1 GLAS O V Ai KRANJ, 31. MARCA 1962 — LETO II. — ŠTEVILKA 12 KAJ BO ODKRILA PREISKAVA REDKEGA SLUČAJA, KI SE JE PRIPETIL NA BLEDU? JE ŠOFER POZABIL ZATEGNITI ROČNO ZAVORO? MATE-RIALNA ŠKODA PRECEJŠNJA. IMAMO ODLIČNE POTAPLJAČE, KI SO SPOSOBNI REŠITI ZAHTEVNE NALOGE. Avto v jez Mnogi Blejčani včeraj še niso vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo ob jezeru v popoldanskih urah. V odmoru med dvema vožnjama je neki šofer pripeljal prazen avtobus na obrežje in ga tam pustil dalj časa. Ko je "zapuščal vozilo najbrž ni zategnil ročne zavore in vorilo je čez nekaj časa začelo C eti naravnost v jezero. Obrežna ograja ga ni mogla zadržati. Avtobus je strmoglavil v vodo in obležal na dnu. Šofer, ki so ga pozneje zaslišali, je bil vinjen. Ni še znano, če se je opijanil ali pa so ga k temu »-prisilili-«. Pri odvzemu krvi so ugotovili znatne količine alkohola v krvi. Po večurnem prizadevanju, ko so pripeljali težke žerjave, so avtobus končno spravili zopet na kopno. Pri delu so se posebno izkazali potapljači ->Brodospasa-K z Reke. Reševalcem je po večurenem napornem delu naposled uspelo izvleči razbit avtobuJ iz Blejskega jezera :UJi!IUillilli!ll!ll!i!!iillillll!illlllilllU ^lilli.!«/Pli!!« Znanega kranjskega humorista Rudolfa Hlebša — Oča s Krana poznamo po tem, da rad reče kakšno pikro na račun tega'ali onega dogodka. To pot je tudi za naš list odgovoril na nekaj vprašanj: »Ker se bliža 1. april, nas zanima, kako boste potegnili za nos svojo ženo?« »Svoje ženice pa na mislem letos prov čist neč za »Občina b lehka dobiva še precej več gnarja, če b še pobirova takso pr tisteh, k navaš po sred ceste špancirajo, pa od tisteh »časarjov« k cev dan po treto varjeh »parkirajo«. »Pijanci več ne kolovratijo po cestah, marveč se vozijo z avtomobili. Kako si zamišljate varnost v cestnem prometu?« nos potegent? Zato k pride toko vsak dan z daljimo nošam iz živilskega trga.« »Statistično je dokazano, da se v Sloveniji rodi 10 odstotkov nezakonskih otrok. Kako si to razlagate?« »To je pa čist ainfoh! Eldje so čist pozabil na tist ta star pregovar: Previdnost je mati modrosti — neprevidnost pa oče nezakonskeh otrok.« »Ker je letošnja dolga zima preprečila nabiranje regrata, radič pa je »astronomsko« drag, kakšno solato predlagate?« »Radiču je po mojem odklenkal, zato k že sil regrat iz zemle. Sicer pa, če že imamo rusko, francosko pa srbsko sovato, zakva na pogruntajo specijalisti še — kransko sovato?« »Po vseh mestih uvajajo pristojbine za parkiranje motornih vozil. Kaže, da bodo ta ukrep uresničili tudi v Kranju. Kakšne ukrepe še predlagate, da bi občina dobila še kaj denarja?« štirimi očmi »Vsi vozači motomeh vozil, k so podvržen pjač, b mogel vsako zboto oddajat svoje vozniške dovolilence do dvanajsteh na milico. V ponedelkeh popovdan b jeh pa spet dobival nazaj. Rajtam, de b bvo nasreč glih po menj.« »Prešeren je umrl v Kranju, enako Simon Jenko zdaj umira tudi kranjska kultura. Kaj bi še zvabili v Kranj, da bi tukaj umrlo?« »Na šport ste pozabil. Ga tud že Matilda lovi. Musko smo pokopal brez muske, če še pokoplemo vse lepe načrte pa oblube, smo pa mislem že kar zlo oplel.« »Kakšne so razlike med prejšnjimi plačami in sedanjimi osebnimi dohodki?« »čeb imu jest atomsk računsk stroj, b vam že znov to genav izrajtat, toko vam pa ket navaden zem-lan samo to lohka rečem, de jest provzaprov ne videm nobene razlike. Preh ni bvo vse prov, zej ni vse prov. uuiUMiiMiiiiiJUiirtiimmiimiJiu uma; Na latinskoameriški politični tehtnici imata dve osebnosti posebno ceno. To sta človeka, ki jima je politična usoda dodelila izredno mesto: nekdanji brazilski predsednik Quadros, ki se je te dni vrnil iz izgnanstva, in kubanski premier Fidel Cas.tro, ki se je v Iatinskoameriško politično življenje vrinil kot »črna ovca z brado«. Vrnitev nekdanjega brazilskega predsednika Quadrosa v Brazilijo pomeni za to deželo zanimiv pojav: Guadros je s svojim odstopom in prostovoljnim izgnanstvom pred šestimi meseci sprožil največjo krizo v brazilski zgodovini. Dežela je ob Ouadrosovem odstopu že »stala z eno nogo« v državljanski vojni. Državljanska vojna Je bila preprečena, toda »dežela kave« Je zašla v resno gospodarsko in socialno krizo, ki je ni mogoče zaustaviti. QUADROSOVA OČALA Ouadrosova ostavka pred šestimi meseci je prišla kot »strela z jasnega neba«. Ta suhi in koščeni državnik, ki je državniške posle opravljal ponoči in podnevi, je odšel s predsedniškega stolčka po sedmih mesecih. Doba njegove oblasti Je bila kratka, vendar so se v tej kratki dobi že začeli kazati 6adovi njegovega ne-utrudljivega dela in prizadevanja. Sam je govoril: »Delal sem brez zlobe in z vso spodobnostjo. Upiral sem se podkupovanju, laži in gnilobi. Porazila in vrgla me je z oblasti reakcija, ki ne zna razločevati osebnih koristi od družben:h. Odstopam s svojega položaja in se ne nameravam več vrniti na ta položaj.« Bek ti so • ».V; mi vc!i':o do tega, da sedim v lordovski zbornici. KI-rab temu trna sedenje med lordi določene prednosti: lahko pustim avtomobil pred poslopjem parlamenta in prometna polici}* se kljub temu lahko samo obrise pod nosom.* Lord Attlee, bivši britanski premier »Diplomati so ljudje, ki neradi govorijo, kar'mislijo. Politiki pa so ljudje, ki neradi mislijo o tem, kar govori.o.* Aldaus Huxley, britanski književnik »Televizija lahko resi veliko zakonov, v katerih zakonci ne najdejo več ničesar, da bi povedali drug drugemu ali pa izmenjavajo samo neprijetne besede.* Piere Danino, francoski književnik »Laže je umreti za ljubljeno ženo, kot živet: z njo.* Anonimno Pred šestimi meseci je brazilska politična drama nastajala pod drugačnimi pogoji. Quadros najbrž ni mislil, da bo z odstopom ojačal svoj položaj. Po šestmesečnem potepanju po 6vetu je nekdanji brazilski predsednik do potankosti premislil ozadje brazilske politične igre. Ko je pred dnevi zopet stopil na brazilsko kopno, je navdušeni množici, ki ga je na obrežju čakala, dejal: »Vračam se v deželo, da bi se boril z vsemi sredstvi za republiko, o kateri sanjam«. S PARNIKA NA GOVORNIŠKI ODER Quadros se je vrnil v Brazilijo — po šestmesečnem prostovoljnem izgnanstvu — v kritičnem času, ko divja boj med silami castroizma in anticastroizma, ko ni Jasno, komu bo pripadala zmaga. Brazilija, ki jo Je zatekel po vrnitvi, je bolj nemirna, kot je bila pred šestimi meseci. Od njegove ostavke je brazilsko šepasto gospodarstvo zašlo v težko krizo. Brazilske tradicionalne politične stranke so začele razpadati. Brazilska delavska stranka, ki jo vodi sedanji predsednik Goulart, je v razoulu. Predsednik je začel uvajati v državno upravo vedno bolj levičarsko usmerjene ljudi. To je izzvalo nezadovoljstvo v W?.iShingto-rru. P-~J.<5pdn;k ZDAKenneiv Bivši brazilski predsednik Quadros, ki se je vrnil iz »prostovoljnega izgnanstva«. ni skril val začudenja na zadnji tiskovni konferenci v Beli hiši in ameriški senatorji sedaj premlevajo predlog, kako bi ustavili Braziliji denarno pomoč. Zmanjševanje pomoči spravljajo v zvezo z vse bolj kritičnim sta- njem brazilskega gospodarstva, ki kaže močno poslabšanje. Ce bo brazilsko gospodarstvo prestalo sedanjo preizkušnjo, napovedujejo že v oktobru nastop Quadrcsa na oktobrskih volitvah za Kongres. Gotovo je, da bo Quad-ros v takšnem položaju odbil zavezništvo z vsemi, ki bi ga lahko kompromitirali. Ouadros se zaveda svoje politične moči. Pred svojo vrnitvijo ie zavrnil predlog Goulartovega zeta, guvernerja države R:o Grande, levičarsko usmerjenega politika, da bi v njegovi državi stopil na brazilska tla. DRŽAVNIK V SRAJCI |*c je Quadros človek pri-^ liodnosti v Braziliji — Brazilija pa je (tako pravijo) dežela prihodnosti — potem se za to mora zahvaliti hkrati svojim prijateljem in sovraž- nikom. Pred vrnitvijo Quad-rosa v Brazilijo je guvernefc države Rio Grande de Sul dejal: »Moram najti načini kako bi služil svoji de-želi« Edini način je, da podpiram Quadrosa«. Tudi Quadrosovi sovražniki niso več tako šte* vilni, kot so bili. Sam guver-ner Carlos Laserda, ki j« obtožil Quadrosa, da njo - a vladavina postaja diktat >'-:a in je aktivno sodeloval v zaroti, je sedaj spremenil stališče. Podpira ga. kot ga jo podpiral v letu 1960. ko ;o kandidiral za predsednica Brazilije. Pred kratkim a Laserda izjavil: »Tisti, ki so sedaj na oblasti, se txv.jo Quadrosa. ker 6mrd; po zmagovalcu. Njihova zavest ni čista, ker n'so za državo ničesar storili... Ko se jo Quadros vrnil, so se počutili kot na'emniki, ki s~ sref-ujejo z lastnikom hiše- KISI \IIO>Vl U o sodobnikih Strojevodja premi kalne lokomotive Je pripeljal po tiru št. 9. a katerega je odhajal z jese-Ofike železniške postaje tovoenđ vlak. Kor dva Tlaka Istočasno ne morete drveti po Istem Ura je prišlo do trčenja ta rezultat lahko vidite na sliki Nedavno je imel nekdanji predsednik Eisenhower razgovor na ameriški televizij, v katerem je izpovedal svoje vtise o sodobnikih, s katerimi je prišel v osemletni dobi predsedovanja v slik. Nekateri vtisi imajo začetek že iz časa druge svetovne vojne, ko je spoznaval vodilne ljudi današnjega sveta. Eisenho-vverjeve karakteristike so zelo značilne: DE GAULLE: »To je človek, ki je bil potreben v različnih političnih razdobjih. Ugaja mi... Mislim, da nihče med nami ni upravičen, da bi ga lahko grajal.« NEHRU:... »Zelo kompleksen človek ... Nekateri se sprašujejo, zakaj se je odločil za nevtralizem. Ne vidim, kaj bi lahko napravil razen tega...« ADENAUER:... »Izvršil je absolutno potrebno nalogo v Zvezni republiki Nemčiji... Obrnil je svoj narod proti Zahodu ... Uporen fant, čeprav ima že osem križev ...« HRUSCEV: »Ima svoje probleme. Resnično misHm, da mu je glavna skrb mir na sVetu ... Ne verjamem, da je Hruščev slab človek...« CHURCHILL: »Velik človek. Veliki mislec. Ne misli tako kot ljudje z malih otokov ... Govori vedno za zahodno civilizacijo — vrednoto, ki jo naš narod ceni ... Ostal je dosleden svojemu prepričanju.« ROOSEVELT: Moje izkušnje z njim so zelo male... Imel sem z njim nekaj daljših razgovorov ... Bil Je zelo pošten... Njegovo mišljenje je prehitevalo vojno... Vedno Jo nasprootval, da bi videl veliko resnost v proble- mih, ki jih je reševal.. Mnoge stvari so ga obremenjevale, čeprav se je tega spretno izogi\'... Bil jo človek, ki je sp.Mbujal.« TRUMAN: »Ko sem bil izvoljen za predsednika, som ga redko videl. Ponudil sem mu dve, tri zadolžitve v Beli hiši. Vedno je imel kakšen razlog, da jih je odklonil...« GEORGE MARSHALL: »Veliki duh v naši zgodovini. Bil je resnično priden in sposoben. Je eden Izmed redkih, ki zaslužijo vzdevek »velikanov«. 0 ROPOT IN NASA UŠESA Tehnični pripomočki, ki so jih sodoben Človek v veliki meri poslužuje, mu dela:'o preglavice. Zvest spremljevalec tehnike je ropot. Ropot merimo s posebno enoto, ki jo imenujemo Ion. Ropot povelik sovražnik človeškemu zdravju. Vpliva na sluh« pulz In krvni pritisk. V in« dustrijskih državah so spre« jeli že zakone, ki državljan« ščitijo pred ropotom. Meritve ropota so dale porazne rezultate. Brez posledic na zdravje je ropot ure, šepetanje, tiha glasba lz radijskega sprejemnika, mirna ulica, običajen govor in udar« ci pisalnega stroja. Za zdrav* je je škodljiv ropot avtomobila, nočno petje pijancev, sesalec za prah in ropot vla* ka. Do oglušelosti pa lahko pripelje ropot kompresorja* kavarna z glasbo in glasnimi gosti, parno kladivo, letal©* motorno kolo brez glušileai močen aplavz in ropot strojev v predilnici. i \i\iVimi\7A - nu'(pni\/\ Hhnmi \/\ Saj je prišla pomlad Zdaj, ko so jeziki snega, ki ga je natrosila v polje zapoznela zima, ob cestah čisto tanki, razmišljam o pomladi. Prišla je z marcem, kakor vsa leta doslej, odkar je Julij Cezar po zamisli egipčanskega astronoma Sosigena približal evropsko leto tropskemu in odkar je papež Gregor reformiral to Julijansko novotarijo. Ta pomlad je prišla z gripo, kakor vsa leta doslej ln prišla je s praznim žepom. In ta pomlad je pravzaprav končno del podobe, za katero stegujejo vsi ljudje tega sveta svoje roke že zelo dolgo. ON IN ONA v Čudne so te pomiad:. Prihajajo leto za letom vedno kradoma v polje. Vedno znova prihajajo s pomladnim dežjem, reportažami v časopisih z zaljubljenci .. Pa vendar ne čisto tako. Leto za letom doživljamo druge pomladi, druge želje imamo in drugače doživljamo.. In zdaj ta naslov, ki se blesti tamle zgoraj, že dolgo ne drži več. Zdaj je vedno 6amo še ona in on. V aprilskih pomladih tega stoletja smo izgubili bitko. Zdaj smo mi one in one oni. Mi, ki smo one, večerjamo (in to vse zaradi preklicanih pomladi) v restavracijah, peremo s pral-.nimi stroji, kuhamo zajtrke in varujemo vse posledice aprilskih dni in one, ki so pravzaprav oni. praznujejo v marcu svoje ženske dneve. Pravzaprav pa je to dru^o poglavje dveh poglavij našega življenja. Na večer pred pomladjo sem v starem TT prebiral, •►da ie sedeti na robu gozda in gledati polje pod 6eboj najpopolnejši razgovor«. Tako sem šel na rob mesta, kjer 6ta sedela in gledala polje pod seboj in molčala. Sedel 6em in molčal. Bil je prikupen, molčeč pomladni razgo-. vor, kakršnega doslej v Glasu še nikoh' nismo objavili, ker pač molčečih intervjujev ne objavljamo. Zdi se mi, da je to predsodek! Toda bili 60 tudi že taki intervjuji.. MOJA POMLAD Vsak ima svojo pomlnd. Hodim skozi te marčne dni in srečujem trave, ki so r.ciene. in trave, ki n:.6o zelene. Srečujem pomlad z rokami v rokah. Dan je zelen, rumen in moder. Tagore blodi s svojim osušenim marcem vsepovsod. Vse ceste so bele in veter poje v žicah. Vse te ceste in vse te žice pojejo v meni. Premišljujem o niih. Kadar ne razmišljam, čutim, a kadar razmišljam, ne čutim — samo razmišljam. Včeraj je bil — danes ga ni! Koga ni? Ni njega, ni nje, ni včerajšnjega dneva! Ni vetra od včeraj — samo veter od danes obstaja. Včeraj je misel in včeraj je sanja — samo danes je. Ni ga! Včeraj se je smejal, danes se ne smeji. Sedela sva h\ popivala. Bil je. Zdaj je papr. Zdaj ni on on, marveč je nekdo drugi, ki ga ne poznam in ne maram poznati. Včasih je težko koga poznati. »Ta sneg je beraški gnoj!« je godrnjal oče. Prikimal sem. »In sadja bo letos«, je zaključil. Ze dolgo nisem bil doma, zato 6va poskusila letošnji sadjevec. Oče vedno daje take ocene na pomlad. Hodi okrog hiše, pogleduje v nebo in pravi: »Dež bo, dež.« Toda dežja noče biti. kajti usoda očetu nagaja. Nikoli nima revme in nikoli ne more vede'i kakšno bo vreme. Zjutraj je prišel navsezgodaj v sobo in me odvlekel k oknu. Zgoraj v gmajni je pel kos. »Viš, pa j' pršla. Kos poje!« Jezen sem bil, ko sem moral navsezgodaj vstati zaradi tistega preklicanega kosa. Toda oče je samo momljal: »Pa j' pršla.« Počaei sem se skremžil v nasmeh. Oče pozna ta hrib nad bajto kot svojo dlr.n. Sekal je zgoraj, ko je bila roka še dcs'1 trdna. Zdaj samo gleda v hrib. Vse bukve pozna in za vsako divjo češnjo ve, kdaj bo cvetela. Petdeset let je garal v tem hribu in pomladi, k: prihajajo semkaj, so njegove. Zjutraj je potem odkrevsal na vrt in nabral za kosilo mo-tovilca in nekaj regrata. Pri kosilu pa me je povlekel za uho kakor včasih, ko sem bil še doma. Pri nas je taka navada, kadar človek prvič 6eže v skledo na pomlad po solato. NJIHOVA POMLAD In racionalno jedro! Ta pomlad je pravzaprav zares nenavadna; zidarji bodo pričeli delati (to je skoraj prvoaprilska). Sola je pred koncem (ne zaradi financiranja) in sina so poslali v poklicno posvetovalnico. Ko sem ga doma vprašal, kaj kani postati, je rekel, da bo pozimi zidar, poleti pa bo »kidal« 6neg pri Komunalnem podjetju. Ta preklicana pomlad! Potem mi je še povedal, da so pisali šolsko nalogo in da jo je pisal negativno. Prosesor je dal naslov - pomlad. Sin pa 'e napisal: »Po-m'ad je ...« Potem pa je nekaj časa razmišljal. Mislil je na starega očeta, ki pravi, da je vesel pomladi, saj zima s icoso pobira. Premišljeval je, kako me bo pretental, da mu bom urez*! lok na nedeljskem izletu. In pri tem je skoraj tudi ostalo. Nekaj malega je še napisal, a vse skupaj je bilo toliko, da je pomlad res pomlad. Profesor ga seveda ni razumel. Tako dobra in tako slaba je letošnja porrTnd. Nekoliko slaba za tekstHee, slaba za direktorje 'k; jih dajejo v časopise), slaba za zidarje in gospodinje (ki kupujejo solato). Dobra . . . dobra za nekatere ostale. V teh dneh so odšli. Na pomlad. Škorci se vračajo, škorci odhajajo. In ona je jokala. Toda arms.da je armada in tista pesem: »Pred hauptmana stopila bom. za fantiča prosila bom«, nič več ne velja. Pride dekret - pa greš. Malo vriskaš in malo poješ in si malo pogumen. Nekateri so pogumni zaradi enega samega leta (ki ga bodo služili) nekateri so pogumni zaradi vina, nekateri pa zaradi drugih. POMLAD PRI GLASU Pomlad prihaja tudi do ustnic in dlani, ki so prazne % Maše elektrarne Hidrocentrala Jablanica, ki je bila nekaj let prva v proizvodnji električne energije pri nas, je pred kratkim prepustila to mesto novi hidrocentrali Split, ki ima zmogljivost 216 megavatov in proizvodnjo 1,5 milijona KWU. Ko bomo zgradili vse hidrocentrale, ki so sedaj v izgradnji, bo slika največjih hidrocentral naslednja: Trebišnjica 270 megavatov, Split 216. Senj 204, Bajina Bašta 200, Peručica 180, Kokin Brod 121. Ožbalt 60 Med termoelektrarnami, ki so že dovršena ali pa jih še gradimo, bo največja Kosovo s 190 megavati, sledijo pa Kolubara, Šoštanj in Kakanj. » pride — pa pride! Ali l . poznate tisti »vic« o zajcu: »Kar rečem — pa rečem! No, letošnja pomlad se je pričela tudi pri GIpsu. Sicer pa, kaj bi. govori. Saj poznate državljana S:-rfko. No. državljan Siratka se je ordan snet oglasil v uredništvu. Pogladil se je po trebuhu, nato pa še po laseh. (Veste, je naravnost časopisno uglajen in besedotvoren — skratka vzgojen.) Pripovedoval je, da bo v prihodnjih dneh nastopil v novi Glasovi humoreski. Taka priložnost! Razgovor z njim! Razgovoru sem dal nas!ov:~ POMIAD IN DH2AVLJAN SIRATKA (Pri nts dajemo vedno take upadljive naslove: Fant s pes- mijo, Fant s skakalnice, Vojak s Sinaja...) Kako kaj na pomlad? Zdaj ste nastopih* že v avtostopu, bili ste pri zobozdravniku; v kakšni humoreski nameravate nastopiti to pomlad? Kar zasijalo je: »Se čudite, to bo dramatična humoreska,« je rekel trzaje z rameni. »Nastopil bom v vlogi junaka, ki je samemu sebi in drugim odveč.« »Tragično«, sem pripomnil. »In kako se pripravljate na to težko poslanstvo?« »Kar tako — nič posebnega. Toda zaradi vživljanja v problematiko prebiram v prostem času pravilnik o nagrajevanju. Humoreska — 500 točk.« Siratki se je z^o mudilo, zato ga nisem mogel zadrže- vati: »No, pa pozdravljeni!« Zavpil sem za njim: »Ce pa kdaj srečate kakšnega jezne-i ga mladeniča, ga ne pozabit«^ pozdraviti.« Slišal sem nam«, reč, da so jezni mladeniči (jag jih sicer ne poznam) držav-*' Ijanu Siratki zelo pri srcu. j I IN KONČNO 1 Moje vezi so raztrgane* moji dolgovi so plačan ni, moja vrata so od* prta, jaz grem kamorkoli^ (Tagore) Končujem. Spomladi človela pričenja na novo. Vsak mora pričenjati na novo - siceff ostari. Drevo vedno raste, 4 pomladi dob: novih moči. Tako kot sleherni izmed nasJ Pomlad je nekaj lepega H vse tisto najlepše, kar ste dor živeli v življenju — vse to je pomlad. — Jure Kobal _j LETA TEHTNICI vilkah, ki kažejo gibanje narodnega dohodka v jugoslovanskem in slovenskem merilu. Jeseniška železarna je največje industrijsko podjetje na Gorenjskem. V letošnjem letu ko z rekonstrukcijo znatno povečala obseg proizvodnje tiosamezni poklici primerjajo in ocenjujejo leta pr. ruzli«"-nlii merliiii. Kmet hv tli ■■■ tisto lelo, ko mu je narava naklonila dobro litin«: dežn;k::r ono, ko j« pugos.o deževalo, in krojač spet tistih dvana'sl mesecev, v katerih se je moda v primerjavi s leti največkrat menjala. 1'rod desetletji se je le malokdo spomnil, da bi primerjal lela zgolj s številkami. Danes pa že skoraj ne moremo mito tega. čeprav M številke mnogim puste kakor pozno jesenski dan. Pa pa bo mera te ugotovitve še zvrhana in zelo verjetno tudi mera nejevolje, vam be«mo še mi natrosili nekaj številk. V ekonomiki velja narodni dohodek za mer.lo, s katerim primerjamo gospodarski razvoj posamezne države in gospodarsko razvitost dr- kranjskega okraja (upoštevana je tudi nekdanja občina 2:ri) ustvarila skupno 37 milijard 688 milijonov dinarjev narodnega dohodka. Od tega PREMOČ UPADA INDUSTRIJE tako primerjavo nekoliko zneska je odpadlo samo na žav med seboj. Nekateri nad industrijo 30 milijard 193 zmigujejo z rameni, ces, da je narodni dohodek element, ki mu lahko boij sli manj admnistrativno spreminjamo strukturo. Te pom sleke bi mogoče res kazalo upoštevati ob primerjavi s tujimi državami, medtem ko je znotraj posamezne države to dokaj dobro merilo. V tej dobri veri si bomo ogledali, kako se je gibal narodni dohodek na Gorenjskem v preteklih letih, kako se bo v naslednjih letih in kc-likšen delež narodnoga dohodka ustvarja Gorenjska glede na ceiotni eirrmgjki oziroma jugoslovanski narodni dohodek. STARA PESEM Jslimo, da ne pretirava- milijonov dinarjev ali 80.1 Udeležba posameznih gospodarski« strok na Gorenjskem v skupnem znesku narodnega dohodka (Podatki so v -ta iz lela 1960) Perspektivni plan za obdobje 1C57-61 je bil tudi glede narodnega dohodka že v letu 1060 znatno presežen. V tem letu je znašal narodni dohodek gorenjskega gospodarstva že 60 milijard 319 milijonov dinarjev. Pač pa je v tem letu procentualno močno usahnila premoj industrije glede na ostale dejavnosti. Odstotek udeležbe narodnega dohodka industrijskih podjetij v celotnem znesku se je zmanjšal od 30.1 odstotka v letu 1956 na 73,1 odstotka v letu 1960. Iz tega lahko sklepamo, da so se neindustrijske dejavnosti v tem obdobju razvijale z dokajš-njim tempom. Narodni dohodek na prebivalca pa je po-rastel na 458 tisoč dinarjev. Gospodarski strokovnjaki predvidevajo na osnovi ob-ctoječih materialnih in druž-beno-gospodarekih pogojev tudi za naslednja leta pre- M mo, če trdimo, da smo odst- Vse ostale neindustrij- cejšnji porast narodnega do- Gorenjci žo od nekdaj Bke dejavnosti so tako ustva- hedka. Po teh predvideva- pofioeni na svojo industrijo, rile le 19,9 odst. celokupnega njih povzemamo, da bo zna- Aoprav so v zadnjem času narodnega dohodka. Tako vi- šal narodni dohodek na Go- g*aote tega neki pomisleki, dimo, da je stara pesem o renjskem leta 1965 94 mili- Toda uradni podatki iz pre- gorenjski industriji le imela j and 440 milijonov dinarjev, tekitii let kažejo, da je naša dejansko osnovo. Narodni do- Povprečni letni prirast bi zaljubljenost v industrijo do hodek na enega prebivalca v tako znašal 9,3 odstotka. V oeike mere le upravičena, os raju Kranj pa je znašal v letu 1965 se bo delno epre- Leta 1M6 Je gospodarstvo leta 1056 291 tisoč dinarjev, menila tudi struktura narod- Jugoc-lovanski narodn. dohodek je znašal leta 196J približno 2.574 milijard, slovenski nekaj nad 396 milijard in narodni dohodek v kranjskem okraju, kakor smo te omenili, nad 60 milijard dinarjev. Podatki kažejo, da je Gorenjska ob upošteva-, nju njene teritorialne razsežnosti dokaj dobro zastopana tako v slovenskem kakor tudi v jugoslovand: m merilu. Cez tri leta — torej leta 1965 — pa bo jugoslovansko gospodarstvo po predvidevanjih ustvarilo 4.399 milijard dinarjev narode, ga nega dohodka. Udeležba in- dohodka. Slovenci bomo po-dustrije v 6kupnem znesku višali Številko iz leta 1960 narodnega dohodka se bo v primerjavi z letom 1960 povečala za eno desetino odstotka in zato gornji naslov , za ta primer povsem ne ve- £7* lja. Do določenih sprememb frilUTJASp bo po sedanjih predvideva- ^§MkWkWi t-RSJ?6 njih prsio ludi v tam: indu- EjNj »HUDA it D OkIAI striji. Udeležba nekaterih >ii!BHjMB| BttBMMl KJAN3 panog - med njimi elektro- | | WHi f>0 hicHU gospodarstva, črne metalurgije, papirne in teksiilne industrije — bo upadla; na ra- Narodni dohodek kraniske;a čun teh pa se bo povečala okraja v primerjavi s sloven-udeležba ostalih panog. Do skim oziroma jugoslovanskim določenih sprememb naj bi narodnim dohodkom (Podatki prišlo tudi v neindustrijskih so vzeti iz lela 19S0) dejavnostih. Narodni doho (;ek na prebivalca pa bo po ... „ sedanjih izračunih znašal le- na 660 milijard m Goren.ci la 1*5 «64 tisoč dinarjev. na Jot »* ™«J«f njene številke imajo take DRUGOD vrednosti, da si človek le tež- NAS PREHITEVAJO ko u6tvari slik° S0*?0***' skega razvoja. Zato bodo v \j časih je dobro pogledati ia namen prikladnejši in-tudi čez domače meje. deksi in povprečni letni r:o-Danes vedno bolj čutimo rasi[ v obdobju 1961-65. Go-potrebo, da pogledamo, kako spodarske analize nam pove-je drugod. Nekateri bi to do. da bo jugoslovanski narodni dohodek porastel v D050ZAP0SLENIH 5POOJETU letu 1965 v primerjavi z le-KfJTfŽS . . . [T\ tom 1960 za 71 odstotkov, slo- WVVVW IMJfMl venski za 66,6 odstotka in • • • " AAAA/A narodni dohodek v okraju OD 51-100 ZAPOSLENIM 12 P0DJ Kranj 23 56,6 odstotka- In 2A Mpim ' rj .... dobro mero še ena primer- PlilPn^l TlWt java! V državnem mer.iu za mJ. • ffMnt' sedanje plansko obdobje ka- "AAfM že, da se bo narodni doho OD-101-250 ZAPOSlENIH V\ p0dj dek dvigal povprečno letno MMmm za 11,3 odstotka. V Sloveni- JTITv ji bo ta tempo nekoliko zmernejši, saj bo znašal po- r-.-r. ___ vprečni letni porast le 10.7 00^500zaposuw»hspooj ^oXka ^ £Vski okvaj gfufSra.....irittpf pa bomo v tem ća8Ij$Wk predvideni gospodarski raz- ODJOOl^ZOOO MP0S1ENM (j* S^S kZ Hmitui 6odi v RESOLUCIJI o per- M I i A /.' spektivnem gospodarskem in družbenem razvoju ok-a"a NAD 2.000 3 PODJETJA Kranj, ki jo je sprejel | re- M^TVtffc&biiinm*-- tek1' teden, da mora biti f^TJMJr^^^^ii osnovno gibalo nadaljnjega 'XtVI>PmV hitrejšega razvoja prav sti- /n/lMU mm mulativna delitev dohodka _ . . , , ;. med delovnimi kolektivi in Gorenjska industrijska pod- družbo _ kakor tud| doli(cv jetja po številu zaposlenih dohodka znotraj gosp del zimskega razvedri- la. Smučajo začetniki, odlični smučarji in smučarski učitelji. Smučarski učiteiji vpijejo glasno od vaje do vaje po natrpanih smučišč.h. Vsak ima svoj prostor na snegu. Po napornem smučanju gostje oblegajo restavracije, bare m hotele. Največja stiska je vedno v hotelu -Pest«. Prerivajo se ob točilni mizi, dokler jih ne zvabi glasba za 4wist. Lastnik banke pravi, da tvvist neverjetno prija po smučanju. T\vist jih cgreje Več kot 30 tisoč smučar- la. Smučajo začetniki, od J •'<"•- in zaposli do sedmih zvečer, jev obišče »St. Anion« ni smučarji in smučarski Ob osmih je večerja in uro ~»*7",tfc- *** k«—- ««i;««u; nik zahva,juJe v *tIrih misel, da vsega tistega ne moreš pregledati niti v mesecu dni, če bi se človek hotel poglobiti. Posebnost Louvra so dela velikih mojstrov — italijanske renesance (Rafaela, Ti-ziana, Lconarda da Vincija, Michelanegla, Botticeliija), Spancev (BI Groca, Velaz-queza, Goye), Flamcev (Ru-bensa, Rembrandta, Van Ey-cka), Francozov in številnih drugih. V posameznih dvoranah so povsod klimatske naprave, ki vzdržujejo stalno temperaturo in pa stalni odstotek vlažnosti. Vrednosti, ki je razstavljena tam, nj moč zlahka oceniti. MIDVA S FLAMCI Vhodniku, kjer vise platna Flamcev, je postaran slikar preslikava! neko tihožitje z rožami. To sicer ni nevsakdanji prizor za louvrski muzej. Z zelo tankim čc- ovirala ljubiteljev kopanja jezikih plača!« z besedami: >Bog # ROBOT - VOZNIK V Moskvi so napravili poskuse z zamenjavo šoferjev podzemeljske železnice z elektronskimi možgani. Po besedah strokovnjakov moskovske podzemeljske ' železnice bodo ti električni možgani vodili podzemeljsko žeieznico na krožni vožnji. Skupna dolžina moskovske podzemeljske železnice znaša 83 kilometrov. Z .avtomatizacijo moskovskega metroa so začeli že pred tremi leti in od takrat naprej redno zmanjšuje število zaposlenih. pićem je preslikaval drobna rožnate liste. Bil je tako vešč svojega dela, da so le stro- kovr.jukGve oči lahko opazile, da delo ni original, marveč le uspešna kopija. Fiamci so v tem muzeju pravzaprav nekaj posebnega, S svojimi robatimi obraz . ki so tako blizu življenja, no morejo povsem zaživeti v tem louvrskcm žametnem vzdušju. S:ojim ob sliki. Pijanec z vrčem v roki se smeji. Prijateljem je pravkar pripovedoval robato šalo, zdaj pa ga je zaradi pijanosti nekol;ko zaneslo. Prav v tem trenutku je prišel od nekod bledo-ličen Francoz. Obstal je pred ^sliko in me ni videl. Usta so £e mu kar sama od sebe razlezla v nasmeh, o ga človek takole gleda, ga nenadoma prevzame občutek, da bo vsak trenutek prijel za vrč v pijančevi roki, ga srknil malo :"n se preselil s Fiamci na platno. 6 SREDSTVA PROTI PRAHU V ZDA so izdelali kemično sredstvo, ki neverjetno pomaga gospodinjam pri brisanju prahu. Predmeti, ki jih namažemo s tem kemičnim sredstvom, ostanejo precej časa zaščiteni. Ta kemična raztopina namreč preprečuje in uničuje delce prahu. V prodaji je več različnih oblik tega sredstva. Nekatere so namenjene za čiščenje plastičnih rnas, knjig in strojev. Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pr ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA - 31. marca 8 05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.40 Majhni zabavni ansambli 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Suita za dve violini, violončelo in godalni orkester 9.45 Z rogom na lovu 10.15 Od tod in ondod 11.C0 Boris Kovačič s svojim ansamblom 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Do dvanajstih ob vedri glasbi 12.05 Kmečka godba Silva Tomšeta 12.15 Kmetijski nasveti 12 23 Melodije ob 12.25 13.30 Za zabavo in razvedrilo 14.05 Skladbe o mestih in deželah 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.38 Veliki zabavni orkestri 12.40 Moški komorni zbor iz Celja 1C00 VsDk dan za vas 17 05 Gremo v kino 17.50 Kitara in mandolina 18.C0 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Nekaj prizorov iz Dvorakove Rusalke lP.f*5 Zdaj pa kar po domače 20.00 Veseli uvodni tek.s4i 20 20 Korporala se drži smola 20 50 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 2?.'>5 Do polnoč; v plesnem ritmu NEDELJA - 1. aprila 6 00 Z d'!«ro vol> v nedeljsko jutro 6.30 Napotki za turiste 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva IUM Mladinska radijska igra 8.50 Skladbe o Mikiju in druga svoja de'a izvaja p: a list Pavel S: vic 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.48 Partizanski samospevi Janern Kuharja 11>.'«0 £o pomr.-.te, tovariši . .. 10 30 P .san glasbeni J opoldan 11.00 Nedeljska rcrortaža 11.5* Nekaj melodij za dober tek 12.08 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I-1330 Za našo vas 14.00 Vesele slovenske narodne v izvedbi naših zborov 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Zveneče kaskade 15.30 V nedeljo popolde v operi 16.00 Humoreska tega tedna 16 20 V prijetnem razpoloženju ob radijskem sprejemniku 17.05 Koncert v ritmu 17.15 Radijska igra 18.09 Pastoralna suita 18.30 Športna nedelja 19.05 Razni orkestri — razni stili 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Iz albuma orkestra Raphaele 21.00 Umetnost Fritza Kreislerja 21.45 V soju zvezd 22.15 Orkestri in solisti RTV Ljubljana 23.05 2elimo vam obilo zabave PONEDELJEK - 2. aprila 8.05 Naši solisti v popularnih operah 8.35 Glasbeno srečanje 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Naš zabavni kaleidoskop 10.15 Od tod in ondod 11.00 Četrt ure z Zadovoljnimi Kranjci 11.15 Naš podlistek 11.35 Pevske in instrumentalne miniature 12.05 Trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti 13.30 Do dveh v zabavnem tonu 14.00 Orkestralne rapsodije 14.35 Našj poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Violina in viola 15.40 Literarni 6prehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Ko na zemljo pada mrak . .. 18.45 Radijskn univerza 19.05 Naši mladi reproduktivci 20.00 Glasbena skrinja 20.45 Kulturni globus 21.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo 23.45 Melodije za lahko noč TOREK - 3. aprila 8.03 Gorenjski vokalni oktet 8.25 Naš zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Medigra iz orkestrskega studia 10.15 Izber.to melodijo tedna 11.00 Kvartet Jožeta Privška 11.18 Napreiu:te v angleščini 11.30 Iz slovenskega opernega repertoarja 12.05 Slovenske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Z narodnimi pesmimi od Triglava do Ohrida 13.50 Nekaj melodij za godala 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Šopek samospevov 15.20 Lahka glasba z orkestrom Gabriele 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Izbor iz Cajkovskega 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Zabavni orkestri naših radijskih postaj 20.00 Pol ure z zboroma Slovenske filharmonije in RTV Ljubljana 20.30 Radijska igra 21.45 Romantični trio za klarinet, violončelo in klavir 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Mladim plesalcem 23.45 Melodije za lahko noč SREDA - 4. aprila 8.05 Naš zabavni kaleidoskop 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Pesem, ples in sonata Antonina Dvoraka 10.15 Od tod in ondod 11.00 Glasba za godala 11.15 Človek in zdravje 11.25 Želimo vam dober tek 12.05 Ob zvokih Veselih planšarjev 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Dvospevi iz Verdijevih oper 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 15.20 Prva simfonija 16.00 Vsak dan za ves 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Dve skladbi z orkestrom Raphaele 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Dve zasedbi — navadna in nenavadna 18.40 Interludij za harfo 18 45 Ljudski parlament 19.05 Veliki zabavni orkestri tega tedna 20.00 Naš var ete 21.00 Amelija gre na ples — opera 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Prvi godalni kvartet v d-molu 23.45 Melodije za lahko noč 18.45 Kulturna kronika 19.05 Amsterdamski orkester 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Franck Pourcel 21.00 Literarni večer 21.40 Edith Farnadi igra Bartoka in Liszta 22.15 Naš skupni studio 23.05 Scene iz Kogojevih »Crnih mask« 23.30 Ansambel Tommy Gumina 23.45 Melodije za lahko noč PETEK - 6. aprila 8.05 Naš zabavni kaleidoskop 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Tri arije iz Meverbeerovih 11.15 Naš podlistek 11.35 Matija Bravničar in Krešimir Baranc .ič 12.05 Poje Slovenski oktet 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 V narodnem tonu 13.45 Zabavni orkester Frank Chacksfield 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Odlomki iz opere »La Boheme« 15.20 Chopinovi valčki in nokturni 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Trije skladatelji — trije koncerti i 18.00 Aktualnosti doma in ] v 6vetu 18.10 Domači napevi 18.45 Iz naših kolektivov TOREK - 3. aprila 19.00 Trije odlomki iz opere »Katja Kabanova« 20.00 Glasba Alberta Rousseia 20.25 S popevkami čez kontinente 20.55 Odmevi iz Varšave 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 4. aprila 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Muzika za klavir 20.00 Petnajst minut pojo »Dunajski dečki« 20.15 Zabavni intermezzo SREDA - 4. aprila 14.55 Nogometna tekma Anglija : Avstrija 18.00 Palčiča — TV slikanica 18.10 Risani film 19.20 Nasveti 18.30 Športna oddaja 18.40 S kamero po Afriki 19.05 Sodobna kirurgija 20.00 TV dnevnik 20.20 TV obzornik 20.30 Dirka — zabavno glasbena oddaja 21.30 Portreti in srečanja 22.00 TV dnevnik H. ČETRTEK - 5. aprila 10.00 TV v šoli 18.00 Otroški filmi TOREK - 3. aprila »Center« — italijanski barv. CS film KARTAGINA V PLAMENIH ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — ameriški barv. CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA ob 10., 16.30 in 19.30 4. aprila ameriški film JAGUAR GOSPODAR DŽUNGLE ob 18. in 20. uri 5. aprila francoski film JEZIK ZA ZOBE ob 20. uri 6. aprila francoski film JEZIK ZA ZOBE ob 18. in 20. uri Športne prireditve SREDA - 4. aprila »Center« — italijanski barv. CS film KARTAGINA V PLAMENIH ob 16., 20. uri »Storžič« — ameriški barv Radovljica 31. marca italijanski barvni film ZELENA MAGIJA ob 18. 18. in "rt 31. marca ameriški barvni CS film V 80 DNEH OKOLI CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA ob 19.30 uri 20.30 Ruski tečaj za začetnike 19-00 Cas, ljudje in dogodki 20.45 Godalni kvartet v A-d uru 21.15 Samo za ljubitelje plesa oper ČETRTEK - 5. aprila h radi 19.00 Popevke, k; poslušate 20.00 Carostrelec, opera v 3 dejanjih PETEK - 6. aprila ,19.00 Zapišite narok 19.15 Poje vam Anica Zubovič 20.00 Dirigent Zubin Mehte s simfoničnim orkestrom 21.00 Zabavni potpuri 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanoeti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.43 20.00 TV dnevnik 20.20 Kratki film 20.30 Tišina — oddaja 21.40 Knjige in pisatelji 21.55 Veliki nemi filmi 22.25 TV dnevnik II. 19.00 Tajni dnevnik dr. Hudsona 19.30 Doma in na tujem 19.30 Po muzejih in galerijah 20.00 Spet smo tu 20.20 Spored jugoslovanske kinoteke 21.50 Zadnja poročila 22.30 TV dnevnik II SVETA ob 10., 16.30 in 19.30 ČETRTEK - 5. aprila »Center« — italijanski barv. CS film KARTAG A V PLAMENIH ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — ameriški barv. CS film V 80 DNEH OKOLI SREČO ob 20. uri 1. aprila ameriški barvni CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA ob 16. in 19.30 uri 1. aprila italijanski barvni film ZELENA MAGIJA ob 10. uri matineja 3. aprila jugoslovanski barvni film NE DREZAJ V SVETA ob 10., 16.30 in 19.30 Kino Televizija ČETRTEK - 5. aprila 8.05 Plesni ritmi s koncertnega in opernega odra 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Ciganski napevi 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Pogovor flavte in fagota 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Arije iz malo znanih oper 12.05 Kvintet bratov Avsenik 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov 13.50 Operetni napevi v ritmu 14.05 Sedma simfonija 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Izlet na Havaje 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od harmonike do orkestra — vse v ritmu Drugi program SOBOTA - 31. marca 19.90 Vaši pevci — vaše melodije 20.00 Z Nikolajem Rimski Korsakom v deželi Tisoč in ene noči 20.50 Nežni akordi 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Plesna glasba NEDELJA - 1. aprila 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Operne melodije 14.00 Popevke in vedri ritmi 14.30 Od Domenica Scarlattija do Josefa Havdna 15.15 Rendez-vous z glasbo 19.00 Slovaška suita 20.00 III. dejanje opere Andre Chenier 20.45 Modnarodna radijska univerza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Iz del Richarda Straussa PONEDELJEK - 2. aprila 19.00 Od klavirja do big banda SOBOTA - 31. marca 18.00 Potepuška ladja - TV igra 19.00 TV pošta 19.20 S kamero po svetu in domovini 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.35 Na tajnem kanalu 21.05 Glasbena revija 22.15 Poštna kočija — serijski film 22.15 Vrcmoplov — reportaža 22.45 TV dnevnik II. NEDELJA - 1. aprila 10.00 Oddaja za kmetovalce 10.30 Betsv - TV film Športno popoldne 18.00 Koncert narodne glasbe 20.OJ Sedem dni 20.45 April v Karlovcu — zabavno glasbena oddaja PONEDELJEK - 2. aprila 18.00 Veter - serijski film 18.30 Iz industrije za industrijo 19.00 Pregled 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled drama 20.35 Na veliki cesti - TV SOBOTA - 31. marca »Center < — ameriški barvni film W DVORNI NOREC ob 16., 18. in 20. uri, premiera italijanskega barvnega CS filma KARTAGINA V PLAMENIH ob 22. uri »Storžič« — ameriški CS film HREPENENJE PO MOŠKEM ob 10., 1«., 18. in 20. uri, premiera ameriškega barv. CS filma V 80 DNEH OKOLI SVETA ob 22. uri »Krvavec Cerklje« — amer. barvni CS film SONCE ZNOVA VZHAJA ob 20. uri »Kokrica« — ameriški film CAWBOY ob 19.30 uri NEDELJA - 1. aprila »Center« — amer. barv. W film DVORNI NOREC ob 14., 16., 18. in 20. uri »Storžič« - češki film NEVAREN IZUM, matineja ob 10. uri, ameriški barvni CS film HREPENENJE PO MOŠKEM ob 15., 17., 19. in 21. uri, premiera ameriškega barvnega CS filma MOST NA REKI KWAY ob 21. uri »Krvavec Cerklje« — amer. barv.CS film SONCE ZNOVA VZHAJA ob 16. in 19. uri »Naklo« — ameriški barvni CS film VnCINGI ob 16. in 19. uri »Voklo« — ameriški film COWBOY ob 16. uri »Šenčur« — ameriški film COWBOY ob 18.30 uri PETEK - 6. aprila »Center« — italijanski barv. CS film KARTAGINA V PLAMENIH ob 16., 18 20. uri »Storžič« — italijanski barv. CS film KARTAGINA V Jr LAMENIH, matineja ob 10. uri, ameriški barvni CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA ob 16.30 in 19.30 uri Jesenice »RADIO« 31. marca do 2. aprila mehiški CS film PESEM UPORNIKOV Jesenice »PLAVŽ« 4. aprila jugoslovanski barvni film NE DREZAJ V SREČO ob 18. in 20. uri 5. aprila italijanski barvni CS film DAVID IN GOLIJAT in ob 20. uri 6. aprila francoski film DO ZADNJEGA DIHA ob 20. uri FILM »MOST NA REKI KWAI« JUTRI NA GORENJSKEM Ob zaključku redakcije smo prejeli posebno sopročilo »Jugoslovanski kinoteki je naposled uspelo odkupiti tež-kopričakovani film, za katerega so tekla pogajanja več ko dve leti. Gre za ameriški barvni CS film — super 3D ATLETIKA: KRANJ — Jutri dopoldne ob 10. uri bo ob gradbišču novega stadiona v Kranju občinsko srednješolsko in osnovno šolsko prvenstvo v spomladanskem krosu. Prireditev bo ob vsakem vremenu. NAMIZNI TENIS: JESENICE - Danes ob 16. uri se bo tu začel kvalifikacijski turnir članskih kombiniranih ekip v namiznem tenisu za vstop v slovensko ligo. Jutri ob 8. uri pa bo nadaljevanje. Nastopajo Jesenice, Mladost in Triglav iz Kranja. KRANJ — Ob 9. uri dopoldne bo v avli »Simona Jenka« pionirski namiznoteniški dvoboj med ekipama Borovnice in kranjskega Triglava. Domačini bodo nastopili z dvema ekipama. ROKOMET: GOLNIK - Tu se bo ob 8. uri dopoldne začel članski rokometni turnir, na katerem bodo nastopile ekipe, ki 31. marca do 1. aprila ru- spektakel »MOST NA REKI ski film MELODIJE IN PLE- KWAI«. SI, 2. aprila do 4. aprila mehiški CS film PESEM UPORNIKOV Žirovnica 1. aprila poljski film LOČITEV; 4. aprila ruski film MELODIJE IN PLESI; 7. aprila mehiški film PESEM UPORNIKOV Dovje-Mojstrana 31. marca poljski film LOČITEV; 1. aprila indijski barvni film MATI INDIJE; 5. aprila mehiški barvni film CS film PESEM UPORNIKOV Koroška Bela Popevka iz tega filma je najbrž vsem dobro znana. Omen'mo naj, da z njo pričenja RTV Ljubljana »Športna nedelja«. Pozanimali smo se pri »Gorenjski mreži za odkup in promet s filmi, kdaj bomo videli »Most na reki Kvvai« na Gorenjskem. Odgovorili so nam, da je Jugoslovanski kinoteki uspelo odkupiti samo eno kopijo. In še: rok predvajanja je zelo kratek. Na izrednem sestanku jugoslovanskih distributerjev so sklenili, da bo imel »Most na reki Kvvai« v i. marca francoski W film vsakem večjem kraju le po OCI LJUBEZNI; 1. aprila eno Predstavo. 20.00 Koncert tenorista Petra 20.35 Bilo jih je sodem — Pearsa TV drama 20.25 Glasbena medigra 22.10 TV dnevnik II. 20.30 Napredujte v angleščini 20.45 Kvintet Jožeta Kampiča torer _ 3> aprila 21.00 Vrtiljak vsega — za vsakogar 3. Ni sporeda! PONEDELJEK - 2. aprila »Center« - italijanski barv. CS film KARTAGINA V PLAMENIH ob 16». 18. in 20. uri »Storžič« — ameriški barv. CS film HREPENENJE PO MOŠKEM, matineja ob 10. uri, ameriški barvni CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA ob 16.30 in 19.30 uri Po matineji v ljubljanskem »Unionu«, ki bo jutri v nedeljo, 1 .aprila, bo film prišel na Gorenjsko še isti dan. Ob 15. uri bo na sporedu v Tržiču, ob 17. uri v Kinu Radio na Jesenicah, ob 19. uri v Radovljici in Ob 21. uri v kranjskem »Centru«. Upamo, da ljubitelji 6edme umetnosti ne bodo zamudili te izredne rpiložnosti. Gledališče nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIVI; 2. aprila ruski barvni film MELODIJE IN PLESI Ljubno 31. marca i tal. francoski barvni film BENETKE MESEČINA IN TI ob 19,30 uri; 1. aprila ital. francoski barvni film BENETKE MESEČINA IN TI ob 16. uri Skofja Loka »SORA« 31. marca ameriški film NAJBOLJE OD VSEGA ob 18. in 20. uri 1. aorila ameriški film NAJBOLJE OD VSEGA ob PREŠERNOVO GLEDALIŠČE 17. in 20. uri V KRANJU 1. aprila jugoslovanski film SOBOTA — 31. marca ob 17. VELIKO SOJENJE, matineja in 20. uri koncert 6-BLUES + l ob 9.30 in 15. uri za IZVEN 3. aprila ameriški film JA- NEDELJA — 1. apr. ob 16. GUAR GOSPODAR D2UN- uri John Steinbeck: LJUDJE GLE ob 20. uri BREZ ZEMLJE za IZVEN tekmujejo v okrajni rokometni ligi. KRANJ - Jutri dopoldne, prav tako ob 8. uri, bo tudi na rokometnem igrišču »Iskre« v Kranju drugi del rokometnega turnirja, na katerem bodo nastopile ekipe, ki tekmujejo v okrajni rokometni ligi. Turnir, ki bo služil kot pregled, kako so ekipe pripravljene za prvenstvo, se bo odvijal v dveh skupinah. V prvi bodo igrali na Golniku, v drugi pa na igrišču »Iskre« v Kranju. PLANINSKI DOM NA KOI (Ali _ Prostih jc še 30 le*»č. LJUBELJSKI PRELAZ JB SE vedno neprehoden. Cesta h gostišču na Ljubelj (1050 metrov) je vedno splužena. Tudi ostale ceete v trž.Jkem kotu so dobro prevoz .e. IZ LJUBLJANE DO TR-ZlCA in nazaj vozi dnevno 23 avtobusov. DOVOLILNICE ZA RIBOLOV izdaja Turistično društvo v Tržiču, za lov pa Uprava državnih lovišč V Kamniški Bistrici. i Turistični informator TRZIC: PRI POSTI - Prostih je še 9 postelj. Rezervirate jih lahko na telefon 329. V privatnih turističnih sobah je v Tržiču prostih še 12 postelj. PODLJUBELJ - Pri Marti Ankeletovi je prostih še 10 postelj. Rezervirate jih lahko preko telefonske številke 386. PLANINSKI DOM POD STORZICEM - Prostih je še 70 ležišč. BOHINJ: HOTEL »ZLATOROG« -i Prostih je še 100 postelj, ki jih lahko rezervirate tudi na tel. št. 43. HOTEL »POD VOGLOM« — Prostih je še 100 postelj, ki jih lahko rezervirate na tek št. 52. HOTEL »JEZERO« - Prostih je še 40 postelj. MLADINSKI DOM - Na razpolago je še 53 lelišč. V privatnih turističnih sobah je prostih še 47 postelj in jih lahko rezervirate na tel. št. 58. CRNA PRST - Prostih j« 7 ležišč. ., DOM NA KOMNI - Prostih je še 60 ležišč. Te dni je zapadlo na Jezerskem nad pol metra novega snega. Smuka je odlična ZANIMIVOSTI O MOTOR NA ŽGANJE Francoski inženir de Lages je izumil motor, ki ga poganja konjak in druge žgane pijače. Kot gorivo pri tem motorju uporabljajo tudi olje, plin in bencin. Izumitelj tega stroja trdi, da motor doseže s steklenico konjaka okoli 6 tisoč obratov v minuti. Motor je zelo enostavno zgrajen: nima vplinjača in ne ventilov. O KRALJEVA PRAVDA Nekdanji egipiov. kralj Faruk je po petih letih dobil tožbo proti znani italijanski tovarni čokol i-de. Ta tovarna je nekatere svoje izdelke predajala pod imenom »Faruk«. Na ovitku čokolade je bila naslikana glava kače, ki je imela glavo zelo podobno Farukovi. Tovarna ne sme več uporabljati stike in Faruko-vega imena. 0 KEN.NEI)Y V LONDONU Edvvard Kertnedy, najmlajša brat predsednika ZDA, je pred kratkim obiskal London. Na londonskem letališču sta dva šoferja zavrnila Kenne-dyjevo prošnjo, da bi ga odpeljala do najbližje katoliške cerkve. Ker ni našel drugega prevoznega sredstva, je nameraval do cerkve s kočijo. Toda mo- ral je izstopiti tudi iz kočije, ker kočijaž ni bil pripravljen, da bi ga odpeljal na tako kratko vožnjo. 6 KDO JE KRIV? Predsednik Zvezne republike Nemčije Heinrich Liihcke je ognjevito branil nemško hitlerjcvsko vojsko na zboru 80.900 nekdanjih bojevnikov, ki je bil te dni v Munchenu. Poglavar Zahodne Nemčije je dejal, »da večina vojakov Ucrmachta ni pretakala krvi za Adolfa H '5f». v npr. k je služila svojemu n .redu in domovini«. Ob odobravanju zbranih hitlcrjevskih bojevnikov te besede iz ust najvišjega voditelja Zahodne Nemčije prihajajo kot »krokodilove solze«. « VELIKA ELEKTRIČNA CENTRALA V PUSTINJI V peščeni pustinji Ka-rakum v Sovjetski zvezi, v mestu Negibt — Dag, ki je znan po bogatih zalogah petroleja in železa, so pred kratkim zgradili veliko centralo s turbinami na plin. Glede na velike možnosti, ki jih dajejo petrolejski vrelci v zapadni Turkmeniji, bodo v skorajšnji prihodnosti v tej krajini zgradili še več električnih central. Ze do leta 1965 bodo število električnih central v tem predelu povečali za sedem Dom • družina • moda Ob poplavi novih krojev in barv skoro pozabljamo na dobri »tari beli ovratnik, ki je v kombinaciji s temno obleko nnj-; Večkrat prav delna rešitev za tiste, ki jim niso mar modne muhe. Očka. mamica in on ON je edrrvčsk mladih startov. Njegova starost se meri se na mesece?, ker o letih ni da bi govoril, tako jih je malo. Pa vendnr ima mali. komaj pel Irci je leto star »državljanček« že svojo voljo, ki jo vztiajno uveljavlja. To mu post', no dobro uspeva pri mamici, medtem ko je v svojo predstavo o življenju že vključil tudi spoznanje, da očka nikoli ne popušča v svojih zahtevah Ln da je zato popolnoma brez pomena izgubljati čr.s za prerekanje z nj;m. Skratka — očka uboga, mamice pa ne. Ce mamica reče: »Zapri predal s priborom in se po.; ii igrat z igračkami«, bo ON odgovoril: »Saj iamo gle-dam, ne bom pokvaLl.'« In res ne bo šel. Po trikratnem opominu (če mamica prej ne. bo odnehala) bo žarel še cepetati z nogami in jokr.ti. Drugič mu bo epet mamica rekla, da r.aj odnese pručico od pomivalne mize, kjer je vztrajno pomagal (beri: polival) pri pomivanju posode. Opomin bo po vsej verjetnosti možato preslišal. Ko 6e bo oglasil očka, bo takoj ubogal in Se predlagal, da bo Sel po cunjo in pobrisal razlito vodo. Otroci že v prvih mesecih življenja začno uveljavljati svojo voljo in pri tem presenetljivo dobro spoznavajo, s kom imajo težave, s kom pa lahko prav hitro opravijo. Izkušnje, ki se jim nabirajo nanje s 6tarši v vseh otroških letih. Težko bi našli mamico, ki ne bi pozibala dojenčka, če ta ne bi mogel ali ne bi hotel zaspati ob clo-toČehi uri. Prav tako se pozneje le malokntera m3ti vzdrži, da ne bi ugodila o rokovi zahtevi po tem ali onem precimeiu, čeprav ta ni primeren za igranje. Nasprotno pa veMna očetov z vclik> lahkoto reče NE in pri tom rudi vztraja. Materam njihovo- popusti j v r6t del 10 lahko opravičimo zaradi njihove materinske ljubezni, ki se cd očetovske močno razlikuje, delno pa tudi s. tem, ker se skoraj v vseh družinah matere neprimerno več ukvarjajo z otroki kot očetje in imajo tako pravico do tesa» da jila v5a-i-.i: -mine potrpijpnje-^ Vendar pa različno ravnanje staršev do otrok le-tem le škoduje, posebno še, če imajo pri enem pot uho. 1 Razen tega pa vnaša nesoglasje tudi med same starše. Moda v aprilu Da je sedaj v modi tros — pieces — obleka iz treh delov, gotovo že veste. Krilo in jopica kostuma sta v eni barvi, bluza iz istega materiala, toda v drugi barvi in prav tako podloga — pa tvorita tisti tretji del. Ali pa je vse skupaj v eni barvi ali v raz-ličnih odtenkih, kombinirano s pepita bla?om in podobno. Za tako oblatilo lahko uporabite dvoje tanjših tkanin v skladnih barvah, na primer: krilo in jopica sive barve, bluza in podlogo, v rožnati kot breskev. Prednost je tudi v tem, da jopico lahko nosimo na obe strani. K takemu kompletu, posebno če je v čmo-beli drap in rjavi barvi ali kako drugače, lahko nesimo čevlje v dveh barvah,, ki sta skladni z obleko. Pri izbri kombiniranih čevljev moramo paziti, da se bodo večinoma ujeli z našo grrdorobo, sicer jih bomo nosili samo z eno obleko. Toda pazljivost velja tudi za torbico, ki jo ;zix-r. m j v črni, temnoslvi, rjavi ali beli barvi. Za rokavice naj nam ne bo nikoli žal iziatka, saj zanje velja, da mrrrajo biti vedno brezhibno čiste. Zadnji čas je, da zr.men^a-te dolgočasno zimsko fr zuro — primemo samo z. peJ ruto—z rahlejšo spcmladansko in jo v smislu rnolnti napovedi prilagodite obrazu, obleki in priložnosti. Morini listi so že po'n: prealogov za pomlad in celo poletje, nam na se še kar ne da, da bi slekli topli zlmrki plašč. Izložbe že razstavljajo svilo in platno, po cestah pa še vidimo kučme. No. čeprav nekateri neradi mislijo za nekaj tednov nap/rej, posebno pod kučmo ne, vseeno ni treba, da bi nas pomlad našla brez primerne obleke. Morda bomo pri kaki razprodaji našle primeren kci= blaga za nov kostim ali samo dokupile blago za komplet enobarvnega k ila in pepita jopice, ki se je letes pr's lil prav pod vrh najbolj priljubljenih oblek. Če se nam je zdela bluza s kravato sprva nekoliko čudna, se je sedaj verjetno ne branite već. Omislite si jo lahko v nešteto variacijah, kakor vam pač pristoja k obrazu. Bluze So največ svilene enoban ne ali z vzorcem, ki se ponovi na podlogi kostima. Rdeča, modra in zelena so barve, ki prevladujejo v rajnih odtenkih. Najbolj 6e priporoča modra barva kombinirana z rdečo. Vendar se ni treba takoj o'.ločiti Za neko modno barvo, prej raje preglejmo po modnih dodatkih — torbicah, rokavicah, klobukih, da ne bo kaj narobe z našo pojavo ali pa z denarnico. Vedno so nas učil , da zeleno in modro ne gre skupaj, sedaj pa že precej" časa modni ustvarjalci pripre oža-jo kombinacijo teh dveh barv in nas skušajo navaditi nanjo. Za začetek poskusite raje v zelo nežnih odtenk.h. Pomladne sevšeč^osli Navadno imamo spomladi samo dež za tisto, kar nam kvari razpoloženje. Vendar pa se večina ljudi pritožuje nad splošno utrujenostjo, zaspanostjo, neokretnostjo ud. Kadar občutimo revmo, navadno napovemo spremembo vremena: pri preobratu v no-vj letni čas se spremeni sestava zraka in te spremembe vplivajo na človekov živ-čni sistem; posledica je v delovanju žlez z notranjim izločanjem, spremeni se celo sersLav krvi. Najlaže si razlagamo zaspanost in utrujenost. Toplejši zrak zmanjšuje delovno sposobnost in veča potrebo po spanju. Večkrat se temu pridruži še duševna dc- Asimetrične črte še vedno veljajo v modnem- svetu; dvodelna obleka je primer domiselnega stranskega zapenjanja Ce ste se odločile obrobi« kostim v stilu ChaneT, se največkrat ne morete odločiti za usnje vrvico, volno ali trak. Obroba naj se sklada s kvaliteto blaga in z namenom obleke; tako ?Teh letih' SO nava" ne bomo oh§m tweeđ s Pozlačenim usnjem aH svilo z debelo volno. Tudi pri taki navidezni ono ouiociine za njihovo rav- enostavnosti kroja je potrebna dobršna mera okusa in srečna roka, presija, posebno pri ženah: značilna je melanholija in splošna neobčutljivost za zunanje dogajanje. OdrasL so nagnjeni k nestrpno^: in r;izdražljivosti, medt-em ko otroci postanejo razfrcs. ni, nemimi in skoraj nemogoči za sprejemanje učne snov; v šoli. Nekateri ljudje izgube apetit, pritožujejo se zaradi slabe prebave. Bolnikom s kroničnimi boleznimi 6e st nje navadno poslabša; neprijetna je rana na želodcu, napadi astme, glavobol in pri ženr;b. se povečajo motnje v menstruaciji. Na koži se pojavijo lišaji in mozolji tudi pri osebah, ki jih navadno nimajo. Poskušali bomo vsaj malo ublažiti nevšečnosti prvih pomladnih dni. Na prv m mestu je pravilna prehrana * ali celo dieta in 6ploh h gi-eruski način življenja. Nrki nasvet priporoča, da spomladi pečeno meso zamenamo za kuhano, vino pa precej razredčimo z vodo; jedila torej ne smejo povzročati težav pri prebavi. Jedilnik; naj sprejme kar največ zelenjave bogate z vitam nom C. Otrokom je priporočljivo dajati C vitamin v tabi. r.h ali kot bonbone. Ce nam je zmanjkalo sadja v 6hrambi| se ne bojmo novih izdatkov; posebno otrokom ne odrekaj« m o sadja in zelenjave. Sicer nas kar samo vab: na sonce in zrak. Posebno no zadržujte otrok, saj ti nagonsko čutijo, da morajo ven. Pri otrocih še posebno sirogo določite zgodnjo uro za spanje. Ce vsa ta sredstva ne pomagajo pri »pomladarjski bolezni«, se posvetujte z zdravnikom, ki vam bo predpisal preparate, ki oči^t;jo organizem in okrepe živce. Burdurc v modi Z bordurami lahko okrasimo tudi svečanejšo dvodelno obleko. Bordura je sicer izvezena s strojem, z mslo spretnosti pa jo lahko izve— zemo tudi na roke. Prav lepa je tudi kvačkana ali klekljana ali izvezena s križn:ra vbodom na panama ali redko platno. Plavolasa Pepel k K d ^ in kaj je Mi*rilyii Nonroe Kdo je ne pozna? Saj je že dvanajst let tega, kar se ji je z majhno vlogo v Hustonovi »Asfaltni džungli« vendar posrečilo dokončno prestopiti prag filmskega zvezdništva. In odtlej so njene zmeraj malce priprte oči in poželjiva rahlo odprta usta, njeno pozlbavanje v bokih in njene izjave — kot tista — »Spol je del narave. Ravnam se po naravi« — vedno znova razkačile žensko polovico sveta (»Kakšna koza!«) in zmedle moško polovico (ki je bolj previdna pri svojih izjavah). Čeprav Marilvn že dolgo ni več samo »tista igralka, ki miga z zadnjico«, saj smo jo že videli izvrstno igrati, pa se ob vsakem novem srečanju z njo spet vprašamo: »Kdo in kaj Je pravzaprav ta — Marilvn Monroe?« »Pojav M. M.«, kot bi to stavljala Rita Havvvorth, ki plavolasko ob njeni popular- je že tonila v pozabo — in nosti brez pretiravanja lahko zato je bilo nujno potrebno ki ji jih je narava dala z prihajala luxii v slik z zr.a- iegtfto. Dotedanji uspeh Ji Je ni mi dramatiki in dr ,;gmii _ ■ dni te toliko samozavesti, da gledališkimi ljudmi in v po- enajst ali dvanajst. Nočem o j, ^ filmu »aSćgm fct oko- govorih z njimi vedno bolj tem premišljati, ker mo to preveč potare,« pravi sama) nun« New odšla York, ki postala imenovali, si je treba ogledati z dveh vidikov: kot zvezdo, ki jo je rodil Hollvvvood s svojim mogočnim reklamnim aparatom in pa kot oseb-* nost, kot človeka. OTROK HOLLYWOODA Kot otrok Hollywooda se je Marilvn rodila, ko so jo v neki tovarni letal, kjer Je delila, odkrili armadni Film fotoreporterji in je nato do spomladi 1947 postala najbolj iskan model v vsem mestu. Zakaj? Bila je tip holvvvood-ske lepotice — »sex-bombe«-, kakršnega je nazadnje pred- novo tako dekle. Cesa boljšega, kot je bila Marilvn, si ni bilo moč želeti! Bila je lepa. Bila je čutna, a ne toliko, da ne bi bila obenem razorožujoče nedolžno naivna — takega napada po dveh frontah pa ne more nihče vzdržati: niti moški niti ženske; slednje seveda reagirajo drugače — napadalno, ker jo podzavestno čutijo kot tekmico. Razen tega pa ima to dekle še tisto posebno in zelo redko fotogeničnost —da namreč njena koža tudi na fotografiji in na filmskem platnu daje tisti elektrizira-joči občutek mehkosti, pod katero čutimo resnično življenje. Razumljivo je torej, da :e kaj hitro postala »dekle s prve strani« številnih revij in časopisov in da njenih fotografij ni bilo nikoli dovolj. Vendar se pri družbi »Fox-. s katero je imela pogodbo, kar niso mogli odločiti, da bi ji dali vlogo, dokler ni gostovala v »Asfaltni džungli« in dokler ni prišlo na dan tisto o aktu v nekem koledarju, za katerega je pozirala. Sele takrat je Hollvvvood pognal svoj reklamni mehanizem v poln tek — in uspeh je bil no-6luten. Zakaj se to ni zgo- »Ce me vprašate, kaj sem — mislim, da sem mešanica. Cesa ne vem. Za denar mi ni mar. Hočem samo — biti čudovita.« — Marlvn Monroe Vse so bile revne in zato je Marilvn dobila le skromno, najnujnejšo izobrazbo. Bila je zapostavljena in slabo so ravnali z njo. tako <••->. sta se pri njej kmalu razvila občutek manjvrednosti in stalna pre-strašenost. ki jo je spremljal občutek krivde. Vsega tega umetni... . Tam ni le obiskovala znane igralske šole Ac-tors'Studio (iz katere je izšel Marlon Brando), ampak je dozorevala v »novo U&rV.vn*. Ko oe je vrnila v Ho>ll>—ood, je podpisala novo, u»»x::.c°'"o pogodbo s »Foxom« in že v svojem prvem narleu-j -m filmu »Avtobusna po*.':.; i« prepričala 6vet, da je res nc-sluteno napredovala. K<> pa je nato posnela v lastni o-dukciji še »P.inca Ln i~r llvo-s Sirom Laurc.iceom O'ivie-rom — si je »nova -M. !!yn« popolnoma utrla pot. Pl ivo-lasa Pepelka je nal-la s- o'-• :a Lepega Prin.a — toda ne. priborila si ga jo! Seveda pa njena besede, s katerimi je ob vrnitvi v Hollyvvood nekomu odgovorila na vprašanje, kd^j so je rodila: »Pred kratkim — v Nev» Yorku« niso pomenile, da bomo videli popolnoma novo Msriiyn — in te-:a si n? bi niti želeli. Saj jc sama doji !a: »Publiki bom še naprej ugajala, toda zadovoljiti moram tudi nekaj v 6voji notranjost!. To ne pomeni, da bom na vsem lepem začela igrati stare device. Ne glede na to, koliko se človek nauči o iira-nju. se ne spremeni kar nenadoma, ko začne nositi visoko zapete obleke z dolgimi rokavi in si lase pobarva črno.« Zato je v svojih novini filmih svojo staro podoSo samo dopolnila in izpopolnilo ter si tako še povečala popularnost in si obenem zagbtOvia nekoliko trajnejše mesto v ho1'yvvoo-!jki '-''.'>•.'ni. kot bi ji ga mogli dati filmi, s kakršnimi je začela. Du*an Ogrizek dilo prej, nam bosta v veliki se ni popolnoma rešila vse do meri pojasnili izjavi dveh svojega drugega preporoda, režiserjev, ki sta med prvimi imela opravka z njo. Nunnal-ly Johnson, ki je delal z njo v filmu »Kako se poročim z milijonarjem«, pravi: »Ko oblekla sposojen premajhen Svoj prvi preporod je Mari-lyn doživela' takrat, ko si je nekoč z dvanajstimi leti sem na snemanju prvič govoril z njo, 6em imel občutek, kot da govorim z dekletom J« zavedla svoje moči nad pulover in svoje soU-olee s tem popolnoma zmedla. Takrat se pod vodo. Nisem vedel, ali so moje besede prišle do nje ali ne. Bilo je, kot da živi za penasto zaveso.« Otto Premin-ger, ki je zrežiral njeno »Reko brez povratka«, pa je dejal: »Režirati film z Marilvn je tako, kot režirati moškim spolom, ki jo je naredila ne lo enakovredno drugi: , ampak ji dajala nad njimi celo premoč. Zato 6e je od'-, a, čeprav so jo včasih obhajali dvomi o pravilnosti te poti, da s pomočjo svojega lepega telesa uspe in :i pri- film z Lassie; pri obeh moraš bori mesto v družbi. Holly-lapraviti štirinajst posnetkov, vvoodu je bilo dekle s takimi da zalajata tako, kot bi rad. ZAKAJ TAKO? OTROK DUCATA DRUŽIN dgovor na to bomo našli v Jane Mansfield stoji na hoIly-woodski borzi visoko pri vrhu. Ce bi jo cenili po golem telesu, bi bila njena cena prav coiovo še višja. vprašanje njeni živ- lastnostmi in težnjami potrebno, zato jih je uporabil in še razvil naprej. Ob svoji duševni preprostosti in skromni izobrazbi je Marilyn doživela svoj druii ljenjski poti. Kmalu po duševni preporod dosti pozno, rojstvu jo je mati dala v rejo šele leta 1955, ko ji je bilo že in Marilyn je živela pri enaj- 29 let. Nenadoma 6e je za- stih ali dvanajstih družinah vedla, da 60 nemara v njej (»Ne vem, ali jih je bilo še druge sposobnosti kot tiste, mm V Beogradu pričakujejo te dni premicro novega (UFUS) filma »Medaljon s tremi srci«. Ta filmski oznni-bus, v katerem igrajo med drugim Beba Lon.ar, Bcii.~ Dvornik in Sevcrin Bijelič, je zrežiral Vl^Jan Slijepce vič. Medtem pa so pri UFUS že začeli snemati svoj nnvi glasbenorevijski film »žvižg ob 8. uri«. V njem bdmo videli (ln slišali) Djordja Marjanoviča, br.lstko Jove.nl o Bjegojevič, kvartet 4 M, Antena Natisa in Pavla Vu:i-slča. Kot zanimivost tega drugače verjetno ne preveč zanimivega filma (posneli ga bodo v 40 dneh), naj omenimo, da bo bnlctne točke v njem postavil znani anie riški koreograf Ray Harrison. Ingrid Bergman bo po številnih odlagonjih vendar že zorela oblikovati glavno vlogo v ameriškem iY na »Obisk«, ki ga bodo porodi po znanem D^nrenTna!totem odrskem delu »Obisk stare gospe« in v katerem ho njen partner Anthony Quirn. Aleksandra Beljajeva in njegovo fa.ntai.i~ro povest »Človel.-d.voživkn« poznamo tudi pri nas. S;.'>t jo Je režiser Genadij Knzruiskij v leningrajskih študijih \ o-snel na filmski trak v prijetno barvasto faptastičn pravljico. Za monaško kheglnjo Crace Kelly pa se govori, da" se bo čez poletje spet mudila v Iiollywooclu — na sne-manju s Hitchccckom, s katerim je le dvakrat so letovala (Dvoriščno okno in Ujemite tatu). Petoriea ureti mr 1X1 - Naslednje dni se je pripetilo marsikaj. In ko premišljujem o vsem, se mi zdijo dogodki kakor vrsta izrezanih slik iz filma. Naslednjo noč se je Brick vrnil iz Chicaga z denarjem. Kupili smo avtomobil in prikolico, Brick in Jerry pa sta se odpravila na izlet .Odpeljala sta se proti Indianopcdisu in dospela tja zvečer, kakor sta nameravala. Potem sta križarila okrog, dokler nisa odkrila tržišča s starimi avtomobili, kjer so prodajali tudi prikolice. Tam je stražil en sam prodajalec in Brick je ustavil pol hišnega bloka dalje, kjer je lahko mirno sedel in oprezal. Jerry v sivi vsakdanji obleki, čepici in svojem usnjenem jopiču je stopil proti prostoru, kjer so stali avtomobili. Šlo je za dbičajno odlagališče starih avtomobilov v predmestju z lesenimi poslikanimi vrati in vrsto svetilk na cestni strani. Jerry je bil dober amaterski mehanik, zato so ga tudi poslali na ta posel. Dovolj zna in slednjič tudi ni narobe raščen. Sei je naravnost proti Chevroletu tipa 49 in dvanajstčeveljski prikolici, ki ju je izbral že iz Brickovega avtomobila. Trgovec se je približal, Jerrv si je obedoval Chevrolet, potem pa sta se odpeljala proti mostu za dvajset minut, se vrnila in Jerrv je pogledal še? prikolico. Nekaj časa se je pogajal in se kcfftčno sporazumel za ceno. Lahko bi sicer kupil oboje že v manj kot treh minutah, toda zavlačeval je zaradi tega, da si ga je prodajalec lahko bolje oglodal in zapomnil. Nekaj čc*e.a se je moral sicer prerekati, ker ni imel vozniškega dovoljenja in pa registracijske številke. Toda denar je vsemogočen, Jerry pa ga je imel in tudi pokazal fantu ter mu povedal, da stanuje le nekaj hišnih blokov dalje — pa je pripravljen tvegati vožnjo brez registracijsko Številke. Moiažkar je skomignil z rameni, podpisal papirje in Jerry je odpeljal nakup po vdici in okrog vogala. Brick mu je sledil v svojem avtomobilu v primerni oddaljenosti. V mirni, vrbovim ulici sta se ustavila pred prvimi nerazsvetljenirni hišami in premostila Brk kov© registraci jsko številko na Chevrolet. Se preden sta od. svetovali, naj bi si raje omislil steklene kozarce. Pri tem je tudi ostalo. Jerry je dejal, da bi bili steklen; konici res primernejši za prevoz bencina kakor pločevinasto posode, sr.j bi jih lahko po uporabi razbili poleg ceste. Naslednjega jutra je v Dcvcnportu, petdeset milj od našega mesta, kupil petindvajset čistih rabljenih kozarcev pri nekemu starinarju, vsakega po četrtaku. Vrnil se je z registracijsko številko države Iovve, ki jo je našel pribito na telefonskem drogu poleg ceste. V garaži nam jo je pokazal s tako zmagoslavnim obrazom, kakor da je našel diamant »Korunoor«. ■»Kaj boš s tem?« je dejal Guv. »Za potovanje,- se je zasmejal Jerrv. »Registracijske tablice potrebujemo m tukaj je ena.« Guy je rahlo prikimal, vendar se je namrščil. »Potrebujemo jih več. ne le eno.« J ' _ *j?'m*£'l? d^jal Jerry in položil tablico zraven sprednjega dela avto-mobda^ »Treba bo hoditi po svetu z odprtimi očmi in bomo našli še ka-S^v hj ' TIS* 1X616 kaj nam- fclkor Jaz tole, pribito na tele- SSLf^ h3 1Ca 96 °?YJe' avtom°b*<* jo izgubi/drugi pa jo kje £2? J 1 JL3m f*5*1' bi jo iskaL Nai^e še drugo tablico iz SaoJ'mTl T ^flt 2 Rj°' n°kje med P** - -mamo ™ kakšnih SiTl" ° UPT°' b0m° ^ fe dnifio, morda takšno Š^ČZ 5 * m J° pr:VJl na avto~ Spet ie zarezal: »To je po- 2nSi Z ' S S" zmesamo sled in ne bodo mogli kar zlahka dognati^ od kod sta prikolica in avtomobil.« , 5*^JJ* dwl*Bfl P0??1«1 od paketa, ki ga je pripravljal. »Prednja in zadnja tablica se ne bosta ujemali. Kaj naj storimo?« _ - j^k «*5, -^ozadovoljno dejal Jerrv, ki je stal blizu z rokama v zepih. »Morda bomo nafti ee kakšno. Toda v to dvomim. Sicer pav kdo r.eki gleda, če sta sprednja m zadnja registracijska tablica enaki? Poznate takšnega policista?« v »Kaj pa — če nss bodo zaradi česarkoli zaustavili?« je dejal Guy. -Morda zaradi majhne prometne nesreče? Pregledali bodo registrske številke in pa vozniško dovoljenje, pa se ne bodo ujemali.« Jerry je skomignil z rameni. »V tem primeru nas bodo verjetno vtaknili v luknjo in ves načrt bo padel v vodo, to je vse. Voziti bomo morali pazljivo in premišljeno in tako ne bo razlega, da bi nas zaustavili.« Brick je prikimal. »Tudi sam mis-lim is!o. Tvegati je treba, to je vse. To so kakor številke motorjev v avtomobilu. Našli bi jih in vohljali za nami.« »Verjetno,« je dej.-.l Jerry. »Toda recimo, da bodo vohljali za nakupom vse do trgovca, kjer smo kupili avtomobil in prikolico in ga vprašali, komu ju' je prodal. Vse, kar bo vedel, ie to, da ju je kupil mlad fant. Več ne bodo mogli zvedeti. Fant je plačal v gotovini, trgovec ga nikdar prej ali pozneje ni videl, ime in naslov, ki ju ima, pa sta brez pomena.« Dejal sem: »Prav je tako, fantje. To bo vžgalo.« Guy m Brick sta prikimala. Jerry je kupil steklene kozarce, ostali pa smo se n:slednje nedelje zjutraj znašli v Brickovem avtomobilu s kupljenimi živilskimi konzervami: imeli smo fižol, govedino, zrezke, sadje, sardine, konzerviran kruh, sadne sokove in podobno - vsega po nekaj kosov. Sam sem kupil zajtrk, veli kzavhek papirnatih kozarcev, trj dobre-nože za odpiranje konserv, pol ducata cenenih žlic in dva ducata cen car h bombažnih rokavic različnih velikosti. Jerry je pričel okreg enajste ure, napol rdi v predmestju bencinske tanke, v Guyjevi garaži pa smo petnajst galon bencina prelili v tri steklene kozarce. Počutili smo 6e imenitno in navdušeno delali. Steklene kozarce smo ovili s časopisom papirjem, tako da bi bili varr.i na potovanju. Konserve smo zavili v pakete. Zatem smo oblekli rokavice in očistili prikolico, jedilno mizico in klopce, omaro za obleke, majhen hladilnik, umivalnik in butonsko pečico, tako dn se je v prikolici vse bleščalo. Nekaj osupljivega in prijetnega je. če človek dela kaj skupaj z drugimi in jim to nekaj pomeni. Bilo mi je v zadovoljstvo, kakršnega še nisem doživel. V Brickovi sobi smo namreč v nedeljo popoldne premleli vso zamioel o Renoju ln sprva je vse dobro kazalo. Tako smo prišli tudi do umika iz Renoja in težave, ki so se pojavile v tej zvezi, so sprožile ves problem. Reno leži na ravni planoti, s treh stran: ga obkrožajo planine, na četrti pa se končuje v puščavi. Do Renoja vodi le nekaj cest, lahko pa potujete tjakaj tudi z »Južno železnico« aH »Združenimi letalskimi progami«. Nekaj minut po velikem roparskem napadu bi policija bržkone zastražila železni-ke postaje in letališče ter blokirala planinske prelaze in neskončno puščavsko cesto" proti Ve gasu. Vprašanje je bilo torej - kako pobegniti? Sklenili smo, da bi bilo treba ukrepati ločeno. Guy, Jerry in jaz bi si kjerkoli poiskali službo kot študentje, ki iščejo poletnega zaslužka. Brick naj bi estal v enem potovalnih hotelov v okolici Renoja — denarja je Lmel dovolj. Obnašati bi se moral tako. kakor da je prišel zaradi ločitve in sa dogovarja z odvetnikom. Postopek glede ločitve v Renoju smo dobro poznali. Pridete v Reno in najamete stanovanje za šest tednov Ln poiščete odvetnika. Zatem vam ni treba drugega, da počakate šest tednov m odidete na sodišče. Odvetniku plačate sprva nekakšno predplačilo in to naj bi Br:;k tudi storil. Ostanek je treba plačati pred razpravo, tega pa Brick ne bi opravil. Cez približno mesec dni bi sporočil odvetniku, da je govoril s svojo soprogo po telefonu in da sta se pobotala. V Renoju se je kaj takšnega večkrat primerilo. Potem pa bi odpotoval. V Renoju ne bi smeli imeti nobenih 6tikov, dokler to ne bi bilo potrebno. V ta namen smo napravil bedast načrt, kako bi ostali v zvezi. Vsa zamisel nam je bila kar všeč. Zdela se anm je izvedljiva, saj nismo verjeli, da bi nas policija odkrila med stotinami ljudi, ki vsako poletje iščejo Kaaluzka V Ri-noju. Bili smo prepričani, da nam bo uspelo. Zatem smo načeli vprašanje: kako oropati Haroldov klub? S tem problemom smo se ukvarjali preostanek dneva — vendar nismo prišli nikamor. To nr»s je porazilo, zakaj videli smo. da ure tečejo, mi pa ne najdemo prave rešitve in odgovora. To je bilo smešno, čeravno nam ni bilo všeč* in dejstvo, da ni načina za rop v Haroldovem klubu, je bilo vedno očitneje. Toda to, da smo prišli že predaleč, nam ni dalo, da bi prenehali z brezupnim razmišljanjem. Ob koncu tedna naberejo v Haroldovem klubu vselej tisoče in tisoče dolarjev. Ob tednu rodea denar kar lije v blagajne, vendar ga ne spravljajo sproti, temveč ga hranijo na podu v košarah iz protja. Tedaj je v Brickovi sobi, zakajeni od cigaretnega dima, Jerry storil to, kar je že vačkrat. Imel je veliko beležnico iz črtastega motnega papirja. Sedli smo krog Brickove mize in nenadoma je dejal: »Tule ga imam!« in pričel čečkati po beležnici z mehkim svinčnikom. Pazljivo je risal velike četverokotnike. »Tole je spodnje nadstropje Haroldovega kluba,« nam je pripovedoval. Sredi večjega je narisal še manjši četverokotnik. »In tole je blagajniška 6oba.« Sedeli smo zamaknjeno in strmeli v konico Jerrvjevega svinčnika, kakor da še nikdar nismo videli kaj podobnega. Zraven manjšega četverokotnika je Jerry narisal X. »Tale stena je trdna. Iz trdnega grafita je in okrepljena verjetno z železom.« Narisal je še drugi in tretji X. »Tudi tole sta steni.« Jerry je obrnil svinčnik in z radirko zbrisal odprtino v četrti strani četverokotnika —' blagajniške sobe. »Tole je edini vhod, edina mogoča pot v blagajni-ko sobo za kogarkoli.« Pazljivo je zarisal pikčasto črto prek odprtine v četve-rokotruku. »Vrata so iz frakih jeklenih palic, ki segajo od tal pa do stropa,« le srečanje s »francoskimi« igralci mlada Tast Pretekli četrtek smo 6l 8čine posebno spoštovanje, dijaki kranjske gimna- sem jih najprej vprašala: zlje ogledali predstavo »Koliko časa ste študirali Molierovega dela »Namišljeni igro?« Zvedela sem, da so se bolnik«, ki ga igrajo dijaki učili že od začetka oktobra »I. gimnazije v Ljubljani v — in to kar se da požrtvoval-traneoščini. Zanimalo me Je no. Najprej so vadili v razredih, potem pa na hodniku gimnazije. mr i w a m- * Med pogovorom sem si ■m fllt'!L(l(l ogledovala lepe obleke, ki so jih dobili iz Drame. Lasulje in brade so si izposodili pri frizerju. »Šminke« so prinesli kar 6ami in tudi maskira jo se sami. Njihovo predstave sn delo prizadevnih mladih dobro obiskane. Ogledali ? ' igralcev, zato sem jih obiska- si jih žo dijaki iz Trbov. la in se zadržala z njimi v Novega mesta, Črnomlja kratkem pomenku. Škofje Loke. Gostovali pa bo- Na zapletenem stopnišču do v Novl G<>ricL K:.žank je bilo slišati odda- Igra teče gladko — kot v Ijeno govorjenje. Sledila sem slovenščini. V vsem se kaže mu in prišla do garderobe, njihova izredna volja, veselje Igralci so bili sredi mrzlične- *> pranja in Predvsem 6 ,. , fcvztrajnost pri delu. Tudi Ca pripravljanja saj Je bi.o predstaVHi H gmo & jo og!e_ do predstave le še pol ure. daJ. Kranjcani( je odlično Nekateri so bili že skoraj uspeia in 2amisel zasluži vso povsem »odrski«, drugi so ee pohvalo in posnemanje. — Ma-cblačili in maskirali. »Na- rija Grašič •nišljeni bolnik« pa je hodil cor La dol in se držal za brado, ker se mu nikakor ni hotela prijeti. Ponudili so mi prostor v udobnem baročnem fotelju in naš razgovor se je pričel. Ker imam do franco- Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača Bogataš in svetilka Dva voznika »Pika! Poka!« sta peljala ve nika po cesti vsak svoj voz. Nista 6e poznala, prvikrat sta se srečala, pa sta se opustila v pogovor. »Kaj pa voziš?« je vprašal dro*i. »Žganje«, je odgovoril prvi. »Dobro, da vozim kar takoj kolikor mu je kazala smer za teboj, Jaz vozim krste.« bogataševa svetilka. Bogataš pa se je zadri nad njim: wr »X 1 • *J »Capin, ne hodi za menoj. hnzanKa-piraniiua svetnica je moja, zato tudi njena luč sveti samo meni!« Bogat trgovec se je vra- Siromak je obstal. Rekel ni Čal iz mesta domov, niti besede. Pustil je bogata- Bila je že noč in taka ša, da jo odšel naprej, sam tema, da nisi videl nosu pred pa je ostal zadaj. Toda spre- seboj. Pot je bila slaba in govorila je svetilka sama: »Na pomoč! Na pomoč! Človek neznani, reši me! Utapljam se!« Toda siromak, ki je zaostal narjev. Plavalne bazene je daleč za njim, ga nI slišal, mogoče namestiti v zelo krat« Med vejami borov T*un z« goro med zeleni* mi vejami borov jo stala majhna hišica«. Sastavljena Jo bila prav y> vrhu košatega bora. Toda t|( hišica ni bila samotna. \ dan jo na njen prag priletel pisan ptiček. Imel Je rumeHJ kljun. S tem kljunom je z-a.i dil svojo hišico sanj. H lir« so minevali dnevi. Pisan ptifl je poprosil 6voje prijatelj«! da so mu pomagali pri grad^f nji, zakaj bližal 6e jo dani ko si bo v to hišico pripeljal svojo družico. Delo Je kar lepo napredo* valo. Nekaj dni pred svatbdf je bila hišica dograjena. PtiJ z rumenim kljunom je pre^ peval pozno v noč. Zjutraj j^f hitro 6kočil iz posteljice. za<* klenil hišico in odletel vi! gozd. Moral je urediti še ne« kaj stvari glede svatbe. Na^ zadnje je odletel še k botri' zobni. Ta mu je sešila poroč^ no obleko. Ko se je vračaj domov, je videl, da ptički -»' mizarji že postavljajo na obronkih gozdov mizice, na katerih bodo na dan žen:tv# same dobrote. — Merica Ko« bal # PLAVALNI BAZEN V TRGOVINI Podjetje »Šport oprema« iz Vižmarjev pri Ljubljani je začelo izdelovati montažna plavalne bazene raznih velikosti. Najmanjši plavalni i) a« zeni so namenjeni družinam, največji pa šolam in dragim podobnim ustanovam. Plaval« ne bazene izdelujejo iz alu> minija in plastične mase. Ce* ne se sučejo med 50 tisoč dinarji do dveh milijonov di- nevarn?. Na eni strani ceste »Človek hudobni, jaz sejem Tako je hudobni bogataš kem času, saj traja montaža se je širilo močvirje, na dru- svetlobo na vse strani in ra- utonil. približno pol ure. gi strani pa je bilo samo da svetim vsem ljudem. Tu- trnje. Bogataš je nosil v roE di ti uživaš mojo dobroto. 6vetilko in si svetil. Zakaj je ne privoščiš tudi Tedaj Je za seboj zaslišal drugim?« korake. Ozrl se je in videl, da gre za njim revež, premrl in premočen. Siromak ni imel svetilke in je tipal stopinje, Bogataš pa je zakričal: »Molči! Svetila boš 6amo meni! Capin pa naj si zlomi vrat!« i Vodoravno: 1. samoglasnik 2. kemijski znak za aluminij S. žensko ime 4. krasna, čedna 5. mesečni prejemki v denarju 6. škrat, majhen pajac 7. majhne palice f. glasbilo, ki ga naredimo iz kostanjeve vejice f. kraj, kjer se kopljemo Leto telesne kulture med žirovniškimi pionirji Tudi naš pionirski odred se ganizirabl bomo šolske trt> Komaj je to izgovoril, mu je vključil v letošnje tekmo- skupinske izlete, s tem v zve- je spodrsnilo in je padel v vanje »LETO TELESNE zi pa še medrazreano tekmo- močvirje pod cesto. Svetilka KULTURE«. Člani pionirske- vanje »KATERI RAZRED BO je ugasnila in bogataš je za- ga štaba smo že na grobo se- DOSEGEL NAJVIŠJO NAD- kričal: stavili program dela, ki bo MORSKO VISINO.« obsegal različne šolske in V letošnjem šolskem letu med šolske, občinska in okraj- emo ustanovili tudi športno na tekmovanja. V tem času društvo z različnimi klubi, bomo • prostovoljnim delom Klubi so si že izdelali pro- dogradili Športno igrišče, or- grame dela. Prijateljici mladi vedez SLAP — če se struga tekoče vode končuje na robu skalne stene, pada voda v slapu čez steno in s svojo udarno silo ruši skalovje. Najbolj znani so Niagarski slapovi na meji med ZDA in Kanado. Vodovje širokega veletoka pada 43 m globoko. Mnogo močnejši so Vikto-rijini slapovi reke Zamzebi v Afriki; široki so 1709 m ln visoki 108 m. Najvišji pa so Angelovi slapovi v pragozdovih Venezuele v Južni Ameriki. Odkril jih je leta lec Jim Angel leta 1937, ko se je spustil v to samoto, da bi iskal zlato in diamante. Slap je visok 979 m. S težavo so neki potniki pred leti prišli do nJega in ga fotografirali. V Evropi je najvišji slap v francoskih Pirenejih (423 m); ozek slap pri Plitvičkih jezerih je visok 78 m. V Sloveniji sta najbolj znana slapa Savica (60 m) in Perlčnik (40 m). Slapovi so zaradi naravne lepote zelo privlačni za turiste; navadno dajejo gonilno silo elektrarnam. AJlVY*Jk 8TRAK - ZJL3BJJ.V ZABAVNA STRAN Po izgledu bi rekla, da mu je danes nekoliko boljše Brez besed Imate radi presenečenja? VALENTAR IN POKRITO DRSALIŠČE Znanega jeseniškega hokejista Ceneta Valentarja gotovo pozna vsa Jugoslavija, saj je tudi stalni član državne hokejske reprezentance. Nič manj pa niso poznane njegove anekdote. Vedno jih ima dovolj na zalogi. Te dni je bil v Kranju in se je mimogrede srečal tudi s predsednikom kranjskega nogometnega kluba. Takole je tekel pogovor med njima: Predsednik: -Zdravo Cena, kako?«. Cena: »Dobro, bolje ne more biti.« Predsednik: »Ali ste s hokejem že končali?« Cena: »Ze.« »Kdaj pa bo končan vaš stadion?« je Cena vprašal. »Približno takrat, ko boste dobili pri vas pokrito umetno drsališče,« je bil odgovor predsednika. Cena pa je zaključil: »No, potem ga ne boste nikoh' imeli.« — (m. ž.) r Državljan Siratka je umirjen možakar. Nobena stvar ga ne spravi iz ravnotežja, samo nikar mu ne omenjajte prvega aprila. Dobesedno podivjal bo ... Ko je lani prvega aprila stopil v pisarno, je našel na svoji pisalni mizi odišavljeno pisemce. — Ljubezenska zadeva, kajpak! Neka predstavnica ženskega spola — kaj pa more za to, če se je vanj zaljubila! — ga vabi na sestanek v kavarno ob deveti uri. Neprimeren čas, toda včasih nanese tako. Siratka se ie samovšečno nasmehnil in poškilil na uro. Še pol ure ima časa. Natanko ob domenjenem času je stopil v kavarno in se oziral po zaljubljeni lepotici. Ni je bilo. Bo že še prišla, se je tolažil. Brez zamude pri ženskah ne gre. Sedel je petnajst minut, sedel je pol ure . . . Toliko obetajoče prigode od nikoder. Naposled mu je natakar izročil prav tako odišavljeno pisemce, kot ga je prejel v pisarni, in Siratku je kri hitreje zaplala po žilah. »Aha, opravičuje se,* si je dejal. S tresočimi prsti je pretrgal ovojnico in izvlekel pisanje. PRVJ APRIL! To je bila prva potegavščina, ki so mu jo zagodli tovariši iz pisarne. Potlej so se začele potegavščine kar na tekočem traku. Pri vsem pa je bilo nerodno, ker je Siratka sproti pozabljal, da je prvi april, pa tudi sicer so bile vse potegavščine zasnovane hudo predrzno, tako da ni niti za trenutek podvomil v resničnost. Ko se je bližala druga ura in konec dela, je bil Siratka čisto iz se- »Menda ne milijon,* se je zarezal Siratka. »Ne bodi neokusen!* ga 'e užaljeno zavrnila žena. »Štirideset tisoč pa res.* »Kar tvoji naj bodo,* je zviška dejal Siratka. »Taka novica je vredna štirideset tisočakov.* »Saj ne misliš resno.* »Pa Še kako.* »Ampak, saj te nočem potegniti Za prvi april.* Draga potegavščina be, besen pa tako, da bi se najraje požrl. Kako tuui ne, ko so ga pa najmanj desetkrat »naaprilali*. Potlej je zelo pazil na vsako besedo. Le enkrat mu je spodletelo. Sporočili so mu, da ga klice direktor. Siratka je pokazal le figo, češ: prvi april! Pa ga je direktor zares klical. Pa še oštel ga je kot smrkavca. Ko je Siratka prišel domov, ga je žena počakala že na pragu. »Že veš,* je planila, »zadel si na loteriji.* »Čeprav! Denar je tvoj — pa amen!* »Ste slišali!* je planila žena. »Dejal je, da je denar moj. Vsi ste za pričo!* Potem je od nekod privlekla srečko in časopis in Siratka je primerjal številki. Kako grozno sta se ujemali. »Štirideset tisoč!* je zastokal Siratka in se sesedel na stol. Ampak Siratka je bil mož, ki ni nikoli snedel besede. — S. š. j VOHUNSKE i ZGODBE " I' ■ R» št .1 ?>jUl tMCE 4 1\ ObPELJALt__ Križanka št. 15 Sj a 3 4 5 4 q z f 0 40 1 J —1 14 | M 13 p* 44