15 LET MOŠKE PEVSKE SKUPINE FANTJE 15 LET MOŠKE PEVSKE SKUPINE FANTJE VII. DNEVI SLOVENSKE KULTURE VII. DNEVI SLOVENSKE KULTURE DOBRODOŠLI DOMA DOBRODOŠLI DOMA V PRILOGI: KOLEDAR 2020 V PRILOGI: KOLEDAR 2020 ISSN 1821-1070 Letnik XIX. št. 75-76 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad julij-december 2019 ISSN 1821-1070 Letnik XIX. št. 75-76 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad julij-december 2019 Foto: Đorđe Veselinov V sredo 27. avgusta 2019 sta bila predsednik Društva Slovencev Kredarica Đorđe Veselinov in predsednica Upravnega odbora Elza Ajduković na sprejemu za Slovence v Srbiji ob obisku Marjana Šarca, predsednika Vlade Republike Slovenije v slav- nostni dvorani Mestne hiše v Beogradu, v organiza- ciji Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu. Predstavnika Kredarice sta izkoristila priložnost in predsedniku vlade Marjanu Šarcu predstavila najsta- rejše slovensko društvo v Srbiji in njegove aktivno- sti pri negovanju slovenske identitete ter mu poda- rila publikacije, ki jih izdaja društvo in sicer biltene Kredarica ter monografi jo DS Kredarica Preteklost za prihodnost. OBISK VISOKIH DELEGACIJ SPREJEM PREDSEDNIKA VLADE MARJANA ŠARCA ZA SLOVENCE V SRBIJI 3 OBISK VISOKIH DELEGACIJ Dne 17. 12. 2019 je v DS Kredarica potekal obisk delegacije Republike Slovenije, ki jo je vodil minister za kulturo mag. Zoran Poznič. V delegaciji so bili tudi predstavniki Veleposlaništva Republi- ke Slovenije v Beogradu in Rajko Ma- rić častni konzul Republike Slovenije v Vojvodini. Visoke goste so sprejeli predsednik DS Kredarica Đorđe Vese- linov, častni predsednik Ivan Zavrtanik in predsednica Upravnega odbora Elza Ajduković. Minister je govoril o na- menu obiska v Novem Sadu, kjer se je razen s Kredarico udeležil skupne seje slovenske in srbske vlade v poslopju pokrajinske vlade. Predsednik Đorđe Veselinov je ministra in visoko dele- gacijo seznanil z delovanjem društva, minister pa je izpostavil sodelovanje z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije na področju kulturnih pro- jektov, ki bi združevali manifestacije na katerih je v ospredju kultura obeh narodov tako srbskega kot tudi slovenskega v skladu s Sporazumom o sodelovanju obeh kulturnih mini- strstev. OBISK SLOVENSKEGA MINISTRA ZA KULTURO 4 OBISK VISOKIH DELEGACIJ V torek 15. oktobra 2019 sta Društvo Slovencev Kredarica obiskala državna sekretarka Olga Belec in višji svetovalec Zvone Žigon iz Urada Vlade Repu- blike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Najprej sta se udeležila izredne seje Upravnega od- bora DS Kredarica, na kateri so jima predstavniki društva predstavili društvo in njegove dejavnosti, po- tem pa še spregovorili o izvedenih projektih v teko- čem letu in o pripravah na zadnji projekt v letu 2019 VII. Dnevi slovenske kulture, ki je načrtovan od 7. do 10. novembra. Predsednik društva je povabil predstavnika na VII. Dneve slovenske kulture. Potem sta predstavnika Urada spregovorila o razpisu Urada za leto 2020 in o programu rednega delovanja in projektih za prihod- nje leto. Besedilo: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselikov OBISK DRŽAVNE SEKRETARKE URADA 5 ORGANIZIRALI SMO DOBRODOŠLI DOMA 2019 Društvo Slovencev Kredarica se je na povabilo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v za- mejstvu in po svetu ter Združenja slovenske izse- ljenske matice predstavilo na prireditvi Dobrodošli doma na srečanju Slovencev v domovini, ki je bilo od 4. do 7. julija 2019 v Radovljici. Kulturni program večdnevne manifestacije je bil zelo pester, predstavni- ki in avtorji iz DS Kredarica pa so v Linhartovi dvora- ni v Radovljici predstavili Monografi jo Preteklost za prihodnost, ki vsebuje tudi fi lme o delovanju društva in njegovih sekcij. Predstavitev je potekala v kultur- nem domu v Radovljici. Đorđe Veselinov, predsednik Društva Slovencev Kredarica in tehnični urednik monografi je je nagovoril prisotne in izpostavil, da je monografi ja nastala po 20 letnici obstoja društva in je uradno registrirana publikacija. Mediacijo je vodi- la predsednica Upravnega odbora Društva Slovencev Kredarica Elza Ajduković, ki je pripravila, zbrala in priredila gradivo za monografi jo. Na predstavitvi so spregovorili predstavnik Urada David Imperl ter Ser- gej Pelhan predsednik in Janez Rogelj tajnik Združe- nja slovenska izseljenska matica, ki so poudarili po- men nastanka Kredarice kot prvega društva v Srbiji in pohvalili monografi jo, ki predstavlja zgled, kako dokumentirati dejstva o delovanju društva in ga zapi- sati v zgodovino o Slovencih. Moška pevska skupina Fantje Društva Slovencev Kredarica je ob 15 letnici ustanovitve gostovala na povabilo ŽPS Mezzo v Novem mestu v Sloveniji in na povabilo Slovenskega kulturnega društva Lipa v Ba- zovici v Italiji. Skupina je 4. julija 2019 imela koncert pri rojakih v Novem mestu v knjižnici Janez Trdina, v Bazovici pa 5. julija. Ker je bila sočasno z njihovim gostovanjem po Sloveniji tudi manifestacija Dobrodošli doma v Rado- vljici, so na povabilo Združenja slovenske izseljenske matice in Urada Vlade Republike Slovenije za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu nastopili 6. julija 2019 na osrednji prireditvi na glavnem odru v radovljiškem parku. SKD Lipa Bazovica in njihov pevski zbor se bo novembra 2019 udeležil povratnega obiska in sicer manifestacije VII. Dnevi slovenske kulture v organi- zaciji DS Kredarica v Novem Sadu. Besedilo: Elza Ajduković JUBILEJ 6 ORGANIZIRALI SMO Društvo Slovencev Kredarica je od 7. do 10. no- vembra 2019 organiziralo manifestacijo VII. Dnevi slovenske kulture v Novem Sadu. Tridnevni program je bil otvorjen v prostorih društva, v četrtek 7. 11. 2019. Predsednik društva Đorđe Veselinov je nagovoril prisotne in predstavil program in namen letošnje ma- nifestacije ter povabil k ogledu likovne razstave mla- de in zelo uspešne novosadske akademske slikarke slovenskega porekla Ane Vrtačnik. Na otvoritvi je bil razen članov društva in No- vosadčanov, tudi častni konzul Republike Slovenije v V ojvodini Rajko Marić, ki je poudaril pomen negova- nja slovenske kulture. Predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji, Sašo Verbič pa je ob otvoritvi v izjavi za medije govoril o pomenu pouka slovenskega jezika v Srbiji. V petek 8. 11. 2019 je bil v Kulturnem centru Novi Sad XVI. Večer slovenske poezije, na katerem so pod mentorstvom učiteljice Rut Zlobec nastopali učenci dopolnilnega pouka z recitalom o Valentinu Vodni- ku, in sicer: Anthea Guljaš, Nikolina, Julijana in Vu- kašin Polovina so recitirali pesmico Pet jabolk, Mija in Lucija Stajić, Anja Dimitrijević, Vuk Pešić, Lun in Leon Veselinović, Elena in Ruslan Potrjašin, Nikola Tubić in Marko Šunka so povedali Vodnikove ugan- ke. Dramatizacijo Vodnikovih basni so pripravili Dora Mitrović, David Konecky, Anja Pešić s pesmico Sraka in mlade; Dragan Despić in Tristan Potrjašin s pesmico Petelinčka; Adrian Stajić, Andrej Grbović in Luka Dimitrijević pa s pesmico Kos in mesec. Lidija Svetek, Vanja Stepanović, Kristian in Matej Konec- ky, Andrej Grbović, Petar Manić, Filip Vukojević ter Zoran Veselinov so uprizorili skeč Ob Vodnikovem spomeniku. VII. DNEVI SLOVENSKE KULTURE 2019 7 ORGANIZIRALI SMO V nadaljevanju so nastopili literati Goriškega lite- rarnega kluba GOVORICA iz Nove Gorice, iz Slove- nije in sicer so svoje pesmi ali odlomke proze brali Tanja Ocelić, Olga Kolenc, Boris Jukić, Rajko Slokar in Milan Petek Levokov, ki je prebral tudi odlomek od mag. Darinke Kozinc ter Janka Frančeškin, ki je spremljala njihov nastop na citrah. Na koncu so se predstavili nagrajenci Literarnega natečaja Slovenc, tvoja zemlja je zdrava ob Vodniko- vem letu, ki ga Slovenija praznuje ob 200 letnici smrti razsvetljenca in prejeli priznanja in sicer 1. nagrada: dr. Svetlana Momčilović, DS Kredarica z besedilom Štirje letni časi družine M; 2. nagrada: Vukica Jovi- čić, DS Emona z besedilom Slovenec, tvoja zemlja je zdrava; 3. Nagrado pa si delita: Marija Lovrić, DS Kredarica s pesmijo Objemi morje in Cvetka Vučk- ović, DS Kula z besedilom Moč spomina. Komisija za izbor najboljših besedil je bila v sestavi predsednik Roman Vehovec, publicist in založnik, članica Nina Stanimirov Veriš, profesorica razrednega pouka in član Bojan Samson, književnik. 8 ORGANIZIRALI SMO Goriški literarni klub GOVORICA (GLK) Nova Gorica Slovenija je ustanovila skupina literatov 23. aprila 2010 z željo za povezovanjem ustvarjalcev lite- rarnih del in afi rmacije literarne ustvarjalnosti in svo- bode. Marca 2012 se je društvo pridružilo Zvezi kultur- nih društev Nova Gorica. Člani kluba so znani pisci v ožjem in širšem prostoru, sodelujejo na literarnih na- tečajih, bralnih značkah, izdali so več knjig pri raznih založnikih in so aktivni ustvarjalci literarnih srečanj in kulturnih manifestacij. MILAN PETEK – LEVOKOV Rojen na Ptuju (1960), otroštvo preživel v Veliki Nedelji (pri Ormožu), po študiju prava na ljubljanski univerzi pa že vrsto let živi in dela v Novi Gorici kot sodnik na sodišču. Piše romane, kratko prozo ter po- ezijo; v okviru kratke proze se je preizkusil skoraj v vseh zvrsteh in žanrih, saj piše znanstveno fantastiko, humor in satiro, postmoderno in potopisno prozo, realistične novele za odrasle in kratko prozo za otro- ke in mladino. Za oddajo Lahko noč, otroci na Radiu Slovenija je prispeval že več kot sto svojih pravljic. Literaturo objavlja v revijah oz. na Radiu Slovenija in radiu Trst, otroške pravljice v revijah za otroke, kratko prozo pa v Sodobnosti (Ljubljana), Dialogih (Maribor), v Primorskih srečanjih (Nova Gorica), Apokalipsa (Ljubljana) in drugod. Njegova kratka proza in pesmi so prevedene in revijalno objavljene v rusinskem, bolgarskem in italijanskem jeziku. V srb- skem jeziku ima prevedene in izdane 4 knjige, od tega dve zbirki pravljic, pesniško zbirko ter roman Ljudje na burji; ena zbirka pravljic je izšla tudi v angleškem jeziku, v ZDA. Doslej ima 49 samostojnih knjižnih iz- daj za otroke in mladino ter za odrasle bralce, njegova proza pa je tudi objavljena v antologijskih zbirkah z drugimi avtorji. Njegova dela so bila nagrajevana in tudi nominirana za najvišje nagrade v Sloveniji; za zbirko pravljic Mačak Ferdo v srbskem prevodu Elze Ajduković iz DS Kredarica je leta 2016 prejel med- narodno nagrado Sunčani sat v Sremski Mitrovici. Je tudi dolgoletni član Društva slovenskih pisateljev. TANJA OCELIĆ Rojena 1969 v Pakracu, Hrvaška. Piše kratko pro- zo, poezijo, haiku poezijo, roman. Svoje zbirke še nima, ponosna pa je, da se spoštljivo število njenih pesmi že več let nahaja v številnih skupnih zbirkah in revijah izdanih tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem in v Srbiji. Večina njenih del je pisanih v pogovornem slovenskem jeziku. Podzavestno pa nikoli ne pozabi na svoj materni jezik, ki jo skozi pisane misli povrne v otroštvo, mladost, domov, kjer je bila rojena. S svojo dvojezično poezijo sodeluje na več internetnih porta- lih, tekmovanjih, festivalih, ter svoje pesmi korajžno objavlja na Facebook profi lu že od samega začetka svojega poskusa pisanja. OLGA KOLENC Rojena na Vojskem nad Idrijo, od leta 1974 živi in dela v Novi Gorici. Službovala je v strojništvu in v ge- odeziji, zdaj pa je v pokoju. Izraža se s poezijo, prozo, ORGANIZIRALI SMO skozi misli, doživetji z gora, s slikanjem, ilustracijo in fotografi jo. Leta 2006 je izšla njena pesniška zbirka z naslovom Pot preobrazbe. Leta 2007 je na Mednaro- dnem natečaju za najboljši Haiku revije Apokalipsa prejela prvo nagrado, desetkrat se je uvrstila v ožji izbor. S področja poezije in proze je doslej prejela sedem nagrad in eno priznanje. Literarna dela sku- paj s fotografi jami objavlja v uveljavljenih slovenskih revijah, v različnih zbornikih in koledarjih. Že dve desetletji je redna zunanja sodelavka Planinskega vestnika, glasila Planinske zveze Slovenije. V likovni šoli Zveze kulturnih organizacij Nova Gorica, je pod mentorskim vodstvom akademskega kiparja Zmaga Posege in akademskega slikarja Klavdija Tutte, raz- vila lastno tehniko slikanja. Od leta 1998 je članica Društva likovnih umetnikov Severne Primorske. So- delovala je na enaindvajsetih samostojnih in na več kot sto skupinskih razstavah doma in v tujini. Na mednarodnih natečajih Concorso internazionale di pittura, scultura e grafi ca – »il mercatino – Omag- gio a Waldes Coen« v Italiji je dobitnica štirih prvih nagrad, dobitnica druge nagrade ter več pokalov in priznanj. V zadnjih letih je sodelovala na tridese- tih domačih in mednarodnih fotografskih natečajih ter extemporih in prejela dve diplomi. Energijo za ustvarjanje črpa iz narave. Rada potuje, smuča in pla- ninari. Njena rojstna Vojskarska planota nad Idrijo in otroštvo, preživeto v tesnem stiku z naravo, ji dajeta večni navdih. BORIS JUKIĆ Rojen je v Brestovici na Krasu, očetu z dalmatin- skega krasa in materi s slovenskega krasa. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pet let je pou- čeval, nato delal kot bibliotekar, nazadnje je bil tudi direktor Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici. Piše in prevaja iz angleščine, hrvaščine, srb- ščine, italijanščine in francoščine. Razume in bere tudi poljski jezik. Pravi, da prevaja zato, da se ob tem uči pisanja in ne nazadnje, rad se šali. RAJKO SLOKAR Nekdanji tajnik in ustanovitelj Goriškega literar- nega kluba Govorica je zavezan planinskemu podro- čju. Po maturi na gimnaziji se je vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto, kjer je diplomiral iz angleščine in slovenščine. Delovno pot je začel pri Radiu Ljublja- na in pri Zavodu RS za gospodinjstvo kot prevajalec. Kratek čas je učil na osnovni šoli, nato se je zaposlil na novogoriški delavski univerzi. Leta 1988 je prev- zel vodenje Goriške knjižnice F. Bevka in tudi uspeš- no dokončal izgradnjo nove knjižnice. Veliko se je oglašal v medijih, po upokojitvi se je posvetil pisanju proze in prevajanju. Njegov prvenec Ščebet v vojni je bil neke vrste upor proti izničevanju pomena NOB, prevedel je knjigo islamoloških znanstvenih esejev in zbirko Osapski navihanec. MAG. DARINKA KOZINC Po poklicu magistrica znanosti in inženirka lesar- stva s pridobljeno andragoško pedagoško izobrazbo, z dekliškim priimkom Skomina, se je rodila v Oševlje- ku, nekoliko odmaknjeni vasici spodnje Vipavske doline, nad katero mečejo sence kraški hribi. Mama zamejka ji je odpirala svet preko meje, v drugačen družbeni red in stvarnost slovenske manjšine v Italiji, vključno s furlansko nižino. Samotni cvet je bila prva pesem, ki je v šestem razredu osnovne šole v Renčah dobila prostor v šolskem glasilu. Tudi na srednji šoli je bila vključena v uredniški odbor šolskega glasila in takrat je tudi pričela z objavljanjem pesmi v Anteni in Mladini, kratke zgodbice pa je pisala tako za An- teno, Zabavnik kot Ognjišče… Po zaključeni srednji šoli je študij nadaljevala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kratek čas je sodelovala z radiem Študent. Že kot študentka se je zaposlila pri letalskem podje- tju v Ljubljani, po vrniti v Novo Gorico pa je svojo poklicno pot nadaljevala kot strokovna predavateljica 9 10 ORGANIZIRALI SMO na Srednji lesarski šoli, kasneje je postala ravnateljica. Po pripojitvi šole v center, je profesionalno opravlja- la funkcijo podžupanje mestne občine Nova Gori- ca. Po izteku mandata se je vrnila na Medpodjetniški center v okviru TŠC, kjer je vodila Zeliščni center do upokojitve. Pisala je z večjimi in manjšimi prekinit- vami, pretežno krajša dela, saj je ob družini, službi in ostalih funkcijah ostajalo malo prostega časa. Pisala je pravljice za Radio Trst A, objavljala je v Cicibanu, Cicidoju, Trobentici, Našem rodu in Primorskih sre- čanjih. V reviji Les je objavljala strokovne članke in dva znanstvena članka. Leta 2003 je izšla prva knji- ga pri založbi Jutro, Klepetec in Klopotec, nato je izšlo še 20 slikanic pri različnih založbah, ena strokovna knjiga, tri knjige kratkih zgodb, tik pred izidom je ro- man Les Slovenes. Izšli so tudi 3 DVD-ji s pravljicami ob pomoči Ministrstva za kulturo, tri njene pravljice so bile dramatizirane in postavljene na oder. Za šest slikanic je tudi sama prispevala ilustracije, saj je tudi amaterska slikarka. Za dve ilustraciji je dobila nagra- do na Japonskem. Zgodbe iz Les Goriciennes so doži- vele predstavitev na radiu Trst A, tri zgodbe so izšle v srbskem prevodu v Književniku in Sretanjih. Les Goriciennes se je prevedla v srbščino in v angleščino. Pravljica o stolu pa je izšla v slovenskem in češkem jeziku. Nekatera krajša proza je objavljena tudi v raz- ličnih zbirkah. Večkrat je bila nagrajenka literarnih natečajev, tudi mednarodnih. Mestna občina Nova Gorica ji je leta 2016 podelila Bevkovo priznanje, naj- višjo občinsko nagrado za ustvarjanje na umetniškem področju. Je predsednica Goriškega literarnega kluba Govorica. JANKA FRANČEŠKIN Po poklicu je prof. francoskega in italijanskega jezika, delala je kot prevajalka. Igranja na citre se je učila pri osmih letih in je že tudi nastopala. Nižjo glasbeno šolo za klavir in harmoniko je zaključila v Solkanu. Pred dvajestimi leti se je ponovno vrnila k citram. Na Unitri poučuje igranje citer. MAG. ANA VRTAČNIK Rojena leta 1991. Osnovni in magistrski študij sli- karstva je zaključila na Akademiji umetnosti v No- vem Sadu. Leta 2016 je prejela štipendijo prestižne salzburške poletne akademije pri prof. Vardo Caiva- no. Trenutno je doktorska študentka, študijski pro- gram likovne umetnosti na Akademiji za umetnost v Novem Sadu, kjer je zaposlena kot izredna profesori- ca na oddelku za slikarstvo. Do zdaj je razstavljala na več kot šestdesetih razstavah v državi in tujini (Kitaj- ska, Avstrija, Švica, Hrvaška, Belgija, Danska, ZDA, Portugalska, Brazilija, Kanada, Španija...) in sodelo- vala v dveh mednarodno priznanih rezidencah – ena v okviru Neapeljske akademije in še ena v organizaciji Red Gate v Pekingu. Dobila je več nagrad na področju umetnosti (nagrada »Mladi junaki« – Fundacija Exit in NIS, Nagrada Univerze v Novem Sadu za odlič- nost umetnosti, Nagrada »Mali princ« za dosežke v umetnosti, dobitnica štipendije Mladinskega sklada talenti »Dositej Obradović«, letna nagrada Oddelka za likovno umetnost za najuspešnejše likovno delo v disciplini slikarstva na Akademiji umetnosti v No- vem Sadu, nagrada Fundacije Milivoja Nikolajeviča za najboljši študij risanja na Akademiji za umetnost ... ) ORGANIZIRALI SMO 11 V soboto 9. 11. 2019 je bil zaključni koncert pev- skih zborov XVI. Večer slovenske pesmi, na katerem so sodelovali mešani pevski zbori in sicer DS Triglav Subotica je pod vodstvom dirigentke Diane Miškolci in s klavirsko spremljavo Kristine Mate zapel pesmi O, vrba / M. Tomassini, F. Prešeren, Poj, kitara moje- ga srca/ M. Ferlež, M. Sepe in Pred mano je poletje / J. Privšek, R. Irgolič. DS Planika Zrenjanin je pod vodstvom dirigentke Daniele Avram zapel Dve beli brezi / J. Leskovar, O. Čeru, Dajte, dajte /narodna iz Istre, prir. A. Kumar in Mlade oči / J. Robežnik. Ženska vokalna skupina Pojoča družba DS Sava Beograd pa je z gostujočim dirigentom Stefanom Simonovićem, zapela Roža na vrtu / narodna, Tiho noći / narodna, J. J. Zmaj in Pri nas pa ohcet imamo / primorska narodna, prir. V . Dimitrijević. Posebni gostje Mešani pevski zbor SKS Lipa Ba- zovica – iz slovenske skupnosti iz Italije so pod vod- stvom dirigentke Tamare Ražem Locatelli zapeli pe- smi Dober večer / S. Mihelič, Petelinček je zapieu / H. Lavrenčič, Venček tržaških / M. Pertot, Kje so tiste stezice / H. Lavrenčič, Jurjevanje / E. Adamič, Jnjen čeua jti gna' / E. Adamič, Bratci, veseli vsi / U. Vrabec in Zdravljica / U. Vrabec. Mešani pevski zbor DS Kredarica je pod vodstvom um. vodje Dunje Huzjan z gostujočim dirigentom Davidom Bertranom in klavirsko spremljavo Jožefa Ritterja zapel pesmi Od Ribnice do Rakitnice/naro- dna, obr. M. Tomc, Tam, kjer teče bistra Zila /J. Ka- tnig, harm. J. Leskovar in Sloven’ja, mati / H. Kjuder. Zaključni večer se je končal tradicionalno z vsemi nastopajočimi na odru in s pesmijo Slovenija od kod lepote tvoje, bratov Avsenik. Po kulturnem programu so se člani Kredarice še družili z gostujočimi skupinami iz Slovenije in Italije, s katerimi so si izmenjali izkušnje in se pogovarjali o nadaljevanju sodelovanja. Društvo je gostom Sloven- cem iz Italije organiziralo tudi turistični ogled mesta in okolice. Lokalna televizija Kanal 9 in pokrajinski medijski servis RTV Vojvodina sta medijsko podprla manife- stacijo. Zahvala Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Mestni upravi za kulturo, ki sta podprla projekt. 12 MEPZ LIPA SLOVENSKA KULTURNA SKUPNOST LIPA BAZOVICA ITALIJA MePZ LIPA poje v tej sestavi od leta 1996 pod vodstvom pedagoginje in priznane pianistke doma- činke prof.Tamare Ražem Locatelli. Zbor goji pev- sko tradicijo, ki je v Bazovici zaupana Slovenskemu kulturnemu društvu Lipa že od leta 1899. V reper- toarju zbora so slovenske narodne in umetne pesmi slovenskih skladateljev, pa tudi skladbe iz svetovne zakladnice. Pevci se radi odzovejo na razna sodelova- nja tako z zbori (MePZ Divača, MePZ Igo.Gruden iz Nabrežine, MePZ Tončka Čok iz Lonjerja,) kot tudi z orkestri (Novomeški sinfonični orkester, Pihalni orkester Arcobaleno, Godbeno društvo Prosek). V sezoni 2018/2019 je zbor nastopal v sodelovanju z Mepz Fran Venturini od Domja in Hamonikaškim orkestrom »gHostOrechestra« glasbenega društva Inmusic iz Sežane pri projektu Pesem o svobodi. So- deloval je na reviji Corovivo v letih 2003 in 2013 in na zborovskem festivalu v Hoch Pustertal, nastopal je v Sloveniji, Bocnu, Rimu, na Siciliji, na Sardiniji, v Emiliji - Romagni, v baziliki v Ogleju in drugje v de- želi Furlaniji Julijski krajin. V letu 2005 je zbor izdal svojo prvo zgoščenko Pozdrav, v decembru 2016 pa drugo Jubilej ob proslavljanju 20 – letnice obnovitve delovanja. Leta 2015 je zbor nastopil v Areni v Vero- ni, kot edini zamejski zbor, v skupni zasedbi mešanih pevskih zborov s preko 700 pevcev in pevk. Izbrana skladba, ki so jo izvedli ob spremljavi orkestra, je bila prav Missa brevis holandskega komponista Jacoba de Hanna. V več kot dvajsetih letih delovanja je redni gost na revijah »Primorska poje« in »Pesem jeseni« v priredbi slovenskih kulturnih organizacij ter redno sodeluje pri pobudi »Nativitas« katere pokrovitelj je italijanska zveza pevskih zborov. Zbor vodi prof. Tamara Ražem Locatelli. TAMARA RAŽEM LOCATELLI Začela s študijem klavirja na šoli Glasbene matice v Trstu. Leta 1994 je z odliko diplomirala na državnem konservatoriju »Giuseppe Tartini« v Trstu. Glasbeni študij je nadaljevala pri ruskem profesorju Sijavushu Gadžijevu za solistični repertoar. Leta 1994 je obisko- vala dvoletno pedagoško šolo za pianiste v Gorici in jo junija 1997 uspešno končala. Udeležila se je tudi raznih izpopolnjevalnih tečajev iz klavirja pod men- ORGANIZIRALI SMO 13 torstvom priznanih profesorjev: Igor Lazko, Franco Scala, Riccardo Risaliti, Boris Petrushanski, Luciano Lanfranchi, Arbo Valdma, Roland Proell, Konstantin Bogino. Obiskovala je tudi tečaj jazz glasbe in impro- vizacije, razne zborovodske tečaje ter masterclasse za korepetitorje solopevcev. Uspešno je nastopila na raznih mednarodnih klavirskih tekmovanjih. Prejela je najvišja točkovanja na mednarodnih tekmovanjih (Stresa, San Bartolomeo al mare-Imperia, Citta' di Arenzano, Osimo, Genova). S solističnimi recitali ter v raznih komornih zasedbah je nastopila v Italiji, Slo- veniji, Hrvaški, Češki, Koreji, Avstriji, Monte Carlu (Opera). Kot solist je nastopila tudi z raznimi orke- stri. Deležna je bila laskavih priznanj publike in kriti- ke. Sodeluje z opernimi pevci, predvsem pa z možem, baritonistom Damjanom Locatellijem, s katerim re- dno koncertira. Že več let igra v duu, s kolegico pia- nistko Aleksandro Češnjevar. Redno koncertirata in se stalno izpopolnjujeta pri prof. Konstantinu Bogino v Bergamu. Tamara Ražem je tudi uradni korepetitor raznih mednarodnih violinskih tečajev, tečajev sa- ksofona, klarineta, solopetja. Snemala za razne radij- ske in televizijske postaje; sodeluje pri oddelku za kla- sično glasbo na državnem sedežu RAI-Radio TRST A v Trstu. Ob koncertnem delovanju se že vrsto let posveča tudi pedagoški dejavnosti. Redno je zaposle- na na glasbeni šoli v Sežani in na Glasbeni matici v Trstu kot pedagog in korepetitor. Njeni učenci se stal- no udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj in se uvrščajo v sam vrh lestvice. Besedilo: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov ORGANIZIRALI SMO UDELEŽILI SMO SE V soboto 21. septembra 2019 je Društvo Sloven- cev Emona iz Rume priredilo proslavo ob 10 letni- ci ustanovitve društva. Predsednik društva Zoran Jovičić se je v slavnostnem govoru ozrl na zgodo- vino naseljevanja Slovencev v Rumi in okoliških krajih in na začetke delovanja društva ter pomen negovanja slovenskega jezika, kulture in običajev. Proslave, ki so jo pripravili člani DS Emona, se je udeležila lepa množica pomembnih ljudi, ki so vse- stransko vsa ta leta podpirali delovanje društva, med njimi tudi predstavniki Društva Slovencev Kredarica in sicer častni predsednik Ivan Zavrtanik, predsednik društva Đorđe V eselinov ter Jasmina V eselinov sekre- tarka in Katja Juršić Huzjan in Ivan Mirković, člana Upravnega odbora. Posebej mi je ostal v spominu predstavnik Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence u zamejstvu in po svetu, Rudi Merlak s svojim spontanim i toplim nagovorom, ki je navdihnil domače politike na enako zanimive nagovore gostiteljev in gostov. Podelitev zahval je bila popestrena seveda s kultur- nim programom, ki so ga izvedli učenci dopolnilne- ga pouka DS Emona pod mentorstvom vsem drage učiteljice Rut Zlobec, na koncu pa smo ob prekrasani pogostitvi zares uživali v koncertu benda iz Slovenije... Besedilo: Jasmina Veselinov 14 PROSLAV A 10 LET DS EMONA RUMA SREČANJE SLOVENSKIH ZBOROV V SARAJEVU V soboto 28. septembra 2019 je bilo v Domu obo- roženih sil Bosne in Hercegovine v Sarajevu organizi- rano Srečanje slovenskih pevskih zborov iz Slovenije, Srbije in Bosne in Hercegovine v organizaciji Sloven- skega društva Ivan Cankar iz Sarajeva pod pokrovi- teljstvom in podporo Urada Vlade Republike Slove- nije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pomoči Ministrstva obrambe Bosne in Hercegovine. Na koncertu so nastopili Moška pevska skupina Fantje in Mešani pevski zbor Društva Slovencev Kre- darica iz Novega Sada, Ženski pevski zbor Slovenčica iz Tuzle, Mešani pevski zbor Davorin Jenko Društva Slovencev Tr iglav iz Banja Luke, Moški pevski zbor Kapele iz Slovenije, Mešani pevski zbor Globoko iz Slovenije in Mešani pevski zbor Camerata Slovenica Slovenskega društva Ivan Cankar iz Sarajeva. V prepolni dvorani Doma oboroženih sil Bosne in Hercegovine v Sarajevu se je vsak zbor predstavil s tremi slovenskimi pesmimi, na koncu pa so vsi sku- paj zapeli pesem vseh zborov Rož, Podjuna, Zila Pavla Kernjaka. Omenjeni projekt je nadaljevanje zelo tesnega so- delovanja med društvoma DS Ivan Cankar Sarajevo in DS Kredarica Novi Sad, v katerem je sarajevsko društvo že gostovalo v Novem Sadu, DS Kredarica pa je letos prvič obiskalo rojake v Sarajevu. Cilj projekta sodelovanja na jubilejnem srečanju in medsebojno spoznavanje s slovenskimi rojaki iz BIH je uresničen, saj se medsebojnem povezovanju s kulturnimi društvi v regiji krepi narodna zavest, pog- labljajo se medsebojne vezi, širi se pozitiven odnos do Slovenije. 2020 2020 MePZ 2000 - 2020 MePZ 2000 - 2020 MePZ 2000 - 2020 UDELEŽILI SMO SE 19 Poleti od 28. 7. do 09. 08. 2019 sva moja sestra Lena in jaz šli v Tolmin. Center šolskih in obšolskih dejavnosti je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo organiziral Poletno šolo slovenščine za otroke in mla- dostnike slovenskega porekla ki živijo v tujini. Letoš- nje šole se nas je udeležilo okoli 60 otrok iz 15 dežel: Anglije, Avstrije, Francije, Nemčije, Nove Zelandije, Italije, ZDA, Nizozemske, Belgije, Bosne in Hercego- vine, Srbije… Prvi dan smo se vsi spoznali, že drugi dan pa smo se razdelili v tri skupini glede na starost in na pet sku- pin glede na predznanje slovenskega jezika. Vsak dan v dopoldanskem času smo imeli pouk slovenščine, a popoldan smo imeli izlete ter ustvarjalne športne in druge dejavnosti ob katerih smo se povezovali z učenci iz Slovenije, ki so poleti na aktivnih počitnicah v Tolminu. Spoznali sva veliko novih in dobrih prija- teljev, s katerimi se še zdaj slišiva. Vsak dan smo šli na reko Sočo, bila je zelo mrzla ampak smo se kopali. Šli smo na sprehod v Tolminska korita, bilo je zelo lepo ampak je začelo deževati, vsi smo tekli in smo bili zelo mokri. Bilo je zelo zabavno…, šli smo tudi na pohod na Kozlov rob. Obiskali so nas padalci in zma- jarji. Imeli smo druženje z reševalnim psi. Ustvarjali smo različne izdelke. V Tolminu smo preživeli 12 čudovitih dni in 12 nepozabnih večerov. Učili smo se in se naučili veliko slovenščine. Poletno šolo si bom zapomnila po naj- boljših učiteljicah, veseli energiji, dobrih prijateljih in po vseh avanturah skozi katere smo skupaj šli. Komaj čakamo naslednje leto, novo poletno šolo in srečanje s starimi, pa tudi z novimi prijatelji.  Besedilo in foto: Lena in Jana Vasić POLETNA ŠOLA TOLMIN 20 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE Kmalu po začetku delovanja se v Društvu Sloven- cev Kredarica pojavlja skupina pevcev. Poje enoglas- no, nastopa na mesečnih sestankih društva. To je bila novost pri našem druženju v društvu. Pozneje se bo ta skupina razvila in bo ustanovljena kot Mešani pev- ski zbor, ki je imel na začetku dirigenta Bogdana Đa- kovića, kasneje Fedorja Prodanova in so peli pesmi v dvoglasni izvedbi, da bi pod vodstvom dirigentke Suzane Gross zbor pel štiriglasno in imel zavidanja vreden repertoar. V tem zboru vidimo našo članico Marijo Lonec - Lehocki, sopranistko z dolgoletnimi zborovskimi izkušnjami. Številni nastopi… zgoščenke… vaje… Pred eno vajo zbora sva se srečali. Imam priložnost, da vam jo predstavim. Ali bi mi, prosim, povedali kaj o sebi? Rojena sem 14.11.1943 na Madžarskem v mestu Barcsu (Barču) na reki Dravi od koder je moja mama. Imam še brata Jožefa, ki je tudi rojen na Madžarskem. Oče Jožef in mama Marija sta se spoznala v Čakovcu na Hrvaškem, ko sta tam službovala na pošti in tam smo živeli do konca druge svetovne vojne. Po vojni smo leta 1945 prišli z družino v Lendavo v Slovenijo, saj je moj oče rojen v Lendavskih goricah. Štiri leta osnovne šole sem končala v Lendavi, po- tem še tudi štiri leta nižje gimnazije, štiri leta Srednje tehnične šole sem pa končala v Ljubljani. Stanovala sem v internatu najprej dve leti v Zvonarski ulici, dve pa na Vidovdanski ulici na Taboru blizu Zmajskega mosta in Tromostovja. Šola je bila takrat v Aškerčevi ulici. Ko sem končala srednjo šolo 1962, sem se vrnila v Lendavo in se po manj kot enem letu zaposlila pri podjetju Mehanika, tam smo delali ogrodje dežnikov in sončnikov. Vodila sem oddelek za galvanizacijo. Delala sem več kot dve leti in tam spoznala moža Fe- renca Lehockega, ki je v Lendavo prihajal službeno iz Časopisnozaložniškega podjetja Forum iz Novega Sada. Spoznala sva se preko skupnega prijatelja. Po nekaj letih sva se poročila in jaz sem se leta 1965 pre- selila v Novi Sad. Kako je potekalo vaše delo? Eno leto po poroki sem rodila 1966 prvo hčerko Natalijo, potem pa 1971 še drugo hčerko Eleonoro, tako da v tistem času nisem bila zaposlena. Kasneje leta 1974, ko sta bili hčerki že malo večji, sem se za- poslila v Časopisnozaložniškem podjetju Forum kot uslužbenka. Delala sem do upokojitve 1998. Vaše vezi s slovenstvom? Moj oče je bil Slovenec, mama je po preselitvi v Lendavo prav tako postala slovenska državljanka. Midva z bratom sva hodila v slovensko šolo, doma smo govorili oba jezika, slovensko in madžarsko. Očetovih staršev se ne spomnim, ker je dedek Jožef padel v prvi svetovni vojni, babica V erona pa je umrla pred mojim rojstvom. Imela sem še teto Marijo, oče- tovo sestro, ki je bila učiteljica v Lendavi in njuna ot- roka, sestrično Dragico in bratranca Vladimirja, s ka- terima sva skupaj z bratom odrasla. V počitnicah smo veliko hodili tudi k babici Ani na Madžarsko. Danes z vsemi negujem stike. Lep dogodek v Vašem življenju? Najlepši dogodek v mojem življenju je bilo rojstvo mojih hčerk, še posebej pa sem se razveselila rojstva vnuka Roberta, ki se je rodil 1995 v Avstraliji v Canberri, kjer moja hčerka Eleonora živi z možem Edvardom. Takrat sem bila tam pri njih tri mese- ce. Od takrat je minilo precej časa, Robert je danes pilot. Društvo Slovencev Kredarica in Vi? V Društvo Slovencev Kredarica smo se vsi v dru- žini včlanili leta 1998, moja številka izkaznice pa je 44. Za društvo sem izvedela od našega soseda, ki je poznal eno članico društva. To je bilo čisto na začet- ku, ko smo imeli srečanja še v prostorih slovaškega društva Jožef Šafarik. Predsednik Društva Slovencev Kredarica je bil takrat Franc Cevc. Spoznala sem tam še Mirka Pavliča, njegovo ženo Ljiljano, Tončko Mol- nar, učiteljice Silvo Stakić, Desanko Poslon in Angel- MARIJA LONEC – LEHOCKI, kemijska tehnica 21 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE co Aranđelović, Ernesta Pipana, Katjo Juršić Huzjan in druge. Letos mi teče že 21. leto članstva v društvu. Vaš prvi nastop? Prvi moj nastop je bil že v nižji gimnaziji na šolski prireditvi, pela sem sopran. Že v Lendavi sem pela v pevskem zboru, hodila sem tudi h klavirju, tako da mi je glasba zelo blizu. V Kredarici smo najprej spontano začeli peti ob druženjih in nekdo je občas- no igral harmoniko, peli smo in se družili, tudi plesali smo. Potem je iz tega spontanega petja nastala skupi- na pevcev, ki je pela na prireditvah. Leta 2000 je Ka- tja Juršić Huzjan v okviru društva ustanovila Mešani pevski zbor in jaz sem se s prihodom dirigentke Suza- ne Gross Marković leta 2002 priključila zboru. Kaj bi kot članica povedali o repertoarju in delu zbo- ra? Repertoar pesmi je različen, to se pravi da pojemo ljudske pesmi, potem umetne pesmi in duhovne pe- smi ob cerkvenih praznikih, v zadnjem času pa tudi znane slovenske zabavne pesmi. Imamo pevske vaje dvakrat na teden, pred kakšnim nastopom tudi pogo- steje. Naša dirigentka je že nekaj let Dunja Huzjan, ki je zelo potrpežljiva z nami in je v zbor prinesla sveži- no tudi glede dela in repertoarja. Zgoščenke kot krona skupnega dela? Do sedaj je zbor posnel dve zgoščenki s pesmimi z našega repertoarja in kratek fi lm o zboru Slovenija v srcu. Pomembno je, da se je delo zbora na ta način dokumentiralo. Dnevi slovenske kulture in pevski zbor? Vse manifestacije, na katerih zbor ima priložnost za nastop so dobrodošle in pevci radi sodelujemo na njih. To je tudi priložnost, da sodelujemo s slovenski- mi društvi iz Srbije, Slovenije, Hrvaške, BIH, Italije in Madžarske, ali pa da oni gostujejo tukaj v Novem Sadu na tradicionalni manifestaciji kot so Dnevi slo- venske kulture, v okviru katere je tudi Večer slovenske pesmi - koncert zborov v Sinagogi. Nastopi doma in na gostovanjih? Nastopamo na vseh prireditvah, ki jih organizira domače društvo, potem tudi tradicionalno na božični in velikonočni maši v cerkvi Ime Marijino v Novem Sadu, Winterfestu na mestnem trgu in na humanitar- nih manifestacijah drugih organizatorjev v mestu in okolici. Sodelujemo tudi na gostovanjih pri drugih slovenskih društvih v Srbiji. Spominjam se tudi mno- gih gostovanj našega zbora v Sloveniji na gostovanjih pri kulturnih društvih ali na srečanjih, ko so Sreča- nje v moji deželi, Dobrodošli doma in Tabor sloven- skih zborov, naj omenim samo nekatera mesta Škofj a Loka, Novo mesto, Tolminu, Most na Soči, Maribor, Šmartno ob Paki, Oplotnica, Vrhnika, Ljubljana, Stič- na... potem v BIH v T uzli in v Sarajevu ter na Madžar- skem v Čongradu. Ali nam lahko poveste kakšno zanimivost? Veliko je bilo tega, mogoče je zanimivo omeniti, da sem bila v Kobaridu še, ko sem hodila v nižjo gi- mnazijo in smo šli tja s šolo na počitnice, potem pa sem, ko smo z zborom gostovali po več kot 50 letih, bila zelo presenečena, kako se je vse spremenilo. Le del v središču mesta okrog spomenika se mi je zdel znan. Kaj pa Vi radi zapojete? Rada pojem vse, kar mi pride na misel, še posebej venčke slovenskih narodnih. Ne pojem pa samo pri pevskih vajah ali nastopih, temveč tudi, ko sem doma. Kaj bi sporočili članom društva? Članom društva, še posebej mladim bi sporočila, da tudi oni lahko pridejo pet v Mešani pevski zbor ali v Moško pevsko skupino, ker mislim da je tu lepo, saj negujemo slovenski jezik in če gostujemo v Sloveniji, spoznavamo tudi domovino. Pogovor vodila: Marija Lovrić 22 DOPOLNILNI POUK Ime mi je Aleksa, pišem se Frol. Imam 10 let Ro- jen sem v Novem Sadu. Živim v Srbiji, ki je znana po gostoljubju in veselih ljudeh in po okusni hrani. Novi Sad je glavno mesto pokrajine Vojvodine, kjer živi veliko nacionalnosti kot so: Madžari, Rusini, Slovaki, Hrvati, Romuni in Slovenci. Vojvodina je znana kot žitnica z veliko obdelovalne zemlje, na kateri se seje pšenica, koruza in soja. Skozi Vojvodino in Novi Sad teče reka Donava, ki je znana evropska reka. Zelo rad se kopam v Donavi na znani novosadski plaži, ki se ji reče Štrand. Vedno sta z mano moji sestri Nadja in Neda, poleg mame in tate. Tudi učiteljica Rut ima rada Štrand in ved- no pelje učence in učitelje iz Slovenije tja na ogled! Grem v četvrti razred Osnovne škole Branko Radi- čević. Odličen sem učenec. Najljubši predmet mi je likovni in telovadba, saj lepo rišem, obožujem igrati fusbal s sošolci iz razreda. V šoli sem od 08h do 14h. Domače naloge pogosto naredim v šoli, a včasih tudi doma. Že dve leti aktivno treniram plavanje v klubu PK Arena 2015. Naučil sem se vseh plavalnih slogov kot so kravl, prsno, hrbtno in metulj. Osvojil sem tudi nekoliko zlatih medalj na klubskih tekmovanjih. Po- leg plavanja treniram tudi JUDO v klubu Slavija. Tre- nutno imam rumen pas. Rad jem vso hrano, najljubši so mi špageti bolonje- zi, pa tudi pomfri s kečapom, meso na žaru, posebno še čevapčiči, ki jih moj tata izvrstno pripravlja. Rad imam enostavne sladice, najraje pa imam sladoled z ukusom vanilije in čokolade. Imam dve sestri: Nadjo, ki ima 8 let in Nedo, ki ima 6 let. Nadja hodi v drugi razred Osnovne šole Branko Radičević, pa se pogosto srečava na šolskem odmoru in deliva malico. Neda hodi v vrtec Čebelica in septembra letos gre v prvi razred osnovne škole, tako da bomo vsi sku- paj v isti šoli. Tata dela na banki in pogosto je dolgo v službi, mama je ekonomistka in dela v pisarni pri Vladi Vojvodine. Za vikend pogosto gremo na spre- hod na Fruško goro, kjer uživamo na čistem zraku in v zelenju, ki nas obdaja. Sestri in jaz pa se radi lovi- mo med drevesi. Vsako poletje gremo na morje, saj uživamo v potapljanju in kopanju. Pogosto gremo v Črno goro, Hrvaško in Grčijo. POLETNA ŠOLA, DOBER DAN! 23 DOPOLNILNI POUK V soboto, 12. oktobra 2019 je Društvo Slovencev Triglav Subotica organiziralo tradicionalno srečanje mlajših učencev dop. pouka slovenščine iz Srbije z vrstniki iz Slovenije. Tokrat je gostovala otroška gle- dališka skupina z OŠ Postojna z odlično predstavo Princesa kamnitih besed. Hvala vsem učencem, ki so nastopali, kljub temu da se zaradi bolezni učiteljice niso uspeli dobro pripraviti. Tako žal naši učenci iz višjih razredov OŠ niso uspeli predstaviti dramatiza- cije poglavja Groznovilca pripravi knjižno čajanko iz knjige Jane Bauer Groznovilca v Hudi hosti, ki smo jo v slovenščini in svežem prevodu v srbščino spoznali v septembru v okviru Nacionalnega meseca skupne- ga branja. Učenci iz Subotice so predstavili slovensko ljudsko pravljico Štirje godci, učenci iz Rume so nas razveselili s pravljičnim kvizom, učenci iz Vršca so nastopali s pesmico Škrati nagajivčki, naši učenci pa s pesmico Pet jabolk. Srečanje so obogatili tudi učenci iz Zrenjanina, Beograda, Smedereva... Po okusnem kosilu so vsi udeleženci srečanja odšli na ogled živalskega vrta na Paliću. Hvala organizatorjem in gostom iz Slovenije, ki so učencem omogočili ogled slovenske predstave za ot- roke. In hvala DS Kredarica za organizacijo prevoza. Besedilo: Rut Zlobec MAVRICA SUBOTICA 12. OKTOBER 2019 Moj pradedek Stanislav Frol je rojen 21. 04. 1920 v Trbovlju. To je v Sloveniji. V Trbovlju je živel do sre- dine II. svetovne vojne, ko se je pridružil partizanske- mu gibanju v Sloveniji (1943) in konec vojne dočakal v osvobojenem Novem Sadu. Po koncu vojne je bil en čas aktiven v vojski, potem pa je delal v podjetju Jugoslovanske železnice vse do konca. Umrl je 26. 01. 1980 v Novem Sadu, pa ga jaz nisem spoznal. Do se- daj nisem imel priložnosti bivati dalj časa v Sloveniji. Zelo rad bi se spoznal in družil z vrstniki iz Slovenije in s Slovenci iz celega sveta, saj sem tudi jaz Slovenec. Učim se slovensko v Društvu Slovencev Kredarica pri učiteljici Rut Zlobec in redno prihajam k pouku. VELIKO POZDRA VOV OD ALEKSE ! Od 20. do 27. oktobra 2019 je bil 64. Mednarodni sejem knjig v Beogradu. Pokrajinski sekretariat za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manj- šine - nacionalne skupnosti in Pokrajinski sekretari- at za kulturo, javno obveščanje in odnose z verskimi skupnostmi Izvršnega sveta APV sta organizirala stojnico. Na tej stojnici smo tudi mi razstavili izdelke za- ložništva v slovenskem jeziku: Biltene Kredarica, katerih izha- janje fi nančno podpirata tudi Urad Vlade Republike Slove- nije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Pokrajinski sekreta- riat za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine – nacionalne skupnosti ter Mo- nografi jo o 20 let delovanja DS Kredarica Preteklost za priho- dnost. Izdaje so izzvale veliko zanimanja in so na koncu raz- deljene. Država častni gost je bil Egipt. Geslo sejma je bilo »Pis- mo = glava«. Pomembne predstavitve knjig so bile v dvorani Vasko Popa in Borislav Pekić. Skupaj se je predstavilo okrog 500 razstavljavcev od teh iz tujine okrog 50. Obiskovalcev je bilo več kot 100.000 ljudi. Beograjski sejem knjig velja za največjo regionalno manifestacijo posvečeno knjigi. Marija Lovrić KREDARICA NA 64. MEDNARODNEM SEJMU KNJIG V BEOGRADU 24 DOPOLNILNI POUK (po poslušanju radijske igre Zadnji vitez plemeniti Heldenstamm; Gledališka sekcija DKD Svoboda Seno- vo) Ob branju zgodbe o lepi Iti in plemenitem Ernestu sem začela premišljevati, v kakšni meri in na kakšen način lahko starši vplivajo na otrokovo življenje. Mis- lim na poklic, s katerim si bo služil denar, mesto, kjer bo živel, ali si bo želel imeti otroka... Zakaj starši tako hitro pozabijo, koliko ljubezni je bilo potrebno, da bi se otrok sprostil in umiril. Kako so se igrali in smejali. Seveda, da je življenje prineslo marsikaj hudega. F. Milčinski je zapisal, da življenje gre na dvoje - na eno stran gre sreča, na drugo pa gorje. Njegoš pa, da nihče ni spil kozarca medu, ne da bi pri tem spil še kozarec žolča. Mladi ljudje se tega ne zavedajo. Tako je slepo zaljubljeni Ernest, ne da bi se vprašal, kaj bo dosegel s tem, če si odvzame življenje, popolno nasprotje ljubljene Ite. Njeno življenje – njena usoda ji je prinesla veliko življenjskih izkušenj. Ljudmila Ivaz O ITI IN ERNESTU Video - Aleksandrija, ki odhaja Zgodba o Aleksandrinkah je na mene naredila ve- lik vtis. To je zgodba o emigraciji slovenskih mamic v Egipt, ki so se žrtvovale za svoje družine. Številne mamice so se vrnile prepozno, ko so se njihovi otroci že preselili od doma. Strašljivo je, da je nekaj takega obstajalo. Vsekakor je prizadelo vse te mamice, njiho- ve otroke in može. Najtežje je bilo dojiljam, ki so mo- rale zaradi dela, svojega komaj rojenega otroka pustiti doma in s svojim mlekom hraniti drugega. Želim, da se kaj takega v človeški zgodovini nikoli več ne zgodi. Jelena Ergelašev Tubić ALEKSANDRINKE Je zelo čustvena zgodba iz slovenske zgodovine. Ta zgodba je o pogumnih goriških ženskah, ki so morale na dolgo pot v Egipt, da bi delale in si zagotovile pre- živetje za svoje družine ki so ostale. Številna odreka- nja, žalosti in čustva so zaznamovala njihova življenja v tujini daleč od njihovih najbližjih. Pogum in vztraj- nost teh žensk je za spoštovanje in zgled vsem nam. Aleksandra Guljaš ZGODBA O ALEKSANDRINKAH Pet učencev iz DS Kredarica NS se je od 23. do 25. oktobra udeležilo jubilejnega tabora na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, srečali so se tudi s petošolci na OŠ Jurija Dalmatina Krško, kjer so nastopali s »kamiši- bajem« in Vodnikovo basnijo, v Knjižnici Brežice pa sta dve učenki prejeli nagrado za poletne bralce – Po- letavce. Hvala šolama v Pišecah in Krškem za vabilo. Rut Zlobec SODELOV ANJE BRALNA ZNAČKA SLOVENIJA 25 DOPOLNILNI POUK Ob branju Defi nicij pesnika Borisa A. Novaka defi - nicije besed, povezanih s slovenskim knjižnim sejmom, ki je novembra potekal v Ljubljani. Knjiga je zemljevid znanja. Petar V. Metafora je pesnikova najboljša fora, a rima včasih nočna mora. Vanja S. Znanje je edina stvar, ki ti je nihče ne more vzeti. Elena P . in Zoran V . Knjige ne sodiš po platnicah. Petar M. Branje je najboljša pot do znanja. A. G. ZAPISA S TABORA V PIŠECAH Slovenski knjižni sejem je odmeval tudi v skupini odraslih začetnikov v NS; tako smo sestavljali razre- zanko z mislimi o knjigi... Knjige moramo prav tako pazljivo in strastno prebirati, kakor so jih pazljivo in strastno napisali. (George Elliot) Avtor mora biti v svoji knjigi kakor bog v vesolju, povsod prisoten, a nikjer viden. (Gustave Flaubert) Kdor bere knjige, živi tisoč življenj. (G. R. R. Martin) Če bi tiskali samo koristne knjige, bi jih bilo stok- rat manj. (Voltaire) Noben prijatelj ni tako zvest kot je knjiga. (Ernest Hemingway) Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo. (Mongolski pregovor) Soba brez knjig je podobna telesu brez duše. (Ciceron) Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah. (Neil Gaiman) Knjiga je kramp, ki naj bi razbil ledeno morje v nas. (Franz Kafk a) Če misliš, da je branje knjig dolgočasno, jih bereš narobe. (Neznani avtor) Knjiga je orožje, vzemi jo v roke. (Bertold Brecht) SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM 26 DOPOLNILNI POUK Društvo Slovencev Kredarica vsako poletje sodelu- je z novosadsko organizacijo Media Heror na projektu Pod krošnjami na štrandu pri predstavitvi manjšin- skih jezikov narodov in narodnosti, ki živijo v Novem Sadu. V prostorih podružnice Mestne knjižnice Novi Sad na največji plaži na Donavi na Štrandu, ki deluje v poletnih mesecih, si vsako poletje obiskovalci lahko sposodijo knjige in časopise v jezikih narodov in na- rodnosti, na jezikovnem tečaju pa se predstavlja med ostalimi tudi slovenski jezik. Letos so na manifestaciji sodelovali profesorica razrednega pouka Nina Stanimirov Veriš, Nenad Tri- funov in Rastko Veriš, ki so mladim približali sloven- ščino, na koncu pa so se udeleženci pomerili v znanju na kvizu. Namen projekta je popularizacija multikultural- nosti skozi spoznavanje in vzpodbujanje k učenju jezika. Projekt sta razen Društva Slovencev Kreda- rica podprla tudi Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji in Veleposlaništvo Republike Slove- nije v Beogradu. POD KROŠNJAMI NA ŠTRANDU 27 DOPOLNILNI POUK S skupino učencev iz DS Kredarica iz Novega Sada smo gostovali na OŠ Jovan Jovanović Zmaj v Pančevu. Učitelji in učenci te šole so se oktobra udeležili tabora na OŠ Pišece. Šola v Pančevu je pripravila predstavitev več držav, med njimi tudi Slovenije. Odpotovali smo z namenom, da predstavimo Slovenijo, toda Slovenija je že bila tam. Učenci Zmajeve šole so nas pričakali v učilnici s slovenskimi zastavami, plakati o Sloveniji, slovenskimi jedmi, s slovensko pesmijo in plesom... Bili smo navdušeni!!!!! Podarili smo jim nastop – dve Vodnikovi basni in ptičjo hišico, jim pokazali dele slovenske narodne noše (predpasnik, pečo, klobuk)... Potem smo si sku- paj ogledali odlične predstavitve drugih držav. Hvala gostiteljem za čudovito doživetje, predse- dniku DS Kredarica Đorđetu Veselinovu ter staršem in učencem pa za podporo in sodelovanje. Upamo, da bomo s šolo J. J. Zmaj v Pančevu še so- delovali. Besedilo: Rut Zlobec, učiteljica DPS Foto: Đorđe Veselinov SLOVENIJA SE PREDSTAVI 28 DOPOLNILNI POUK V petek 6. decembra 2019 je bilo Miklavževanje v Društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Učen- ci Dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije iz DS Kredarica so pod mentorstvom uči- teljice Rut Zlobec in Nine Stanimirov Veriš, učitelji- ce slovenskega jezika z elementi nacionalne kulture z učenci OŠ Prva vojvodjanska brigada in OŠ Vase Stajić pripravili kulturni program, za nagrado pa so dobili praznična darila. Društvo Slovencev Kredari- ca organizira Miklavževanje od ustanovitve in tako že 22. leto prispeva k negovanju slovenskega jezika in kulture skozi ohranjanje slovenskih običajev, za najmlajše pa je prihod Miklavža nedvomno eden od najljubših. Zahvala Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in vsem ostalim, ki so podprli manifestacijo. Besedilo: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov MIKLAVŽEV ANJE V NOVEM SADU 29 DOPOLNILNI POUK Učenci DPS iz BiH in iz DS Kredarica Novi Sad v Sarajevu 30 ORGANIZIRALI SMO V Novem Sadu so decembra v Kulturnem centru Novega Sada potekali Dnevi slovenskega fi lma pod pokroviteljstvom Društva Slovencev Sava iz Beograda. V okviru skupnega projekta slovenskih društev v Sr- biji je manifestacija organizirana že peto leto zapored. Filmske projekcije so bile sočasno v Beogradu, Nišu, Pančevu, Vršcu, Smederevu, Kovinu in Novem Sadu. Otvoritev Dnevov slovenskega fi lma v Novem Sadu, ki je potekala v okviru festivala evropskega fi l- ma Euro-In, se je začela s kultim fi lmom iz leta 1964 Ne joči Peter, ki je letos predvajan ob 100 letnici znamenitega slovenskega režiserja Franceta Štiglica. V imenu Društva Slovencev Kredarica se je otvo- ritve udeležila predsednica Upravnega odbora Elza Ajduković, ki je v intervjuju za RTV Vojvodina iz- postavila pomen slovenske kinematografi je v širšem kulturnem prostoru. Na otvoritvi je bil tudi zname- niti režiser slovenskega porekla Želimir Žilnik, dobi- tnik Zlatega leva mednarodnega fi lmskega festivala v Berlinu in član Društva Slovencev Kredarica. Elza Ajduković V torek, 17. decembra 2019, smo se v Novem Sadu pridružili mednarodnemu festivalu Brati gore. Đorđe V eselinov, predsednik DS Kredarica in gorski vodnik, nam je z besedo in sliko predstavil eno od svojih poti na Triglav. Verjamemo, da je več učencev dop. pouka sloven- ščine navdušil za pot na vrh slovenskega očaka. Pri pouku smo spoznali nekaj najbolj znanih slovenskih pesmi, posvečenih goram (Oj, Triglav, moj dom; Na- zaj v planinski raj; Zakrivljeno palico v roki; Po je- zeri bliz Triglava, Tri planike ...) in jih prebrali pred predstavitvijo. Najlepša hvala Đorđetu za zanimivo in navdušu- joče duhovno darilo. Hvala tudi Jasmini Veselinov za fotografi je. DNEVI SLOVENSKEGA FILMA KAKO JE KREDARICA V NOVEM SADU ŠLA NA TRIGLAV 31 Zdaj so najkrajši dnevi in najdaljše noči v letu: bo- žično novoletni čas s svojo kičasto podobo in praz- ničnim vzdušjem. To je čas, ki ga bolj kot kdajkoli med letom namenjamo družini, druženju, ljudem, ki jih imamo najraje. Če je možno, skušamo prednovo- letno paniko v službi zmanjšati na najmanjšo možno mero, da bomo lahko ujeli utrip nakupovalne mrzli- ce, izbrali izvirna darila, skupaj s svojimi krasili novo- letno jelko ter posedali v topli dnevni sobi. In se obenem zavedamo, da bodo ti dnevi, ožar- jeni z rdečo svetlobo, še prehitro minili in se bomo znova znašli v vrtincu neizprosnega vsakdana. Želi- mo si, da bi bilo vse leto – prednovoletno. Je to sploh možno? Težko. Naše življenje- in s tem življenje naše družine – je namreč vse bolj divje. Zdi se nam, da dan preprosto nima dovolj ur in teden ne dovolj dni. Ali je KAKOVOSTNOST ČASA, ki ga prebijamo z družino pomembna? Moje mnenje je, da je najpomembnejša. Kakovosten čas je koncentriran čas ki ga namenite drugi osebi in ga ne prekinja prav nič drugega. S ka- kovostjo naj bi nadomestili, to kar manjka po količi- ni. Kakovostni čas je spontan. Prazniki, ki prihajajo, naj bodo prazniki spontanih trenutkov. Spet sem med tistimi, ki praznično nakupovanje lahko zanese in mi denar polzi skozi prste. Kdo bi ve- del, zakaj veliko ljudi čuti ,,obveznost“, da pred pra- zniki za nakupe skoraj izpraznijo denarnico. Prazen bančni račun zagotovo ne izboljša počutja ob sedenju pred novoletno jelko. Ali obstaja način, da se izogne- mo norosti nakupovanja božičnih daril in kupa hra- ne? Stres, ki ga prinašajo praznični nakupi, si bomo v veliki meri zmanjšali, če se ne bomo prepustili po- polnoma neorganiziranemu beganju od trgovine do trgovine, ampak se ga bomo lotili sistematično in načrtno sestavili spisek božično novoletnih naku- pov.Velika napaka, ki jo storijo veliko ljudi, je, da s praznični nakupi čakajo do zadnjega trenutka. Nič ni bolj stresnega, kot prebijanje čez množice nakupoval- cev le dan pred božičem z neverjetno nalogo poiskati idealno darilo za vsakega na seznamu. Še vedno pred prazniki nakupovalna središča pokajo po šivih. Kot da se je tja predstavilo gravitacijsko težišče zemlje. Izbrano meko potrošništva tako nevajenega obisko- valca šokirajo agresivne luči in kakofonija posladka- nih božičnih napevov, usrka ga mravljišče ljudi. T ukaj se možnosti zdijo obladljive: trgovina s sladkarijami, trgovina z oblačili, trgovina z igračami, supermarket. Cilj je jasen i preprost: nakupiti vse (ne) potrebno. PRAZNIKE je ne da bi vedeli, kdaj in kako, ugrabilo potrošništvo. Praznično obdarovanje materialne na- rave tako pravzaprav dojema kot obliko družbenega pritiska. Ko med prazniki izkoristimo redke proste trenut- ke s svojo družino, pomislimo naslednje: kaj je tisto, kar res šteje? So to neštete nadure, ki nam razen, fi - nančnih koristi ne prinesejo prav veliko? So to raz- košna darila pod novoletno jelko, ki jih skupaj s dru- žinski člani opazujemo v tišini- saj si razen o vsebini zavitkov nimate prav veliko povedati? Ali pa je to, kar res šteje harmonija mnenj, želja in kompromisov, ki je posledica iskrenega truda za to, da bi nam kot družini uspelo in medsebojna ljubezen. Aleksandra Tarasenko ZA KONEC LETA BOŽIČNA MAŠA V petek 27. decembra 2019 je bila božična maša v slovenskem jeziku v cerkvi Ime Marijino v Novem Sadu v organizaciji Društva Slovencev Kredarica. Mašo je kot vsako leto služil msgr. Sta- nislav Hočevar, metropolit beograjski, spremljal pa ga je Mešani pevski zbor DS Kredarica pod vodstvom dirigentke zbora Dunje Huzjan. Po maši je bilo že tradicionalno druženje in pogosti- tev v prostorih društva. ZA PREMISLEK Društvo se za vsestransko podporo zahvaljuje častnemu predsedniku društva Ivanu Zavrtaniku z družino, družini Kekić, Veselinov, Veriš, Maletin, Ajduković, Juršić-Huzjan, Mariji Lovrić in vsem drugim članom društva, učencem dopolnilnega pouka, pevcem obeh pevskih skupin in članom ansambla, učiteljici Rut Zlobec, Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Združenju slovenska izseljenska matica v Sloveniji, Ministrstvu za izo- braževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, in v Srbiji, V eleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu in častnemu konzulu Republike Slovenije v Vojvodini Rajku Mariću, metropolitu msgr. Stanislavu Hoče- varju, Nacionalnemu svetu slovenske nacionalne manjšine v Srbiji, Kulturnemu centru Novi Sad, Mestni upravi Novi Sad, Pokrajinski Vladi in Pokrajinskemu in mestnemu sekretariatu za kulturo in obveščanje, Židovski občini, Baletni šoli in Glasbeni mladini, Knjižnici Matice srbske, Mestni knjižnici Novi Sad in drugim. CIP-Katalogizacija u publikaciji Biblioteka Matice srpske, Novi Sad 061.237 (497.113 Novi Sad) KREDARICA: bilten Društva Slovencev v Novem Sadu / urednica Marija Lovrić.- Let.1, št.1(marec 2001)-Novi Sad : Društvo Slovencev “Kredarica” , 2001 - Ilustr. ; 30 cm - 2001- Ilustr.; 30cm Trom e s e č n o COBISS.SR-ID 223277807 Bilten “Kredarica” . Izhaja tromesečno. Uredniški odbor: Marija Lovrić - urednica, člani Elza Ajduković, Nevena Belić, Jasmina Veselinov, Nina Stanimirov-Veriš in Đorđe Veselinov. Aleksandar Jovanović – tehnični urednik in priprava za tisk. Tisk: Simbol - Petrovaradin. Naklada: 300 izvodov. Izvod brezplačen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev “Kredarica” , 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 021/427-106. E-mail: pisarna@kredarica.org . Rešenjem Sekretariata za informiranje štev.: 105/651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. Bilten “Kredarica” vpisan v Register sredstev informiranja. Izhajanje te številke je omogočil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Pokrainski sekretariat za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine – nacionalne skupnosti. ISSN1821-1070 ISSN1821-1070