni naihtela in Odgovorila s trdnim glasom:
»Jutri bom za vedno prelomila z gospodom Bertomyjem.«
»Ne!« je vzkliknila gospa Fauvel, »jaz ne morem pripustiti, da nosiš ti, ki si nedolžna, breme mojih grehov.«
Plemenito, hrabro dekle je žalostno zmajalo » glavo.
. »Ca morem preprečiti, naj ne pride sramota nad to hišo, ki je bila tudi moja. Saj sem ti dolžna več, kakor življenje. Kaj bi bila brez tebe? Uboga delavka v domači vasi. In kdo me je vzel k sebi? Ti. Ali se nimam zahvaliti svojemu stricu za premoženje, ki mika tega lopova? A i nista Abel in Gucien moja brata? In če je sreča nas vseh ogrožana, ali se smem še obotavljati? Ne! Jaz bom markiza de Ciameran.«
Gospa Fauvel in njena nečakinja sta tekmo-»all v velikodušnosti in vsaka je hotela drugi Žrtvovati svoje življenje ne samo v trenutku ginjeni» marveč tudi pozneje po dobrem preudarku.
Madelajna je morala zmagati ker jo je v njenem mučeništvu navdajala sveta navdušenost.
»Jaz sem dolžna odgovora samo sebi,« je fekla v pravem razumevanju, da je bila to točka, kjer je morala zmagati, »ti pa si odgovorna svojemu možu in svojim otrokom. Samo na strašno bo* mojega strica misli, če bi izvedel resnico! Umrl bi,«
Govorila je resnico.
Tako usodno so bili dogodki zamotani, da se |e gospa Fauvel neprestano motila ob misli, da izpolnjuje veliko dolžnost. Zaradi svoje matere je goljufala svojega moža in sedaj je žrtvovala za Racula moža in otroke.
Pač se Je še upirala, toda njen odpor Je pojemal.
»Ne morem sprejet! tvoje žrtve,« Je rekla. »Kakšno življenje boš imela na strani tega moža!«
»Kdo ve!« je rekla Madelajna ter hlinila upa-flje. o katerem njeno srce ni vedelo ničesar, »on pravi, da me ljubi; morda bo dober z menoj. Ko td vedela, kje dobim veliko svoto! Ta mož za-titera denarja, samo denarja. Saj potrebme denar-Ja za Paouia, ki je izkopal s svojo lahbomFe’-postjo brezdno, katero je treba izpolniti. Ce bi le mogla verjeti v odkritost gospoda de Clamerarra!«
Gospa Fauvel je gledala nečakinjo z nemim «čudenjem.
»Kaj hočeš reči?«
»Vprašujem se, ali ndsli gospod de Ciameran resnično na svojega nečaka. Ali mu hoče pomagati, ah’ ne? Ali ne bo zapustil tebe in njega, če bo Smel mojo doto v rekah? Strašni dvomi me mučijo.«
r »Kakšni dvomi?«
»Povedala bi ti jih, če bi se ne bala...«
»Govori,« je silila gospa Fauvel, »povej mi vse, kar mislfš! Nesreča mi je dah neverjetno moč. Česa se imam bati? Vse lahko slišim.«
Madelajna se je bala, da bi jo utegnila uža-lostiti in vendar je hrepenela po jasnosti.
»Rada bi bila na jasnem,« je rekla končno, »uli gospod de Ciameran in Raou! nista zmenjena Ir da ni vse le igra.«
Strast je slepa in gluha. Gospa Fauvel ni mi-Slila več na posmehljive oči obeh moških, ko sta se kregala. Ona ni mogla in ni hotela verjeti, da Igrata tako podlo komedijo.
»To je nemogoče, marki je v resnici ogorčen nad nastopom in vedenjem svojega nečaka in mu ae bo nikdar slabo svetoval. In Raoul, kakor je lahkomiseln, gizdav in razsipen, ima vendar dobro srce. Sreča ga je opijanila, toda on me ljubi. O!

r.f.m T-.’
Ko bi ga videla, če im očitam fijegost® ‘‘početje, ne mogla bi več dvomiti. Če mi s solz tfGt v očeh obljublja, đa *e bo poboljšal, takrat misli pošteno. Če svojih obljub vendar ne drži, je kđ»o samo, ker ga zapc'jujejo slabi tovariši,«
»Bog daj, da bi bile tvoje besede resnične! Potem bi moja poroka ne bila zaman. Še danes zvečer piševa gospodu de Clameranu.«
»Zakaj danes, Madelajna? Saj se ne mudi. Saj lahko počakava, pridobiva časa.«
Te njene besede, to trdovratno upanje, to zaupanje v slučaj, vse to, kar je viselo v zraku, je bil pravi izraz značaja gospe Fauvel. To je bil tudi vzrok vse njene nesreče. Boječa, neodločena, omahujoča se ni mogla nikdar trdno odločiti, da bi se pozneje ne kesala in pozneje ne preudari’a drugače. Kadar se je bližala nevarnost, je zaprla oči ter čakala na čudež, ki pa nikdar ni prišel.
Madelajna je bila drugačnega značah. Njena duša je bila odločna, dasiravno je bila Madelajna videti boječa. Če je bila odločena za žrtev, se je popolnoma žrtvovala. Ni se uđajala goljufivemu upanhu marveč je vedno naravnost zasledovala svoj cilj in se ni ozirala ne na desno, ne na levo,
»Boljše je, teta, da naredimo konec,« je rekla trdno. Veremi mi, da je nesreča manj grozna če je tu, kakor če jo pričakujemo. Ali bi mogla ti prebiti te neskončne negotovosti? Ali veš, kako so vplivale skrbi, ki jih prikrivaš, na tebe? Ali si se zadnje štiri mesece kdaj pazno pogledala v ogledalu?«
Prijela je teto za roke in jo peljala pred ogledalo.
»Poglej se!«
Gospa Fauvel Je bila samo še senca nekdanje lepote. Bila je v letih, ko more ženska lepota kakor polna razcvetela roža en sam dan zveneti. V teh štirih mesecih se je gospa Fauvel silno postarala. Skrb se je zagreb'a v njeno čelo. Na sencih, prej tako gladkih, so se pokazale majhne gube in gosti njeni lasje so bili prepreženi od srebrnobelih niti.
»Ali vidiš, da ti je treba miru? Ali spoznaš, da si se izpremenila tako zelo, da je naravnost čudež, če stric tega še ni opazil.«
Gospa Fauvel, ki je bila skoraj ponosna, da se je znala tako zatajiti, je zmajala z glavo.
»Ali nisem jaz uganila, da imaš tajnost?«
»Ti!«
»Jaz, da, samo da sem mislila... Odpusti mi ta krivični sum, jaz sem domnevala...«
Zmedena je prenehala in le s težavo je nadaljevala:
»Rekla sem si, da ljubiš morda katerega drugega in ne strica,«
Gospa Fauve’ je zastokala. Ali niso mogli to sumili tudi drugi?
»Čast je izgubljena,* je mrmrala.
»Ne, drega teta, pomiri se: sedaj se hočeva boriti obe. Videla boš, da se bova z združenimi močmi rešili,«
Marki de Ciameran je bil lahko vesel. Pismo gospe Fauvel mu je sporočilo, da privoli v vse in da prosi samo za nekaj časa.
Pisala je. da se Madelajna ni mogla tako kratkomalo odpovedati gospodu Bertomyju. Tudi je treba računati z ugovori gospoda Fauve’a. ki je Prosperju naklonjen ter ga je že molče določil Madelajnl. Pametno bi bilo, da prepusti času, da premaga gotove ovire, ki jih ni mogoče naenkrat odstrarti.
Ena vrsta izpod roke Madeiajne na koncu pisma mu je doka za’a njeno pripravljenost.
Ubogo dekle ni prizaneslo sami sebi. 2e drugi dan je poklicala Prosperja ter mu izsilila obljubo, da se ji ne bo poskusil več približati niti je videti in da bo vzel nase celo odgovornost za to razdružitev.
Rotil je Madelajno, da mu naj pove vsaj vzrok za to postopanje, ki uniči njegovo življenje, ona pa mu je odgovorila, da je njena čast in njena sreča odvisna od tega, da se ji pokori.
Sel Je od me in mrzlo mu je bi!o pri srcu.
Ko je bil Prosper odšel, je prišel marki de Ciameran. Celo tako predrzen je bil, da je rekel gospe Fauvel v cbraz, da je pripravljen čakati, to pa samo zato, ker mu je dala njena nečakinja svojo
besedo. Seveda mora biti potrpežljiv, ker ve, da mu gospod Fauvd ni naklonjen.
Sedaj, ko je imel tete in nečakinja na svoji strani, je bil brez skrbi.'Vedel'je, da-bo'prišel dan, ko to velik deiičit, ki ga ne bo mogoče prikriti, prisilil obe ženski, 'da bosta želeli in pospešili poroko.
Raoul je storil, kar je mogel, da je pospeši!
ta trenutek.
Ker je bila odšla gospa Fauve! prej, kakor navadno, na deželo, je od še! tudi Raoul v Vćsinet.
Tam pa ni nič bolj štedil. Polagoma je odložil vse hinavstvo ter je obiskaval svojo mater samo še, kadar js rabil denarja, h: rabil je mnogo.
Marki pa je ostal previdno na strani ter prežai na ugodno uro in samo slučajnemu srečanju se je imel tez tri tedne zahvaliti, da je bil povabljen na kosilo.
Bilo je navzočih najmanj dvajset gostov.
Proti koncu, ko Je razgovor oživel, se je obrnil bankir nenadoma do markija.
»Prosil bi vas za pojasnilo, marki. Ali Imate sorodnike s svojim imenom? «
»Ne da bi vedel.«
»Kakih osem dni vem za nekega drugega markija de Clamerana.*
Dasiravno je bil marki de Ciameran vedno pripravljen na presenetenja, je vendar za trenutek prebledel in se zmedel.
»Ej,« je rekel ter zbral vso svojo voljo, »potem mi je vsaj naslov markija sumljiv.«
Gospod Fauvel je rad podražil kakega gosta, posebno pa tega, čegar plemstvo ga je včasih jezilo.
»Marki aii ne marki, zdi se mi pa, da bi mogel ta Ciameran delati čast svojemu imenu.«
»Ali je bogat?«
»Ne vem, premožen pa j.e, vsaj mislim, da je. Dobil sem naročilo, da dvignem na njegov račun 4C0.CC0 frankov.«
Ciameran se je čudovito obvladal. Njegov cbraz je bil navajen, da ni izdal niti najmanjšega, kar se je godilo v njem. To pot pa je bilo to, kar je slišal prežeče in čudno, da ga je zapustila njegova navadna sigurnost in bistrogle^ost.
Bankirjev naglas se mu je ziel ironičen, njegovo obnašanje čudno, Ciameran je bil nezaupen. Za ljudi, ki niso imeli interesa na tem, da bi ga opazovali, je ostal isti. Made^mi in nieni teti pa ni uš’a njegova zmedenost, v jeli sta bili hiter pogled na Raou’a.
»?^! se,« Je 're,,e1, »da ie novi marki trgovce «
»VI me vprašate preveč. Vse, kar vem, je, da mu naj parop-evne družbe v Mavru Izplačajo 400 tisoč frankov za prodajo tovora na neki brazilski ladji«
»^otem prihaja iz Brazilije?«
»Tega ne vem, toda, če hočete, vam lahko povem krstno ime.«
»Prosim.«
Bankir je vstal ter poiskal v salonu mapo, Iz katere je vzel beležnico ter polglasno prebra neka: Imen.
»Čakajte, 22. onega meseca, ne, nekoliko pozneje... Tu, da: Ciameran Oaston... Gaston.«
To pot pa Louis ni trenil; dovelj Časa je imel, da se je zbral in z neverjetno predrznostjo vjel udarec.
»G^ston,« Je rekel površno, »sedaj se spominjam. To bo sin ene J "med sester mojega očeta, ki je bila omožena na Havani. Pri svojem povratku na Francosko si je gotovo izbra! ime svote matere, ki se sllš? boljše, kakor ime njegovega očeta, ki se piše, če ?e ne motim, Moriot ali Boirol*
Bankir je odložil beležnico.
»Boirot ali Ciameran, mislim, da Vas bom t kratkem povabil z njim skupaj na obed. Od onih 400.000 frankov, ki sem jih moral za njega dvig-mti, si je dal poslati samo 100 frankov ter me prosi, da mn naj ostalo vpišem na tekoči račun.
»Res bi mi ne büo ne’luto spoznati ga.«
Razgovor ie nanesel na druge skvari in zdelo se ie, da je Ciameran kmalu pozabil, kar mu je bil bankir sporočil.
V najprHetnejši zabavi pa je neprestano opazoval gospo Fauvel in Madelajno.
’ Mnogo he’! prepaden! sta bi!« kakor on, 3 Mo jima js ie videti. Vsak hip sta se skrivaj t®; tajnosti» pogledovali.
Gotovo jima je vstala ista strašna misel. Madelajna je bila še mnogo bolj zmedena, ka* kor teta. V trenutku, ko jc bankir spregovoril ime Oaston, je videla natančno, kako je Raou! odmakni?; stoi od mize ter se ozrl proti oknu, kakor zasačcS lopov, ki išče, kje bi pobegnil.
Manj prebrisan, kakor stric, bil je od takrat zmeden. On, ki je bil sicer tako sijajen in zabaven družabnik, je popolnoma umolknil in opazoval Louisa.
Končno jc bilo tudi kosilo končano, gosti so odšli v salon tako da se je Clameranu in Raoulj» posrečilo ostati v jedilnici, kjer jima ni bilo več; treba prikrivati skrbi.	'’s'
»On je!« je rekel Raoul.
»Mislim da je.«
»Potem je vse izgubljeno, glejva, da izgineva.« Teda drzni pustolovce Ciameran se ni uda! m prvi strah.
»Kdo ve!« je godrnjal ter zgrbančil čelo. »Zakaj ta vražji bankir ni povedal, kje dobimo Ciamte-rana?...«
Z veselim vzklikom se je prekinil. Na buffetu je opazil bankirjevo beležnico.
»Pazi, da naju kdo ne vidi,« je rekel Raolu. Vzel je beležnico, jo hitro prelistal in našel: »Oaston, marki de Ciameran, Oloron (Basses-Pyrenčes).«
»Kaj pomaga to, če poznava naslov?« le vpraša! Raoul.	- • : “ ’
»Morda sva rešena. Pojdi, oni naju ne smejo pogrešati. In hladno kri. Bodi vesel! Skoraj bi:6Ü s svojo nerodnostjo vse izdal. Pazi nase!«
»Obe ženski nekaj slutita.«
»Kaj potem?«
»Nič več varno ni.«
»Ali je bilo v Londonu bolje? Pogum, zmagala bova.«	"
Žla sta k ostalim gostom. Toda, če tudi ni nobeden slišal, kaj sta govorila, vendar jih ie nekdo opazoval.
Madelajna se je bila priplazila ter je vi^eist» kako je Ciameran listal v bankirjevi be'ežnici. Toda kaj ji je nomaralo, da ji je to doka’ova’o markijevo vznemirjenje? Zdavnaj je bila *6 prepričana o po& lesti moža, kateremu je bila obljubila svo-o reko.- • Kar je Camcrnn re^el Raoulu Je bilo le pr«» dobro utetreFeno. Niti Made’njna, niti njena tet* se nis*a osvrbod'la iz ni egov'h mrež pa naj prid* karkoli, saj bi morale govoriti, priznati	*
Ko je Ciameran nato dve uri pozneje so remi? Raula v Vćsinet, je bil njegov načrt napravljen.
»On je, o tern ne dvomim, toda prezgodaj s v» se ustrašila.«
»Misliš? Rankir ga pričakuje; jutri nama lahko sedi že za vratom.«
»Molč5,« ga je prekinil C’ameran. »Vse je odvisno od tega, ali ve, da je Valentina Fauvelova žena ali tega ne ve. Ce ve, potem ne moreva storiti ničesar, kakor da jo čim prej popihava; če pa tega na ve. Še ni nič izgubljen ega.«	. - v-
»In kako to izvedeti«
»To je lahko, vprašamo ga.«
Pnotii se je začudil.
»To je prav lepo, a nevarno.«
»Se bo1] nevarno bi bilo, če tega ne stara» ta č® pobegneva.«
»In kdo naj gre k njemu?«
».laz, seveda.«
»Tako?« se je začudil Raoul tej drznosti »!i> jaz?«
»Ti boš ostal lepo tu. Pri najmanjši nevarnosti tl bom takoj brzojavil in potem glej, da izgineš.«' Dospela sta pred ograjo Raoulove hiše.
»To ie torej določeno« je rekel Ciameran, »tj ostaneš tu. Teda pazi! Dokler mene ni nazaj ^ zopet najboljši sin. Le pošteno udrihaj po meni. Samo nobenih neumnosti. In da ne zahtevaš denarja..**-Sedaj z bogom, jutri večer sem v Oloronu in veh1 kakšen Ciameran je to.«
inan Zahoti?
LJUBLANA
Dunajska cesta St. 49.
T«i 379 mestni teserakl mojster Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostreäia ra palače, hiše, viie, tovarne, ccrttve in zvonika; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t d.
Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov.
Fama žaga.	Tovarna furnirja.
RflPIHmilli!!! Ulil!
šilfllililiillllilHil]'!
■I I
Več časopisnega papirja na prodal. "W
Kje« pove uprava lista.

iif Bali
in drug
Ljubljano
llsfea it l
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
fiamailfnun umetno gnojilo za cvetlice
UDIllUUlUVU PiinmiimmginuininimmimiiižiuiimiaffliliiiiimilhtihhhmmUhnim11!^
je izborno učinkovito sredstvo, katero ofnogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve UUtUlHQ Cena zavojčku Din 3™ «mium Razpošilja društvo
.VRTNARSKA ŠOLA« V KRANJU
NaicenejSe in najhvaležnejSe darilo naš m malim je:
JVTcj ZDsririje!;
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, ** pouk in kratek čas Ctl» 5*—
ljubčki
živalske slike za nase malčke na trdem močno vezanem kartonu Oln S“—.
Mladi slikar
IO tiskanih predlog f P°' barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 3*—
Crnipster
staroznana, vesela družabna 'gra za zimske večere. 1 Igr*
Din 3'—.
Vse se dobi v
M Mii la tiai HWi.vsiiiU


Jadranska banka-Beogrsd
Delniška glavnica: Din 60,000.000. isassa Rezerva: Din 30,000.000.
PodrainUc:
Cled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Ercegnovi	Ljubljana
Jelša	Maribor
Metković
amebikakssci oddelbl
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Tržič
Zagreb
našim ta btzojave: 3ÄBBAMSKÄ.
Afiilranl zatodl:
3ADBANS!CA BANKA: Trsi Opstifa, Wien, Zadar.
F8ANK SAKSER STATE BANK. CorÜandt Street S2. New-Yofk CK».
BANCO YUeOSLAVTÖ DE CHILE» Valparaiso. Antofogasta, Punta Arenas. Puerto Kataies. Porvesif*


(MAOliVAIHčlšI 'O euiAoS.4 eiisfpssöiiio»
'irj:
Izdaja ta tiska »Zvezna tiskarm ta Antena« * UafcUasi