Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XIII
Ljubljani
saboto
januarija 1855
List
Y senožetih naših leži Še veliko mertvee zaklada, zemljišu pripravna ; na suhi zemlji je medena trava !e
za paso ovac ugodna. Slavnoznani A. Young je to
(Dalje.)
5. Marijni lasci (briza media
travo slabo priporoćal takole:
to travo imajo le
1
gras) so priporočila vredni za suhe in puste ovćje
spašnike; cvetó majnika do julija tembra, zrastejo
mitll. Zitter-	kaj dobička, ki jo sejejo, da potem seme prodajajo
10. Na va dna divja ljulika (lolium pererme,
m m	~m ^ «	'm. ^	v	« T à 1	mm	m
5
čevelj visoki.
zoré julija in sep- englisches Raigras). Na spašnikih na suhi terdi
zemlji je divja Jjulika veliko vredna, pa tudi na tacih
. Glistnik (bromus, Trespe). Glistnika je več sort; posebnega priporočila sta vredna: visoki gl. (Riesentrespe) in pa mehki glistnik (weiehe Trespe)
senožetih, na ktere se voda napeljuje, je dobra na Laškem je imajo tedaj veliko. To travo ne kteri visoko povzdigujejo, nekteri je celo nič ne ob
1
uni zraste
do
čevljev visok
1
ta pa
pol do

to pa je gotovo, da imamo dosti boljših trav
čevlja; uni cvetè junija do augusta in zori augusta do
oktobra, ta pa cvetè že majnika in junija in zori ju lija do augusta. Med tema glistnikoma je še ta razlo
raj taj 0
in da senožeti, kjer skor sama ta trava raste, ^^ morajo zgodaj kositi, ker se sicer le terda in malo

se
tečna merva nakosi. Cvetè junija in julija

da visoki gl. ni tako prijetna in tečna klaja

pridela se ga pa veliko tudi na
ček
kakor je ovsula j,
manj ugodni zemlji; — mehki glistnik je pa živini kaj ljuba in tečna klaja, al nakosi se ga malo in še le potem se smé
gusta in septembra, zraste
5
zon au
do
čevlja velika.
To
kositi, ko
«VOJ«,«, U« je ^ ^ ...	— -	--	- -.1 " ^ " * " ' ^	, ^v,« .
se trava sama po sebi seje, sicer se mora vsako drugo	tes Perlgras) je trava, která tudi na pusti in pešeni
leto sejafi, ker ta trava terpí le dve Jet/. Ta pozna košnja	zemlji rada raste in veliko dobre merve dá. Za ne
jma pa spet to napako, da je potem merva manj vredna,	rodovitne in merzle gorate kraje je ta tako rekoč e d i n a
seme dozorelo, da
pa se mora ti travi v hvalo reci, da nareja prav go
sto rusino, da je tedaj za napravo lepe trate pověr tih itd. priporočila vredna.
11. Mari j na solzica (melica ciliata, gefrans
lUlí* pa cjpt i lu	^ uu j v j; VI/L 111 uiti T u iummj » i '-UIIUJ -jl VUU V M mu m UÍVI UII/ ^viuw i\iujv jv tu i/anu L UAUI^
ce je trava semezorila. Na senožetih v Lombardii (na trava za živinsko klajo. Cvetè junija in julija
Laškem), kjer vodo napeljujejo na nje, raste veliko te julija in augusta, zraste
do
trave. Poljski glistnik ali steklasfbr. arvensis Ackertrespe) je pa prav nadležen plevel med žitom
cevlja velika.
?
zori

posebno med ječmenom ali režjó, v debeli zemlji, mokrih letinah se toliko steklasa zaraste med žitom
i2. Mačji rep (phleum pratense, Wiesenlisch , Thimotheusgrasj. Ta trava je velike hvale vredna za govejo živino in konje, pa pridela se je veliko le
gras
da ga popolnoma zamori in da se ga več kot réži ali tembra
?
na dobri in ne presu h
mlj
y
cvete maja do sep
ječmena nažanje; to je v nekterih krajih kmetovavce tako zapeljalo, da so krivo mislili, da se je rež ali ječmen prevergel v steklas.
7. Pasji rep (cynosurus, Kammgras).. Na suhih spašnikih se nahajate dve sorti pasjega repa, ena je grebenasti, druga plavi pasji rep. Dokler je ta

Ijev visoka
zori julija noter do jeseni; zraste 3 do
13. Bilnica (festuca, Schwingel) je hvale vredna
trava; naj bolja pa med mnozimi sortami je b
V •	•	■	1	V«	v ,1	■ • 1
J k
za
in
soke suhe ovčje pasnike
seno
ke in senožeti, zlasti za ovce
uhu	paouiivG , - u i i. a cii u
ka za visoke, ravne in suhe paš

k
J®
trava mlada, je prav dobra hrana za ovce, dozorele za rodovitne senožeti posebne hvale vredna: ta trava
pa se ne dotaknejo.
Pasja tra
Knaul
(dactylis glomerata, gemeines
ktera cvete junija do septembra, zori augusta in sep
čevljev visoka zraste, je po bese

tembra
9
m
do
oder Hundsgras) je na senožetih, ki imajo do

bro, globoko zemljo, veliko vredna trava, ker je zlo
dah Davy-ta naj bolj tečna merva med vsimi travami če se kosi ob cvetji.
rodovitna, in merva konjem in govedom zlo prijetna,	14. Tratnica (poa, Rispengras); med tratni
če se zgodej kosi; cvetè mesca junija do augusta čami je senožeška tratnica (Wiesenrispengras)
velika. Slavni kmetovavec naj bolja, ktera tudi na prav suhi zemlji veliko merve
m zraste S chw e i
do
č ev 1 j
je rekel : „kdor ima dobro močno zemlj
in
dá
5
kf VI J M ^ llfVA I« I W\A1 UU JJ1 M» T kJUlll	v ill J	T	U* v> a. ¥
ki je vsaki živini prijetna. Cvetè junija in julija
želí si senožet napraviti, da bo zgodej kosil, naj po- zori julija in augusta, zraste
do
čevlje velika.

seje zmes iz sledečih travnih semen na-njo: pasj
A	1	• V •	I •	#	i •	1 • 1	•
trave, lesičjeg
vad
detelj
v
P
divj
1 j u 1 i k
15. Terstja trava, pisana trava (phalaris
Ce je
kaj bolan in si želo
pa na- arundinacea, gemeines Glanzgras), naredi gosto ru
dec izprazniti hoče, jé to travo (ojstro perje njeno) da kozJjá po uji; v nekterih krajih imajo kmetje tozi
šino
in se posebno konjem prilega.
Na vertih jo
?
imajo zavolj lepote, ker je perje belo pisano kakor
znamnje
?
da bo dež
trak (Bandgras).
16. P i r n i c a
ali
perenka (triticum repens,
9. Medena trava (holcus, Honiggras). Od te Quecken, Peier) je dobra trava, ki pa njive nadležje trave so — pale za zmes z drugimi travami — sledeče kot plevél; na pešeni zemlji, pod ktero je spodnji svet
tri priporočila vredne: volnata, melika in dišeča
?
tak
5
da ne spuša rad vode skozi, se seje z velikim
perva je za napravo začasnih senožet na bolj mokrem pridom ta trava. (Dalje sledi.)
Ovsula
p ahovk
se imenuje v nekterih krajih tudi divji ovès, pa tudi
*) Laska
le sorta
divj
ljulika (loi. per. italicum, italienischer Lolch) je
d
divje ljulike
Lep
Pogled na obertnije.
Zvonarstvo in zvonoví.
se fflasijo in milo pojó iz lín visokih stolp
Slovstvini pomenki

Iz Reke srno 20. p
m. přejeli v „Novícah"
svěceni zvonovi. Z nami se radojej
in
alujej
}v po pa ni
ze ome
Na
majo čutíla; klióejo in opominjajo nas, manjka jim vendar jezika; mehcijo serca človeške, oui pa so veliko let doživijo, življenja pa nimajo
terdegabrona,
njeni dopis. Ker smo te dní tudi iz Dunaja od gosp
vratila přejeli o ravno ti zadevi pismice, ki nam razodeva radost.učenega gosp. Rečana,
Gosp. K. iz Reke pise takole:
smo dali zdej oba natisniti
f
5?
Snova, iz ktere navadno zvonoví se
pravljaj
i
je
bak
in kosit
5
in 6 delov bakra (kotlovine) 2 d
spia gol
>
Ne morem dopovedati, kako mi je oveselil serce tišti ki ga je napisai g.
On je od vsih strani
Navratil v „Novícah" zastran g 1
zjasnil pravo, in pravo ba
pa kositarja se je za napravo zvonov po
Europi in Kini ako se slovenski pisatelji poprimejo teh vodil brez brez
f
kot naj bolja zvo novina poterdila. Dodévali so včasih tudi
nekoliko srebra.
Zvonovi se vlivajo v posebnih zvonarskih levarnicah
koncnega pravdanja lavo
er je veliko babic Ko so „Novice" htele vvesti novi
se mnogo prickale; na naglem je zarumenela
, ondi je dete ki pravopis„
niso Vaših
in v posebnih tvorilih, ktere poslednje
napravljene,	(afe0 ne motim o novem letu 1845). Storite
pa
v
emeljsko jamo postavlj
tako z
toiato
oiom
Ko je zvon vlit, se pustí v tvorilu 24 do 48 ur
5
da
veliko pridobil
Ako bo tuditežje: Slovenec je s trudom

pridobí tudi to. Za „imperfektiva" «b-
kakor so Slovenci tudi doslej prav
Za
ee ohladi; potem izpraznejo
« v <
jamo
?
bij ej o plaj
?
y
ki kot deržite svoj
zvunajna
oblivi se odžagajo
raja tvorilu služi, zvon se vzdvigne po skerpcu
zvon se opili na poškodovanih mestih
i
ter se očisti konečno s peskom
V starih časih so, posebno v izhodnih deželah
pisali sin biti
„bodem",
imperfekti
ob
Gospod dubro je zapaz
e
da
vsemu našemu narodu tako mili
particip
bale, kragulj
, imeli
in ročne zvončike, s kterimi so pri službi
pripoveduje tega,
fekt
ali
perfectivum
kar latinski p e r f e k t i i
slovenski branijo
Ci „i: „„i..
ra
praesentisu, ali zato, ker ne
particip, praes
u
i
tuda te
božji zvonili: kajti menili so
da
ončkanje časti pa kliče je to pravi pravcati latinski „-ru*, -ra,
rum
, bodi p
ni upazil,
da
bo
so praznike Ozirida s trijančanjem naznanovali. Pri Izraeljcih so nosili Aaron
Vćmo posebno, da v Egiptu

in veliki duhovni na krajo
svilnate gornje halj
zlate
neki ne bi bil nekaj, kar bód ponienjati druzega kot
ker pomenja perfekt
(bo)
. Pa zakaj praesens indicative
?
tako ne more tudi nekaj prihodnj
nje
particip
Po tem takem
zvončike prišite. Tudi pri Gerkih in Rimljanih so se njih bi dobili tudi particip prihodnjega časa: latinski „-rus, duhovni zvončikov bili posluževali.	-rum". e bi škodovalo, ako bi dal g. Navratil spis
Kristjani perve dobe so imeli zvonové,
da so verne ua posled posebej natisniti"
ra,
voj
vkup klicali. Naj pervi pa, iz zvonovine vlivati, bil je 1*
ni Kamp
ki je znal cerkovne zvonové
S tem dop
se vjerna sled
gosp
Navratilovo

lepi talijanski pokrajini ietji po Kristovém rojstv
tudi njih latinsko ime „Camp
škof v městu Nola v pismo Bilo je to v 4. sto-	n
Pisavec jugoslovenski gosp. P. me pozove k sebi
Od te njih domovine je izhajalo da Vam je pisal zastran spisa
mojega
od
€r
O
U
Rek
tudi
V 6. stoletji so bili zvonovi po samostanih navadni
to
dolgo tudi on.
"•osp
K
lagolov bojé iz
zato ker se pečá z glagolom že
Doma mi prebere gosp. P. přepis rokop
Leta 550 so jih na Fiancozko vpeljaii. Papež Sabinian gospoda K. iz Reke. Ne morem Vam povedati, kako sem (umerl
nerl v letu 605 ) je bil p
z udarjanjem na zvon oznanovati
ukazal, da se imajo ur( da bi se kanonske ure
se
>
oveselil, aa se ujemajo tiče slovenščine
misli
moje z njegovimi, kar se
?
popoinoma, dasi ni vedil poprej on za
to je
božj
nre petja in molitve, bolj natanko mogle izpolnovati. me, jaz ne za-nj, da se peca tudi on s tu rečjo Leta 680 so vpeljaii na Augiežkem zvonové pri službi
Posebej méni on le to, da naj bi rabili particip praes. glagolov perfektivnih za latinski
Jugoslovenci
Po jutrovih deželah so v 9., na Nemškem pa v 11. -rum", n. pr.: pojd
»
rus
j
ra
*
m
oz, vir iturus. Tudi neki raz
stoletji zvonové rabiti jeli. Obesiíi so jih navadno visoko v umni Slovenec je bii sprožil v pomenku že poprej to mise!
cerkvenih stolpih na tako zvani stol ali v posebno
napravljene zvonike.
Naj večji zvonovi so: Slavni zvon v Mosk
nje
rekši
me rj
cc
glav
pačna izpelja
da imamo lep izgled v besedi: „človeška duša je
Alh meni se dozdeva, da je to le na-
ki ga rabimo namesto
kakor
„r eko č",
ni še
potehinil med
JA U ) VCUJI /iVUUUVl DU. kJ 1U V U l ťi V U U * Il X U D ft » 1 , giav	r --------I---J	7 -------
nem mestu Rusije. Imé mu je „Ivan veliki". Car Ales	„govoreč" in namesto
Mihajlovič ga je dal vliti leta 1653. Zvon je 20 čevljev	ljudstvom našim. Pa ako so tudi taki participiji (deležja)
. . ~ >	- - - v •• v. . . . -------——---------- -"	oblike, ki so----
visok
težak
lja tolst
»
njegov kembelj vaga
vljev širok in do 4000 centov 100 centov. Kadar pritegnu
enaki latinskému „-rus,

i
gubile že do cela, so mertve; naj tedaj
po
miru počivajo
r
jejo kembelj tega gorostanskega zvona
bi bilo za človeške moči
žen
glas
nemogoče),
esoljni Moskvi, kakor da bi v dalj
sam maj a ti razlega se molkel tu-
romelo.
Skušnja nas uči, da se mertvec, ki ga kdo s kakoršno koli močjo po koncu postavi, spet zgrudi. Mi imamo več estan-
ts
N
^ HH JHBHHHHHHHHBBHIH^I
Austrijanskem je naj večji zvon v srednjem
kov tište
to
»
V . (t
Si"
j n
v •cc
-avsr ,
ali ljudstvo se
cr to
poprijeti
tako čvcrsto, kakor ga pišemo. Moja misel je tedaj
358 centov.
zvoniku stolne cerkve v Olo m u eu na Moravském; on vaga
Na Đunaji visí v turnu svetega Stefana velikansk zvon 354 centov težak. Vlit je bil v letu 1711 iz dobljenih turških topov. Zvonijo ga le o posebnih sve čanostih. 160 centov
ž iv
narod
živ jezik
žive besede, žive oblike
mertvimi jeziki, z mertvimi besedami itd. naj se pečajo
za
Z
IU
V Gradcu na Štajerskem slovi velik zvon
Starozgodoyinski pomenki

V Gospej
ti na Koroškem lep velik
Korant
Ivurent.
zvon 118 centov těží
Lepo vbrani zvonovi na terdozidanih stolpih, sosedje
neba in oblakov, linah, v ponosnih
glasite gradovih
nam cas

Bogu
se tudi vprihodnje po hribih in do-in obljudenih mestih! Oznanujte
, po-
pa čast! Radujte se z veselími
živimi
navijajte pa tudi spomin blagih umerlih, ki že počivajo pod
Basnosloven pretres od Đavorina Terstenjaka.
(Dalje).
Magimar se najde na Koroškem, v Celji in v oko lici Karnusa. Za slovenost tih imen pričujejo imena Ma
(zavoljo oblike primeri Košir), Magurus (pri
gir
I*
hladuo gomilo!
J. Šubic.
Jan
meri zavoljo končnice ur slovenske imeni Kandur, žur) in živ dokaz je spremena glasnikov a in o. Našli smo tudi Magonia in Mogia (zavoljo oblike primeri Sa-
*) Mu kar Cesch. der Steierm. I. 363.
monja, Ritonja, Fekonja, Svetonja: rodovine na
Šćavniškem.
Ime M agi mar in Mogimar je tadi zgodovinsko
Sorodna beseda je gerska nv(>, nemška Feuer

cer
kvenoslovenski pir, — odtod pirovanje, convivium, ruski
pir
)
die Hochzeit, torej že v prenešenem pomenu

ker
Slovenski brak je postalo po metatezi in
v
se
in je pozneje se zbrusilo v Moj mar in Moj mir
se omehčava v .7, n. pr., Majdalena namesto Magda- najde v cerkvenoslovenščini, kjer pomeni, kakor pir
se tudi
y
P»
lena
y
Bog pomaj namesto pomagaj itd.
rova nj e
nuptiae, die Hochzeit, prav za prav Feier
Pri nemskih kronikarjih se se nahaja tudi v obliki lichkeit, ktero besedo bi mogli Nemci Feuerlichkeit
v	« .	_ _	. .	.	mm	■■■ mm •	•	v • i	« • •	1 •	1 1	««Va
Ma g i mar. Ime Mag, Magila je torej spet iodoeuro pejsko in Seidelnov dokaz siao , ker pervenstvo imena ni
pisati. Kjer je ocitna gostija, kjer se obhaja kakošni praz
nik
y
tam je blesk
brak
pir
y
zato ste te besedi
dokazano. Ker pa toliko drugih čistoslovenskih iz častja Shi- obveljale zapomeň nuptiae, ker je ta svečanost naj svit
vatovega prejetih lastnih imen na rimsko-slovenskih kamnih
1« V
i sa
bračovita
pirova. Tudi latinski jezik ima
nahajamo, je tadi brez dvombe Magimar slovensko in ne enakost, ker svečanost (od svetiti) imenuje solem
1
in tako dobivajo imena na noriških in panonskih ni tas od sol
celtisko
kamnih Adjutor, Adjutorinus itd. svojo razlago.
Da bi kdo ne dvomil 0 slovenosti čemo še to reč jasneje dokazati.
solnce
svetio.
tega imena, ho
Kdor ne verjame, da je brak izvirno pomenilo ful-guratio, solemnitas, tega opominjamo na besedo latinsko nuptiae, kar izvirno pomeni Verhullungsfest, ker je
Shiva, Parvat, Karant, Korent, Kurent je namestova- pri starih narodih ne ves ta zakrita, nub ta—zameglena bila
vec rodivne močí, zato je bil častěn pod podobo Lin
gama (od lig conjungere,
ligáre

zato bog zakona pri
l/olacih Ligič, in pri polabskih Slovanih Pie um ar
pic česki in slovenski „phallus"
y
od
(Dalje sledí.)
Ozir v stare čase

in zato vol, Shivatov zna
minje, je obrazovan v indiških pagodah dcrzečLingam v lapah. Shivaiti so posebno bili stari Kranjci, kakor dosti rimskih napisov pričuje. Buno vse te napise kritiški
Sedem čudeéev st ar eg a veka.
4
Podob
(Konec.}
limpiškega Jupiterja. V Olimp
y
razložili.
deželi Grecije , je bilo veliko podob Jupiterja, med kterimi
Pervi napis se najde na rimskem kamnu, od ktere
je bila naj lep
tista
5
ki jo je Atenec Phidia, naj slav

Schoenleben (Carnioliae antiquae apparat str. 216. VI.) govori: „Sextus lapis cernitur 111 pariete palatii episeopalis in ambitu medio, qua ecciesia acceditur, parieti immuratus
cum hac inscriptione"
niši podobar krog leta 432 pred Krist
pravil. Postav
je bila v tempeljnu ravno
y
Podoba boga je čistega zlata. Z
bila 40
U
cr »
temu bogu posvecenem. isoka iz slonove kostí in
el.
lavo je skoraj do stropa tempelj
cr
Q. Annaius
L
TORRAVIVS M. FVLGINAS. M. L
PHILOGENES Mag. Vic. Di Vic. S. Portic. F. Coir
tako da si je člověk mislil, ako vstane iz prestola, bo ves tempelj, premajhno stanovanje svoje
N
tem ka
je Tora Shivatove
ajdemo tri mitologiške imena. Pervo
je bil naoř
o J
sabo vzel. krog pasa pa je imel plase, ki mu je
5
v v
D
pasa
to je
?
Tora
T

t
Dra
o
je F
Ta urin us
s od faIg
častja
Na
nazega
v stoterih gubah padal. Kar je biio nove kostí, oblačilo pa iz zlata, s cvetlicami
bil je iz slo okinčanega
pervi pogled vidimo barbarski přestávek slovenskega imena
Vendar ne zavoljo dragocenosti
v latinsko. Roj
Latinec
bil rekel Fulgent
(ka
korsnih imen je dosta) ali latinovavši stari Kranjc je zavil ime po svojem ušesu in po duhu svojega jezika na as;
je -bila podoba ta sedmerim čudežem sveta prištevana, ampak le zapopadek božanstva, kterega je Phidia v ti podobi pokazati hotel. Kako da so
primeri
enske imena B
B
Fulg
'i*
je přestávek
y
Treb
itd
cenili Gerki to podobo svojega boga in pa umetnika je naredil, dokazujete sledeče verstici
w	• .	«	*■	i	• V i
y
ki jo
slovenskeg
imena Brak
Jupiter svoj obraz pokazat přisel je na
mlj
y
zgodovinsko
I
ime ni samo basnoslovsko, temoč tudi
Ali pa gledat bogá, Phidia
y
si ti sel!
Okoli leta 889 je živel horvaški knez B
5. Pošlo pj e C
v Ekbat
Ekbatana je bilo
čisla v, kakor nekteri terdijo, sin K
pokraj
med Dravo in Sav
5
111 je vladal
poglavitno mesto Medije. Med imenitnostmi, ktere so tukaj
Fuldanski letopini pripove
občudovali, je bilo tudi kraljevo poslopj
dujejo, da se je že leta 884 Karolu III. podvergel (glej
afařik Sla
Alterthumer 466.) S h
y
božanstvo
nia
se
ima priime Barka, gospod bliska, Bliskovit. Bii skat pa velí v sanskritu bark, persiški berk, semitiski bark
y
Ijodje
Cira
je 7 stadij (40 stadij je okoli 2 ure hoda) se je v vsih posamnih delih vidila, pričala je stih. HHHIMHHH^B^HflHHHHBII
poslopj
imenovano, ktero je neki Memnon izzidal. Obsegel
in krasota, ktera
y
bo^astvo
ti
1
zato H a m i 1 k
Bark
V besedi bark ima iskati
pomen litvanski Perk
ktei
°J
kakor tudi slovanski
drovina ali cipr posrebernena.

bila čepa še ta je bila vsa pozlacena in
ki so ga zidati ukazali. Kar je bilo lesa, je
Namesti opek so bile sreberne plose
Zra
Perun, ni enak Brama-tu, temoč Shiva-tu Agnit Korenika slovan*kega imena Perun
kar pomeni das Giiihende. S!
je slovenska p 3i med Muro i
y
Dravo
pravijo, kadeř po zimskih večerih s skalami svetijo, in se
zgorelek
na pr ogenj oa paso
»
v tor carbo
P<
t
Kadar
to
podinja opominja; 5.P
pastir si
ven poslopja je bil tempelj, v kterem so bili stebri s srebrom in zlatom okinčeni, podlaga pa pri večih je bila iz čistega zlata ali srebra. Tudi tempelj je bil s srebrom pokrit. Pa že Aleksander veliki je obropal poslopje in tempelj se bolj pa poslednji kralj! sirški,
y
6
P
y
er i n a je torej die vgasnjena se veli: vogel
giiihende
ne
Zidovje Bab
Semirama je bila ena naj
Kohle. fulgrurans
>
©
ogel

ugel
slavniših kraljić, ktera je kraljevala krog leta 2122 do 2080 pred Kristus, v Babilonu in Asirii. Ker je imela veliko veselje zidati, so ji nasledniki vse prilastili, kar koli
etlobe, vzetih imen nahaiamo na rimskih noriskih
imenitnega je
Iz castja luči, s^ kamnih dosta, tako na koroških kamnih ime Svard
y
bilo zidaneg
v jutrovih dezelah. Med vsimi
Nor. I. 186) od indiškega glagola skem letopisu se veli solnce car, sin S v aro g
(Muhar
zidarij
pa so zidovi
krog Bab
• v •
naj znamemtnisi
V ipatij
S
----^------r'""	O W . .. V/ ^	, O...	KJ>»V/1 OU
veli v staročeském jeziku zodiak, zato se imenuje solnce sin Svarogov (glej: Mater verb. 383, Rukopis Rumj. Mus. čisl. 181.)
Ker pa v okolici Babilona ni bilo kamnja dobiti, ila pa za opeko prav dosti, so namesti kamnja rabili samo opeko* Strašno veliko so obsegli na okrog ti zidovi. Nekteri pra-
V Retri je L
• i
po Dithmaru podoba S
Drugo ime
in L
blesk, ličiti, glànzend machen, tudi L
na celskih spominkih
od
k
VljO
njih
y
da je bilo 20, nekteri pa da celo 40 ur hoda okoli Tudi v visokosti teh zidov niso učeni edini. Nekteri
in L
se
ajde, kakor tudi A
je A
t. j. Auško. V indiškem bo
5
drusri
eden dvanajst solnčnih carov (Sonnenregent) (glej : Miiller
50 vatlov, spet drugi 100 Ravno tako različnih misel so v
Glauben der Hindu
A ušk
družbi P
544.) in v poljskem basnoslovj
najde
bi ike imena
(Tkany Myth. II. 68. 69.) Zavolj
primeri
ko ime Smard
Pis
jih cenijo 50 seznjev in še drugi 200 vatlo
širokosti. Nekteri jim prilastujejo 30—32 čevljev, ravno toliko vatlov širokosti. Vsi pisatelji pa so v tem edini da so bili tako široki, da sta si mogla dva voza s stirimi
drugi
*
konji na
njih ogniti. Stolpov
je bilo 250 na zida, vrat 100 sin, če je oče
tudi kmetijo na-nj prepisal, zatega voljo ne
In vse so bile železne. Dva milijona zidarjev je nek ta pride se iz oblasti ocetove.
zid zidalo.	;
Ko je zadnji dan prêt, leta
austrijaoska vlada svoje železnice in nektere rudarije za 7. Piramide v Egiptu. Med delà starodavnih ča- 90 let dala v zakup (v štant) francozki družbi, se je na
sov, ktere je osupnjeno oko občudovalo,
se gotovo smejo
pravilo pogodbeno pismo, ki steje 140
parasrrafov.

Imeno
postaviti piramide v Egiptu. Podoba mogočne piramide vana družba se je zavezala naši vladi plaćati 77 milijonov
gold, v zlatu ali srebru, namreč 65 mil. in 500.000 fl. za
ni nič druzega ko mertvašk kamniten grob, kteri vedno
ožji svojo oštro glavo kviško moli. Temelj piramide je šti- železnice, 11 mil. in 500.000 fl. pa za rudnike. Tista dva
rivogljat, in voglji so na stiri strani sveta obernjeni. skoraj zapopasti ni, kako so Ijudje kaj taeega mogli na praviti,
M H—PB ■■■ ■	■■■H
se je vsilila nekterim neumna misel, da je narava
Francoza, ki sta prišla na Dunaj v imenu omenjene družbe
sta přejela od Nj. veličanstva red že 10. dan t. m. su v Terstu s posebno
dogotovit,
zakup lezne krone.
vse to vstvarila. Vendar je lahko
zapopasti, kako
so bile veliko slovesnostjo novo vojno barko (fregato), ki se mar
Na stiri vogle so zaceli široko zidati in
V
vedno salu Radecki-mu na čast imenuje „Radeckova" fregata
y
vverstili cesarskemu namorskemu ladovju.
Ogerski judje,
narejene
v sredi so votlo puščali; ko so že precej naredili, so zasuli 8 kamnjem in so zopet naprej zidali. Obzidali pa so jih s kam- ki so bili leta 1849 obsojeni en m il i j on vojsknega davka
ki se je dalo
ogladiti,
in unanji kamni so bili okin- plaćati, so zdaj plaćali ta znesek v šolski zaklad. — Vtem,
čani s podobcami. Večidel pa so jih že zdaj zavoljo zna- ko se od vec krajev raznašajo novice, da tam pa tam cvetó menitnosti pobrali in v muzeje shranilr. Vzhod, kteri je pomladanske cvetlice, se piše od goratih krajev iz Če bil z enim kamnom zadelan, je težko dobiti. Po czkih po- ekega, da je po 4 sežnje na debelo snega padlo ; v vasi „Got
tih se pride v eno ali več izbic, in v naj lepši je truplo
kralja. Nekdaj je bilo v
Egiptu
prav veliko takih piramid
y
tesgab" dni niso
je zapadel
sneg
mogli
kterih, pravijo, da jih je še zdaj štirideset, ktere so raz- lampa v hiši goreti.
vse hise tako, da iz nekterih po 3
mogla
ijudje ven in da tudi po dnevu je
V spodnji Austrii je goveja kuga
tresene med Ghiceh (sedanjemu Kairu nasprot) in Meidu- popoinoma jenjala; v Galieii je 4. t. m. bila le
v
se
v 13
nom.
Tište, ki so blizo Ghiceh na visočinah libiške gore, vaséh. (Novice z veseljem omenjajo prenehanje te kužne
in te tri se bolezni, ker bojo potem tudi naši kraji bolj varni pred njo).
so nar večje in naj znamenitniše.
Tri
so
in
Micerinus, kteri
V Krimu se še zmiraj le govori od pripravljanja na so jih nek izzidali. Sila veliko so mogle vojsko; poslednje novice, ki segajo do 2. t. m., pravijo, da
štejejo med čudeže sveta. Imena imajo: Cheops, Chephren
veljati

ker en napis na piramidi Cheops pravi, da so de- se se pred Sevastopoljem ni
___ ^	_	w	—	1	J ^	A	« V 1 t . •	«
• V
nic
prigodilo, in da tudi
lavci za 1600 talentov samo retkve , česna in čebulje po
do la. t. m. ne more nic biti
»
ker
angležka
armada
v
se
ni
jedli. 20 let so dělali piramido Cheops, 10 let nestetih zra- doveréila svojih baterij. Naj važniše novici postednjih ven, v kterih so kamnje za njo lomili in skupaj vozili iz duí pa stesledeče, ki smo jih dobili iz Dunaj a: ena za go-
arabških gorá. Opraviti pa je tudi dala 360.000 ljudém. tovo pravi, da je rusovski poročuik knez Gorèakov přejel
Na dnu je 1456 čevljev široka in okoli 450 čevljev visoka.
po
telegrafu iz
Petrograda
od
svojesra

cara naznanilo, da
Vendar vse to je minulo in se spremenilo v prah, na v bistvenih zapopadkih je tudi rusovska vlada zastran
Kje
kar je clovek ponosno kazal in svojo moč povzdigoval.
so zdaj vsi ti čadeži? Le en sam steber moli še iz razvalili tempeljna Diane; kje da
město več ne vé ; rodiškega velikana zrušil je potres
zcanih 4 terjatev enacih misel z austrijansko, angležko
in francozko vlado
y
druga
novíca pa je, da je potem
je stal mauzolej, ee še tU(li pruska vlada pristopila zavezi od 2. dec.
y
zraven
tega
se tudi pripoveduje, da se je rusovska vlada proti
in v nič telebil slavno delo neumerjočegaumetnika ;vOlimpii pruski zavezala na razvalinah tempeljna Jupiterja je tiha praznota in od
?
da ne bo Austrije napadla. Sevé, da
vse te novice so zlo
povzdignile
up na mirno spravo,
mogočnega boga, kterega krepke pesmi popevajo, sedanji al k°j° Pa íePe besedě tudi
gotova
resnica
y
sam
Bog
ve.
pastir, ki pase po razvunuaii ovce, ne susi mcesar iz use	U111	U1U ? — ua «»«ě1 uci« »ujo»«, a^cv,
etarega očeta pripovedovati; in poslopje kraljevo v Ekba- čudno vjema! Ko je césar Napoleon 9. t. m. ogledovaž
ki pase po razvalinah
ovce, ne sliši ničesar iz ust
Na eni strani delo za mir
na drugi delo za vojsko. To se
f
vse njegove krasotě ni duha ne sluha; zidovi Ba
tani?
bil on a v svojih razvalinah leže in prebivavcev druzih ne hranijo ko strupene kace. Le piramide v Egiptu so še ostale, pa tudi nje gloje neusmiljeni čas. Raznesel jih
ki se je podala v Krim, se je poslovil takole od vdeležite se nevarnosti tudi vi. da tudi vas doide
gardo, nje: „ zmage
zidovji Sevastopolja vihrali!"
slava; tudi vi bote
pomagali,
, V»- V«
da bojo
naši
orli na
veter bo ko pest pepéla od izhoda do zahoda.
J. N.
Princ Napoleon pride iz vojske nazaj v Pariz; sam césar mu je to ukazal, ker še
Novičar iz mnodh
zmiraj hudo boleha
y
drugi
pa pravijo
y
da tudi zato, ker
med njim in vojskovodjem francozkim ni prave edinostu
0. k. ministerstvo kupčijstva je graški kupčijski zbor nici na vprašanje zavolj pohišnega kramarstva (hau
22. dec. je
angležki
admiral in pomorski vojskovodja
Dun da s odsiopil od poveljstva, ker je čas njegove službe
siranja) sledeče na znanje dalo: „Noben paragraf te postave, na sredozemskem in cernem morji pretekel.
Angiezki
ki
zadeva pohisno kramarstvo, ne prepoveduje, da bi
po
minister Russel se je 8. t. m. podal v Pariz, kjer je
hisevavec (Jiausirar) si ne smel svojega blaga do tistega kraja pripeljati dajati, kjer je ima potem pravico ga po hi-
clovek siné blago
še le unidan Palmerston bil.
Cesar Napoleon je uni
dan rekel:
„naj se
zgodi
kar koli hoče , obertnijska raz
šah na prodaj nositi
y
ce si vsak drug
stava mora biti letos v Parizu". Po tem takém so vse
od enega do druzega kraja voziti, ali se ž njim na želez- govorice prazne
y
nico ali na barko vsesti, kako bi se moglo to prepovedati
so bile unidan v
da ne bo razstave.
Ma 1 a gi
Na Spanjskem
in več druzih mestih §pet neke
pohiševavcem? Namen postave za hišno kramarstvo je ta, prekucije, ktere pa so kmali zadusili.
da se le na drobno pripuša ta kupčija, in da tedaj,
dar pohiševavec od hiše do hiše gré s svojo robo, jo mora nositi, ne pa je na vozičku ali vozu peljati. Tudi tega
če se mu blago
Pogovori vredništva

ne prepoveduje postava, da pohiševavec
Gosp. bratom K. v T.: Že natis njene pôle slovnika, ktere
v» ju vjiu» vuujv	« u. jjuiiiBç » a * ti- , i/U op in u uiugu SO lastnina presv. g. íziuiueijřt , ui v ani ne ©i/ic^ic »tv o»v
za njim posilja, kadar pohišuje V svojem kantonu, bi ne vredni namen. Pošiljajte tedaj le prav pridno gosp. vredniku
g
datelja , bi Vam ne stregle vec za
emel v kakosni hiši svoje posebne shrambe za blago imeti
shramba mu ne smé za šta
9
naj ali pa nam v Ljublj
vso nabii
da se bo
hvalo i Du
slov
Naj višja c. k# sodnija
le to je prepovedano, da tista cuno biti, da bi v nji prodaja], na Dunaji ie v nekem primerleji razvodila, da maloleten
niku že pred natisom. Kako pa je slovnik osnovan, ste se gotovo
p o p olno m vprašanj
prepričali iz lista za poku
Mnogim gosp
na
Slovnik se bo po sklepu presv. g. izdatelja še le tada]
prodajati začel, kadar bo cel i nemsko-slovenski del gotov.