kar je dobro za druge oziroma vse drugo Čc o naravi razmišljamo kot o ločeni i>d nas, kot o sestavljanki samostojnih delccv, s katerimi lahko po mili volji manipuliramo, se nagibamo k temu. da bomo tako razmišljali tudi o soljudeh. Globalno gospodarstvo, ki bo z okoljem trajno uravnoteženo, med drugim vključuje ponovno vzpostavitev stabilnosti podnebja, zaščito stratosferskega ozonskega plaSča. obnovitev zemeljskega gozdnega plašča, ohranjanje prsti, obvarovanje biološke raznovrstnosti in ponovno vzpostavitev ravnotežja med rojevanjem in umiranjem. Avtorji zbornika nakazujejo rešitve, ki bi jih lahko uporabili predvsem poslovneži in politiki. Vendar to ne pomeni, da je knjiga namenjena zgolj njim. Priporočam jo tudi tistim Zemljanom, ki nimajo družbene mt>či in oblasti. Temeljno poslanstvo človeka je: postopno reševanje problemov, ki sc v danem zgodovinskem trenutku zdijo najpomembnejši. moramo zamenjati s holislič-nim pogledom na svet. In seveda spoznanjem. da nismo ckskluzivni lastniki tega planeta. Zemlja jc naš dom. njeno naravno bogastvo pa dragcNrcn dar. ki nam jc zaupan v upravljanje za čas našega življenja na njej. To pomeni, da moramo zanjo skrbeti odgovorno in z ljubeznijo - prav vsak lahko (in mora) prispevati k temu. Melila Poler Slovenija in Evropska konvencija o človekovih pravicah (Dragocen pripomoček za pouk o naši ustavi in o človekovih pravicah) Pouk o naši ustavi in o flovekovih pravicah je potreben za vse stopnje foianja Pouk o ustavah, o družbeni ureditvi, o državi in družbi ima stoletno tradicijo. Se posebej pa pouk o pravicah in dolžnostih podanika, občana ali državljana. Pouk o človekovih pravicah so zahtevali takoj po francoski revoluciji, v času liberalnih ustav pred svetovno vojno, med obema vojnama in zlasti po drugI vojni. Posebej so si za to prizadevali UNESCO in razne mednarodne organizacije učileljstva. S tem v zvezi je tudi pouk o miru in za vzajemno razumevanje med narodi. Totalitarni režimi takega pouka niso poscbno poglavje o flovekovih pravicah v učbeniku »etika in druiba«. verjetno bodo o lem govorili pri zg»xlovini, morali pa bi to vprašanje obravnavati tudi pri sociologiji, (ilozofiji. pri državljanskem pouku in seveda na visokih šolah, zlasti pri obravnavi »demokracije« in drugod. Bistveno je. da imajo po Konvenciji o pravicah otroka mladi pravico do takega pouka, na drugi strani pa to terjajo naše razmere, obveznosti pa imamo tudi do mednarodne skupnosti. 2Uidnjih nekaj let sc je zanimanje za človekove pravicc okrepilo, zato smo dobili tudi več publikacij, ki olajšujejo pouk. Znan jc obsežen zbornik Varstvo človekovih prasic. MK 1988. dragocena jc zbirka dokumentov OZN o človekovih pravicah, ki jo je izdalo Društvo za Združene narode za Slovenijo 1988 in zlasti metodični pripomoček, ki olajšuje pouk o človekovih pravicah v osnovnih in srednjih šolah. Povečalo pa sc je zanimanje za pravicc otrok. Raziskovanje in proučevanje človekovih pravic Med najbolj razgledanimi razumniki sc je kazalo zanimanje za človekove pravice že med obema %'ojnama. zlasti so nekateri napredni pedagogi, kot npr. G. Šilih, že govorili o pravicah otroka. Po drugi svetovni vojni so začeli pisati o človekovih pravicah po objavi Splošne deklaracije človekovih pravic 1948 predvsem naši pravniki, npr. M.Šnudcri. St.Peterin. J.GIobevnik. Fr. Hočevar, pozneje I. Kristan. E. Petrič. B. Bohte, v novejšem času pa so izredno aktivni D.Türk. Lj.Bavcon in A.Selih. Močno zanimanje za ta vpraSanja jc kazal prvi predsednik DruStva za Združene narode. zdravnik dr J. Potrč, ki jc tudi predbgal Šolski etični pouk. Njegovo delo jc plodno nadaljeval S. Zore. zdaj pa si za lak pouk prizadeva Marija Vilfan. O pouku o človekovih pravicah so razmišljali nekateri pedagogi in psihologi, čeprav v uradni pedagogiki ni bilo pojma «pouk o človekovih pravicah«. Tudi v jugoslovanskem prostoru so o tem govorili predvsem pravniki, morda sociologi. Ob dnevu človekovih pravic študenti dobivajo nagrade Slavka Zorela, ki jih podeljuje Dru.štvo za Združene narode. Nekateri obravnavajo tudi problematiko človekovih pravic. Ker nam ni znano, koliko diplomskih nalog, magisterijev in doktoratov je naš mlajši rod pravnikov, sociologov in drugih posvetil človekovim pravicam, se moramo omejili Ic na novejše in splošno znane dosežke na tem podrt>čju. Lahko rečemo, da se jc zanimanje za človekove pravice po velikih družbenih spremembah v svetu in pri nas povečalo. Mi>čno spodbudo je dala Konvencija o pravicah otroka 1989. velikega pomena jc bila ustanovitev Sveta za varstvo človekovih pravic in Komisije za otrokove pravice. Tc zahteve po pouku o človekovih pravicah so sc zaostrile tudi zaradi barbarstva v naši bližini. Za nas sta zdaj zanimivi dve akciji pri proučevanju in raziskovanju človekovih pravic. Verjetno na pobudo Komisije za otrokove pravice jc skupina pod vodstvom dr. A. Se-lih podrobno razčlenila našo zakonodajo, ki sc tiče otroka, in jo primerjala s Konvencijo o pravicah otroka. Nasial jc obsežen zbornik Pravni vidiki otrokovih pravic 1992. Izrednega pomena so tudi kolokviji, ki jih je organiziral Svet za varstvo človekovih pravic skupno z Dircktoralom za človekove pravice pri Svetu Evrope. Slovenija in Evropska konvencija o ilovekovih pravicah. Ljubljana 1993 (287) Na kolokviju o slovenski ustavi in o Evropski konvenciji so za uvod prebrali uvodni govor šefa Direktoraia za človekove pravice dr. P. Lcuprechta. ki ga jc imel na seminarju o varstvu človekovih pravic v Salzburgu. kjer jc orisal slabe razmere v Evropi in posebej opozoril na zločine v naši bližini. Prof. dr. Lj. Bavcon je v pozdravnem govoru kralko orisal naš razvoj, prehodne razmere, poudaril sodelovanje s .Svetom Evrope in opozoril na našo odgovornost v samostojni državi. Dr J Pučnik je predvsem kritiziral prejšnji režim, svoj govor pa je poimenoval sociološka razprava. Prof. dr. D. Türk je govoril o ustavi Republike Slovenije in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic kot o potencialu mednarodnih standardov z.a domači razvoj prava o človekovih pravicah in pri tem orisal naš pretekli ra/voj, spremembe doma in v svetu. Izčrpno in lakino je orisal postopke pri sprejemanju ustave in naša prizadevanja za uzakonitev človekovih pravic. Poudaril jc pomen obeh paktov o človekovih pravicah OZN in opozoril na relativno vrednost Evropske konvencije, zadržal se jc na treh bistvenih vprašanjih ustavnega jamstva človekovih pravic: na načelu enakosti in nedis-kriminacije, na omejitvah človekovih pravic in na forumih za nadzorovanje uresničevanja človekovih pravic v naši ustavi. Podobno sta govorila o temeljnih pravicah in razlagalni vrednosti ustave dr. A. Mavrič in prof. dr. M. Pavčnik. Ob številnih primerih sta prikazala delo Ustavnega sodišča Slovenije v zvezi s človekovimi pravicami. Odvetnik iz Londona R. Plendcr je ob obsežni literaturi in številnih primerih razložil mednarodne norme v zvezi z državljanstvom priseljencev in narodnih manjšin. Izčrpno jc orisal razmere v svetu, zlasti v Evropi, opozoril na listino OZN, in pa tiste, ki nastajajo v evropskih institucijah. Zadeva je za nas izredno pomembna, vanjo pa se je poglobil dr M Žagar in razgrnil naša gledanja v prispevku Varstvo narodnih manjšin in tujcev v ustavi in zakonodaji R Slovenije. Ob bogati literaturi je razvil teoretične konccpte o varstvu manjšin, orisal jc naše razmere, prakso in težave, ki nastajajo Prof. dr. P. Klinar je razložil še ekonomski, socialni in politični položaj imigrantov, pri čemer je označil značilnosti imigrantskih manjšin, opozoril je na notranje in mednarodne imigracije v Sloveniji, na njihovo strukturo, probleme, pravice, prihodnji razvoj. Dr. A. Nečak-Liik je kratko predstavila raziskavo o dinamiki mcdctničnih odnosov v Sloveniji s primeri iz Lendave. Izrednega pomena je vprašanje ustavnih pritožb v zvezi z varstvom človekovih pra- vic, zalo je G. Dannemann iz Londona primerjal ustavne pritožbe v evropskih državah, prof. dr. L Kristan pa je govoril o razmerah pri nas. nato pa jc ie obravnaval razmere na HrvaŠkem in zlasti v ZRN. Zelo obširno je govoril o st>dncm varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboSčin v civilnem pravu prof. dr. L. Ude. pri čemer je posegal v prejšnje naše ustave, nato pa je orisal ustavna izhodišča za vodenje civilnega pravdnega postopka. Se posebno zanimive so bile razprave o »varuhih človekovih pravic« ali o ombudsmanih. Tako je Lki pa je ptidrobno. nazorno in zanimivo orisal zgodovino, strukturo ter delovanje Direktorata za človekove pravice in njegov položaj m vlogo v mehanizmu Sveta Evrope. Posebej je poudaril pomen »Socialnc listine«, ob tem pa je bil kritičen do velikih organizacij in .slruklur. Dodal jc tudi bogato bibliografijo o delovanju Sveta Evrope in njegovih organov za varstvo človekovih pravic. Ob koncu zbornika najdemo Se odličen prevod Evropske konvencije z desetimi dodatnimi protokoli. Glede na to da je pr\'i zbornik prinesel lako bogato žetev prvega kolokvija, z zanimanjem pričakujemo rezultate drugega kolokvija, ki je bil 28.-29. oktobra 1992 v Ljubljani in je obravnaval »Uveljavljanje političnih, državljanskih pravic v pravnem sistemu Republike Slovenije in Evropska socialna listina«. Nedvomno lahko dognanja koristijo pri oblikovanju naše delovne in socialnc zakonodaje in za razvoj, uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic pri nas. Naši učitelji družboslovja, zgodovine in geografije pa bodo dobili s tem odlično študijsko gradivo. Zlasti učitelji »etike in družbe« pa naj bi podrobno poznali ustavo Republike Slovenije, zbornik razprav »Nova ustavna ureditev Slovenije« 1992. ki je delo naših odličnih strokovnjakov s tega področja. V tem zborniku najdemo poleg drugih splošnih ustavnih vprašanj vrsto razprav o človekovih pravicah, kol jih jamči nova ustava, razložili pa so jih prof. dr. Lj. Bavcon. dr. A.Selih. dr. M.Gaspari, dr. A.Perenič. dr. B. M Zupančič. Miro Cerar ml.. Janez tebulj. mag. Matevž Krivec, dr. Karel Zupančič, dr. Polonca Končar. dr. Bogomir Sajovic in dr. Lojze Ude. Za čisto praktično uporabo pa tiodo učiteljem nasveti, ki jih je zbrala v obsežnem priročniku .Marija Cigale. izdalo pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Naši državljani lahko lu najdejo nasvet o tem, kako lahko uveljavijo svoje pravice na področju dela. družine, socialncga in zdravstvenega varstva, stanovanja in drugod. Zapletena pravna vprašanja so razložena v obliki vprašanj in odgovorov. tako da so razumljiva vsakemu našemu občanu. Prav zato pa je to tudi odličen učni pripomoček za pouk o konkretnih človeko- vih pravicah, ki povzroča naSim učiteljem precej težav. Zato smo v primerjavi s svetom pri nas glede tega pouka Sclc na začetku. Tudi vrednotenje dela -pri etiki in družbi«, ki so ga opravili za prcjSnje šolsko leto. jc pokazalo, da imajo učitelji in učcnci težave pri temah o človekovih pravicah, ker pedagogi niso dovolj pripravljeni za to področje (vsebinsko in metodično). Zato je prav, da proučujemo vsaj domača dela o človekovih pravicah. Ni pa razumljivo, da z učitelji nismo mogli obravnavati teh tem na seminarju. ki je bil predviden, da je Ic za to področje zmanjkalo denarja. Očitno je, da se bodo morali učitelji »etike in driižbe« sami izobraževati, da bodo lahko uspešno obravnavali teme o človekovih pravicah, posebej pa o pravicah otroka. Zato jih sproti opozarjamo na literaturo, ki počasi prihaja na naš knjižni trg. Milan Divjak