Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 1
V petek (15/26 °C) bo sončno, v soboto (13/23 °C) predvsem pa v nedeljo (12/19 °C) bo deževno.
Četrtek, 17. septembra 2015 številka 37 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 €
TAKO mislim
Že ves mesec, tako pa bo tudi v prihodnjih tednih, je Mestna občina Velenje v znamenju občinskega praznika, ki ga praznu-
je 20. septembra v spomin na ta dan leta 1959, ko je Velenje postalo mesto. Še posebej slovesno bo ta konec tedna. Osrednja
slovesnost ob prazniku bo jutri, 18. septembra, ob 17. uri v domu kulture. Na njej bodo podelili najvišja letošnja občinska prizna-
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
nja in priznanja župana Bojana Kontiča. Slavnostni govornik bo župan, kulturni program pa bosta pripravila priznana velenjska glasbenika, odličen saksofonist in skladatelj Jure Pukl in pianist Rok Tadej Brunšek.
Po slovesnosti se bo ob 18.30 začel pred domom kulture Ve-lene koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in Jure Pukl kvarteta. Z orkestrom bosta nastopila tudi Rok Tadej Brunšek in Rajko Djordjevič.
V soboto, 19. septembra, dopoldan bodo na Titovem trgu pripravili tradicionalno prireditev Velenje se predstavi, ob 19. uri pa se bo začel veliki koncert Jelene Rozge. Praznovanje bodo v nedeljo, 20. septembra, ob 8. uri na Titovem trgu zaključili z budnico Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.
Tudi letos so ob občinskem prazniku pripravili posebno knjižico, tokrat na temo Velenje -mesto športa, ki jo bodo razdelili vsem gospodinjstvom v občini.
Če bo vreme slabo, bodo oba koncerta na Titovem trgu odpovedali.
Rada imam Velenje
Mira Zakošek
Rada imam tole svoje mesto, čeprav pogosto napišem o njem tudi kakšno pikro. Ravno zato, ker ga imam rada in ker si želim, da bi bilo še boljše in je to tudi lahko.
Ljudje smo radi kritični in prav je tako, saj je tudi to tisto, kar je lahko gonilo razvoja. Je pa res, da se mnogokrat tista ustvarjalna kritičnost sprevrže v navadno kritizerstvo, ki najpogosteje vodi v popolnoma drugo smer.
Več kot očitno namreč postaja, da ljudje ne znamo ceniti tistega, kar imamo, ampak hlepimo in hlastamo za tistim, kar nam največkrat ni dosegljivo, ali po idealiziranih svetovih, ki nam jih pogosto ponujajo reklame in nekritični mediji. Sama rada rečem, da moramo drugam tudi zato, da znamo ceniti tisto, kar imamo doma. Pa ne s turističnimi agencijami na ogled razkošij tega sveta, ampak malce na obrobje vsega blišča, kjer se vsakdanjost in utrip življenja šele zaznata. Marsikdaj bo že dovolj, če se sprehodite po drugih slovenskih krajih, še bolje pa, če doživite tujino. Bodite pravi popotnik. Pokramljajte z ljudmi, jih povprašajte, kako pravzaprav živijo, kako imajo urejeno zdravstvo, pa šolstvo, socialo ... To se mi osebno zdi najbolj pomembno. Mi se tako zelo radi primerjamo s plačami in ugotavljamo, koliko več zaslužijo v razvitih državah ... Toda potem, ko pokramljamo s tamkajšnjimi prebivalci, vidimo, da vse še zdaleč ni tako rožnato, kot je videti na prvi pogled. Tudi zato se običajno z vseh potovanj večina vrne z ugotovitvijo, da je doma najlepše. In to misel nosimo še nekaj časa s sabo. Takrat tudi opazimo marsikaj dobrega, kar je okoli nas.
Takrat se zavemo, da je naše mesto pravzaprav lepo urejeno in da je tudi po svetu takšnih malo. Zavemo se, da so vsi otroci v vrtcih, v lepih svetlih objektih, ki zadostujejo zelo visokim kriterijem, le redki v svetu imajo takšne. Povsem enako velja za osnovne, srednje in višje šole. Vse to imamo na dosegu roke in še vedno »skoraj« zastonj. Si predstavljate, kako se je vsak dan voziti po prenatrpanih podzemnih železnicah in z drugimi prevoznimi sredstvi z malčki v naročju v vrtec, v katerem si po dolgem čakanju uspel otroku izboriti mesto? Seveda, povejmo pošteno. Če si dovolj bogat, so takšne težave zanemarljive. Lepe so tudi naše institucije, kulturne in športne ustanove. In lepa so tudi naša podjetja, trgovine, parki. Vse to pa dopolnjujejo bogate vsebine, tudi z njimi se lahko v takšnem obsegu pohvali le malo tako velikih mest na svetu. Lepo je, da imamo vodo in ogrevanje, da nam vsakodnevno ne pokajo plinske napeljave in nad glavami ne visi nevarna električna napeljava, da lahko zvečer še vedno varno hodimo po mestu, da morda uspešno snujemo tudi zgodbo o turizmu in da bomo morda le dobili normalno cesto ... Zavejmo se torej ob našem prazniku vsega lepega, kar nam je tukaj dano, in naj nas to osreči in da energijo, da bomo skupaj gradili še naš uspešnejši jutri. Naj bo torej Velenje prijazno in uspešno mesto še mnogim generacijam. Pa lepo praznovanje!
Gorenje odlično v Berlinu

■
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
«»^AS
17. septembra 2015

LOKALNE novice
Svet KS Šoštanj je pripravil srečanje krajanov
Dvajset let samostojne občine
Šoštanj - V občini Šoštanj bodo na svečani seji sveta Občine Šoštanj ob prazniku 30. septembru zaznamovali tudi 20-letnico samostojne občine. Z reformo lokalne samouprave leta 1995 so se iz občine Velenje oblikovale tri nove - Mestna občina Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki.
»Ponosni smo na prehojeno pot in priložnost, da se lahko samostojno razvijamo. Na svečani seji bomo ti dve desetletji prehodili kronološko in se spomnili najpomembnejših dogodkov iz tega obdobja, tistih, ki so tako ali drugače najbolj zaznamovali življenje naših občanov in občine kot take,« pravi župan Darko Menih.
Za prvega župana novoustanovljene občine Šoštanj je bil 4. decembra 1994 na lokalnih volitvah v prvem krogu izvoljen njegov brat Bogdan Menih.
■ mkp
Mestna četrt Levi breg vzhod praznuje
Velenje, 19. septembra - V soboto, dan pred letošnjim praznikom MO Velenje, bodo praznovali tudi v mestni četrti Levi breg vzhod. Dogajanje se bo pred sedežem krajevne skupnosti na Kardeljevem trgu 7 začelo ob 10. uri, praznovanje pa bodo končali ob 13. uri. Pripravljajo niz kulturnih in športnih dogodkov, v katerih bodo sodelovala tudi njihova društva, sekcije in podjetniki.
■ bš
Župan sprejel najmlajše
Velenje, 15. septembra - Ena bolj simpatičnih prireditev ob velenjskem občinskem prazniku je županov sprejem za novorojence in njihove starše. V velenjskem Mladinskem hotelu so ga pripravili v torek popoldne. Nanj so povabili 307 otrok, ki so prejeli majico z napisom »Ni živl'eja brez Veleja«. Lani je mestna občina Velenje družinam novorojencev podarila dobrih 51 tisoč evrov. Višina enkratne denarne pomoči ob rojstvu otok je v Velenju 150 evrov. Letos so razdelili že 33.450 evrov.
Objavljen razpis za štipendije
Velenje, 15. septembra - Mestna občina Velenje je na svojih spletnih straneh objavila javni razpis za enoletne štipendije ali enkratne denarne pomoči za posebno nadarjene študente, študente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev ali nadpovprečno družbeno angažirane študente iz MO Velenje za študijsko leto 2015/2016. Na javni razpis se lahko prijavijo študenti dodi-plomskega ali podiplomskega študija. Študenti z izjemnimi dosežki v športu, umetnosti ali drugih področjih lahko pridobijo enkratno pomoč za sofinanciranje študija, specializacije v tujini ali sofinanciranje nakupa študijske opreme. Rok za oddajo vlog je 14. oktober.
Parkirišča ob železnici zaprta
Velenje, 20. septembra - Velenje bo od nedelje dalje prizorišče največje otroške prireditve v Sloveniji, saj se bo takrat na območju TRC Jezero pričel 26. Pikin festival. Na prireditvenem prostoru Pikinega festivala bo urejeno tudi plačljivo parkirišče, zato bodo v času od sobote, 19. do ponedeljka, 28. septembra, popolnoma zaprli parkirišče pri vrtičkih ob železnici. Z zaporo parkirišča želijo obiskovalce usmeriti na urejena parkirišča, z namenom zagotavljanja splošnega reda in varnosti. Če bi parkirišče pri vrtičkih pustili odprto, bi ga v zelo kratkem času zasedli obiskovalci festivala.
■ bš
Topel obrok za šestnajst upravičencev
Šoštanj - Občina Šoštanj od lanskega septembra socialno najšibkejšim občanom zagotavlja brezplačen ali delno subvencioniran topel obrok. Ugotavljajo, da so najbolj ranljiva skupina samski upokojenci ali upokojenke z nizkimi pokojninami, ki jim po plačilu položnic ne ostane več veliko sredstev za osnovne življenjske potrebe. Trenutno brezplačen ali delno subvencioniran topel obrok omogočajo šestnajstim upravičencem. ■mkp
Popravek
Govorili so o ogrevanju, zračilnem jašku in odškodninah
Šoštanj, 8. septembra - Svet Krajevne skupnosti Šoštanj je v torek v kulturnem domu v pripravil srečanje krajanov. Namenili so ga pogovoru o aktualni problematiki v Šoštanju, med drugim ogrevanju Šaleške doline in težavami, povezanimi z zračilnim jaškom Premogovnika na območju Termoelektrarne Šoštanj.
Na srečanje so povabili direktorje iz podjetij, ki jih trenutna problematika zadeva, ter župana občine Darka Meniha in podžupana Vikija Dreva, ki pri razreševanju aktivno sodelujeta. Srečanja so se udeležili direktor Komunalnega podjetja Velenje dr. Uroš Rotnik, predsednik uprave Premogovnika
Velenje mag. Ludvik Golob s sodelavci ter direktor tehničnega sektorja v Termoelektrarni Šoštanj mag. Branko Debeljak.
»Krajani in krajanke so se dodobra razgovorili in postavili precej vprašanj. V ospredju pa so bili komentarji, povezani s trenutnimi dogajanji v TEŠ in PV in v zvezi s tem zahteva, da se prihodnjega srečanja udeleži predstavnik skupine HSE oziroma generalni direktor Blaž Košorok. Veliko vprašanj in komentarjev je bilo namreč povezanih z odškodninami oziroma rento krajanom,« je po srečanju povedala predsednica Sveta KS Šoštanj Urška Kurnik.
Kaj je najbolj zanimalo krajane? »Med drugim to, kako se je lahko zgodilo, da se moramo leta 2015 pogovarjati o tem, da bi imeli pozimi moteno dobavo toplotne energije, kako je prišlo do tega in zakaj, kako daleč sta KPV in TEŠ s pogajanji glede
ponovnega podpisa pogodbe za nemoteno dobavo toplotne energije, ali si je TEŠ v zadnjih petih letih s prodajo toplotne energije povzročala izgubo. Veliko vprašanj je bilo povezanih tudi z zra-čilnim jaškom, med drugim, zakaj tolikšen smrad in kaj bodo pristojni glede tega ukrenili,« našteva Kurnikova.
Od pristojnih so terjali tudi jasen odgovor oziroma zagotovilo, da vonj, ki prihaja iz zračilnega jaška, zdravju ni škodljiv. Govora je bilo še o tresenju tal. Dan pred srečanjem je namreč Šoštanj znova treslo. Krajane pa je zanimalo tudi, kako bo z odškodninami iz TEŠ v naslednjih desetih letih.	■ mkp
Pediatrija v lekarno
Šmartno ob Paki - Prejšnji teden so stekle aktivnosti pri prenovi stare pošte v Šmartnem ob Paki za potrebe tamkajšnje zdravstvene postaje. Po dogovoru med lokalno skupnostjo, Lekarno Velenje in Zdravstvenim domom Velenje se bo v bivšo pošto preselila lekarna, pediatrična ambulanta pa v njene prostore.
Po pogodbi bodo dela stala 123 tisoč evrov, denar (vsak polovico) bosta zagotovila občina in lekarna. Končana naj bi bila do 9. oktobra. Predvidena je menjava vseh inštalacij, stavbnega pohištva in nova razporeditev notranjih prostorov.
■ Tp
V prejšnji številki Našega časa sem poročala o prizadevanjih velenjske glasbene šole za nakup klavirja. Pri vrednosti nakupa mi jo je zagodel tiskarski škrat. Klavir ne stane 800 tisoč, ampak 80 tisoč evrov. Za napako se opravičujem.
■ Tatjana Podgoršek
Savinjsko-šaleška naveza
Vsaj ponekod se klima zboljšuje
Kdaj »reka« k nam? - Ugodna klima na Mosu - Veselo na slovensko-hrvaški meji -Župan dal Rusoma Barbaro Celjsko - Žalski Dom bodo oblekli
Reka beguncev, ki so zapustili vojna območja na Bližnjem vzhodu in delu Afrike, nikakor ne presahne. In zaradi vse trdnejših meja v nekaterih sosednjih državah je le še vprašanje, kdaj bo ta reka »pritekla«tudi k nam. Pristojni pravijo, da smo pripravljeni. Pripravljenost je tudi med občinami in nekaterimi državljani, da pomagajo. Kako deroča in obilna bo ta reka, bomo šele videli. In tedaj spoznali, ali smo res pripravljeni. Kot država in ljudje. Ob tem seveda življenje pri nas teče dalje. Mos je minil in kljub mnogim znova izrečenim kritičnim besedam na račun odnosa države do gospodarstva, do malega in obrti pa še posebno, je bila klima med razstavljalci vendarle skoraj tako ugodna kot vreme, ki je spremljalo to sejemsko prireditev v Celju. Med tujci, ki so se predstavili na sejmu, so bili prvič tudi predstavniki turškega mesta Ga-ziantep. S tem mestom Celje že nekaj časa sodeluje, prejšnjo sredo pa so se predstavniki tega mesta tudi udeležili otvoritve replike po-znorimskega mozaika na Glavnem trgu v Celju. To repliko so namreč naredili prav mojstri te umetnosti iz Celju prijateljskega turškega mesta in jo podarili Celju. Kot smo že pisali, so na mozaik naleteli med obnovo starega dela Celja. Celjski župan pa je vodji turške delegacije izročil ključ mesta Celje. Medtem ko so v Darsu že obnovili njihov nadzorni svet, v Celju še vedno obnavljajo sedež te družbe. Ta pomembna družba ima namreč sedež na udarni Ulici XIV. divizije v Celju. Veliko poslopje je dolgo samevalo, saj je bilo v njem le nekaj ljudi, zdaj naj bi ga vendarle bolj kadrovsko zapolnili, saj pripravljajo novo reorganizacijo, ki naj bi pomenila tudi to, da se vsem ne bi bilo treba voziti na delo v Ljubljano. Delne obnove pročelja so se lotili že spomladi, pa dela prekinili. Zdaj so zunanjost že uredili, notranja dela še potekajo. Prav obnova sedeža Darsa v Celju naj bi bila tudi predmet posebne revizije.
Pestro je bilo zadnje dni tudi dogajanje v Podčetrtku. Tu so praznovali občinski praznik in se ob tem spomnili kar nekaj milijonov
evrov vrednih naložb, ki so jih uresničili. Predvsem pri vodovodu, kanalizaciji, nekaj milijon evrov je vredna tudi gradnja kolesarskih stez, saj so končali gradnjo steze med Podčetrtkom in Rogaško Slatino. Za to turistično območje je ta velikega pomena. Malo pred praznikom pa so pripravili tudi tradicionalno druženje na mostu prijateljstva med Slovenijo in Hrvaško med Plavičem in Sedlarjevim. Z njim so tudi dokazali, da nekoliko ohlajeni odnosi med Ljubljano in Zagrebom ne morejo vplivati na pristne odnose ljudi na obeh stranem meje. Na srečanju so vendarle bili tudi nekateri predstavniki obeh sosednjih držav; naš minister za gospodarstvo Zdrav-ko Počivalšek in hrvaški minister Siniša Hajdaš Dončič. Ob tem, ko nekateri pravijo, da se je nekoliko skrhala velenjsko--celjska naveza, saj so šaleški knapiprikovali celjske nogometaše na zadnje mesto, pa so utrdili šentjursko-dobjansko navezo. Zelo je pomembna, čeprav je vodena. V okviru »vodovodnega projekta«, ki ga je financirala Evropa, kot radi enostavno rečemo, so namreč povezali kraje v obeh občinah. Z uresničitvijo projekta so priključili na vodovod še več hiš, ki zdrave pitne vode niso imele, ponekod, kjer so vodo sicer imeli, pa so dobili kakovostnejšo. In to stalno! V Žalcu pa nekateri opozarjajo, da bodo prav na začetku glavne sezone kulture do te prišli bolj težko. Mislijo seveda na to, da so se lotili del za povečanje njihovega osrednjega hrama kulture - Doma II. slovenskega tabora. Dom je star tri desetletja, zdaj ga bodo energetsko uredili in povečali. Zaradi del bo seveda delno moteno delovanje. Največja sprememba bo pri vstopanju, saj začasno vhod ne bo več s sprednje strani Doma, ampak skozi stranska vhoda na severni in južni strani.
Pa še to: celjski župan Bojan Šrot ni le podaril mestnega ključa gostu iz Turčije, dvema ruskima podjetnikoma je podaril kelih Barbare Celjske. To je gotovo korajžno dejanje, saj Slovenijo iz Evrope in Amerike že tako gledajo postrani zaradi dobrih odnosov z Rusijo.
■k
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 21
24. septembra 2015

PRAZNIČNI INTERVJU
S	3
S pomočjo nepovratnih sredstev
uresničili številne naloge
20. september je praznik Mestne občine Velenje - Slovesnosti se že vrstijo, večina pa jih bo ob koncu tedna - Zaključek bogatega naložbenega cikla
Mira Zakošek
Časi so negotovi, kriza jih je že močno zaznamovala in se nikakor noče posloviti. To seveda vpliva na razpoloženje ljudi tudi v lokalnih okoljih. Prazniki pa so seveda čas, da se poveselimo, da ocenimo, kaj smo dobrega naredili, in se optimistično zazremo v prihodnost. Optimističen je tudi velenjski župan Bojan Kontič, ki smo ga povabili na pogovor. V Mestni občini Velenje je praznično, a naš vsakdan je zaznamovan z begunsko krizo. Mestna občina Velenje je bila ob takšnih trenutkih vedno solidarna. Tudi tokrat ste se hitro odzvali in ponudili za zdaj zatočišče desetim beguncem. »Da, hitro smo se odločili, čeprav v Sloveniji še ni bilo jasnih usmeritev, kako bomo ukrepali. Vesel sem, da takšno naše ravnanje podpira večina prebivalcev, ki je tudi pripravljena pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo. V Velenju smo vedno znali biti solidarni, ta čut je bil nekako na višji ravni kot v drugih okoljih. Sem pa ob tem žalosten, ker se tudi pri nas pojavljajo precej nacionalistična razmišljanja. Sam se ob tem malo pošalim in pravim, da med begunci za Slovenijo tako in tako ni zanimanja, da se bomo morali potruditi, da bomo sploh lahko izpolnili dodeljene kvote. Vsekakor smo tukaj pripravljeni pomagati, tudi zbrati bomo skušali čim več tistega, kar potrebujejo, in dostaviti tja, kjer bodo to potrebovali. Nikakor pa si ne želim, čeprav se že dogaja, da bi se Evropa delila na tiste, ki so pripravljeni pomagati, in tiste, ki beguncev ne sprejemajo. Vsekakor Slovenije ne sme biti med njimi.« Nasprotovanja solidarnemu ravnanju so vsekakor presenetljiva, osebno sicer upam, da jih ni veliko. Doslej smo se namreč radi hvalili, kako multikultur-ni smo in kako znamo dobro usklajevati interese nacionalno tako pisane populacije.
»Pravzaprav prihaja to na površje predvsem v spletnih medijih, ki omogočajo anonimnost, ko pa se morajo ljudje predstaviti ob takšnih izjavah z imenom in priimkom, običajno o vsem bolj premislijo. A negativni nacionalizem je nevaren in treba se ga je zavedati.« Pravzaprav se ob vsem tem najpogosteje sliši, da pomagamo drugim, na svoje pa pozabljamo...
»To je v tem okolju čisto neumestno. Prepričan sem, da smo v mestni občini Velenje naredili za izboljšanje kakovosti življenja naših občank in občanov resnično veliko in da smo na tem področju v samem slovenskem vrhu. Pohvalimo se lahko z brezplačnim Lokal-cem, mestnimi kolesi, pravno pomočjo, blagajno brez plačila provizije ... Imamo cel kup programov za otroke, starostnike, da o bogati kulturni beri, ki je v številnih primerih brezplačna, sploh ne govorim. Vse to je namenjeno vsem občanom. Potem je tu še cel kup aktivnosti, namenjenih socialno bolj občutljivi populaciji. Številne usmerjajo humanitarne organizacije, imamo pa tudi svoj odbor za pomoč občankam in občanom, ki ga vodi znani prostovoljec in aktivist Drago Kolar. Imamo tudi javno kuhinjo, kjer dobijo topel obrok vsi tisti, ki jih center za socialno delo prepozna, da so tega potrebni, in imamo tudi dom za brezdomce (naši brezdomci torej niso na cesti), pa tudi Varno hišo. Res se trudimo, da pomagamo pomoči potrebnim, je pa dejstvo, da se ob tem najde-
jo tudi takšni, ki izkoriščajo sistem, ki menijo, da jim vse pripada, in ravno ti so najpogosteje tudi najbolj glasni in imajo največ pripomb. Po drugi strani pa se moramo včasih s pomočjo prostovoljcev prav potruditi, da sami najdemo tiste, ki potrebujejo pomoč, saj so včasih
Voditi naložbe v času krize, ko so povsod težave z likvidnostjo, ni enostavno. Še posebej, ko gre za državni in evropski denar, ki prihaja na žiro račune navadno potem, ko so dela že opravljena, izvajalci pa niso dobili kreditov. Vam je to uspelo brez večjih pretresov?
sami preveč skromni ali pa jim je nerodno, da bi jo poiskali.«
Veliko skrbi namenjate tudi stanovanjskemu vprašanju?
»Tudi na tem področju smo, če primerjamo število stanovanj, ki jih zagotavljamo, in število prebivalcev, v slovenskem vrhu. Smo pravzaprav tudi edina slovenska občina, ki je v zadnjem obdobju financirala izgradnjo socialnih stanovanj. Kar 132 naših občanov bo v teh dneh dobilo nova stanovanja na Gorici, to pa pomeni razrešitev še več stanovanjskih vprašanj, saj se bodo nekatera stanovanja sprostila in jih bomo prav tako namenili za razreševanje stanovanjskih težav. Upam, da bomo tako razrešili večino stanovanjskih vprašanj v občini. To se mi zdi še toliko bolj pomembno za mlade družine, ki jih želimo zadržati v tem okolju in tako ohranjati naše mesto mlado in polno energije.« Obdobje od prejšnjega praznika do zdaj so zaznamovale številne naložbe, povezane s pridobitvijo nepovratnih evropskih in državnih sredstev. O vseh teh projektih veliko poročamo sproti. Koliko pa je bilo vsega tega skupaj? »Več kot 35 milijonov evrov smo samo v lanskem letu namenili za naložbe, od tega je bilo nepovratnih sredstev za več kot 30 milijonov evrov. Lanski proračun je bil, kar se investicij tiče, res rekorden, saj smo zanje namenili 60 odstotkov celotnega občinskega proračuna, v katerem je bilo 54 milijonov evrov. To so res velike številke. Prav letos te naložbe zaključujemo. Mojo pozornost je pred nedavnim pritegnil graf v enem od slovenskih dnevnikov, v katerem se izrazito vidi, kako velik naložbeni preboj je naredilo Velenje v preteklem letu, saj smo čisto na vrhu v slovenskem merilu, a tega pisec članka ni opazil in nas ni izpostavil.
Na te naložbe smo lahko ponosni, še posebej na kohezijske projekte in stanovanja na Gorici. To so projekti, ki jih bodo naši občani uporabljali naslednja desetletja.«
»Vse projekte smo dobro vodili in se tudi z državo pošteno o vsem dogovarjali. Poskrbeli smo, da je bila dokumentacija, ki jo je treba pri teh projektih nenehno dostavljati, pripravljena natančno in pravočasno. Smo se pa tudi na vse to dobro pripravili in že v proračunu leta 2013 zagotovili presežek sredstev, ki smo ga potem namenjali za likvidnostno pokrivanje omenjenih projektov. Res je namreč, da ta sredstva prihajajo na žiro račune z zamudo, mi pa smo seveda želeli izvajalce poplačevati sproti.«
»Evropska prestolnica kulture nas je zelo zaznamovala in dosežene kulturne presežke iz njenega obdobja smo želeli ohraniti. Kulturi smo torej v času krize zagotovili več sredstev in vesel sem, da je tako. Dogodki, ki jih pripravljamo, so pestri in bogati, in kar je najpomembneje, odlično obiskani. To je tudi največji dokaz, da smo ravnali prav in to raven želimo ohraniti oziroma jo še nadgraditi. Zelo podobno je bilo tudi v športu, kjer dosegajo naši športniki lepe uspehe in so tudi najboljši ambasadorji našega mesta. Zaradi krize so se mnogi sponzorji umaknili, mi pa smo jim z zagotovitvijo večjega deleža iz proračuna zagotovili nadaljnje nemoteno delovanje. O sociali pa sem že govoril, potrebe iz leta v leto naraščajo in za zdaj se nanje uspešno odzivamo. Ob tem pa seveda upamo, da se bo nekaj tega denarja »obrnilo« tudi v financiranje, da se bo tudi z njim zagotovila gospodarska rast in hitrejše okrevanje.«« Ob prazniku sta vsekakor v ospredju dve naložbi, poslovni center Standard in Galerija Velenje. Če se ustaviva najprej pri Galeriji Velenje, od te naložbe veliko pričakujete, predvsem veliko vsebinsko dodano vrednost? »Objekt Galerija Velenje je bil zaradi dotrajanosti in energetske potratnosti za nas zelo velik strošek in veliko smo o njem premišljali, celo tehtali, ali naj gremo v obnovo, za katero pa sredstev nismo imeli. Glede na to, da jo potrebujemo, pa smo pripravili dobre projekte in čakali, če bodo za ta namen razpisana kakšna nepovratna sredstva. Imeli smo dvojno srečo. Res je bil objavljen razpis (to je tisti tako imenovani Petro-lov razpis, saj je bil naravnan časovno in so naši sodelavci ob polnoči čakali, da so ga pravočasno oddali, in res so bili upoštevani le projekti, oddani prvo minuto po polnoči). Končni izbor je bil nato opravljen z žrebom. Torej pridobili
Ob vseh teh naložbah in kljub krizi, ki omejuje možnosti, vam je uspelo ohranjati visok standard prav v vseh družbenih dejavnostih?
»Na to sem zelo ponosen in ponosen sem tudi na sodelavce, ki so pristojni za ta področja. Standard smo ohranili, ga na nekaterih področjih še nadgradili in obveznosti do vseh tudi pravočasno poravnavali. Če primerjam to naše delovanje z državnim proračunom, moram priznati, da mi pravzaprav sploh ni jasno, kako nam je to uspelo. Sredstva smo namreč zniževali le toliko, kolikor so bile z zakonom znižane plače, za vsebino in delovanje pa smo jih zagotavljali v enaki višini.« Na nekaterih področjih vam je uspelo zagotoviti celo več sredstev?
smo nepovratna sredstva in objekt res kvalitetno obnovili.« Galerija se že blešči v novi podobi, je pa tudi energetsko prenovljena. Kaj pa vsebina?
»To še usklajujejo. Moji sodelavci so pred pomembno nalogo. Vsekakor želimo njeno vsebino nadgraditi, tako da bo postala še bolj zanimiva za naše občane in tudi obiskovalce. Vzporedno s tem pripravljamo tudi novo organiziranost javnih zavodov s področja kulture. Kot sem že povedal, si želim, da bi vse združili pod eno streho, seveda s ciljem, da dosežemo še boljše sodelovanje med posameznimi dejavnostmi, s tem pa še več kulturnih presežkov na vseh področjih. Eden od njih naj bi vsekakor bila vsebina Galerije Velenje.«
Potem je tu še Poslovni center Standard. Z njegovo pomočjo naj bipospe-šili odpiranje novih podjetij, spodbudili iniciative mladih, ki jih v tem okolju ni malo.
»Hudo je, ko gledaš brezposelne, še huje, ko vidiš, da ni zaposlitev za mlade. No, na tem področju se je v enem letu sicer stanje precej izboljšalo, saj se nam je število brezposelnih zmanjšalo za osem odstotkov.
Ves čas med krizo smo o vsem tem veliko razmišljali in skušali pomagati, kolikor pač kot lokalna skupnost lahko. Kot veste, smo kar nekaj postorili, zmanjšali komunalni prispevek, zagotovili podjetniški center na Koroški, podelili nepovratna sredstva za razvoj podjetništva ... A razmišljali smo naprej in tudi za to področje pripravili projekte in spet naleteli na splet srečnih okoliščin. Objavljen je bil razpis za nepovratna sredstva, čisto v centru mesta pa je bila prosta lokacija nekdanjega Standarda. Glede na to, da je bilo vse pripravljeno, je delo hitro steklo in nov Poslovni center Standard bo kmalu tudi napolnjen z vsebino, ki ji je namenjen. Prepričan sem, da bo vnesel pomembno dodano vrednost v podjetništvu v našem okolju.« To je seveda le del podjetniškega razmišljanja in spodbujanja novih delovnih mest. Snujete jih še več? »Vsekakor. Ko bo zaživel, bomo po tej poti nadaljevali. Za to smo že zadolžili naš podjetniški inkubator, ki bo prav tako deloval na tej lokaciji. Drugo pomembno področje bo poslovna cona v Stari vasi, ki jo lokacijsko že pripravljamo, bo pa odlična priložnost za razvijanje podjetniške samoiniciative. Tu je še turizem, ki ima prav tako odlične možnosti. To nam je letošnje poletje pokazala velenjska plaža, ki je presegla vsa naša pričakovanja in nam tudi kar sama razkrila še dodatne priložnosti, ki se ponujajo same po sebi. Seveda pa jih bomo lahko udejanjali le z roko v roki s Premogovnikom, ki se bo počasi umikal s tega območja. S tem mislim predvsem na zračni jašek. Se pa razvoja turizma lotevamo zelo načrtno in kompleksno, oblikovali smo projektno skupino, ki usmerja aktivnosti in bo ob koncu pripravila izhodišča za nadaljnje aktivnosti na tem območju.
Sodelujemo seveda tudi z drugimi podjetji, ki delujejo na našem območju. Še posebej si prizadevamo, da bi Gorenje v Velenju poleg proizvodnje ohranilo tudi razvoj. Pri tem smo pripravljeni sodelovati tudi s potrebnimi lokacijami. Podobno velja tudi za vsa ostala podjetja, ki bodo razvila delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in s tem kruh za izobražene otroke, ki se bodo lahko tudi vračali v to okolje.« Žal tudi tokrat ne morem mimo naše velike težave, nerešene cestne povezave do avtoceste, kar je iz dneva v dan večje logistično vprašanje tukajšnjega gospodarstva?
»To cesto smo dolžni zagotoviti našim občanom in našemu gospodarstvu. Verjamem, da bo zdaj res vse teklo tako, kot si želimo. Trenutno poteka postopek umeščanja te ceste v prostor, vlada pa je tudi sprejela sklep, da pomeni ta cesta javni interes. Računam, da bodo postopki umestitve naše tako želene hitre ceste sklenjeni na začetku naslednjega leta.«
Pa vaše želje ob prazniku?
»Občanom čestitam za praznik naše občine. Želim, da ga skupaj praznujemo s ponosom in odločitvijo, da uspešno udejanjimo naloge, ki so pred nami.«

Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
»»WAS
17. septembra 2015
Gorenje odlično v Berlinu
Sklenjene pogodbe kažejo, da je bila letošnja predstavitev Gorenjeva najuspešnejša
Berlin - Gorenje je na vodilnem sejmu zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov IFA premierno predstavlja oblikovalsko kolekcijo kuhinjskih aparatov Gorenje by Starck, ki jo je oblikoval svetovno znani oblikovalec Philippe Starck, lifestyle linijo Gorenje Infinity, izdelč-ne novosti premijske blagovne znamke Asko in druge inovativ-ne gospodinjske aparate.
Svoje novosti, predvsem blagovni znamki Gorenje in Asco, so predstavljali na kar 1000 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru. Gostili so številne poslovne partnerje, novinarje in kupce z vsega sveta. Prve oce-
ne sklenjenih poslov kažejo, da so že presegli lanskoletne rezul-
tate, s tem pa bo letošnja predstavitev postala najuspešnejša v
celotnem obdobju osmih let, kolikor se Gorenje predstavlja na tem sejmu.
Upravi korporacije Panasonic in Skupine Gorenje sta ob tej priložnosti izmenjali obiska na razstavnih prostorih. V pogovorih so se strinjali, da je medsebojno strateško povezovanje obema partnerjema že prineslo veliko pozitivnih učinkov. Pogovarjali so se tudi o aktivnostih in sodelovanju v prihodnje, vse s ciljem, da še izboljšajo svojo mednarodno konkurenčnost in poslovno učinkovitost.
a mz
GOSPODARSKE novice

Podjetniški vikend Velenje
Startup Velenje znova organizira podjetniški vikend v času med 25. in 27. septembrom. Potekal bo v novih prostorih Podjetniškega centra Standard, prijave pa sprejemajo do 21. septembra. Napovedujejo intenziven podjetniško-zabavni vikend, na katerem ekipe, ki so lahko že predhodno oblikovane ali se formirajo na dogodku, tekmujejo v tem, kdo bo v izjemno kratkem času ustvaril boljši prototip oziroma poslovni model podjetja. Pri tem jim bo pomagalo 10 izkušenih mentorjev.
9700 prostih delovnih mest
Ljubljana - V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji skoraj 9700 prostih delovnih mest, kar je okoli 800 delovnih mest oziroma 9,3 odstotka več kot v predhodnem četrtletju. Največ prostih delovnih mest je bilo v predelovalni dejavnosti in gradbeništvu. Slovenski delodajalci pa v napovedih zaposlovanja v prihajajočem četrtletju ostajajo razmeroma skromni.
Sprememba definicije minimalne plače
Ljubljana - Sindikati zaradi gospodarske rasti v državi predlagajo spremembo definicije minimalne plače, tako da bi iz definicije izvzeli dodatke za neugoden delovni čas. V četrtek so v DZ vložili potrebne podpise v podporo zakonski noveli. Njihov predlog podpirajo tudi poslanci SMC, saj ocenjujejo, da sedanja ureditev ni pravična. Na Gospodarski zbornici Slovenije pa so nad njihovim stališčem zgroženi. Po njihovem mnenju bodo namreč zaradi dviga minimalne plače številna delovna mesta izgubljena, ogrožen pa je tudi obstoj nekaterih podjetij.
Kdo so največji?
Na letošnjo Deloittovo lestvico 500 največjih podjetij v Srednji Evropi se je uvrstilo 20 slovenskih družb, najvišje pa se je tako kot lani uvrstil Petrol, ki je z 32. napredovala na 28. mesto, sledi mu skupina Mercator, ki je s 44. padla na 51. mesto. Skupina Gorenje je na 142. mestu. V sektorju bančništva se med 50 največjih v regiji uvršča le NLB, med 50 največjimi zavarovalnicami pa je tudi letos mogoče najti pet slovenskih zavarovalnic, najviše pa je Zavarovalnica Triglav.
Na letošnjo lestvico so se uvrstila štiri slovenska podjetja več kot lani. Novinci so Impol, Elektro energija, Kolektor in ACH.
a mz
Naše delo plemenitita odgovornost in inovativnost.
Čestitamo ob občinskem prazniku.
www.gorenje.
gorenjegroup
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 21
24. septembra 2015

GOSPODARSTVO
S	5
Voda združila šaleške občine
Zadnje dejanje projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini - Izziv, ki je bil tehtno premišljen in potreben
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 11. septembra - Minuli petek se je zgodilo še zadnje dejanje v okviru največjega kohezijskega projekta v dolini Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. Svojemu namenu so predali tri naprave za pripravo pitne vode, od tega sta dve zgrajeni na novo (Čujež in Mazej), naprava na Grmovem Vrhu, ki je bila tehnološko najzahtevnejša, pa je obnovljena. Vse se ponašajo z najsodobnejšo tehnologijo. Izvedba projekta zagotavlja 44 tisoč uporabnikom, priključenim na sistem v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki (od tega je na novo priključenih 1200), dolgoročno varnejšo in zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Vrednost del je bila več kot 41 milijonov evrov, od tega sta EU in RS namenili 81,45 odstotka ali 23,7 milijona evrov, preostalih 18,55 odstotka pa občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki kot lastnice sistema.
Delo je bilo opravljeno odlično
Velenjski župan Bojan Kontič je na novinarski konferenci pred slovesnostjo na Grmovem Vrhu to gradnjo označil za »izziv, ki je bil tehnološko premišljen in potreben. Je projekt, na katerega smo ponosni in bi lahko postal primer dobre prakse. Z manj denarja smo dosegli to, kar smo želeli. Tako lepega darila za rojstni dan vsem trem občinam ne bi bilo,
Z otvoritvene slovesnosti na Grmovem Vrhu, ki so se je med drugim udeležili tudi nekateri svetniki vseh treh lokalnih
skupnosti ter številni drugi gostje.
če ne bi bil projekt dobro pripravljen, če ni bi vsi vpleteni tvorno sodelovali, vključno s pristojnimi na ministrstvu. Ni šlo brez težav, a smo jih premagovali skupaj.«
Da je bilo delo odlično opravljeno, je poudaril tudi šoštanjski župan Darko Menih. Po njegovih besedah je bila lokalna skupnost v občini Šoštanj glede oskrbe z zdravo pitno vodo podhranje-na, saj je to imelo zagotovljeno le od 40
Naložba Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini je poleg izgradnje treh naprav za pripravo pitne vode vključevala še izgradnjo 43,5 kilometra magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja, vzpostavitev daljinskega nadzora s hidravlično analizo ter zasnovo za daljinsko odčitavanje števcev.
do 60 odstotkov gospodinjstev. Z izvedbo naložbe jo ima več kot 87 odstotkov gospodinjstev v lokalni skupnosti.
»Za Občino Šmartno ob Paki je projekt velika pridobitev po obsegu in po-
membnosti,« je med drugim dejal tamkajšnji župan Janko Kopušar. Večletne težave z oskrbo so rešili z izgradnjo povezovalnega voda vodovoda ter čistilnih naprav. V lokalni skupnosti štejejo
Vse tri čistilne naprave se ponašajo z metodo ultrafiltracije, ki velja za eno najsodobnejših tehnologij v svetu. Za svoje delovanje ne uporablja nobenih
kemičnih sredstev.
za velik uspeh tudi, da so uspeli slediti finančnim obveznostim, kajti delež je bil glede na velikost občine sorazmerno najvišji. Trditev je podkrepil s podatki: občina je 2,3-odstotna lastnica Komunalnega podjetja Velenje, po prebivalcih 7,6-odstotna, poraba vode je 5-odstotna, njen delež pri celotni naložbi pa znaša 12 odstotkov.
Stroški za 6 milijonov nižji od prvotno načrtovanih
Predstavnik pooblaščenega koordinatorja v projektu in direktor Komunalnega podjetja Velenje Uroš Rotnik je med uspehe projekta uvrstil to, da je bil celoten projekt izveden v predvidenem roku in so bili stroški za 6 milijonov nižji od prvotno načrtovanih. Vrednost naložbe je bila več kot 41 milijonov evrov, po podpisu pogodb pa 35,8 milijona evrov. »Poskusno obratovanje je pokazalo, da naprave dobro delujejo in prepričan sem, da smo z naložbo rešili težave z v vodoo-skrbo za naslednjih 30 let.«
Za Esotech kot glavnega izvajalca pri izgradnji naprav za pripravo pitne vode je - po besedah predsednika uprave družbe Marka Škoberneta - projekt neprecenljive vrednosti. »Družba, ki se ukvarja s tehnologijo, ne more po poti internacionalizacije, če se v domačem okolju ne more pohvaliti z ugledno referenco.« Povedal je še, da so objekte z mnogimi njihovimi bodočimi kupci večkrat obiskali in se prepričali, da lahko tudi domača družba s svojim znanjem izpelje tako pomemben in zahteven tehnološki projekt.
Projekt v Šaleški dolini je četrti največji vodooskrbni projekt v državi, sofinanciran iz sredstev finančne perspektive 2007-2013. Vseh projektov je bilo - je povedal generalni direktor Direkto-rata za vode in investicije na ministrstvu za okolje in prostor Leon Behin - 16 v skupni vrednosti blizu pol milijarde evrov, od tega je evropskega deleža več kot 200 milijonov evrov.	a
Pihalni orkester Premogovnika Velenje
Jure Pukl kvartet
Ef^ r T' P ' -» 1	. ' '	•
fli^ai
Titov trg,
petek, 18. september,
ob 18.30
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 6
6
GOSPODARSTVO

17. septembra 2015
Vse težje in stresno
Pri vzdrževanju oblačil bolj pomembne izkušnje kot priložena navodila - Cena mala, kakovost slaba
Tatjana Podgoršek
Kemično čiščenje oblačil je danes drago, saj lahko za isto ceno skorajda kupiš krilo ali hlače in podobne kose oblačil, sta pred nedavnim premlevali stranka in prodajalka.
Njuni navedbi smo preverjali pri Marjani Polak, lastnici ene najstarejših kemičnih čistilnic v Šaleški dolini. Delno je pritrdila, a hkrati dodala: »Ob tem je potrebno vedeti nekatera dejstva. Na trgu je veliko materialov, a le redki se lahko primerjajo s kakovostjo blaga pred leti. Stranke pogosto povedo, da so kos oblačila dvakrat, trikrat oprale, nato pa so ga že zavrgle. Vzdrževanje cenenih oblačil je poglavje zase. Če bi se v čistilnici ozirali na navodila na vzdrževalnih lističih, bi uničili veliko oblek, hlač, kril, plaščev. Zanašamo se predvsem na izkušnje.«
Po njenih besedah pa je drugače z oblačili, izdelanimi iz kakovostnejšega materiala, ki se tudi lepše očistijo, kar ni zanemarljivo dejstvo. ISO standardi so na tem področju strogi, brez okolje-varstvenega dovoljenja pa obratovalnica ne more delovati.
Z dejavnostjo, ki sodi med služnostne in sezonske, se ukvarja že 44 let. Bolj kot kdajkoli
prej - ugotavlja - je v teh časih obremenjena z raznimi davki. Nekdaj je veljalo, da je čistilnica rentabilna, če je v okolju s 5.000 prebivalci. Danes jih je več, so pa druge stvari drugačne. »Že marsikdo se je oglasil in me povprašal, ali se splača od-
ših čistil.« Odgovornost je velika, saj se zavedajo, da s tem, ko jim stranke zaupajo oblačila, »pustijo« v čistilnici tudi del sebe. »Kemično čiščenje postaja vse težje in stresno.«
Sogovornica še pravi, da obratovalnica zaposluje vso družino,
Marjana Polak: »Oblačila, izdelana iz kakovostnega materiala, se
lepše očistijo.«
preti obratovalnico. Vsakemu rečem, da je slika na drugi strani pulta drugačna. Zahteve strank so velike, naš cilj pa je njihovo zadovoljstvo. Za to, da se oboje poveže, je potrebnega veliko truda, vlaganj v posodobitev opreme, v nakup ekološko prijaznej-
tudi vnuke, kadar je to potrebno. Čeprav se bo morala zaradi zakonodaje najbrž kmalu odločiti, ali se bo dejansko upokojila ali nadaljevala obrt, upa, da bo tradicijo nadaljevala snaha Violeta, ki je ena od treh zaposlenih.
Ogrevanje še nima cene
Energetika Komunalnega podjetja Velenje pripravila vse za novo ogrevalno sezono -Se obeta sprememba cene storitve?
Tatjana Podgoršek
Komunalno podjetje Velenje je v minulih dneh obvestilo blizu 35 tisoč uporabnikov, priključenih na sistem daljinskega ogrevanja v občinah Velenje in Šoštanj, ter 280 uporabnikov oskrbe z zemeljskim plinom, da so sistemi pripravljeni za ogrevalno sezono 2015/2016. To pomeni, da lahko začnejo ogrevati stanovanjske, poslovne in druge objekte, prav tako individualne hiše. Stanovalci v stanovanjskih blokih lahko začnejo ogrevati tako, da upravnika bloka o tem obvestijo, ta nato pisno obvesti še Komunalno podjetje Velenje.
Ervin Miklavžina, vodja poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje, je povedal, da ne govorijo o ogrevalni sezoni, ker sistem deluje celo leto. »Namen obvestila je, da se naši uporabniki pripravijo na zimske mesece, da preverijo stanje svojih naprav. Z obvestilom jim sporočimo, da smo kot upravljalci sistema že postorili vse potrebno za začetek ogrevanja.« Na druga vprašanja pa Ervin Miklavžina odgovarja takole:
Kaj vse ste postorili za nemoteno oskrbo?
»Beseda nemoteno je v zadnjem času zelo popularna. Kot upravlja-lec komunalne infrastrukture smo
izvedli remont, redna vzdrževalna dela pa izvajamo elo leto, tudi v tem trenutku jih še, prav tako nekaj sanacij. Sistem je v takšni kon-diciji in pripravljenosti, da zaradi
Ervin Miklavžina
vzdrževalnih del ne bi smelo prihajati do motene oskrbe. Do motenj lahko prihaja pri dobavitelju, občasno je lahko oskrba motena tudi zaradi našega dela ob nepredvidenih okvarah na omrežju.« Kaj lahko uporabniki pričakujejo v ogrevalni sezoni? »Moja velika želja je, da bi sistem obratoval redno, dobro, da bi sezono, ki je pred nami, preživeli brez pretresov. Svetujete uporabnikom varčevanje s toploto?
»K temu smo zavezani vsi. Uporabnik lahko varčuje v svojem sistemu, komunala na celotnem sistemu. Za to izvajamo večja in manjša obnovitvena dela vse leto.«
V	zadnjem pogovoru ste dejali, da se cena ne bo spremenila. Menite tako tudi danes? »Moje osebno mnenje je še vedno tako, vendar to ne vpliva na vse ostale dogodke. Želimo si, da se cena storitve ne bi spremenila, vendar vam tega ta trenutek žal ne morem potrditi.«
Kako komentirate dogajanja v zvezi z oskrbo s toplotno energijo?
V	poslovni enoti ste v zadnjih letih precej vlagali v posodobitev sistema, kar naj bi znižalo stroške, omogočilo nemoteno oskrbo... »Dogajanja so postavila pred
nas nove izzive, kako posodobiti sistem, da bo ta še bolj varen, da bo oskrba nemotena, a je to le eden od segmentov. Komunalno podjetje lahko vpliva na to, za kar je odgovorno. To pa je distribucija, skrb za omrežje, ki je v lasti lokalnih skupnosti in ga ima komunala v upravljanju, ter oskrba uporabnikov. Velik izziv predstavlja tudi dnevno prilagajanje obratovalnim pogojem in precej več dela na sistemu glede distribucije. Želimo si nemoteno oskrbovati uporabnike. Upamo, da bo dobaviteljica TEŠ razumela njihove potrebe in bo proizvodnja toplotne energije vseskozi v parametrih, ki jih naročamo in jih sistem potrebuje.«	■
v^m
■ - í
J» I	■-■ /
-- ¡7 ™'i» y v 1 ^ '-'■ . . h 1
■ - W r i. ■ nT v i* r v
r mrr- L i "
Občankam in občanom MO Velenje čestitamo ob prazniku.
i	''«f'"fjTj.	-T'S J» -. t ii^ iflBn,«' .
Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj
MESTNA OBČINA
VELENJE objavlja
javni razpis za prodajo nepremičnine z javnim zbiranjem ponudb.
Predmet prodaje je stanovanje v 7. etaži na Goriški cesti 63 v Velenju. Vsebina razpisa je objavljena na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - Javne objave).
Rok za vložitev prijave je 30. september 2015.
NllillJ
MESTNA OBČINA
VELENJE
objavlja
javni razpis za enoletne štipendije in enkratne denarne pomoči za posebno nadarjene študente, študente razvojno
prednostnih poklicnih usmeritev in nadpovprečno družbeno angažirane študente za študijsko leto 2015/2016.
Vsebina razpisa (razpisna področja, pogoji za dodelitev sredstev) je objavljena na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - Javne objave).
Rok za vložitev prijave je 14. oktober 2015.
■
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 21
24. septembra 2015

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
S	7
Težave v energetiki občutili mladi
Lani je bilo v počitniško delo v Šoštanju vključenih 210 mladih, letos le 80
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Letos je na počitniškem delu, ki ga je organizirala Občina Šoštanj z manjšo pomočjo Termoelektrarne Šoštanj, priložnost za zaslužek dobilo le 80 od 155 prijavljenih. To je precej manj kot lani, ko je lahko delalo 210 mladih.
Letos do začetka izvedbe projekta namreč niso vedeli, ali bo TEŠ stopila zraven ali ne, zato tudi niso objavili razpisa, vloge pa so kljub temu prihajale. TEŠ se je na začetku julija sicer odločila, da projekt podpre s 7.500 evri, končna vrednost projekta pa je ocenjena na 22.500 evrov. Občina Šoštanj je tako letos sama zagotovila plačilo za delo, malice udeležencem, ves potrebni material in prevoze. Pa še za-
konodaja, ki je zvišala obvezno urno postavko, počitnikarjem ni šla na roko. Strošek dela za enega udeleženca se je iz lanskih 161 evrov povišal na letošnjih 255 evrov za teden dni dela.
>
Največjo težavo je letos predstavljal kriterij izbora
»Zelo težko je bilo staršem pojasnjevati, zakaj njihovi otroci niso bili sprejeti na počitniško delo. Nekateri so menili, da bi morali upoštevati tudi socialni vidik, učni uspeh ...,« pravi Andrej Volk, svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor v upravi občine Šoštanj. »Vendar za to nismo imeli dovolj podatkov.«
So se pa trudili, da bi lahko delo zagotovili čim večjemu številu, zato so izdatke omejili na minimum.
Mladi pa so od 6. julija do 4. septembra opravljali različna dela, od urejanja in čiščenja parkov in peš poti, ekoloških otokov, obrezovanja mej, pomoči starejšim na sprehodih do generalnih čiščenj prostorov nekaterih javnih ustanov. »Večina jih je bila ocenjenih nadpovprečno, kar je pozitivna sprememba od preteklih let,« pa pravi Nina Rehar.
Na Občini Šoštanj ugotavljajo, da veliki večini občanov zelo veliko pomeni možnost dela za njihove otroke med poletnimi počitnicami, pa če tudi to traja le teden dni. Zato bodo prihodnje leto skušali zagotoviti dovolj sredstev, da bi ga lahko opravljalo vsaj 210 otrok. Za to bi potrebovali blizu 60.000 evrov.
Prašenje spremljajo
Šoštanj - Pri prevozih pepela iz Termoelektrarne Šoštanj na odlagališče pepela se občasno močno praši, pa tudi cesta je po kakšnem od teh prevozov polna pepela, kar je moteče tako za ljudi kot okolje.
Mag. Branko Debeljak iz TEŠ pravi, da se tega problema zavedajo. »Zato imamo v okviru po-
godb z izvajalci med drugim dogovorjeno izvajanje protiprašne zaščite z namakanjem, pranjem podvozij kamionov, čiščenjem ceste in podobnega. Izvajalce na to tudi vseskozi opozarjamo.«
Za nadzor nad deli, ki se izvajajo pri odpravi ugreznin, pa ima TEŠ pogodbo sklenjeno s PV In-vestom. Ta izvaja redni dnevni nadzor, tedenske koordinacije pa potekajo med naročnikom, nadzorom in izvajalcem.
TEŠ mesečne meritve prašne
usedline izvaja na več lokacijah ob nasipu in eni lokaciji znotraj ograje vmesnega skladišča. Eno merilno postajo imajo na nasipu, dve pa v smeri prevladujočih vetrov, torej v Škalah in Pesju. »V glavnem te meritve ne kažejo prekoračitev prašnih delcev, z izjemo meritev za ograjo vmesnega skladišča,« pravijo v TEŠ in dodajajo, da pa kljub relativno razvejanemu sistemu meritev te ne zajamejo vseh mikrolokacij, kjer je prašenje možno. a mkp
	gorenjegroup		gorenje	1
			n	
vsnvw.gorenjevarovanje.si				
Wmvai
Najkvalitetnejša ponudba
storitev varovanja ljudi in
premoženja:
•	prodaja protivlomnih alarmnih sistemov, video nadzorne opreme, kontrole pristopa in registracija delovnega časa,
•	izvajanje storitev varovanja ¡a vrtih ^ zbiranj, športnih prireditev in koncertov,
•	varovanje prireditev v gostinskih lokalih,
•	varovanje oseb,
•	prevozi denarja in vrednostnih pošiljk.
S99 27 07 S99 21 02
CERTIFIKAT KAKOVOSTI: SIST EN ISO 9001:2008
DA BO VAS SPANEC MIREN IN PREMOŽENJE VARNO!
Partizanska 12, p.p. 107, 3503 Velenje • E: info@gorenjevarovanje.si
Kdo bodo nagrajenci?
?
Za častnega občana Šoštanja je posmrtno predlagan Nino Ošlovnik
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 16. septembra - Šo-
štanjske svetnice in svetniki so na sredini seji sveta Občine obravnavali predloge za dobitnike najvišjih občinskih priznanj, ki jih bodo podelili ob prazniku 30. septembru; svetu jih je v potrditev predlagala komisija za priznanja.
Za priznanje častni občan je posmrtno predlagan Nino Ošlov-nik, dolgoletni športni delavec, organizator večine športnih dogodkov v občini, nosilec rekre-
ativnega dogajanja ter skrbnik športnih objektov. Predlog za podelitev priznanja častni občan je podala družina Sekulic iz Metleč.
Za dobitnike priznanj Občine Šoštanj so predlagani Boris Lam-bizer za dolgoletno prostovoljno in požrtvovalno delo v zaščiti in reševanju (predlagatelj Lista Borisa Goličnika), Franc Krevzel, uspešen podjetnik, donator, pobudnik številnih projektov v občini (predlagatelj SD) in Kmetijska zadruga Šaleška dolina ob
60-letnici delovanja, ki je z razvojem in uveljavitvijo lastnih blagovnih znamk veliko prispevala k ugledu lokalnega okolja (predlagatelj Lista Viktorja Dreva).
Za dobitnike plakete Občine Šoštanj je komisija za priznanja svetu občine predlagala Mirka Verhovnika, soorganizatorja živahnega dogajanja v Gaberkah (predlagatelj Kulturnica Gaber-ke), Kulturno športno društvo Vulkan Bele Vode za njihovo vsestransko aktivnost (predlagatelj SDS) in Ivana Stvarnika, dejavnega v organiziranju druženja in rekreacije upokojencev (predlagatelj DU Šoštanj).
Nadaljevanje prazničnih prireditev
Šoštanj - Konec tedna se v Šoštanju napoveduje več prireditev, s katerimi bodo zaznamovali občinski praznik 30. september.
V soboto popoldan v Lokovici pripravljajo prireditev z naslovom Lokovica praznuje, v Ga-berkah bodo praznovali drugi
Neglede navseje najpomembnejše, da imamo cilje, ki so vredni truda in ki jih vztrajno uresničujemo. Najjih bo tudi v prihodnje doseženih čim več.
Z najlepšimi željami vsem občankam in občanom ob prazniku Občine Velenje.
Zupan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki
krajevni praznik, v nedeljo udeležence čaka tradicionalni pohod na Sremkovec, ribiče pa tekmovanje v ribolovu za pokal Občine Šoštanj.
Med prireditvami, ki jih pripravljajo v naslednjem tednu, so odprtje razstave v vili Mayer
ob 70-letnici zbirateljstva Zvone-ta A. Čebula v torek, 22. septembra, in sredin (23. septembra) pogovor ob 25-letnici vnovične postavitve Marije Rožnovenske na Trg bratov Mravljakov v Mestni galeriji.
a mkp

■
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE!
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 8
8
PREGLED TEDNA
»»WAS
17. septembra 2015
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda,
9. septembra
Ljubljano je napolnil protirasi-stični shod, s katerim je skupina Protirasistična fronta brez meja opozorila na nesprejemljive migracijske politike Evropske unije.
Medtem smo izvedeli za uradni predlog Evropske komisije, po katerem naj bi Slovenija sprejela še 631 beguncev, kar ob upoštevanju majskega predloga pomeni, da naj bi skupaj zavetje ponudili 1126 ljudem.
Sindikati javnega sektorja so zavrnili predlog vlade, da bi ohranili zamrznjen nižji regres in delno zamrznitev premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Rusija gradi tik ob meji z Ukrajino veliko vojaško oporišče.
Rusija je le 25 kilometrov od ukrajinske meje začela graditi veliko vojaško oporišče, ki naj bi imelo na šest tisoč kvadratnih metrih skladišče za strelivo in rakete ter namestitev za 3500 vojakov.
Potem ko se je peš proti Švedski odpravilo 300 prebežnikov, je danska policija zaprla avtocesto, ki jo povezuje z Nemčijo, danske železnice pa so prekinile železniško povezavo z Nemčijo.
Četrtek, 10. septembra
Na avtocesti Pince-Lendava so murskosoboški policisti odkrili 14 državljanov Sirije, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo.
Sindikati so v Državni zbor oddali 11 tisoč podpisov v podporo pobudi spremembe minimalne plače, koalicijske stranke pa so jih ob tem podprle. Zgroženi so bili delodajalci, ki menijo, da gre
i
za kršitev socialnega sporazuma.
Turška prokurdska stranka HDP je mednarodno skupnost zaprosila za podporo in ob tem opozorila, da Turčija vse bolj drsi v državljansko vojno.
Na Japonskem so se zaradi silovitega tajfuna Etau spopadali s hudimi poplavami in plazovi, zaradi katerih so oblasti evakuirale preko 90 tisoč ljudi.
Nemčija, Avstrija in Italija so pozdravile nov predlog Evropske komisije o premestitvi beguncev v Evropi. A države, ki so že zdaj nasprotovale sistemu obveznih kvot, nad predlogom niso bile navdušene.
Madžarska vlada je sporočila, da razmišlja, da bi zaradi množičnega prihoda prebežnikov razglasila izredne razmere.
Petek,
11. septembra
Ob prvem letu delovanje je vlada Mira Cerarja na spletni strani zapisala, da se razmere izboljšujejo, in naštela nekaj ukrepov, s katerimi je po lastnih navedbah izboljšala življenje ljudi.
Policija je 14 državljanov Sirije odkrila tudi na naši avtocesti.
Vlada po enem letu pravi, da se razmere izboljšujejo.
V	Črenšovcih so odkrili spomenik vsem, ki so padli v drugi svetovni vojni ali so bili žrtve povojnega nasilja. Dogodka se je udeležil predsednik Pahor, ki je zbrane pozval k razmišljanju o prihodnosti. »Če smo odpustili Nemcem, Italijanom in Madžarom, naj končno tudi slovenski brat odpusti svojemu slovenskemu bratu!« pa je pozval Jožef Horvat.
Na ulicah Barcelone se je ob katalonskem nacionalnem prazniku zbralo več kot milijon ljudi, ki so izražali podporo samostojnosti Katalonije.
V	savdskem romarskem središču Meka se je med neurjem zaradi udarca strele na Veliko mo-šejo zrušil žerjav in pod seboj pokopal 107 ljudi.
Ameriška administracija je izrazila prepričanje, da skrajna
skupina Islamska država izdeluje in uporablja kemično orožje v Iraku in Siriji.
Sobota, 12. septembra
Na slovesnosti ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Tolminu je Milan Brglez opozoril na pomen iskanja sožitja med narodi ter preseganja ideoloških in zgodovinskih delitev.
Slovenski policisti so na mejnem prehodu Šentilj na poti v Avstrijo prijeli 21 državljanov Afganistana in Irana. Prevažal jih je Romun, ki pa so ga ustavili zato, ker ni imel vinjete.
Po evropskih mestih so potekali tako shodi podpore kot nasprotovanja prihodu prebežnikov. V Londonu se je na primer zbralo skoraj 100 tisoč ljudi, v Hamburgu pa so izbruhnili izgredi.
V Nemčiji so bili v pričakovanju. Dogodki so kazali, da naj bi samo prek konca tedna v to državo prek Avstrije prišlo do 40 tisoč beguncev, največ so jih pričakovali v Munchnu. Avstrija se je medtem pripravljala na prihode beguncev prek Slovenije.
Francija je odpoklicala častno konzulko v Turčiji, ko so novinarji televizije France 2 razkrili, da je v svoji trgovini v Bodrumu pre-bežnikom, ki so ilegalno potovali na grške otoke, prodajala čolne.
uimosa i*
Podjetje za proizvodnjo grelcev in grelnih teles
Ob prazniku Mestne občine Velenje občankam in občanom iskreno čestitamo!
VIMOSA d.o.o., Koroška 37c, 3320 Velenje. www.vimosa.si
Finančni ministri Hrvatom in Poljakom sporočajo, da tako preprosto ne bo šlo.
Hrvaške in Poljske, da bi posojila iz švicarskih frankov pretvorili v evre. »Namera je skoraj proti-evropska,« je dejal avstrijski finančni minister Schelling.
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je tudi uradno potrdil, da Nemčija zaradi begunske krize ponovno uvaja začasni nadzor na mejah, najprej z Avstrijo.
Ponedeljek, 14. septembra
Domače medije je preplavila zgodba, da je generalni sekretar vlade Darko Krašovec na lastno pest tako .popravil' razpis za nakup protokolarnih vozil, da je izločil velik del ponudnikov.
Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je predlagatelju ustanovitve poslanske skupine
Francozi so odpoklicali častno konzulko v Turčiji, ker je prebežnikom prodajala čolne.
Nedelja, 13. septembra
Na tromeji nad Ratečami so se že 36. zbrali pohodniki z vseh treh strani in obujali spomine na leta, ko je bila tam še bodeča žica in ostra mejna kontrola, meje pa so padle le na dan srečanja.
Na severu Kalifornije so divjali hudi požari, zaradi katerih je moralo z domov zbežati na tisoče domačinov.
Na zasedanju finančnih ministrov EU so se dotaknili namere
Pogoji za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev so bili izpolnjeni.
nepovezanih poslancev Bojanu Dobovšku sporočil, da so pogoji za ustanovitev poslanske skupine izpolnjeni.
Madžarska je prenehala registrirati na tisoče prebežnikov, ki so v državo prihajali iz Srbije, in jih začela sama prevažati na ma-džarsko-avstrijsko mejo.
Egiptovsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so egiptovske varnostne sile v protiteroristični operaciji ubile 12 ljudi, med njimi tudi dva mehiška turista.
Torek,
15. septembra
Skupina vidnih posameznikov je na premierja Mira Cerarja in predsednika SDS Janeza Janšo naslovila poziv k oblikovanju velike koalicije, ki naj bi presegla »drobnjakarski pragmatizem«.
Madžarski organi so zavrnili sprejem 14 sirskih beguncev, ki jih je skušala Slovenija, potem ko so jih prijeli pri nezakonitem prestopu meje, vrniti na Madžarsko.
Švica je sporočila, da je pripravljena sprejeti obvezne kvote za razporeditev prebežnikov, kot ga je predlagala Evropska komisija. Avstrija in Nemčija pa sta se medtem začeli zavzemati za izredni vrh EU o begunski krizi.
Avstrija je sklenila tudi, da bo zaradi množičnega pritoka prebežnikov ob polnoči znova uvedla nadzor na vzhodnih in južnih mejah, tudi na meji s Slovenijo.
V New Yorku se je začelo 70. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, med katerim naj bi skušali določiti novo razvojno agendo in poiskati so-glasjez za skupen nastop sveta proti podnebnim spremembam.
Tjaša Zajc
Se razumemo?
So pesmi, ki jih ne prenesemo, so pesmi, ki se nam zdijo brezve-zne, in so pesmi, ki jih slišiš prvič in te zadenejo. Lahko imajo dobro besedilo, lahko je presunljiva njihova melodija, morda je "ubijalska"kombinacija obojega. Takšne so pesmi skupine Pink Floyd: vedno znova genialna sporočila, družbenopolitično kritična, zapakirana v glasbo, ki navduši nove in nove generacije. Skupina je razpadla, občasni koncerti posameznih članov pa so vedno razprodani mesece vnaprej in nanje pride vse, od starih prvih oboževalcev do današnjih srednješolcev, ki niso prav nič manjši feni. Njihova glasba je milo rečeno močna. Sporočilna na toliko nivojih, da jim današnji glasbeniki ne sežejo do kolen. So močnejša in povednejša od besed samih. Te so naše osnovno sredstvo komuniciranja, pa vendar včasih ... pravzaprav velikokrat ne morejo povedati vsega.
Nobena beseda ne more vzbuditi istih čustev, kot denimo privrejo na plano, ko na radiu slišiš pesem, ki se je predvajala na tvoji poroki, ali pesem, ki si si jo ponavljajočo se predvajal ob prvi zaljubljenosti. Čustev, kijih je mogoče izpovedati z glasbo in umetniška dela, včasih ni mogoče razložiti z besedami. Na to (pre)pogosto pozabimo, ko govorimo o pomenu kulture in umetnosti, ki se politiki tako pogosto zdita sredstvo, ki ga bodo ljudje najlažje pogrešili. Ta razmislek o umetnosti in komunikaciji, ki jo ta omogoča, se mi je porodil med dvodnevnim sprehajanjem med umetniškimi deli, razstavljenimi na beneškem bienalu. Toliko različnih ljudi s celega sveta je vložilo litre znoja in verjetno ogromno neprespanih ur v svoje inštalacije in druge umetniške stvaritve in ni lepšega kot sprehajanje med njimi, srkanje njihove energije in sporočilnosti ter ob tem razmišljanje o sebi in svojem svetu. Čas se ustavi, zato da se zaveš dogajanja okoli sebe in širših družbenih težav, ki obkrožajo svet. Tu je vse: nekateri umetniki so se ukvarjali z razpadom držav in nenehno spreminjajočih se meja, kar, če pogledamo zadnje dogajanje na Bližnjem Vzhodu in v Ukrajini, ne bo nikoli mrtev proces. Nekateri umetniki so na bienale postavili razmislek o naravi, tretji o izumirajočih obrteh, četrti o prihodnosti vse bolj s tehnologijo prepredene družbe, petih enostavno ne razumeš . Osebno me je najboljpresunil japonski paviljon: dva obrabljena stara čolna, nad njima pa prepredena mreža iz rdeče niti, na kateri je bilo obešenih ogromno ključev. Ob vstopu v paviljon so se ti široko kot otroku, ki vidi čokolado, razprle in zasvetile oči. Noge so bile prikovane na tla, zaslišal si svoj vzdih osuplosti, ko si vstopil v to, pajkovemu kokonu iz rdeče niti podobno stvaritev. Nato si ga zapustil, s tabo pa je ostal močan vtis. Avtor Shiota je sporočilo razstave opisal z besedami: "Ključi nas povezujejo med sabo, čolni prenašajo ljudi in čas." Močno je bilo oboje: besede in sama umetniška inštalacija.
Ključi nas povezujejo med sabo, mi je odzvanjalo v glavi. Ključi so besede in druga komunikacija. Fascinantno je, na koliko načinov se sporazumevamo: ne moremo ne komunicirati, saj je tudi odsotnost komunikacije sporočilo. Odsotnost besed ima lahko še kako veliko posledice. Iz vsega vlečemo sklepe in ko smo v dvomih, za mnenje o nekem sporočilu sprašujemo druge. In še vedno to zdaleč ne pomeni, da smo dešifrirali sporočilo pošiljatelja/ sporočevalca. V vsakdanjem življenju je to pogosto jedro sporov, nezadovoljstva in nesporazumov. Ob umetniških delih, ki jih res vsakdo lahko razume po svoje, pa je lahko ta množica pomenov enostavno fenomen. Še ena od stvari, ki kaže, kako zelo kompleksna in unikatna bitja smo ljudje. Če to ni razlog za občudovanje življenja ...
Mestni odbor NSi Velenje proslavil 15-letnico
Avgusta leta 2000 je bila ustanovljena politična stranka Nova Slovenija. V petek, 11. septembra, so se na slovesnosti v dvorani PGD Šalek zbrali njeni člani in simpatizerji, saj je bil ravno na ta dan pred petnajstimi leti na ustanovnem zboru, katerega pobudnik je bil Mirko Pernovšek, imenovan krajevni odbor stranke, eden prvih v regiji. Po ogledu filma o zgodovini stranke je glavni tajnik NSi Robert Ilc sedeminštiridesetim, ki so se včlanili že v letu 2000, izročil pisne zahvale predsednice Ljudmile Novak, priznanja za dolgoletno delo v odboru so prejeli Emilija Marija Kovač, Zvonka Špeh, Milena Ku-mer, Marija Jelen, Marjan Salobir, Srečko Oder in Valentin Dolinšek, Mirko Pernovšek pa je za petnajstletno vodenje odbora prejel naziv častni predsednik. Odbor bo v prihodnje vodil občinski svetnik NSi Andrej Kuzman. Srečanje je popestril pevski zbor župnije sv. Martina.


107,81
Naš čas, 17. 9. 2015, barve: CM K, stran 9
17. septembra 2015
"^AS
ZDRAVSTVO
9
Ne zatiskajmo si oči pred demenco
Zelo pomembno je ozaveščanje o bolezni, ki bi jo morali sprejemati kot nekaj, kar nas z veliko verjetnostjo lahko spremlja v starosti, pa jo velikokrat želimo prikriti
Milena Krstič - Planine
September je mesec ozavešča-nja ljudi o demenci, kronični napredujoči možganski bolezni, ki prizadene spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, sposobnost izražanja, presojo ... Gre za bolezen, ki je zaradi starajočega se prebivalstva v porastu. V svetu ima to bolezen že več kot 44 milijonov ljudi, v Evropi jih je skoraj 5 milijonov, v Sloveniji -tako se ocenjuje - 32 tisoč. Zaradi demence ne trpijo le bolniki, ampak tudi njihovi svojci in življenjski sopotniki, ki bolezen zaradi oblik, s katerimi se kaže, težko sprejemajo.
»Zelo pomembno je bolezen prepoznati, se soočiti z njo in je ne prikrivati,« pravita direktorica Centra Zimzelen iz Topolši-
Tanja Ramšak in Andreja Bukovič sta o demenci spregovorili tudi za Radio Velenje.
ce Andreja Bukovič in socialna delavka Tanja Ramšak. »Če bomo imeli takrat, ko bomo oboleli, ob sebi ljudi, ki nam bodo
pomagali, nas razumeli, ki bodo ljubeči, bomo bolezen preživljali kakovostneje. Svojcem in življenjskim sopotnikom obolelih,
Demokratična stranka Upokojencev Slovenije Območni odbor Velenje
DeSUS
V slogi je moc. ^EnotnostinpOVezovalnost L - uresničujetanašecije.
■ __^t	* «A M	■
IfT
i- i *
'Čestitamo Za praznikMestne

Svetniška skupina DeSUS MO Velenje

ki bodo bolezen poznali in razumeli njene pojavne oblike, pa bo marsikaj prihranjenega.«
Namesto gospa Marija Marija z demenco
V Sloveniji je ozaveščenost ljudi o demenci še relativno slaba, v nacionalnih programih podpore še ni, o bolezni, ki se jo trudimo prikriti, se premalo govori. »Bolniki jo prikrivajo z razlogom, bojijo se stigme, tega, da se bo začela okolica odmikati od njih. Marija, ki zboli, pogosto ni več gospa Marija, ampak samo še Marija z demenco ...,« pravi Bukovičeva.
Na velik pomen ozaveščanja ter manjšanja stereotipov o demen-ci je v začetku septembra na 25. Alzheimerjevi konferenci, ki je potekala v Ljubljani, priredili pa sta jo slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica in Alzheimer Europe, poudarila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak: »Bolezen bi morali sprejemati kot nekaj, kar nas z veliko verjetnostjo lahko spremlja v starosti,« je dejala.
Pomembno zgodnje odkrivanje
Če začnemo pri sebi opažati znake bolezni, se je pametno obrniti na svojega zdravnika, ki nas bo, če bo tako ocenil, napotil ali na specialistični pregled k nevrologu ali psihiatru. Ta bo ugotovil, ali je bolezen prisotna in kako močno je prisotna.
Eden od dejavnikov tveganja, da zbolimo, je starost, čeprav zbolevajo tudi mlajši. Starost in družinska anamneza sta dejavnika, na katera ne moremo vplivati. »Drugi faktorji tveganja po najnovejših raziskavah, ki so jih opravili v Evropi, so srčno-žilna obolenja, visok krvni tlak, diabetes in zanemarjanje vnetnih procesov. Imeli smo primer, ko se je iz nezdravljenega meningitisa razvila demenca.«
Dejavnik tveganja je tudi dalj časa trajajoč stres, zelo pomem-
bno je, da dovolj spimo, da smo prehranjeni z ustreznimi vitamini. »Velik pomen imajo stiki, odnosi z ljudmi, to, da nismo osamljeni, da smo intelektualno in fizično aktivni.«
Ne skrivajte svojega stanja
Za obvladovanje je pomembno, da si pred boleznijo ne zatiskamo oči, sta večkrat poudarili sogovornici, tudi udeleženki konference o Alzheimerju. Na njej so s predavanji in izkustvi sodelovale tudi osebe z demen-co ter njihovi svojci.
»Veliko sporočilno vrednost je nosilo predavanje Norvežana, ki se sooča z boleznijo - nikoli ne skrivajte svojega stanja, je rekel, pojdite k zdravniku, pozanimajte se. Tako boste prej začeli živeti kakovostnejše.«
Tudi svojci potrebujejo pomoč
Svojci, življenjski sopotniki obolelih, se morajo naučiti ravnati z njimi in imeti pri tem podporo. »Pomembno je, da so osebe z demenco slišane, da jih razumemo, da vemo, kako se bodo začeli z napredovanjem bolezni osebnostno spreminjati, da gre za bolezen in ne za 'žlehtnobo', kot se je včasih reklo,« pravita Bukovičeva in Ramškova.
V začetni fazi bolezni se še lahko pogovorimo, kaj si želijo oziroma kako naj se z njimi (ali pa nami) ravna takrat, ko o tem ne bomo mogli več spregovoriti in se na čustveno stisko, ki je za vse vpletene huda, pripravimo.
Pod okriljem PV Centra starejših Zimzelen delujeta svetovalnici, ena v savinjski in ena v koroški regiji, imajo skupino za samopomoč, kjer lahko svojci izrazijo in delijo svoje stiske, mnenja, vidijo, da se ne dogaja samo njim. »Želijo si pogovora, potrebujejo potrditev, nasvet. Svojci včasih katero od naših svetovalk povabijo tudi domov, da se pogovori s celo družino.«	a
Center dnevnih aktivnosti za starejše spet odprl vrata
Velenje, 14. septembra - Velenjski Center dnevnih aktivnosti za starejše občane je po poletnem premoru v ponedeljek, 14. septembra, spet odprl svoja vrata na Cesti bratov Mravljakov 1 (v t. i. »upokojenskem bloku«). Center, v katerem delajo prostovoljci, bo odprt dvakrat tedensko, ob ponedeljkih od 9. do 12. ure in četrtkih od 11. do 13. ure.
V Velenju imajo starejši občanke in občani veliko možnosti za aktivno življenje, za sodelovanje v številnih društvih in drugih organizacijah. Še vedno pa je veliko starejših občanov, ki se zaradi različnih razlogov ne vključujejo v formalne oblike druženja. Center dnevnih aktivnosti za starejše občane Velenja prav tem ponuja številne dejavnosti, ki so prilagojene željam in sposobnostim obiskovalcev. Pripravljajo različne ustvarjalne delavnice, rekreacijo, igranje družabnih iger, prebiranje časopisov in revij, pogovore, predavanja in okrogle mize o različnih temah. Starejši občani lahko v center pridejo tudi le po nasvet, pomoč, informacije ali se družijo s svojimi vrstniki. V center poleg starejših vabijo tudi mlajše občanke in občane, ki lahko s svojimi idejami sodelujejo pri organizaciji in izvedbi posameznih delavnic in programov.	a
Steblovnik nepreklicno odstopil
Velenje - Po neuradnih informacijah je z mesta predsednika Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje minuli teden nepreklicno odstopil dr. Konrad Steblovnik. O razlogih naj bi več povedal po seji upravnega odbora zveze, ki bo v prihodnjih dneh. Slišati je, da naj bi njegovemu odstopu botrovala nesoglasja znotraj zveze.
Steblovnik je prevzel predsedniško dolžnost na skupščini zveze marca letos, ko je nasledil Karla Semeta. Na njej je dobil soglasno podporo članov.	a tp
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 10
10
IZOBRAŽEVANJE

17. septembra 2015
Na VŠVO težko čakajo nov začetek
Diplomanti so doslej brez večjih težav našli zaposlitev
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Na Visoki šoli za varstvo okolja, ki je prve študente sprejela pred osmimi leti, že težko čakajo na 1. oktober, ko se začenja novo študijsko leto. Nanj so se zadnja dva mesca temeljito pripravljali in vse, kar si zdaj želijo, je, da bodo imeli tudi v novem izobraževalnem obdobju v programih, ki jih izvajajo, dovolj študentov ali, kot pravi direktorica mag. Milena Pečovnik, poln vpis. Po koncesijski pogodbi to pomeni 50 rednih študentov, vpisanih na prvi stopnji, in 10 izrednih študentov na dodiplom-skem in podiplomskem študiju. Toliko vpisanih zagotavlja tudi nemoteno delo.
Doslej kakšnih posebnih nihanj
pri številu vpisanih niste beležili?
»Vpis ostaja približno tak, kot je bil, ko se je vpisala prva generacija. Očitno je program dober, na roke nam gre dejstvo, da je varstvo okolja in narave ena pomembnejših tem današnjega časa. Zato so naši diplomanti za-posljivi. To se lepo kaže v tretjem letniku, ko brez težav najdejo mesto za praktično usposabljanje.«
Kaj pa predavateljska zasedba?
»Imamo izjemno dobre stalne pedagoške sodelavce, so najboljši strokovnjaki na svojih področjih in z veliko izkušnjami iz prakse. Letos je nekaj novih, ki bodo nadomestili tiste, ki so se odločili, da ne bodo več predavali. Vrzel smo zapolnili s predavatelji z visokimi pedagoškimi nazivi, veseli smo, da je med njimi veliko domačinov. Dekan izr.
prof. dr. Boštjan Pokorny poleg izvedbe pedagoškega dela veliko pozornosti namenja tudi raziskovalnemu delu. To nam med drugim omogoča nov laboratorij in novi sodelavci, ki prinašajo s seboj izvirne ideje. Odzivamo se na razpise, in če bomo na njih tako uspešni, kot smo bili doslej, bomo zelo zadovoljni.«
so se izobraževali tudi tuji študentje, med njimi dva Francoza in Italijan. Veliko naših študentov je tudi vključenih v mednarodno sodelovanje, kar nam omogočajo sredstva, pridobljena v projektu Erasmus, in sredstva norveških finančnih mehanizmov. V zadnjem izobraževalnem obdobju je bilo 12 naših študentov bodisi na izobraževanju bodisi na praktičnem usposabljanju v tujini.«
Kako uspešni pa so pri študiju?
»Prehodnost iz prvega v drugi letnik je okoli 65-odstotna, iz drugega v tretji je višja. Se pa to spreminja. Odvisno je od generacije. Nekatere so izjemno uspešne. Na splošno pa smo v mejah, ki jih določa bolonjska reforma, čeprav mene številke in odstotki ne prepričajo. Zakaj bi moral biti cilj, koliko jih mora izdelati?
Mag. Milena Pečovnik: »Samo petina naših študentov je iz savinjske statistične regije.«
Kakšno je razmerje med rednimi in izrednimi študenti?
»Približno 85 odstotkov je rednih študentov, 15 odstotkov izrednih. Na nek način to kaže, da ljudje nimajo več denarja za izobraževanje, v številnih podjetjih pa so tudi ustavili štipendiranje, čeprav kadre, ki se bodo ukvarjali s trajnostnim razvojem, ekologijo, ekotehnologijami, potrebujejo in iščejo.«
Od kod prihajajo vaši študentje?
So predvsem iz Šaleške doline?
»Kje pa. Le petina študentov je iz savinjske statistične regije, drugi prihajajo praktični iz vse Slovenije. Zato je za nas zelo pomembno, da imamo lep študentski dom, kjer lahko bivajo. Pri nas
>
85 odstotkov je rednih študentov.
Pomembnejše je znanje. Če bodo prišli z našo diplomo v službo brez znanja, cilja nismo dosegli. Kot pedagog menim, da tisti, ki nima osvojenih minimalnih standardov, pač ne more napredovati, ne glede na to, v katerem odstotku uspešnosti smo.«
Potrebna pa je tudi širina?
»Seveda. K temu jih spodbujamo, zato organiziramo in podpiramo veliko obštudijskih dejavnosti, v katerih lahko prav to pridobijo. Študente vključujemo v projekte, ki jih izvaja šola in profesorji, sodelujejo v različnih dogodkih v lokalnem okolju in širše, kjer predstavljamo šolo. Že septembra bosta to prireditvi Velenje se predstavi in Noč raziskovalcev.«	■
Šolske potrebščine za 60 otrok
Velenje, 9. septembra - Na
Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so veseli, ker so za lažji začetek novega šolskega leta lahko pomagali 60 osnovnošolcem in tudi dijakom iz socialno šibkejših družin. »Želeli smo si obdariti vsaj 30 otrok iz Šaleške doline. Število smo presegli,
kar nas ves veseli,« je poudarila sekretarka zveze Tinca Kovač. V sodelovanju s Pošto Slovenije in njihovim poštarjem Pavlijem so dobili dovolj zvezkov in drugih šolskih potrebščin, da so obdarili 40 otrok. Presenetila pa jih je tudi lepa gesta Velenjke. Darovali so jim 20 novih šolskih nahrbtni-
kov, ki so bili polni. V njih so bili tako zvezki kot polne peresnice, dodali so celo brisačo. Z njimi so res razveselili vse, ki so jih povabili, da pridejo po torbe. »Tokrat šolskih potrebščin nismo delili le med osnovnošolce, ampak tudi med dijake, ki imajo ob začetku šolskega leta prav tako veliko stisko,« smo še izvedeli.
bš
Ne glede na vpis vsi programi
V Višji strokovni šoli še od 30 do 50 odstotkov prostih mest -Navidezna odstopanja velika, dejansko ni bistvenih razlik
Tatjana Podgoršek
Pred dnevi se je iztekel drugi vpisni rok v programe višjih strokovnih šol. Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje (ŠCV) upajo, da bodo ti boljši, kot so bili po prvem, saj imajo v šestih programih še od 30 do 50 odstotkov prostih mest glede na število razpisanih mest. V posameznih programih so jih razpisali od 30 do 60. Za zdaj so prejeli več kot 10 prijav za programa mehatronika in informatika, za vse ostale (elektronika, gostinstvo in turizem, varstvo okolja in komunala ter geotehnologija in rudarstvo) pa manj kot 10. Rezultati drugega kroga bodo znani 23. ali 24. septembra, vpisovali pa bodo konec tega meseca.
»V nobenem programu ne pričakujemo kakšnih težav. Najmanj zanimanja je za zdaj za geotehno-logijo in rudarstvo, a bomo ne glede na število vpisanih kandidatov izobraževali v vseh programih,« je povedal ravnatelj šole Uroš So-njak in dodal, da tudi v nekaterih delovnih okoljih znova namenjajo za izobraževanje zaposlenih več denarja. Glede na možnosti, pogoje izobraževanja in tudi ostale prednosti domačega okolja pa bi - tako Sonjak - pričakovali večji priliv dijakov iz šol ŠCV. Teh se namreč vključi v programe višje šole le blizu 10 odstotkov.
Ukrep se močno pozna
V preteklem študijskem letu je začel veljati ukrep omejitve za študente, ki so se vpisali v programe višjih strokovnih šol le za-
Uroš Sonjak: »Izobražujemo za iskane poklice, tudi v delovnih okoljih spoznavajo, da je znanje potrebno, zato so nekatera svoje zaposlene znova prijavila v programe.«
radi pridobitve statusa, resnega namena za študij pa niso imeli. Ta ukrep se močno pozna, saj so na vseh šolah v Sloveniji že v prvem razpisnem roku v povprečju prejeli za vsaj tretjino manj prijav. »Tudi na naši šoli se je število študentov v nekaterih programih na videz prepolovilo, dejansko število udeležencev izobraževanja pa se bistveno ne razlikuje.«
To je v korist študentom, pojasnjuje Uroš Sonjak, saj se je sedaj v drugem roku večina lahko vpisala v želeni program. Za samo šolo - meni - pa bo bolje, ko se bodo navadili na nove številke in ker bodo med drugim lažje načrtovali študijsko leto. Pričakujejo tudi boljše rezultate študija in s tem večje sofinanciranje države.
Vpisnina za redni študij je 30 evrov, za izredni študij pa znaša šolnina za prvi in drugi cikel 3.800 evrov, od tega je treba ob vpisu plačati 350 evrov.
Letos so posodobili enega od specializiranih laboratorijev, postopoma bodo še ostale. Za večji uspeh Uroš Sonjak šteje tudi možnost študentov za opravljanje 10-tedenske prakse v tujini. V študijskem letu 2014/2015 jo je na Malti opravljalo 5 študentov (3 iz programa informatika, po eden pa iz programa mehatroni-ka ter gostinstvo in turizem). Denar za to so pridobili na razpisu EU skladov, plačilo stroškov za praktično izobraževanje študentov v tujini pa so zagotovili tudi za novo študijsko leto.
ZELENE DOLINE
DOKAZANO BOLJŠE MLEKO
Primerjava kakovosti upošteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so člani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno število mikroorganizmov (SŠMO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta ključna parametra za določanje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoštevana vsebnost mlečne maščobe ter vsebnost beljakovin. Upoštevani so povprečni letni podatki 2014/2015 GIZ mlekarstva Slovenije. Oglaševalec skrbi za redno objavljanje podatkov GIZ mlekarstva Slovenije na svoji spletni strani www.mlecnacesta.si.
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!

Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!
Mestni odbor NSi in svetnik v Mestni občini Velenje Andrej Kuzman
Naš čas, 17. 9. 2015, barve: CM K, stran 15
17. septembra 2015

KULTURA
«»SÜAS	11
Velenje ga je zaznamovalo za vedno
Tako pravi igralec Marko Mandic, ki navdih za vloge pogosto črpa iz otroštva in mladosti -Nagrade in uspehi se vrstijo - Marko jih pripisuje tudi sreči
Bojana Špegel
Velenje, 9. septembra - Na dan, ko je v mali dvorani doma kulture kot gost cikla pogovorov »Zgodbe neke hiše« sproščeno govoril o sebi, je na mednarodnem 31. Alexandria filmskem festivalu v Egiptu Marko Mandic prejel nagrado za najboljšega igralca za glavno vlogo Mareta v filmu Inferno režiserja Vinka Moderndorferja. Na festivalu, ki je potekal od 2. do 8. septembra, je bilo skupaj prikazanih 300 filmov iz 32 držav. Nagrade je bil seveda vesel, kot tudi vseh drugih, ki jih je že prejel za vloge na odrskih deskah in v filmih. A ob tem je skromno dodal, da ima srečo, ker ga vabijo v projekte, ki niso prezrti. Mnogokrat niso ravno zato, ker je del njih Marko Mandic. A tega sam nikoli ne bi dodal.
V klepetu s Tatjano Vidmar je bil vidno sproščen. Doslej najmlajši gost cikla pogovorov je mlajši tudi od hiše, ki je zaznamovala že njegovo otroštvo in mladost. Velenje in rodno Konovo sta ga že takrat močno zaznamovala, spomnil se je vseh vzgojiteljic, učiteljic in kulturnih delavcev, ki so mu pomagali na njegovi poti do danes zagotovo najuspešnejšega slovenskega igralca mlajše genera-
cije. Na odru izda, da pri oblikovanju dramskih in filmskih vlog še vedno črpa izkušnje iz rodnega mesta, za kar je še vedno hvaležen. »Otroštvo v Velenju mi je dalo ogromno. Začetne inspiracije so od tu, brez tega ne bi mogel biti igralec. Ne le, da je bilo mesto naklonjeno kulturi, veliko je »ponujalo«, kar ne mislim v smislu novodobnega potrošništva. Bili smo usmerjani v delo, iniciativa otrok in mladih pa je bila spoštovana in spodbujana,« doda. Na oder velenjskega doma kulture je prvič stopil na nastopu z vrtcem v mali šoli, ko so peli in plesali »Kolo zaigrajmo, kolo partizansko ...« Kasneje je na njem veliko nastopal s pevskimi zbori, pa na manjših nastopih in kot gledališki abonent, ko je, pravi, v Velenju videl vse, ki v slovenski dramski umetnosti veljajo za prelomne. Želja, da bi postal igralec, je v njem rasla tudi v srednješolskih letih, ko se je pridružil velenjskemu gledališču in v njem odigral dve predstavi, prve pa je ustvarjal na odru konovskega doma krajanov, kjer so mu bile neznansko všeč zlate odrske zavese. V gimnazijskih letih je skupaj s sošolci - bili so izjemno kreativna generacija - ustvarjal Slovenovizi-je in Gimnazijade, ki še danes niso pozabljene, znanje pa je nadgrajeval tudi
na poletnih gledaliških taborih, kamor ga je pošiljal velenjski JSKD ...
Na velenjski oder se sedaj vrača poklicno. »Vsakič tu nastopam z velikim užitkom, ponosen sem, da lahko nastopam pred mojimi someščani. Čeprav vedno čutim odgovornost do publike, je v Velenju ta vedno največja. Zdi se mi, da moram tu vedno pokazati svoj »pravi jaz«, vse odvečne stvari bi bile hitro detektirane.« Zanimivo je, da je bil v bogati karieri le dvakrat gost pogovornih dogodkov; prvič v Kranju in sedaj doma. »Je drugače, da. Sedaj, ko je za mano, razmišljam, kaj vse še nisem povedal, ker so bili moji odgovori predolgi, ker sem padel v verbalno diarejo,« doda med smehom. A v njej so obiskovalci večera uživali, skoraj vsak mu je želel po dogodku stisniti roko in se mu zahvaliti. Tudi zato, ker je ostal preprost fant, ki mu uspehi nikoli niso stopili v glavo.
Golota mu ni tuja
Nismo mogli mimo njegovega odmevnega sodelovanja na letošnjih Dubrovni-ških poletnih dnevih, kjer je sodeloval v predstavi kontroverznega avtorja Miche-la Houellebecqa Osnovni delci, ki je na noge dvignila vso hrvaško kulturno ceno. Notranje ministrstvo je namreč pre-
sodilo, da bi izvedba igre povzročila varnostno tveganje. Za del hrvaške kulturne srenje je bilo to priporočilo v resnici le cenzura. »Politika se je napačno odločila, ko sojo umaknili iz repertoarja. K sreči je umetniška vodja festivala vztrajala, da mora biti izve- ' dena, sploh, ker so te igre vedno pod parolo libertas, torej svoboda. Varovala nas je policija, ki pa je bila kot del ekipe nemo-teča. Bili so naši prvi gledalci. Odzivi občinstva pa
so bili odlični,« pripoveduje Marko, ki je tokrat prvič igral v hrvaščini, sosedom pa je dokazal, da je odličen igralec, ki mu golota na odru ni tuja. »V umetnosti golota obstaja od pamtiveka, tako v likovni kot uprizoritveni, saj vse izhaja iz satirskih iger, karnevala, kjer je ob maskiranju prisotna tudi seksualnost,« doda Marko, ki pravi tudi, da je Velenjska publika odlična. To trdijo tudi njegovi igralski kolegi. V novi abonmajski sezoni na velenjskem odru ne bo nastopil, bodo pa v okviru abonmaja Obiski poskrbeli, da bodo Ša-lečani videli predstavo »Jugoslavija, moja dežela«, ki jo režira Ivi-ca Buljan, režiser, ki je režiral tudi Osnovne delce. Scena je namreč zelo zahtevna, zaradi višine je ne bi mogli preseliti v Velenje. Marko doda: »V čast in dolžnost mi je bilo, da . sem se v tej igri spoprijel s temo, povezano z otrokom, ki prihaja iz mešanega zakona v času utopične države, ki je nekaj časa funkcionirala, brez nje pa morda tudi mene ne bi bilo. Vprašanje je tudi, če bi brez nje danes imeli evropsko unijo.«	■
Muni v Chiancianu
Chiancian - 5. septembra so odprli bienale v Chiancianu. V tamkajšnjem uglednem muzeju moderne umetnosti med 120 umetniki iz 40 držav svoje delo (poliptih iz serije dxom/l) razstavlja tudi Iztok Šmajs - Muni.
Muni bo konec tega meseca v Benetkah za svoja dosedanja ustvarjanja v sferi vizualne umetnost prejel posebno plaketo, ki mu jo bo izročil italijanski mednarodni kritik dr. Francesco Sa-verio.	a
Diptych series 2012, izrez
Z lesom v svet
Šmartno ob Paki, 13. septembra - V okviru Pozno poletnega festivala v Šmartnem ob Paki so na odru tamkajšnje dvorane Marof nastopili združeni nepoklicni igralci Zgornje Savinjske doline. Predstavili so se v interaktivni predstavi Z lesom v svet. Po knjižni predlogi Oskarja Hudalesa je za režijo in dramaturgijo poskrbel Nejc Slapnik.
Ta je povedal, da so v predstavi združili kratke odlomke iz zgodbe Postelja gospoda Fibriha, ideja, zasnova in izvedba pa se je porodila Muzeju lesarstva Vrbovec Nazarje, Kulturno-umetniškem klubu Potovke Mozirje, Kulturnem društvu Franca Her-laha in Zavodu Poseben dan iz Solčave. Dogajanje zgodbe je postavljeno v čas med obema svetovnima vojnama, odslikava pa težke življenjske razmere
Pregledna razstava slikarskih del in skulptur Gorana Horvata
Med peklom in rajem v Nazarjah
V okviru prireditev ob občinskem prazniku Občine Nazarje
in ob 60-letnici umetnika Gorana Horvata iz Nizke so minuli
gorskih kmetov, lesnih trgovcev, gozdnih delavcev, žagarjev in flosarjev. Les iz doline je po številnih zapletih (pri podiranju drevja v gozdu, spravilu hlodov po rižah, plavljenju po rekah Savinji in Savi) prispel do Zagreba. Tu ga je kupil lesarski mojster in iz njega izdelal posteljo za bogatega tovarnarja, ki se ni zavedal, koliko gorja in odrekanja je bilo potrebno zanjo.
Pri občinstvu je predstava vzbudila čustva, sploh pri starejših obiskovalcih, saj se jih je zgodba dotaknila.
V takšni zasedbi so združeni nepoklicni gledališč-niki Zgornje Savinjske doline na odru nastopili prvič. Sicer pa pripravljajo večere, na katerih pripovedujejo stare zgodbe z območja. Jih bomo videli še v kakšni drugi zgodbi? »Se pogovarjamo, da bi se bilo vredno lotiti še kakšnega podobnega projekta, saj smo odlična ekipa,« je povedal Nejc Slapnik.
■ Tp
petek v Galeriji Jaki (v nekdanjem domu Horvatovih) odprli pregledno razstavo ustvarjalnega umetnika, ki ni gradil v »senci« svojega očeta Jožeta Horvata Jakija. Goran je že kmalu izbral svojo pot, povsem svoje tehnike, v zadnjem obdobju pa je vse bolj dejaven tudi kot kipar. Po vrsti razstav v Ljubljani, Beogradu, Mozirju, Velenju in drugod je izbor svojih del postavil na ogled še v domačih Nazarjah. Razstavil je veliko serijo svojih risb, slik ter lesenih skulptur. O avtorju in njegovih delih je spregovorila umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, glasbeno sta dogodek pospremila Fia Selič na klavirju ter Luka Venek na bobnih, razstavo pa je odprl s čestitkami avtorju župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. Odprta bo do 11. oktobra.
Jože Miklavc
Goran Horvat že več kot štirideset let bogati našo kulturno krajino.
SMC
stranka
modernega
centra
Mestna občina Velenje je čudovita občina, polna ponosnih, podjetnih, sočutnih in solidarnih ljudi, ki se s težavami soočajo tako, da jih rešujejo,
ne le vsak posamezno, ampak predvsem s sodelovanjem, skupaj. Tako deluje v Svetu Mestne občine Velenje tudi svetniška skupina SMS.
Občankam in občanom čestitamo ob 20. septembru, prazniku Mestne občine Velenje
Svetniška skupina SMCVelenje
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 12
KULTURA
poklon Velenju
»Bilje užitek slikati med samimi prijetnimi ljudmi. Delili smo izkušnje, čeprav na koncu vedno ostaneš samo ti in kljub nasvetom vedno pridejo do izraza tvoji notranji občutki,« Ida Jevšnik ob svoji
sliki.
12
Likovni
Natančneje: Velenjskemu gradu, ki so ga šaleški in andraški likovniki upodabljali na enodnevni koloniji
Tina Felicijan
Društvo šaleških likovnikov ob prazniku Mestne občine Velenje že več kot desetletje ustvarja v koloniji z naslovom Moje mesto, rad te imam. Letos so izbrali Velenjski grad, ki ga je iz različnih zornih kotov opazovalo 29 likovnikov -26 iz DŠL in trije iz Likovne sekcije Kulturnega društva Andraž. »Sodelujemo s številnimi slovenskimi in tujimi društvi, zadnja leta pa na to kolonijo vsakič povabimo drugo društvo,« pojasnjuje predsednik DŠL Salih Biščic. Ker likovniki še niso dobili novih prostorov - po tem, ko so se selili iz vile Rožle - ne morejo izvajati izobraževalnih delavnic, kljub temu
pa ustvarjajo. Letos bodo priredili že 25. Martinovo likovno kolonijo v Šmartnem ob Paki.
Prevzela jo je jutranja svetloba
Upodobitev mostu na stranskem vhodu v grad je odlično
uspela gostji iz Andraža Idi Jevšnik, ki je prvič obiskala Velenjski grad, čeprav ga je že večkrat opazovala od daleč in razmišljala, da bi ga naslikala. »Kustos nam je veliko povedal o gradu in muzeju, kar je bilo zelo zanimivo. Nato pa smo začeli ustvarja-
ti. Vsak si je poiskal prostor, ki mu je najbolj ustrezal,« razlaga o ustvarjalnem procesu. »Meni je grad s tega položaja najbolj zaživel ravno zaradi dobre jutranje svetlobe. Zdelo se mi je, da jo moram naslikati in pohiteti, da mi ne bo ušla. Malo so me hecale dimenzije, a sem jih ujela in nakazala svetlobo,« pravi Ida Jevšnik, ki se je na Velenjskem gradu prepustila občutkom in prijetni družbi, sliko pa naposled dokončala doma.
Društvo šaleških likovnikov bo sodelovalo tudi na 26. Pikinem festivalu, ko bo spet nastalo okrog 3.000 otroških likovnih del.
Razstava 'Moje mesto, rad te imam' bo v Vili Bianci na ogled do 15. septembra, istega dne ob 16.00 pa bodo na Velenjskem gradu razstavili dela iz kolonije na temo Škale nekoč, ko so šaleški likovniki na pobudo Turističnega društva Škale prenesli na platna stare fotografije kraja. Razstava iz kolonije v Lendavi pa bo na ogled decembra.
Stigma21
Lirikonfest se je začel s fotografsko razstavo Tilyen - Stigma, Suspenzija in Equilibrium se selijo v avlo Mestne občine Velenje
Tina Felicijan
Tilyen Mucik je za razstavo Sti-gma21 izbrala več fotografij, kolikor ima let. Svet skozi fotografski objektiv je začela odkrivati že v osnovni šoli. Od takrat ne mine dan, da ne bi ustvarjala - postavila je že osem samostojnih fotografskih razstav v Velenju, Celju
in Ljubljani, kjer je končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, zdaj pa študira na Visoki šoli za storitve, smer fotografija. Kot koncertna fotografinja nabira izkušnje v klubu eMCe plac in na drugih dogodkih z velenjske mladinske scene. Bila je tudi uradna fotografinja velenjskega benda Inmate. Leta 2013 je na
ljubljanskem festivalu Tresk prejela prvo nagrado za najboljšo koncertno fotografijo leta.
Ampak Tili, ki se navdihuje v naravi in umetnosti, uživa tudi v portretni in umetniški fotografiji. Raziskuje obline in pregibe telesa ter razpoloženje duha. Izmika se meji med naravno erotiko brez kiča in estetiko grdega brez groteske. Ponuja realistične zgodbe z ekskurzijami v mitologijo. Njene kompozicije uravnovešajo simbolizma polne detajle in izčiščen minimalizem. Njen fokus seže v globino prostora, ki ga definira s figuro simo. Oseb-noizpovedne situacije pa s tistim neizrečenim prepušča odprte za doživljanje opazovalca.
Vse to je s posameznimi sklopi združeno v razstavi Stigma21.
Tilyen Mucik ob Equilibriumu
»Razstava vsebuje suspenzije, ki sem jih že trikrat fotografirala, moj portfolio za Visoko šolo za storitve z naslovom Equilibrium, pri katerem sem se osredotočila na moško in žensko figuro in njuno združitev v ravnovesje bolj s psihološkega vidika, ter Stigmo, ki je nastala na fotografiranju s prijateljicami, ki niso ravno modeli, in mislim, da se je vse lepo izteklo in super izpadlo,« pravi umetnica, ki je od lanskoletne razstave La Loba postavila portrete mačk v ljubljanskem lokalu, fotografirala je koncerte in festival Kunigunda ter veliko študirala. Napoveduje nove, z minerali poudarjene ženske akte, ki jih bo spremljala žival. Katera, pa »naj ostane presenečenje,« ostaja skrivnostna Tilyen Mucik. a
Ja, čas beži!
Mestna knjižnica Velenje se je preselila pred natanko 10. leti!
Naj bo tudi letošnji občinski praznik lep!
Knjižničarke in knjižničarji
42. Mala Napotnikova kiparska kolonija
Velenje, 18. septembra - Konec tedna, v petek in soboto, bo pri vili Mojca potekala že 42. Mala Napotnikova kiparska kolonija, ki jo pripravlja MZPM Velenje. Tema letošnjega srečanja je drevo. Ekipe osnovnošolcev iz vse Šaleške doline bodo v lesu ustvarjale pod mentorstvom likovnih pedagogov in akademskega kiparja Silva Kretiča. Zaključek kolonije bo v soboto ob 14. uri, ko bodo na ogled postavili kipe in male plastike, ki jih bodo mladi ustvarili letos.	a bš
17. septembra 2015
Deset
Aleš Ojsteršek
(sirskih) beguncev! Število oseb, ki bi jih Velenje bilo pripravljeno nemudoma nastaniti in pomagati. Sprejeti jo je bilo mogoče na več načinov. Glede na hiter odziv občinske uprave mogoče še najprej, kot »tako-se-temu-streže«, reakcijo lokalne skupnosti na obotavljajoče ravnanje vlade, ki v prvem navalu vprašanj javnosti ni zmogla jasno odgovoriti ali državljanom vsaj nuditi občutek gotovosti. Država je dolžna poskrbeti za mir, varnost in red na meji z zunanjim svetom in znotraj države. Tega lokalna skupnost sama ni sposobna, niti ni to njena naloga. Pri tej zgodbi pa ne gre le za število postelj, temveč za življenja prihajajočih ljudi in vprašanje sobivanja v naših skupnostih, ali naši v tem primeru.
Aktualnost begunskega vprašanja, ki nas zaposluje v teh dneh, ni zgolj domena teh entitet, države in lokalne skupnosti. Zaznati je, da se nas je reka desetine tisoče ubežnikov (pred vojno - recimo temu tako), dotaknila vsakega posebej. Skorajda ni posameznika, ki ne bi iskal svojih razlag in utemeljitev ter odgovorov, kaj mu je storiti, kakšno stališče zavzeti ali vsaj katerega podpreti. Vojne nas težje pustijo neodločne, kadar čutimo njene posledice.
Sam v svojih sredinah zaznavam stališča človekoljubov, državljanov, občanov, kristjanov, muslimanov, zmernih in skrajnih konservativcev, liberalcev, kulturnikov, sociologov, zgodovinarjev, religiologov, filozofov, pedagogov, zdravnikov, mladih, starejših, brezposelnih. Interesno usmerjeni in ožji pogledi so vsak zase pomemben gradnik v ustvarjanju skupnega vtisa, kje smo in kam gremo. Priznati moram, da imam jasna pričakovanja do države in naše širše evropske družine, do njiju gojim pozitivna pričakovanja in zaupanje, težje pa se opredeljujem v delu, ki ga izpostavljajo npr. kristjani - »Če preženeš iz hiše Boga, ti pride na stranska vrata drugi bog.« Pri tem nimajo v mislih zgolj sedanjega aktualnega trenutka, temveč, kot sam razumem, želijo preizprašati, ponovno ovrednotiti načelo ločenosti države in cerkve. Stališče seveda sprejemam kot legitimno, celo kot trenutek, ki ima potencial trajnega. Vernim seveda ne gre spregledati, da je zgodovinski spomin Cerkve dolg in bogat in da iz časovne perspektive država v tem pogledu ne more odgovarjati. Pri tem kristjanom tudi ne gre spregledati pripravljenosti, da je človeku v sili treba pomagati (ga nahraniti, napojiti, obleči). Vendar, kot omenjeno, znotraj pravil te Hiše. Drugače je z laično skupnostjo, v okviru katere so načeti drugi tipi vprašanj, predvsem povezanih s konceptom nacionalne države in njenih večnacionalnih političnih združb. Več ali manj imajo isto izhodišče, nacionalne ustave in evropsko Ustavno pogodbo. Pomanjkanje odgovorov se kaže kot še ena od žalostnih zgodb novodobnih modernih sekularnih družb, kjer je človečnost postala predvsem velik strošek.
Eni izmed izzvanih človekoljubov v tej begunski sagi so kulturniki, ki so že v preteklosti velikokrat uspešno pokazali pot k izhodu. Ena od takih zgodb je Kunigundina, ki je v preteklosti v okviru svojega festivalskega programa gostila prebivalce azil-nega doma. V polzaprtem režimu jim je omogočila prihod iz Ljubljane v Velenje. V večini Afričani so od NK Rudar dobili na posodo nogometne drese in na Titovem trgu z domačini odigrali nogometno tekmo, v nadaljevanju postavili odprto kuhinjo in Velenjčanom kuhali in ponudili jedi iz svojega kulturnega prostora. Tovrstna akcija premagovanja stereotipov ne predstavlja rešitve, je pa preverjeno delujoči način soočenja tako različnih svetov (na ravni števila 10). Za kaj več bo treba staviti predvsem na delujočo državo.
a
Živahna kulturna dejavnost v Gorenju
Velenje, 15. septembra - V podjetju Gorenje veliko pozornosti namenjajo kulturi. V teh dneh sta pri njih na ogled dve razstavi. V razstavišču Gorenje razstavlja Robert Lozar, dobitnik študentske Prešernove nagrade Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Predstavlja se s ciklusom slik Ovinki. Razstavo si lahko ogledate do 1. oktobra. V razstavišču Gorenje servisa pa je na ogled razstava Matjaža Go-stečnika, ki ustvarja unikatne izdelke iz fuzijskega stekla. Likovna podoba izdelkov je plod sodelovanja rokodelca z magistrom likovnih umetnosti Klavdijem Tutto. Razstava bo na ogled do 31. oktobra.
a bš
Naš čas, 17. 9. 2015, barve: CM K, stran 15
17. septembra 2015
«»SÜAS
107,8 MHz
13
Radijski in časopisni MOZAIK
O športnih dogodkih čim bolj neposredno
Strokovnjaki vse bolj in bolj poudarjajo pomen športa in rekreacije za naše zdravje. V Šaleški dolini imata oba veliko privržencev, kar dokazujejo številni klubi, organizacije in sekcije.
Njihove nastope in sodelovanje na najrazličnejših dogodkih po najboljših močeh spremljamo tudi v naši medijski hiši. Tako lahko na frekvencah Radia Velenje slišite občasna javljanja s kakšnih prizorišč, o odmevnejših rezultatih naših športnikov in športnic ter ekip pa poročamo tudi v dnevnih novicah. Uspešne športnike pogosto gostimo v naših oddajah. Šport in rekreacija imata na radijskih valovih tudi svojo rubriko Ponedeljkov šport na Radiu Velenje, v kateri strnemo dogajanja na športnih prizoriščih čez vikend in napovemo pomembnejše dogodke. Za veliko dogodkov poskrbi naš radijski sodelavec in dolgoletni član
GLASBENE novice
našega kolektiva Stane Vovk, ki se pogosto s tekem javlja tudi neposredno. Moderator Igor Kukovec pa prav tako spremlja športno dogajanje in dopolnjuje športni pregled tedna. V studiu gosti športnike, trenerje ali kakšne druge športne delavce.
V obeh redakcijah - časopisni in radijski - si želimo še več sodelovanja s klubi, društvi, ekipami, ki jih je v lokalnem okolju res veliko. Žal zaradi množice podatkov čisto vsem vedno ne moremo ustreči, še posebej težava nastane takrat, ko nam ponujate v objavo le lastne rezultate, čeprav so bili poleg vas iz tega okolja na športnem dogodku udeleženi še drugi tekmovalci, ki so se odrezali pogosto enako uspešno ali celo bolje, rezultatov pa niso poslali. Vendar so to mali nesporazumi, podobni tistim, ko se z našim poročanjem ne strinjate. Bolj pomembno je, da se vsi zavedamo, da pojavljanje v
Igor Kukovec vodi Ponedeljkov šport na Radiu Velenje.
medijih veča zanimanje za posamezni klub in šport v celoti, izjemni posamezniki pa to podobo še dodatno bogatijo. In takšnih je tudi v našem okolju veliko, med športniki in rekreativci. Sicer pa: šport krepi telo in duha! a
Black Sabbath prihodnje leto na zadnjo turnejo
Angleški hard rockerji Black Sabbath so napovedali, da se bodo v začetku prihodnjega leta podali na svetovno turnejo, za katero obljubljajo, da bo njihova zadnja. Sodeč po imenu tur-nereje (The End) bo nemara res tako. Da bi znalo resnično biti konec, so napovedali že lani jeseni, ko so napovedali snemanje zadnjega, 20. studijskega albuma. Skupino, ki je sicer nastala že leta 1968, sestavljajo trije od štirih dolgoletnih članov, ki bodo nastopili na 24 koncertih po ZDA, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. Evrope za zdaj ne omenjajo, morda pa se do konca turneje še kaj spremeni. Prvi koncert bodo basist Geezer Butler, kitarist Tony Iommi in nezamenljivi frontman Ozzy Osbour-ne izvedli 20. januarja v Omahi. Zadnji nastop je napovedan za 30. april v novozelandskem mestu Dunedin.
Kalamari tokrat presenečajo s skladbo v jamajškem stilu
Za zaključek letošnjega poletja primorski Kalamari spet presenečajo. Tokrat z novim singlom v prijetnih jamajških ritmih. Kot pravijo, gre za kalamarski reggae v slogu Boba Marleyja, in sicer s čisto poletnim naslovom Ritem sonca, da se poletje ne zaključi prehitro. In zakaj ravno reggae? Fantje pravijo, da hočejo deveti studijski album zapolniti s kvalitetnimi skladbami v različnih popularnih žanrih, zanimivih za vse generacije in okuse poslušalcev. Pesem je zasnoval Darjan Gržina, frontman in pevec, ki se mu je ideja za besedilo in glasbo porodila prav ob poslušanju enega od Mar-leyjevih komadov. Po številnih nastopih v poletnih mesecih se Kalamari spet za nekaj časa zapirajo v studijske prostore, kjer nastaja še ostala polovica materiala za ploščo, ki naj bi predvidoma izšla v drugi polovici prihodnjega leta.
Sam Smith posnel naslovno pesem za novi film o Jamesu Bondu
Britanski pevec Sam Smith je posnel naslovno pesem za novi film o agentu 007 z naslovom Spectre. Pesem nosi naslov Writing's On The Wall, njen uradni izid pa je napovedan za 25. september. Smith je snemanje pesmi za film o Jamesu Bondu označil za vrhunec svoje kariere. Kot je še razkril, je pesem napisal v 20 minutah, kar je zanj rekord. Skladbo so posneli že januarja, vendar je bila to do zdaj skrivnost. Smith, ki je zaslovel z balado Stay With Me, je na zadnji podelitvi gram-myjev osvojil kar štiri žlahtne kipce. Med glasbeniki, ki so doslej zapeli naslovne pesmi za filme o agentu 007, so Shirley Bassey, Paul McCartney & Wings, Lulu, Carly Simon in Adele. Svetovna premiera filma Spectre, v katerem je vlogo Jamesa Bonda že četrtič prevzel Daniel Craig, bo 26. oktobra v Londonu.
Jan Plestenjak posnel videospot za novo pesem Stara dobra
Jan Plestenjak z žurerskim sin-glom Stara dobra napoveduje skorajšnji izid novega albuma, ki mu
bo sledilo druženje na koncertih. Ob uradnem izidu pesmi Stara dobra bo Jan predstavil tudi videospot z novo glasbeno zgodbo, v kateri je pomembna predvsem dobra zabava. Video bo le preslikava sporočila pesmi, ki je, kot je po povedal Jan, prispodoba za katar-zičen moment v življenju. Glavno žensko vlogo v novem spotu je odigrala svetovna prvakinja v plesu Nadiya Bychkova, prav posebna vloga pa je pripadla dvanajst let stari želvi, ki meri v dolžino 60 centimetrov. Videospot novih plesnih ritmov bo premierno predstavljen ob koncu meseca.
Vlado Kreslin snemal videospot v domačem Prekmurju
Priljubljeni prekmurski glasbenik Vlado Kreslin je posnel videospot za aktualno skladbo Preden zaspim. Režijo in scenarij videospota je prevzel pomurski filmar Vasja Rovšnik, pri snemanju pa mu je pomagala njegova radgonska ekipa. Spot so snemali na obeh straneh reke Mure, torej v domačem okolju, kjer se Vlado odlično počuti.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ŽELJKO JOKSIMOVIČ - Ranjena zver
2.	ROBIN SCHULZ feat. FRANCESCO YATES -
3.	KALAMARI - Ritem sonca
Sugar
Priljubljeni srbski pevec in avtor Zeljko Joksimovič je v začetku poletja predstavil novo skladbo Ranjena zver, s katero je napovedal izid novega albuma, ki med njegove privržence prihaja po dolgih šestih letih diskografskega premora. Glasbo in aranžma za novo uspešnico je napisal sam, medtem ko je besedilo delo ene najbolj znanih tekstopisk Marine Tuca kovic.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Pogum - Če boš jokala
2.	Namig - Ljubim te
3.	Vera & Originali - Sanje o poletju
4.	Zupan - Gozdovi v mesečini
5.	Trio Šubic - Čarobna pravljica
6.	Biseri - Selfie s tabo
7.	Kvintet Slovenskih deklet - Ti znaš ravnati z mano
8.	Pajdaši - Sam svoj vladar
9.	Raubarji - Ti si moj cvet
10.	Ans. Franca Miheliča - Sanje o tebi
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
JAKOB KRALL
Jacuzzy Krall se je prvič predstavil slovenski javnosti kot alt saksofonist in spremljevalni vokal pri skupini Sausages, kasneje pa je z Boštjanom Gradi-škom ustanovil skupino Los Ventilos. Pred kratkim je izdal prvi samostojni album Jacuzzy Krall, za katerega pravi, da je aktualno družbeno angažiran in življenjski. Z njega predstavlja videospot Pozitiv.
ALYA
Pevka Alya se predstavlja z novo pesmijo, ki nosi naslov Dober dan, vneto pa se pripravlja tudi na snemanje novega video-spota in dokumentarnega glasbenega filma. Delček tega je predstavila v vi-deospotu Za naju, ki ga je posnela kar v dnevni sobi.
DŽEZZVA
Etno jazz kvartet džeZZva iz Murske Sobote predstavlja videospot za skladbo East z albuma džeZZva, ki so ga izdali konec lanskega leta. Glasba etno jazz kvarteta se povezuje s tradicijo
ameriške jazz kulture, elementi evropske klasične glasbe in z vplivi popularne ter ljudske kulture južnega dela Evrope.
DAMIANO ROI
Damiano Roi, ki ga je širša javnost spoznala v resnič-nostnem šovu Slovenija ima talent, se predstavlja z novo pesmijo, ki nosi naslov Forgive me if you can. Premierno jo je predstavil na izboru za miss Slovenije, v kratkem pa pripravlja solistični koncert s simfoničnim orkestrom, za katerega obljublja, da bo veliko presenečenje tako doma kot v tujini.
MINI EMA 2015
Tina Vinter, Jaka & Maks, Leni, Lina Kuduzovic, Rebe-ka Satler in Janina Klenov-šek je šest izvajalcev, ki si bodo na izboru Mini Ema 2015 skušali izboriti vozovnico za otroško Evrovizijo. Na omenjenem izboru nas je lani zastopala Ula Ložar s skladbo Nisi sam/Your Light, kdo nas bo zastopal letos, pa bo znano 4. oktobra. Otroška Evrovizija bo 21. novembra v Sofiji.
107,81
Naš čas, 17. 9. 2015, barve: CM K, stran 14
14
»»WAS
17. septembra 2015
Drugi mož v krilu, ki ga je nosil prav tako samozavestno, saj je bil ne nazadnje na Olimpu, je igralec in vo ditelj Boštjan Oder. Kot poveže njegov priimek, mu je oder blizu. Tudi nog mu ni težko pokazati. Vprašanje, kaj se skriva pod grškim oblačilom, tu ni na mestu. Vprašanje, kako se je počutil v »krilu«, pa je. »Odlično,« je Boštjan odgovoril v svojem znanem navdušenem slogu.
ZANIMIVOSTI
®®®®®®®®®@®Q®®Q
V štirih dneh poginilo 60 tisoč antilop
Geoekolog Steffen Zuther se je s kolegi odpravil v Kazahstan s povsem običajnim namenom opazovanja telitve črede sajga antilop - kritično ogrožene step-ske vrste antilop. Ko je prispel, so tamkajšnji veterinarji poročali o mrtvih živalih na terenu. »A ker so se takšni pogini v omejenem obsegu že dogajali v preteklosti, sprva nismo bili pretirano zaskrbljeni,« je povedal Steffen. Nato pa je v štirih dneh poginila celotna čreda: 60 tisoč antilop. Raziskovalci niso prepričani, a domnevajo, da je za pogin kriva bakterija - a zakaj so ti sicer neškodljivi mikrobi terjali tolikšen smrtni davek, ostaja skrivnost. »Tako nenadnega pogina v tolikšnem obsegu pri katerikoli vrsti ne pomnim,« je dejal Zuther. Podoben pogin se je sicer zgodil leta 1988, ko so veterinarji poročali tudi o podobnih simptomih; edini verjetni vzrok za pogin se
namreč zdita bujna vegetacija in stoječa voda, zaradi česar se bakterije lažje širijo. Druga možnost pa je, da so takšni nenadni pogini neizogibni odzivi na nekatere naravne spremembe v okolju.
Pojedla je
ukraden
diamant
Na bangkoškem letališču so tajske oblasti odkrile 39-letno Kitajko Dzjang Šuljan, za katero je rentgenski pregled pokazal, da ima v želodcu diamant. Izkazalo se je, da je Dzjang s svojim spremljevalcem poskušala zapustiti državo, potem ko so z razstave diamantov in draguljev sporočili, da pogrešajo diamant. Kitajko so odpeljali v pripor, kjer ni želela ničesar jesti, pila pa je le vodo. Policisti so ji dali odvajala, vendar
tudi po treh dneh diamanta ni izločila, se pa je iz trebuha premaknil v njeno debelo črevo. Zdravnikom tako ni ostalo drugega, kot da so uporabili koloskop in diamant odstranili iz telesa tatice. Dzjangovi zdaj grozi zaporna kazen treh let in plačilo globe.
Super Mario jih ima 30!
Gotovo se še spomnite enega najbolj znanih junakov iz sveta video računalniških iger Super Maria. V tem tednu je praznoval 30. rojstni dan; 13. septembra 1985 je namreč izšla prva video igra z Mari-om, že nekaj let prej pa je nastopal v arkadni vi-
deo igri Donkey Kong, vendar z imenom Jumpman. Maria je ustvaril japonski oblikovalec Shi-geru Miyamoto, za prepoznavno glasbeno spremljavo igre pa je poskrbel Koji Kondo. Nintendo je ob jubileju izdal novo video igro Super Mario Maker za konzole WiiU, ki igralcem omogoča ustvarjanje lastnih izmišljenih svetov, v katerih nato zaživi Mario. Igralci lahko te svetove prek spleta delijo tudi z drugimi igralci.
Neumen tat
Med pregledom prodajalne na jugu Malage sta dva policista
ga je prodajalni dostavil mož, ki ima že bogato policijsko kartoteko, v krajo pa naj bi bil vpleten še en človek.
Rekordno število dni v vesolju
Po bivanju na Mednarodni vesoljski postaji se je na Zemljo skupaj s še dvema astronavtoma varno vrnil ruski kozmonavt Genadij Padalka. Ob tem je postavil nov rekord v času bivanja v vesolju, saj je v petih ločenih misijah v vesolju skupaj prebil 879 dni. Trojico astronavtov je
odkrila kolo Avstralca Simona Gerransa, ki so mu ga ukradli ob koncu tretje etape kolesarske dirke po Španiji. Policistoma se je zdelo, da je nekaj narobe, ker je bilo oglaševano kot izjemno, cena zanj pa določena pri zgolj 120 evrih. In res je nekaj nenavadnega v tej ceni: Avstralčevo kolo je namreč vredno 12 tisoč evrov. Policija je v preiskavi ugotovila, da je kolo res Gerransovo ter da
v kazahstanski prestolnici Astana sprejel predsednik Nursultan Nazarbajev. »Tako dolgo ste bili v vesolju, pa ste videti super,« se je pošalil kazahstanski predsednik. Dosedanji rekord je sicer pripadal Rusu Sergeju Krikalovu, ki je v vesolju na šestih misijah prebil 803 dni, devet ur in 41 minut.
Dobiček > in izguba
Slovensko elektrogospodarstvo in premogovništvo beleži dobiček. Le zakaj je šaleško izjema?!
Nepismeni
Prejšnji teden smo proslavili dan pismenosti. Vendar opažamo, da je med mladimi vse manj pismenih. Vse manj znajo pisati, znajo le tipkati oziroma klikati.
Poezija
Minili so dnevi poezije. V politiki je takih dni zelo malo. Nič se ne rima, nič ne štima.
Pred pragom
Begunci so pred pragom Slovenije. Medtem ko se nekateri pripravljajo na njihov sprejem, drugi menijo, naj kar tam ostanejo. Nekateri pač tudi pri nas še vedno bolehajo za ozkosrčnostjo.
Zavita presta
Tudi presta ima lahko dve plati. Velenjčani imajo za uspeh, da je njihova Presta prišla v središče Celja. Nekateri Celjani, ki jim je še blizu nekoč njihovo Klasje, sprašujejo, zakaj ravno Velenjčani.
Zreli študenti
Slovenci se vse bolj staramo. To pa pomeni, da bomo imeli tudi vse več študentov. Tistih na univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Nadzorniki
Za kakovost obnove osrednjega šoštanjske-ga trga menda ni strahu. Dela namreč spremlja veliko nadzornikov. V to so se spremenili skoraj vsi okoliški prebivalci.
Sova
Ko bi pri nas bila sova le problematična žival!
Prav in pravo
Človek dobiva vtis, kot da se pri nas že vsi spoznajo na sodstvo. In kot da bi o pravu imeli najmanj prav prav sodniki.
Naš čas, 17. 9. 2015, barve: CM K, stran 15
17. septembra 2015
«»SÜAS
PIKA, KULTURA
15
Pika bo razprla ustvarjalna krila
Štirje letni časi bodo povezani tudi z obdobji življenja - Letos še več aktivnosti na prostem - Manj koncertov, več družabnih dogodkov - Festival bo ustvarjalo več kot 400 ljudi
Bojana Špegel
Velenje, 9. septembra - Prejšnjo sredo so na Velenjskem gradu odprli prvo od razstav, ki bodo dopolnjevale 26. Pikin festival. S fotografsko razstavo Otroci sveta se v rondeli predstavlja fotograf in fotoreporter Iztok Bončina. Drugo Pikino razstavo so odprli v torek v velenjski knjižnici. Avtorica letošnje celostne grafične podobe festivala, ilu-stratorka Urška Stropnik Šonc, je razstavo poimenovala po te-
stivala, vsebinsko bogat Družinski dan, postala tudi županja, ki bo vse do sobote, 26. septembra skrbela, da bo Velenje središče otroške igre in domišljije. Pikina dežela bo odprta od 10. do 18.30, vabile bodo vse ustvarjalne delavnice, živahno pa bodo tudi na obeh glavnih odrih.
Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny nam je v uvodu povedala, da so se organizatorji tudi letos potrudili, da bo Pikin festival pester in drugačen. V času festivala se bo zvrstilo več
Še vedno poteka fotografski natečaj na temo Barve poletja. Fotografije še vedno lahko pošljete po elektronski pošti. Novost je Pikin video natečaj, v katerega vabijo družine, da z mobilnim telefonom posnamejo, kako se pripravljajo na obisk festivala, in jim pošljejo posnetke.
mi letošnjega festivala »Krog letnih časov«. Isti večer so odprli razstavo knjig, ki so najbolj zaznamovale življenje letošnje Pikine ambasadorke Katarine Čas in razstavo del otrok iz Vrtca Velenje. Danes ob 20. uri bodo v galeriji eMCe placa odprli še razstavo domačinke Kaje Flis »Moj planet«, v nedeljo pa se bo začelo zares. Pika bo prišla v mesto popoldne, kako, pa ostaja še skrivnost. Če bo šlo vse po sreči, bo tudi letos že na prvi dan fe-
ki ga kot novost pripravlja Vrtec Velenje. V gozdičku blizu jezera bomo pripravili projekt Kraljestvo živali. V vrtcu so otroci in strokovne delavke celo poletje izdelovali velike kaširane živali, ki bodo sedaj postavljene v poseben živalski vrt. Širimo tudi zeleno cono z drevesom življenja; prikazali bomo štiri letne čase in
tov, pa zato več družabnih dogodkov. »Prav poseben bo indijanski večer, na katerem bomo skupaj skuhali čaj s 100 zelišči, pa tudi taborniški večer, na katerem bomo otroke povabili, da poleg petja ob tabornem ognju v njem spečejo tudi kakšno jabolko,« razkriva naša sogovornica.
kot 200 dogodkov, da bo vse teklo kot namazano, pa bo skrbelo kar 250 študentov iz vse Šaleške doline; dijaki bodo na festivalu opravili del učnih vsebin, letos pa je večje tudi število prostovoljcev. K temu je sogovornica dodala: »26. Pikin festival bo potekal na zelo široko temo, zato smo lahko močno razprli svoja ustvarjalna krila. Širimo področje zunanjih aktivnosti, zato res upamo, da bo vreme prijazno. Osebno se zelo veselim projekta,
skušali te zapeljati skozi življenjska obdobja človeka; od časa, ko smo čisto majhni, do mladosti in zrelih let,« izvemo. Letos bodo na glavnem prizorišču ob Velenjskem jezeru obiskovalce pozdravljale tudi številčnejše žive lutke kot prejšnja leta, novost pa bo tudi t. i. cirkuška četrt, ki bo dopolnila sedem umetniških četrti v Pikini deželi. Ta bo nekoliko bolj zabavna, v njej pa se bodo lahko obiskovalci naučili žongliranja, uživali v posebnem cirkuškem večeru. Letos bodo organizatorji ob zaključkih posameznih dni festivala pripravili manj koncer-
šče bo letos še večje kot minula leta, saj ga bodo preko velenjske plaže »raztegnili« vse do poligona kinološkega društva. »V program smo vključili tudi Zoo Station, ki bo med tednom pripravil poseben dogodek na supih, kinologi pa pripravljajo posebno Pikino pasjo šolo. Obiskovalci bodo lahko prespali tudi v kam-
Pred tednom dni so na Velenjskem gradu odprli prvo od letošnjih Pikinih razstav, obiskovalce pa je prvič z obiskom razveselila tudi Pika.
Glavno prizorišče bo še večje
Tudi letos bodo v Beli dvorani, pod velikim šotorom in v umetniških četrtih poskrbeli za več kot 100 ustvarjalnih delavnic. »Treba pa je vedeti, da so te vsako leto drugačne. Stalnica ostajajo le dve ali tri delavnice, takšna je recimo Pika za srečo. Vse ostale bodo tudi letos nove, povezane s temo festivala. V Beli dvorani bodo delavnice na temo jeseni in zime, v šotoru, kjer sta otok Tuka-taka in gusarska trdnjava, pa bomo spoznavali poletje in pomlad.« Glavno prizori-
Pikin festival pripravlja Festival Velenje pod pokroviteljstvom MO Velenje v sodelovanju z velenjskimi MZPM, Knjižnico, Muzejem, Mladinskim centrom in izpostavo JSKD. Ožja skupina, ki pripravlja festival, šteje 30 ljudi.
pu v mobilnih hiškah, ki smo jih poimenovali po Pikinih likih.«
Še več mednarodnega sodelovanja
Organizatorji so veseli, ker je bil letos odziv slovenskih vrtcev in šol na njihovo vabilo na festival dober. »Če smo v preteklih letih govorili o upadu, smo lani zaznali, da se zanimanje spet dviga. To ugotavljamo tudi letos. Šole in vrtci, ki nas bodo obiska-
li od ponedeljka do petka, svoj obisk še najavljajo, saj jih mnogi vključijo v redni šolski program.« Veseli so, ker se dobro odzivajo tudi osnovne šole iz Šaleške doline, ki si v večini ogledajo tudi kakšno od Pikinih gledaliških predstav. Nadgrajujejo tudi mednarodno sodelovanje, saj bodo poleg otrok iz Sarajeva, ki jih gosti OŠ Gorica, letos gostili tudi osnovnošolce iz Valjeva. Gostili jih bodo vrstniki iz OŠ Gustava Šiliha. »Mednarodno sodelovanje bi radi v prihodnjih letih razširili tudi na ostale osnovne šole, da bi te gostile vrstnike še iz drugih evropskih držav. Dobro pa raste tudi mednarodni tabor, ki smo ga letos poimenovali »Pod klobukom«. Vanj letos prihajajo tudi prostovoljci iz Japonske in Azerbajdžana, pod njihovim vodstvom pa bodo lahko obiskovalci festivala ne le spoznavali različne klobuke, ampak tudi družabne igre sodelujočih dežel, povezane s klobuki,« še izvemo.
Program 26. Pikinega festivala je torej bogat, v njem bo zagotovo vsakdo našel kaj zase. Nekateri tudi večkrat. Ker vedo, kako pomembno je, da se družijo in ustvarjajo skupaj s svojimi otroki. Letos bo glavno prizorišče odprto ves dan, brez odmora sredi dneva, vabili bodo tudi številni športni poligoni. V petek bodo prvič pripravili tudi Pikin disko za malo večje Pike, letošnja Pikina ambasadorka pa bo festival obiskal v torek, ko ji v mali dvorani doma kulture ob 19.30 pripravljajo tudi poseben večer.

Iskanje odgovora o pesnikih in stigmi končano
14. Lirikonfest prinesel štiri nagrajence -Mednarodna Pretnarjeva nagrada Slovaku Karolu Chmelu, Velenjica pesnici Maji Vidmar - Posebna pozornost 25. številki Hotenj
Velenje, 11. septembra - S slavnostno akademijo in podelitvijo treh festivalskih nagrad, med njimi tudi mednarodne Pretnarjeve nagrade, se je v petek zvečer v vili Bianca končalo 14. Mednarodno srečanje književnikov Li-rikonfest 2015.
Velenjska knjižna fundacija je letos na njem tri dni gostila znane književnike in književne prevajalce iz 8 evropskih držav. Letošnji festival je zaznamovala tudi predstavitev ene najstarejših regionalnih literarnih revij v Sloveniji, tokrat pregledne 25. številke Hotenj. Okrogle mize so bile povezane z osrednjo temo
festivala Pesnik - evropska stigma 21. stoletja, ta pa je »obdelana« tudi v posebni antologiji, ki je izšla ob letošnjem srečanju.
Ostala le je ena muza
Po pogovoru z lavreati so na petkovi akademiji Poetična Slovenija najprej podelili velenjico slovenski pesnici Maji Vidmar za vrhunski desetletni pesniški opus. Bila je je iskreno vesela,
ki nagrade ni komentiral. Liri-konfestov zlat so letos podvojili; prejela sta ga slovensko-avstrij-ska književna prevajalka Daniela Kocmut in slovenski prevajalec Andrej Pleterski. Prve na podelitev ni bilo, drugi jo je dobil že drugič. Večer so, preden so se razšli, končali z odličnim koncertom skupine Patetico, znane po uglasbljeni poeziji. Sicer pa je dogodek tokrat od devetih
Velenje še naprej podpirala kulturo, pa je zatrdil podžupan Peter Dermol, ki je pomagal deliti nagrade
V 25. Hotenjih objavili 55 avtorjev
Jubilejno 25. številko Hotenj, zbornika Šaleškega literarnega društva Hotenja, so v okviru festivala predstavili v četrtek zvečer ob Škalskem jezeru. Uredili
saj je z njo dobila dokaz, da sodi v 21. stoletje in da njene 4 pesniške zbirke niso bile spregledane. Mednarodno Pretnarjevo nagrado in z njo častni naslov »ambasador slovenske književnosti in jezika ter slovanskih kultur v svetu« je prejel Slovak Karol Chmel,
spremljala le ena umetniška muza. Menda simbolično. »Muze se nam niso ničkaj polenile; v globalizacijskem čebru zelja se je skisala družba, ki tlači površno prelistan lirični svet,« je to komentiral programski vodja festivala Ivo Stropnik. Da bo MO
predstavljali tudi na četrtkovem večeru.
Zoran Pevec nam je povedal, da odločitev, koga izbrati za an-tološko izdajo, ni bila lahka, ker je bil »material« zelo dober. »V Hotenjih so objavljali tudi zelo
sem se na osnovi tega, da so svoje mesto dobila tudi tista dela, ki so na videz manj pomembna, a so kvalitetnejša. Izbiral sem različne smeri, od ljubezenske poezije do družbeno angažirane poezije. Hotenja so vedno odraža-
Jubilejno 25. pregledno številko Hotenj so predstavili v rezervoarju za poezijo ob Škalskem jezeru.
so jo Milojka B. Komprej, Peter Rezman, Tatjana Vidmar in Ivo Stropnik, glavni selektor avtorjev in besedil pa je bil pesnik Zoran Pevec. Pregledal je vse, kar so Hotenja objavila od leta 1981 do lani, in za objavo izbral dela 55 avtorjev. Ti so svojo poezijo
Mednarodno Pretnarjevo nagrado za širjenje slovenskega jezika in kultur po svetu je prejel Slovak Karol Chmel.
znani avtorji, tudi Vinko Mo-derndorfer, Milan Vincetič, pa
tudi številni danes vsem znani Šaleški avtorji - od Rezmana do Stropnika in Komprejeve, zato je ta revija zelo pomembna tudi v slovenskem merilu. Odločal
la literarni trenutek časa, v katerem so izhajala.« Potrudil se je, da je v pregledno revijo vključil tudi leposlovje, prevladuje pa poezija.
a Bojana Špegel
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 16
»»SfiAS
Likus bo postal društvo
Želja po reorganizaciji, večjem povezovanju in dodatnih sredstvih
16	KULTURA
Po poti kulturne in naravne dediščine
Turistično društvo Šmartno ob Paki pripravilo nov turistični produkt - Ponudba obstaja, je pa razpršena, nepovezana in nedodelana
Tatjana Podgoršek
Člani Turističnega društva Šmarno ob Paki bodo letošnji svetovni dan turizma zaznamovali s pohodom Po poti kulturne in naravne dediščine. Ta bo v soboto, 26. septembra. Na vodenem pohodu bodo predstavili turistično ponudbo območja po njihovi zamisli.
Izhajali iz tistega, kar je in kar znajo
Projekt Po poti kulturne in naravne dediščine Spodnje Pa-ške doline so pripravljali dve leti, ideja zanj pa je stara že nekaj let. Pri njegovi pripravi so povabili k sodelovanju različne lokalne ponudnike, društva in zavode v občini. Odzvali so se čebelarsko društvo, tamkajšnje društvo ljudske tehnike - sekcija ljubiteljev starodobnih koles, osnovna šola, javni zavod Mladinski center, ekološka kmetija Poprask - Potočnik, kmetija Pr Pavlekovem Korlu ter člana turističnega društva Anže Podgoršek in Mojca Primožič. »Gre za nov turistični produkt Občine Šmartno ob Paki, pri njegovi pripravi pa smo izhajali iz tistega, kar je in kar znamo. To pa je življenje
na vasi,« je pojasnila predsednika Turističnega društva Šmartno ob Paki Boža Polak.
V produkt so povezali značilnosti hmeljarstva in vinogradni-
Boža Polak: »Ne bomo razvijali vrhunskega turizma, ampak je naš cilj ohraniti naravno okolje, kulturno ter naravno dediščino na območju Spodnje Paške doline.«
štva, v bodoče bodo še sadjarstvo. Oblikovali so krožno pot, ki jo bo mogoče prehoditi peš ali prevoziti s starimi kolesi, za obe pa bo izhodiščna točka Mladinski center Šmartno ob Paki.
Pot bo vodila mimo zanimivih zgodovinskih ali arhitekturnih objektov, kot so cerkev sv. Martina, staro vaško jedro, baronija, razvaline gradu Pakenstein, najstarejši zidanici na območju občine Špančeva in Bednikova, arheološko najdišče Vrtače, v Rečici ob Paki pa Jagrovo hišo ter Fojanovo vilo, ki so jo zgradili lastniki korporacije Bayer.
Po besedah Polakove so s projektom na začetku. Čaka jih še obilica dela, od označitve poti, objektov do promocije. Vse je povezano z denarjem. Če ga bodo pridobili na razpisih, bodo projekt hitreje končali, sicer bodo delali postopoma. Sogovornica je še pojasnila, da je omenjeni projekt sestavni del strategije razvoja turizma v občini Šmartno ob Paki. Poleg tega jo za zdaj tvorijo Martinova pot, Življenje na vasi - na eko kmetiji, v nastajanju je projekt Poišči šmar-ški zaklad. »Turistična ponudba v občini obstaja, a je razpršena, nedodelana, nepovezana. Radi bi vse povezali in pripravili skupen produkt, ki bi ga tržili kot enotno blagovno znamko,« je še dejala Boža Polak
Velenje, 10. septembra - V Velenju so se pred tednom dni sestali člani velenjskega dela Liku-sa - Literarnega kluba piscev upokojencev Slovenije, ki ima sicer center v Mariboru. To je
I
številčno močno društvo upokojencev, ki pa je potrebno prenove. Novi predsednik kluba Dejan Čegovnik, ki se je srečanja udeležil, si je zato zadal nalogo, da povrne razvojno usmerjenost in upraviči ugled, ki ga je Likus nekoč imel.
Glede na nove razmere na trgu želi, da se Likus reorganizira. V vsakem večjem mestu oziroma tam, kjer delujejo skupine, naj
bi v letu 2016 ustanovili društva, da si regije zagotovijo denar za svoj obstoj in da se člani še bolj povežejo.
Skupina Likus deluje že vrsto let tudi v Velenju, zato bi bilo to
logično nadaljevanje njihovega dela. Vloga centrale Likusa pa bi bila v organiziranju skupnih srečanj, obveščanje, povezovanje, pomoči pri razpisih, izdaji literarnih zbornikov ...
Najpomembnejše sporočilo pa je, da je obstoj in razvoj Likusa odvisen od članov in njihovega dela. Vsi člani velenjskega dela pridno pišejo, objavljajo v raznih literarnih zbornikih, izdaja-
jo knjige v samozaložbi, vendar brez podpore Mestne občine Velenje. Zato upajo, da bo reorganizacija prinesla nov veter v njihovo sredino. Zelo pomembna so čim pogostejša srečanja čla-
nov, povečevanje njihovega števila in vključevanja v lokalno in širšo skupnost na področju literature oz. kulture nasploh.
Vodenje velenjske skupine je prevzela Božena Tanšek, ki bo delo opravljala v sodelovanju z dosedanjim vodjem Hermanom Klemencem.
a bš
Čista, pitna voda, turfivŠaCeškirfoCinil
ESOTECH
Člani velenjskega dela Likusa, ki združuje upokojence, ki ustvarjajo literarno, si želijo več vpetosti v lokalno okolje in več objav. Na delovnem sestanku so začrtali prihodnost.
Naš čas, 17. 9. 2015, barve: CM K, stran 15
17. septembra 2015
«»SÜAS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
17
Med željami prednost cestam
Od lanskega do letošnjega krajevnega praznika postorili marsikaj
Tatjana Podgoršek
V okviru lanskega praznika občine Šoštanj so prvič praznovali v krajevni skupnosti (KS) Lokovica. V soboto, 19. septembra, bo Lokovica praznovala drugič. Tudi tokrat bodo ob tej priložnosti pripravili kmečko tržnico na prostoru pred tamkajšnjim domom, kjer bodo na stojnicah predstavili svoje izdelke tamkajšnji obrtniki in podjetniki, ter družabno srečanje krajanov. Začeli bodo ob 16. uri.
Marko Jurič, predsednik KS, je povedal, da so za letošnji praznik združili moči s tamkajšnjimi gasilci, ki so »desna roka« vodstva KS. Ti so v precejšnji meri pomagali tudi pri drugih aktivnostih.
Marko Jurič: »Želja imajo krajani veliko, uresničevali jih bomo glede na potrebe in razpoložljiv denar.«
»Od lanskega do letošnjega krajevnega praznika smo bili prizadevni na več področjih. Uredili smo javno razsvetljavo na večnamenskem igrišču v središču KS, postavili svetilko za javno razsvetljavo pri gasilskem domu.« Med pridobitve je Jurič uvrstil še posodobljen cestni odsek pri Je-
žovniku, ureditev 200 metrov odbojnih ograj, ki bodo pripomogle k večji varnosti krajanov. Za KS je zahteven projekt zagotavljanje prevoznosti cest v zimskih razmerah. V minuli zimski sezoni so ga uspešno izvedli. Med krajani je bil zelo dobro sprejet tečaj obrezovanja sadnega drevja.
Kaj bodo postorili v prihodnje, bo odvisno predvsem od denarja. »Želja imamo veliko, med njimi pa bodo gotovo imele prednost posodobitve cest.« V sodelovanju z lokalno skupnostjo jih čaka še ureditev kanalizacije na določenih odsekih omrežja, »tam, kjer je to mogoče, bi kazalo izpeljati še kakšen odsek sistema daljinskega ogrevanja in omogočiti krajanom priključitev nanj.«
V KS deluje tudi več društev. Sedanje vodstvo KS jih želi bolj povezati med sabo, jih spodbuditi k še tvornejšemu delovanju. Sploh športnemu, za katerega imajo sedaj veliko možnosti na igrišču tudi v večernem času. a
Upokojenci se radi
| v • •
družijo
Pododbor Društva društva upokojencev Podkraj pri Velenju je 10. septembra povabil na športno-družabno srečanje upokojence pododborov Konovo in Šmartno ter Društva upokojencev Paka pri Velenju.
Na igrišču v Podkraju so se pomerili v metanju pikada in kegljanju na vrvico. Tekmovanje je potekalo v zelo družabnem in
Takole so se pomerila »dekleta«.
veselem ozračju, tudi vreme jim je bilo naklonjeno. Po športnem merjenju spretnosti je športni referent DU Podkraj Ivan Razbor-nik razglasil rezultate. Predsednik Krajevne skupnosti Pod-
kraj Jože Drobež pa je pohvalil tekmovalce in jih povabil na dobro malico in kapljico rujnega, kar so z veseljem sprejeli in se mu seveda lepo zahvalili.
a Hinko Jerčič
Paka je praznovala
Ob ustanovitvi samostojnega društva upokojencev razvili prapor - Druženje krajanov vedno dobrodošlo
Paka pri Velenju, 15. septembra - Vsako leto v septembru svoj krajevni praznik obeležijo tudi v KS Paka in tako prispevajo svoj delček k praznovanju občinskega praznika. Letos so praznovali na začetku meseca kar tri dni, prireditve pa so potekale s skupnim nazivom »Paka 2015«.
Srečko Avberšek, predsednik sveta KS Paka, pravi, da je praznovanje vedno priložnost, da pokažejo, kaj delajo njihova društva, in priložnost za druženje krajanov. Tako so prvi dan praznovanja upokojenci pripravili tekmovanje v kegljanju s kroglo na vrvici - na njem je sodelovalo 5 moških in 4 ženske ekipe iz sosednjih krajevnih skupnosti, ter tekmovanja v šahu, ki se ga je udeležilo 8 šahistov iz Pake.
V petek so pripravili pohod na trasi od Pake do Lopatni-ka in Velunje peči, ki se ga je udeležilo 54 pohodnikov. Zaključni del prireditve pa so pripravili v petek. »Obarvali smo ga tako kulturno kot zabavno«, doda Avberšek, ki pravi, da je druženje krajanov v novem domu krajanov vedno prijetno. Pa ne le, ko praznujejo. Že ob prihodu v dvorano je obiskovalce
pozdravila razstava ročnih del krajanov in krajank. Kaj vse znajo, so tudi tokrat na odru pokazali najmlajši krajani Neža, Mi-ja, Klara, Lovro in Maruša. Na-
društvo upokojencev, ki šteje že 115 članov in članic,« še izvemo. Predsedniku DU Paka Francu Vodončniku je prapor, ki so ga kupili s pomočjo sponzorjev in
Prapor novoustanovljenega krajevnega upokojenskega društva je predsedniku Francu Vodončniku predal velenjski podžupan
Srečko Korošec.
stopili so tudi Paški veseljaki, Trio adijo in Veseljaka s Kozja-ka. Za smeh je poskrbel paški »Jaka Šraufciger«. »Veseli smo, ker smo ob letošnjem krajevnem prazniku razvili tudi nov prapor Društva upokojencev Paka. Letos smo namreč v naši krajevni skupnosti dobili samostojno
donatorjev, predal podžupan MO Velenje Srečko Korošec. Sicer pa ob letošnjem krajevnem prazniku namenu niso predajali novih pridobitev. Upajo, da jih bodo prihodnje leto.
a bš
C
MEGATEL
Poslovna IP telefonija
www.megatel.si • prodaja@megatel.si
03 777 00 77 t
. Z*
Čestitamora praznjkmestne občine Velenje!
nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje


ŠOLSKI CENTER
i znanja ta
PRIDRUŽITE SE NAM
Vabimo vas k vpisu v programe Višje strokovne šole in v programe izobraževanja odraslih.
Vpisje možen se do konca septembra 2015. Več na vss.scv.si/vpisin odrasli.mic@scv.si.
Vmesecu septembru praznuje Mestna občina Velenje, zato ob tej priložnosti čestitamo vsem občanomin občankam.
X
www.scv.si
NLB Krediti
Greste na novo ali v prenovo?
Uresničite načrte o svojem domu s stanovanjskim ali osebnim kreditom.
Vas skrbijo spremembe obrestne mere? Pri kreditu z nespremenljivo obrestno mero bo vaša mesečna obveznost nespremenjena celotno dobo odplačevanja kredita. Vabljeni na posvet h kreditnim svetovalcem v naše poslovalnice.
Qnlb
www.nlb.si/krediti
01 477 20 00
Elektro in telekomunikacijske storitve Optične in komunikacijske instalacije
www.scr.si
Kersnikova 13, Velenje • T 03 620 94 00 • GSM 041 260 670
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje.
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 18
18
VI PIŠETE
"^AS
17. septembra 2015
Člani letos ustanovljenega Turističnega društva Hrastovec, ki je sploh prvo društvo v tem kraju, se niso zadovoljili le s tem dejanjem, ampak so takoj po ustanovitvi za staro in mlado pripravili sankanje. Udeležilo se ga je veliko krajanov vseh starosti in seveda bo ta prireditev ostala vsakoletna. Tudi postavljanje mlaja, ki ima v kraju že dolgo tradicijo, je postalo njihova obveza. Vsakoletna skrb pa bo postala tudi prireditev, ki so jo prvič pripravili prejšnji petek v lepem, kot naročenem sončnem popoldnevu - Vinska pot Hrastovec 2015. Krajani so jo z navdušenjem sprejeli in že na prvi točki (postaji) se jih je pridružilo blizu trideset, med potjo do zadnje, osme, pa se je njihovo število še okrepilo.
V času, ko se je kraj imenoval še Sv. Bric (nekaj časa se je imenoval Šenbric), je bil znan po velikih vinogradih. Skoraj ni bilo domačije, na kateri ne bi gojili vinske trte, ki jo je v eni svojih čudovitih pesmi opeval tudi pokojni slovenski harmonikar in ljudski
godec Lojze Slak s svojimi pevci (Na svetu lepše rož'ce ni, kot je ta vinska trta ...). Tudi danes je še nekaj vinogradov, sicer manjših, skorajda pa ni hiše, pri kateri ne bi te rastline gojili vsaj na brajdi. Znane so bile tudi vinske kleti, kot na primer Špi-talova (še danes odlično ohranjena), Domlova, Kranjčeva, Zajčeva ...). Člani društva, ki mu predseduje Ana Kontič, so se odločili, da bodo podoživeli takratno obdobje, in so se podali od kleti do kleti. Prijazni domačini ('vinogradniki') so jim povsod v po-kušino ponudili svoje vino. No, tisti, ki te rastline ne gojijo niti na brajdah, pa so se 'pohvalili' s kupljenim, ki jim je seveda prav tako zelo teknil. Povsod so jim postregli tudi z domačimi dobrotami. Kot je že nekaj časa v navadi v kraju ob podobnih prireditvah, so tudi to končali v prijetnem druženju pod Drenovčevim kozolcem, kjer je bilo pogosto seveda slišati tudi: "... pozimi spi, spomlad cveti, v jesen nam vince daje ..."	a Stane Vovk
Najdlje so se zadržali v odlično ohranjeni 'živeči' t. i. Špitalovi kleti, ki ima rojstno letnico 1864. V njej je prav tako odlično ohranjena preša s kamnom (in vijakom) za sadje častitljive starosti - letnica 1871.
Šaljive športne igre
Konec prejšnjega meseca je športna sekcija Turističnega društva Skorno, organizirala prve šaljive športne igre, na katerih so sodelovale ekipe iz domačega kraja. Edini pogoj za sestavo ekip je bilo sorodstveno razmerje med člani ekip. Tako se je v boj podalo 6 ekip. Madlešniki, Podvratniki, Skornški, Lovri, Karpohci in Kortniki, kot so se ekipe poimenovale kar po priimkih ali »po domače«, so se pomerili najprej nogometu, nato pa še v štirih šaljivih igrah. Zmagovalci niso važni, dejstvo pa je, da je
nedeljsko popoldne ob zabavi, smehu in v prijetnem ozračju hitro minilo. Ker se radi zabavamo prijetno in športno, se bomo v
športni sekciji potrudili, da igre pripravimo tudi naslednje leto.
a Jasmina Stropnik

i
Peugeotovi oblikovalci so si pri novem Peugeotu 208 za cilj zadali izboljšati njegov privlačen in uveljavljen videz in ga narediti bolj vplivnega in odločnega.
Nova identiteta prinaša tudi izboljšano vzdržljivost in kakovost.
podvozje novega 208 ponuja idealno razmerje med udobjem in lego na cesti ter zagotavlja zares prave užitke v vožnji.
Koncentrat energije
Novi Peugeot 208 se kot mestna limuzina z bogatimi značajskimi lastnostmi in novim skrbno dodelanim	_ slogom ponaša z elegantno in hkrati športno obliko karoserije z energičnimi in sodobnimi razmeiji (krajši previs, zmerna višina) ter dovršeno stilsko zasnovo (izklesane bočne linije, kromane obrobe stekel). Prizadeva si nuditi vrhunsko raven lege na cesti z zmogljivimi, vsestransko uporabnimi in varčnimi motorji PureTech in BlueHDi brez negativnih posledic na užitke in vozno udobje.
V kombinaciji z voznikovim mestom PEUGEOT i-Cockpit in kompaktnim volanom, podvozji, ki so prilagojena različnim tipom motorjev, optimizirano težo, ki je zagotovilo za varčnost in odzivnost,
prvi obletnici podjetja Peugeot
Avto Celeia vsem
strankam v septembru
ob nakupu novega Peugeota podarimo
prvi servis.
Svetlobna identiteta
Prenovljene zadnje luči in mačji kremplji 3D na diode LEDi pritegnejo pogled in osupnejo mimoi-
rdoče. Po zaslugi homogenega videza, opalno rdeče barve v toplem odtenku in zelo globokega 3D učinka so pravi tehnološki dragulj. Tovrstne luči so skupaj z mačjimi kremplji, simbolom Peugeotovega sloga, na voljo za vse izvedenke iz izbora novega 208.
Umetnost je v detajlih
Notranje površine so pridobile moderen in prečiščen dizajn, ki je v sozvočju s slogom zunanjosti. Oblika armaturne plošče z zračnimi in grafičnimi linijami ter zračniki na obeh koncih armaturne plošče v obliki mačjih oči s številnimi robnimi ploskvami pričajo, koliko pozornosti je bilo posvečene vsakemu detajlu.	(P. R.)
Avto CELEIA, Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje, tel.: 03 42 54 605
Delovni čas: prodaja: 8:00 - 18:00 (sobota: 9.00 - 12.00), sprejem: 7:00 - 17:00, servis: 7:30 - 17:00 (sobota: 9.00 - 12.00)
Najnižji stroški, največja prilagodljivost
Ker cene goriv stalno nihajo, ekološka zavest pa nezaustavlji-vo raste, nudimo voznikom, ki želijo znižati stroške in prispevati k ohranjevanju okolja, privlačno alternativo v obliki naših modelov LPG s pogonom na utekočinjen naftni plin. Temeljne prednosti vseh tovarniško opremljenih vozil so nove tehnologije in celovita varnost. S proizvodnjo modelov ecoFLEX LPG ponujamo privlačno alternativo za stroškovno učinkovito vožnjo. Utekočinjen naftni plin je najbolj dostopno alternativno gorivo
na svetu. Leta 2011 je število črpalk v Evropi že preseglo 25.000. Skupni doseg s posodo za utekočinjen naftni plin in posodo za bencinsko gorivo je med 1.200 in 1.700 km ter med 400 in 650 km v načinu delovanja samo na utekočinjen naftni »I Fi plin, odvisno od modela. V nekaterih državah so stroški za gorivo pri vožnji samo na utekočinjen naftni plin lahko tudi do 40 odstotkov nižji. Zaradi manjšega izpusta CO2 so v številnih državah na voljo državne subvencije v obliki nižjecja davka.	(P. R.)
Vzdržljiva, izpopolnjena in svežega videza
Tekoče linije in čvrsta drža določajo najnovejši slog vožnje. Opel Mokka je izpopolnjen, napreden in doma povsod.
• Želite stopiti iz vsakdanjosti? Mokka je pripravljena in čaka na vas.
Dinamična notranjost in zunjost Vsestransko prilagodljiva in prostorna notranjost Izjemno udobje in odlična povezljivost Varnost, zaščita in sistemi za pomoč vozniku Vrhunsko podvozje in varčni motorji
Ne sledite drugim - raje utirajte pot
Opel Meriva predstavlja sožitje prostornosti in prilagodljivosti. Ta družinski avto združuje slog s praktičnostjo.
Oglejte si, zakaj tako izstopa: Elegantno osupljivo oblikovanje Razkošno udobje, ki je vodilno v razredu Celovite in zanesljive varnostne funkcije Izjemno učinkoviti pogoni Napredna povezljivost Univerzalna praktičnost za vsak dan
AVTO CENTER CELEIA | Mariborska 107, Celje | 03 425 46 00 | www.ac-celeia.si PE AVTOHIŠA JAKOPEC | Kosovelova 16, Velenje | 03 897 14 60
Naš čas, 17. 9. 2015, barve: CM K, stran 15
17. septembra 2015
«»SÜAS
VI PIŠETE
19
Športni vikend v Belih Vodah
Pikin planinski pohod
Po hribih
Letošnji zadnji avgustovski konec tedna je bil v Belih Vodah spet športno obarvan. Od petka do nedelje je Društvo Vulkan organiziralo tridnevni tradicionalni športni vikend na igrišču v Belih Vodah. Vreme jim je bilo
mestu. V konkurenci mešanih ekip je bila letos prva ekipa TEŠ pred TEŠ 1 in ekipo Ravne. Veliki pokal Belih Vod za skupno zmago med vsemi ekipami je tokrat pripadel ekipi TEŠ Mešana. V posamični konkurenci je po-
ekipa Ful trefer in tretje ekipa Pohrastnika.
V nedeljo pa so se pomerile ekipe v odbojki na mivki. Sodelovalo je 12 ekip. Slavila je ekipa Šempeter, drugo mesto je zasedla ekipa Romana, tretje mesto
Prvi dogodek pred (tokrat že) 26. Pikinim festivalom je vsako leto Pikin pohod. Tudi letos je potekal v sodelovanju s pohodni-škim krožkom Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Njegovi »duši« sta Anica Podlesnik in Marija Kuzman, ki jima je to
kine planinske markacije, kar je dober uvod v poznavanje gibanja v naravi za bodoče planince in s tem odkrivanje lepot narave.
Pri skrbno urejeni domačiji smo postali in ugotovili, da nas je skoraj sto, kar je pohvale vredno število. Podali smo se na-
ki pelje v Bevče. Zavili smo proti zahodu in se v gozdu srečali z zanimivo Pozojevo grajsko potjo, ob kateri se nahajajo ostanki dveh gradov. Dišeče ciklame so nas pospremile do gradu Ša-lek, s katerega je zelo lep razgled na Velenje. Tam nas je pričakal
Živahna Pika Nogavička z delom udeležencev pohoda.
T-1
naklonjeno, številne ekipe v vseh treh športnih panogah pa so spet dale vse od sebe.
V ruskem kegljanju se je v petek pomerilo 18 ekip. Med ženskimi je bila najmočnejša ekipa TEŠ pred Ravnami in Šmartnim ob Paki. Med moškimi je slavila ekipa TEŠ pred domačo ekipo Belih Vod in Ravnami na tretjem
kal za najboljšega kegljača osvojil Ivan Kodrun iz Raven. Pokale je tudi letos podelil župan Občine Šoštanj Darko Menih.
Nogometni navdušenci so prišli na svoj račun v soboto, ko je potekal turnir v malem nogometu. Tekmovalo je 9 ekip. Prvo mesto je pripadlo ekipi Pit stop, drugo mesto si je priigrala
pa je pripadlo ekipi Tesarstvo Peter Grudnik. Četrta je bila domača ekipa.
Organizacijo so podprli številni donatorji, ki so pripomogli, da je bilo druženje še bolj prijetno in da si lepšega jubilejnega 10. »rojstnega dne« prireditev res ni mogla želeti.
a Društvo Vulkan
Postanite naročnik
s l
03 898 17 50 | press@nascas.si
Za naročnike do 8 številk zastonj!
pisano na kožo.
V soboto, teden dni pred otvoritvijo festivala, se je pisana druščina otrok z njihovimi spremljevalci »vseh kategorij« zbrala v Šaleku. V krasnem sončnem dopoldnevu smo po pozdravu krenili na pot in se ob Paki, ki smo jo prečili v Šaleku, podali ob potočku v strmino in nato v gozd. Pot so lepo označevale Pi-
Dom za varstvo odraslih Velenje
Ob prazniku ' Mestne občine Velenje vsem občankam in občanom iskreno čestitamo!
Stanovalci, zaposleni in direktorica doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc
prej v gozd, ki je vedno očarljiv, in uživali ob lepih razgledih na Gorico vse tja do Velenjskega gradu. Prišli smo na nenavadno lepo ravninsko krajino in se zbrali ob kapelici. Razgledi so se širili predvsem na jug, Pika Nogavička pa se je s svojimi norčijami posvetila druženju z otroki. Preko travnika smo se nato spustili do Ranča Jazbec, kjer domuje uspešna voditeljica otroškega zbora RTV Slovenija Anka. Svojo pozornost je takoj pritegnila oslovska družina, saj ima dva mladička. Da sta nadvse ljubka, ni treba poudarjati.
Poslovili smo se od prijazne domačije in se ob skrbno urejenih domovih spustili do ceste,
grajski par in smeli smo pokukati v notranjost razvalin gradu. Svojemu poklicu še vedno zelo predana nekdanja učiteljica Anica je otroke navdušila s pesmico, ki so jo v mislih ponavljali do prihoda na trg Šalek. Tu jih je za znanje čakala nagrada, vse udeležence pa majhna pogostitev v organizaciji Turističnega društva Šalek.
Z obrazov vseh je sijalo zadovoljstvo in obljuba, da se prihodnje leto spet srečamo. Za nami je bil zelo lep izlet in hvala vsem, ki so se trudili zanj in ga omogočili. Z njim se je popestrilo pričakovanje prihoda Pike Nogavičke, ki se je že vsi veselimo!
a Marija Lesjak
A
KUHINJA BRATSKIH NARODOV
ZDRAVSTVENI DONI
VELENJE
Vodnikova 1, 3320 Velenje
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 20
20
ŠPORT
"^AS
17. septembra 2015
Loka namučila Gorenje
Podprvaki še vedno nihajo v igri - Maribor tudi po dveh krogih brez točk
Največje presenečanje uvodnih dveh krogov v prvi moški ligi so gotovo rokometaši mariborskega Branika, tretji na minulem prvenstvu. Pred začetkom nove tekmovalne sezone je bilo slišati, da se bodo 'skušali vmešati v boj za naslov prvaka in tako mešati štrene favorizi-ranima Celju Pivovarni Laško in Gorenju.' Časa imajo seveda še dovolj, saj je nova tekmovalna sezona šele stekla, najbrž pa tudi največji pesimisti niso pričakovali, da bo nekdanji selektor najboljše slovenske vrste Boris Denic doživel dva pljuska v uvodnih dveh krogih. V prvem so gostovali pri Jeruzalemu Ormožu. Takrat smo med drugim uporabili besedo spodrsljaj in za njo zapisali vprašaj. Očitno v klubu nekaj škriplje glede na to, da so v 2. krogu ostali brez točk tudi v svoji dvorani. Gostili so v prejšnjem prvenstvu peto Ribnico in izgubili s 26 : 31.
Po tem krogu so še vedno štiri neporažena moštva: Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje, Riko Ribnica in novinec Koper 2013. Celjani so v prvem krogu krvnike Branikov-cev odpravili domov s 35 : 23; Velenjčani so gostovali v Škofji Loki, a so se morali zadovoljiti s skromno zmago samo dveh golov razlike (27 : 25). Očitno se še niso otresli stare navade, da po prepričljivem vodstvu popustijo. Prvi polčas je napovedoval zanesljivo zmago. Po njem so imeli prednost šestih golov (16 : 10). Toda domači se kljub
razmeroma precejšnjemu zaostanku niso predali. V drugem polčasu so prednost gostov celo zmanjšali na zaostanek enega gola (21 : 22). V nadaljevanju pa vendarle niso zmogli velikega presenečenja.
Mario Šoštarič, ki je bil z osmimi goli skupaj s Stašem Skubetom najboljši strelec tekme, je povedal: »Tekma se je začela z igro gol za gol, pri čemer so Ločani pokazali res veliko željo. Nato smo pobudo prevzeli mi in na odmor odšli s šestimi zadetki prednosti. Lahko bi bil še kakšen zadetek več, a so
Ločani pokazali, da se ne želijo predati. To so dokazali v drugem polčasu, kar se je videlo tudi na rezultatu in kazalo na to, da se bo tekma lomila vse do konca. Vrstile so se tudi naše napake, njihov vratar pa je obranil nekaj pomembnih žog in igra nam nikakor ni stekla. Ponovno smo začeli igrati preveč individualno in v ključnih trenutkih je bilo na naši strani preveč nervoze, prevečkrat smo odreagirali tako, kot ne bi smeli ... , a smo na koncu le zmagali. Ni sicer to tisto, kar smo si želeli, ni to realni kazalec naše moči, vemo, da smo lahko še boljši. Na nas je sedaj, da delamo naprej in gremo v petek proti Izoli (jutri, 18. 9., v Rdeči dvorani z začetkom ob 18. uri - op. p.) na novo zmago in po novi dve točki."
a S. Vovk
Rudarjem se je odprlo (?)
Nogometaši Rudarja na lokalnem derbiju ob jezeru potopili Celjane in se rahlo oddaljili od predzadnjega mesta - Olimpija na vrhu zamenjala Gorico
S tekmami 9. kroga so v prvi nogometni ligi sklenili prvo četrtino prvenstva. Ta krog je prinesel spremembo na prvenstveni lestvici. Gorica, ki je bila na vodilnem položaju vse od četrtega kroga, ni nadaljevala sijajnega niza sedmih zmag. Na njenem igrišču jo je kar s 4 : 1 premagal aktualni prvak Maribor. Novi mariborski trener Krunoslav Jurčič je očitno aktualnim prvakom vrnil samozavest. Tega pa nista uspela novi trener Celja
Iztok Kapušin z gostovanjem v Velenju (0 : 4) in Kopra Nedžad Okčic na
gostovanju pri Zavrču (0 : 1). Poraz Novogoričanov je s peto zaporedno zmago, tokrat s 3 : 1 v Novem mestu nad Krko, izkoristila Olimpija in zasedla prvo mesto. Na samem vrhu je bila že v prvem krogu,
S prvo zmago na svojem igrišču so na tretjem mestu ostali nogometaši Domžal. Gostili so novinca, nogometaše Krškega, in zmagali z 2 : 0. Kr-
čani, ki so bili po drugem krogu celo v vodstvu, so padli na predzadnje mesto in gotovo jih čaka krčevit boj za obstanek. Po tem krogu morajo biti enako zaskrbljeni tudi Koprčani. Ostali so pri osmih točkah, kolikor jih ima tudi Krško. Še slabše pa kaže aktualnim podprvakom Celjanom, ki so na derbiju do tega kroga na lestvici najslabših moštev, gostovali v Velenju. Nogometaši Rudarja so razveselili svoje navijače z zelo dobro igro in veliko učinkovitostjo. Z goli Ivana Knezoviča, Stjepana Babiča z enajstih metrov, Amerja Krcica in Milana Ko-ciča so si priigrali najvišjo zmago v 9. krogu. Enajstmetrovko je zakrivil Ramon Soria Alonso s prekrškom nad Luko Prašnikarjem. Z drugo zmago so se nogometaši Rudarja povzpeli na šesto mesto, a imajo le točko več kot Koprčani ter Krčani, zadnji Celjani pa po porazu z njimi sedaj za njimi zaostajajo za štiri.
»Po tej najvišji Rudarjevi zmagi v tem prvenstvu je Amer Krcic, strelec tretjega gola (to je bil njegov drugi, prvega je dosegel proti Domžalam), navdušeno in samozavestno povedal: »Pričakovali smo težko tekmo, zato smo se dogovorili, da bomo od samega začetka zaigrali zelo odločno. Napadalna igra se nam je bogato obrestovala. Celo bi lahko dali še kakšen gol več. Že na prejšnjih tekmah bi lahko dosegli kakšen gol več. No, važno je, da smo verjeli vase, saj zelo dobro treniramo. Toda tudi s štirimi smo več kot zadovoljni.«
O sobotnem gostovanju v Novem mestu pa: »Kot vsaka tekma bo tudi ta zelo težka. Toda odprlo se nam je. Storili bomo vse, da bomo tudi v soboto proti Krki pravi. Mislim, da lahko premagamo vsakega nasprotnika, če igramo tako, kot smo proti Celjanom.«	a S. Vovk
Ivan Vajdl na klopi Ferlacha
Velenjčan Ivan Vajdl, nekdaj odličen vratar, je po končanem igranju prešel med trenerje. Med drugim je dvakrat sedel na vročem trenerskem stolčku velenjskega Gorenja. Najprej v sezoni 2002/2004, ko je tedanja generacija roko-metašev z njim osvojila doslej edini naslov pokalnega prvaka. Na Gorenjevo trenersko klop se je spet vrnil pred dvema sezonama namesto Branka Tam-šeta (odšel je v Celje), ki je še
vedno najuspešnejši Gorenjev trener doslej. Po porazu v finalu pokalnega turnirja letos spomladi v Kopru s Celjem Pivovarno Laško je moral Vajdl trenersko mesto prepustiti Gregorju Cviji-cu. Ker je Vajdlu rokomet pač v krvi in 'brez njega ni življenja', je avgusta letos z veseljem sprejel ponudbo Slovenj Gradca, da s svojimi izkušnjami pomaga trenerju Sebastjanu Soviču pri vodenju ekipe in prenaša svoje bogate izkušnje na mlade igralce. V klubu pa ni ostal dolgo. Pred dnevi ga je v svoje vrste zvabil avstrijski Ferlach, član druge lige. Novi trener ga bo gotovo skušal pripeljati v prvo.
Rudar ta teden dvakrat s Krko
Nogometaši Rudarja so v včerajšnjem 2. krogu pokala Slovenije gostili Krko, kar je bil edini prvoligaški par. V soboto se bosta moštvi v Novem mestu pomerili še za prvenstvene točke.
Šmarčani in Mozirjani hitro končali
Prejšnji teden se je s prvim krogom začelo tudi tekmovanje za regionalni pokal na območju Medobčinske nogometne zveze Celje. Rezultati: Rogaška - Dravinja 3:0 (2:0), Šmartno 1928 - Brežice 1919 3:5 (2:3), Vojnik - Mons Claudius 3:1 (1:1), Šoštanj - Kovinar Štore 2:1 (1:1, Odred Kozje - Fosilum Šentjur 5:4 (1:1), Mozirje - Šmarje pri Jelšah 4:5 (1:1).
a vos
Skoraj pregorele v želji po zmagi
Mariborčanke na derbiju kroga namučile nogometašice Rudarja Škale
Nogometašice v ženski prvi ligi so tekme 4. kroga zaradi reprezentančnega premora igrale že v sredo prejšnji teden. Peti krog bo na sporedu konec meseca (27.). Nogometašice Rudarja Škale bodo gostovale v Radomljah.
Po tem krogu so aktualne prvakinje Pomurke zaradi boljše razlike v danih in prejetih golih zamenjale velenjske nogometašice na prvem mestu. V štirih dosedanjih krogih so zabile že 50 golov (rudarke polovico manj), oboje pa so preje samo po en zadetek, po treh krogih imajo vseh devet možnih točk. Velenjske nogometne rudarke so bile gostiteljice na igrišču v Šmartnem ob Pa-ki, ker je bilo 'njihovo' igrišče z umetno travo ob jezeru zasedeno zaradi tekem Rudarjevih mladincev oziroma kadetov. Šmar-čani so odlično pripravili igrišče, za kar so jim v klubu seveda nadvse hvaležni. Izkazale pa so se tudi matere nogometašic (kar pet igralk je iz tamkajšnjega konca), ki so spekle veliko dobrot.
Sicer pa je bil to derbi četrtega kroga, in upravičil je ta sloves. Gostjam se je po zaslugi njihove vratarke še slabih petnajst minut pred koncem nasmihala točka. Po besedah trenerja Boštjana Kamenška je branila, kot že dolgo ne. Izgubna dveh točk bi bila za navijače rudark vsekakor precejšnje presenečenje glede na to, da skupaj z igralkami upajo, da bodo v tej tekmovalni sezoni skušale zaustaviti prevlado Po-murk v prvenstvu. Začetek tega zelo zanimivega dvoboja je napovedoval prepričljivo zmago varovank trenerja. Po začetnem žvižgu sodnice Aleksandre Česen
iz Cerkelj na Gorenjskem ni minilo niti deset, petnajst sekund, ko je odlična Sanja Malinic poslala žogo za hrbet nemočne gostujoče vratarke Sare Lovrec. V želji, da bi se izkazale pred svojimi krajani, pa so potem rudar-ke nadaljevale premalo organizirano in na presenečenje vseh so gostje po slabe pol ure izenačile. Do konca prvega polčasa sta mreži ostali nedotaknjeni. V drugem so Mariborčanke z izredno požrtvovalnostjo in ob že osemenjenih sijajnih obrambah svoje vratarke kljubovale nasprotnicam vse do 76. minute, ko je na tej tekmi strelsko najbolj raz-
položena Maliniceva le zadela za četrto zaporedno zmago.
Najvišjo zmago so si v tem krogu priigrale Pomurke. Mlado ekipo Ajdovščine so gostje premagale kar z 19 goli. Največ jih je dala Monika Conjar, ki je s trinajstimi goli trenutno najboljša strelka lige. Tudi na naslednjih dveh mestih sta Pomurki, Tjaša Tibault z dvanajstimi in Biljana Brajdic z desetimi goli. Nato sledita najboljši rudarki: Lara Pra-šnikar je z devetimi goli četrta na lestvici najboljših strelk, Sanja Malinic pa z osmimi na petem mestu. Zaradi reprezentančnega premora bodo nogometaši-ce prvenstvo nadaljevale 27. septembra. Rudarke bodo gostovale v Radomljah.
Rudarka Maruša Sevšek: »Mariborčanke so vedno spoštovanja vredne nasprotnice. Da bodo predstavljale tokrat tako trd oreh za nas pa nismo pričakovale. Resda smo začele sijajno, toda nato je preteklo precej časa, da smo se znebile treme, saj smo prvič zaigrale v domačem kraju. Jaz sem sicer Mozirjanka, a sem prav tako čutila precejšen pritisk. Žele smo se pač izkazati. Nato smo stopile skupaj, zmagale, kar je najbolj pomembno in verjamem, da so bili naši domači in sploh vsi gledalci zadovoljni. » a S. Vovk
a vos
Naš čas, 17. 9. 2015, barve: CM K, stran 15
17. septembra 2015
«»SÜAS
ŠPORT
21
Na pragu 20-letnice
Med ženskami je zanimanje za kegljanje, a obveznosti naredijo svoje - Želijo si mlajših članic
Tatjana Podgoršek
Za kegljanje, ki letos beleži 50-letnico organiziranega delovanja v Šaleški dolini, ni zanimanja le med moškimi, ampak tudi med ženskami. Pred 19 leti so te ustanovile klub. Danes je Ženski kegljaški klub Šoštanj edini registrirani tovrstni klub v državi, ostale ženske ekipe delujejo pod okriljem kegljaških klubov. »Tudi me smo sprva delovale tako, a smo se zaradi velikega zanimanja za omenjeno športno dejavnost odločile za svoj klub,« je pojasnila predsednica Marica Lozič.
Največji uspeh je ekipa kluba s sedežem v Šoštanju (igralke pa prihajajo iz mestne občine Velenje, vodja ekipe je iz Zgornje Savinjske doline) v sezoni 2003/2004 z uvrstitvijo v prvo slovensko kegljaško ligo, v kateri so z manjšimi prekinitvami nastopile vse do lani. Razlog za izpad je - po mnenju sogovornice - potrebno poiskati v pomanjkanju igralk in denarja. Kot je dejala Lozičeva, začetki niso bili lahki, vendar so z vztrajnostjo in veseljem do kegljanja, pa tudi ve-
V ekipi želijo pridobiti predvsem mlajše igralke.
čjim razumevanjem sponzorjev za njihove potrebe lažje premostile mnoge težave. Danes sponzorjev ni, stroške nastopanja plačujejo s članarino in sredstvi, ki jim jih nameni Občina Šoštanj.
Glede pomanjkanja igralk pa sogovornica dodaja, da dekleta in žene pridejo v klub, nekaj časa trenirajo, nato jih ni več blizu. »Ob obveznostih, ki jih imajo doma, v službi, šoli je to zanje očitno prenaporno.« Tekme ob vikendih in treningi dvakrat na teden so obveznosti, za katere je v današnjih časih težko najti
prosti čas. Če ga že najdejo, če imajo voljo, pri nekaterih nastopijo zdravstvene omejitve.
Na pragu 20-letnice delovanja kluba si želijo privabiti v svoje vrste nove, predvsem mlajše članice. Pomlajena ekipa bi lažje dosegala boljše rezultate, morda bi s tem tudi lažje zagotavljale potreben denar za delovanje. »Kegljanje ni le tekmovanje, je tudi druženje in rekreacija,« še dodaja Marica Lozič.
Alpska šola se je že začela
Smučarski klub Velenje je sicer aktiven vse leto, bolj intenzivne priprave na novo smučarsko sezono pa so se tudi že začele - najprej v Savudriji, zdaj pa so na vrsti že redni treningi. Stekla je tudi alpska šola (vanjo se je še vedno mogoče vpisati). Obiskujejo jo otroci od petega leta dalje. Suho vadbo imajo dvakrat na teden (ob torkih in četrtkih), pozimi pa smučajo na Golteh petkrat na teden (popoldne). Šolske otroke »poberejo« pred šolami. Po besedah strokovnega direktorja kluba Davida De Coste načrtujejo letos
priprave tudi na ledeniku v Avstriji, za najboljši del ekipe pa tudi udeležbo na mednarodnih igrah šolarjev v Innsbrucku v Avstriji. K sodelovanju vabijo tudi najmlajše, že od 3 do 4 leta stare otroke. Zanje pripravljajo vadbe enkrat tedensko v Velenju in Šoštanju. Za začetek decembra načrtujejo tudi smučarski sejem ter smučarske tečaje v času božično-novole-tnih praznikov in šolskih počitnic. Seveda bodo tudi letos udejanjali odlično sprejet projekt Naučimo se smučati, v katerega vključujejo vse petošolce. ■ mz
Krenker drugi v wingsuitu
Navdušeni padalec Robert Krenker se je udeležil tekmovanja v športnem padalstvu v disciplini wingsuit, ki je potekalo v Nemčiji. Tekma je štela za svetovni pokal (Paralog World Cup), Robert pa je bil odličen in osvojil drugo mesto. »Rezultat je bil zame presenetljiv, še posebej, ker je bila konkurenca izredno močna. Med drugim je sodeloval Tony Ura-galo (proizvajalec WS oblek) iz ZDA, ki velja za ikono tega športa,« je povedal navdušeni Krenker.
Balinanje
Nekaj presenečenj
V drugem kolu razigravanja v balinarski ligi od 1. do 4. mesta je bila v sredo odigrana na Polzeli tekma med Polzelo in Gorenjem. Kljub močnemu odporu je morala ekipa Gorenja priznati poraz s 6 : 2.
Naslednji dan je Premogovnik doma gostil ekipo Gorice pri Slivnici. Premogovnik je zelo borbeno začel tekmovanje, vendar je gostujoča ekipa počasi, vendar vztrajno dvigovala tempo, igra domačinov pa je bila iz meta v met bolj negotova. Na koncu je to prineslo neprijetno
presenečenje, saj je ekipa iz Gorice pri Slivnici slavila z rezultatom 2 : 6.
Vrstni red: 1. Gorica pri Slivnici 4 točke, 2. Polzela 2, 3. Premogovnik 2, 4. Gorenje 0.
V	drugi skupini od petega do osmega mesta sta bili dve tekmi, obe sta se končali z enakim rezultatom 6 : 2 za domačine. To sta bili srečanji med Šentjurjem in Kavčami ter Topolšico in Slovenskimi Konjicami.
Vrstni: 1. Topolšica - 3 točke, 2. Šentjur - 3, 3. Kavče - 1, 4. Slovenske Konjice - 1.
V	tretji skupini za mesta od 9. do 12. je bilo tokrat manjše presenečenje v Vinski Gori, kjer je gostujoča ekipa Prebolda po hu-
dem boju premagala domačine z rezultatom 3 : 5. Na Dobrni pa so domačini zlahka opravili z ekipo Gorice z rezultatom 6 : 2.
Vrstni red: 1. Prebold - 4 točke, 2. Vinska Gora - 2, 3. Dobrna - 2, 4. Gorica - 0.
V četrti skupini za mesta od 13 do 15 je bilo tokrat le srečanje med Šmartnim ob Paki kot domačinom in gosti iz Slovenske Bistrice. Tudi to srečanje se je končalo s presenetljivo lahko zmago 6 : 2 za Šmartno ob Paki. Ekipa Vrbice iz Vrbnega je bila to kolo prosta.
Trenutni vrstni red: 1. Slovenska Bistrica- 2 točki, 2. Šmartno ob Paki - 2, 3. Vrbno Vrbica - 0.
■ T. F.
Kegljanje
V novo sezono z zmago
Kegljači Šoštanja so z zmago začeli novo tekmovalno sezono 2015/16. Na domačih stezah so gostili ravenskega Fužinarja, ki tokrat ni bil dorasel nasprotnik domači ekipi. Gostje so bili le na začetku srečanja nekoliko boljši nasprotnik, saj so v tem delu srečanja vodili s 40 keglji prednosti. Domača tekmovalca sta pozneje zaigrala veliko bolje in rezul-
tat vztrajno zniževala. Tako se je igra prvega para končala pri rezultatu 1: 1, prednost 7 kegljev pa so imeli domači tekmovalci. Tudi drugemu paru igralcev domače ekipe na začetku ni šlo najbolje, česar pa gostje niso znali izkoristiti. Domača prednost je tako po igri drugega para znašala že 19 kegljev pri rezultatu 2 : 2. Sledila je igra tretjega para, v katerem je nastopil najmočnejši gostujoči par. Seveda je tudi domači strateg postavil svoje adu-te v zadnjo postavo. Gledalci so tako uživali v igri najmočnejših tekmovalcev. Igra domačih je te-
kla po pričakovanju, med tem ko gostje nikakor niso našli svoje. Razlika se je vztrajno zviševala in na koncu srečanja znašala 60 kegljev. Domačina sta slavila z 2 : 0. Tako je zmaga ostala v Šoštanju. V naslednjem krogu bodo Šoštanjčani gostovali v Litiji pri neugodni domači ekipi Litija - 2001. Liga bo to sezono zelo močna, saj se iz 1. B lige vračata ekipi Ceršaka in Dravograda, iz tretje lige pa prihaja ekipa Pergola hiše iz Radelj ob Dravi.


■
TAKO so igrali
Prva liga Telekom Slovenije, 9. krog
Rudar - Celje 4:0 (1:0)
Strelci: 1:0 Knezovic (44.), 2:0 S. Babic (68. - 11 m), 3:0 Krcic (76.), 4:0 Kocic (89.). Rudar: Radan, Žitko, Knezovic, Kocic, Ihbeis-heh (od 82. Lešnik), S. Babic, Prašnikar, Bolha, M. Babic (od 87. Pišek), Krcic, Trifkovic (od 75. Tolimir). Trener: Jernej Javornik. Rumeni kartoni: Krcic (10), Firer (29), Miškic (35), Bolha (62), Alonso (67), Knezovic (70). Drugi rezultati: Gorica - Maribor 1:4 (1:2), Krka - Olimpija 1:3 (0:0), Zavrč - Luka Koper 1:0 (1:0), Domžale - Krško 2:0 (1:0). Vrstni red: 1. Olimpija 22 (27:5), 2. Gorica 21 (20:22), 3. Domžale 16 (16:8), 4. Maribor 15 (14:10), 5. Zavrč 12 (7:89, 6. Rudar 9 (10:13), 7. Krka 9 (9:16), 8. Koper 8 (12:17), 9. Krško 8 (5:13),10. Celje 5 (6:21).
SŽNL, 4. krog
Rudar Škale - Maribor 2:1 (1:1)
Strelke: 1:0 Sanja Malinic (1, 57), Dušanka Milošic (29).
Rudar Š.: Zilic, Gomboc, Berdnik (od 89. I. Pi-jukovic), Bric, Mirtič (od 70. Zagajšek), Jevtic (od 62. Praprotnik), Sevšek, Duronjic, Malinic, Lukek (od 42. Šoronda), Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik.
Drugi rezultati: Krka - ŽNK Moje-lece.si Radomlje 1:8 (0:2), Velesovo - ŽNK Ankaran Hr-vatini 0:0, Krim - Olimpija 0:1 (0:0) Ajdovščina - Teleing P. Beltinci 0:19 (0:10). Vrstni red: 1. Pomurje 12 (50:1), 2. Rudar Š. 12 (25:1), 3. Radomlje 10 (16:3), 4. Maribor 9 (11:3), 5. Olimpija 7 (5:12), 6. Velesovo 4 (8:11), 7. Ankaran H. 2 (3:9), 8. Krim 1 (1:19), 9. Krka 0 (3:25), 10. Ajdovščina 0 (0:38).
3.	SNL - sever, 3. krog
Videm - Šmartno 1928 3:3
Strelci: 0:1 Tilen Kompan (5), 1:1 Karlo Muric (62), 2:1 Aleksander Trep (64), 2:2 Aleksander Močic (81), 3:2 Emanuel Škvaric (84), 3:3 T. Kompan (87).
Šmartno: Vašl, Mrevlje, Irman, Kompan, Mar. Lenošek, Hrastnik, Mat. Lenošek, Podgoršek, Kolenc, Maze, Močic. Trener: Drago Kostajnšek.
Drugi rezultati: Koroška Dravograd - S. Roj-ko Dobrovce 1:0 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Maribor B 1:4 (0:0), Brežice 1919 - Šampion 3:0 (2:0), Fužinar Noži Ravne - AjDAS Lenart 3:2 (0:1), Dravinja - Podvinci Betonarna Kuhar 0: 1, Radlje - Mons Claudius 0:1 (0:1), Videm -Šmartno 1928 3:3 (0:1).
Vrstni red: 1. Brežice 1929 10 (8:0), 2. Fužinar 10 (8:4), 3. Maribor B (tekma manj) 9 (13:4),
4.	Mons Claudius 9 (7:5), 6. Šmarje pri Jelšah 6 (10:10), 7. Videm 5 (7:4), 8. Šmartno 1928 5 (8:8), 9. Dravinja 5 (3:3), 10. Kroška Dravograd 4 (3:8), 11. S. Rojko Dobrovce 3 4:5), Podvinci 3 (3:89; 13. Radlje 0 (3:8), 14. AjDAS Lenart 0 (2:11).
MNZ Golgeter Celje, 3. krog
Šoštanj - Vojnik 8:0 (3:0);
Strelci: Miha Šmon (10), Anel Omerovic (14), Semir Agic (19, 59), Tilen Celcer (46, 83), Amir Šabanovic (50, 70);
Drugi rezultati: Kovinar Štore - Mozirje 1:1 (1:0). Zreče - Odred Kozje 6:0 (3:0), Rogaška -Fosilum Šentjur 5:0 (1:0), Vrstni red: 1. Rogaška 9 (10:0), 2. Šoštanj 6 (12:3), 3. Zreče (tekma manj) 6 (8:0), 4. Mozirje 4 (3:4), 5. Žalec (tekma manj - prost) 3 (5:2), 6.
Šentjur 3 (2:8), 7. Štore 2 (3:6), 8. Kozje (tekma manj) 1 (1:7), 9. Vojnik 0 (0:14). 4. krog (19. 9.): Kozje - Mozirje, Šentjur - Šoštanj, Zreče - Žalec, Vojnik - Štore, Rogaška - prosta.
Prva NLB Leasing liga, 2. krog
Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 25:27 (10:16)
Gorenje: B. Buric (5 obramb), Ferlin (1 obramba); Božovic, Cehte 1, Medved 6, S. Buric 1, Szyba 2, Skube 8 (4), Golčar 1, Šoštarič 8, Kleč, Gams, Ratajec, Nosan, Dujmovič, Beciri. Trener: Gregor Cvijic.
Sedemmetrovke: Loka 3 (3); Gorenje 6 (4); izključitve: Loka 10 minut, Gorenje Velenje 8 minut.
Drugi rezultati: Maribor Branik - Riko Ribnica 26:31 (13:17), Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 35:23 (14:11), Dobova - Krka 34:32 (15:16), Trimo Trebnje - Slovan 22:17 (11:7), Istrabenz Plini Izola - Sevnica 22:20 (11:10), Slovenj Gradec 2011 - Koper 2013 21:23 (11:12). Vrstni red: 1. Celje 4, 2. Gorenje 4, 3. Ribnica 4, 4. Koper 4, 5. Krka 2, 6. Trimo 2, 7. J. Ormož 2, 8. Dobova 2, 9. Izola 2, 10. Loka 1, 11, S. Gradec 1, 12. Maribor 0, 13. Slovan 0, 14. Sevnica 0.
Kegljanje, 2. liga -vzhod 1. krog
Šoštanj: Fužinar 6: 2 (3253: 3193)
Šoštanj: Fidej - 534 (0), Sečki - 538 (1), Petrovič - 507 (0), Kramer - 555 (1), Hasičič -552 (1), Arnuš - 567 (1).
Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik Mestne občine Velenje in občine Šoštanj.
KREVZEL instalacije
Podjetje za izvajanje strojnih instalacij
Metleče 14 / a, 3325 Šoštanj Tel.: 03/ 8981850, fax: 03/ 8981860 E - mail: info@krevzel-instalacije.si, http://www.krevzel-instalacije.si
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 22
22
MODROÜM KRONIKA
»»^AS
17. septembra 2015
Prometno varen teden
Velenje, 9. septembra - Zadnji teden, do vključno ponedeljka, je bil na območju Policijske postaje Velenje prometno zelo varen teden. Naj tako ostane! Edina nesreča, o kateri poročajo policisti, se je zgodila v sredo pri trgovini Lidl. V njej se je ena oseba lažje poškodovala.
Čistilki ukradel telefon
Velenje, 11. septembra - V petek je neznanec izkoristil nepozornost čistilke v prostorih na Partizanski in ji ukradel mobilni telefon. Policisti so se po prijavi nemudoma odzvali, osumljenca izsledili in mu ukraden telefon zasegli.
Zloraba najdene kartice ni uspela
Velenje, 11. septembra - Na parkirišču pri Intersparu v Šaleku je občanka v petek izgu-
bila denarnico. V njej je imela osebne dokumente in bančne kartice. Neznanec, ki je denarnico našel, je istega dne skušal zlorabiti bančno kartico, a mu to ni uspelo. Za njim policisti še poizvedujejo.
Eden v hišo, eden v stanovanje
Velenje, 11. septembra - V Ložnici na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje je bilo v petek vlomljeno v stanovanjsko hišo. Vlomilec je odšel z zlatnino, vredno okoli 1.000 evrov.
V ponedeljek, 14. septembra, pa je bilo vlomljeno v stanovanje na Šaleški cesti v Velenju. Stanovalka pogreša ročno uro.
Zamaskirana sta ga pretepla
Šoštanj, 11. septembra - V petek sta v Šoštanju zamaskirana neznanca pristopila h
krajanu in ga pretepla. Utrpel je lažje telesne poškodbe. Za njima poizvedujejo.
Tat bi imel oprano glavo
Velenje, 12. septembra - V trgovini Müller so v soboto pri tatvini šestih šamponov, vrednih dobrih 17 evrov, zalotili moškega. Šlo je za starega znanca policije, ki ga bodo za kaznivo dejanje ovadili.
Odnesel menjalni denar
Velenje, 13. septembra - V noči na nedeljo je neznanec vlomil v gostinski lokal na Starem trgu. Odnesel je denarnico z menjalnim denarjem. Lastnica pa je z denarjem oškodovana za najmanj 300 evrov.
Tankal na tujem
Mozirje, 14. septembra - V Lokah pri Mozirju je neznanec v ponedeljek iz rezervoarjev treh delovnih strojev ukradel več kot 400 litrov goriva.
Iz POLICIJSKE beležke
Pred hišo kuril plastiko
Pesje, 9. septembra - Policisti so v sredo zaradi kurjenja plastike pred hišo zoper kršitelja ukrepali v Pesju. Na podlagi občinskih odlokov ter zakona o ohranjanju narave je namreč sežiganje in kurjenje odpadkov prepovedano.
»Hospitalizirali« so ga
policisti
Velenje, 9. septembra - V sredo je v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje pijan občan od zdravnika zahteval, da ga napoti v bolnišnico. Ker je ta ocenil, da to ni potrebno, je »pacient« ho-
tel z njim fizično obračunati. Na pomoč so mu prišli policisti. Ker pa se tudi v njihovi prisotnosti ni pomiril, so ga sami »hospitalizirali«, le da ne v bolnišnico, ampak v prostore za pridržanje.
Bivši ji pošilja žaljiva SMS sporočila
Velenje, 11. septembra - V petek se je na Policijsko postajo oglasila bivša žena in prijavila, da ji bivši mož pošilja žaljiva SMS sporočila. Policisti bodo počakali, da jim kršitelj predstavi svojo plat zgodbe, nato pa spisali ustrezno odločbo o prekršku.
Psa napadla psa
Velenje, 12. septembra - V soboto sta pri šoli na Gorici potepuška psa napadla psa, ki ga je tam sprehajala občanka. Policisti bodo lastnika potepuških psov skušali izslediti.
Rože so letele skozi okno
Velenje, 12. septembra - V soboto je bilo pestro na Kardeljevem trgu 2. Za to je poskrbel agresiven vinjen stanovalec, ki je doma razbijal pohištvo in skozi okno metal rože. Tudi ob prisotnosti policistov se ni pomiril, zato so se odločili za pridržanje. A tudi s tem ni šlo gladko, saj so
Inštitut za ekološke raziskave ERICo vošči vsem občanom in občankam ob prazniku mestne občine Velenje!
ERICo, d.o.o. | Koroška 58, Velenje | T 03 898 1930 | www.erico.si
Velenjčanom čestitamo ob občinskem prazniku.
Občane vabimo, da nas v ponedeljek, 21. 9., ob 12. uri,
obiščejo, si ogledajo šolo in spoznajo
življenje v njej.
Dobimo se v Gaudeamusu!

Trg mladosti 7 | Velenj?p03 898 64 10 | info@vsvo.si | www.vsvo
.si
morali uporabiti sredstva za vezanje in vklepanje.
Najdeno hranijo policisti
Pošteni občani in občanke so tudi v zadnjem tednu na Policijsko postajo Velenje prinesli nekaj najdenih stvari, ki jih lahko lastniki zdaj prevzamejo pri njih. Med najdenimi sta GSM nokia 2600 (najdena na Šmarški cesti) in žensko kolo sci-rocco, life trail na 18 prestav modre barve (najdeno na Šlandrovi 10 v Velenju). Najdena črna denarnica z dokumenti in denarjem pa je že pri lastnici.
■iASFALT KOVAČ d/o.o.
..■■■ Planina pri Sevpici 47 a, - f ' . 3225 Planina-pri Sevriici '■
*J .asfalt.kovac@siol.net . L- ■' i vwvw.asfaltkovac.si
T ■	f ■	.	.
; , Cestita^aza
praznikaobčin -Velenje in Šoštanj,
V svetu Mestne občine Velenje podpiramo razvojne projekte.
Občankam in občanom iskrene čestitke za praznik
Svetniška skupina SLS
fVoituatr
Dobrodošli vseh »osem» dni v tednu!
Koroška 44, Velenje 03 586 40 88
Aškerčeva 24, Šoštanj 03 588 17 90
Virtualni bowling, Bife KINO | 03 586 41 01
Na bowlingu vam lahko organiziramo rojstnodnevno zabavo, ki jo popestrite še z igranjem biljarda, ročnega nogometa, hokeja, pikada ...in obenem poskrbimoza dobro zakusko.
VSE ZA PIKNIKE IN PRAZNOVANJA
Za zaključke, poslovna srečanja in druge zabave lahko najamete manjšo dvorano za 20-30 ali večjo za 50-70 oseb. Postrežemo vas s hrano in pijačo po diskontnih cenah.
V TRGOVINAH V VELENJU IN ŠOŠTANJU
imamo po ugodnih cenah vse, karvsakodnevno potrebujete. Pripravljamo odlične sendviče, po naročilu pa kuhane krače, kanapeje, narezke ...
Občankam in občanom čestitamo za praznika občin Velenje in Šoštanj!
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje.
Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CM K, stran 21
24. septembra 2015

UTRIP
S	23
Aktivni
šoštanjski
veterani
Na vojaškem maratonu Celje-Logarska dolina - Organizirali že 8. veteransko tekmovanje v lovu rib
Prvo septembrsko soboto je bil v okviru 31. maratona Celje-Lo-garska dolina organiziran tudi 21. vojaški maraton, na katerem je kljub močnemu dežju nastopilo preko 200 pripadnikov vojaških enot in veteranov. V eni od kategorij se je vedno bolj priljubljenega, 17 kilometrov dolgega teka - pohoda za posameznike od Luč do Logarske doline, ude-
ZgoMio se ie...
od 18. 9. do 24. 9.
-	18. septembra 1992 je Gorenje postalo pokrovitelj ŠRK Velenje, ki se odtlej imenuje Rokometni klub Gorenje Velenje;
-	20. septembra 1953 je bila ob Velenjskem jezeru prva obrtniška tombola, ki so jo organizirali šoštanjski in velenjski obrtniki;
-	20. septembra 1956 so v Šoštanju v omrežje vključili prvo fazo termoelektrarne, to je dva 30-megavatna agregata;
-	20. septembra 1959 je bilo z veliko slovesnostjo odprto novo mestno središče Velenja, v spomin na ta dogodek svoj praznik praznuje Mestna občina
HOROSKOP
ležilo tudi 11 članov Območnega združenja zveze veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj.
Drugo septembrsko soboto pa so šoštanjski veterani ob pomoči Občine Šoštanj na Družmirskem (Šoštanjskem) jezeru v počastitev tamkajšnjega občinskega praznika pripravili že 8. tekmovanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev SEVER ter ZSČ v lovu rib s plovcem »Šoštanj 2015«. Prišlo je dvanajst ekip, s skupno 45 tekmovalci in spremljevalci. Tekmovanje je odprl
Velenje;
-	jeseni leta 1955 so člani smučarske sekcije, ki je delovala v okviru Športnega društva Rudar Velenje, po načrtih Stanka Bloud-ka in domačina Alojza Jevšena-ka začeli graditi skakalnice ob Velenjskem gradu;
-	21. septembra 1996 je bila na gradu Šalek slovesnost ob dokončanju del pri obnovi najstarejšega gradu Šaleške doline;
-	septembra leta 1982 so v Velenju ustanovili glasbeno skupino »Šank rock«, ki so jo ob ustanovitvi sestavljali Matjaž Jelen, Aleš Uranjek, Cveto Po-lak, Zvone Hranjec in Stanko Zadravec;
-	ob praznovanju praznika občine Šoštanj so 23. septembra 2000 v Lokovici svečano predali svojemu namenu nov vročevod;
-	v Šoštanju je bil 19. februarja 1939 ustanovljen aero klub Naša krila; člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadral-
predsednik OZVVS Šoštanj Leon Stropnik. Tekmovalci so v lepem vremenu pod budnim očesom sodnikov iz ribiške družine Šoštanj kar uspešno polnili svoje mreže s krapi, ploščiči, amurji in drugimi manjšimi ribami. Tehtnice so pokazale, da je bila najuspešnejša ekipa OZVVS Dolenjska, druga je bila ekipa domačinov OZVVS Šoštanj, tretje mesto pa je dosegla ekipa OZVVS Velenje. Med posamezniki je bil prvi Mitja Blatnik iz OZVVS Žalec, drugo mesto je pripadlo domačinu Silveriju Koželjnik iz
OZVVS Šoštanj, tretji je bil Gregor Rijavec iz OZVVS Vrhnika -Borovnica. Prehodni pokal Občine Šoštanj je osvojila ekipa iz OZVVS Dolenjska. Pokale sta podelila župan Darko Menih in Leon Stropnik.
Za dobro organizacijo tekmovanja, kar so pohvalili tudi udeleženci, je poskrbela Ribiška družina Šoštanj s predsednikom Francom Ravnjakom. Tekmovanje so sklenili s prijetnim druženjem v ribiškem domu v Šoštanju in z obljubo, da se vidijo tudi prihodnje leto.	■
Šoštanjska termoelektrarna (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
no letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra leta 1939;
■	24. septembra 1988 so krajani Velikega Vrha, Malega Vrha ter dela Gavc dočakali vodo iz novega 13 km dolgega vodovodnega omrežja;
■	24. septembra 1995 je na snežnem stadionu pod Pohorjem Maja Novak, članica Konjeniškega kluba Velenje, na tekmovanju v preskakovanju zaprek s
svojim konjem preskočila 201 cm in s tem izboljšala 34 let star slovenski rekord; - konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje; v Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in povzročila ogromno škode.
a Damijan Kljajič
habit
Habit, d.o.o.,
Koroška cesta 48, 332a Vr-lffijc
Upravljanje z nepremičninami www.habit.si
dežurna služba: 041 646 721
telefon: 03 777 0 350
Z vami že 24 let!
Vsem občankam in občanom čestitamo za praznik Mestne občine Velenje in občine Šoštanj!
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Zelo naporni dnevi so pred vami. Ne le, da boste zasuti z delom, s partnerjem bosta Imela resno krizo, ki se bo še poglobila, če ne boste zahtevali iskrenega pogovora. Dobro bi bilo, če bi poskušali ugotoviti, kaj se dogaja z vama. Zvezde vam priporočajo, da čim več poslušate in mu čim manj pridigate. Če boste začeli s slednjim, bo utihnil in se zaprl vase. To pa je najslabše, kar se vama lahko zgodi. Razpoloženje vam bodo dvigali lepi pozno poletni dnevi, vse do začetka koledarske jeseni pa tudi z zdravjem ne boste imeli težav. Ker so temperature zelo nihajoče, pazite, da se ne prehladite. V teh dneh se odločite tudi, kaj boste z denarjem, ki ga imate na kupčku. Močno vas mika, da bi ga zapravili, kajne? Tokrat ga usmerite vase, na sorodnike raje pozabite.
Bik od 21.4. do 21.5.
Vsem težavam, ki se bodo v naslednjih dneh kar kopičile, boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo tako volje, kot moči. Če se ne boste vzeli v roke, bo žal zaostanek pri delu vsak dan večji, recepta, da razrešite situacijo, pa ne boste našli. Nič hudega ne bo, če boste tokrat zaprosili za pomoč In priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti. Pazite le, da tega ne poveste komu, ki bi znal to uporabiti proti vam, v lastno korist. Takih je okoli vas veliko, nekateri pa se še skrivajo za prijazno besedo in nasmehom. Spreglejte jih, preden vam naredijo škodo. Izkušnje so bile že doslej marsikdaj krute. Zato imate nekoliko bolj trdo kožo, a vas krivice še vedno vržejo iz tira. Kar se tiče novic o delu ali celo službi, na katere čakate že nekaj tednov, ne bodite nestrpni. Do konca tedna jih ne bo, a ko pridejo, bodo dobre.

Ö
I
Dvojčka od 22.5 do 21. 6.
۔
<2
TffJ?
Prihaja vaš dan D. Nanj se že dolgo pripravljate, a še vedno niste prepričani, da ste vse dobro premislili. Veste namreč, da boste z njim spremenili svoje življenje in tudi življenje vaših najbližjih. Zato vas je upravičeno strah. Dobro namreč veste, da tokrat za nikogar ne bo boljše, saj rešujete eksistenco. Zato bodo dejanja Imela konkretne posledice, ki bodo za povrhu še nepredvidljive. Ko boste razložili svoje načrte najbližjim, nikomur ne bo jasno, kako se bodo izšli. Vsem pa bo jasno, da se še nekaj časa ne boste iskreno smejali. Najbolj hudo bo vam. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, bo sicer vsak dan boljše. A ne bo prišlo čez noč. Vsak nov začetekje težak, a hkrati prinese tudi novo zadovoljstvo. To se bo zgodilo tudi v vašem primeru.
Rak od 22.6. do 22.7.
Počutili se boste vsak dan slabše. In to zato, ker boste pustili, da o vašem življenju odločajo drugi. Ne boste upali reči ne, tudi ko vam bodo naložili zelo nehvaležno nalogo. Zaradi nje boste zelo slabo spali, saj se vam bodo smilili ljudje, ki jim boste morali prav vi povedati neprijetno novico. Vaši nadrejeni že vedo, zakaj so za nalogo izbrali prav vas. Sodelavci vam bodo najmanj zamerili, saj boste skupaj z njimi veliko izgubili tudi sami. Včasih dvomite o svojem delu in početju, a v naslednjih dneh vam bodo mnogi dokazali, da z vami ni nič narobe. Napačen je sistem, ki zahteva le dobiček. Čeprav vam denar ne pomeni veliko, se boste z njim ukvarjali vse naslednje dni. Računica se vam ne bo izšla. Slabe volje ne nosite domov, za drobne trenutke sreče bodo namreč v naslednjih dneh skrbeli le vaši domači. Če jim boste le pustili.
Lev od 23.7. do 22.8.
Še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji, kot ste vajeni. Ne fizični in ne psihični. Preveč sprememb bo pač pustilo svoje sledi. Tudi odrezavi in tečni boste. Vedno, ko vam bo ušlo kaj neprijetnega In boste z besedami bičali vse okoli sebe, pa vam božal. Iskreno. Atega ne boste priznali na glas. Vzemite se v roke In poskrbite, da to ne botrajalo in trajalo. Saj veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svoji bližini. Načrti za prihodnost, ki jih bosta s partnerjem delala v prihodnjih dneh, bodo ambiciozni. Ob njih boste kar oživeli. Dovolili si boste tudi sanjati, kar sicer redko počnete. To bo prebudilo otroka v vas. Če bi ga večkrat poiskali, življenja ne bi jemali tako resno, da vam to že škodi. V načrtih za prihodnost pa bodite realni na finančnem področju. Ne segajte preko svojih zmožnosti.
Devica od 23.8. do 22.9.
Ob koncu tega tedna boste znova spoznali, da je vaše življenje lepo. Brez pretiravanja. Čeprav bodo vsi okoli vas tarnali, se boste vi nekaj dni le smejali. Zato boste imeli vsaj tri razloge, eden od njih je povezan z ljubeznijo, drugi z denarjem in tretji z zaupanjem. Na vseh teh področjih boža vas vse dobro. Tudi vaše počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda partner ne bo čisto zadovoljen z vsemi vašimi reakcijami, povedal pa vam za zdaj tega še ne bo. Tudi zato, ker vas ima še bolj rad, kadar ste nasmejani in dobre volje. Tudi v službi boste deležni pohval. A tokrat za nekaj, kar ste storili že davno. Le kaj vam hočejo sodelavci s tem povedati? Si morda želijo, da bi spet bili takšni, kot ste bili nekoč, ko ste marsikaj naredili tudi namesto njih.
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
V	teh dneh boste delovali na sončni pogon. Kadar bodo dnevi lepi, boste zelo učinkoviti, ko se bo sonce skrilo, pa vam bo zmanjkovalo energije in volje. K počutju bo veliko pripomoglo tudi zdravje, ki vam jo bo rahlo zagodlo. Panika bo odveč, a slabe izkušnje iz preteklosti so v vas zasadile strah. Odpravili ga boste najpozneje do torka. Kljub vsemu se boste ravno ob
tem odločili, da spremenite še nekaj slabih življenjskih navad. Ni več veliko takih, ki so res škodljive, a večina od njih bo od vas zahtevala veliko discipline in trdne volje. Prve vam ne manjka, drugo boste sčasoma pridobili. V ponedeljek se boste bali nekega srečanja na štiri oči, ki pa se bo na koncu odlično izteklo. Tudi po vaši zaslugi, saj boste znali vse slabo obrniti na dobro stran.
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
V	zadnjih dneh niste pretiravali ne z delom in ne z zabavo. Pravzaprav ste precej vegetirali. Četudi vam je to godilo, tako ne bo šlo več naprej. V službi vas bodo prisilili, da boste spet začeli migati. Pri tem bodo od vas pričakovali čudeže. Jasno in glasno jim povejte, da brez denarja nI muzike. In, da tega, kar pričakujejo od vas, ne boste mogli Izpeljati brez
večje finančne podpore. Ne bo jim všeč, a čas je že, da jim nalijete čistega vina. Predolgo ste tiho prenašali, kar so vam naložili in se ob tem, da ste to izpeljali, pogosto močno utrudili. Trud že nekaj časa ni enakomerno porazdeljen. Če želite, da bo, se boste morali še bolj zavzeti zase. V ponedeljek vas bo nekaj močno vznemirilo, a si nikomur, niti partnerju, ne boste upali nič povedati. Čakali boste, če se bo zaplet sam razrešil. Če se ne bo, boste morali tudi z besedo na dan.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Precej stvari v vašem vsakdanjiku se bo v zadnji tretjini septembra močno spremenilo. Le malo kaj bo odvisno od vas, večino dogodkov bodo krojili drugi. Zvezde pa vam pri tem ne bodo veliko pomagale. Nekoliko lažje vam bo, ker boste pričakovali, da se tokrat ne bo izšlo po vaših in partnerjevih željah. A razočaranja tokrat ne boste več skrivali. Če ga boste na glas delili s tistimi, ki so delno krivi zanj, pa boste stvari le še poslabšali. Imate dve možnosti. Če se boste odločili za umik, bo pot dolga, a verjetno ne preveč boleča. Če pa se boste odločili, da se boste borili zase in za svojo družino, bo pot krajša, a posledice so lahko veliko hujše. Opravka imate namreč z zelo samovšečnimi in maščevalnimi ljudmi. Na čustvenem področju bo nastala rahla praznina, na finančnem pa ne. Tu vam kaže še bolje, kot ste pričakovali.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Končno boste spet bolj zadovoljni sami s sabo. Res ste se trudili, da ste prišli do tega. Ker je trajalo kar nekaj časa, ste vmes že skoraj obupali. Prvi znaki, da se vam bo izšlo po vaših željah, bodo vidni že danes, v soboto pa boste že vedeli, da vam je uspelo. Zato se boste v naslednjih sedmih dneh počutili iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več čakali na boljše čase in da si boste znali vzeti prosti čas tudi, če ob vas ne bo svetil partner, pa bo tako največji korak naprej. Da ga ne potrebujete vedno ob sebi, že vest,e dolgo pa tudi ne zdržite brez njega. Zato si ga boste tu in tam še lastili bolj, kot si bo želel on. A ne bo kompliciral, vaša pobuda bo njegov ukaz. Znate pa se v malce razjeziti zaradi njegovega dolgega jezika, saj bo izdal nekaj, kar ste želeli obdržati v tajnosti. Ko to ta ne bo več, bodo sorodniki zahtevali kar nekaj pojasnil. Ne čakajte z njimi.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Niste se prav veliko trudili, pa ste vseeno uspeli narediti pravo zmedo iz svojega vsakdanjika. Vsako jutro v naslednjih dneh se boste bali, kaj bo prinesel dan. Da, preveč ste obljubljali, sedaj pa boste morali veliko delati. Več kot ste pripravljeni. In tudi več, kot godi vašemu telesu. Do torka bo še šlo, potem se bodo začeli kazati znaki utrujenosti. Če boste še pretiravali, se vam bo uprlo tudi telo. Počutje vam ne bo več dovoljevalo, da bi bili cel dan v pogonu. Ko si boste priznali, da so bili vaši cilji previsoki, se bodo zadeve začele umirjati. Prej nikakor. In ko boste to priznali tudi v službi, boste še korak dlje. Do rešitve pa v tem tednu še ne boste prišli. Zadnji čas je tudi, da se odločite, kaj si v življenju najbolj želite. Tehtali boste med ljubeznijo in uspehom. Zvezde bi izbrale ljubezen. Kaj boste izbrali vi?
Ribi od 20.2. do 20.3.
Čeprav ste znani po tem, da pogosto na glas poveste, kar mislite, znate včasih s svojim molkom narediti več zmede, kot kadar ste gostobesedni. Pravzaprav se ravno zaradi vaše narave vsi bojijo, ko utihnete. Jasno jim je, da jetakrat pri vas prišlo do skrajne meje In da boste v kratkem reagirali. Kako pa nikomur nI jasno. Tokrat ne bo jasno niti vam. En dan boste v sedmih nebesih, naslednji čisto na tleh. Izogibali se boste prijateljem, pa tudi partnerju. Ta bo do nedelje še tiho, potem bo film počil tudi njemu. Niti to, da boste znova v zadnjem hipu preprečili finančno katastrofo, ne bo rešilo vašega razpoloženja. Preprosto povedano ste se »zaštrikali«. In sedaj bo treba rešiti marsikaj, morda tudi delovno mesto. Čeprav trdite, da se tega ne bojite, to ni čisto res. A to bodo spregledali le redki, drugi vas bodo gledali po strani.
w
X

Četrtek, 17. septembra
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 24
TV SPORED
»»WAS
17. septembra 2015
Petek, 18. septembra
Sobota, 19. septembra
Nedelja, 20. septembra
Ponedeljek, 21. septembra
Torek, 22. septembra
Sreda, 23. septembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Turbulenca: Kako izbrati
dejavnosti po pouku
12.20	Bolšnjak, dok. feljton
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Aljažev stolpec: Ta pleh ima dušo
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Moj gost, tv Lendava
15.50	Penelopa, ris.
15.55	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa,11/26
16.20	Profil
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport 17.30 Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.00	Lojzek, ris.
18.05	Nuki in prijatelji, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Panoptikum
00.30	Profil, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Dnevnik, ponov.
02.10	Info-kanal
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ugriznimo znanost
12.20	Vojna, fotografija, spomin, dok. feljton
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Prava ideja!
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Mala kraljična, ris.
15.55	Najboljša prijatelja, 3/7
16.20	Osmi dan
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Kdo si pa ti?, 8/10
17.55	Novice
18.00	Ava, Riko, Teo, ris.
18.05	Oblakov kruhek, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	46. Festival narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015, posn. drugega dela
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Zdaj pa čisto nekaj drugega,
filmska satira
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Info-kanal
06.10	Odmevi
07.00	Otroški program OP
sledi	Zgodbe iz školjke: Josip Jurčič
07.20	Pika Nogavička, ris. nan.
07.45	Biba se giba, ris. nan.
08.10	Studio Kriškraš: Dober tek!
08.30	Ribič Pepe
08.55	Izjemne dogod. Sama Foxa, 12/26
09.20	Male sive celice, kviz
10.00	Junak?, igrani film
10.15	Infodrom
10.25	Kdo si pa ti?, 8/10
11.00	Mira Marko, dok. portret
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu
14.20	Moj vrt ima načrt, 3/5
14.50	Visoka umetnost severnih nižin, 3/3
15.50	Himalajska zgodba, dok. odd.
17.00	Dnevnik, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba, svet. odd.
18.05	Z vrta na mizo
18.25	Ozare
18.35	Zakaj? Zato!, ris.
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Lepo je deliti, dobrodelni koncert
Rdečega križa Slovenije
21.45	Izvir, koprod. film
23.50	Poročila, vreme, šport
00.20	Krivda, 3/3
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Dnevnik, ponov.
02.30	Info-kanal
01.20 Dnevnik, ponov.	02.30 Info-kanal
0210 Info-kanal	TV SLO I	_w 01 - r^
XV SLO I 06.00 Otroški kanal	T V OLU I
07.00 Otroški program OP	0700 Naiboli,e iutro
06.00 Otroški kanal
07.00 Otroški program OP
sledi Ava, Riko, Teo, ris.
07.05 Nuki in prijatelji, ris.
07.10 Fifi in Cvetličniki, ris,
07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25 Pri Slonovih, ris.
07.35 Janezek in Samuel, ris.
07.45 Mucika, ris.
07.55 Tork, ris.
08.00 Zakaj? Zato!, ris.
08.05 Male sive celice, kviz
08.50 Naj se predstava začne, dok. film
09.35 Točka, glasb. odd.
10.35 Profil
11.05 Halo TV
12.10 Dobro jutro
15.30 Alpe, Donava, Jadran
16.25 Naj muzika igra, Tomaž Domicelj
17.00 Halo TV
18.10 Košarka, ep, tekma za 5. - 8.
Mesto, prenos iz Lilla 20.40 1. Polfinalna tekma, prenos iz Lilla
22.50 Popki, češki film 00.25 Točka, glasb. odd. 01.10 Halo TV
02.10 Tekma za 5. - 8. Mesto, posn. iz Lilla
03.35 1. Polfinalna tekma, posn. iz Lilla 04.45 Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska oddaja
06.00 07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.30 09.25 10.30 11.00 12.00 14.25 15.00 15.25 16.00 17.00 18.20
20.40
23.00 00.10 00.55 01.55
03.25
Otroški kanal Otroški program OP Ava, Riko, Teo, ris. Nuki in prijatelji, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Pri Slonovih, ris. Janezek in Samuel, ris. Mucika, ris. Tork, ris. Zakaj? Zato!, ris. Fribcologi
Mi znamo, izob. odd. Točka, glasb. odd. Profil Halo TV Dobro jutro
Prisluhnimo tišini, svet. odd. O živalih in ljudeh, svet. odd. Na vrtu, svet. odd. Dober dan Halo TV
Košarka, ep, tekma za 5. - 8. Mesto, prenos iz Lilla 2. polfinalna tekma, prenos iz Lilla
Polnočni klub: Simon je »faca« Točka, glasb. odd. Halo TV
Košarka, ep, 2. polfinalna tekma, posn. iz Lilla
Tekma za 5. - 8. Mesto, posn. iz Lilla
pop pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mojster Miha, ris.
07.20	Želvica Lulu, ris.
07.50	Grozni Gašper, ris.
08.05	Anubisova hiša, nan.
08.30	Tv prodaja
08.45	Plamen v očeh, nan.
09.40	Plamen v očeh, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Grehi preteklosti, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Sanjska ženska, am. ser.
12.45	Tv prodaja
13.00	Gostilna išče šefa
14.00	Kar bo, pa bo, nan.
15.00	Usodno vino, nan.
16.00	Grehi preteklosti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Plamen v očeh, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Usodno vino, nan.
22.00	24ur zvečer
22.40	Na kraju zločina, nan.
23.35	Gasilci v Chicagu, nan.
00.30	Seznam strank, nan.
01.20	Beli ovratnik, nan.
02.05	24ur zvečer, ponov.
02.45	Zvoki noči
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.00
18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Pop Corn
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo, Uredi študentsko birokracijo Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža
Regionalne novice 3 Besede miru: Agrigento Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.20 07.50 08.05 08.30 08.45 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.45
00.30 01.20 02.00
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.45 23.50
24ur, ponov. Mojster Miha, ris. Želvica Lulu, ris. Grozni Gašper, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Plamen v očeh, nan. Tv prodaja
Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja
Sanjska ženska, am. ser. Tv prodaja Gostilna išče šefa Tri želje, am. ser. Usodno vino, nan. Grehi preteklosti, nan. 24urpopoldne Plamen v očeh, nan. Plamen v očeh, nan. 24ur, vreme Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. 24ur zvečer Eurojackpot
7 stvari, ki jih moram storiti pred 30., kanad. film Beli ovratnik, nan. 24ur zvečer Zvoki noči
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Naj viža
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš
Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Gana Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
07.00	Najboljše jutro
09.00	Dober dan
10.10	Polnočni klub: Simon je »faca«
11.30	Na lepše
11.55	10 domačih
12.35	Dobri stari časi, dok. feljton
13.30	Kajak kanu, sp, posn. iz Londona
14.00	Kajak kanu, sp, finale, prenos iz
Londona
14.55	Formula 1, velika nagrada Singapurja, kvalif., prenos iz Singapurja
16.25	Kajak kanu, sp, finale, prenos iz
Londona
18.20	Košarka, ep
20.00	Vohunska zanka, tv film
21.30	Zvezdana
22.15	Aritmični concert: Ana Pupedan
23.25	Košarka, ep
01.00	Kajak kanu, sp, posn. iz Londona 04.20 Formula 1, velika nagrada Singapurja, kvalif., posn.
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	Kaja, ris.
07.15	Florjan, ris.
07.25	Najlepše Andersenove pravljice, ris.
07.55	Viking Viki, ris.
08.05	Maša in medved, ris.
08.15	Viking Viki, ris.
08.25	Maša in medved, ris.
08.35	Čebelica Maja, ris. 08.50 Mia in jaz, ris.
09.15	Spuži Kvadratnik, ris.
09.40	Lovci na zmaje, ris.
10.05	Hotel 13, nan.
10.35	Tv prodaja
10.50	Pop zvezdnik, am. film
12.40	Tv prodaja
12.55	Velika pričakovanja, am. film
15.05	Učitelj z napako, am. film
17.05	Toskana, ljubezen moja, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa 22.00 Otroci so super, am. film 00.00 Življenje za Lorenza, am. film
02.30	Zvoki noči
08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.05 11.15 11.30 11.35 17.50 18.05 18.10
18.50 19.10 19.15 19.55 20.00
20.25 20.30
21.45 23.15
00.05 00.10
Prodajno TV okno Videospot dneva Miš maš
Ustvarjalne iskrice (125) Napovedujemo Popotniške razglednice: Gana Sejemski utrip 2015 Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Nanovo, Uredi študentsko birokracijo Dotiki gora: Resevna Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2324. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Ptuj 2015, posnetek 1. dela festivala Jutranji pogovori Iz našega arhiva - 50 zvezd za otroke (3) Videospot dneva Videostrani, obvestila
07.00	Jani Nani, ris.
07.05	Pipi in Melkijad, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Zajček Belko, ris.
07.20	Nuki in prijatelji, ris.
07.25	Olivija, ris.
07.30	Tork, ris.
07.35	Edo in Medo, ris.
07.40	Čarli in Lola, ris.
07.55	Kioka, ris. 08.00 Muk, ris.
08.05	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.10	Prihaja Nodi, ris. 08.25 Oblakov kruhek, ris. 08.30 Mala kraljična, ris.
08.45	Pujsek Bibi, ris.
08.55	Muk, ris.
09.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.10	Peter Zajec, ris.
09.20	Pujsa Pepa, ris.
09.25	Pika Nogavička, ris.
09.45	Muk, ris.
09.50	Ježeva jesen, ris. film
10.20	Nabriti detektivi, 3/26
10.50	Sledi, dok. odd.
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	46. festival narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015, posn. prvega dela
14.50	Pozor, banditi, fran. film
16.40	Ljudje podeželja: Posestvo
prihodnosti, dok. ser.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Vikend paket
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 2/18
20.30	To naše življenje, 7/8
21.30	Intervju
22.25	Poročila, šport, vreme 22.50 18. festival slovenskega filma 23.20 Glorija kurb, dok. odd.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.40	Info-kanal
TV SLO T
07.00 Duhovni utrip: Evropsko srečanje
Raeljanske skupnosti 07.45 Glasbena matineja sledi 13. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus - Maribor 2015
08.40 Bravo orkester!
09.15 Posebna ponudba
10.10 Sljehrnik, tv priredba komedije v
izvedbi Sng Koper 12.00 35. Srečanje tamburašev
Slovenije, izbor posn. iz KC Laško 13.00 Zvezdana
13.55 Kajak kanu, sp, polfinale, posn. iz Londona
14.30 Kajak kanu, sp, finale, prenos iz Londona
16.30 Košarka, ep, tekma za 3. mesto,
posn. iz Lilla 18.40 Košarka, ep, finale, prenos iz Lilla 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Kajak kanu, sp, finale, ekipno,
posn. iz Londona 22.00 Inšpektor Banks (III.), 1/3 23e25 Vikend paket, ponov. 00.40 Športni posnetki sledi Košarka, ep, finale, posn. iz Lilla 02.10 Košarka, ep, tekma za 3. mesto,
posn. iz Lilla 03.40 Kajak kanu, sp, finale ekipno, posn. iz Londona
Utrip
Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz
Kaj govoriš?=So vakeres? Stara trta za vse večne čase, dok. feljton
Dnevnik, vreme, šport Panoptikum
Ljudje podeželja: Posestvo prihodnosti, dok. ser. Poročila
Dober dan,Koroška Lojzek, ris.
Studio Kriškraš: Dober tek! Maks, igrani film Duhovni utrip Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice
Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport
Tednik
Studio city
Odmevi, šport, vreme Pisave
Glasbeni večer: Festival Brežice Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik
06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 10.35 11.05 11.55 12.25
13.00 13.30 14.45
15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.50 01.20 02.10 Info-kanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal
07.00	Ava, Riko, Teo, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Pri Slonovih, ris.
07.35	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
07.45	Mucika, ris.
07.55	Tork, ris.
08.00 Zakaj? Zato!, ris.
08.05	Oblakov kruhek, ris.
08.15	Zgodbe iz školjke: Skrb za planet
08.35	Skrivni prijatelj, igrani film
08.50 Infodrom
09.45	Točka, glasb. odd.
11.05	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.20	Na lepše
14.55	Polnočni klub: Simon je »faca«
16.05	Ljudje in zemlja, svet. odd.
17.00	Halo TV
18.00	Vonj dežja na Balkanu, 1/14
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Jutranji vlak, 2/2
21.00	George Gently, 2/4
22.30	Kaj se je zgodilo z Robertom
Mugabejem?, dok. odd. 00.00 Točka, glasb. odd.
00.45	Halo TV
01.45	Košarka, ep, finale, posn. iz Lilla
03.20	Zabavni kanal
06.00 07.00 07.15 07.25
pop POP
24ur, ponov. Kaja, ris. Florjan, gasilski avto, ris. jlep
Najlepše Andersenove pravljice, ris.
07.55	Viking Viki, ris.
08.05	Maša in medved, ris.
08.15	Viking Viki, ris.
08.25	Maša in medved, ris.
08.35	Čebelica Maja, ris.
08.45	Pikica in Pepermint, ris.
08.55	Mia in jaz, ris.
09.20	Spuži Kvadratnik, ris.
09.45	Lovci na zmaje, ris.
10.10	Hotel 13, nan.
10.40	Tv prodaja
10.55	Učitelj z napako, am. film
13.00	Tv prodaja
13.15	Kuharski dvoboj tortic, am. ser.
14.10	Ozadje umora, am. film
15.50	Moja punca, am. film
17.45	Zdravo, Tereza!
18.20	Polona ga žge
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Slovenija ima talent, am. film
21.40	Le kako ji to uspe, am. film
23.20	Prekinjeno življenje, kanad. film
01.00	Strašna zapuščina, am. film
02.40	Zvoki noči
©
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mojster MIha, ris.
07.20	Želvica Lulu, ris.
07.45	Grozni Gašper, ris.
07.55	Anubisova hiša, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Plamen v očeh, nan.
09.25	Plamen v očeh, nan.
10.05	Tv prodaja
10.20	Grehi preteklosti, nan.
11.15	Tv prodaja
11.30	Sanjska ženska, am. ser.
12.25	Tv prodaja
12.40	Gostilna išče šefa
13.55	Kar bo, pa bo, nan.
14.55	Usodno vino, nan.
16.00	Grehi preteklosti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Plamen v očeh, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Usodno vino, nan.
22.00	24ur zvečer
22.40	Na kraju zločina, nan.
23.25	Gasilci v Chicagu, nan.
00.30	Seznam strank, nan.
01.20	Beli ovratnik, nan.
02.15	24ur zvečer, ponov.
02.85	Zvoki noči
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.45	Obzorja duha
12.20	Posredovalnica rabljenih predmetov, dok. feljton
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	NaGlas!
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Kanape, tv Lendava
15.45	Viki Vijak, ponov.
15.55	Ribič Pepe
16.20	Profil
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Moj vrt ima načrt, 4/5
17.55	Novice
18.00	Oblakov kruhek, ponov. 18.10 Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pesem ptic trnovk, 9/10
20.55	Tiha zmaga, dok. portret
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci
00.50	Profil
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Dnevnik, ponov.
02.30	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Ava, Riko, Teo, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Fifi in cvetličniki, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Pri Slonovih, ris.
07.35	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
07.45	Mucika, ris.
07.55	Tork, ris.
08.00	Zakaj? Zato!, ris.
08.05	Oblakov kruhek, ris.
08.15	Studio Kriškraš: Dober tek!
08.40	Zgodbe iz školjke: Josip Jurčič
09.00	Opus 1: Plesna miniatura 2014
09.40	Točka, glasb. odd.
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.30	Lepo je deliti, dobrodelni koncert
Rdečega križa Slovenije
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Vonj dežja na Balkanu, 2/14
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Presenečenja, 1. del
20.55	Naj muzika igra
21.25	Zloraba šibkosti, film
23.10	Aritmija
00.10	Slovenska jazz scena
01.00	Točka, glasb. odd.
01.45	Halo TV
02.45	Košarka, ep, tekma za 3. mesto,
posn. iz Lilla
04.20	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mojster Miha, ris.
07.20	Želvica Lulu, ris.
07.45	Grozni Gašper, ris.
07.55	Anubisova hiša, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Plamen v očeh, nan.
10.05	Tv prodaja
10.20	Grehi preteklosti, nan.
11.15	Tv prodaja
11.30	Sanjska ženska, nan.
12.25	Tv prodaja
12.40	Gostilna išče šefa
13.55	Kar bo, pa bo, hrv. nan.
14.55	Usodno vino, nan.
16.00	Grehi preteklosti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Plamen v očeh, nan.
18.00	Plamen v očeh, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.40	Na kraju zločina, nan.
23.35	Gasilci v Chicagu, nan.
00.30	Seznam strank, nan.
01.20	Beli ovratnik, nan.
02.05	24ur, ponov.
02.45	Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš
2323.	VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek
2324.	VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Dotiki gora: Lastovec - Deska Ob prazniku MO Velenje, pogovor z županom Bojanom Kontičem Iz našega arhiva - 50 zvezd za otroke (4) Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Ustvarjalne iskrice (124) Pop Corn
Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno Naj viža
Jutranji pogovori Videostrani, obvestila
08.55 09.00 09.40
10.05 10.10 10.20
10.45 10.50 11.10
12.10
13.05 13.20 17.40 17.55 18.00 18.30 18.50 19.50 19.55 20.00 21.00 22.15 23.45
	ViVM	08.40	Prodajno TV okno
		08.55	Napovedujemo
08.40	Prodajno TV okno	09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
08.55	Napovedujemo	10.30	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja	10.35	Župan zvami: Marko Diaci,
10.30	Napovedujemo		Občine Šentjur
10.35	2324. VTV magazin, regionalni -	11.35	Videospotdneva
	informativni program	11.40	Prodajno TV okno
11.00	Kultura, informativna oddaja	11.55	Videostrani, obvestila
11.05	Prodajno TV okno	17.40	Prodajno TV okno
11.20	Videospot dneva	17.55	Napovedujemo
11.25	Videostrani, obvestila	18.00	Pikin studio 2
17.40	Prodajno TV okno	18.40	Besede miru: Agrigento
17.55	Napovedujemo	19.10	Videospotdneva
18.00	Pikin studio 1	19.15	Videostrani, obvestila
18.40	Regionalne novice 2	19.55	Vabimo k ogledu
18.45	Kako prepoznati možgansko	20.00	2325. VTV magazin, regionalni -
	kap?		informativni program
19.15	Videospot dneva	20.20	Kultura, informativna oddaja
19.20	Videostrani, obvestila	20.25	Napovedujemo
19.55	Vabimo k ogledu	20.30	Športni torek
20.00	Župan zvami:Marko Diaci,	20.40	Aktualno: Združitev podjetij
	Občine Šentjur		Elektro Celje Energija in Elektro
21.00	Regionalne novice 3		Gorenjska Prodaja
21.05	Ptuj 2015, posnetek 1. dela	21.10	Dotiki gora: Izvir Soče
	festivala	21.30	Migaj raje z nami
22.20	Iz oddaje Dobro jutro	22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva	23.30	Videospotdneva
23.55	Videostrani, obvestila	23.35	Videostrani, obvestila
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Pisave
12.25	Turbofolk pod Triglavom, dok. feljton
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Intervju
14.25	Glasnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.30	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Pujsek Bibi, ris.
18.10	Bacek Jon, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.30	Slovenska kronika
20.05	Rdeči pes, am. film
21.35	Kino Fokus
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.10	Gospoda Glembajevi, Sng drama
00.30	Profil, ponov.
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, ponov.
02.10	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Ava, Riko, Teo, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Pri Slonovih, ris.
07.35	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
07.40	Mucika, ris.
07.55	Tork, ris.
08.00	Zakaj? Zato!, ris.
08.05	Oblakov kruhek, ris.
08.15	Ribič Pepe
08.40	Zgodbe iz školjke: Zgodba o
želvjem otoku
08.50	Zgodbe iz školjke: Rusija
09.00	Mihec in Maja, nan.
09.40	Točka, glasb. odd.
10.45	Profil
11.10	Halo TV
12.10	Dobro jutro
14.40	Vikend paket
16.00	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Vonj dežja na Balkanu, 3/14
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Meje smešnega, dok. odd.
20.50	Na utrip srca: Ana Velika, dok. film
21.45	Se zgodi, 15/15
22.15	Bleščica, odd. o modi
22.50	MI2, Čista jeba, koncert
00.05	Točka, glasb. odd.
00.50	Halo TV
01.55	Formula 1, velika nagrada
Singapurja, posn.
04.05	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mojster Miha, ris.
07.20	Želvica Lulu, ris.
07.45	Grozni Gašper, ris.
07.55	Anubisova hiša, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Plamen v očeh, nan.
10.05	Tv prodaja
10.20	Grehi preteklosti, nan.
11.15	Tv prodaja
11,30	Sanjska ženska, am. ser.
12.25	Tv prodaja
12.40	Gostilna išče šefa
13.55	Kar bo, pa bo, hrv. nan.
14.55	Preverjeno, nan.
16.00	Grehi preteklosti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Plamen v očeh, nan.
18.00	Ivanjski ognji, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Usodno vino, nan.
22.00	24ur zvečer
22.40	Na kraju zločina, nan.
23.35	Gasilci v Chicagu, nan.
00.30	Seznam strank, nan.
01.20	Beli ovratnik, nan.
02.05	24ur, ponov.
02.45	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2325. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Elektro Celje Energija
11.30	Prodajno TV okno
11.45	Videospot dneva
11.50	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin studio
18.40	Ustvarjalne iskrice (126)
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Postani vojak, izobraževalna oddaja
20.30	Regionalne novice 3
20.35	Skrbimo za zdravje: Periferna arterijska okluzivna bolezen
21.10	Pop Corn: skupina Orlek, Ines Erbus
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.45	Videospot dneva
23.50	Videostrani, obvestila
Naš čas, 17. 9. 2015, barve: CM K, stran 15
17. septembra 2015
«»SÜAS
PRIREDITVE
25
KNJIŽNI kotiček
ROGAN, Charlotte: Brodolom
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni roman
Mlada Grace, sveže poročena bogataši-nja, razgrinja pred nami tragično zgodbo o potopu veličastne ladje, ki pljuje iz Londona v New York, v času, ko se v Evropi začenja vojna. Večina zgodbe se dogaja v rešilnem čolnu, saj ladjo sredi oceana, zajame ogenj in začne se potapljati. Grace je ena izmed redkih srečnežev, ki so dobili svoje mesto na preveč natrpanem rešil-
G
nem čolnu. Vsi upajo, da jih bodo kmalu našli in rešili. Z vsakim dnem se odnosi med vse bolj prestrašenimi in obupanimi ljudmi na rešilnem čolnu zaostrujejo. Pomanjkanje pitne vode in hrane mnoge izmed njih pripelje do žrtvovanja za druge, celo do blaznosti. Po enaindvajsetih dneh na morju Grace in še nekaj drugih končno reši ribiška ladja. A za Grace to še ni dokončna rešitev, saj ji sodijo in jo zaslišujejo, ker je preživela to morijo. Grace s pisanjem dnevnika razkriva pred nami te strašne dni in občutke, kakšna volja in moč sta jo prežemali, da je preživela.
SMOLAR Adi: Zgode in prigode Tečka Sitnobe
ml - Mladina / C - Cicibani -Leposlovje do 9. leta
Adi Smolar, naš priznani kantavtor, se že nekaj časa vedno bolj uveljavlja tudi kot pisatelj za otroke in mladino. Pred nami je knjiga, v kateri je šest kratkih in zabavnih zgodb, namenjenih malo starejšim otrokom, ob njih pa se lahko nasmejimo in se zamislimo tudi odrasli bralci. S pomočjo zanimivih ilustracij in s slikovitim besedilom v knjigi si bralec lahko kar predstavlja majhnega in okroglega gospodiča, ki mu je ime Tečko Sitnoba. Ljudem, ki ga srečajo, se sprva Tečko, ne zdi nič posebnega. Sprva si mislijo, da je Sitnoba, velik šaljivec. Kmalu pa, kljub temu, da se trudijo biti potrpežljivi in strpni, postanejo najprej slabe volje, potem se razhudijo in se na koncu prestrašeni, zmedeni raje umaknejo oziroma celo zbežijo.
SUGG, Zoe: Spletna punca
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni roman
Avtorica knjige je našim mladostnikom, najstnikom zagotovo znana. Kot »spletna punca« Zoella že vso svojo mladost piše bloge in objavlja videe o perečih in aktualnih najstniških problemih. Zoe je sedaj
uspelo, izpolnila se ji je dolgoletna želja, napisala je knjigo.
Glavna junakinja, najstnica Penny, v svojem anonimnem blogu ali spletnem dnevniku klepeta o svojih nerodnostih, težavah v šoli, o vse pogostejših napadih tesnobne panike. Že pisanje bloga o svojih težavah ji pomaga, saj je popolnoma iskrena, takšna, kot je v resnici. Dobi tudi veliko pozitivnih komentarjev. Vse se zaplete, ko se zaljubi v Noaha. O njem ve le, kako mu je ime. A Noah ji zaupa svoje strahove, zato se Penny zdi, da je našla svojo sorodno dušo. Kmalu ugotovi, da fant ni čisto odkrit. V premislek vsem mladim, da lahko s pisanjem po spletu koga osrečite, pomirite, ali pa mu zagrenite življenje.
SMOLAR, Adi: Domišljava žaba
ml - Mladina / C- Sz - Cicibani -Slikanice zabojčki
Prikupna slikanica o žabi, ki so ji dnevi počasi minevali, zato je imela veliko časa za poležavanje in sanjarjenje. Tako si domišlja, da je nevaren in lačen krokodil in grozi ostalim živalim. Živali so presenečene, mislijo, da je kaj takega pojedla ali da se ji je zmešalo in zato pustijo ubogo žabo pri miru. Žaba tako uživa kot strašni krokodil, dokler je zajec ne užene v kozji rog. Zajec se žabe namreč nič ne boji, ampak ji zagrozi, naj se ga pazi, da je kot slon ne potaca in pomendra. To je žabo streznilo, da mu ni šla več blizu in tudi druge živali so imele pred žabo odslej vedno mir.
CHAMBERLAIN, Mary: Krojačica iz Dachava
od - Odrasli / 821-311.6 -Zgodovinski roman
Ada je mlada in polna idej. Rojena je v revni družini, si pa hitro najde delo pri ugledni krojačici. Ada je pridna, delavna, zagnana in polna novih, drznih idej. Ves čas sanja o tem, da bo nekoč zaslovela, da bo imela svoj butik, da bo odšla v svet in uspela. Poleg družine ji pot k uspehu prekriža začetek 2. svetovne vojne. Mlado, lepo, a zelo naivno Ado pregovori šarmantni prevarant Stanislaus. Odpelje jo v Pariz in ko je ne potrebuje več, ko se vojna razplam-ti, jo zapusti. Ada se mora v krutem svetu, sredi vojne vihre, znajti, in to čisto sama. Med vojno ji nekako uspe preživeti s šivanjem za bogate in razvajene nacistične žene, celo za ženo samega Hitlerja. Upa, da se bo vrnila v Anglijo k ljubeči družini. A mati jo vrže iz hiše, je noče poznati. Ob koncu vojne ji sodijo. Na procesu postavljajo v ospredje, da je pomagala nacistom in da je ostala živa samo zato. Nihče ne razume in ne sliši, kaj vse je pretrpela.
a Edita P. Š.
Vpis Nedeljskega abonmaja
Velenje, 19. septembra - V soboto bo Gledališče Velenje vpisovalo Nedeljski abonma, ki je v kulturni ponudbi doline že stalnica. Predstave bodo ob nedeljah ob 17. uri v mali dvorani doma kulture. V abonma so umestili 6 zabavnih predstav slovenskih ljubiteljskih gledališč. Vpis abonmaja bo na Titovem trgu med 9. in 12. uro. Če bo nebo točilo, bodo vpisovali v gledališkem fundusu (dom kulture, stranski/delovni vhod, pritličje, levo). Prva predstava bo 25. oktobra, zadnja pa 13. marca 2016.
a bš
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 17. september
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Šaleška planinska pot XII
9.00 Ljudska univerza Velenje
Sajenje sadnega drevja 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6
Pustolovščina za mlade detektive, igra za osnovnošolce 16.00 Velenjski grad
Edina prebivalka svojega plemena, delavnica za otroke in mlade ob razstavi (26. Pikin festival) 16.00 Prostori društva upokojencev, Kardeljev trg 5
Tekmovanje društva upokojencev ob prazniku MO Velenje in Mč Levi breg Vzhod 17.00 Družinski center Harmonija, Trg mladosti 6
Najstniška nosečnost, predavanje 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Velenjski grad
Predavanje dr. Jožeta Hudalesa Življenje v novem mestu: Velenje in njegove urbane identitete 1945 -1960
18.00 Hotel Paka, velika dvorana
Razglasitev Savinjsko - Zasavske gazele 2015 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Nine Gošnik Prijateljstvo za določen čas ali kako postati prostovoljec Društva Hospic 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Orgelski koncert Veronike Celarc in Stine Strehar 20.00 Galerija eMCe plac, Šaleška 3 Odprtje razstave Kaje Flis Moj planet
Petek, 18. september
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 9.00 Vila Mojca Velenje
42. Mala Napotnikova kiparska kolonija 17.00 Dom kulture Velenje
Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Velenje 18.30 Titov trg Velenje
Koncert ob prazniku Mestne občine Velenje: Jure Pukl kvartet, Rok Tadej Brunšek in Pihalni orkester Premogovnika Velenje 16.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6
Pustolovščina za mlade detektive, igra za osnovnošolce 21.00 eMCe plac
Pokunigundin klubski večer
Sobota, 19. september
6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod Košuta 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
ulica
Mestna tržnica 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 8.30 Vila Mojca Velenje
42. Mala Napotnikova kiparska kolonija 9.00 Titov trg Velenje
Velenje se predstavi 9.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6
Pustolovščina za mlade detektive, igra za osnovnošolce 9.00 Zbirno mesto: Kamnolom Paka 4. rekreativno kolesarjenje in pohod na Paški Kozjak 10.00 Kardeljev trg
Praznovanje 56-letnice Mestne občine Velenje in 36-letnice Mestne četrti Levi breg Vzhod 11.00 Velenjsko jezero
Tekma v razredu Seascape Mastodont cup 11.30 Titov trg Velenje Tek očkov
15.00 ob poti med Škalskim in Velenjskim jezerom
Slovesnost ob odkritju obeležja najdišč mastodonta v Škalah 17.00 Parkirišče pred KS Gorica
Vesela jesen 19.00 KAC, Efenkova 61 paLAČENka party 19.00 Titov trg Velenje
Koncert Jelene Rozga ob prazniku Mestne občine Velenje 21.00 eMCe plac
Pokunigundin klubski večer
Nedelja, 20. september
8.00 Titov trg Velenje
Budnica pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 9.00 Zbirališče: TRC Jezero, čolnarna
Pikina mini avantura 10.00 TRC Jezero
Pikin otvoritveni družinski dan 14.00 Vinska Gora, igrišče ob šoli
Praznik KS Vinska Gora in prevzem novega vozila PGD Vinska Gora 16.00 TRC Jezero / Kapitanov oder Svečano odprtje 26. Pikinega festivala in koncert skupine Maraaya
Ponedeljek, 21. september
9.00 TRC Jezero / različna prizorišča po mestu
Pikin festival 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Zbirno mesto: TRC Jezero, čolnarna
Pikino družinsko kolesarjenje 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: komična kriminalka Policist
Torek, 22. september
9.00 TRC Jezero / različna prizorišča po mestu
Pikin festival 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
15.30 Zbirno mesto: Titov trg Velenje
Pikino družinsko rolanje 17.00 Družinski center Harmonija, Trg mladosti 6
Delavnica Kako pomagati otroku pri učenju? 18.00 Vila Bianca
Soustvarjamo Univerzo za tretje življenjsko obdobje - letna konferenca z gostjo Vereno Šulek 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Večer s častno pokroviteljico Pikinega festivala Katarino Čas
Sreda, 23. september
9.00 TRC Jezero / različna prizorišča po mestu
Pikin festival 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Vila Bianca
Delavnica kako oceniti potencial poslovne ideje? 16.00 Mestni stadion ob Jezeru
Nogometna tekma 1. SNG lige NK Rudar Velenje : ND Gorica 17.00 Ljudska univerza Velenje
Predstavitev in vpis v tečaje tujih jezikov
ŠOŠTANJ
Petek, 18. september
8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo gospo Melito Praznik Sobota, 19. september 10.00 Letališče Lajše
Druženje ljubiteljev letalstva 16.00 Lokovica
Lokovica praznuje (zabava) 16.00 Pod kozolcem v Gaberkah Praznovanje 2. praznika KS Gaberke Nedelja, 20. september X Odhod iz AP Šoštanj
Pohod na Smrekovec - Občinski praznik
X Dom Ribičev - Družmirsko jezero Pokal Občine Šoštanj (tekmovanje v ribolovu)
12.30
18.00
Ponedeljek, 21. september
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Medgeneracijsko središče Šoštanj Bralni kotiček
Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 22. september 7.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pogovor, izmenjava receptov, družabne igre Sreda, 23. september 12.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: USB ključ - shranjevanje in prenašanje podatkov Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču Vila Mayer
Ob 70-letnici zbirateljstva zbiratelja Zvoneta A. Čebula Mestna galerija Šoštanj 25. let vnovične postavitve Marije Rožnovenske v Šoštanju
14.00
18.00
19.00
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 18. september
20.00 Poletni oder ob Mladinskem centru Pozno poletni festival - koncert šansonov skupine Oriyon Sobota, 19. september 8.00 Parkirni prostor pri Mercatorju
Kmečka tržnica Ponedeljek, 21. september 18.00 Marof
Zumba Big Stars, Plesna šola Mdance Torek, 22. september 15.30 Marof
Zumba Lil Stars, Plesna šola Mdance
Lunine mene
4
21. septembra, ob 10.59, prvi krajec
Predavanje dr. Jožeta Hudalesa
Velenje, 17. septembra - Ob prazniku MO Velenje danes ob 18. uri Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo ter muzej Velenje vabita na Velenjski grad. Domačin dr. Jože Hudales bo v okviru predavanja z naslovom Življenje v novem mestu: Velenje in njegove urbane identitete 1945-1960 predstavil razvoj Velenja od malega trga do petega največjega mesta v državi. Knjigo z istim naslovom je izdal letos spomladi.
a bš
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 17. 9., Biotržnica
•	Petek, 18. 9., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 20. 9., 11.00, Pravljične urice: Dedkov otok
•	20. do 25. 9. Teden plesa: predstavljajo se plesne šole in društva
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču:
•	Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
JENNY SE POROČI
Jenny's Wedding (ZDA) Komedija, drama, 94 minut Režija: Mary Agnes Donoghue Igrajo: Katherine Heigl, Tom Wilkinson, Linda Emond, Grace Gummer idr. Petek, 18. 9., ob 19.45 Nedelja, 20. 9., ob 18.00
STRAIGHT OUTTA COMPTON - ZGODBA O N.W.A.
Straight Outta Compton (ZDA) Glasbena biografska drama, 147 minut Režija: F. Gary Gray
Igrajo: Paul Giamatti, Rebecca Olejniczak, Keith Stanfield, O'Shea Jackson Jr., Corey Hawkins, Jason Mitchell idr. Petek, 18. 9., ob 21.30 Sobota, 19. 9., ob 21.30 Nedelja, 20. 9., ob 20.00
SPUŽI NA SUHEM 3D
The SpongeBob Movie: Sponge Out of Water (ZDA)
Animirana komična pustolovščina, 93 min. Režija: Paul Tibbitt
Slovenski glasovi: Aleksander Volasko, Gaj Trček, Daniel Bavec, Primož Ranik, Nino Ošlak, Jakob Kapus, Sara Lednik, Eva Mihelič, Jernej Kuntner, Matevž Mueller, Aljoša Kovačič, Uroš Buh, Rok Kuntner, Filip Leskovar.
Petek, 18. 9., ob 18.00 3D Nedelja, 20. 9., ob 16.00 3D - Pikin kino
MINIONI
Minions (ZDA)
Animirana družinska komedija, S PODNAPISI, 94 minut
Režija: Kyle Balda, Pierre Coffin Glasovi: Chris Renaud, Pierre Coffin, Sandra Bullock, Jon Hamm, Michael Keaton,
Steve Coogan idr. Sobota, 19. 9., ob 18.00
LJUBEZENSKA ODISEJA
Ljubavna odiseja (Hrvaška, Nizozemska) Dokumentarni komedija, 83 minut Režija: Tatjana Božič
Nastopajo: Tatjana Božič, Rogier Kappers, Pavel Kraminov, Frank Mueller, Jacob Nell, Vjeran Pavlinič idr. Sobota, 19. 9., ob 19.45 Ponedeljek, 21. 9., ob 18.00
PRAVA NOTA 2
Pitch Perfect 2 (ZDA) Glasbena komedija, 115 minut Režija: Elizabeth Banks Igrajo: Anna Kendrick, Skylar Astin, Rebel Wilson, Adam DeVine, Anna Camp, Brittany Snow, Elizabeth Banks idr. Nedelja, 20. 9., ob 10.30 - Pikin kino
ŠE ENA PRILOŽNOST
En Chance til (Danska)
Drama, triler, 102 minuti
Režija: Susanne Bier
Igrajo: Nikolaj Coster-Waldau, Ulrich
Thomsen, Nikolaj Lie Kaas, Thomas Bo
Larsen, Maria Bonnevie idr.
Petek, 18. 9., ob 18.30 - mala dvor.
Sobota, 19. 9., ob 19.00 - mala dvor.
Nedelja, 20. 9., ob 19.00 - mala dvor.
POLICIST
The Guard (Irska) Komična kriminalka, 96 minut Režija: John Michael McDonagh Igrajo: Brendan Gleeson, Don Cheadle, Katarina Čas, David Wilmot, Liam Cunningham, Rory Keenan, Mark Strong, Fio-nnula Flanagan idr. Ponedeljek, 21. 9., ob 20.00 Katarina Čas - častna pokroviteljica Pikinega festivala; danes v kinu, jutri z nami v živo!
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
"^AS
17. septembra 2015
Nagradna križanka Mobtel
Nove
šolske potrebščine
Vam blizu z ugodnejšimi krediti Banke Celje.
G KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO
ugodnejše obrestne mere
f) banka celje
www.banka-celje.si
Izberite enega izmed paketov Mobitel Neomejeni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo že od 19,95 € mesečno.
Neomejeno kličite, pošiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu. Več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Novo: plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 28. 9. 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Picadilly, objavljene v tedniku Naš čas, 3.septembra so::
•	1. nagrada: Picadilly lojtro prejme LJUBO SRNOVRŠNIK, Liboje 56, Petrovče
•	2. nagrada: Picadilly lojtro prejme IVO KOMPAN, Florjan 258, Šoštanj
•	3. nagrada: Picadilly lojtro prejme: LIJANA LAMOT, Ga-berke 25, Šoštanj
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Picadilly, Stari trg 35 Velenje
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU
[STARO ZA NOVO!
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
g^TAROIAMOVO!
Informacije: 813 949
FOLIJA ZA SILIRA 4 m, 6 m in 8 m že od 2,00 €/kg
OBVEŠČAMO VAS, DA SMO PRIČELI S PRODAJO JABOLK NA SADJARSTVU TURN - sorta ELSTAR! Delovni čas: ponedeljek - pet.^^ od 12.00 do I6.0O ure
Z VAMI IN ZA VAS!
VSE ZA VINOGRADNIKE
-	mlini za i grozdjej "-'sodi "inoVioMži do^OM)
-	kadi jodilšidoTioOOE)!
"eno loška sredstval^ g-brentejvedra r-škarjeiZa' trgatej/T
Čestitamo za praznik mestne občine Velenje.
rndio VELENJE
88,9 Mhz 187,8 Mhz
Šaleška veterina, d
Cesta talcev 35, Velenje Delovni čas:
Poned. - petek od 7.30 - 18.00 ure Sobota od 8.00 - 13.00 ure Tel. 03 891 11 46 Dežurni gsm 031 688 600
v
Čestitamo za praznik mestne občine Velenje
v
in občine Šoštanj!
ČETRTEK, 17. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 18. septembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 19. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 20. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 21. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 22. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 23. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 7. do 13. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 7. do 13. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m2 3 zraka

Naš čas, 17. 9. 2015, barve: CM K, stran 15
17. septembra 2015
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
27
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
RAZNO
SEKULAR za obžagovanje lesa, sekular za žaganje drvi, traktorsko vitlo, puhal-nik Tajfun z motorjem, mešalec za beton in prikolico za prevoz živali prodam. Tel.: 03 5881 846, gsm: 031 547 364 MALO rabljen električni drobilec vej ugodno prodam. Gsm: 041 323 931 JUPOL classic, bela zidna barva, 4 vedra po 15 L, neodprta, prodam. Cena: 75 Evrov. Gsm: 041 692 995
NEPREMIČNINE
HIŠO na lepi lokaciji, 130 m2 stanovanjske površine, sončna lega, oddaljena 4 km od centra Velenja, prodam. Gsm: 070 709 200
VOZILA
FORD Focus 1.6 Trend, let. 2009, 103.000 km, lepo ohranjen, prodam za 6200 evr. Gsm. 041 517 248
PRIDELKI
BUKOVA drva, narezana in cepljena po dogovoru, prodam. Prevoz na dom. Cena po dogovoru. Gsm: 070 733 630 BUKOVA suha drva prodam. Gsm: 031 517 415
KORUZO za silažo, koruzo v zrnju, / odkos lucerne 5 ha/ slamo in fižol siv-ček, prodam. Gsm 041 905 999 FIŽOL v zrnju, češnjevec, letošnji,
prodajamo na kmetiji. Prodamo tudi
2 ha silažne koruze na njivi.
Gsm: 031 350 928
GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači
kis, borovničevec, medenovec in več
vrst žganja prodam.
Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
KUPIM telička starega do 20 dni. Gsm: 031 398 506
KUPIM mlado kravo simentalko, ne brejo, še molzno. Gsm: 031 640 369 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje prodam. Možna dostava. Fišar, gsm: 041 619 372
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ZD VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
DEŽURSTVA
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 19. in 20. 9. - Olivera Saveva, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
Samostojna hiša v Ravnah pri Šoštanju , k+p+m, z večjim vrtom in vrtno uro, v izmeri 212 m2, zgrajena 1991, 1246 m zemljišča. ER: ( E 105-150 kWh/m2a). Cena 129.000 evr.
Samostojna hiša v Lokovi-ci, na čudoviti lokaciji z lepim razgledom, K+P+M, 140 m2, popolnoma adaptirana leta 2005, 2600 m2 zemljišča. ER D(60-105 kWh/m2a) Cena 99.000 evr.
M e š a I n
d.o.o.
'/Piv
TRGOVINA - BARVE - LAKI
Obiščite sanjskih barv
Z vami že 25 let.
Vse na enem mestu: zunanje, notranje barve, laki in premazi za dom, za avtolicarje.
T: 03 5471 718 GSM: 051 612 240
www.ara-barve.si
KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN, s. p.	
Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569	Tudi v poletnem času vas pričakujemo vsak dan od 8.-16. ure, v soboto od 8.-13. ure.
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnosestvo-podpecan.si	
GIBANJE prebivalstva
vgč na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
107.8 MHt
Radio Velenje
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi brat, svak, stric in sestric
MILAN AUBREHT
iz Pirešice 7, Velenje 25. 8. 1968 - 1. 9. 2015
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter svete maše.
Iskrena hvala gospodu župniku Tonetu Krašovcu za lepo opravljen obred in sveto mašo. Hvala govorniku Dragu Kolarju za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi ter Pogrebni službi Usar za vso organizacijo pogreba. Hvala tudi Jožici in Rudiju Podpečanu za vso pomoč. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ga nismo posebej omenili, da ste našega Milana pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sestra Danica s Silvom, nečaka Bojan in Matej z družinama ter ostalo sorodstvo
Srce je omagalo in tvoj dih je zastal, a spomin nate bo z nami večno ostal.
Upravna enota Velenje POROKE
Kramaric Zeljko,Hrvaška, Velika Jasenova-ča 61 in Grudnik Delic Valentina, Velenje, Hrastovec 51 A; Zečevic Goran, Avstrija, Klagenfurt am Wortersee August-Jaksch--Strasse 79/6 in Marinovic' Marijana, Klagenfurt am Wortersee August-Jaksch-
-Strasse 79/6; Kočnik Zoran, Velenje, Partizanska cesta 67, Velenje in Jelen Tanja, Šoštanj, Ravne 171.
SMRTI
Turk Vida, roj. 1925, Polzela, Poljska cesta 1; Pilih Karl, roj. 1945, Vojnik, Konjsko 7; Slapnik Erna, roj. 1933, Celje, Trnoveljska cesta 12.
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
a

Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 28
Dolina mlinov navdušila tudi devetič
Pohodniki so spoznali zgodovino petih zgornjih mlinov - Zabavni in kulturni program popestrilo srečanje soseske
Bojana Špegel
Velenje, Dobrna, 13. septembra - Minula nedelja je bila obsijana s soncem. Razlog več, da so se številne družine iz Šaleške doline in Dobrne odločile, da jo preživijo v naravi. In razlog več, da so mnogi v dolino mlinov, v Lokovini pri Dobrni, na meji med Vinsko Goro in Dobrno, prišli peš. Ob 14.30 so se skupaj podali na pot po dolini, organizatorji člani KUD Dobrna in Turističnega društva Vinska Gora pa so se tudi letos potrudili, da so prav pri vsakem od petih ostankov mlinov pripravili zanimiv kulturni program. Prijeten sprehod okoli 400 poho-dnikov se je končal pri edinem še delujočem več kot 450 let starem Vovkovem mlinu.
Ob sprehodu po dolini mlinov sta voditelja Ivica Vanovšek iz KPD Vinska Gora in Jaro Ta-šler iz KUD Dobrna predstavila zgodovino mlina. Pevci, godci
Predsednica TD Vinska Gora Mateja Učakar: »Prihodnje leto, ob 10-letnici, se bomo še bolj potrudili.«
in rogisti z Dobrne, Vinske Gore in okolice so se potrudili, da so pohodnikom pokazali, kaj vse znajo in zmorejo. Bogat kulturni program so po končanem pohodu pripravili tudi pod Vovko-vim mlinom, kjer so lahko obiskovalci prireditve ob stojnicah degustirali kulinariko iz teh kra-
jev. Največ je bilo izdelkov iz različnih mok. Na temo žita in moke so bile tudi različne igre, ki so jih pripravili za obiskovalce. Te so pozdravili tudi velenjska podžupanja Breda Kolar (ki je dolino mlinov obiskala prvič in bila nad njo navdušena) ter župan Dobrne Martin Brecl. Oba sta se zahvalila organizatorjem prireditve za njihov trud in ohranjanje zgodovine, ki je povezana z obema občinama. Da bo prireditev drugo leto doživela deseto ponovitev, pa je obiskovalcem poleg predsednika KS Vinska Gora Jožeta Ograjenška obljubila tudi predsednica TD Vinska Gora Mateja Učakar. Povedala nam je: »Tudi letos smo organizatorji zelo zadovoljni z obiskom in potekom prireditve. Ta je bila zelo vsestranska, zato smo prepričani, da je na njej tudi letos vsak našel kaj zase. Prihodnje leto, ko bomo pripravili jubilejno 10. Mlinarsko nedeljo, se bomo potrudili, da bo ta še bolj
Na poti po dolini mlinov so se pohodniki nazadnje ustavili pri edinem še delujočem Vovkovem mlinu. Program ob njem so izvedli rogisti, tisti, ki so želeli izvedeti več, pa so lahko vprašali mlinarja. Na odru
so se vrstili nastopi glasbenih skupin iz Vinske Gore, Dobrne in okolice.
bogata in poglobljena, da bomo zgodovino mlinov v tej dolini še bolj približali obiskovalcem.«
Zagotovo jih ni bilo malo, ki so se v nedeljo že devetič podali po dolini mlinov. Tisti, ki so prišli prvič, pa se bodo verjetno prihodnje leto spet vrnili. Pa ne le zaradi zgodovine, tudi zaradi druženja sosedov, kar je tudi eden od razlogov za to etnogra-fko zabavno prireditev.
V TD Vinska Gora se po uspešno izvedeni 9. Mlinarski nedelji pripravljajo še na nekaj prireditev. To nedeljo bodo aktivno sodelovali pri obeležitvi krajevnega praznika, ki bo letos še bolj vesel, ker bodo v PGD Vinska Gora prevzeli nov gasilski avtomobil za gašenje gozdnih in težko dostopnih požarov. Ob svetovnem dnevu turizma bodo v soboto, 26. septembra, sodelovali na Pikinem festivalu. Predstavili bodo turistično ponudbo kraja. Aktivni bodo tudi na prireditvi »Jesen na Grilo-vi domačiji« v nedeljo. 11. oktobra pa bodo skupaj s krajevno skupnostjo pred večnamenskim domom pripravili Sejem jesenskih dobrot. Popoldne bodo na koči na Lopatniku v sodelovanju z ostalimi društvi pripravili še kostanjev piknik za krajane in člane društva.
■
Rekordna Gorenjada
Športne igre Skupine Gorenje Gorenjada 2015 minulo soboto, 12. septembra, so potekale v krasnem vremenu in odličnem ozračju. Rekordno je bilo tudi število udeležencev - preko
izvršni direktor za kadre, ki je med drugim povedal: »Gibanje, še posebej na svežem zraku, v naravi, je dejansko zelo koristno za naše zdravje in dobro počutje. Omogoča nam sproščanje in
vseh prisotnih ekip. Bistvo Go-renjade je namreč tudi v spoznavanju sodelavcev iz različnih področij in držav, kjer Gorenje deluje, kar ne nazadnje prispeva k boljšemu sodelovanju v službi in
1.000 sodelavcev iz Slovenije, Srbije in Češke se je zbralo na več prizoriščih dogodka, kjer so se pomerili v različnih športnih disciplinah oziroma se udeležili pohoda.
Na otvoritvi 14. tradicionalnih športnih iger Skupine Gorenje je tekmovalce pozdravil Jure Marjanovič, sekretar uprave in
vzdrževanje psihofizične kondi-cije, ki jo potrebujemo za vsakodnevne izzive. V Gorenju se tega zavedamo, zato spodbujamo rekreacijo preko številnih aktivnosti našega Društva za šport.«
Letos so se Gorenjade prvič udeležili sodelavci iz orodjarne v Kragujevcu. V spodbudo so na otvoritvi prejeli bučen aplavz
uspešnejšemu delu. Predvsem pa gre za zabavo, za pošteno igro in dobro družbo.
Tekmovanja so bila letos organizirana v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, tenisu, kegljanju, badmintonu in štafetnem teku.
Spet mestna avantura!
Društvo tabornikov, rod Jezerski zmaj, po nekaj letih v Velenju zopet pripravlja mestno avanturo. Mestna avantura je multidisciplinarno športno tekmovanje, ki poteka po mestnem jedru in njegovi okolici. Velenjska tekma bo razdeljena na tri kategorije: najkrajšo kategorijo Bergman-delc, v kateri se bodo tekmovalci podali na progo, dolgo
20 km, daljšo kategorijo Po-zoj, pri kateri bo proga dolga 40 km, in najdaljšo kategorijo Mastodont, v kateri bo dolžina proge 80 km. Tekmovalci se ob tem preizkušajo v različnih disciplinah. Letos se bodo lahko preizkusili v trekin-gu, kolesarjenju, veslanju in orientacijskem teku. Za prave avanturiste pa so pripravili še abseil in jamarstvo. Tekmova-
nje ponuja nevsakdanje izzive, različne športe, težke trase, nove izkušnje, skratka, to bo tekmovanje, ki ostane v spominu.
Avantura bo potekala v soboto, 3. oktobra, v Velenju in njegovi okolici. Prijave sprejemajo le še do 19. septembra. Na avanturi bo poskrbljeno za hrano in praktične nagrade za vse udeležence.
Nič več strahu pred dežjem
V KS Gorica odprli podzemni zbiralnik meteornih voda - Zadržal bo vodo, ki ob deževju vre po hribu pod Zgornjim Šalekom
Velenje, 10. septembra - V četrtek popoldne se je na novi asfaltni poti nad stanovanjskimi bloki Goriška 53-65, postavljenimi pod strmim hribom Zgornjega Šaleka, zbralo veliko domačinov. Prišli so na odprtje za njih zelo pomembne pridobitve,
dnje) potrebi, je Korenova tudi prva nagovorila svoje sosede na slavnostni otvoritvi zadrževalnika meteornih voda. Gre za isto območje naselja, kjer je na drugi strani hriba pred leti tudi plazilo, a so uspeli drsenje zemlje po temeljiti sanaciji ustaviti. Kot
so ga pripravili domačini, simpatično pa sta prireditev povezovala navihana Goriška škratka, je zbrane nagovoril tudi velenjski podžupan Boštjan Dermol. »Na MO Velenje vedno prisluhnemo potrebam in težavam naših občanov in občank, in če je
Goriška škratka sta ob slavnostnem odprtju podzemnega bazena za zbiranje deževnice glasno povedala, da si mladi želijo tudi nadzemnega, v katerem bi se lahko tudi okopali.
ki pa je očem dobro skrita, saj je pod zemljo. Kljub temu so je tamkajšnji prebivalci zelo veseli, kar so tudi glasno povedali.
Članica sveta KS Gorica Marjana Koren nam je povedala: »Gre za 25 kubičnih metrov velik podzemni bazen, ki bo zadrževal meteorne vode, ki vrejo iz strmine nad bloki. V preteklosti so se vse zlivale med stanovanjske bloke pod hribom, poplave pa so vedno naredile precej škode, saj je ob dežju s tega hriba v dolino pridrvel pravi potok. Sedaj upamo, da smo za vedno odpravili to nevšečnost.« Z besedami veselja, da je MO Velenje prisluhnila njihovi želji in (ne naza-
je poudaril predsednik sveta KS Gorica Jože Kandolf, sedaj na Gorici upajo, da v zgornjem delu blokovnega naselja ne bodo več imeli težav z naravnimi nesrečami. Ob tem je povedal, da se že veselijo tudi odprtja novega stanovanjsko poslovnega centra Gorica, novih sosedov in rešitve težav s pomanjkanjem parkirnih mest, ki jih bodo odpravili s podzemnimi garažami. Veselijo pa se tudi novih prostorov za delovanje krajevne skupnosti, ki jim bodo omogočili tudi, da v kraju ustanovijo še kakšno društvo. Najbolj si želijo krajevni odbor Rdečega križa.
Med kulturnim programom, ki
le možno, pomagamo. V to naložbo smo vložili 30 tisoč evrov, saj smo ob izgradnji zbiralnika meteornih voda poskrbeli tudi za asfaltiranje prej makadamske poti nad njim, da peska ne bo spiralo vanj. Občino je to stalo 30 tisoč evrov, kar v primerjavi z drugimi investicijami niti ni tako veliko. Bo pa, sem prepričan, ogromno pomenilo vsem vam, ki tu živite.«
Otvoritveni trak je poleg Kan-dolfa in Dermola prerezala stanovalka v bloku pod njim, kjer so pridobitve zagotovo najbolj veseli.
a bš
■
■