56. številka. Ljubljana, v sredo 10. marca XIX. leto, 1886. .Ki Ishaja vuk dan ive^rr« ii'm*i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v stri j sko-o gerske dežele za vse leto lfi gld., za pol lota 8 pld., za četrt letA 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j a no brez pošiljanja na dom ta so Itto 13 gld., za e«-trt kta 3 gld. 30 kr., za jeden tnusu«: 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za int-Bec, po 30 kr. za četrt leta — Zi tuje dezefe toliko već, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristnpne petit-vrste po 6 kr., Ce se Mnaittl'i jed« nkrat tiska, po 5 kr., 6fl se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izv.de franki r« ti. — Kokopisi s< ne vračajo. Uredništvo ;n upravniitvo je v Rudolfa Kirhiša hiši, .Gledališka stolbn". Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Koroški Slovenci, pozor! Govorili bomo danes o ukazu, ki ga je deželna vlada v Celovci doposlala svojim okrajnim glavarstvom, kateri je pa došM tudi v naše roke. Ko smo čitali ta ukaz od 13. februvarja t. 1., napolnilo se nam je srce s tistim bridkim ironičnim smehom, kateri vselej pride, kadar človek krivico čuti ali vidi pod visokim zaščitjem! Ukaz koroške deželne vlade piše o imenih vasi j, trgov in mest. Mi poglejmo, kako je s temi imeni na Kranjskem! S tujci pritepla so se v našo kronovino za naša slovenska mesta in selišča tudi tuja, nemška imena. Kakor pa je nemški element imel urade za svoje pokrovitelje, tako so tudi uradi skrbeli, da so se ustanovila in se rabijo nemška imena za naše kraje s slovenskim prebivalstvom. Ni ga uradnega razglasa tudi za najponižniši kotiček v naši kranjski domovini, da bi se v njem ta kot ček ne imenoval z nemškim jezikom in ni je obcestne deske, katera ne bi tudi v nemškem, — in to na prvem mestu — nemškem jeziku pota kazala! S kakšno pravico, s kakšno logiko? Na Kranjskem nemškega naro da ni. Ali je morebiti v Sinjej Gorici, ki se zove „Schwe nsbtichel", ali morebiti v Polhovem Gradci, ki se zove „Billichgratz?w Zakaj se Logatec imenuje „Loitsch1*, Železniki „Eisnern", Radovljica „Radmannsdorf" itd. Kie so tisti Nemci okolu Triglava ali pa v Bohinji, da bi se moralo reči ,,Ter-glou" in ,,Wochein?" Tako je postalo vse „deutsch bis zur Adria", tako bo navstali zemljevidi denašnjih dnij, ki se pa bodo postarali in ki bodo čez dolga leta uzrok, da si bodo nemški jezikoslovci in stari-narji glave belili nad zemljepisnimi imeni, ki neso ni tič ne miš, nego gole prikazni hudomušno-geni-jalnega ponemčevanja! Ali vrnimo se k ukazu koroške vlade! „Leta 1884. izdala je statistična centralna komisija na Dunaji krajevni imenik za Koroško v dveh jezicih, t. j. vsak koroški kraj naveden je z nemškim in slovanskim imenom; ta slovanska imena vzeta so iz slovenske izdaje deželnega vladnega lista od leta 1854, kateri pod št 35 razglaša ministerstvo naredbo od 5. februvarja 1854 o političnej in sodnjej organizaciji vojvodine". Zapomnimo si tedaj, da je bilo še 1854. leta umestno in potrebno vsako koroško selišče ozname- niti s slovenskim jezikom, da se je to zgodilo v slovenskem uradnem oglusniku! Trideset let je tega, dobili smo ustavo in člen XIX, — a kako danes uradi občujejo s koroškimi Slovenci, kako jim vlada razglaša svoje razpise, kako — čiijmo dalje! .,Deželno vlado so poklicani krogi upozorili, da je mnogo teh slovenskih imen napačnih in da v resnici kraji, ležeči po nemških straneh dežele in dalječ proč od slovenske jezikovne meje, ne-majo nobenega slovanskega oznamenila in tudi Slovenci rabijo le nemško ime". Tu se je tedaj izreka istina, da je več krajevnih imen, ki so uradno obelcžini, a jih prebivalstvo, narod ne pozna Proti temu hoče vlada sedaj nekaj rabiti in sicer: „Da se že sedaj nabere od natančnih uradnih podatkov gradivo, po katerem bi se imenovani krajevni imenik v novej izdaji popravil, zato se nalaga okrajnemu glavarstvu, naj o krajevnih imenih svojega okraja sestavi zapisnik po sodnjih in občinskih okoliših, v katerem naj se vsak kraj navede v pravej nemške j pisavi. Tistih krajev slovenska imena pa, ki se v resnici rabijo, postavijo naj se v posebne j rubriki zapisnika na razpregled. Ako bi bilo pisava katerega krajevnega imena v nemščini ali slovanščini sumna, naj se to moj opomnjami posebe izrazi ter vselej ob kratkem pove, katera i/mej raznih pisav bi po misli tistega urada bila pravilniša. Ta zapisnik, ki ga je sestaviti z največjo točnostjo ima se do konca tega leta semkaj doposlatiu. Princip, ki velja samo za koroške Slovence! Uradni imenik se strinjaj z dejanskim, narodnim imenikom, toda — „unter beibehaltung der deutscher Staatssprache!" Mi bi se niti ne Čudili, ako bi tak ukaz prišel tudi za Kranjsko ali Goriško, ker to je popolnem v duhu sedanjega vladnega zistema, ki nemščino meri z drugim merilom, kakor pa kateri izmej slovanskih jezikov. Sedaj bodo okrajna glavarstva po Koroškem skrbela, da bode prihodnjič velika večina slovenskih imen izginila iz krajevnega imenika! Zakaj se je postavil tak princip samo za Koroško, zakaj se odriva ministerijalna naredba od 1854. leta, v katerej so krajevna imena bistvena stvar: o tem bi kazalo pri prvej priliki vprašati ministerskega predsednika grofa Taaffeja. Ako naši poslanci v tem oziru ničesar ne bodo storili — mogoče je —, skrbijo naj koroški Slovenci, da nam vsaj okrajni glavarji ne storijo odveć kvare. Ako nam vzamejo celo imena naših selišČ, kaj je potem še našega? Zatorej, pozor, rojaki! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. marca. Urednik „Pesti Hirlap"-a razgovarjal se je s čeftkini vodjo Riegrom, o raznih politiških vprašanjih. O narodnem opolčenji se je izjavil Rieger, da so z vojaškimi vprašanji ni -dosti bavil, toda Čehi bodo glasovali za ta zakon, ker je potreben za varnost države. Postavodavstvo bode imelo sicer priložnost, premeniti nekatere neugajajoče določbe. Vsaka patrijotična stranka pa mora dovoliti ta zakon. Kar se tiče zveze z Nemčijo, meni Rieger, da se o njej nič več tako optimistično ne misli. Tudi ogerski listi so hudo obsojevali Bismarckovo politiko. Sicer je pa v tricarskej zvezi prijateljstvo Nemčije z Rusijo dosti silnejše kakor z Avstrijo. Avstrija stoji tako bolj na strani. Na vprašanje, ali prusko postopanje proti Poljakom ne bode kaj uplivalo na narodnostno politiko avstrijske vlade, odgovoril je Rieger, da ni mogoče v Avstriji, kar je mogoče v Nemčiji. Vedno bolj prodira prepričanje, da so Slovani in Madjari potrebni elementi za obstoj avstrijske države. Avstrijskih Slovanov ni več mogoče ponemčiti. Bismarck je mogel poskusiti po-nemčenje Poljakov, če tudi je žalostno, da je to mogoče koncem 19. veka, a noben avstrijski politik bi se kaj tacega ne predrzni I Sicer se pa Riegru zdi, da Bismarck hoče s svojo protipoljsko politiko le ustreči Rusiji. Neumna je trditev, da bi dva milijona Poljakov mogla spraviti Nemčijo v nevarnost. O čeških simpatijah za Bolgare se je izrekel Rieger, da se nikomur ne more zameriti, ako simpa-tizuje z narodom, ki se bori za svojo svobodo. Dokler so se Srbi borili za svobodo, so tudi Čehi ž njimi simpatizovali. Faktum je, da je Avstrija s svojo politiko v Srbiji jako nepopularna postala. Vse dolži Avstrijo, da je kriva srbskega poraza. To pa ni jedina napaka avstrijske orijentalne politike, katerih škodljivost bomo še čutili One nagibe je težko umeti, ki so vodili Andrassv ja. Morda se spominjata misije Sumarokova? Tedaj je Rusija ponudila Avstriji celo zapadno polovico balkanskega poluotoka. Dunajska vlada je zavrnila to ponudbo in ni hotela ničesar slišati o okupacijski politiki. Kmalu potem je pa zasela Bosno z velikimi žrtvami. To vzgled je jedini v svetovni zgodovini. Kadar pride ugodnejši čas za ideje, da se ustanovi velika jugoslovanska država na Balkanu, pa bomo izgubili obe deželi. O Slovakih se je izrazil Rieger, da ni zadovoljen ž njih postopanjem. Poprej so rabili češki literarni jezik, potem ga pa opustili. On misli, da LISTEK. Kako sem se spreobrnil. Sneg je zapadel moj dolenjski raj, naveličal sem se za pečjo sedeti, in polastila sta se me dolg čas in radovednost. Romal sem torej Čez nekaj let zopet v belo Ljubljano, ker čul sem v svoji dolenjski samoti, da so tam gori „vremena Kranjcem se zjasnila", da tamkaj vlada sprava in zadovolj-nost, in da Ljubljana v novi dobi napreduje z orjaškim korakom. Zima je bila tudi v Ljubljani. Snega je bilo, kakor tisti dan, ko so Ljubljano za belo krstili. Staroznana megla je visela nad nami, kakor bi raz-obešeni bili vsi ofieijozni in poloficijozni listi vsih šestero slovenskih pokrajin, in vmes je dež lil, kakor bi imenovani listi spečati hoteli vse svoje uvodne članke baš tistega dne, ker je bil semajni dan. — Čudovitega napredka nisem zagledal, megla je bila nemara pregosta. Stara se mi je zdela Ljubljana, bolj stara nego nekedaj, ko so oče Bleiweis krmarili. Starih Kranjcev sicer nisem videl, pa mladi epigoni so se mi videli ostareli. Nemškutarji še vedno pozdravljajo in odzdravljajo nemški; in ker se tudi Slovenci drže te stare navade, nisem mogel razločiti Slovencev in Antislovencev; vse kakor nekedaj. Vsa čast pa gre zidarjem. Ti so Ljubljano tako povekšali in olepšali, da sem se nehote zavedel svoje malomeščanske otujenosti in nesposobnosti, kretati se po tako modernem mestu. Poiskal sem torej starih znancev in bežal z njimi kakor stari Črtomir „v trdnjavo zidano na skalo sivo." Tam sem bil v dobri poziciji: za menoj peč, pred menoj pogrnena miza, na mizi pa po bistri taktiki razpostavljena baterija ognjevitih dolenjskih vin. Umevno je, da sem ugodno pozicijo kolikor možno porabil. Motiš se pa, ako sodiš, da sem z VerešČaginovo realistiko in nibilistiko risal revo Dolenjske strani. Za take slike je čas minil, ker volitve so končane; pa saj bi tudi nič novega ! ne vedel povedati o tisti revi. Jaz sem samo hva- ! lil in hvalisal vse dolenjsko, pred vsem, se ve da, naše vino. Razkladal sem naša naravna in nenaravna bopatstva, da so tovariši kar strmeli. Le drobiža, sem rekel, včasi pogrešamo; pa tudi tega bomo imeli, kakor listja in trave, ko nam naši poslanci zgrade dolenjsko železnico o tistem svetem Nikoli. Vsi smo bili dobre volje, in manj smo gledali na uro nego na vinotočno baterijo. Temeljitoože-njen gospod je pač misel sprožil, da bi kazalo do« mov iti z mamico večerjat; ker ga nihče ni slušal, je nazadnje tudi obsedel in celo utajil, da je sprožil tako misel. Zdaj pak se oglasi prijatelj V. Na obrazu se mu kar nič ni bralo, da bi imel proti meni hudobnih namenov. Po vsi pravici sem pričakoval, da bo govoril lepo zdravico in napitnico na mojo malenkost, in veselil sem se, da bom njemu ddzdravljaje vender jedenkrat Ljubljančanom pokazal svojo redko govorniško moč. Gospod V. je, kakor vselej, prav lepo govoril. Vsi so verno poslušali, samo jaz sem vzdihnil: Oh. zakaj nesmo šli vsak k svoji mamici večerjat, ko nas je pridni za- je temu kriv ruski upliv. Ne imenujejo se navadno več Slovence ampak Slovane Zakaj to ? Čehi se pa trdo drže svojega imena. Slovakov pa no bode moč | s silo pomadjanti. Sicer pa-misli Rieger. da se mo- I rajo Madiari in ogerski Slovani sporazumeti, kajti ; obojim preti nevarnost od Nemcev. % nanje držat <». Ker »o vsi poskusi srbsko vlade, da bi pri- | dobila radikalce na svojo strun, ostali brez uspeha ! hoče nekda Gurašanin prositi kralja Milana, da bi j mu dovolil diktaturo Vladal bi potem brez skupščine. Kakor kale dosedanje Garašauinovo delo ■ j vanje bi to pač ne bilo nemogoče. Drugo stvar je i pa, kako dolgo bi se dalo vladati s tako posilnimi ; Bredstvi. Knez Milan bode moral dobro piomisliti, | predno dovoli diktaturo, ako se bode hotel obdržati : na prestolu. Ruski slovanorilski listi priznava o, da je ru- j ska politika popotnem poražena v B»alk»H*kili ] zadevah. .Svjet" pravi, da je Rusija popolnem iz-rinena z balkanskega poluotoka. Vsi uspehi vojne i 1876 do lb78 1. so zgubljeni. Vsaka zveza z brat- ; skimi narodi, Srbi iu Bolgari, je pretrgana. Poprej j je Rusija imela samo prijatelje na balkanskem po- j luotoku, sedaj ima samo sovražnike. Blizu tako pi- ! šejo „Moskovskija Vjedomosti." — Ne da se pa tajiti, da temu tudi ruska politika mnogo sama j kriva Odklr je Gorčakov nehal voditi rusko vnai.jo j politiko, niV bila več tako slovanska, kakor poprej, i Glavna skrb Rusije bila je vedno obrnena na to, i da se ohrani absolutizem To je bilo uzrok, da je ! Rusija se približala Nemčiji, kjer Bistnarck vzlic : parlamentu absolutno vlada. Giersovo vnanjo poli- j tiko je večkrat grajal pokojni Aksakov. Marsikdo je še poprej mislil, da ta mož prečrno vidi, a se- ! daj se pa kaže, kako je prav imel. VisJi4Mlii4»riim«'lij«k<» vprašanje bliža se svojemu rešenju. Skoro vse velevlasti so ugodno , odgovorile na turško noto, od družili je pa vsak . čas ugodnega odgovora pričakovati. V malo dneh j se snide konferenca, ki pa bode vsa stvar rešila v • jednej samej seji. Čeprav velevlasti še sedaj ne bodo končno sankcionirale novih uredb v Vzhodni Ru- i meliji, ampak še le tedaj, kadar bode mejnarodna i komisija predelala vzhodnorumelijski upravilnik, veu- \ dar se že sedaj da s precejšnjo zanesljivostjo sle le- j pati, da bode K v ropa priznala položaj, katerega so j ustvarili Bolgari sami. Bolgarski natod bode zje-dinjen, če tudi bode še na papirji vedno ostala Vzhodna Rumelija. Vso upravo Vzhodne Rumelije vodila se bode iz Sonje. Knez Aleksander bode sicer le za pet let imenovan vzhodnorumelijskim guvernerjem, toda niti misliti ni, da bi se potem ti dve deželi še kedaj razdružili. Ta čas se bode Bolgarija že toliko okrepila, da bi razdelitev ne bila več mogoča. Res neso Bolgari sedaj še vsega dosegli, kar so želeli, toda to je le še samo vprašanje časa, da se Bolgarija popolnem združi in tudi Evropa združenje pripozna. Orki neće j o demobilizovati, pa tudi ne začeti vojne. Kakor se misli, hočejo tako dolgo imeti vojake zbrane, da se bode Turčija naveličala ča-kauja. V Atenah so prepričani, da evropske velevlasti iz miroljubja ne bodo dopustile, da bi Turčija začela vojno z Grško. Zategadej se nadejajo, da bodo Turki Grškej dovolili kako povečanje, da jim ne bode treba imeti dalje vojakov zbranih na grški meji. Parlament, kakeršnega misli sedanja augle-ika vlada Ircem dovoliti, imel bi precej obširen delokrog. Reševal bi vse zadeve, ki se tičejo samo Irske. Sicer pa nekda misli vlada Ircem privoliti, da bodo smeli pobirati carino. Irska pošlje v dolenjo zbornico angleškega parlamenta svoje zastopnike, ki se pa bodo udeleževali samo onih razprav, ki se bodo tikale cele države, tedaj tudi Irske. Sedanja policija na Irskem ostane kakor državna policija, razen tega se bode pa še osnovala krajna policija, katera bode pa podrejena irskem krajnira obla8tvom. Od več stranij je pričakovati hudega upora proti takim irskim reformam. Zlasti določba, da bi Irci smeli pobirati sami carino, ne bode ugajala Angleškim tovarnarjem in trgovcem. Ta določba je pa jako potrebna, ako se hoče kedaj Irska tudi denarno opotnoči. fl)<)f)i6i. Iz Gorim 9. marca. (Pust. —Dekliška šola. — Nesre'fte.) 'Pust < jemlje slovo, in »ta si je bil dolg, pleše se sedaj proti koncu povsod in tako živahno, da je veselje. Minoli četrtek napravili so tukajšnji oficirji v prostorih „Concordije* plesni venček, ki je bil jako dobro obiskan in jako eleganten in sijajen. V mnogem številu zastopana je bila na tem plesu aristokracija, katera ni imela letos drugih plesov, ker se je „nobel časi no" razrušil. H „gabinettovim" plesom pa aristokracija ne zahaja, k čitalniškem pa še manj. Opazili smo pa tudi, da udje italijanskega društva „gabinetto di lettura" se neso udeležili tega plesa, dočim je bila naša Čitalnica dobro zastopana, govori se, da ni bil nobeden od prvoimenovanega društva vabljen, ker tudi oni oficirjev ne vabijo k svojim veselicam in so celo sklenili, da noben častnik ne sme biti ud tega društva. In to je ono društvo, s katerim se je „Concordije" predsednik in okrajni glavar baron Reehbach za kulisami pogajal, da bi pr šlo v prejšnje prostore naše Čitalnice, češ, potem pride zadnja na ulico, kjer bode morala propasti. A že sedaj je izstopilo iz „Concordije" mnogo članov, ki so pristopili „gabinettu", tako da mora prvo društvo resno na to misliti, da se kmalu preseli, kajti inače bode v kratkem — smrt. Gospoda barona Recli-bacha so nekateri gospodje o svojem času opozorili, da se bode „Coneordiji" tako godilo, kakor lisici v basni, ki je ježa v svoj brlog vsprejela, a gospod baron se je temu le posmeh aval; danes — menim — misli drugače. Nikakor nesmo italijanskemu društvu zavidni na njegovih uspehih in usoda „Concordije" nas nahaja indiferentne, naj hira ali cvete, dasi se je nam nasproti dvakrat prav grdo obnašala; a javno izpovemo, da gospodu baronu to lekcijo privoščimo. Sicer pa bode doživel, ako bode še količkaj časa v glavarski palači, tudi v druzih ozirih marsikatero kislo jabelko kot sad svoje sedanje politike, v katero jabolko bode moral ugrizniti. — V soboto plesalo se je v čitalnici, ples je bil lep in dobro obiskan; plesalo se je do ranega jutra. Isti dan je bil ples v »gabinettu" in drugod. V nedeljo je bil velik bazar z maskarado v gledišči itd., tedaj plesanja dovolj. Naša dekliška šola, katero vzdržujejo Goriški Slovenci sami, sklenila je G. t. mi. prvo polletje. Kakor od kompetentne strani čujemo, je šola izvrstna in uspeh do sedaj prav povoljen, tudi roditelji, ki deklice v to šolo pošiljajo izrazili so se v tem zmi-slu, tedaj smejo ustanovitelji na to šolo ponosni biti, podpiratelji pa tudi zadovoljni, da se njihova podpora tako dobro uporablja. Ipava je po hudem dežji minolo sredo tako hitro narasla, da je Prvaško polje deloma preplula in cesto poškodovala, tudi most ja bil že v nevarnosti. V Renčali pa bi se bila pripetila lehko huda nesreča. Ko je bilo namreč ob 9. uri zjutraj mnogo ljudstva na mostu, ki se ravnokar popravlja, zasliši se močen pok in jedva se je ljudstvo na desno in levo razšlo, je že voda odnesla novi del mosta. V tem tednu pa je v Puuovicu možu, ki je hraste sekal, vrh tako močno na glavo pal. da je prišel ob zavest in je danes umrl. J»* AJPtsJU*. 8 marca. (O ves e I ie. i i n odgovor, t Pul jaka Čitalnica priredila jo dne «. t. m. •svoj društveni i^4es. VetMtca za««šla $e častilo mest^ v toletnej predputtiisj-kroniki, l^v^^ in ob jednetn tudi najprostranejta. dvorana Puljskega mesta v hotelu „zur Stadt Pola" bila je napolnjena iTulujoeega se občinstva. Počastili so nas gospod okrajni glavar in mestni ."župan, gospodje oficirji ■našega slovenskega pešpoHca št. 97 in tudi (mnogi uradniki c. kr. mornarice in državne železnice. Vsa tukajšnja italijanska društva poslala so deputacije. Veselje bilo je neskaljeno iu podali smo si bratsko roke, vsi, brez razlike narodnosti. Da nesmo prej vedeli, ta večer smo se osvedočili, da so nam naklonjene simpatije vseh poštenomislečih in da je še ljudij na svetu, ki nosijo ljubeče srce v prsih svojih in ki se ne uklanjajo slepo onim nečastnim, načelom krščanstva in humanosti v obraz bijočim nazorom, veled katerih naj bi bila narodnost kitajski zid, ki naj bi ločil človeka od človeka, samo zato, ker je slučajno jednega izmed njiju — kakor si domišlja drugi — rodila inferiorna mati. Lep del našega meščanstva pokazal je svoje miroljubje in tako glasno protestoval proti večnemu zbadanju. dobro poznanega, zlo voljnega tukajšnjega dopisnika I'oreške „Istrie". Mi se čudimo predrznosti tega človeka, ki se tako dela, kakor da bi zastopal tukajšnje javno mnenje, v resnici pa mož pri svojih lastnih rojakih nema prav nobene veljave in lazi po Puljskih ulicah sam, oh tako sam. Človek nehote misli, da vidi vrečo nesreče pred sabo. Ta mož si ne more kaj, da ne bi Slovencev vsakokrat — in če je prilika še tako nepriležaa —- mimoidoč pod rebra sunil, seveda vedno v imenu kulture. To je njemu najljubši sport. Da bi pa bila ta divja gonba na pohlevni, nikomur kaj zalega hoteći in želeči rod slovanski, res prvi atribut nad* kriljujoče italijanske kulture, to misli znabiti gospod dr. G.; a mi pri svojoj priprostoj pameti tega ne moremo misliti in z nami nikdo drugi, komur je le še količkaj do resnice in pravice. Ta dopisnik — ki se skriva za ime „Veritas" — je nedavno, ko je regiBtroval predpustne zabave tukajšnjih društev, tudi porogljivo omenjal naše Čitalnice, češ, da se ne ve, ali to društvo tudi letos napravi običajni ples, ker nosimo žalno obleko radi grozovite ti aske dra. Mandića pri državnozborskih volitvah. No, gospoda od „ IstrieM se močno vara, ako misli, da bode Slovanom v Istri pogum upadel radi jednega hipnega neuspeha. Mi imamo zavest, daje pravo na naši strani, iz te zavesti zajemali bomo neupogljivo moč. Da ste nas mogli do sedaj tlačiti, temu je bila kriva nepoštena politika dosedanjih avstrijskih vlad in pa zloglasna Schmerlingova volilna geometrija. A sedaj se je naš rod zdramil, ta rod sedaj ustaja in potem, ko bode trdno stal, terjal bode odločno to, kar se mu krivično odteguje. Mi nečemo nobenemu krivice, mi bi radi živeli s celim svetom v lepem božjem miru, le za brezvestne huj skače prišel bode dan obračuna in plačila. Gospodje od „Istrie" bi lahko to sami slutili izidi raznih občinskih volitev po Istri so siraptoma-tični. Italijanskemu prebivalstvu bi pa od srca čestitali, ko bi se odločno in za vselej emancipovalo konski mož opomnil! — Sedem nas je bilo vseh vkupe. Če pa sedem Slovencev stoluje in govori, treba, da se reč objavi iu opraviči: objavi, da svetu povemo „tuki tiči smo;" opraviči pa, da krogi, ki so nad nami, in krogi, ki so proti nam, zvejo, da nesmo taki tiči, in da, kakor je pisal že Valentin Vodnik, figo samo v žepu pomolimo. Zadostujoč tej dolžnosti naj opomnim, da smo naša sedmica bili priletni, večinoma oženjeni tedaj mirni možje. Radikalno še mislili nesmo. O nem-čurjih smo molčali, kajti nemogoče je o njih kaj zanimivega povedati. Politikovali pa tudi nesmo: saj nesmo imeli o čem, in kakor Slovenci iz nove šole tudi drug drugemu nesmo upali. — Gospod V. je tedaj govoril, in imel sem čast biti predmet njegovega govora. Ta čast pa ni bila prijetna. Gospod V. je poprej strmeč poslušal mojo dolenjsko hvalo in prelivalo. To ga je napotilo, da je potlej, ko je meui beseda potekla, povedal tisti dolenjski dtgodek, ki je mene grajalca in črnovida preobrazil v hvalilca in belo vida. Hvalim sicer moža, ki je objektiven proti resnici, iu ne dela z resnico, kakor nekje zunaj Azije delajo 8 pravico; tisti večer sem pa vender želel, da bi govornik resnico malo popravljal; pa žalibog, bil je bolj prijatelj resnice nego moje drobnosti. Govornik si oddahne, jaz si oddilinem, omizje se pa spremeni v zbor. Glasujejo, in prevzame jih taka soglasna jedinost, kakoršne v bolj imenitni reči gotovo ne dosežemo. Skleneno je: moja dogodba se mora v časniku obesiti na veliki zvon, kajti ona utegne katerega zaostalega Savla spreobrniti v Pau-lus-a. Ugovarjal sem, da ne vidim potrebe še bolj obsežnega spreobračanja, in da ne pričakujem sijajnega vspeha, ker slovenski Savli so že tako redki kakor Krški raki po račji kugi. Opomnil sem tudi: ako hočete v Ljubljanskem časniku svariti, ni vara treba svarilnih eksempeljnov iskati tam doli na Dolenjskem, saj jih imate bliže dosti; ako me pa hočete svetu predstaviti za posnemovalen uzor, mi moja opravičena skromnost ne pripušča prostor spodrivati možem, ki so časnikovo hvalo bolj zaslužili, ali je bolj žele, nego jaz, novinec v javnem življenji. (Dalje prih. od upliva teh svojih „voditeljev". C—t—č. Domače stvari. — (Poddružnico s.v. Cirila in Metoda v Braslovčah) je ministerstvo notranjih zadev dovolilo. Poddružnica šteje do sedaj 78 udov, mej temi 8 ustauovnikov. in 70 letnikov. Upajmo da bo ta poddružnica v kratkem nad sto društvo-nikov imela. Torej narodnjaki pristopajte! — (Sokolova maskarada) imela je nekdaj izredno privlačno silo, vse se je trgalo iu prosilo za ustopnice in maskarada bila je tako mnogobrojno obiskana, da je bila glava pri glavi, kakor duše v vicah v pratiki. V zadnji Čas pa opazujemo tudi v tem oziru nekako nazadovanje, ne vemo kaj je temu povod, ali preveliko število veselic, ali splošni društveni marazem, ali ka-li? Ker bode za taka in jednaka premišljevanja v postu časa dovolj in ker nam bode morda kdo priobčil resuitat korenitih svojih premišljevanj, ne bodemo se danes dalje s tem pečali, marveč opisali včerajšnjo maskarado, s katero se je poslovil letošnji veledolgi predpust. Kar se tiče prostora, bode vsakdo pritegnil, da je dvorana na strelišči s sosednjimi sodbami za take veselice zelo prikladna, pritrdil pa tudi, da je g. Matijan napomtnane prostore jako fino in okusno okrasil. Kakor prostori, bilo je tudi Občinstvo fako elegantno, posebno nežni spol poslal je bil tako bnlkili gospic, v tako bogatih in elegantnih opravah in maskah, da je gledalec tolikej lepoti nasproti nehotoma obžaloval, tla je* predpusta že konec. Označujoče za letošnjo maskarado je pred vsem to, da smo pogrešali skupi n, ki dajo veselici največ Živahnosti in pravo mikavnost. Videli smo sicer v •kupi.ii vonjave „Rože" , mične belo kožuhaste *Mačke„, narodno trobojnico, ki jo je sestavljalo troje „domino" Itd., a glavno pozornost obračale so nase posamične maske. Najkarakterističneja je bila brez ugovora fina maska predstavljajoč „Ljubljanski Zvon", katerega ime je nosila vezeno na traku, ime ustanovitelja Jurčiča in drugih sotrudnikov pa na obleki. Takih mask bi obilo želeli, kajti poleg izvirne ideje, bila je tudi zelo živahna in dovtipna Jako zala bila je „ Marjetic i*, „Dijana„, 'Hanakinja, .goreča ljubezen", Poljakinja zlasti pa dve ponosni Srbkinji v pristni narodni noši. V obče bil je ori-jent odlično in mnogobrojno zastopan, ker pa ori-jentsko vprašanje še ni rešeno, si tudi mi ne moremo odločiti, katerej izmej njegovih žarnih zastopnic bi določili prednost. Moški spol letos niti jedne skupine ni imel in še posamičnih mask število ni bilo preveliko. Najbolj nam je ugajal hromi starček, hodeč ob palici, ki je pa kljubu svojej hromosti in putiki kazal izredno gibčnost iu vztrajnost. Lep je bil francoski plemič, potem slikar, tudi dimnikar, „jockeyu in mehikanec neso bili napačni kakor so se tudi ostali kostumovani gospodje dobro prilegali divno pisani sliki, vender smo pogrešali običajnih barlekinov in raznih skupin prejšnjih let. Kar se pa plesa tiče, konstatujemo, da se je mnogo in prav elegantno plesalo. Vsega vkupe bilo je na maskaradi blizu 400 osob. Prvo četvorko plesalo je 72 parov, pri naslednjih bilo je isto število, tudi po polunoči. Maskarado obiskali so: deželni predsednik baron W i n k 1 e r, deželni glavar grof T h ur n, župan Grasselli itd. — (Delavsko pevsko društvo „Slave c") imelo je včeraj v čitalniški restavraciji tudi maskarado. V prenapolnjenih prostorih trajalo je veselo življenje in živahen ples do pepelničnega jutra. Mej maskami bilo je par prav lepih in tudi plesalke bile so dobro zastopane. Mej občinstvom bilo je več meščanov, uradnikov, sploh bilo je vkupe lepo občinstvo, zabava pa dobro prirejena in jako prijetna. — (Tako delajo z nami) S Koroškega se nam piše: C. kr. statistična osrednja komisija na Dunaji je izdala leta 1884 krajevni imenik za Koroško, v katerem se nahajajo tu in tam, seveda le v oklepu, tudi nekatera slovenska imena. Lehko bi bili Slovenci izrazili svojo nejevoljo nad takim stran-karstvom in še posebno radi tega, ker so bila slovenska imena strašansko popačena in tako bar-barično pisana, da jih sami nismo več spoznali. Pa vender smo molčali, samo da smo videli dobro voljo. Toda ne tako naši Nemci. Zagnali so hud vriš in hrup, kričali so in dolžili vlado, da namerava Koroško posloveniti! Vlada je sicer odgovarjala, da so ta imena mej narodom v navadi, da so bila tudi že v slovenski izdaji vladnega lista leta 1854 tiskana itd. Pa zastonj! Deželni odbor koroški se je naravnost obrnil do vlade z zahtevan jem, da storjeno napako popravi, da slovenska, zastarela, ob-soletna krajevna imena iztrebi in tako varuje nemški značaj koroške dežele ! In deželna vlada je hitela ugoditi tej zahtevi. Izdala je dne 13. febru-varja t. 1. vsem okrajnim oblastvora ukaz, da sestavijo nove krajevne imenike in gledajo na to, da se omenjene napake po mogočnosti odpravijo, to je, da se izpuste vsa „zastarela" slovenska imena in ona, katera so „goli prevod" iz nemškega. „Če jpa je v kakem kraji slovensko ime res še v navadi", tako govori ta ukaz, naj se pa upiše v posebno rubriko poleg nemškega. — — Kaki bodo ti imeniki, vemo že zdaj. Ko bi tudi naša okrajna glavarstva imela dobro voljo, kar pa zelo dvomimo, nedostaju, jim zato znanja ni sposobnosti. Vsaj še celo vaš gorenjski kmet, ko jo maha po široki cesti v Ljubljano, kaj rad odgovori na vprašanje, da gre v „Lajb6h", in taka je tudi pri nas, seveda še huje. In naši politični uradniki bodo v takem slučaji z veseljem konstatovali, da je Beljak zastarel, da ni več v navadi, da je Vrba obsoletna in sv. Križ je goli prevod iz nemškega ergo križ čezenj. Ih tako bode izginil naš velikan Dobrač ter se prelevil v Villacher Alpe, naše Pogorje is Gorica se brodeta ognila prelepim Pogoriach in Horzach in l prij azni naš Skačidol povzdignil se bode uradno v I GotU 'sthal! j — (Gnojivna sol.) Da se kmetovalcem j kolikor je moči olajša dobava gnojivne soli, ki je j namenjena v prosti promet, znižala se je (z razpi- i som mi nis.terstva za finance od 18. februvarja 1886) i v porazumn s kraljevim ogerskiin finančnim mini sterstvom za njo z ukazom c. kr. finančnega mini- j sterstva od 21- decembra 1874 ustanovljena cena ; po 1 gld. 34 kr. od meterskega centa na jeden ' goldinar. Ta znižana cena je obveljala s 1. dnem | marca. — (Proti hektograf u) Vsem sodiščem po- j slalo je pravosodnje rainisterstvo ukaz, ki je jako Važen za odvetnike in beležnike Zaukazalo je, skli- i cujoč se na § 417. občnega sodnega reda, da se ! imajo zavračati vse hektografovane uloge. Kot uzrok 1 se navaja, da mora biti mogoče čitati pisane uloge, i ne le, ko se ulože, ampak dokler jih sodišče po- j trebuje. Hektografovane uloge se pa kmalu ne dado ; čitati. — (Poštne pošiljatve v Nemčijo.) j Po poročilu cesarskega nemškega poštnega urada mora se pri vseh pošiljatvah v Nemčijo brez ozira 1 na težo, razen pisem, naznaniti, kaj je v njih, da i j &e ve, kako ž njimi ravnati zaradi carine. Nadalje j se je objavilo, da se od vseh pošiljatev z žepnimi j t urami ali njih deli mora plačati carina, zategadelj i j se take stvari ne smejo pošiljati v pismih. Pošte j ! ne bodo več odpošiljale pisem, v katerih bi bile take stvari. — (Nova skladba) izšla je ravnokar pod naslovom: „Narodne pesmi. Nabral na Kobaridskem in čveteroglasno upravil Hrabroslav Vol ar i č. Cena 60 kr. Založil skladatelj. Natisnili J. Blasnikovi dediči. V Ljubljani." Kakor že naslov pove, nabral je g. H. Volarič, (učitelj na Livku, p. Kobarid) te pesni po Kobaridskem, kjer so mej narodom udomačene, da jih reši pozabljivosti in razširi mej ostalim narodom slovenskim Priporočamo jih prijateljem narodnega petja s pristavkom, da je oblika prav Učna in da ta skladba obseza vsega vkupe 16 pesnij, mej katerimi je naposled ,,Venček", ki bi zlasti čitalnicam ugajati utegml. — (Morilec svoje pa s trke pred porotniki.) [Dalje.] Priča Ana Oratar, dekla pri posestniku Škerlji v Vodmatu, šla je dotični dan proti G. uri zvečer po vodo in videla dekleta ' in moža v dolgi suknji, idoča proti železnici. Dekle neslo je v sivi ruti nekaj zavitega. Čudno se jej je zdelo, da sta šla po tej stezi, ko je vse polno snega in ni običajno, da bi ljudje sploh po tej poti hocbli, kar se to redkokrat in v mraku skoro nikdar ne primeri. Povedala je to tudi Janezu Škerlju, ki je čez nekoliko časa šel k hišnim vratom gledat, in kakor je pripovedoval, ko je videl moža samega idočegi nazaj, ga vprašal, kam je dejal dekleta, na kar je mož zbežal. Priča pravi, da je bil ta mož, ravno tak, kakor Kralj. Kralj ugovarja, da on ni bil. — Priča JanezŠkerlj, posestnik v Vodmatu blizu železniškega viadukta, je proti 6. uri zvečer istega dne ravno konjem zo-banja nesel. Dekla mu je že prej povedala, da je šel mož z žensko mimo hiše. Ker je mimo njegove hiše pot po zimi v snegu nenavadna, in pameten Človek po njegovem mnenji po njej hodil ne bo, se mu je to čudno zdelo in ko pogleda kake četrt ure pozneje iz hiše, vidi na kakih 70 korakov prihajati moškega človeka, popolnem jed-nakega zatožencu. Zaklicul mu je nasproti: „Kje pa imaš dekleta V" na kar se je le ta spustil v beg. V roki je dotični človek nekaj držal, je li to bila palica ali železen drog, tega razločiti ni mogel. Železni drog je našel drugo jutro in tudi krvave sledi in po leži je videti, da je dotični mož železni drog preje proč vrgel, nego v ruto zaviti kruh. Odločno pa priča izpove, da je bil dotični mož ravno take postave in tako oblečen kakor Kralj. Priča Andrej S ve tek, kmetski fant, je najprvo našel v robec zaviti kruh, pozneje pa umorjeno dekle, kar je takoj ovadil županu. Kralj je prišel tudi na lice mesta in ljudje so takoj rekli: „Ta je ta pravi". Po tem potu po zimi nihče ne hodi, po letu se še kateri sprehaja. Ko je žandarm uklenil Kralja, rekel mu je priča, položivši mu v robec zaviti kruh v roke: „No sedaj pa še danes nosi, kar si včeraj prenašal!" a Kralj mu je rekel, da tega ni prenašal. — Priča Josip Pukelstein, tijakar, pravi, da je prišel zatoženi Kralj omenjenega dne proti llt8. uri zvečer po Slonovih ulicah pred „ho- tel pri Slonu". Vprašal ga je, česa išče, na kar mu je Kralj odvrnil, da se sprehaja. Rekel mu je šaljivo: „No peljimo se", ker ga je že prej poznal. Kralj mu je rekel, naj ga pelje do drevoreda Fa-bijanovega posestva v šmartnu. Ko je Kralj sedel v voz, rekel je, da za plačilo se bosta že pobotala, in kjer bode v mestu ustaviti, ga bode že „ruknil". Pri „Bierhalle" ga je „ruknil", in šel v Hrenovo gostilnico, a kmalu prišel nazaj in zopet sedel na voz. Mej potoma pomolil mu je pollitersko 'steklenico z žganjem rekoč: „Na šnofat!", a onda seje branil. Ko je pripeljal Kralja do določenega kraja, se mu je čudno zdelo, da je bil Kralj popolnem pijan, kar četrt ure prej ni bil. Padel je parkrat na tla in ko ga je priča vprašal, kako to, da je kar hipoma postal pijan, smijal se je, ko ga je prijel za roko, da bi zopet ne padel, mu je rekel: „Ne bodi no sitna!" Za vožujo dal mu je Kralj 70 kr., a ker s tem ni bil zadovoljen, dal mu je še goldinar. Silil ga je, naj ga popelje domov, Kar pa ni hotel. Potem je Kralju rekel, ako se hoče peljati v mesto, da ga popelje brezplačno. Skrbelo ga je le to, ko je videl Kralja sem in tja opotekati se, da bi kje ne obležal in ne zmrznil. Ko je pa videl, da je Kralj h kratu proti Šmartnu stekel brzih nog, odpeljal se je v Ljubljano nazaj. — Žan-darmerijski vodja Jakob Čehun pravi, da mu je Kralj že na jako slabem glasu. Ukral je bil svoji tašči hranilnične bukvice iz skrinje, potegnil večjo vsoto v hranilnici, potem pa bukvice zopet v skrinjo nazaj položil, sploh vse tako zvito ravnal, da se mu ni prišlo do kože. Priča potem pove, kako se mu je Kralj lagal. Ko ga je uklenil iu odpeljal na Žabjak, nagovarjal ga je Kralj, naj bi ga ne peljal čez sv. Petra cesto, ampak mimo parnega mlina in južne železnice. PriŠedši ž njim blizu Lev-če ve hiše, je Kralj zopet rekel, naj bi šla za vodo po sv. Petra nabrežji, a ko tudi tega ni hotel, obrnil je Kralj glavo pri Pokornovi krčmi v stran. Tudi tam, kjer so našli železni drog, gledal je na tla, a ko je videl, da ga priča opazuje, dvignil je hitro glavo v kvišku. Žandarmerijski vodja konečno Še pove, da je že v Kožarjih dobro vedel, da je s svojim pastrkom ravnal, kakor s psom. — Župan Vodmatski Slapu i čar: Precej, ko je zvedel, da ima umorjeno dekle 700 gld. v hranilnici, je bil prepričan, da ni morilec nikdo drugi, nego Kralj. Zato mu je rekel: „Johanca je že v nebesih, mi smo pa že skupaj!" Zatoženi Kralj pravi, da tega ni slišal. — Prihodnja priča je Urša Kralj, žena zatoženca, stara 34 let, prav brdkega obraza. Predsednik jo opozarja, da jej ni treba pričavati in da se lahko posluži postavne dobrote. (Konec prib.) — (Razpisano) je mesto okrajnega rano čelnika v Dolenjem Logatei. Letna plača 600 gld. Prošnje do 10. aprila t. 1. na okrajno glavarstvo V Logatei. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 10. marca. „W.-Ztg. objavlja: Cesar imenoval je kanonika stolnega kapiteljna Ljubljanskega Paukerja pl. Glanfeld stolnim dekanom, ondotnega realčnega profesorja Križ nar j a kanonikom. — Trgovinski minister potrdil je zopetno izvolitev J. Kušarja predsednikom, J. N. Ho-raka podpredsednikom trgovinske zbornice v Ljubljani. Carigrad 10. marca. Porta v okrožnici zanikava neposredna pogajanja z Grško in odklanja v novic vsakeršno koncesijo. Benetke 9. marca. Na Llovdovem parobrodu včeraj jedna osoba za kolero umrla. V okraji Rovigo od 27. februvarja nihče za kolero umrl. Herolin 9. marca. Kakor „Norddeutsche Allg. Zeitung" javlja, se je knezu Bismarcku zdravje zopet na slabši obrnilo. Revmatične bolečine so znatno huj Še. Madrid 9. marca. Cortes so se razpustili. Razne vesti. „ (Čuden povod samomoru.) Po poročilih iz South Benda (Indiana) se je nedavno tamkaj obesil milijonar Jurij Kellor. V nekem pisni«, kojo so našli mej zapuščino, so čita: ,Grem v smrt, ker imam preveč denarja, anemam duševne zmožnosti, da bi uačeloval tolikšnemu premoženju". Nesrečni možje bil dvakrat Jurij. I^oterljne srečke 6. marca: Na DuDnji: 39, 51, 6, 82, 12. V Gradci: 75, 8, 66, 72, 26. Tržne * l<|Mf>U;t^ dne 10. marca t. 1. kr. kr Plenica, h k ti, f i;t; Speh povojen, k^r. liri Rez, B 59 Surovo umslc „ Ml Ječmen, „ 4 89 .I.i |cr, jedilo .... — š Oves, 3 r> MU-ko, liter . . . .s Ajda, • • i 4 N (»o»eio ineso, kgr. ■ 6i Proso, „ » . . H Iti Telečje „ „ — C:' Koruza, . • • • :t -« Svinjsko „ „ — 6 Krompir, „ ;i 7 Koštruiiovu „ „ — hii Leča, „ ... B Pišanec ..... — f ■ ;"> 1 <*rah, 8 Golob...... hI i Fižol, „ BO Sen«, 100 kilo . . !f» Maslo, Mast, kfr! , — Si.LlU.l, , . 2 lf. ■ — ~<2 Drva trda, 4 Q uietr. 7 v i Speh frisen, H _ M „ lii.-l;k i, „ „ B 50 Meteorologično poročilo. S Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. 1 Temperatura Ve-tro v i Nebo Mo-krina v umi. 9. marca. 7. zjutraj] 787 89 mm. 2. pop. j 737 15 nm. 9. zvečer, 73845ram. — 4-1» izahetine zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele/.nice Kreditne srečke - . 100 gld. Rudolfove srečke ... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke 120 „ Trammway-druŠt. velj. 170 gld. a. v. . . H6 gld. 20 kr 80 :i"> 114 n 80 _ 101 ■» 85 871 — n 80 _ 1*5 95 9 n a 9i mil ■ uMi^niipa fnifcd šnšm 4 tntm ašm a šm mm Restitucijski fluid pomnoženi, tudi imenovan, rabi za drgnenje v krepilo ndov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skasen ter priznan kot najboljši zdravilen in krepilen, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabranjuje otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo 'očvrstenje) po kakem trudapolnem deln. Dalje rabi kot p odpiralno n ozdravljujoče sredstvo pri pretegn žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sn-sici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjih boleznih hibah. 1 steklenica z rabil ni 111 navodom vred stane l gld.. 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaju in vsak d»n razpošilja zdravila s pošto na deželo; (B55—19) . I j K Bi A Ril TRMKOC«^ zraven rotovža v Ljubljani. Semena velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja prod i|a »-ve*«. (130—2) PETER LASSNIK v LJUBLJANI. LIPPM1NN-0VI KARLSBADSK1 ŠUMEČI PRAŠKI izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti. Slant vnlmJaJooV Za prebavlj«nj«. Vademecam za bolehajoče \ želodci Baba prijetna. Upliv gotdv. Neprekosljivo čistilo upliva l»rez laejenie hitro in gotovo. Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalično • solninske rudninske vode, grenčice itd. Zdravo 1 Okrtpžnjofle j Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajo£a sredstva, piie, pustile itd. Za pr»d»dravlj«nj« 1 Za po zdravljenji 1 Zdravniško priporočano za domače in zimsko zdravljenje, pri boleznih želodca, črev, jeter, obistij in mehurja. Dobro steno in mnogo Mano domače sredstvo pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji si tisti do jed i j, »hlapu žolodca in ćrev vsled sedenja, /asiizenji, sla-, bosti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zfragi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debelenji. Cena pušci 20 kr., originalni škatlji - - 12 pusic = 2 gld. a. v. Oentrulnu zaloifut Lippmann-ova. lekarna v Carlsbad-n. Pazi naj se, da ima vsaka posamična Skatljica varstveno znamko in Lip >ma"n-ov imenski poćrk. Dobiva se na Kranjskem v lekarnah v KranJI, v lijiib-ljanl (U. pl. Trnkociv, lekar, H. Birschitz, lekur), v Itu-dolfuveiu, v Radovljici, v Črnomlju kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske države itd. (78—9) VELJA S POŠTNINO VRED 1 GLD. 10 KR. IN SE DOBIVA PRI PISATELJI ANTONU TRSTENJAKU V LJUBLJANI. • Ost* • kT- ♦»* »nt* -af* »JR* *WL* v** »Jt* ♦JK* »m* OC* »m* *9E* P. n. občinstvn udano naznanjava, da sva kupila na tukajšnjem trgo-viači obstoječo I trgovinsko prodajalnico tvrdku ITl^A-IV KAPUS s 1. marcem. A/ Radi zadostne zaloge in spretnosti v prodajanji sva v stanji popolnem zadostovati vsem zahtevam, ^pd S posebno pozornoat|o kupovala Hva blago in po ceni pripo- rruavu vso v našo stroko spadajoče stvari, ^rl Prosiva za blagovoljni obisk in znamujeva se ^5 z velespoStovanjem I HOČEVAR & ZUPAN. T] Celjo, dne 9. marca 1886. (14«—1) JT irebanje Že prihodnji BHteseo, inesem SREČKE"^ a|ollil«0Bl.] I Glavni dobitek v gotovini ^ 10.000^5000*,HST2Goi.||4788 ili'iiiirnili dobitkov. Karlricsejnci-srežlce dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey - kluba: i;iMliiii|M-šla. WaitziicrjrasNe O. (142—3) I/.datelj in od«t vorui •dn i K: Ivan Zeieznikar Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne a