GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE
LETO XXXIII. - ŠT. 21 - DECEMBER 1983
Armada je ljudstvo
»Jugoslovanska ljudska armada je eno najtrdnejših poroštev, da z Jugoslavijo ne bo nikoli nehče več mogel pometati, da ne bo nihče smel poseči po naši svobodi in neodvisnosti, saj je naše ljudstvo, če bo treba, pripravljeno bojevati se skupaj z armado, »tako je ob enem izmed zadnjih obiskov ob dnevu JLA v Karadjordjevu poudaril naš vrhovni poveljnik maršal Tito. In prav te Titove besede o pripravljenosti naših ljudi ob letošnjem prazniku JLA velja še posebej podkrepiti.
Naša armada je nastajala na specifičen način. Brez ukazov, brez tradicij, brez posebej šolanih kadrov.
Sestavljali so jo ljudje, ki so v gozdove leta 1941 prišli iz tovarn, njiv, šolskih klopi... Zrasla je iz ljudstva, zato je zdaj z njim tudi tako tesno povezana.
Tako je danes vsak vojak in starešina v miru hkrati tudi ustvarjalec samoupravne družbe, njen sestavni člen, vsak delavec pa je hkrati pripravljen postati vojak, če bi bilo treba braniti našo svobodo, mir, neodvisnost.
Od tod tudi naša tako enotna opredelitev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki je v zadnjem času prerasla v resnično gibanje množic. Pri tem ne gre za nikakršno mili-tarizacijo, kot ponekod napačno razumejo našo obrambno zasnovo, ampak zgolj podružbljanje obrambe in varnosti, za uresničevanje tistega dela ustave, kjer je zapisano, da ima vsak občan pravico in dolžnost sodelovati v obrambnih pripravah.
Prejeli smo Bloudkovo
■___ __■
priznanje EMO med nagrajenci za leto 1983
V petek, 25. novembra je bila v novomeški dvorani Marof slovesna podelitev letošnjih Bloudkovih nagrad in plaket-najvišjih družbenih priznanj v slovenski telesni kulturi.
Osemnajst let je minilo od takrat, ko so bile prvič podeljene Bloudkove nagrade in plakete, najvišja slovenska družbena priznanja posameznikom in organizacijam za zasluge pri razvoju telesne kulture, za vzgojne, tekmovalne in znanstvene dosežke na tem področju. Ta priznanja ne nosijo naključno imena inž. Stanka Bloudka, ene izmed najpomembnejše osebnosti slovenske telesne kulture. S svojim naprednim in ustvarjalnim delom, pronicljivim mišljenjem, širokom pogledom in humanim odnosom se je ta veliki mož za zmeraj zapisal v zgodovino naše telesne kulture in prispeval neprecenljiv delež k razvoju mnogih športnih zvrsti in aktivnosti v Sloveniji.
Letošnjih dobitnikov Bloudkovih priznanj je 40, od tega 10 nagrad in 30 plaket. Med dobitniki letošnjih Bloudkovih plaket je tudi naša delovna organizacija EMO. Plaketo smo prejeli za množičen razvoj športne rekreacije v več kot 3000 članskem delovnem kolektivu in smo letos tudi edina DO, ki je takšno priznanje prejela.
Plakete je nagrajencem izročil predsednik skupščine teles-nokulturne skupnosti Slovenije tov. Tone Florjančič. V imenu naše DO so dragoceno plaketo sprejeli predsednik Rekreativnega športnega društva EMO in glavni direktor DO tov. Gazvoda Franci, sekretar društva tov. Gregorčič Emil in tehnični vodja RŠD tov. Peternel Franjo.
»Prav dobitniki najvišjih družbenih priznanj za dosežke v telesni kulturi v naši republiki so dokaz«, je med drugim dejal tov. Florjančič, »da je z zagnanim delom mogoče premostiti vse težave in so zato lahko zares za vzor vsem telesnokulturnim delavcem in športnikom pri nas.«
Prireditev je poživelo tudi več uspelih nastopov novomeških telesnokulturnih skupin, goste pa je pozdravil tudi predsednik Skupščine občine Novo mesto tov. Uroš Dubar.
Tako kot vselej, se je tudi 19. podelitev Bloudkovih priznanj iztekla v prisrčno prijateljsko srečanje zaslužnih športnih delavcev in vrhunskih slovenskih športnikov.
2
Emajlirec
Rezultati poslovnih dni »DNEVI EMO 83«
Prireditev je bila organizirana tudi letos v hali Golovec v času od 24. do 28. oktobra 1983. Obiskalo nas je 106 poslovnih partnerjev od 244 vabljenih. V okviru prireditve je bila organizirana tudi razstava naših izdelkov s poudarkom na razvojnih usmeritvah, dopolnjena z likovnimi deli na emajlu slikarja Jožeta Horvata-Jakija.
TOZD Kotli je skupaj z marketing službo organizirala predstavitev svojega programa investitorjem oziroma tudi vsem potencialnih kupcem z ugodnim odzivom. Skupaj z vodstvom DO pa je bila organizirana predstavitev celotne DO vodilni celjski politični in gospodarski javnosti
TOZD Posoda je dosegel relativno dokaj ugodne rezultate kljub temu, da se kupci iz nekaterih področij niso odzvali našemu vabilu, vendar pa se bo to v prihodnje nadomestilo z bilateralnimi kontakti. Na splošno lahko ocenimo, da vlada ve-
prometnih organizacijah finančne narave zaradi pomanjkanja obratnih sredstev za zaloge investicijske opreme, visoke obresti in naše zahteve po avanskih in virmanskih plačilih za goril-ce.
TOZD Radiatorji je dose-
do koncih kupcev, oziroma investitorjev. V tem smislu bo potrebno bodoče sprejeti in izvesti ustrezne aktivnosti za izboljšanje plasmana, tako K-SVS, prifarmiških silosov, silosnih objektov, kesonov za smeti, dočim lahko ocenimo dokaj ugodnejšo
Razstavo naših novih izdelkov so si ogledali številni vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja celjske regije.
liko povpraševanje po vseh vrstah posode in delno tudi pri sanitarnih izdelkih in sicer precej nad našimi možnostmi zaradi znanih razlogov omejenih kapacitet in prevelikega deleža izvoza pri posodi.
TOZD Kotli je nastopil na poslovnih dnevih predvsem s programom za prometne organizacije, kjer rezultati kažejo dokaj ugoden odziv pri programu AVP, kjer je treba še nadalje izboljševati kvaliteto in širiti paleto kapacitet kotlov, dočim je zaradi zakonskih omejitev oziroma ostalih zaostrenih pogojev zelo otežkočena prodaja programa SV tudi zaradi slabe oskrbe s plinom, saj še vedno kar precejšen del Jugoslavije nima ustrezno razvitega plinskega omrežja.
Delno slabi rezultati s prometnimi organizacijami so posledica dejstva, da nas nekateri kupci niso obiskali, kar pa bo treba vsekakor čimprej nadomestiti z bilateralnimi kontakti. Drugi del slabših rezultatov pa je pri
gel zelo ugodne rezultate po programih TRIKA, EMO-TERM, EMOCENTRAL in EOR. Na splošno je bilo po teh programih precejšnje pospeševanje, izredno zanimanje pa so vzbudili razstavljeni (oziroma prvič v javnosti predstavljeni) skandinavski kamini, katerih določeno količino bo morala proizvodnja zagotoviti še v tej kurilni sezoni.
Kljub doseženim ugodnim rezultatom pa velja povdari-ti, da velja na tem področju proizvodnje izredna konkurenca, zaradi tega bo še vedno težka naloga zadržati pridobljene prodajne pozicije oziroma pridobiti tudi nekatera nova prodajna področja, istočasno pa se programsko preusmerjati.
TOZD Emokontejner je dosegel razmeroma slabe rezultate. Tu gre za osnovni problem prodaje tega programa prometnim organizacijam, ki se še vedno premalo vključujejo in usposabljajo za plasman, še zlasti K-SVS, po drugi strani pa je potrebno agresivnejše iskanje ustreznih prodajnih poti
situacijo pri realizaciji pocinkanih storitev.
TOZD Frite ima opraviti z izredno konjukturno tržno situacijo, saj zahtevajo kupci takšno količino frit za emajl in keramiko, da bodo lahko zadostili vsem kupcem le z maksimalnim angažiranjem vseh zaposlenih delavcev ob 4-izmenskem delu.
V TOZD Odpreski in avto-kolesa se tržna situacija poslabšuje, še zlasti na področju kamionskih koles. Osnovni vzrok slabših rezultatov je preorientacija proizvodnje v TAM na manjša in težka vozila, pri katerih mi nismo udeleženi v tolikšni meri, pri servisni in trgovski mreži pa je upadanje povpraševanja zaradi visokih cen, pomanjkanje gum, verjetno pa tudi zaradi boljšega gospodarjenja z vozili s strani lastnikov, upoštevajoč predvsem stroškovni vidik.
Upoštevajoč globalne podatke je vsekakor najuspešnejša TOZD Frite, sledijo pa ji TOZD Radijatorji, TOZD Odpreski in avtokolesa, TOZD Kotli (gre samo za
plan preko prometnih organizacij) in TOZD Emokontejner.
Regionalna usmeritev na nivoju DO je preveč skoncentrirana na posameznih prodajnih področjih zaradi razno raznih faktorjev od specifike naših programov, kot so frite in odpreski zaradi končnih porabnikov, odnosno kooperantov, drugo pa je odraz naše poslovne politike, konkurence, iz nekaterih prodajnih področij se kupci niso odzvali našemu vabilu, kapacitet in ostalih pogojev.
Nabavna služba je v okviru poslovnih dni EMO povabila na razgovore 38 dobaviteljev in kooperantov, vendar pa se je vabilu odzvala le slaba polovica.
Glede na slabo udeležbo vabljenih, predvsem glavnih dobaviteljev poslovnih dni ismo zaključili tako kot bi eleli, je pa dejstvo, da se elezarne konstantno ne deležujejo poslovnih dni. Dobavitelji, ki so se vabilu dzvali, so zelo ugodno oce-ili naša prizadevanja v meri zagotovitve optimalne skrbljenosti v letu 1984. Gledano kompletno, po-lovni dnevi niso s stališča omače nabave prinesli nič onkretnega, zaradi tega odo šele parcialni razgovo-dali jasno sliko glede oskr-e in usklajenosti v nasled-jem poslovnem letu. Upoštevajoč problematiko te prireditve, osnovni koncept in rezultate ter še sveže vtise o vseh aktivnostih smo prišli do naslednjih pomembnih zaključkov:
- prodajna funkcija nastopa dokaj organizirano in dosega pri nekaterih TOZD celo zelo ugodne rezultate;
-	sama razstava bi morala dajati novostim še večji poudarek;
-	odnos do širše celjske javnosti je premalo poudarjen;
-	zagotoviti je potrebno vključitev razvojne dejavnosti z razvojnimi institucijami itd.;
-	postaviti koncept in zagotoviti vključitev finančnih institucij;
-	širša vključitev zunanje trgovine in nabavne dejavnosti (postaviti koncept širše vključitve v to prireditev);
-	v bodoče bi se lahko ta prireditev izkoristila tudi za nadomestitev uvoznih in domačih materialov s strani drobnega gospodarstva in obrtnikov, poraja pa se tudi dilema okrog časa trajanja prireditve (eventuelno na 14 dni) in še nekatera druga organizacijska vprašanja.
Splošna ocena prireditve s strani poslovnih partnerjev, celjske politične in gospodarske javnosti ter komercial TOZD je ugodna.
Z ozirom na rezultate ter vse ostalo lahko torej celotno prireditev ocenimo pozitivno, to pa pomeni, da je naš koncept nastopa na domačem trgu pravilen in ga je treba kot takšnega seveda negovati, nadaljevati, usklajevati, skratka izpopolnjevati, istočasno pa moramo izkoristiti vse možnosti, ki jih imamo znotraj delovne organizacije, da uskladimo morebitne spremembe letnih planov proizvodnje in raznih drugih pogojev, skratka, da postorimo vse, kar je potrebno, da izpolnimo postavljene cilje, oziroma, da čim uspešneje realiziramo naše letne in srednjeročne gospodarske plane.
Z ozirom na rezultate in vse ostalo, lahko torej celotno prireditev ocenimo pozitivno, to pa pomeni, da je naš koncept nastopa na domačem trgu pravilen in ga moramo kot takšnega negovati, dograjevati, usklajevati, skratka izpopolnjevati, oziroma moramo v prihodnje postaviti vse, kar je potrebno, da izpolnimo zastavljene cilje.
Emajlirec
3
Delovni jubilej
Tradicija, da v naši delovni organizaciji podeljujemo jubilejne nagrade in priznanja za dolgoletno delo v kolektivu v dneh pred dnevom republike se nadaljuje.
V vsakdanjem delovnem utripu v delovni organizaciji so skoraj neopazno tekla leta in desetletja, da bi jih bilo letos za 376 naših sodelavcev že deset, dvajset ali celo trideset. Za pogovor o prehojeni poti, o večkrat tudi težkih trenutkih, ki jih je delovna organizacija preživljala in o uspehih, ki jih je tudi bilo precej v preteklosti, ob delu po navadi ni bilo časa ne prave priložnosti.
Zato so se tudi letos, v petek, 25. novembra 1983 zbrali v jedilnici obrata družbene prehrane na tovariškem srečanju jubilanti in dolgoletni sodelavci, ki so praznovali visoke delovne jubileje. Malo je takih trenutkov v življenju posameznika, zato so še toliko bolj cenjeni in dolgo ne zbledijo v spomi-nu._
Človek je družbeno bitje, ki je sicer včasih rad tudi sam, da se spočije, da uredi svoje misli ali, da se preda sanjarjenju ali spominom. Vendar pa se iz svoje samote vedno znova vrača med ljudi. Polno lahko živi samo med ljudmi, katerih del je. Če občuti veselje ali žalost, ponos ali razočaranje, vedno ob tem občuti tudi željo to deliti z nekom. Včasih s svojimi najbližnjimi, včasih s prijatelji, včasih s sodelavci.
Letošnje srečanje je bilo srečanje vseh EMOVCEV, ki jim je skupno to, da že 10,20 ali 30 in več let gradijo EMO. Vsi sodelavci, ki so v petek slavili svoj delovni jubilej in ga skupaj skromno obeležili dobro vedo, da se je v vsem tem obdobju njihovega dela v našem kolektivu zvrstilo nič koliko lepih in tudi tistih manj lepih, manj prijetnih trenutkov. Vendar so vedno znali premagovati vse napore in težave, svoje izkušnje so prenešali na mlajše in jim vlivali samozavest.
Eno, dve, tri desetletja so pomagali dograjevati EMO, razvijali so samoupravljanje in ga utrjevali, skratka to so delavci, ki živijo z delovno organizacijo v dobrem in hudem in ki vedno prispevajo svoj desež k nezadržanemu napredku.
Ljudje, kakršni so naši so-
delavci - jubilanti so najpomembnejši pogoj za uspešen razvoj vsake delovne organizacije.
Za izbojevanje vsake bitke so potrebni ljudje kot so naši sodelavci: delovni, pošteni, osveščeni, oboroženi z znanjem in odločnostjo.
Danes je ime EMO zahvaljujoč prav njim postalo znano širom po svetu kot sinonim za kvaliteto, visoko produktivnost in razvitost sa-moupavnih odnosov.
Podelitev jubilejnih nagrad in priznanj je spremljal tudi kratek kulturni program Kot prvi je s Prešernovo »Zdravljico« nastopil recitator Srečko Centrih. Pevski moški zbor Svoboda je nato program nadaljeval s petimi pesmimi, zaključila pa ga je naša godba na pihala, ki je izvedla 3 skladbe. Kot zadnjo so zaigrali skladbo Pri-
Podelitev jubilejnih nagrad je spremljal tudi kratek kulturni program, v katerem je sodeloval tudi moški pevski zbor Svoboda.
Vsi delavci in delavke, ki delajo nepretrgoma v naši delovni organizaciji že vrsto let in so si pridobili ustrezno znanje in izkušnje, so velika dragocenost v našem procesu proizvodnje, saj si brez njih težko predstavljamo, da bi dosegli tako dobre delovne uspehe.
jatelji in med poslušalci poželi velik aplavz.
Zbranim slavljencem je nato spregovoril glavni direktor naše delovne organizacije tov. Franci Gazvoda, ki je dejal, da je prepričan, da bomo kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja uspešno izbojevali bitko za gospodarsko stabilizacijo, za dobro gospodarjenje, visoko produktivnost, visoko kakovost naših proizvodov, dobre in poštene medsebojne odnose ter učinkovitejšo organizacijo dela v naši delovni organizaciji.
Brezkompromisno bomo morali tudi v naši delovni organizaciji obračunati z nedelom, intriganstvom, para-zitizmom in malomarnostjo ter ustrezneje nagrajevati pošteno, ustvarjalno, nesebično delo in ljudi, ki svoje cilje znajo podrejati skupnim.
Ob koncu je poudaril, da je naš skupen cilj še nadalje krepitev EMO, ki prihodnje slavi že 90-letnico uspešnega dela, da si moramo še nadalje prizadevati za okrepitev njenega in našega družbenoekonomskega položaja ter vsekakor za večji, z visoko produktivnostjo in kakovostjo proizvodov ustvarjen dohodek ter s tem tudi večji kos kruha za vsakega EMOVCA.
Ob podelitvi jubilejnih nagrad so nagrajencem čestitali: namestnik predsednika delavskega sveta DO tov. Jože Gubenšek, predsednica konference OOZS tov. Breda Zupančič, glavni direktor DO tov. Franci Gazvoda, pomočnik glavnega direktorja za kadrovsko in samoupravno področje tov. In-geborg Ahačič ter direktorji vseh naših TOZD.
Po končanem podeljevanju jubilejnih nagrad je sledila še skromna zakuska.
V današnjih hudih gospodarskih razmerah zvestoba in pripadnost kolektivu iz-
redno veliko pomeni. Zato naj se številnim čestitkam priključimo tudi mi in se vam v imenu vseh delavcev EMO še enkrat zahvalimo za vaš dosedanji deloven in ustvarjalen prispevek k razvoju EMO, za vaše dolgoletno ustvarjalno in požrtvovalno delo ter da vam ob vaših delovnih jubilejih zaželimo še veliko uspehov pri delu in upravljanju z rezultati vašega dela. Predvsem pa vam želimo, da bi še naprej gradili odkrite, poštene, dobre medsebojne odnose, ki bodo utrjevali naš kolektiv in nam olajšali izbojevanje bitk, ki so pred nami.
Vsem tistim sodelavcem in sodelavkam, ki pa ste odšli v zasluženi pokoj, želimo, da bi našemu kolektivu ostali privrženi še naprej tako kot doslej, oziroma želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih dni v krogu svoje družine, svojcev in prijateljev.
S Prešernovo »Zdravljico« je nastopil recitator Srečko Centrih.
4-------------------------------------------------------------Emajlirec
Izlet v neznano nam je omogočil, da se vsaj za krajši čas sprostimo, da pozabimo vsakdanje težave in probleme.
Izlet v neznano
Minilo je eno leto od prvega izleta v neznano, ki ga je za delavce DSSS in njihove družinske člane organizirala komisija za šport in rekreacijo DSSS. Odločili smo se, da organiziramo tudi letos izlet s podobno vsebino, kateri nam omogoča, da se vsaj za krajši čas sprostimo, da pozabimo na vsakršne težave in probleme, ki se porajajo v sedanjem tempu življenja.
Ker je znano, da radi potujemo, hkrati s sedanjo stabilizacijo pa moramo meriti globino našega žepa, smo pripravili izlet po ceni, ki je v mejah naših zmožnosti s
tem,	da sama vsebina in kvaliteta izleta ostane na zadovoljivi ravni.
Določen je bil organizacijski odbor v sestavi: Grilanc Anton, Gregorčič Emil, Peternel Franjo, Šrot Ivan in Lapan Ivan.
Odločili smo se, da samega kraja izleta ne imenujemo, zato smo vsem udeležencem pomagali pri ugibanju z nekaj podatki, ki so značilni za kraj izleta.
Od 81 udeležencev jih je pravilno uganilo za kraj izleta Varaždinske toplice 28. Srečnega nagrajenca smo dobili z žrebanjem. Nagrada
je bila vabljiva, povrnitev prijavnine za izlet.
Program izleta je bil naslednji:
ob 8.00 uri odhod dveh avtobusov izpred DO EMO;
od 10.15 do 11.30 ogled znamenitosti kraja;
od 11.30 do 13.15 rekreacija (namizni tenis in pikado); od 13.30 do 15.00 kosilo; od 15.00 do 16.30 kegljanje;
od 16.30 do 18.00 košarka v vodi oziroma prosto plavanje;
od 18.45 do 20.00 večerja;
od 20.00 do 01.00 zabavni program s plesom in sre-čolovom.
Nekaj po 10.00 uri sta nas dva avtobusa pripeljala razpoložene pred hotel Minerva v Varaždinskih toplicah.
Sprejel nas je dir. TOZD Zdravstvo in gostinstvo tov. Kelvišer in nam zaželel dobrodošlico.
Po kratkem razgovoru smo se odpravili na odprti anfiteater, da smo opravili skupni posnetek vseh udeležencev izleta.
Nato nas je vodič odpeljal na sprehod in ogled znamenitosti Varaždinskih toplic, ki se uvrščajo med najstarejše toplice v srednji Evropi. Presenetljivo ohranjeni deli antičnega naselja, spomeniki, arhitekture in slikarstva, kip boginje Minerve iz 1. stoletja n. štetja, nazorno ilustrirajo uporabo termalnih vrelcev v svrho zdravljenja.
Mislim, da so bili vsi udeleženci izleta izredno zadovoljni nad plastičnim prikazom oz. predavanjem profesorja in kustosa muzeja tov. Stjepan Hajduka.
Do kosila in po kosilu do večerje so bila na programu razna rekreativna tekmovanja.
Že v avtobusih smo se dogovorili za vodje posameznih ekip, kateri so imeli nalogo, da vključijo v svoje vrste polovico deklet oziroma fantov tako, da ni bil noben udeleženec izključen iz aktivnosti, katere so bile na programu.
Po rekreativnem delu smo zapisali rezultate, ki so po posameznih panogah sledeči:
PIKADO:
1. mesto ekipa NNNP 154 točk;
2.	mesto je zasedla ekipa HARLEM s 137 točkami;
3.	mesto so zasedli NEUKROČENI VIHARNIKI s 131 točkami;
4.	mesto so osvojili NA-POLEONČKI s 108 točkami;
5.	mesto VOLKCI s 103 točkami;
6.	mesto HITRI GONZALES s 96 točkami;
7.	mesto FRICI s 76 točkami;
8.	mesto PINGVINI s 62
točkami.
KEGLJANJE:
1. in 2. mesto sta si razdelili ekipi NAPOLEONČKI in ekipa HARLEM;
3.	mesto je osvojila ekipa VOLKCI s 574 keglji;
4.	mesto je osvojila ekipa NNNP s 558 keglji;
5.	mesto je zasedla ekipa HITRI GONZALES s 557 keglji;
6.	mesto ekipa NEUKROČENI VIHARNIKI s 533 keglji;
7.	mesto ekipa PINGVINI s 506 keglji;
8.	mesto ekipa FRICI s 462 keglji.
NAMIZNI TENIS:
1.	mesto je zasedla ekipa VOLKCI;
2.	mesto je osvojila ekipa NAPOLEONČKI;
3.	-4. mesto NEUKROČENI VIHARNIKI in NNNP;
5.-6. so si razdelili po izenačenih bojih NAPOLEONČKI II, NEUKROČENI VIHARNIKI II, NNNP II, IN FRICI.
Šaljivi srečolov je odlično izpeljal eden izmed organizatorjev izleta Franjo Peternel.
KOŠARKA V VODI:
1.	mesto je osvojila ekipa NEUKROČENI VIHARNIKI;
2.	mesto ekipa NNNP;
3.	-4. mesto ekipa PINGVINI IN NAPOLEONČKI;
5.-8. mesto so si razdelile ekipe VOLKCI, HITRI GONZALES IN FRICI.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Izleta v neznano se je udeležilo 81 naših sodelavk in sodelavcev.
Emajlirec
5
Varaždinske toplice - cilj letošnjega izleta v neznano.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Skupni vrstni red ekipnega rekreativnega dela:
Prvo in drugo mesto sta si razdelili ekipi NAPOLEON-ČKI in NNNP s 27 točkami.
Tretje mesto je osvojila ekipa NEUKROČENI VIHARNIKI s 23 točkami, četrto mesto ekipa HARLEM s 22 točkami, peto mesto ekipa VOLKCI s 21 točkami, šesto mesto ekipa HITRI GONZALES s 14 točkami, sedmo mesto ekipa PINGVINI s 12 točkami in osmo mesto ekipa FRICI s 11 točkami.
Od 81 udeležencev izleta je bilo 69 članov DO EMO od tega 37 moških in 44 žensk.
Po posameznih panogah pa je bila udeležba sledeča:
Pikado - 40 moških in 40 deklet, namizni tenis - 16
moških in 16 deklet, kegljanje - 40 moških in 40 deklet in košarka v vodi - 20 moških in 20 deklet.
Po končanem rekreativnem delu smo odšli na večerjo, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov tekmovanja.
Po večerji smo se preselili v glavno dvorano, kjer smo nadaljevali z zabavnim delom.
Ob prijetnem igranju ansambla ORION smo zaplesali. Med odmori smo organizirali šaljiv srečolov, katerega se je udeležila večina izletnikov v neznano.
Za izredno prijetno vzdušje sta poskrbela Mišo in Franjo, ki sta nas vse zvabila, da zapojemo kar znamo. Naš Franjo Bobinac je celo priredil pesmico namenjeno
Po večerji je bil na sporedu zabavni del srečanja. Ob prijetnem igranju zabavnega ansambla so udeleženci zaplesali.
Med odmori smo organizirali šaljiv srečolov, ki se ga je udeležila večina razpoloženih rekreativcev.
našemu izletu v neznano, ki se glasi takole:
Ko sem prvič v službo šel, v EMU delati začel, so sprašvali me: »Oj, ti pob, kok se pa kaj mate tam not?«
Oj, Emo moj, oj, Emo moj, pri tebi služim kruhek si svoj!
Oj, Emo moj, oj, Emo moj, zato pozdravljen še nocoj!
Kriza nas vse tišči, pas že zategujemo vsi, ko pa se »v neznano gre, doma ne ostane prav nihče.
razne organizirane akcije ter, da so se zadovoljni vrnili domov.
Želim, da nas družbeno politične organizacije tudi v prihodnje podprejo v takšnih oziroma podobnih akcijah. Zato se zahvaljujem IOOOS, DSSS, RŠD EMO Celje, Izletnik - Celje, ŠRC Golovec Celje in propagandi DO EMO za izkazano pomoč pri organizaciji izleta v neznano.
Pravtako bi se rad zahvalil vsem vodjem ekip: Vončina Tanji, Muršič Marjanu, Kot-
nik Fricu, Rančigaj Toniju, Ratej Rihiju, Gaber Bojanu, Žvižej Adolfu in Udrih Tomažu za odlično organizacijo in vodenje ekip ter vključevanje udeležencev v vse akcije ter da ne pozabim neumorna pevca, ki sta nas zabavala od začetka do konca izleta tov. Bobinac Franja in tov. Mihelak Borisa.
Vsekakor pa moram pohvaliti vse člane organizacijskega odbora, ki so pripravili tako uspešen izlet V NEZNANO.
Anton Grilanc
Oj, Emo moj,...
To pa res ni prava stvar, če človek misli le na denar, a izmed vseh skrbi nas nizek OD najbolj tišči!
Oj, Emo moj,...
Zdaj pa naj nam pesem doni, ki nam dala bo novih moči, saj tud delati ni težko, če si med prijatelji!
Oj, Emo moj, ...
Z velikim
si ogledali antične znamenitosti Varaždinskih toplic.
Po končanem zabavnem delu smo morali odriniti proti domu tako, da se je izlet v neznano končal v jutranjih nedeljskih urah. Toda ne za vse. Vsaj tako niso vsi mislili.
Na srečo oziroma žalost zavidamo enemu izmed članov ekspedicije, ker si je še privoščil celodnevno kopanje v nedeljo v bazenu hotela Minerve v Varaždinskih toplicah.
Na koncu bi rad poudaril, da je izlet v neznano z rekreativno vsebino uspel, po organizacijski izvedbi in kar je najpomembnejše, da so se vsi udeleženci vključili v
Zadovoljen nasmešek sodelavke Bojane, ki je na srečolo-vu prejela eno izmed praktičnih nagrad.
O prijetnem vzdušju večera nazorno govori posnetek.
Za dobro razpoloženje sta poleg hotelskega ansambla ORION poskrbela tudi naša sodelavca Franjo in Mišo.
6
Emajlirec
Revizija benificirane delovne dobe
Aktivnost Republiškega odbora kovinske in elektroindustrije oziroma komisije za delovne in življenske pogoje pri RO.
Omenjena komisija je v letošnjem letu organizirala 2 posveta na temo benificirane delovne dobe v naši dejavnosti. Omenjena komisija je v začetku leta 1983 poslala ustrezen vprašalnik na naslednje DO: EMO Celje, Rudnik Mežica, TGA Kidričevo, Cinkarna Celje, Rudnik Idrija.
Prvi posvet je bil v EMO dne 30/03-1983, na katerem so bili prisotni strokovni delavci s področja Varstva pri delu, Kadrovsko socialnih služb in predstavniki zdravstvenih ustanov. Naloga tega skupa je bila, da se razščistijo nekatere nejasnoti glede vprašalnika. Dne 23/11-1983 je bil v naši DO ponovni sestanek, na katerem so vsi prisotni analizirali ugotovitve vprašalnika in zavzeli aktivnosti za nadalnje delo.
Na osnovi odgovorov na vprašalnik smo želeli priti do ugotovitev oz., predlogov:
-	katera delovna mesta so še nadalje upravičena do benefi-kacije,
-	pri katerih opravilih benefi-kacija ni objektivno dokazana in kaj je potrebno, da bi jo še nadalje opravičili z dopolnitvami k obstoječi dokumentaciji,
-	katera delovna mesta nimajo utemeljene objektivne podlage za benefikacijo in bi bilo potrebno pri njih izvesti revizijo.
V tem času je bila opravljena analiza odgovorov na vprašalnik. Rezultate analize je obravnavala strokovna komisija za povečano zavarovalno dobo pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS (7.
10.	in 17. 10. 1983).
Strokovna komisija je izoblikovala naslednje skupne ugotovitve in zaključke:
- Odgovori delovnih organizacij jasno kažejo njihov pomanjkljivi odnos do varstva pri delu;
-	tehnologija se je marsikje spremenila, vendar delovne organizacije ne povedo, kako naj bi to vplivalo na pravice do povečane zavarovalne dobe,
-	premalo je sistematičnega dela v preventivnem zdravstvenem varstvu in na področju varstva pri delu,
-	ekoloških meritev v večini primerov ni, tudi strokovnost večkrat ni ustrezna.
-	Še vedno je prisotna zmotna miselnost, da je povečana
Turnir
namiznoteniških ekip
Na prijateljskem namiznoteniškem ekipnem turnirju, ki ga je organizirala naša sekcija v času od 3. 11.-10.11.1983 v prostoru družbene prehrane (jedilnici) so sodelovale naslednje DO: Kovinotehna, SOZD Merx, Komunala, Zlatarna in EMO.
Po sistemu »vsak z vsakim« šobila v vseh starostnih kategorijah (člani, st. člani in članice) vsa srečanja odigrana na bazi prijateljstva in v resnično pravem športnem duhu.
Za EMO so nastopili: pri članih: Kristan, Dvoršak; pri st. članih: Končan, Ocirk, Leben in pri članicah: Tkalčič, Vovk.
VRSTNI RED:
Člani: 1. Kovinotehna 12,2. SOZD Merx 9,3. EMO 7, 4. Komunala 4, 5. Zlatarna 4 točke.
St. člani: 1. Zlatarna 6, 2. EMO 5, 3. Kovinotehna 3 točke.
Članice: 1. Kovinotehna 9, 2. SOZD Merx 8, 3. EMO 6, 4. Zlatarna 0 točk.
Ob koncu turnirja so predstavniki (vodje) ekip iz vseh DO prejeli od RŠD EMO priznanje za udeležbo in uspešen nastop. Sledile pa bodo tudi spominske slike, za katere je poskrbel tov. Končan.
K. R.
zavarovalna doba stalna pravica;
-	delovne organizacije je potrebno opozoriti, da v svoje srednjeročne plane vgradijo programe sanacijskih ukrepov v smislu določb republiškega dogovora o povečani zavarovalni dobi;
-	v številnih dejavnostih nastopa problem realne določitve stopnje povečanja zavarovalne dobe; gre za problem, kako utemeljiti višino stopnje povečanja. Predstavniki strokovne službe SPIZ SRS naj pri Zvezi PIZ Jugoslavije sprožijo pobudo za sprejem enotnega navodila in metodologije za recenzije elaboratov;
-	pristojne inšpekcije morajo odpravi navedenih pomanjkljivosti v svojih programih dati prioriteto.
V obravnavi analize po posameznih gospodarskih dejavnostih pa je bilo za OZD, ki sodelujejo na današnjem razgovoru, ugotovljeno:
-	v neželezni metalurgiji (Rudnik živega srebra Idrija in topilnica) - komisija ugotavlja, da so dela v topilnici živega srebra zadnja leta mirovala in zato ni podatkov, na temelju katerih bi lahko odločali o nadaljnji upravičenosti štetja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem - na nekaterih nalogah in opravilih v topilnici.
Zato se predlaga, da ostanejo ta delovna mesta še nadalje beneficirana.
-	dela v zvezi s svincem: Rudnik in topilnica Mežica (sepera-cija, oprema, metalurgija).
Komisija ugotavlja, da je zaradi velike toksičnosti svinca, ki v tem rudniku povsod nastopa v veliki količini v zelo nevarni obliki prahu in hlapov, da je nemogoče delavce povsem zavarovati pred to škodljivostjo.
Kljub zdravstvenemu in tehničnemu varstvu so še vedno pogosta poklicna zastrupljenja. Zato se predlaga, da se beneficirana delovna mesta še naprej priznavajo s povečanim štetjem.
-	Rudnik in topilnica Mežica: OZD akumulatorskih baterij Žerjav: Zaradi izdelave velikih akumulatorskih baterij, ki so skoraj povsem iz svinca, se predlaga še nadaljnja veljavnost zavarovalne dobe s povečanjem.
Neželezna metalurgija (dela v zvezi s cinkom in pocinkovalnica) DO EMO in DO Cinkarna: strokovna komisija predlaga, da se pripravi do 31. 12. 1986 elaborat, na osnovi katerega bo možno odločati o nadaljnji upravičenosti do štetja zavarovalne dobe s povečanjem.
Komisija ugotavlja, da se je v Cinkarni tehnološki postopek znatno spremenil in s tem tudi škodljivost in nevarnost pri
Ivan in Erna Tominc kaveljc in korenina
Minilo je že pet let, odkar se je v Sloveniji pričela akcija zahtevnejše rekreacije, danes vsem znane pod imenom Brazde vzdržljivosti. Vsi tisti rekreativci, ki so uspešno opravili zastavljene naloge, pretekli 21 km, prekolesarili 150 km, odplavali 2000 m ter se povzpeli na vrhove višje od 2500 metrov, dobijo vsako leto naziv Kaveljc za moške in Korenina za ženske. Na začetku akcije pred leti je bilo Kaveljcev in Korenin še razmeroma malo, letos pa se je na zaključni prireditvi, ki je bila v celjski dvorani športno rekreacijskega centra Golovec, zbralo že 800 udeležencev te akcije, med njimi kar 406 Kaveljcev in Korenin. Nekateri izmed njih so sodelovali v akciji vsa leta doslej in so tako prejeli to priznanje že petič zapored.
Med letošnjimi dobitniki priznanj Kaveljc in Korenina sta bila poleg še nekaterih predstavnikov celjskega območja tudi naša sodelavca Erna in Ivan Tominc, torej športnika, rekreativca, ki smo ju v preteklosti že večkrat proglasili za najuspešnejša rekreativca - zakonca v naši delovni organizaciji.
ERNA TOMINC - KORENINA, TOZD Servis in trgovina (41 let):
»V akciji sem sodelovala prvič in si priborila veliko priznanje za uspešno opravljenih vseh petih nalog. Najtežje je bilo plavanje na 2000 metrov. Program, ki traja vse leto zahteva, da stalno vadiš. S tem pa si tudi krepiš zdravje, kar je eden od osnovnih motivov.«
IVAN TOMINC - KAVELJC, TOZD Kotli (46 let):
»Letos sem že drugič osvojil veliko priznanje. Precej težav sem imel v teku na 21 km v Radencih, kjer je vročina opravila svoje. Celjani bi morali v prihodnje napraviti več, da pridobimo nove prijatelje te akcije. Morda ne bi bilo napak prirediti tudi kakšne večje prireditve za vso Slovenijo. Mislim, da bomo v prihodnje tudi v naši delovni organizaciji pristopili k temu bolj organizirano.«
f
Ivan in Erna Tominc - najuspešnejša zakonca - športnika, rekreativca v naši delovni organizaciji.
delu; s še modernejšim tehnološkem postopkom pa bi bilo možno odpraviti potrebo po be-nefikaciji.
Za EMO Celje komisija ugotavlja, da bi bilo možno s sodobnim tehnološkim postopkom tako zmanjšati škodljivosti in nevarnosti, da beneficirana delovna doba ne bi bila več potrebna.
Rudnik Mežica, TOZD Tovarna akumulatorjev Vesna Maribor: komisija ugotavlja, da se je tehnološki postopek za izdelavo avtomobilskih akumulatorjev v svetu Izpopolnil, vendar v OZD niso doslej niti toliko napravili, da bi analizirali, kaj bi z novim tehnološkim postopkom pridobili In kaj jih pri tem ovira.
Komis1' predlaga, da se do 31.12.1986 pripravi elaborat o nadaljnji upravičenosti benefi-kacije s posebnim poudarkom na prikazu prednosti in možnosti posodobitve tehnološkega postopka.
V zaključni besedi je predsednik komisije za priznavanje benificirane delovne dobe pri Republiški skupnosti dr. Lajevec apeliral na vse pristojne službe v posameznih DO, da pohitijo z izdelavo analiz oziroma elaboratov tako, da bo lahko komisija pravočasno opravila delo oziroma, da bodo delavci na prizadetih zdravju škodljivih delih tudi v bodoče deležni benificirane delovne dobe.
Slavko Adamič
Emajlirec
7
Valentin Žižek odšel v pokoj
Iz TOZD Odpreskov in avtokoles se je upokojil tov. ŽIŽEK VALENTIN (25. 1. 1936). V naši delovni organizaciji se je zaposlil 1. 6. 1966. Ves čas, oziroma vse do invalidske upokojitve 2.10.1983 je opravljal dela in naloge »peskanje izdelkov« v TOZD Odpreski in avtokolesa. Svoje delo je imel rad in ga je tudi vestno opravljal, dobro se je razumel tudi s sodelavci v proizvodnji odpreskov.
Kljub predčasnemu odhodu v pokoj se mu želimo zahvaliti za njegovo uspešno delo v naši DO, prepričani smo, da bo našemu kolektivu ostal privržen še naprej tako kot doslej.
Želimo mu še obilo zdravja in prijetno življenje.
V spomin Ivanu Mirniku
Bil je četrtek 15.11.1979, ko smo se zjutraj kot že neštetokrat prej na kratko poslavljali in odhajali iz servisa vsak na svojo stran, pač glede na svoje delovne obveznosti. V tistem trenutku še ni nihče pomislil dragi Ivan, da je bil to tvoj zadnji pozdrav, da je bilo to tvoje slovo, kajti usoda je hotela, da si moral že čez dve uri umreti na cesti, v bližini Zbiljskega jezera.
Čeprav so od takrat minila že štiri leta, pa tvoji nekdanji sodelavci še vedno čutimo praznimo v naši sredi, ki je nastala s tvojim tragičnim odhodom. Še vedno zelo težko sprejemamo resnico, da te ne bo nikoli več, vendar pa bo tvoj lik plemenitega, skromnega in srčno dobrega sodelavca večno živel z nami.
Kadrovske vesti
od 2. 11. 1983 do 30. 11. 1983 Sprejeti na delo:
STRNIŠA Angela, GABER Tatjana, HODŽIČ Esma, GALIČ Milena, GORIŠEK Božislava, GROFELNIK Dragica, ŠKORJANC Igor, ROPERT Janko, GLIGORIČ Milorad, FRANK Dušan, LUTOLLI Avdul - vsi TOZD Posoda; DOLŠAK Ivo, KOŠTRUN Mladen, KIDESS Bechara, OBREZ Milan, KUKOVIČ Janez, ŠRAMEL Marjan - vsi TOZD Kotli; POHAJAŠ Radovan - TOZD Radiatorji; DUJAKOVIČ Nenad -TOZD Kontejner; OČKO Andrej - TOZD Vzdrževanje; TRAVNER Goran - TOZD ERO.
Iz DO so odšli:
JAZBINŠEK Vera, KAPETANOVIČ Kosa, HERNAUS Olga, ARZENŠEK Leopold, STOPINŠEK Ando, OBREZ Marjan, ŠRAMELJ Vojko, STIPLOVŠEK Bogdan, BLAGOJEVIČ Stojan - vsi TOZD Posoda; ŠKRUBEJ Franc-TOZD Radiatorji; KOPINŠEK Branko - TOZD Orodjarna; RAMŠAK Aleš - TOZD Vzdrževanje; KOS Srečko - TOZD Kotli.
Upokojili so se:
DROBNE Marta (24.10.1933 - 2.11.1983), KOVAČ Angela (25.9.1930- 15.11.1983), VANOVŠEK Viktor (20.10. 1923- 1. 11. 1983), ARLIČ Jože (2. 3. 1934-7. 11. 1983) -vsi TOZD Posoda; TOČAJ Antonija (1. 1. 1931 - 18. 11. 1983) - TOZD Kotli.
Umrla sta:
KOZOLE Florjana (12. 4.1936-18.11.1983), JAN Ignac (5. 1. 1939-19. 11. 1983) - oba TOZD Posoda.
Premeščeni v mesecu novembru 1983:
MASTNAK Ivica iz TOZD Frite v TOZD Posoda; GRUDNIK Izidor iz TOZD Vzdrževanje v TOZD Orodjarna.
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421 -1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
Naše črne točke
Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu oktobru 1983.
Dne 12. 10. 1983 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti:
TOZD Posoda
Koprivc Julčka - neupravičen izostanek z dela, zapuščanje del. mesta - javni opomin.
Kristan Stanko - povzročanje nereda, neupoštevanje predpisov iz VPD - prenehanje del. razmerja, odlož. za čas 12 mesecev.
Krajnc Milan - povzročanje nereda, neupoštevanje predpisov iz VPD - prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 12 mesecev.
Gregorc Darko - povzročanje škode, malomarno opravljanje del in nalog - prenehanje delovnega razmerja.
Lovašič Tomislav - neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu - opomin.
Benedejčič Srečko - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin.
Pratnekar Dragica - neprimeren odnos do sodelavcev - opomin.
TOZD Odpreski in avtokolesa
Videnšek Jože - neupravičeni izostanki z dela -delovnega razmerja odloženo za čas 12 mesecev.
prenehanje
TOZD Radiatorji Pestivšek Stanke -
neupravičeni izostanki z dela - opomin.
TOZD ERC
Malgaj Marjana - neizvrševanje delovnih nalog -delovnega razmerja, odloženo za čas 3 mes.
prenehanje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame TEFENGRABER Leopoldine
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem, ki so jo spremljali na zadnji poti, darovali vence in izrekli besede sožalja. Posebna hvala godbi na pihala EMO, za zaigrane žalostinke.
Žalujoči: hčerki Marta, Marica in sin Jože.
TOZD Vzdrževanje in energetika
Grudnik Izidor-tatvina-prenehanje delovnega razmerja, odloženo za čas 12 mesecev.
Delovna skupnost SS
Čakš Anton - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin. Štabus Simon - neupravičeni izostanki z dela-javni opomin.
PRAVNA SLUŽBA
Dne 28. 10. 1983 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti;
TOZD Posoda
Pavič Ivan - malomarno opravljanje del in nalog - javni opomin.
Černejšek Stanko - vinjen na delu - opomin.
Slašak Anica - povzročanje pretepa in sodelovanje v pretepu
-	prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 3 mesece.
Šeško Marjan - povzročanje pretepa in sodelovanje v pretepu
-	prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 3 mesece.
Jakob Alojz - vinjen na delu - opomin.
Sumrak Bojan - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin. Rozman Franc - vinjen na delu - opomin.
Simonišek Liljana - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin.
Stopinšek Andrej - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin.
Zorko Stanislav - zapuščanje del. mesta in OD - opomin. Alagič Hasib - zapuščanje del. mesta in DO - opomin.
Lahk Miroslav - neupoštevanje predpisov iz VPD - javni opomin.
Senegačnik Jože - zapuščanje del. mesta med delovnim časom - opomin.
Trnovšek Rajko - vinjen na delu - opomin.
Mastnak Franc - vinjen na delu - opomin.
Plevnik Franc - vinjen na delu - opomin.
Pravna služba
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta ŠTERK Antona
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD orodjarna za izrečeno sožalje ter denarno pomoč, še posebno pevcem in godbi na pihala DO EMO.
Žalujoči sin Anton Šterk z družino
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame GROS Ivane
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem
TOZD Posoda za izraženo sožalje ter denarno ppmoč.
Žalujoča hči Fanika GROS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
TOPLIČANEC Frančiške
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Orodjarna za izrečeno sožalje in izkazano pomoč.
Žalujoči sin TOPLIČANEC Štefan
8
Emajlirec
Humor
»Ti imaš vedno drugačno mnenje kot jaz!« očita šef referentu.
»Še sreča, tovariš šef, sicer bi se oba motila« odvrne referent.
* * *
Očka pelje sinčka na sprehod in govori:
»Bodi miren, Janez! Drži se, Janez! Pameten bodi, Janez!«
»Ko govorimo, da bo treba zategniti pasove, mislimo nato, da si ga bo moral vsak zategniti sam.
Nekateri bi jih namreč radi zategovali le drugim.
»Sliši se, da naši vodilni vsak dan govorijo samo o devizah. Menim, da bo treba misliti v DO tudi na druge stvari«.
»O, saj mislijo tudi na blagajnika, ki je z devizami zbežal čez mejo«.
»Aha! Sedaj pa razumem, zakaj je pri naših sosedih vedno tako bučno«.
Ko je kurir neke delovne organizacije srečal svojega delovnega tovariša s kupom metel, ga je takoj pobaral:
»Kaj imate novega direktorja?«
»Nasprotno«, mu je odgovoril: »radi bi ga imeli!«
»Oprostite, kolega iz službe za končno kontrolo kvalitete še ni seznanjen, kaj vse spada v njegovo področje dela ...«
Mimo pride bežen znanec in ga pohvali:
» Bravo! Tako je treba vzgajati otroke. No, Janezek, ali kaj ubogaš očka?«
Oče ga popravi:
»Ne, Janez sem jaz, on je pa Peter...«
V neki družbi se je bahal mlad gospod, da na prvi pogled ugane, kaj drugi o njem sodijo. Naglo mu seže prisotna gospodična v besedo in mu reče: »To vam pa mora biti zelo neprijetno!«
* * *
»Zakaj se smeješ Anica?«
»Saj se ne vam tovariš šef!«
»Ja, kaj pa je potem tako smešnega?«
»Včeraj se mi je sanjalo, da si mi vrnil denar, ki sem ti ga posodil.«
»Pa verjameš v sanje?«
»Da«
»Potem pa mi prosim daj potrdilo, da sem ti denar vrnil«.
»Dragi, kaj bova počela nocoj? Se greva sprehajat ali greva spat?«
»raje pojdiva na sprehod, danes sem nekaj utrujen...«
»Je res, da v vaši tovarni izdelate vsake par minut en radiator?«
»Da, res je«.
»Se mi je zdelo, da sem dobil nekatere od teh...«
»Kaj imate v tej lepi vazi?« »Pepel mojega moža!«
»Ah, oprostite, moje sožalje. ..«
»Hvala, prav to potrebujem. Veste, povsod otresa cigarete, tudi v to vazo...«
Modre in manj modre
Zadnje čase tudi lepšo prihodnost načrtujemo dolgoroč-
Naša delovna organizacija se je v zadnjem času spremenila v veliko čakalnico - vsi čakamo boljše čase.
* * *
Bogate tudi pri nas vse bolj redijo reveži.
* * *
Breme stabilizacije je najtežje nositi v žepu.
* * *
Tista delovna mesta, ki so najboljša, sploh niso več delovna.
* * *
Pes, ki laja, ne grize. Kdor vpije delajmo, delajmo, naredi najmanj.
Za stabilizacijo bi v EMO naredili največ, ko bi odpustili brezposelne na delovnih mestih.
* * *
Za mnoge pri nas je boljše, da službeno veliko potujejo, saj v službi nimajo kaj delati.
* * *
Koritarji niso živali, pa tudi ljudje ne.
* * *
Nekateri bi zaslužili zlato plaketo za rekordno dolg bolniški stalež.
»Tovariš šef, ure v dobrem bi založili in nas zato tepejo pre-rad čimprej izkoristil, ker so velika obratna sredstva...« vsak dan manj vredne«.	, » ,
* * *	»Tovariš zdravnik, priznam,
da sem zdrav, da mi nič ne manjka, vendar pa moram v bolniško!«
»Zakaj pa?«
»Delovna sobota je, leto se izteka, dopusta nimam več, jaz pa moram na koline!«
»V naši DO se nismo dovolj založili z materialom, pa nas zdaj tepe neredna proizvodnja. ..«
»Nič se ne jezi, saj je tako vseeno. Kakor se obrneš, si tepen. Pri nas smo se pa dobro
»Tovariši, tu pred vami je dokaz, da je med dinarjem in dolarjem zelo mala razlika, gre samo za črki IN«.
»Moji hčeri dela težave enačba z dvema neznankama...«
»Moji pa en neznanec!«
»Oči, povej mi prosim, kaj je to zakon!«
»Zakon je kovačnica, kjer si mož in žena kujeta srečo...«
Mojster: »Zakaj si pa vzel dvajset vijakov, če pa jih potrebuješ samo deset?«
Ključavničar: »To pa zaradi tega, da bo naslednjič popravilo zastonj. Kaj ne veste, da se moramo stabilizacijsko obnašati?«
»Vsa naša prizadevanja so že vidna
GOSPOD ,N E RGA'
riše V.Šerc
»Mama, vrnila sem se k tebi...«
»Te mož vara?«
»Ne, nasprotno. On meje zasačil z drugim«.
»Kaj te nisem že pred poroko svarila, da je čisto navadna baraba!«
Služkinja išče v posredovalnici za delo službo in daje pogoj:
»Ampak v družino kakšnih intelektualcev nočem!«
»Zakaj pa ne?«
»Enkrat sem že bila pri taki družini in kadar so me kregali, sem morala potem vedno pol besed iskati v slovarju tujk!«