412 Viljem Rohrman: Rastlinski vpliv pri tvorbi rodne zemlje. Rastlinski vpliv pri tvorbi rodne zemlje. Spisal Viljem Rohrman. leč tisočletij je gospodarila priroda s čudotvornimi svojimi silami, da je nastalo toliko rodne zemlje, kolikor je pokriva dandanes zemeljsko površje. V prvotnem času je imela zemlja drugačno lice. Na mestu rodovitega polja so se videla le kamenita in pusta tla. Ta so se sčasoma s pomočjo raznih vplivov prirodnih sil pretvorila v plodno prst, ki se je odela z zelenjem rastlinstva — preimenitnega za razvoj in obstanek živalstva. Vsa rodna (kulturna) zemlja, ki preživlja dandanes v rokah mar-nega kmetovalca vesvoljno človeštvo, nastala je torej od razpadlega in preperelega kamenja s pomočjo raznih činiteljev. Od menjajoče se toplote in raznašajoče sile zmrzle vode so razpokale najtrše skale ter se jele drobiti. Tako mehaničnim potem pripravljenega kamenja so se lotile še različne kemijske agencije kakor kisik, ogljikova kislina in voda, ki so ga z združenimi močmi prej ali slej razkrojile in pretvorile v rodno zemljo. Jednakim potem prepereva kamenje še dandanes. Očividni vzgled o tem nam daje lapor ali soldan, ki se na zraku ležeč hitro zdrobi in izpremeni v prst, dočim trše kamenine tudi stoletja in stoletja ne sprstene. Na preperevanje kamenja pa je vplivalo precej spočetka tudi rastlinstvo. Priroda je odkazala rastlinstvu takorekoč le prostor in tvorivo, od katerega si je moralo samo zgraditi primerno domovje. Lahko je umeti, da so bile za tako delo nesposobne popolnoma razvite ali organizirane cvetne rastline. Vender priroda, v tem oziru skrbna, ustvarila je rastlinske vrste, ki uspevajo tudi po golih pečinah. Te rastlinske vrste nimajo korenin, pač pa se morejo s spodnjo telesno ploskvijo golih skal prijeti tako trdno, da jih ne morejo odtrgati niti v močni vetrovi, niti hudi nalivi. Zivljenski pogoj jim je vlažni zrak, iz katerega vzprejemajo ves svoj živež. Dasi so to po zunanjosti majhna rastlinska bitja in navidezno brez pomena, morejo sčasoma vender toliko vplivati, da je najtrše kamenje drobljivo ter končno sprsteni. Te za prirodino gospodarstvo toliko važne rastlinice so v prvi vrsti lišaji. Nahajamo jih izmed vseh rastlin kot prve naseljence na trdem in golem kamenji v podobi različno pisane prevlake. Lišaji Viljem Rohrman: Rastlinski vpliv pri tvorbi rodne zemlje. 413 (lichenes) — ti čudoviti dvostvori od alg in gliv — razplode" se po klicnih zrnih (trosih), ki plavajoč v neštevilni množici po zraku obvise na vlažnem površji golega kamenja. Tukaj se zarodi potem vsa naselbina, če je le kamenje s pomočjo zračne vlažnosti toliko namočeno, da se ga klicna zrna lahko primejo in izkale. Četudi ne morejo te nežne rastlinice strpeti obilo moče, treba jim za telesni razvoj vender zraku, ki je dovolj vlažen in napojen z ogljikovo kislino. Kamenje pa, na katerem se naselijo lišaji, imeti mora kakor las tanke razpokline, da se ga lahko primejo z nežnimi svojimi organi-oprijemači. Kakor nas uče kemijske analize, čudovito je res, da morejo ti prebivalci skalovja vzprejemati svoj živež po nekoliko tudi iz posedenega kamenja, dasiravno ne opazimo na njih nobenih sesalnih organov. O suhem vremeni lišaji časih navidezno usahnejo, namočeni po dežji pa se zopet bujno razrastajo. Nekatere lišajeve vrste dosežejo visoko starost, ker žive po več stoletij. Kako vplivajo lišaji v družbi ostalih činiteljev na preperevanje kamenja, o tem se lahko do dobra prepričamo, če opazujemo njih življenje in delovanje. Opazujmo le jedenkrat v ta namen n. pr. novo streho, ki je krita z opeko. V kratkem času zapazimo, da izgubi na vetru in dežji ležeča strešna plat živordečo barvo in da je umazana. Natančno ogleduje najdemo, da prihaja to od posameznih rjavih, črnih in rmenkastih pikic ali pegic, ki so jele pokrivati opeko. Te se siroma razrastajo in končno prevlečejo vso strešno opeko. Opazujoč to prikazen nadalje, vidimo pozneje, kako se naselijo čimdalje, tem razločnejše belosive in kosmate blazinice mahu, ki se širijo na okrog. Naposled se prikažejo vmes tudi zeleni in nežno listni mahovi, rastoči družno v gostih blazinah. Pod to prevlako pa najdemo opeko čim daljebolj krhko in drobljivo. Ravno to prikazen opazujemo lahko povsod na kamenji, po skalah in pečinah, sosebno na vetru ležečih. Ta prevlaka, ki je časih pisana, kakor bi bila s čopičem barvana, sestavljena je od raznih vrst lišajev, ki se pa vsi strinjajo v tem, da sodelujejo pri tvorbi prsti od zasedenega kamenja. Lišaji vplivajo na preperevanje kamenja že med raščo z izločevanjem razjednih organskih kislin (n. pr. ščavne kisline, vinske kisline i. t. d.), kakor tudi s tem, da pridržujejo obilo vlage in zračnih plinov, ki obdelujejo vsak po svoje načeto kamenje. Izmed teh je omeniti posebno kemijskih agencij, kisika in ogljikove kisline. Od usehlih in gnijočih lišajev pa se izdelujejo potem razkroja zopet razne snovi, ki pripomorejo, da kamenje tem preje sprsteni. 4H Viljem Rohrman: Rastlinski vpliv pri tvorbi rodne zemlje. Pri raztvorbi kamenja pa niso vse lišajeve vrste jednako delavne. Najprej se naselijo na golo kamenje najzmernejši lišaji, ki žive ob samem zraku in sami vlagi. To so lišaji iz vrste skorjevcev (Ver- v rucarieae, Pertusarieae). Ce je ta naselbina svoje delo opravila, prikažejo se na drobljivem in razpokanem površji kamenja črkovci (Graphi-deae) in ploščevci (Lecideae). Vsi ti lišaji so skorjaste podobe ter tako prirasli na kamenje, da jih ni moči odkruški, ne da bi se zdrobilo v kosce. Če je s pomočjo teh lišajev nastalo količkaj prsti, potem se naselijo razne vrste skled i carje v ali torilovcev in popkov-cev (Parmeliaceae in Umbilicarieae), ki spadajo med listne lišaje. Ti lišaji so podobni rogljato ali kodrasto obrobljenemu listu. Od podlage jih je lahko odločiti. Plodiče imajo skledičaste ali torilčaste. Če so tudi ti lišaji izpolnili svojo nalogo zapuščajoč že nekaj več prsti, potem se na njih mestu prikažejo tudi stebrovci in časeve i (Ando-nieae) in zatem razni grmasti lišaji (Cenomiceae), ki so podobni vejnatim in brezlistnim šopom. Izmed grmastih lišajev pokrivajo jelen ovci (Cladoniaceae) večkrat daleč na okolo pusto pečeVje. Vsaka lišajeva vrsta vpliva po svoje neutrudno na pretvorbo trdega kamenja v plodno zemljo. Skorjevci pripravijo stanovišča listnim lišajem, za katerimi pridejo naposled grmasti lišaji. Jedna vrsta gladi pot drugi, dokler ne nastane naposled tenka plast prsti, obstoječa od zdrobljenega in raztvorjenega kamenja in lišajevega humusa. Vsa ta pretvorba traja seveda dolgo časa. Pogostoma se pri tem dogaja, da preprečijo silne zračne padavine nadaljno pretvarjanje, ker odplavijo nastalo prst z lišaji vred, kar opazujemo večkrat na strmih stenah. Odplavljena prst se nabira potem ob vznožji dotične strmine, če je še ni voda odnesla dalje strani. Na izpranem mestu pa se prikažejo zopet skorjevci, ki začno znova delovanje svoje. Tako vplivajo lišaji neprenehoma na preperevanje kamenja po vsa tisočletja. Najtrše skale se s pomočjo sodelujočih lišajev zdrobe in plastoma od zunaj navznotraj izpremene v rodno zemljo, na kateri morejo uspevati tudi izbirčnejše in popolnejše organizirane rastline. Pri tem delu pa lišaji niso osamljeni. Že skupno z lišaji ali malo časa potem, ko je nastal prvi lišajev humus, prikažejo se na mokrih skalah razni mahovi (muscineae), sosebno listni mahovi (musci). Ti nadaljujejo in spopolnujejo po lišajih pričeto delo. Na jedva vidnih, sprstenelih skorjevcih se prikaže kmalu nežnozelena prevlaka zobca-stih in viličastih mahov (Fissidenteae in Dicraneae). Za temi se na selijo majhne rjave ali črnikaste blazinice skalnih mahov (Andraea-ceae) in polukrogle belkaste blazine nekih brado vin ali sedj a (Barbula). Viljem Rohrman : Rastlinski vpliv pri tvorbi rodne zemlje. 415 Vsi ti mahovi vplivajo na preperevanje kamenja s tem, da napojem z vodo ohranijo porasla mesta dolgo časa vlažna, zaradi česar kamenje lože razpada. Od usehlih in segnitih spodnjih generacij mahu pa nastaja polagoma mahov humus, s katerim se pomnoži tenka plast tačas sprstenelega kamenja. Poleg mahu najdemo v tej dobi tudi že cele šopke mične praproti, po imeni zidna rutica ali sršaj (Asplenium Ruta muraria), praprot črnica (A. Trichomanes), Device Marije lasci (Adi-antum Capillus Veneris) i. dr. v Ce je s pomočjo lišajev in mahov nastalo toliko prsti, da se v nji lahko že ukoreninijo popolnejše rastline, prikažejo se kmalu različna cvetoča zelišča, ki mlado prst obdelujejo dalje. Med cvetnimi rastlinami se naselijo v tako tenki plasti najprej plitvoukoreninjena zelišča. Njih korenine so vejnate in močno razrastle. Nekatere poganjajo dolge, plazeče pritlike, iz katerih izrastejo zopet listi in korenine. Listje se jim razrase največ pri tleh ter je majhno in golo ali pa veliko in kosmato. Med prvimi naseljenci najdemo zgodaj spomladi cvetoče petoprstnike (Potentilla). V njih druščini rasto m a terin a dušica (Thvmus Serpvllum), kurje zdravje (Draba verna, D. aizoides), golostebelni greni k (jezičnik, Iberis nudicaulis), klobčičevec (Scleranthus), jagoda hrustavka (Fragaria collina), sinji k Unče k (Dianthus caesius), škrzolica (kosmura, Hieracium itd. Vmes pa pokrivajo tako puste prostore razna sočna zelišča z drobnimi čopastimi koreninicami in debelimi mesnatimi listi, kakor mične homuljice (Sedum), ki tekmujejo s petoprstniki za prvenstvo, ne-t r e s e k (Sempervivum), kamnokreč (Saxifraga) i. dr. Ce je plast prsti že globokejša, naselijo se istodobno tudi različne trave. To opazujemo posebno na vznožji skal, kjer je zemlja po dčžji naplavljena. Pa tudi vrhu skal, če so le semintja dovolj pokrite s prstjo, prikažejo se kmalu razne trave. Solzi ca (kraslika, strdivka, Melica nutans in M. ciliata) je jedna izmed prvih, ki se prikaže na poraslih skalah, če so v senci košatega drevja. V prisojni in suhi leži, kjer je trata obrastla z mahom, najdemo trave, ki ra-sejo v gostih šopih in imajo ščetinasto listje n. pr. navadnega sčetinovca (Nardus stricta), ovčjo bilnico (Festuca ovina), kri-vinasto masnico (Aira flexuosa) i.t.d. Vlažnejša leža pa rodi poleg mahu že trave, ki imajo plosko in dlakasto listje ter rasejo v malih šopih n. pr. b o 1 j k o ali r o s u 1 j o (Antoxanthum odoratum), v o 1 n a s t o medeno travo (Holcus lanatus) i. dr. Na mokrih in mahovitih tleh 416 Viljem Rohrman: Rastlinski vpliv pri tvorbi rodne zemlje. pa rasejo v tej dobi razne vrste grižnih trav (muncev, Eriopho-rum) in š a š e v (Carex). Vsaka rastlina se trudi zasedeno mesto tako prirediti, da prija nji in zarodu. To prigotavljanje pa se posreči le za nekaj časa; kajti prst se sčasoma tako presnovi, kar se tiče kolikosti in kakovosti re-dilnih snovij, da je zarodu premočna ali prepusta. Ce se to zgodi, usahnejo sedanje rastline. Na njih mestu pa se naselijo druge rastlinske vrste, katerim ugaja tako pripravljeno stanovišče. Vsaka rastlinska vrsta pripravi v posest vzeti prostor torej najprej sebi in svojemu zarodu, zajedno pa tudi naslednikom svojim. Vse rastlinske vrste pa vplivajo neprenehoma dalje in dalje na preperevanje kamenja nekoliko med raščo, nekoliko potem, kadar usahnejo in segnijo. Rastoče rastline iščejo mineralnega živeža ne le v povrhni plasti, ampak tudi v razpoklinah kamenja, kamor zalezejo njih korenine. Te razrivajo in razjedajo s svojimi iztrebinami razpokano kamenje, ki nastane zaradi tega drobljivo. Največ pripomorejo sesalne nitke živih korenin, katere se tako trdno oprimejo kamenja, da jih stežka odločimo. Ce jih odtrgamo, najdemo dotično mesto na kamenji razjedeno in drobljivo. To prikazen si razložimo na ta način, da so na kamenji prirasle koreninice izpotile kapljine, obstoječe od raztvoril — kisika, ogljikove kisline in drugih organskih kislin (čreslovne in ščavne kisline) ter amo nijakalnih snovij, ki so razjedle in zdrobile kamenje. Nadzemeljski organi delujejo itak med raščo na preperevanje kamenja, ker so v vedni dotiki z zračno toploto in atmosferilijami. Posebno pa vplivajo na pretvorbo kamenja, kadar usahnejo in segnijo. Ker so sočnejši in zeljnatejši, segnijo hitreje in lože nego korenine, ki so največ trše in lesnate. Oboji deli rastlinskih teles pa vplivajo med gnitjem še očitneje na tvorbo rodne zemlje, razkrajajoč se v razne kisle in alkalične snovi. Te pospešujejo s pomočjo toplote, vode in ogljikove kisline, ki se razvijajo pri gnitji, razkroj in pretvarjanje kamenja v prst. Na ta način si morajo pripravljati rastline tudi same svoja sta-novišča trdega kamenja in usehlih organizmov. V prirodinem gospodarstvu imajo rastline zategadelj zelo važno vlogo, sodelujoč pri zgradbi svojih bivališč. V tem, ko nastaja tako čimdalje več rodne zemlje, vrste se neprenehoma rastline, ki so vedno popolneje organizirane. Naposled, ko je plast zemlje dovolj debela, naselijo se vanjo tudi najpopolnejše lesnate rastline — drevesa. Tako je polagoma nastala prvotna zemlja t. j. zemlja, ki se nahaja na izvirnem mestu ležeča na kamenji, od katerega se je tvorila. Ig. Kaš: Bosdnka. 417 Opazujoč nastajanje prvotne zemlje s pomočjo rastlinskih naseljencev spoznavamo, kako pripravlja nevede in nehote jedna rastlinska vrsta prostor drugi in kako delujejo vse rastline združeno na tvorbi vkup-nega domovja. Vsaka rastlina prebiva in se razpl6ja tako dolgo na posedenem mestu, dokler to nje rašči najbolj ugaja. Pozneje se umakne novi naselbini, prepuščajoč ji pripravljeni prostor. Menj časa so vplivale rastline pri nastajanji na plavi j ene zemlje, katero je voda od izvirnih mest odplavila in nanesla v nižine, kjer jo še danes nahajamo v debelih plasteh. Pa tudi pri naplavljeni zemlji so temelj vložile rastline, če pomislimo na početek nje tvorbe. Velik in važen je bil torej vpliv rastlinstva na tvorbo rodne zemlje že precej od početka. Ta vpliv je postajal toliko jačji, kolikor bolj se je pomnožilo rastlinstvo kakega kraja. Danes še je viden prijatelju prirode ta rastlinski vpliv, kamorkoli še ozre. Opazuje pri-rodino gospodarstvo videl bode, kako še sedaj s pomočjo rastlinskih bitij nastaja rodovita prst od golega pečevja. Korakoma pa se z na-daljnim preperevanjem kamenja množi in veča plast zemlje, ki ima s posredovanjem marljivega kmetovalca hraniti rastoče človeštvo in biti v pravem pomenu »mater alma«. Bosanka. Berilo c. kr. stotnika Ig. Kaša v »Slovenskem klubu na Dunaji.« arsikoga izpreleta strah, ko čuje ime Dalmacija. Misli si, Bog zna, kako tožna in pusta je dežela, kako revna in oskromna so nje sela, kako umorno in neugodno je ozračje in — kako ubogi in neomikani so nje stanovalci; — ali kdor je prijatelj prirodi, v kateremkoli obličji se mu prikazuje; kdor se veseli novih prizorov bodisi na morji ali na kopnem, med razbitimi pečinami, ali vrhu razvalin nekdanjih mogočnih naselbin; kdor radosten spoznava kakovost daljnih pokrajin s tujim mu žitjem ali tujim mu stanovalstvom: on nahaja povsod kaj znamenitega, povsod opazuje nekaj, kar mu vzbuja nove misli, kar ga spominja starih prigodeb in mu v srce zariše vzorne slike, katerih spomin ga spremlja dolgo in dolgo, ko je že v domovini pri navadnem vsakdanjem delokrogu svojem 1 27