GENA SO din
Poštnina plačana v gotovini
0 URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Lelo IX
V LJUBLJANI, dne 30. decembra 1953
Šievilka 45
VSEBINA:
146.	Odločba o določitvi dneva ponovnih volitev poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 33. volilni enoti.
147.	Odlok Ljudske skupščine LRS o potrditvi uredb Izvršnega sveta.
148.	Odlok o spremembi povprečne stopnje akumulacije in družbenih skladov v zakonu o družbenem planu LRS za leto 1953.
149.	Odlok o spremembi povprečnih stopenj akumulacije in družbenih skladov za usnjarne.
160. Odlok o pomilostitvi obsojencev.
151.	Uredba o Državnem sekretariatu za občo upravo in proračun.
152.	Pravilnik o spremembi pravilnika o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja LRS.
Odloki ljudskih odborov:
513.	Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljubljana okolica za leto 1953.
514.	Odloki o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol v okraju Ljutomer.
515.	Odlok o spremembah odloka o skladu za kreditiranje investicij po družbenem planu okraja Maribor okofiSa za leto 1953.
516.	Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Postojna za leto 1953.
517.	Odlok o dodatnem proračunu dohodkov in izdatkov okraja Postojna za leto 1953.
518.	Odlok o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Sežana.
519.	Odlok o pavšalnem povračilu stroškov za službena potovanja v mejah okraja Sežana.
520.	Odlok o razglasitvi 17. oktobra za ljudski praznik mestne občine Murska Sobota.
521.	Odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij v območju mestne občine Tržič.
522.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v mestni občini Novo mesto.
— Popravek uredbe o ureditvi javne cestne službe v LBS.
146.
Na podlagi drugega odstavka 155. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah itn odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS in v zvezi s sklepom Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS z dno 16. decembra 1953, s katerim je bila razveljavljena izvolitev poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS pri volitvah dne 22. novembra 1953, izdaja Republiška volilna komisija LRS
ODLOČBO
o določitvi dneva ponovnih volitev poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 33. volilni enoti
1.	Ponovne volitve poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 33. volilni enoti bodo dne 24. januarja 1954.
2.	Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 64/3-53
Ljubljana, dne 29. decembra 1953.
Republiška volilna komisija Ljudske republike Slovenije Tajnik:	Predsednik
Dr. Jože Globevnik 1. r. Dr. France Hočevar 1. r.
147.
ODLOK
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije o potrditvi uredb Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije je na prvi skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 16. decembra 1953 sprejela odlok, ki se glasi:
Potrdijo se uredbe, ki jih je izdal Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije na
podlagi 1. točke 20. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve im o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, in sicer:
1.	uredba z dne 20. novembra 1953, št. U 67/1-53 o ustanovitvi Inštituta za telesno vzgojo v Ljubljani (Uradni list LRS, št. 41-132/53);
2.	uredba z dne 20. novembra 1953, št. U 68/53 o ureditvi javne cestne službe v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 41-133/53);
3.	uredba z dne 20. novembra 1953, št. U 69/53) o varstvu javnih cest (Uradni list LRS, št. 41-134/53);
4.	uredba z dne 15. decembra 1953, št. U 72/53 o ustanovitvi in delu Sole Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS;
5.	uredba z dne 15. decembra 1953, št. U 73/53 o uporabi zemljišč za gradbene namene.
Št. LS 196/1-55
Ljubljana, dne 16. decembra 1953.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Tajnik:	Predsednik:
Albert Jakopič 1. r.	Miha Marinko 1. r.
148.
Na podlagi 3. točke 20. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
ODLOK
o spremembi povprečne stopnje akumulacije in družbenih skladov
I
V 3. poglavju II. dela zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1955 se spremeni točka I-E tako, da so obveznosti spodaj naštetih okraj-
nih ljudskih odborov glede akumulacije in družbenih skladov gospodarskih podjetij in podjetij družbenih organizacij (brez prometnega davka in obresti) tele: (v tisočih dinarjev):
Ce e mesto	5,153.000	Maribor okol.	4,930.000
Celje okolica	4,882.000	Murska Sobota	439.000
Črnomelj	76.000	Novo mesto	717.000
Gorica	2,001.000	Postojna	650.000
Kočevje	638.000	Ptuj	1,281.000
Kranj	12,428.000	Radovljica	8,589.000
Krško	1,579.000	Sežana	280.000
Ljubljana mesto 9,283.000		Slo?. Gradec	3,049.000
Ljubljana okol.	6,663.000	Šoštanj	1,610.000
Ljutomer	229.000	Tolmin	809.000
Maribor mesto	15,302.000	Trbovlje	4,872.000
Državni sekretariat za		II gospodarstvo LRS izvrši	
ta odlok.
III
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. U-70/53
Ljubljana, dne 11. decembra 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Miha Marinko 1. r.
149.
Na podlagi 3. točke 20. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slo-veije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
ODLOK
o spremembi povprečnih stopenj akumulacije in družbenih skladov za usnjarne
I
V 1. poglavju II. dela zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953 določena povprečna stopnja akumulacije in družbenih skladov se spremeni z veljavnostjo od 1. januarja tako, da znaša:
Povprečna stopnja AS prej sedaj
Stroka 125: Industrija usnja in obutve
Usnjarne težkih kož	1.220	990
Glede na to znižanje stopnje akumulacije in družbenih skladov se ustrezno zniža povprečna stopnja akumulacije in družbenih skladov za usnjarne, ki izdelujejo podplatno usnje.
II
Državni sekretariat za gospodarstvo LRS izvede ta odlok.
III
Ta odlok velja z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
St. U-71/53
Ljubljana, dne 11. decembra 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
150.
Na podlagi 12. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, 2. in 3. člena zakona o amnestiji in pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakonika izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojencev
1.	člen
Naslednjim osebam se odpusti prestajanje glavne kazni:
Ahiin (Andrej) Ludvik Ajd (Rozalija) Ivan Anatolič (Julij) Julij Andrejc (Štefan) Janez Arh (Ivan) Danica Arnuš (Jožef) Nežka Artnak (Martin) Anton Artviga (Franc) Justina Audič (Jože) Božo Avbelj (Jakob) Marija Ažman (Franc) Marjan Babnik (Andrej) Andrej Badovinac (Marko) Drago Badurina (Franc) Jože Bakavec (Mato) Kruno Balatič (Mato) Drago Balažek (Martin) Katarina
Banjanovič (Radih) Ahmed
Bartološ (Mijo) Ignac Baskijin (Petar) Stani-mir
Batalov (Radoslav) Dragica
Benčina (Ivan) Danilo Benedik (Janez) Franc Benjak (Fabjan) Mato Berdin (Jožef) Marija Berger (Mihael) Jože Besarabič (Aleks) Mio-drag
Blagec (Josip) Ljubomir Blagojevdč (Velimir) Milo rad
Blatnik (Alojz) Jože Bogataj (Jakob) Ivan Borovnica (Josip) Slavko Boršič (Anton) fierislav Botjak (Štefan) Štefan Braček (Franc) Alojz Brajkovič (Ivan) Josip Bratina (Gregor) Danilo Bregar (Franc) Julka Bregar (Franc) Maks Bremec (Ludvik) Rafael Brglez (Janez) Vinko Bubenik (Matej) Peter Bunjevac (Peter) Svetozar
Burja (Jakob) Karel Butolo (Urban) Ivan Car (Mihael) Franc Cartl (Ivan) Silva Cerkovski (Jože) Marija Cigan (Avgust) Martin Cmjanovič (Djuro) Matija
Curk (Ivan) Franc Černilogar (Franc) Franc Česen (Andrej) Jože
Čikeš (Nikolaj) Vicko Čretnik (Ivan) Karel Čuk (Ivan) Stanislava Čukas (Rudolf) Marija Debeljak (Jože) Milan Denša (Janez) Jože. Dežman (Janez) Janez Dežman (Franc) Stanislav
Dimitrijevič (Boris) Života
Djordjevič (Blagoje) Miloš
Djorič (Mihajlo) Božo Doberšek (Ivan) Ivan Dobo j (Matija) Franc Dobravec (Anton) Franc Dobrinič (Ivan) Zvonko Dolenc (Alojzija) Janez Dolinar (Matija) Martin Dolovič (Anton) Djuro Družič (Franjo) Stjepan Džorovski (Kope) Acko Ekart (Franc) Franc Fajfar (Franc) Janez Ferenčič (Ferdo) Petar Filakovič (Dragan) Kru-noslav
Fileš (Pavel) Jeronim Fister (Franc) Alojz Flander (Jožef) Andrej Florjane (Anton) Anton Gaber (Gjergjel) Laszlo Gasparič (Franc) Vinko Glamočlija (Petar) Boško Glavan (Marija) Sabina Glivar (Franc) Danica ' Golež (Ludvik) Ivan Golob (Ignac) Alojzij Golinik (Mihael) Mihael Gomboc (Ivan) Ana Gomboši (Jože) Štefan Gomišček (Martin) Franc Gorenc (Alojz) Alojz Gorenc (Jože) Stanko Gorjan (Marij) Livij Govekar (Mihael) Mihael Govorko (Stjepan) Drago Grac (Liza) Ivan Grah (Ivan) Alojzija Gregorka (Ignac) Franc Gregorin (Karlo) Dinko Gričar (Franc) Franc Grilc (Jožefa) Ivan Grkovič (Stefan) Geno Grmek (Alojz) Oskar Grobelšek (Ivan) Lado Grosman (Gregor) Edo Gršič (Mirko) Mirko Gruden (Franc) Alojz Grum (Alojz) Slavko
Guštin (Ivan) Slavico Guze j (Alojz) Frančiška Harniik (Karel) Drago Hercog (Štefan) Dušan Horvat (Marija) Franc Horvat (Ivan) Jože Horvat (Štefan) Marija Hren (Ciril) Ernest Hribar (Jože) Jože Hrkalovič (Kosta) Dušan Ilič (Ivan) Matija Indof (Franc) Vinko Ivnik (Martin) Marta Januš (Konrad) Jernej Jarc (Janez) Alojz Jardas (Ivan) Vitko Jalšovec (Janez) Janez Jazbec (Anton) Anton Jazbec (Jože) Mihael Jelenc (Jože) Jože Jenko (Mihael) Miha Jenko (Anton) Štefanija Jerčinovič (Ivan) Franc' Jerončič (Franc) Nada Jesenovec (Janez) Ida Jež (Franc) Vladimir Jodl (Ivan) Štefan Jovanovič (Blagoje) Branislav
Jovanovič (Jelena) Živo-
jin
Junež (Anton) Anton Juran (Angela) Drago Jurejevčič (Matija)
Viktor
Jurlina (Božo) Mate Jušič (Alaga) Alaga Kalivoda (Josip) Josip Kampjut (Leopold) Aleksander Kampi (Jožef) Neža Kapun (Karel) Drago Kapus (Anton) Anton Kastelic (Franc) Avgust Kenda (Frančiška) Ivan Klančar (Anton) Zvone Klenovšek (Anton) Ernest
Klinar (Jože) Stanko Kmetec (Rudolf) Rado Knabl (Fric) Erna Knafelj c (Franc) Pavel Knap (Janez) Franc Knap (Anton) Rudolf Kneževič (Jakob) Marija Kocuvan (Ana) Janko Kodelja (Franc) Franc Kogej (Januš) Frančiška Koisegg (Stefan) Konrad Kokoš (Jože) Anton Kolednik (Andrej) Vladislav
Kolenc (Pavel) Martin Konjevič (Miloš) Mihajlo Kopinč (Franc) Franc Koprivec (Marija)
Mihael
Koprivnjak (Franc)
Štefan
Koradej (Marija) Anica Korelc (Franc) Marija 'Koren (Franc) Marija Koritnik (Ludvik) Ernest Korošec (Jože) Jože Kos (Franc) Anton Kos (F rane) F rane Kosec (Tomaž) Tomo
Kostanjevec (Ivan)
Franc
Kostrevc (Alojz) Avguštin
Kovač (Nikola) Desanka Kovač (Štefan) Štefan Kovač (Vekoslav) Vekoslav
Kovačevič (Jure) Marija Kovačič (Maks) Franc Kovačič (Jože) Janez Kozar (Mihael) Franc Kozar (Elizabeta) Marija Kozar (Ferdinand) Viktor
Kozina r (Luka) Rado Kožuh (Franc) Ivan Krajnc (Jože) Franc Krajnc (Ivan) Janko Krajnc (Franc) Marija Kraker (Franjo) Nada Kramparšek (Marija)
Vili
Kranjc (Ivan) Štefan Kresnik (Ignac) Slavko Krizmanič (Juraj) Tomislav
Križmanič (Stjepan) Marica
Kukojca (Jožef) Ludvik Kukovič (Jurij) Martin Kulušič (Stjepan) Ivan Kumičič (Kamil) Mario Kunc (Florjan) Marija Lah (Martin) Franc Lapajne (Avgust) Peter Lasič (Anton) Franjo Latkovič (Dušan) Nikolaj
Lavriha (Lovrenc) Stanko Lazarič (Anton) Emil Ledinek (Ivan) Ivan Legvart (Anton) Anton Lekšan (Anton) Ivan Ličina (Ilija) Vera Lipuš (Marija) Štefka Logar (Anton) Jože Lukančič (Jožefa) Vida Lukič (Filip) Stipan Lunder (Jože) Marija Lušin (Ludvik) Stane Majcen (Franc) Frančiška
Maksimovič (Nikola) Nikola
Marinko (Ivan) Anton Marinkovič (Djuro) Slavko
Marjanov (Borivoj) Milorad
Markočič (Ivan) Anton Martinovič (Ivan) Filip Mastnak (Anton) Jože Matičič (Franc) Maks Matoh (Franc) Ivan Medančič (Ivan) Rihard Medved (Anton) Gabrijel Medved (Ludvik) Jože Mesarič (Vekoslav) Draga Mešiček (Josipina) Anton Mežnar (Ivan) Ivan Mikec (Martin) Ivana Miklavčič (Alojz) Janez Miklavžina (Jože) Alojz Milanovič (Aleks) Pero Miler (Janez) Jože Milišič (Ivan) Ante
Miljan (Rudolf) Anton Mislovič (Filip) Rudolf Mitoni (Ivan) Štefanija Mijeda (Mihael) Canij Mlekuž (Jožef) Albert Močnik (Franc) Ivan Močnik (Alojz) Matilda Molj (Mihael) Franc Možic (Ivan) Anton Muhič (Franc) Ivan Muke ec (Mihael) Slavko Mustafovič (Latif) Husein
Nadlišek (Andrej) Andrej
Naveršnik (Angela) Stanislava
Nedič (Trivo) Miloš Ninčevič (Pavao) Stipe Novak (Janez) Ivan Oblak (Franc) Ivan Oblak (Martin) Jožefa Ojsteršek (Franc) Franc Ojsteršek (Martin) Leopold
Orhini (Ivan) Vincenc Oset (Jurij) Simon Ostanek (Anton) Anton Ovsec (Florjan) Karol Pavičič (Nikola) širne Pavič (Anton) Miroslav Pavlin (Ivan) Mirko Perko (Alojz) Feliks Perko (Lovrenc) Viktor Pečar (Jože) Josip Perpar (Vid) Frančiška Pertoci (Alojz) Franc Peruzzi (Vladimir) Severin
Peserl (Tomaž) Franc Pešec (Janez) Anton Petek (Ivan) Bernarda Petek (Franc) Ivan Peterlin (Marija) Anion Peternac (Ivan) Franjo Peternel (Jože) Rudolf Petrovič (Vladimir) 2i-vorad
Pikon (Mihael) Zdravko Pipan (Mihael) Ferdinand
Pipan (Franc) Janez Plahuta (Pavlina) Jože Podgornik (Avgust) Franc
Podobnik (Franc) Vlado Pokeržnik (Ivan) Ferdo Polanc (Franc) Franc Polanšek (Janez) Janez Poljanec (Maks) Maks Poljanšek (Ivan) Lavo-slav
Pondelak (Ignac) Franc Ponikvar (Franc) Angela
Posavec (Anton) Jakob Posavec (Josip) Jakob Potisk (Janez) Jakob Potočar (Ivan) Jože Potočnik (Martin) Ferdo Predikaka (Jože) Anton Prešeren (Franc) Peter Prevulovič (Božidar) Bo-rislav
Prijatelj (Vkicenc)
Pepca
Prosenc (Karel) Karel Puncer (Jože) Vinko Pušnik (Albin) Karel Racz (Anton) Karel Rajšp (Franc) Anton Rajter (Ivan) Štefan Ramadani (Isa) Cemal Raner (Franc) Viktor Ratek (Franc) Franc Rauter (Ivan) Ivan Ravnih (Mihael) Franc Rehar (Ivan) Frančiška Ribez (Pavel) Barbara Ribič (Anton) Franc Ribič (Alojz) Ivan Ribič (Ivan) Ivan Rihter (Alojz) Metod Ristič (Stojan) Djor-djevka
Ristič (Nikola) Momir Rižnar (Stefan) Adolf Robič (Janez) Alojz Roginič (Katica) Zvonko Rojko (Jakob) Ivana Rotar (Franc) Franc Rotat (Andrej) Ivan Rubinič (Josip) Magdalena
Rupert (Florjan) Avgust Rusmdr (Jovo) Savo Sabo (Djordje) Djula Sabo (Ferenc) Josip Sabolič (Franc) Ivan Sadar (Anton) Zvonko Salihovič (Čaza) Muhamed
Sankovič (Petar) Josip S eku e (Janez) Anton Seme (Jožef) Franc Seme (Franc) Vladislav Sila (Alojz) Amalija Simeunovič (Joco) Milenko
Sirotka (Franc) Aloj* Sitar (Karel) Stanko Skuber (Ferdo) Ferdo Slatner (Franc) Feliks Slobodnik (Franc) Helena
Smičiklas (Franjo) Ana Smogar (Klement)
Slavko
Smogar (Klement) Zvonko
Sotošek (Robert) Franc Sponza (Josipi Lih ero Stebli'1' (Magdalena)
Olga
Stojkovič (Kosta) Kosta Strašek (Franc) Franc Stušak (Ivan) Jože šabec (Rudolf) Agata Šamu (Djura) Zlatko Šantič (Ivan) Ante Šeško (Henrik) Anton Šimenc (Hinko) Hinko Šinkovec (Franc) Marija škof (Janez) Anton Škofič (Karel) Jože Škramlec (Matija) Ernest
Škrget (Jakob) Jakob škrjanec (Franc) Stanko Šlebinger (Karel) Fric Šober (Jože) Franc Špik (Alojzija) Alfred Šporčič (Viktor) Vilim
Stefanec (Blaž) Izidor Štempihar (Martin) Angela
Sterk (Matija) Matija Štingl (Konrad) Jože 'Štrukelj (Frane) Mihael Šturm (Ivan) Stanko Šuc (Alojz) Venčeslav Šut (Anton) Anton Tacar (Franc) Franc Tarabarič (Pero) Ivan Tekavec (Franc) Anton Tekavec (Franc) Franc Tekstor (Jože) Lado Telič (Anton) Anton Tertinek (Peter) Blaž Tičar (Janez) Anton Tkane (Jožef) Karel Tkane (Jože) Stanko Tomažič (Janez) Franc Tomažič (Alo|z) Marjan Tone (Jože) Franc Tončinič (Josip) Josip Torkar (Ivan) Ivan Tot (Štefan) Franc Trajkovič (Sime) Josip Trdil (Franc) Izidor Trebeč (Jakob) Štefica Trofenik (Alojz) Martin Trogerlič (Mate) Franjo Trogerlič (Nikolaj) Tomislav
Turk (Martin) Alojz Turk (Marija) Jože Turk (Martin) Rudi Turk (Ivan) Zvonko Udi 1 jak (Josip) Anton Udiljak (Mate) Božo Udiljak (Marjan) Josip Udiljak (Ivan) Stipe Udovč (Janez) Jože Uglik (Aleksandar) Josip Ule (Janez) Ivan Urbanč (Alojz) Jože Valenčak (Jože) Ivan Valenčič (Anton) Karlo
Valoh (Alojz) Srečko Varl (Karel) Valentin Vaš (Simon) Olga Vekar (Matija) Matija Verbančič (Jože) Franc Verginc (Janez) Marija Verlič (Jože) Anton Vid (Nikola) Božo Vida (Janez) Marija Virtič (Jakob) Marija Vitez (Andrej) Alojz Vodeb (Martin) Martin Vodeb (Florjan) Matilda Volčič (Avgust) Marica Volčič (Jože) Milan Votek (Marija) Jožef Vrabič (Anton) Jože Vrtačnik (Viktor) Ivan Vugrin (Josip) Avgust Vujisič (Milislav) Dušan Vukovič (Nikola) Stevan Vukušič (Ana) Milan Zagoršek (Janez) Stanko Zapušek (Mihael) Fani Zavec (Franc) Martin Zbačnik (Matevž) Leopold Zdovc (Karel) Marija Zelič (Ivan) Neža Zlobec (Alojz) Slavko Zlojutro (Stojan) Mirko Zorman (Ivan) Ivan Zrim (Franc) Rudolf Zrinski (Franc) Franc Zupanc (Alojz) Franc Zupančič (Ivan) Vera Zver (Franc) Ivan Žaja (Mate) Nedeljko Zalar (Jože) Franc Žganec (Josip) Josip Zgank (Jože) Alojz Žiga (Meho) Ismet Žnidar (Filip) Janko Žnidarič (Ivan) Ivan Žun (Franc) Mihael Zupanič (Alojz) Josip Zurej (Filip) Alojzija
ministracijo, spadajo v pristojnost Državnega sekretariata za občo upravo in proračun še tele zadeve iz republiške pristojnosti:
1.	zadeve iz pristojnosti dosedanje personalne komisije Izvršnega sveta;
2.	nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o delovnih razmerjih iz dosedanje pristojnosti Sveta za zdravstvo in socialno politiko;
5. izdajanje aktov o razlastitvi in potrjevanje aktov o razlastitvi, ki jih izdajo ljudski odbori;
4.	izvajanje predpisov o nacionalizaciji;
5.	reševanje pritožb, ki jih v upravnem postopku izdajo na prvi stopnji samostojni republiški upravni organi, razen državnih sekretariatov, kolikor ni za reševanje takih pritožb predpisana pristojnost Izvršnega sveta;
6.	nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov o volilnih imenikih;
7.	zadeve v zvezi z izvajanjem predpisov o organizaciji in delu samoupravnih zavodov in zavodov s samostojnim finansiranjem, kolikor te zadeve niso dane v pristojnost drugim državnim organom;
8.	zadeve v zvezi z izvajanjem predpisov o organizaciji državnih organov s področja obče uprave in predlaganje splošnih načel za organizacijo in delo teh orgonov;
9.	zadeve v zvezi z izvajanjem predpisov o administrativnem in pisarniškem poslovanju;
10.	zadeve v zvezi z izvajanjem predpisov o občem upravnem postopku;
11.	zadeve v zvezi z loterijami in drugimi igrami na srečo iz dosedanje pristojnosti Državnega sekretariata za gospodarstvo;
12.	zadeve, ki so s posebnimi predpisi dane v njegovo pristojnost; druge upravne zadeve, ki s posebnimi predpisi niso dane v pristojnost drugih državnih organov ali Izvršnega sveta.
3.	člen
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«.
Št. U 74/53
Ljubljana, dne 28. decembra 1953.
Izvršni svet
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik: Boris Kraigher 1. r.
151.
Na podlagi 5. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
UREDBO
o Državnem sekretariatu za občo upravo in proračun
1.	člen
Državni sekretariat za proračun in državno administracijo se preimenuje v Državni sekretariat za občo upravo in proračun.
2.	člen
Poleg zadev, ki so spadale do sedaj v pristojnost Državnega sekretariata za proračun in državno ad-
V Državnem sekretariatu za občo upravo in proračun se ustanovi komisija za vprašanja uslužbenskih razmerij. Naloga te komisije je, da daje državnemu sekretarju za občo upravo in proračun predloge za odločbe o uslužbenskih razmerjih in predloge za pritrditev k takim odločbam v primerih, kjer je po veljavnih predpisih izdajanje takih odločb ali pritrditve k takim odločbam spadalo v delovno področje dosedanje personalne komisije Izvršnega sveta.
Predsednika in člane komisije za vprašanja uslužbenskih razmerij imenuje državni sekretar za občo upravo in proračun.
4.	člen
Državni sekretar za občo upravo in proračun izda v sporazumu s sekretarjem Izvršnega sveta in s sekretarjem za zakonodajne zadeve natančnejše določbe o tem, katere zadeve spadajo po določbah te uredbe v pristojnost Državnega sekretariata za občo upravo in proračun.
5.	člen
Ta uredba velja od 1. januarja 1954 dalje.
Št. U-75/53
Ljubljana, dne 30. decembra 1953.
Predsednik Izvršnega sveta: Boris Kraigher 1. i.
152.
Na podlagi 6. in 7. člena uredbe o sklepanju pogodb v gospodarstvu (Uradni list FLRJ, št. 103-723/46) in. na podlagi pooblastila Gospodarskega sveta vlade FLRJ izdaja državni sekretar za gospodarstvo LRS
PRAVILNIK
o spremembi pravilnika o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja LRS
1
V pravilniku o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja LRS (Uradni
list LRS, št. 1—4/53) se besedilo drugega odstavka 80. točke nadomesti s temle besedilom:
Navedena dobaviteljeva oziroma odjemalčeva pravica ugasne z 31. decembrom 1954.
2
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1/1-2052/1-53
Ljubljana, dne 15. decembra 1953.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS: Ing. Marjan Tepina 1. l
Odloki ljudskih odborov
513.
Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica je na podlagi 16. člena ter 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi z odlokom Izvršnega sveta LRS o spremembi povprečne stopnje akumulacije in družbenih skladov, s katerim se spremene obveznosti okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica glede akumulacije in skladov državnih gospodarskih podjetij na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22. decembra 1953 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljubljana okolica za leto 1953
1.	člen
1.	točka 1. dela 1. člena odloka o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljubljana okolica za leto 1953 se spremeni in glasi:
Celotni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen vletu 1953 po družbenem planu, znaša skupaj v tisočih 13,758.733 dinarjev.
Od celotnega družbenega bruto produkta bo dosežen v posameznih sektorjih gospodarstva družbeni bruto produkt v tehle skupnih zneskih:
Gospodarsko področje
Družbeni
bruto
produkt
Struktura
Amortizacija
Narodni
dohodek
Skupno gospodarstvo	okraja	Ljubljana okolica	13,758.733
državni sektor	10,656.146
zadružni in družbeni	sektor	177.741
socialistični zakup in	privatni	sektor	2,924.846
1,217.180
1,110.871
11.147
95.162
12,541.553
9,545.375
166.594
2,829.864
2.	člen
3.	točka, I. dela 1. člena se spremeni in glasi:
Celotni narodni dohodek, ki bo dosežen v letu 1953 po družbenem planu, znaša skupaj v tisočih dinarjih 12,541.553 dinarjev.
Od celotnega narodnega dohodka bo dosežen v posameznih sektorjih gospodarstva narodni dohodek v tehle skupnih zneskih:
Gospodarsko področje
Narodni
dohodek
Struktura
Potrošni Akumulacija _ sklad	in skladi	^PP
Skupno gospodarstvo okraja Ljubljana okolica	12,541.553	4,424.853	7,951.868	164.794
državni sektor	9,545.275	2,025.865	7,401.472	117.938
zadružni in družbeni sektor	186.594	95.818	60.966	9.810
socialistični zakup in privatni sektor	2,829.684	2,303.170	489.468	37.046
3.	člen
V III. delu odloka o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljubljana okolica se pod točko b) navedena razdelitev sredstev, ki se formirajo na območju okraja, izvrši takole:
Razdelitev:
Skupni znesek	Formiranje skupnih okrajnih	Razdelitev:	Skupni znesek	formiranje skupnih okrajnih
(v 1000 din)	sredstev		(v 1000 din)	sredstev
1. Akumulacija državnega sektorja skupaj:	7,401.472
od tega za razdelitev	6,665.000
del akumulacije za samostojno razpolaganje	169.969
10% prispevek za
zdravstveno zaščito 202.586	372.555
Ostanek za delitev na zvezne sklade
66.6	% za zvezne sklade
ostanek za delitev na republiške sklade
58.7	% prispevek za socialno zavarovanje 57,5 % prispevek za investicijski sklad ostanek za razdelitev na republiške in okrajne sklade
48 % za republiški proračun
ostanek akumulacije za potrebe okraja
6,290.445
4,189.436
2,101.009
815.090
1,208.080
79.859
38323
2.	Dohodnina
a)	dohodnina kmečkih gospodarstev 50 % za republiški proračun
ostanek za okrajni proračun
b)	dohodnina obrtnikov
c)	dohodnina zadrug č) druge dohodnine
3.	Prometni davek
a)	po družbenem planu
b)	izven družbenega plana
47 % za republiški proračun
ostanek za okrajni proračun
c)	drugi dohodki
skupna sredstva za kritje proračunskih potreb okraja
4.	Dopolnilna sredstva okraja Ljubljana okolica
310.000
155.000
164.794
9.200
81.777
a) del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij	169.969
od tega 75 % za potrebe delovnih
kolektivov	127.477
41.516
155.000
51.600 400 19.00 ■>
92.217
49.300
389.033
15 % za komunalne potrebe občin 10 % za komunalne potrebe okraja
b)	presežek akumulacije zaradi višjih stopenj AS v industrijskih in trgovskih podjetjih od tega se porabi za potrebe delovnih kolektivov od celotne akumulacije in skladov ustvarjene na območju LO MO Kamnik ostane LO MO Kamnik ostanek za komunalne delavnosti okraja
c)	presežek na kmečki dohodnini
Skupaj dopolnilna sredstva
Skupna sredstva OLO Ljubljana okolica
4.
Pri okrajnih sredstvih, ki se formirajo po III. delu odloka na območju LO MO Kamnik, je udeležena mestna občina v istih odstotkih od proračunskih in dodatnih sredstev, ki so objavljeni v IV. delu tega odloka, izvzemši pri presežku akumulacije zaradi višjih stopenj, glede katerega se določi udeležba mestne občine v znesku 40,000.000 dinarjev.
5.	člen
Ta odlok velja takoj.
St. 16554/1-53
Ljubljana, dne 2. decembra 1953.
Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r.
25.495
16.997
738.472
113.472
40.000
585.000
27.000
628.997
1,018.030
člen
514.
Na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), v zvezi z 2. členom uredbe o kmetijskih gospodarskih šolah (Uradni list LRS, št. 17/51) in po predlogu sveta za prosveto in kulturo OLO Ljutomer je okrajni ljudski odbor Ljutomer na skupni seji obeh zborov dne 19. novembra 1953 izdal
ODLOK
o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol v okraju Ljutomer
1
Da dobi kmečka mladina, ki je končala obvezno osemletno šolanje, širšo splošno in strokovno izobrazbo, se ustanovijo dvoletne kmetijske gospodarske šole, katerih sedež je:
1. Apače	13.	Kog
2. Kapela	14.	Ljutomer
3. Križevci	15.	Negova
4. Bučkovci	16.	Razkrižje
5. Gornja Radgona	17.	Stogovci
6. Runeč	18.	Miklavž
7. Svetinje	19.	Ščavnica
8. Tomaž	20.	Stara cesta
9. Veržej	21.	Murščak
10. Orehovci	22.	Stročja vas
11. Stara gora	23.	Vučja vas
12. Cven	24.	Videm ob Ščavnici.
Šolski okoliš vsake nove ustanovljene kmetijske gospodarske šole bo določil svet za prosveto in kulturo OLO Ljutomer.
2
Šola se odpre, če se vpiše najmanj 25 učencev. V šolo se vpiše •kmečka moška in ženska mladina, ko dovrši obvezno šolanje v splošni izobraževalni šoli.
3
Pouk na dvoletnih kmetijskih gospodarskih šolah je teoretičen in praktičen. Teoretični pouk traja od
1.	novembra do 31. marca po predmetniku in učnem načrtu, ki ga za kmetijske gospodarske šole predpiše Svet 'za prosveto in kulturo LRS, praktični pa bo priložnostno ob važnih sezonskih delih na socialističnih kmetijskih gospodarskih ali na zglednih zasebnih posestvih.
4
Voditelje šol in učno osebje imenuje svet za prosveto in kulturo OLO Ljutomer.
5
Prejemki učnega osebja gredo v breme proračuna OLO Ljutomer, materialni izdatki za vzdrževanje pa v breme pristojnega občinskega ljudskega odbora.
6
Nadzorstvo nad splošnim vzgojnim in učnim delom v kmetijskih gospodarskih šolah izvaja svet za prosveto in kulturo OLO Ljutomer, nad strokovnim pa svet za gospodarstvo OLO Ljutomer.
7
Natančnejša navodila za delo kmetijskih gospodarskih šol izda v okviru splošnih predpisov svet za prosveto in kulturo.
8.
Odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 5806/22-53
Ljutomer, dne 19. novembra 1953.
Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. *.
515.
Na podlagi 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi z 19. členom uredbe o začasnem finansiranju investicij v letu 1953 (Uradni list FLRJ, št. 2/53), je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na skupnem zasedanju obeh zborov dne 4. decembra 1953 izdal
ODLOK
o spremembah odloka o skladu za kreditiranje
investicij po družbenem planu OLO Maribor okolica za leto 1953
1
Za 2. členom odloka o skladu za kreditiranje investicij po družbenem planu OLO Maribor okolica za leto 1953, ki je bil sprejet na zasedanju obeh zborov dne 15. VIII. 1953 in popravljen na zasedanju dne 29. X. 1953, se doda nov člen, ki se glasi:
»2 a) Ustanovljeni sklad za kreditiranje gospodarskih investicij v višini 21,150.000 din, se poveča za nadaljnje 3,000.000 din investicijskega kredita, ki se dodelijo podjetju »Remont« v Hočah. Celotna višina sklada za kreditiranje gospodarskih investicij za leto 1953 znaša torej 24,150.000 din.«
*
2
Ta odlok velja takoj.
Št. 1-6663/53-3
Maribor, dne 4. decembra 1953.
Predsednik OLO: Stane Škof 1. r.
516.
Okrajni ljudski odbor Postojna je na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, 5. in 19. člena zakona o planskem vodstvu narodnega gospodarstva (Uradni list FLRJ, št. 58/51) in 3. poglavja zakona o družbenem planu LRS za leto 1953 na skupni seji obeh zborov dne 2. novembra 1953 izdal
ODLOK
o spremembi odloka o družbenem planu okraja Postojna za leto 1953
1.	člen
V Vil. poglavju odloka o družbenem planu okraja Postojna za leto 1953 se določena stopnja akumulacije in skladov za Tovarno mesnih izdelkov, Postojna spremeni tako, da se glasi:
Tovarna mesnih izdelkov, Postojna	55 %
2.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. I. 1953 dalje.
St. 3482/7
Postojna, dne 2. novembra 1953.
517.
Na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 28. in 32. člena zakona o.proračunu (Uradni list FLRJ, št. 58/51) je okrajni ljudski odbor Postojna na skupni seji okrajnega odbora in zbora proizvajalcev dne
2.	novembra 1953 sprejel
ODLOK
o dodatnem proračunu dohodkov in izdatkov okraja Postojna za leto 1953
1.	člen
Okrajni dodatni proračun za leto 1953 s posebnimi prilogami obsega:
dohodkov v zn ©siku	55,500.000 din
izdatkov v znesku . . a i ; . 55,500.000 din
2.	člen
Prenose (virmane) med proračunskimi deli, razdelki, poglavji, partijami in pozicijami dovoljuje odredbodajalec po 32. in 35. členu zakona o proračunu. O prenosu (virmanu) odloči odredbodajalec s posebno odločbo.
3.	člen
Računovodski uslužbenci pri okrajnem ljudskem odboru so za svoje delo odgovorni odredbodajalcu.
4.	člen
Odlok velja od dneva, ko sta ga sprejela okrajni odbor in zbor proizvajalcev.
Št. 4289-7/44
Postojna, dne 2. novembra 1953.
Predsednik OLO: Miro Jelerčič 1. r.
518.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in v zvezi s 1. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 29-233/53) je. okrajni ljudski odbor Sežana na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. novembra 1953 sprejel
ODLOK
o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Sežana
1.	člen
Za službena potovanja v mejah okraja Sežana se določijo dnevnice v višini 80% od zneskov, ki so določeni v 1. 2. in 3. točki 1. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških.
Za službena potovanja v mejah okraja Sežana znašajo torej dnevnice:
din
1.	za uslužbence od IV. plačilnega razreda
navzgor	640
2.	za uslužbence od IX. do V. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 560
3.	za druge nameščence in delavce	480
2.	člen
Za službena potovanja v mejah okraja zaradi terenskega dela in za opravila, ki terjajo povprečno več kot petnajst dni zunanjega poslovanja na mesec,
se določi pavšalno povračilo stroškov (potni pavšal) s posebnim odlokom.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o dnevnicah za službena potovanja v mejah okraja Sežana z dne 17. januarja 1953, št. 140/6-1953-5.
4.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 22. julija 1953.
Št. 1-3582/5-1953-3
Sežana, dne 18. novembra 1953.
Predsednik OLO: Danilo Petrinja I. r.
519.
Na podlagi drugega odstavka 47. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi s 4. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 29-233/53) je okrajni ljudski odbor Sežana na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. novembra 1953 sprejel
ODLOK
o pavšalnem povračilu stroškov
za službena potovanja v mejah okraja Sežana
1.	člen
Poleg terenskega dela iz 26. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških se štejejo za terensko delo tudi službena potovanja cestnih nadzornikov, okrajnih eksponiranih veterinarjev, logarjev, prosvetnih inšpektorjev, sanitarnih inšpektorjev, inšpektorja dela, finančnih revizorjev, referenta za dohodke iz gospodarstva, uslužbencev patronažne službe in šoferjev.
Za uslužbence, ki opravljajo dela iz prvega odstavka, se za službena potovanja v mejah okraja namesto dnevnic po odloku o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Sežana določi pavšalno povračilo stroškov (potni pavšal), če njihova opravila terjajo povprečno več kot petnajst dni zunanjega poslovanja na mesec.
Potni pavšal se ob pogojih iz drugega odstavka lahko določi tudi tajniku okrajnega ljudskega odbora, načelnikom tajništev, šefu uprave za dohodke in administrativnemu inšpektorju.
2.	člen
Potni pavšal se določi s posebno odločbo in sme znašati največ 5.000 (pet tisoč) dinarjev mesečno ter se izplačuje mesečno za nazaj.
Uslužbenci, ki prejemajo potni pavšal, morajo mesečno za nazaj predložiti poročilo o uradnih potovanjih in zadevah, ki so jih opravili.
3.	člen
Ta odlok velja takoj.
Št. 1-3582/5-1953-4
Sežana, dne 18. novembra 1953.
520.
V spomin na 17. oktober 1941, ko je padel narodni heroj Štefan Kovač in v spomin na 17. oktober 1944, ko je bil v Murski Soboti spopad med zavednimi sinovi prekmurskega prebivalstva in fašističnimi osvajalci, ko so fašistični krvniki odgnali v internacijo naše najboljše ljudi, je ljudski odbor mestne občine Murska Sobota na podlagi 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/1952) na 11. seji, dne 28. oktobra 1953 izdal
ODLOK
o razglasitvi 17. oktobra za ljudski praznik mestne občine Murska Sobota
1.	člen
17 oktober se razglasi za ljudski praznik mestne občine Murska Sobota.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 2647/1-53
Murska Sobota, dne 3. decembra 1953.
Predsednik LO MO: Jože Velnar 1. r
521.
Na podlagi 2. in 16., 64. in 78. člena ter 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/1952) in v zvezi s t. c) 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/1951) je ljudski odbor mestne občine Tržič na seji dne 4. septembra 1953 sklenil
ODLOK
o obratovalnem času trgovinskih, obrtnih in gostinskih obratovalnic na območju mestne občine Tržič
A) OBRATOVALNI CAS
1.	Ob delavnikih
Za trgovske obratovalnice
1.	člen
a)	Trgovske obratovalnice na območju ljudskega odbora mestne občine Tržič so odprte, če v naslednjem ni drugače določeno:
od ponedeljka do vštetega petka od 8. do 12. in 14. do 18. ure,
ob sobotah od 8. do 12. ure.
Ob sobotah popoldne so trgovske obratovalnice zaprte, razen ene špecerijske trgovine v Tržiču, ene v naselju Križe ali Sebenje, ene v naselju Puterhof in ene delikatesne trgovine v Tržiču.
Trgovske obratovalnice, ki so odprte v sobotah popoldne, smejo biti zaprte ob četrtkih popoldne.
Obvezni 48-urni delovni čas se s tem ne skrajša in se mora preostali čas uporabiti za notranje delo v obratovalnicah. Podjetja in zadruge se med seboj dogovorijo o turnusu za dežurstvo ob sobotah popoldne. Trgovske obratovalnice, ki so ob sobotah popoldne zaprte, morajo imeti na vidnem mestu napis, katere trgovine na območju LO MO Tržič imajo ta dan dežurno službo. Sobotna dežurna služba traja od 14. do 18. ure.
b)	Prodajalne mesa so odprte od ponedeljka do vštetega petka tako kot trgovske obratovalnice, le
ob sobotah so take obratovalnice odprte od 6. do 12. in od 14. do 17. ure.
c)	Prodajalne kruha so odprte vsak dan od 7. do 12. in od 13.30 do 17. ure.
č) Slaščičarne so odprte vsak dan nepretrgoma od 7. do 21. ure.
d)	Prodajalne sadja in zelenjave so odprte vsak delavnik od 7.30 do 12. in od 14. do 17.30 ure.
e)	Prodajalne mleka in mlečnih izdelkov so odprte vsak dan od 6. do 11. ure. Te prodajalne pa smejo zapreti obratovalnice pred potekom obratovalnega časa, če je blago razprodano, toda v takem primeru morajo na vidnem mestu obratovalnice razobesiti napis, da je blago razprodano.
Za obrtne obratovalnice
2.	člen
a)	Obrtni obrati so odprti, če v naslednjem ni drugače določeno: od ponedeljka do vštetega petka od 7. do 12. in od 14. do 17.30 ure, ob sobotah pa od 7. do 12.30 ure.
b)	Brivski in frizerski obrati so odprti od 8. do 12. in od 14. do 19. ure. Ob ponedeljkih so taki obrati zaprti, razen ene dežurne brivnice v mestu Tržiču, ki mora obratovati v predpisanem obratovalnem času. Vse brivnice, ki so ob ponedeljkih zaprte, morajo imeti na vidnem mestu obratovalnice napis, katera obratovalnica ima ta dan dežurno službo. O turnusu za dežurstvo se podjetja dogovorijo med seboj.
c)	Delavnice pekarn obratujejo od 4. do 12. ure.
3.	člen
Za prodajalne obrtnih obratov velja obratovalni čas, določen za ustrezne trgovske obratovalnice.
Za gostinske obratovalnice
4.	člen
Gostinske obratovalnice so odprte:
a)	hoteli, nočišča, penzije in drugi obrati, ki oddajajo sobe, obratujejo časovno neomejeno;
b)	gostilne se smejo odpreti ob 6. uri, morajo pa biti odprte ob 7. uri, zapirajo se ob 22. uri, le ob so-* botah, nedeljah, dnevih pred prazniki in na praznik se zapirajo ob 23. uri;
c)	kavarna se odpira najkasneje ob 7. uri, zapira ob 24. uri, le ob sobotah, nedeljah, dnevih pred prazniki in na praznik se zapira ob 2. uri;
č) nočni lokal »Zimski vrt« obratuje ob sobotah in dnevih pred prazniki vso noč;
d)	gostinske obratovalnice ob kolodvorih smejo začeti z obratovanjem pol ure pred odhodom prvega jutranjega vlaka in nehati z obratovanjem pol ure po dohodu zadnjega večernega vlaka, kolikor bi tu šlo za podaljšanje obratovalnega časa, določenega po prejšnjem členu.
5.	člen
Po uri, določeni za zapiranje, se ne sme gostom postreči niti z jedjo niti s pijačo, kolikor ni dovoljena izjema po točki d) 4. člena te odločbe. Najkasneje črtrt ure po izteku obratovalnega časa je treba obratne prostore izprazniti in zapreti
6.	člen
Dovoljene igre, kot so na primer: balinanje, kegljanje in podobno, se smejo igrati na prostem do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se ne moti nočni
počitek gostov v nočiščih ali sosedov in kolikor sme biti gostinska obratovalnica dalj časa odprta, ta omejitev ne velja.
7.	člen
Posameznim obratom in za posamezne dni lahko svet za gospodarstvo LOMO Tržič na prošnjo in po izkazani potrebi podaljša obratovalni čas, lahko pa tudi skrajša obratovalni čas, če bi ne bilo potrebe, da je obratovalnica odprta do splošno odrejene ure. O vsaki rešitvi pa se mora izdati pismena odločba.
8.	člen
Svet za gospodarstvo LO MO Tržič lahko na utemeljeno prošnjo izda odločbo, da smejo posamezne gostinske obratovalnice en dan v tednu — razen ob sobotah, nedeljah in praznikih — biti zaprte zaradi čiščenja lokalov in odpočitka strežnega osebja. Ta ugodnost velja samo za mesto Tržič, ne pa za okoliška naselja. Na isti dan ne sme biti zaprtih hkrati več gostinskih obratovalnic, ampak samo ena. Zaprta obratovalnica mora na vidnem mestu razobesiti napis, da ima dela prost dan.
2.	Ob nedeljah in praznikih
8.	člen
Ob nedeljah in praznikih, razen na praznike, ko bo svet za gospodarstvo LO MO Tržič odredil drugače, morajo obratovati:
a)	prodajalne sadja in zelenjave od 8. do 11. ure;
b)	prodajalne mleka in mlečnih izdelkov od 6. do
9.	ure,
c)	slaščičarne od 7. do 21. ure,
d)	gostinske obratovalnice po določbi 4. člena tega odloka.
B. SPLOŠNE DOLOČBE
9.	člen
Predpisi tega odloka se nanašajo na vse trgovske, obrtne in gostinske obratovalnice, ne glede na to, ali pripadajo državnemu, družbenemu, zadružnemu ali zasebnemu sektorju. Odlok pa ne velja za industrijske obrate, mline, žage in dimnikarje.
10.	člen
* Ob času, določenem za zapiranje obratovalnice, se morajo zapreti vsi dohodi v poslovne prostore, ki so določeni za promet s strankami. Tistim, ki so že v lokalu, pa se mora postreči.
11.	člen
Obratovalnice morajo biti odprte ves čas, ki je predpisan s tem odlokom. Ob istem času morajo delati delavnice, ki spadajo k obratovalnici.
12.	člen
Obratovalni čas, predpisan s tem odlokom, velja od 1. oktobra 1953 dalje.
13.	člen
Svet za gospodarstvo LO MO Tržič sme po potrebi in na utemeljeno prošnjo določiti za posamezne obratovalnice tudi drugačen obratovalni čas.
14.	člen
Podjetja, ki imajo dežurno službo, morajo predložiti v začetku vsakega meseca svetu za gospodarstvo LO MO Tržič razdelilnik dežurne službe.
15.	člen
Kršilci predpisov 1. do 6., 8, 10. in 11. člena tega odloka se kaznujejo s kaznijo do 2000 dinarjev. Za
kazenski postopek je pristojna odborniška komisija za prekrške pri LO MO Tržič.
Št. 1712/2
Tržič, dne 30. septembra 1953.
Predsednik LO MO;
Lovro Cerar 1, r.
522.
Na podlagi 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) 8. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 16-88/49) in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-438/51) je ljudski odbor mestne občine v Novem mestu na 12. seji dne 8. oktobra 1953 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru
Odlok mestnega ljudskega odbora v Novem mestu o prekrških zoper javni red in mir št. 202/52 z dne 8. II. 1952 se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
I.	Splošne določbe
Vsak državljan mora uravnati svoje vedenje in ravnanje tako, da ne moti dela, razvedrila in počitka sodržavljanov, da varuje javno moralo, pazi na čistočo, ne kvari lepote in zunanjega lica mesta, ne dela škode na javnih prostorih in ne ograža ljudem zdravja.
Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo upravno kazensko varstvo po določbah tega odloka, kolikor ni po drugih predpisih predpisana za kršitev strožja kazen.
»Javni prostor< po tem odloku pomeni prostor, ki se uporablja za javni promet, kakor tudi javnosti dostopne prostore.
II.	Varstvo mirn
2.	člen
Prepovedano je vsako dejanje na javnem ali zasebnem prostoru, ki moti mir okolice. Prepovedano je:
1.	uporabljati zvočnike, radioaparate, gramofone, glasbila ali kakršne koli druge naprave na tak način, da občutno motijo okolico;
2.	uporabljati motorna vozila, ki niso opremljena z izpušno dušilko, ali voziti z odprto izpušno dnšiiko;
3.	razgrajati ali na drug način po nepotrebnem delati večji brup ali ropot.
3.	člen
Od 1. maja do 30. septembra so od 22. do 6. ure in od 1. oktobra do 30. aprila od 21. do 6. ure prepovedana vsa dejanja, ki kakor koli motijo nočni mir. Izvzete so motnje, ki izvirajo iz industrijskega dela.
Motorna vozila smejo v tem času dajati zvočna znamenja samo ob neposredni nevarnosti.
Prireditveni in zabavni sporedi, ki trajajo po 22. uri v poletnem času in po 21. uri v zimskem času, se morajo izvajati v zaprtih prostorih in tako, da ne motijo nočnega miru. Izjeme dovoljuje ljudski odbor mestne občine Novo mesto.
4.	člen
Vsak stanovalec sme uporabljati svoje stanovanje samo tako, da ne moti sostanovalcev bližnje oko-
lice v njihovi pravici do dela, razvedrila in počitka. V poletnih mesecih, od 1. maja do 30. septembra, je med 22. in 5. uro, in v zimskih mesecih, od 1. oktobra do 30. aprila, med 21. in 6. uro prepovedano:
1.	opravljati dela, ki z ropotom motijo nočni mir,
2.	peti in igrati na glasbila,
3.	uporabljati radijske aparate preko sobne jakosti ali pri odprtih oknih,
4.	v stanovanju, v hiši ali na dvorišču razgrajati ali drugače delati nemir, ki moti okolico.
Prepovedano je imeti živali, ki stalno motijo nočni mir okolice.
Za prekrške iz tega člena, ki jih storijo nedolet-niki v starosti od 14. do 18. let ali otroci do 14. let, se kaznujejo tudi starši oziroma osebe, pod katerih varstvom so nedoletniki oziroma otroci, če so opustili dolžno nadzorstvo.
5.	člen
Zvonjenje v cerkvah in kapelah je dovoljeno le trikrat na dan po eno minuto in ob pogrebih. Pritrkavanje z zvonovi ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno zvonjenje v nočnem času.
Ljudski odbor mestne občine določi za vsako cerkev in kapelo, kdaj in koliko časa sme zvoniti.
Če je zaradi reda in miru ali zaščite nemotenega dela in počitka državljanov, posebno pa še blizu bolnišnic, šol, internatov, tovarn ali drugih naprav nujno potrebno, sme ljudski odbor mestne občine v Novem mestu določenim cerkvam oziroma kapelam predpisati nadaljnje omejitve zvonjenja ali ga popolnoma prepovedati.
Prepovedano je z zvonjenjem ali drugimi napravami motiti javna zborovanja.
III.	Varstvo družbene discipline
6.	člen
Vsak državljan se mora na javnih prostorih vesti spodobno in se izogibati dejanj, s katerimi se krši družbena disciplina, moti gibanje, delo ali razvedrilo sodržavljanov, ali dejanj, ki jih zavajajo v nedisciplino, vzbujajo javno zgražanje ali žalijo javno moralo. Prepovedano je:
1.	kaditi v kinematografih in drugih prostorih, v katerih je kajenje iz upravičenih razlogov prepovedano;
2.	peti nespodobno ali žaljive pesmi, govoriti nespodobno, preklinjati, žaliti z nespodobnim vedenjem čut dostojnosti drugih, kazati nespodobne slike ali predmete;
3.	izzivati k pretepu, neredu in prepiru, nadlegovati, smešiti ali ogrožati osebe v javnih in zasebnih prostorih;
4.	motiti javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve;
5.	ovirati promet na pločnikih ali drugih javnih prostorih z zlganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben za odstranitev teh predmetov, ali pa uporabljati javni prostor za odlaganje kakršnegakoli materiala;
6.	stopiti brez dovoljenja v zgradbe ali kraj, kamor je dostop prepovedan, če je prepoved pravilno označena ali če je to mogoče razbrati iz okoliščin;
7.	kljub ponovnemu pozivu zadrževati se v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času;
8.	prodajati in kupovati zunaj trgovin in tržnega prostora, razen v primerih, določenih s tržnim redom, in krošnjariti;
9.	biti na javnem prostoru v prekomerno opitem stanju.
IV.	Varstvo ljudi in premoženja
7.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi in premoženja, in sicer:
1.	poškodovati ali odstraniti javne napisne table ali druge znake, ki označujejo naselja, ulice ali javne zgradbe;
2.	ugasniti, poškodovati ali odstraniti svetilke, nameščene za razsvetljavo javnega prostora, ali svarilno luč;
3.	opustiti ukrepe pri gradbah ali popravilih kakor tudi poškodovati ali odstraniti take naprave;
4.	opustiti popravila zgradb in naprav, če ogra-žajo varnost;
5.	pustiti ob javnih potih ograjo ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet ali pa kvari zunanje lice mesta;
6.	metati kamenje ali druge predmete in s tem ogrožati varnost;
7.	uporabljati javna pota za šport in igre;
8.	dražiti, plašiti živali, če to ogroža javno varnost;
9.	oškropiti ali pomazati ljudi ali pročelja stavb z brezobzirno vožnjo;
10.	sežigati odpadke ali sploh kuriti ogenj na odprtih prostorih v bližini zgradb ali drugih naprav tako, da je ogrožena njih varnost, odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke na kraju, kjer se lahko zaneti požar;
11.	poškodovati ali odstraniti ograjo ali druge naprave, postavljene, da se prepreči nesreča;
12.	postaviti na okno, balkon itd. nezavarovane predmete, ki bi utegnili pasti in poškodovati haimo-idoče;
13.	vreči ali stresti iz hiše, delavnice ali dvorišča na cesto kaj, kar bi utegnilo mimoidoče poškodovati, umazati ali vznemiriti.
V.	Varstvo zdravja, čistoče in zunanjega lica mesta
8.	člen
Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom čistoče ali kazijo zunanje lice mesta, in sicer:
1.	poškodovati, uničiti ali odstraniti posode za odpadke, nameščene na javnih prostorih;
2.	metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesna-žiti tla ali predmete na javnih prostorih;
3.	iztepati karkoli na javnem prostoru oziroma na javnih poteh, zračiti posteljnino ah jo sušiti čez ulična okna in balkone ali na ulicah samih;
4.	odlagati odpadke in gnoj na mestih, ki niso za, to določena, ali na prostem, kjer so izpostavljeni sončni pripeki, da se širi smrad ob razkrajanju;
3.	spuščati odplake na javno pot ali v odprt cestni jarek;
6.	pustiti greznice nezadostno zaprte ali jih iz-praznjevati, kadar to povzroča okolici čezmeren smrad;
7.	metati v kanalske požiralnike predmete, ki utegnejo zamašiti kanal;
8.	onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim;
9.	zanemarjati uničevanje mrčesa, podgan, miši in druge golazni;
10.	zanemariti snaženje javnih prostorov ali naprav;
11.	ravnati z živili v javnem prostora proti temeljnim higienskim načelom;
12.	nameščati plakate ali objave ns mestih, ki niso za to določena, pisati po poslopjih, ograjah, javnih vozilih ali javnih lokalih;
15. voditi odvezane pse v javne lokale (brez vrvice);
14.	voditi pse tudi na vrvici v lokale ali prostore, kjer je to posebej prepovedano (n. pr. v bolnišnico);
15.	prevažati mrhovino, kosti ali kože na odprtih vozilih;’
16.	opustiti popravilo smetišč, greznic ali odtočnih kanalov;
17.	imeti v strnjenih naseljih odkrite gnojne jame;
18.	voziti nepokriti gnoj po mestnih ulicah in cestah;
19.	zanemarjati osebno snago v stanovanju oziroma v delavnici v taki meri, da to moti okolico ali da utegne spraviti v nevarnost zdravje ljudi;
20.	imeti na oknih ali balkonu cvetlice ali druge rastline brez podstavkov, zalivati rastline tako, da odteka voda na mimoidoče ali da kvari pročelje poslopja.
9.	člen
Lastniki, upravniki, oskrbniki, hišniki ali najemniki ob javnih potih so dolžni;
1.	čistiti hodnik ob njihovi nepremičnini, odstraniti s hodnikov in obcestnih jarkov ter kanalskih požiralnikov sneg in posipati poledenele hodnike do pol sedmih zjutraj, po potrebi pa večkrat tudi med dnevom;
2.	čistiti hišno pročelje, hišne ulične table ter druge javne znake na stavbah;
5.	skrbeti, da se zastave, transparenti, parole, lepaki in drugi priložnostni okrasi odstranijo najkasneje v dveh dneh po končani proslavi oz. prireditvi.
10.	člen
V stanovanjskih in drugih poslovnih prostorih je prepovedano gojiti domače živali.
11.	člen
Izložbe vseh vrst trgovin morajo biti odprte nepretrgoma od pričetka poslovanja do 21. ure, po možnosti pa lahko tudi ponoči. Biti morajo čiste in okusno urejene. Če je med delovnim časom temno, morajo biti tudi razsvetljene.
Za izvajanje teh predpisov je odgovoren tisti, ki uporablja lokal, h kateremu izložba spada, ali pa koristnik izložbe, če ta ni lastnik lokala.
VI.	Varstvo javnih nasadov
12.	člen
Vsakdo je dolžan čuvati nasade, namenjene za olepšavo mesta ali drugim skupnim koristim, in nasade pokopališča.
Pri tem je prepovedano:
1.	na javnih nasadih ali pokopališču lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetje, kaditi, jezditi ali voziti izven dovoljenih poti;
2.	poškodovati živo mejo ob javnih poteh;
5.	prevračati, premeščati ali poškodovati klopi, meje ali ograje ali druge naprave na javnih mestih;
4.	prosto puščati pse in druge domače živali, zlasti drobnico, po javnih nasadih ali pokopališčih in ulicah;
5.	obirati lipovo cvetje na javnih nasadih brez dovoljenja pristojnega organa.
VII.	Varstvo mladine
15. člen
Mladina pod 16. letom ne sme brez spremstva staršev ali drugih odraslih oseb:
1.	obiskovati gostiln ali drugih podobnih lokalov;
2.	obiskovati javnih prireditev, ki se končajo po 22. uri;
5.	mladina pod 16. letom ne sme obiskovati kino predstav, ki se končajo po 21. uri ali ki niso primerne za mladino;
4.	javnih plesov se mladina pod 16. letom ne sme udeleževati, mladina med 16. in 18. letom pa samo v spremstvu staršev ali z drugimi odraslimi osebami.
Prepovedano je mladino navajati k beračenju in pijančevanju.
Zaradi prekrškov po tem členu se kaznujejo tudi starši, lastnik, zastopnik ali odgovorni uslužbenec obrata oziroma prireditelj zabave.
Za šolsko mladino veljajo šolski predpisi, kolikor so strožji.
Vlil. Kazni
14.	člen
Za prekrške se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din kdor prekrši prepovedi in dolžnosti, naštete v 2. členu (razen 2. točke), v 5. členu (razen 2. odstavka), v 6. členu (razen 1., 2., 6., 7., 8. in 9. točke), v 7. členu (razen 2., 7., 8., 9., 11., 12. in 15. točke), v 8. členu (razen 1., 5., 15., 14. in 20. točke), 9. členu (razen
5.	točke).
Dejanja iz zadnjega odstavka 5. člena in 4. točke
6.	člena se kaznujejo kot prekršek po tem odloku samo, kolikor ne gre za kaznivo dejanje.
15.	č^en
Pripadniki ljudske milice in druge osebe, ki jih pooblasti ljudski odbor mestne občine, smejo takoj na mestu izterjati denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri storitvi lažjih prekrškov, določenih s tem odlokom.
Za lažje prekrške, ki se kaznujejo po prednjem odstavku, veljajo tiste kršitve tega odloka, zaradi katerih ni bilo škodljivih posledic ali pa so bile posledice neznatne.
Denarna kazen po prvem odstavku tega člena se sme izterjati v višini 50 din na samem kraju za prekrške navedene: v 2. točki 2. člena, 2. odstavku 5. člena, v 1., 2., 6., 7., 8. in 9 točki 6. člena, 2., 7., 8., 9., 11., 12. in 15. točki 7. člena, 1., 5., 15., 14. in 20. točki 8. člena, 5. točki 9. člena ter za prekrške navedene v 12. členu.
IX. Končne določbe
16.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu
LRS*.
St. 2581/1-55
Novo mesto, dne 17. novembra 1955.
Predsednik LO MO:
Alojz Ivanetič 1. r.
POPRAVEK
V uredbi o ureditvi javne cestne službe v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 41-153/55) se
7.	točka 12. člena pravilno glasi takole:
»7. opravlja naloge investitorja v zvezi z graditvijo in obnovo cest in naloge režiserja pri gradbenih delih v režiji cestne uprave.«
St. 760/3-53
Ljubljana, dne 26. decembra 1953.
Sekretariat za zakonodajne zadeve LRS
Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik — tiska .Iskarna »Toneta Tomšiča« - vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 720 din — Posamezna številka: 8 din do 8 stran!, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po oošti 8 din več — Uredništvo tn uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica lla. poštni predal 336 — Telefon uprave 23-579 -
Čekovni račun: 601-»T«-157