AC195<- List Izhaja vsako soboto zjutraj. Posarne™- ; Polletna 50 W;J?0I)llu IH ŠTUDIJSKA. 5:r:seTdi KNJIŽNICA rokopisi in uta (JEPPA H8 9 za vsak ml * __ _ m -p - POŠTNINA TRIESTE n r Šestih iz katerega so -bili pov-d!akllučki; TngUatti it - iti . ’ d? važnost tega ko-n-i molC lzhaja prav iz dejstva, ia glif 2na^ oceniti ta novo na- l. 30 C. f°ložaj in iz njega pomi: h; nove zaključke, ki slu-A p. Zs napredovanje sociali-•°r: ME »vetu. » kOf Jva'žnejši nov element je erne vo, da danes ni več samo L S°c‘atistične države na det da odtaja soma čle ,5ni »vet, ki zajema šte- rncerf Q6zele z 90.0 milijoni pre-30 Riwl ^ tej zvezi je tov. rne ■ ti analiziral zgodovin- ki je predpogoj za politično in gospodafskoi neodvisnost sleherne države. Socializem je zmagal, ker nihče ni mogel zaustaviti njegovega poleta in ker je izšel iz okvira ene same države in postal svetovni sistem. Tov. Togliatti je nato razlagal koncepcijo. o državi in osebnosti, t. j. o naporih, da se v sovjetski deželi popolnoma sprostijo individualne sile vsakega človeka v nasprotju z reakcionarno propagando, ki pravi, da socializem duši človeka kot ta kega, Govornik je podčrtal, da so so se -s spremembami • ki so prišle na dan po vojni, spremenili tudi pogoji borbe za mir, za socializem, za. napredovanje delavskega razreda in narodov k socializmu. Zaradi tega se danes lahko zaključuje, da miroljubne sile lahko preprečijo vojno ne samo za daljšo dobo, marveč za vedno-, čeprav še dalje obstajajo z obstojem imperializma pogoji za kapitalistične vojne pusto- lovščine. Postavil je vprašanje, zakaj ne sklene Italija, čeprav je v Atlantskem paktu, pogodbo o nenapadalnosti s Sovjetsko zvezo, kot je to storila Danska. Veliko svojega govora je tov. Togliatti posvetil italijanski poti v socializem in se pri tem skliceval na Gramseija, ki je za časa. svojega življenja preučeval italijanski položaj zato, da bi našel značilnosti dežele in na podlagi teh značilnosti pokažal pot v socializem. Govoril je o. parlamentarni poti in dejal, da prav zaradi tega niso komunisti leta 1946 pozvali k prelomu, ker so hoteli izkoristiti in hočejo izko risiiti vse možnosti, ki jih lahko nudi demo-kratično-buržo-azna ureditev. Zato se je tudi doseglo, da so v ustavi zapo-padene točke, ki imajo precej sličnosti s socialističnim pojmovanjem. Po tej poti bodo šli italijanski,, komunisti dalje. Mnogo je govoril tudi o različnih poteh, ki vodijo v socializem. in navedel konkretne ska (.Va^nost Oktobrske revo-i - Z 6 ne samo za Rusijo, mar- . ? jpe uljčel za ves svet. Govornik je v.noSin Velike zmage in uspehe ija 5L v borbi proti notranjim lisneig anjim. sovražnikom, pet-Bi'ii - zmagovito domovinsko ufEi ‘n Povojno, obnovo. V q8 in ir. °bj'U je bilo nujno, da zgoji-0di*ino vlogo v mednarod-mforv delavskem gibanju igrala 8rti^a in tista dežela, ki :ga P rVa Pokazala konkretno Ricl,l]àZ^raC*n^e socializma. -Na azijat teh izkušenj so se for-”■ „ 6 osta]e komunistične in mi 6 .bartije v svetu. Po ah sn6 36 položai še temelji-du,r4skn menil1 z vključitvijo 10 Ze’ češkoslovaške, Mad-skf Boi[I/U.goslaviie> Romuni e iii;e ®®riDe, Albanije in poz->.ie in 2_h°dne Nemčije v si-pljn VeVv’ kl 8radii° sociali-tVtičnih 1^an,ska zmaga socia-lavi%iUc..si pa je bila kitajska liuni/18’ ki ie v ta sistem o trn .6®°"milijonsko ljud-n v-uajisike. ■iiSr1" b°d silnimi udarci ljud- om so sledila i na gibanja kolonial-iiaii 0 ov, ki sp omajala ko- **% ~tr?' ka-teri danes razda Q IC. V. inoVlarad; po^em - vseSa tega je socia- ,finske- °dnesel zmag° z8°' rtu j KeSa pametna. ovijj ta okvir je treba spraviti 'S idst bat° 0 VL Petietki, ki >vi pre lja velikanski korak TžtiJ !n otvarja velikanske niDnaStì Za razv°j sovjetskega s&je 8rStva v S:meril čedalje zadovoljitve potreb sov-sc v ega ljudstva. Podlaga za )■ «landš!n?°darski polet je ntidv J an]e Proizvajalnih stro- n0i l.n Povečanje delovne storie -1,’ ist°časno pa- zmanj-'all' T ,°V6Š.kih naporov. . Tova-Ui °g!iatti i6 omenil decen-M-iti zacij° v kmetijstvu in in-jAi ker se bo-do na ta na,- * STIVA n + i ] „ — .. • i . w OB VRNITVI GRONCHIJA V ITALIJO Policija ponovno prelila kri italijanskih delavcev 2e zopet je italijanska po-1 chi, ki se je dalj časa zadržal licija streljala na delavce. V I na obisku v Z.DA in Kanadi, sredo, je množica kakih 40001 Rezultati njegovega obiska m-Iju-di stala v Barletti (-Puglie) so slabi, prav posebno- če po- sProstile vse neizkoriščene .^vajalne <^raiiza|Cija v sedanjem tre- ki bi jih •A, 5lue vse nč i iP‘Zvajalne -sile, totalizacija ,30itku ovirala. tin*ladu z drugimi ukrepi ->*r ,avlja tudi vprašanje de-ešihtlZacije življenja s po-lnt:muV,JO borbe proti birokra-, m šablonstvu, za popol-L b°,stovanje revolucionarne jet nn°»ti. ^!vazbod,agi vseh teh ukre-vl; a izboljšanje notranjega et n ]a izziva socialistični taijs(a/birno tekmovanje ka-»ovo ?e dežele, kar je prav itič-p ’dakaz premoči socia-•eto-m8a nad kapitalističnim Glede odnosov med sociali-v- tov. To-cjal, da si vsaka so- iattinVdeželami je ‘yeU»tiČn!Ja’,’ -da si x------- 1 svoip & dežela kroji usodo - ^Čaisn,™1 lasl,nem preudarku, ’ ‘e dP)d, Pa si VlSe socialisti-'Pjiti d a medsebojno poma-P6tde . iahko odpra-vijo tre- stl1 načj.nd;preke in težave. Na Z Nalisti/6 gospodars.ki načrti bhtreb nega sveta vskladijo a bitieni 8,mi vsake dežele, ka-r taM ni t’r da V:Saka od teh de-reba, da razvija gospo-dčrajevn-kanoge’ za katere ni ?7#u si Pogojev,. V tem smi-^ajo i Cl.aiistične dežele poma Xacìeu-g. ^Polnjujejo svoj go-[l)*ni da ,Slstem. To pa ne po-„!iti 'iiff.J^0rai° te dežele opu-* t.ik. industrije, pred sedežem vatikanske skrbstvene ustanove in zahtevala naj se razdelijo zavoji, ki so že vec dni ležati po sKladiSčtii. V času, ko je bila delegacija de-monistrantov pri voditeljih u-stanove, je policija začela napad na množico,. V določenem trenutku so- policisti- začeli streljati. Takoj sta obležala mrtva na tleh 49tietni Giuseppe Spadaro in HlfHetni Giuseppe di Co-rato, Takoj, ko se je zvedelo za ta nov policijski zločin, so sindikati -sklenili, da proglasijo splošno stavko v deželi Puglie, v parlamentu pa je obsodil zločin komunistični poslanec Li Cau-sii in zahteval od vlade in parlamenta, naj takoj uvede stro-go preiskavo, ki naj se'je udeležijo vsi predstavniki strank, zastopanih v parlamentu. Notranji minister Tam broni je skušal «pojasniti» zločin z znano zgodbico, da so '»ega krivi demonstrantje, češ da so se streli zaslišali najprej z njihove strani in da je bila policija prisiljena streljati, da se brani. Ta vladna teza pa ne prepričuje nikogar, ker se je vedno dogodilo, da so -mrtvi le iz vrst delavcev, medtem ko se ni še zgodilo, da bi bile kdaj prizadete policijske sile. V Puglie sta K Pl in PSI po-slalj^ skupino parlamentarcev, da ugotovijo vzroke zločina! Na v-sak način je jasno, da je tudi tokrat prišlo do izgredov zaradi obupnega stanja, v katerem živijo delovne množice Južne Italije, katerim vlada ne zna zagotoviti niti minimalnih pogojev za, življenje. V četrtek popoldne je prispel v Rim. predsednik Gron- mislimo, da je on prvi italijanski. državnik, ki se,je pred A-merikanci postavil na nekoliko samostojnejše stališče in načel vprašanje revizije dosedanje zahodne blokovske koncepcije. Pri tem ni še šel tako daleč kot francoski minister Pineau, ki zahteva temeljito revizijo zahodne politike, a je zna! kljub temu postaviti vprašanje revizije vsebine atlantskega pakta. "V parlamentu je bil izglasovan za-kon za politične volit ve. Za zakon, ki ga je predložila, vlada,, so glasovale stranke centra, proti pa je glasovala desnica. Levica se je vzdržala in na ta način omogočila sprejem zakona. primere ljudskih demokracij, Kitajske socialistična stremljenja v Indiji. V zvezi s tem, pravi Togliatti, je treba ugotoviti, da- sovjetske izkušnje v izgradnji. socializma niso edine in da je tem izkušnjam treba dodati izkušnje ostalih dežel, ki hodijo p-o- tej poti-, To pa ne pomeni, da niso sovjetske izkušnje osnovne važnosti za vsako deželo, ki si zastavlja cilj zgraditve socializma. Prav na tej podlagi je citiral primer Jugoslavije in dejal, da se ne smej-o mehanično prenašati- te izkušnje v druge dežele. Kjer se je to storilo, se je zgrešilo, to napako pa je treba danes popravljati. «Leta 1948, na primer —- je dejal Togliatti —- so nastala resna nesoglasja med sovjetskimi tovariši in nami ki smo se z njimi strinjali, na eni in jugoslovanskimi tovariši na drugi strani o raznih vprašanjih. Napaka, ki jo je Omogočilo tudi delo sovražnika, je bila v tem, da se je smatralo, da se je moralo- priti na podlagi določenih nesoglasij in stališč, o katerih s-mo imeli- razloge, da jih imamo za napačne, do popolne, celotne obsodbe vsega, kar se je delalo v Jugoslaviji, r.e da bi -se poglobila preučitev posebnega tamkajšnjega položaja in ne da bi; uvideli posledice, ki so iz tega izhajale. To je bilo napačno in, ker je bilo -napačno, moramo to odkrito priznati. Se danes stališča tovarišev, ki v-odijo Jugoslavijo, ne sovpadajo v vseh točkah s stališči, na primer, Komunistične partije S-Z in drugih komunističnih in delavskih partij, ki delajo za izgradnjo socializma. Bilo bi pa napačno, če bi. hoteli mehanično prenesti to, kar je resnica v eni partiji v drugo partijo. Zato pa je treba natančno preučiti, kakšni so pogoji tiste dežele in kakšna je pot, ki ji sledijo tisti tovariši. Skušati je treba nuditi jim pomoč z izmenjavo i-zkušenj, istočasno pa mi sa-mi dobiti pomoč od njihovih iskušenj za poglobitev našega znanja, razširitev obzo-rja naše znano-sti in naše prakse». Nato je tov. Toglietti poudaril, da iz XX. kongresa izhaja velika važnost globoke preučitve stvarnega stanja in globokega ideološkega znanja. Potem, ko je go-voril o vpra- šanju enotnosti delavskega razreda in. delovnih množic, se je tov. Togliatti obširno dotaknil vprašanja solektivne-ga vodstva in Stalinove osebnosti-. Dejal je, da nihče ne more in ne zanikuje veličine tega voditelja, ki je znal v zelo težkih trenutkih zbrati okrog sebe na-jdo-siednejše Leninove učence, oceniti stvarni položaj, voditi borbo proti trockistom, desnim opo-rtunistom, nacionalistom. Nihče ne zanikuje dejstva, da je bil Stalin velik politični voditelj in velik teoretik. Iz stvarnega položaje pa izhaja, da. se je tov. Stalin v določenem trenutku povzpel nad vodstvene organe in začel personalni način vodenja partije in države, kar ni moglo kot privesti do določenih napak, v do-ločeniih primerih do eno-stranskega gledanja na razvoj položaja v deželi in izven nje, do napak v notra,-njosti in zunanjosti. Zato so- sedanji voditelji Sovjetske zveze dokazali izreden pogum in izredno silo, ko so znali odkrito, pošteno in javno kritizirati pretekle napake, i-stočasno pa izvesti kritiko, ki pa je bila obenem tudi av-toikritika, in v kratkem času ponovno- vzpostaviti v deželi in v partiji leninistična načela o kolektivnem vodstvu, kar je nov dokaz moči in sile socializma. Na koncu svojega govora je tov. Togliatti po-zval, naj komunisti temeljito preučijo materiale XX. kongresa KIRS-Z, da bodo znali razumeti nove momente, pozval je na večji pogum, večjo smelost, večjo svobodo- v diskusijah, na večjo demokracijo v partiji, večji elan v kontaktih z množicami, večjo vztrajnost za kvantitativno in kvalitativno okrepitev partije, ki mora biti odločilni faktor v borbi za mir, demo kra-cijo, za gospodarsko» in politično- prenovitev družbe, za socializem. Prof. Tondi v Trstu Prihodnji teden bo v Trstu znani prof. Alighiero Tondi, ki je izstopil iz jezuitskega reda pred tremi leti V Trstu bo predaval o odnosih med državo in cerkvijo v ljudskih demokracijah. Spored njegovih predavanj je naslednji: v torek 26. marca ob 20 v dvorani Prosvetnega doma v Podlonjerju; v sredo 21. t. m. ob 20 v dvorani Ljudskega doma v Križu; v petek 23. ob 20 v glavni dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina v Trstu; Smrt poljskega voditelja tovariša Boleslava Bieruta V ponedeljek 12. marca, je umrl v Moskvi sekretar Združene delavske partije Poljske m prvi povoj,ni predsednik Poljske Boleslav Bierut. Smrt je nastopila po pljučnici, ki je prizadela srce. Vsi- zdravniški poskusi, da bi onemogočili srčni napad, so bili zaman in tov. Boleslav Bierut je umrl v ponedeljek ob 23,3-5. Tako-j, ko se je zvedelo za smrt poljskega voditelja, je Moskva začela žalovati. V Varšavi pa je bilo do pogreba, t. j. do 16. marca, razglašeno žalovanje. Do srede je truplo Boleslava Bieruta ležalo v dvorani Doma sindikatov v Moskvi. Stražili so ga mladi oficirji vojne akademije in najvidnejši sovjetski partijski in državni voditelji s tov. Bul-ganinom na čelu. Velike vrste Moskovčanov so se takoj sestavile pred Domom sindikatov in obiskale dvo-ra-no žalosti. Moskovčani so tudi v imenu narodov Sovjetske zveze zadnjikrat pozdravili voditelja bratske Poljske, vo-ditelja, ki, si je toliko prizadel za svojo domovino in za učvrstitev bratske povezave med poljskim in sovjetskimi narodi. V sredo so s posebnim sovjetskim letalom prepeljali v Varšavo pds-mrtne ostanke tovariša Boleslava Bieruta. Na letališču so truplo pričakovali vsi člani vlade, poslanci in člani CK Združene delavske partije. Na poti od letališča do sedeža Centralnega komiteja so stotisoči Poljakov spremljali truplo zvestega sina poljske zemlje. . Včeraj pa se je v glavnem mestu Poljske vršil veličastni pogreb, ki se ga je udeležilo na stotisoče ljudi. Iz vse dežele so prišli delavci in kmetje, da zadnjič pozdravijo svojega voditelja. Pogreba so se udeležili številni predstavniki delavskih in komunističnih partij, držav in pos-laniškega zbora. Komunistično partijo Sovjetske zveze je zastopala številna delegacija pod vodstvom tov. Hruščeva, Vse ostale partije iz dežel ljudske demokracije so poslale na pogreb svoje najvidnejše predstavnike, Delegacijo- KPI je vodil tov. D’Onofrio, jugoslovansko vladno delegacijo pa podpredsednik izvršnega sveta V ukm a n o-v i č-T empo, Smrt Boleslava Bieruta je velika izguba za mednarodno delavsko gibanje, zlasti pa za poljsko ljudstvo, kateremu je pokojnik posvetil vse svoje življenjske sile. Rodil se je 28. avgusta 1892 v vasi Ruri Jezuitske pri Lublinu. Bil je sin kmečkih delavcev. V svojih mladih letih se je naučil za tiskarskega stavca. Ze kot mia- UDAREC CONFINO US TRI JI IN MONOPOLISTOM Nadvse uspela stavka 20.000 kovinarjev v Trstu, Miljah in Tržiču Uspeli zborovanji pri Sv. Jakobu in v Miljah - Kovinarji uživajo podporo in simpatije prebivalstva - Borijo se za izboijSanje življenjskih pogojev V četrtek je v Trstu, Miljah in Tržiču stavkalo ^.GGO kovinarskih delavcev in nameščencev. V Trstu in Miljah se je stavka zabela ob 14, v Tržiču pa -ob 13. Stavka je bila napovedana od vseh sindikatov. V četrtek ob 14,30 so se kovinarski delavci zbrali na trgu Sv. Jakoba, kjer sta jim govorila tov. Tominez za CGIL in g. Cos-ulich za kovinarsko stroko CISiL. Ob 17 sta ista govornika govorila milj-skim kovinarjem. Sijajen uspeh stavke je potrdil, kako je občuteno med kovinarji vprašanje, za katero so stopili v boj proti Confin-dustriji Kovinarji se namreč borijo za izenačenje plače s plačami v: genovskih kovinarskih podjetjih, za izplačilo zaostankov doklade za menzo, za spoštovanje pravic in nalog tovarniških odborov ter za priznanje raznih drugih manj-šTR notranjih zahtev v posameznih podjetjih. Borba za uresničenje teh zahtev je dejansko borba proti trdovratnosti Confindustrie in proti -sedanjemu stanju v podjetjih IR.I, t. j. v državnih podjetjih, kjer prevladujejo v nasprotju z dejanskim imovin-skim stanjem interesi monopolov in privatnikov. Res je, da je bila po- vsej Italiji dosežena pogodba, ki predvideva 4 Pozdrav predstavnikov SHLP rednemu občnemu zboru SPZ Štiri točke, s katerimi soglašamo V nedeljo je bil 9. redni enemu zboru mnogo uspehov občni zbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu. 1® včlanjenih prosvetnih društev je na. njem zastopalo 56 delegatov. Na občnem zboru so pregledali delovanje prejšnje poslovne dobe in začrtali- smernice za bodoče delovanje. Nedeljskega: občnega, zbora, se jè udeležilo tudi zastopstvo Slovensko - hrvatske ljudske pro-svete. Tov. Gerlanc je ob tej priliki prečital sledeč po-zrav: Dragi prijatelji! Prinašamo Vam bratske pozdrave Slovensko-hrvatske ljudske prosvete, želeč Vašemu ob- za nadaljnje delo na področju slovenske napredne prosvete ter v obrambo slovenskih narodnih koristi. Veseli smo, da prisostvujemo Vašemu občnemu zboru ter da obenem lahko povabimo tudi Vaše zastopstvo na bližnji občni zbor Slovensko-hrvatske ljudske prosvete. Naša prisotnost na tem občnem zboru je dokaz iskrene želje, da hočemo skupno z Vami prispevati k nadaljnjemu ječanju vsega kulturnega in narodno obrambnega delovanja Slovencev tega ozemlja. Prepričani smo, da bosta zbli- žanje in sodelovanje naših organizacij prispevala k odpravi vseh ovir na poti k enotnosti ter ustvarila ozračje medsebojnega zaupanja. Z enotno borbo naše narodne skupnosti bomo gotovo premostili vse ovire ter dosegli zadane si cilje. Dovolite, da ob tej priliki skupno z Vami pozdravimo vse Slovence v zamejstvu in v matični domovini, ki bodo tega dogodka gotovo veseli. Skupno se zavzamimo za dvig slovenske kulture ter v obrambo demokratičnih pravic, napredka in svobode ! Razveseljivo- je dejstvo, da Ze zadnjič smo ugotavljali, da nas je najbolj p resenetilo zadržanje «Katoliškega glasa» in «Demokracije» do izročitve prvega zneska za gradnjo kulturnega doma v ul. Petronio. Od fašistov in zakrknjenih italijan. skih nacionalistov si pač nismo mogli pričakovati drugega kot napade in proteste. Že njihova ozkogrudna mentaliteta, njihov primitivizem v politiki in kulturi vodita nujno k odrekanju pravic narodnim manjšinam. Nismo si pa pričakovali, da bodo tak vik in krik dvignili ljudje, ki se ponašajo, da so Slovenci in celo » edini » pravoverni Slovenci. Ze zadnjič smo pravili, da jih je najboljše označila pred slovenskim prebivalstvom pohvala, ki so jo prejeli s strani italijanskih nacionalističnih krogov in celo s strani fašistov. Kljub temu smo si mislili, da se bodo pomirili, da bodo uvideli, kako zgrešeno je njihovo stališče, ka. ko kvarno za slovensko narodno skupnost, kako koristno za sovražnike našega življa. Toda ne, ne marajo odnehati. «Katoliški glasbi od 8. marca je na svoji tretji strani objavil besen napad na to nakaoilo Da Inkvizitorski duh bodo naši ljudje vedeli, kaj je vse natvezel ta list, objavljamo nekatere' cvetke : «... izročitev nakazila za skupni kulturni dom komunistom je izdajstvo velikih in lepih (pod črtali mi, op. ur) načel, za katere v tem primem po zraku maha sedanja demokrščanska vlada! Izdajstvo, pribijamo, in sicer veliko izdajstvo ! Komunisti in so lastniki nove velike palače, namenjene vsem Slovencem! Komunisti so obenem u-pravniki iste zgradbe, kakor se nam sami predstavljajo!... Čeprav je denar izročen za zgradbo skupnega kulturnega doma, mi tržaški katoličani s tem načinom nismo zadovoljni, ker je s tem v celoti pogaženo temelj no protikomunistično papeško načelo: komur je mar krščanske kulture ne bo v nobenem primem sodeloval s komunisti!... tedaj povemo že danes ob 80. obletnici svetega očeta Pija XII., da je tržaške slovenske katoličane spravila v nezaželeno dražbo s komunisti demokr-ščanska vlada in prejšnja Scel-bova, ki je odgovorna za londonski sporazum!... "Demokracija” prav pove, ko pribija, da sedanja italijanska vlada izroča idejnim in faktičnim nasprotnikom, lojalne državljane in protikomunistične Slovence pa zapostavlja in pozablja!...». To so torej najznačilnejše cvetke iz članka, ki ga je objavil «Katoliški glas» s podpisom «Tržačan«, za katerim se prav gotovo skriva kakšen domobranski organizator in nacistični kolaboracionist, ki je iz domovine zbežal zaradi svojega nekrščanskega početja. Objavili smo te cvetke, da bo. do naši ljudje vedeli, s kom i-mamo opravka. Niti španski inkvizitorji niso bili taki, le pritlikavci Rožmanovega in Rupnikovega kova so lahko taki seklaši, tako polni sovraštva, srda, besa in strupa. Lepo, prav lepo krščanstvo, ki postavlja izven zakona valiko večino trža- ških Slovencev, socialističnih in komunističnih simpatizerjev! Kaj pa hočejo ti ljudje? Če bi šlo po njihovem, bi dom morali prejeti oni, ki pa ne bi niti minute pomišljali in izključili iz njega vse komuniste in njiho-ve simpatizerje. Prekrasno! Za. to si niso zaman zaslužili navdušenega odobravanja fašistov in najbolj zakrknjenih italijanskih nacionalistov. Takile izbruhi jim prav gotovo ne bodo pomagali na noge. Našim ljudem bodo le dokazali, da je še na svetu mršava skupina ljudi, ki se ne zavedajo, da so popolnoma minuli časi Hitlerja in Mussolinija in da živimo v časih, ko si ljudje srčno želijo sprave, mirnega življenja, lojalnega tekmovanja med idejami in gospodarskimi sistemi. Slovenci se zavedamo, da Javorniki ne bodo mogli spremeniti stvarnosti. Tudi kulturni dom bo zgrajen in bo stal: za komuniste in nekomuniste. Če pa bi šlo po njihovem, bi stal le za Javornike. To pa se ne bo nikoli več zgodilo. Tudi v Italiji so minuli časi Scelbe in so prišli časi Gronchi ja in Segnija! *** odst. zvišanje kovinarskih uresničenje svojih zahtev in je prišlo- do stikov med 'Slovensko - hrvatsko ljudsko- pro* sveto in Slovensko prosvetno zvezo. Želeti je, da bi se t) stiki kaj kma-lu spremenili v plodno sodelovanje. To je nedvomno želja članov obeh organizacij. To je potrdil tudi nedeljski občni zbor, ki je pozdravil željo po sodelovanju med prosve-tarji z, napredno miselnostjo. Ta je med drugim poudaril tudi, da je kljub nekaterim oviram in težavam treba vztrajati po- začeti poti, v prepričanju, da bo postopoma takih neprilik vedno- manj. Za to, da bo- sodelovanje med obema prosvetnima organizacijama u-spešno, je nedeljski občni zbor SPZ postavil i naslednje pogoje: 1. Sodelovanje mora slone-1 ti na objektivni oceni vsakokratne situacije in bodo morale soglasne odločitve odgovarjati pogojem danim v določeni dobi. 2. Sodelovanje je mogoče o-b popolnem spoštovanju obstoja naše zveze in naših društev (t. j. SPZ in vanjo- včlanjenih društev. Op. uredn.). 3. Iz gornjega sledi samo po sebi umevno- načelo popolne enako,pravnosti ter izključitev vsake dendence monopoliziranja ker bi to nujno ohranjevalo in stopnjevalo borbo- in razdor ter strankarske špekulacije. 4. Naše stremljenje po sodelovanju bo rodilo dobre sadove le ob po-polni iskrenosti in poštenju obeh strani, ki se morata obvezati, da se bosta e-nergično zavzemali za odpravljanje- škodljivih usedlin preteklosti. * * * Prvi povojni zaho-dnonemšk: poslanik v ZSSR Haas je iz ročil te dni svoje poverilnice pred-sed-niku Prezidija vrhovnega sovjeta 2SSR. Vorošilovu. Dan prej je bil pri Molotovu mezd, kljub temu to povišanje za Trst ni zadostno. Zato pa tržaški kovinarji zahteva,jo, da se njihove plače izenačijo s plačami genovskih tovarišev. Celo glavni urednik škofovskega lista «Vita Nuova» duhovnik Tomizza je v nekem- članku moral priznati, da delavec ne more živeti s 30.000 - 40.000 lirami na mesec in da je zaradi tega nujno treba izboljšati njegov položaj. Največja nesreča podjetja GRDA in sploh vseh državnih pod-jetjev IRI je ta, da so njihovi dejanski gospodarji monopolisti in industrijci Conf-industrie in da za ta podjetja diktirajo pravila in pogoje prav tisti, ki nimajo- interesa, da se namesto privatnih podjetij ra-zvijajo državna podjetja Kako more skrbeti za uspeh državnih podjetij, kdor ima ves interes, da se razvijajo njegove lastne industrije? Kako more -skrbeti za procvit dr-žavih podjetij, kdor ima svoja lastna podjetja? Jasno je, da bo Co-nfindustria vedno gledala, da bo ovi-rala v-sako- izboljšanje v državnih podjetjih. Zato je nujno potrebno-, da se podjetja IRI odtržejo od Confindustrie, ker bo to pomenilo spraviti jih na pot uspavanja. Stavka tržaških in tržiških kovinarjev je dejansko velikanski udarec proti Co-nfin-du-striiii. in proti ravnateljstvu GRDA, je resno opozorilo delodajalcem, ki nočejo sprejeti zmernih delavskih zahtev. Četrtkova zmaga kovinarjev bo-dri ves ostali tržaški delavski razred, ki se zaveda, da -bo le z borbo lahko dosegel izboljšanje sedanjega obupnega gospodarskega stan,ja. Tov. MalEDkov v Angliji V London je prispel tov. Ma-lenkov podpredsednik sovjetske vlade in minister za električno energijo. Tov. Malen-kov se bo zadržal v Veliki Bri taniji približno ’,0 dni. V tem času si bo, ogledal najvažnej še angleške električne naprave. Zgleda, da -bo Malenkov izročil E-denu pismo Bulgani na. Eden in zunanji minister I ameriškemu pilotu Han-esu, Iti Lloyd se bosta za časa obiska je bil letel s hitrostjo 121» razgovarjala z gostom. j km na uro. dinec se je vključil v napredno gibanje in se izkazal v pro-ticarističnem boju kot novinar in izdajatelj ilegalnih brošur. Leta 1911 je postal član lo-blinske organizacije Poljske socialistične partije. V stranki je bil vedno pripadnik levega krila, iz katerega je pozneje nastala Komunistična partija Poljske. Za časa buržoazne Poljske je bil večkrat v ječi zaradi svojega naprednega delovanja in leta 1927 je moral oditi v Nemčijo, pozneje pa v Avstrijo. Leta 1931 se je vrnil na Poljsko, dve leti kasneje pa so ga pod obtožbo protidržav-nega delovanja aretirali in obsodili na 7 let ječe. Za časa r.ačistične okupacije dežele je odšel v Sovjetsko- zvezo, kjer si je. vedno prizadeval za organiziranje protinacističnega odpora v domovini. Leta 1942 je bil med ustanovitelji Poljske delavske parti-je, ki so jo ustanovili potem ko je bila 1938 krivično razpuščena Komunistična pirtija Poljske. Leta 1943 se je vrnil na Poljsko, v Varšavo kjer je postal aktiven organizator protinacističnega odpora. Deloval je v vodstvenih organih partije. Udeležil se je tudi upora vai-šav.skega ljudstva proti nacistom. Leta 1944 je bil na jeji nacionalnega sveta delavske partije izvoljen za njenega predsednika. Na tem položaju je ostal do leta 1947, ko ga je poljski sejem izvolil za predsednika republike. Av-gusta 1948 pa je bil izvoljen za generalnega sekretarja CK Delavske partije. Po združitvi Delavske partije s socialistično partijo je bil izvoljen za predsednika novega CK. Leta 1952 je postal predsednik vlade, s svojega mesta, pa je podal ostavko, ko je bil marca 1954 izvoljen za generalnegt sekretarja Združene delavske partije. Ob vesti, da je tov. Boleslav Bierut umrl, je Izvršni komite naše partije pos-lal polj-ski partiji naslednjo brzojavko: «V imenu tržaškh komunistov izrekamo poljskim tovarišem in ljudstvu naše globoko sožalje za smrt tov. Bieruta, junaškega borca delavskega gibanja za svobodo in napredek, voditelja velike stvari izgradnje -socializma v LR Poljaki», Ang-ieški pilot Peter Twiss je v ponedeljek postavil l letalom «Delta II» nov svetovni rekord v hitrosti. Dosegel je namreč hitrost 1814 km na. uro Prejšnji rekord je pripadal Angležisiz apra vijajo položaje na Bližnjem vzhodu Prejšnji petek- je angleška vlada ukazala, na,j vojaške oblast: na Cipru aretirajo- nad škofa Makariosa in tri njegove sodelavce, naj jih odpeljejo 'z otoka in naj jih deportirajo na otočje Seychelles v Indijskem okeanu, Angleške vojaške oblasti so to akcijo tudi izvedle in nadškof Makarios je že po večdnevnem potovanju na otoku Mahe na otočju Seychelles, kjer bo deportiran pod strogim nadzorstvom in v največji izolaciji. Ta ukrep angleških oblasti sledi sličnemu ukrepu, ki so ga pred meseci izvedle proti demokratičnemu in sindikalnemu gibanju, ko je policija razpustila vse demokratične organizacije, zasedla njihove Plenum CK ZKJ in razprava v skupščini V torek -se je začel v Beo- pomoči komunisti gradu VI. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na dnevnem redu sta bili točki o problemih Sela ZKJ in dela med mladino, V uvodu seje je spregovoril generalni sekretar ZKJ Jozip Broz-Tito, ki je v svojem kratkem govoru poudaril negativne in pozitivne pojave v delu jugoslovanskih komunistov. O problemih dela ZKJ v Jugoslaviji pa je poročal Aleksander Ran-kovič, ki je v svojem dolgem govoru razčlenil vsa vprašanja sedanje jugoslovanske -stvarnosti in kritično pregledal delo komunistov na v-seh področjih javnega življenja. O delu ZKJ med mladino- je poročal Retar Stambolič. Poudaril je, da zelo peša ideološko in politično delo med mladino in da morajo temu pojavu oid- 23. t. m. se bo v Beogradu sestala zvezna ljudska skupščina, ki bo razpravljala o družbenem planu v tekočem letu. Glavna črta družbenega plana je stabilizacija notranjega trga s postopnim izboljšanjem življenjske ravni, prav po,seb no v mestih in industrijskih središčih. Zato načrt predvideva povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje, povečanje blagovnih skladov za široko potrošnjo in vrsto u krepov za vskladi-tev ponud be in povpraševanja. Industrijska proizvodnja naj 'bi se povečala za 4 odst., kmetijska pa za 6 odst. Pred nedavnim je avstrijska vlada zahtevala od Svetovne sindikalne zveze, naj zapusti svoj -sedež na Dunaju. Zaradi tega je SSZ -odločila, da organizira svoj novi sedež v Pragi. sedeže in aretirala njihove voditelje. S tem ukrepom so Angleži upali, da bodo onemogočili nadaljevanje osvobodilnega gibanja na Cipru. Tudi v tem so se zmotili. Zaradi tega nedemokratičnega in nečuvene-ga postopka se je osvobodilno. gibanje še razširilo, protesti. so se dvignili po vsem svetu, v Grčiji pa so se začele velikanske protiangleške manifestacije, ki so zajele vso deželo. Grška vlada je skušala te manifestacije zatreti, zaradi tega je prišlo do težkih spopadov med demonstranti ir. policijo. Zaradi ljudskega pritiska je vlada morala o-d]?okli-cati svojega poslanika iž Londona in zahtevati od angleške vlade preklic ukrepa proti Ma-kariosu. Vsi zahodni listi ugotavljajo, da. je postopek angleške vlade težko prizadel severnoatlantski pakt in da do sedaj ta pakt ni še nikoli doživel takšne resne krize. Javno mnenje se nagiblje k zaključku, da so si s svojim ukrepom Angleži zapravili na Bližnjem vzhodu in na sredozemskem področju še tisto màio ugleda, ki so ga uživali. Metode, ki jih upoTablja-jo prati ciprskemu prebivalstvu, so zastarele in povzročajo na sprotni učinek. Tokrat se Angleži niso pokazali dobri diplomale in so jih v tem prekositi celo s-lonasti ameriški politiki, ki so, čeprav z zamudo, izrekli svojo solidarnost grški vladi, kar je spravilo iz tira Edenovo vlado-. Mtelii EU l Britanni Angleška vlada je uradno sporočila, da bosta Bulganin in Hruščev prispela v London dne 18 aprila-. Obisk bo trajal 10 dni. Po obisku v Angliji se bo Bulganin verjetno podal tudi v Francijo, kamor ga je verjetno povabil ministrski predsednik Molisi, ČLANEK TOVARIŠA G IANDARLA PAJ ETTE Popularizirali, preučili, diskutirali Dvajseti kongres Komunistične partije Sovjetske zveze je /e izšel iz prenagljenih in nepopolnih kronik dnevnega tiska, iz prvih komentarjev, iz kopice tendencioznih informacij in celo poskusov odkrite provokacije reakcionarnega tiska. Toda zaradi tega se naša pozornost gotovo ni oddaljila od dvajsetega kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze ; kongres je za nas danes predmet neposredne pozornosti, proučevanja in premišljevanja. Njegovo veliko vrednost — zaradi katere ga je mogoče imeli za najvažnejši kongres po Leninovi smrti dokazuje prav dejstvo, da nam nudi važno gradivo za proučevanje in nadaljnjo izdelavo 'ter nam daje napotilo, da v luči njegove izkušnje in njegove politične in doktrinarne izdelave, proučimo našo izkušnjo na način, da obogatimo na- resničnosti in konkretnosti. Nov svetovni položaj, izkušnje in politika komunističnih in delavskih partij so v teh letih dokazali potrebo in možnost mnogovrstnosti procesov in izkušenj za izvedbo ' socialistične preobrazbe družbe v raznih deželah. Italijanska komunistična partija, ki je delovala kot odločilna sila v procesu demokratične preobrazbe Italije in da bi se ta proces usmeril v socializem, prejema od sovjetskega kongresa ne samo zadoščenje, marveč tudi mednarodno potrditev njene politike, še bolj pa vzpodbudo, da okrepi borbo za nadaljnjo izdelavo te linije in za njeno uresničitev.; Končno se je kongres odločno lotil vprašanja kolektivnega vodstva in škodljivih elementov, ki so spremljali češčenje osebnosti, ki je na koneu nadomestilo popoln smisel za o d go- XX. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze. Na tribuni je tov. Bulganin med poročilom o VI. petletnem načrtu stališča in kritike, na katere naletimo kot na nekaj povsem novega in skorajda neslutega, plod nepoznavanja, včasih sko-io popolnega nepoznavanja mednarodne izkušnje stoma pogo- PREDKONGRESNA DISKUSIJA * Izkušnje sekcijskega komiteja na Greti Naloge sekcijskega komiteja v zvezi z različnimi delovnimi odseki, za katere odgovarjajo člani komiteja, so številne. Sekcija , se mora baviti s kompleksom• različnih aktiv- tucli nezadostne orien-A nosti za mobilizacijo ljudskih pri politiki same na. (, množič v borbi za konkretne še partije. To je plod pomanjkanja čitanja vsega, kar smo objavili v naših revijah, lenobe, ki se izogiba proučevanju in diskusiji. Zaradi tega moramo iz diskusije o kongresu in njegovem materi lu povleči nauk in obvezo za živahnejšo ideološko dejavnost, za čitanje in študiranje, za večje zanimanje za' mednarodne probleme in predvsem za probleme zgodovine in življenja Sovjetske zveze, za pravilno politično usmeritev vseli tovarišev. Se se bomo povrnili k tem stvarem, toda medtem je potrebno. da naše organizacije delajo in spodbujajo k delu tovariše, da bi še pri naši propagandi navzven, pri našem vzgojnem delu, pri vsakdanji aktivnosti partije izkoristil velik doprinos izkušenj, politične in doktrinarne izdelave, ki nam ga nudi dvajseti kongres Komunistične partije Sovjetske zveze. GIANCARLO PAJETTA zahteve. ' Partijske organiza; cije se na splošno gibljejo po navodilih osrednjih vodstvenih organov. G-lavno pa je, da sekcije črpajo iz navodil splošnega značaja to, ka,r je bistvenega za določitev glavnega vprašanja, in vodijo dalje vse delovanje na. področju, kjer sekcija deluje. V teku diskusije o kongresnih tezah je naš sekcijski komite skušal povleči specifične konkretne zaključke za okraj zato, da se določi pravi delovni načrt, na podlagi katerega naj se razvija delo celic. -Pri tem se je skušalo postaviti v ospredje to, kar je bistveno in kar bi moralo postati glavni del akcijskega programa partije. Čeprav je bila diskusija plodna, se je izkazalo, da tovariši ne znajo, vedno povezati svoje konkretne izkušnje s splošnimi vprašanji. V teku diskusije so se sicer skušale osvetliti naše pomanjkljivosti, prav posebno na organizacijskem področju, v pogledu sekcije in celic in se je poudarila potreba po večji pozornosti in povezati z vsemi tovariši, prav posebno s tistimi, ki so nekoliko, oddaljeni, ker ne prihajajo na sestanke. Postavilo se je vprašanje vskladitve organizacijskega u-s troj a celic s stvarnim položajem in številčnim stanjem v sekciji in se je osredotočila pozornost na organizacijo vodij skupin. Sedaj se že pobirajo prvi sadovi, opažamo večje zanimanje za vprašanja in delovanje partije, dosegli so se boljši rezultati v izterjevanju januarske članarine. Ta prvi korak naprej ne pomeni, da so se z aktivizaci-jo vodij skupin- rešila vsa vprašanja, .nasprotno, v teku diskusije so se postavila, tudi druga vprašanja, ki si jih je sekcija zastavila: od vprašanj agitacije in propagande do preučevanje, gospodarskih vprašanj v zvezi s posebnimi akcijami, ki jih sekcija namerava izvesti, povezujoč vsako aktivnost s kampanjo za pridobivanje no-vih članov za našo partijo. Na ta način hočemo spremeniti naš sekcijski komite v organ, ki bo čedalje boij ljudski in čedalje bolj povez _n z mn (/žicami. Naloge, ki smo si jih zastavili niso- lahke, a z vztrajnim delom in s- pomočjo centra bomo lahko spremenili naš komite v politični vodilni organ, ki bo lahko vedno bolj učinkovito izvajal svoje naloge in bo lahko reševal vsakršno vprašanje. Hrabri nas nadvse uspel praznik ob razdelitvi izkaznic in dejstvo, da smo ponovno 100% včlanili stare partijce. Hrabrijo nas tudi rezultati v kampanji za pridobitev novih članov, za katero smo skovali geslo: «Vsak tovariš naj pridobi novega člana». Do- sedaj smo pridobili šest novih tovarišev in enega mladinca. Sekcija se je obvezala, da bo nadaljevala to akcijo in da bo uresničila zastavljene cilje, prav posebno v zvezi z bližnjo volilno kampanjo, za katero je bil že izdelan program zahtev v okrajnem merilu, ki bo služil kot podlaga za naše delo v bližnji bodočnosti: L. TRIBUSSON Sekcijski sekr. na Greti INTERVENCIJA TOV. POGASSIJA V OBČINSKEM SVETU Ne moremo se strinjati s proračunom občinske večine *• politično akcijo in pridobi-»•-. nauk praktičnega značaja. Kongres je veličasten dokaz •ile, zaupanja in politične inteligence ter bilanca nevidenih uspehov. To je socializem, ki je zmagal v Sovjetski zvezi in postal svetovni sistem ter se prikazuje sedaj delovnim ljudem vsega sveta kot gigantska graditev in jim dokazuje, kako svetel je cilj, ki ga delovni ljudje vsega sveta lahko dosežejo. Treba je popularizirati pomen doseženih uspehov in perspektiv nove petletke : sedemurni delovni dan, povišanje plač in pokojnin, razširitev izobrazbe in znanstvenega napredka, povečanje gradbenih del in potrošnje. O vsem tem je treba dati vedesti vsem ljudem, razpravljali kar najbolj na široko, postavljati nasproti težava o» kapitalističnega gospodarstva in situacije ljudskih slojev ■ase dežele. Potrebno je tudi seznanjati vse ljudi s politiko miru Sovjetske zveze, ki se uresničuje z naraščajočim poletom in se razvija z novimi pobudami, s čemer je dan ogromen doprinos akciji za-^nir in za mednarodno vornosti in dolžnosti politične pobude vsakega člana partije in vsake organizacije. Tudi iz tega izhaja zgled o potrebi demokracije v partiji, delovanja vsakega člana in vsakega voditelja, kolektivnega dela in povezave s terenom in s širokimi množicami delovnih ljudi vseh kategorij, vzpodbuda k nadaljevanju v smeri, v kateri smo se posebno gibali v teh letih tudi v naši partiji. Danes so v obtoku gradivo, brošure s poročili, posebna izdaja «Rinascite», izdaje lista «Za trajen mir»; treba jih je širili, napraviti vše, da pridejo v partijo in izven nje. Toda to ne zadostuje, treba je pomagati pri čitanju in diskusiji. Ni nobene sile zaključiti z vsem, izreči dokončno besedo pri vsa kem problemu, predvsem pa ne smemo imeti vsak dvom ali zmedenost za nedopustno stališče. Nedopustno je samo nezanimanje, neznanje, ki se noče spremeniti v spoznanje, samovoljnost onih, ki mislijo da vedo vse, birokratizem onih, ki ne vidijo nič novega in mislijo, da morajo zvedeti samo za formulo, da se «postavijo v linijo». «•delovanje v vseh delih sveta. Treba je diskutirati in usmerja- Na kongresu so bile povzete in izdelane, da bi se prišlo tudi do politične in doktrinarne ureditve, vse sovjetske in mednarodne izkušnje zadnjih let. Dan je bil nov dokaz, da marksizem in leninizem nista dogma, nista neke vrste «korana», ki se čita daleč od življenja v njegovi ti diskusijo v to, kar je bistve no, preprečiti, da bi uspela igra nasprotnikov in da bi se di- skusija razvijala okrog postranskih stvari ali celo na podlagi popačenih informacij buržoaznega tiska. Jasno mora biti, da so določena nerazumevanja, določena VESTI IZ JUGOSLAVIJE GRADNJA HIDROELEKTRICNEGA SISTEMA V MAVROVEM V mavrovskem hidroelektri-čnem sistemu so predvidene tri centrale: Vrben, Vrutok in Raven, ki bodo pri polni zmogljivosti- proizvajale skupno 365 milijonov kWh na leto. Glavna hidrocen-trala bo Vrutok, ki bo imela štiri agregate po 37,5 megavatov in bo proizvajala 270 milijonov kWh letno. Prvi. agregat Vrutoka bo-spuščen v pogon konec letošnjega leta, ostali v začetku prihodnjega, dočim bosta drugi dve h idrocentrali začeli delovati pozneje. PROMET NA JUGOSLOVANSKIH REKAH Po statističnih podatkih so lani jugoslovanske rečne ladje prepeljale 1,191.226 potnikov in 3,3 milijona ton blaga. Največ potnikov je bilo prepeljanih na progah med Beogradom in Radujevaco-m ter med Beogradom in Sento. Jugoslovanski izvoz ,na rečnih ladjah se je lani povečal za 70.000 ton., dočim se je uvoz zmanjšal za 6.000 ton. Največ blaga je bilo po rekah izvoženega v Zahodno Nemčijo,. Avstrijo in Češkoslovaško.. TEHNIČNA POMOČ JUGOSLOVANSKI INDUSTRIJI V okviru tehnične pomoči Jugoslaviji bo prejelo letos 294 predstavnikov jugoslovanske industrije štipendije za bivanje v tujih tovarnah in inštitutih. Mednarodna organizacija dela bo' dala 127 štipendij, ameriška Uprava za geednaredne eedelevanje 89 Uprava tehnične pomoči OZN pa 68. V Jugoslavijo pa bo prišlo 22 tujih industrijskih strokovnjakov, ki bodo delali v posameznih panogah industrije. Za letos predvidevajo tudi izmenjavo tehničnih strokovnjakov in izkušenj s Sovjetsko zvezo- in ostalimi socialističnimi deželami. JUGOSLOVANSKE ŽELEZARNE NA TUJIH VELESEJMIH Jugoslovanske železarne bo- Primanjkljaj bi se lahko znižal z razumno finančno in davčno politiko - Posojilo 10 milijard lir bi težko obremenilo občane - Zahteva po zvišanju življenjskega minimuma od 252.000 na 360.000 lir - Trst mora dobiti dom za starčke, onemogle in invalide dela Kako morajo delovanj komunisti v tovarna* * Večkrat - je bilo že p: uda-. stopale na čelo- delavskih rjeno, da' metra delavski razred postati politično zaved-nej-ši, da mu je treba dati večjo-zavest-svoje moči in svoje zgodovinske' funkcije, če hočemo, da bo uspešno kljubo-val ofenzivi delodajalcev, ki hočejo delovne ljudi popolnoma podrediti volji Cor.findustvie. to je volji najbolj reakcionarnega dela naše družbe. In to je naloga partije, organizirane pred-straže delavskega razreda. Da bi uresničila svoje načrte, se Conli-ndustria najbolj trdovratno upira vsem zahtevam delovnih ljudi, naj bodo veti-ke ali male, napada in krši demokratične svoboščine in pravice delavcev samih. Ta politika se ne pojavlja več le lu ali tam, pri redkih primerih, marveč se razvija kot splošna, koordinirana akcija, ki zajema vse tovarne v deželi in se tiče torej vsega ljudstva. Z druge stfani je jasno-, da se poskus vsiljevanja fašističnih sistemov v tovarnah ne tiče in se ne srne tikati izključno samo delavcev, marveč mera mobilizirati vse ljudstvo, kajti postavljati v nevarnost svobodo in demokra. cij-o v tovarnah pomeni postavljati jih v' nevarnost v vsej deželi; tako, ’ kot 'dosega pravičnega plačila za delavce pomeni gospodarsko blaginjo za vse prebivalstvo. borb. Proučevati moramo tore, konkreten položaj in vse težave ter upoštevati najprimernejše organizacijske o-blike. Objavljamo v krajšem iz- • nančni položaj z ozdravitvijo viečku govor vodje komunisti- gospodarskega stanja: z us-ta- čne skupine svetovalcev, tov. Giuseppe Po-ga-ssija, ki ga je imel v zvezi s predloženim proračunom na seji občinskega s-veta dne 28. februarja t. 1. Tov. Po-gassi je v pričetku svojega govora ugotovil,-da se niti ob koncu štiriletnega u-pravlajnja, ko zapade mandat sedanjega občinskega sveta, ni občinski odbor točno izjasnil in tudi ni predložil nobenega poročila o uresničitvah ali nakazal perspektive za. bodočnost. Vse poročilo o . proračunu je megleno, -brez točnih podatkov, ki bi dali možnost spoznati v bistvu vse upravljanje. /Mnogo se je govorilo o- štednji na vse strani brez ozira na dolšno-sti, ki jih ima občinska uprava v zvezi z današnjim časom in situacijo, v. kateri živimo. do letos sodelovale n,a medna- rodnih velesejmih v New Delhiju, Solunu, Damasku, na Dunaju, v Frankfurtu, Smirni in San Paolu. V primeri z letom 1955 je primanjkiaj sicer nekoliko nižji, bil bi pa gotovo še nižji, če bi se upoštevale določene davčne reforme, ki bi primogle k povečanju občinskih dohodkov in bi prizadele predvsem one, ki lahko plačajo. Res je, da je treba odpraviti nepotrebno zapravljanje, toda čeprav so -stroški za občinsko osebje veliki, ni mogoče pri tem siediti. Kar se tiče delavskega osebja, ga je še premalo: tako je pri tehničnemu uradu 34 delavcev manj. kot bi jih moralo biti; premalo je snažilk, grobarjev, smetarjev, ki so podvrženi težkemu delu s pretiranimi izrednimi urami. Zaradi pomanjkanja osebja trpijo javne službe, posebno snaga v mestu. Ze desetletja so občinske uprave prisiljene izpopolnjevati javne službe v skladu z razvojem mest in civilizacije. Občine ne morejo kljubovati vedno večjim stroškom, zato zavisijo od države. Načelo dopolnitve občinskih financ z državnim prispevkom je v osnovi demokratično, toda pri tem morajo občine ohraniti svojo avtonomijo in ne dovoliti preveč strogega, nadzorstva s strani vlade. Zalo smo proti namenu odbora, da najame posojilo ogromnega zneska 10 milijard v štirih letih z 800 milijonsko letno amortizacijo za dobo 25 let. Tržaška občina ima vse možnosti, da izboljša svoj fi- novitvijo proste cone, vzpostavitvijo pomorskih prog, kopnega prometa, poživitvijo industrij. Takšni ukrepi se neprestano odlašajo-, dočim se misli na posojila, ki bi za dolgo dobo težko obremenila občane. Treba se je zateči k državnim prispevkom, dokler ne bo občini mogoče izenačiti proračun, t. j. dokler ne bo Trst ponovno zaživel. Posojila bi bila na mestu, če bi se najemala za nujno potrebne stvari-. Ze pred tremi leti in pol smo predlagali zgraditev 1.200 stanova-nj za delno olajšanje stanovanjske krize, ki je vedno težja. S takšnim posojilom se strinjamo, dočim se ne strinjamo s posojilom 450- milijonov lir za gradnjo šol, ki bi jih morala graditi država, ali s posojilom dveh milijard za porušenje starega mesta, ki lahko še počaka, kot čakajo stari predeli mnogih velikih mest Toda zdravo finančno politiko mora spremljati tudi zdrava davčna politika in to- smo zahtevali že neštetokrat. V proračunu je predviden dohodek milijarde 900- milijonov od trošarine, kar predstavlja zelo velik znesek, ki pada predvsem na ramena širokih slpjev prebivalstva. Zato je treba oprostiti davka pred- mete široke potrošnje in obremeniti bolj luksuzne predmete. Tarife je treba porazdeliti po kakovosti istih predmetov, kot je primer gospodinjskih predmetov, za katere velja povprečna enotna tarifa dočim bi bilo treba razlikovati po vrednosti predmetov. Odpraviti je treba 26% dodatek na trošarino, ki teži na predmetih široke potrošnje in poslabšuje draginjo. Z druge strani je treba razširiti tudi na druge predmete trošarino na predmete izven tarife, kot je primer industrije likerjev, za katere obremenitev so se nekateri svetovalci tako upirali, a daje lepe dohodke občini. S tem bi si občinska uprava o-pomogla na račun tistih, ki lahko plačajo: Tudi p-ri dru-; inskem davku noče večino sprejeti naših predlogov, da se zviša vsota, življenjskega minimuma od 252.000 na 360 tisoč, s čemer bi bili oproščeni plačevanja tega davka številni delavci, uradniki, mali trgovci, obrtniki. Veliki im-dustrijci, trgovci in profesionalci gotovo- ne bi prišli pri tem v poštev. Ja-sno je, da se hoče na vse načine pritiskati prav na male davkoplačevalce. Zato .se tudi noče pristopiti k ustanovitvi davčnih -svetov, kar je bilo sklenjeno že dve leti nazaj in v katerih bi davkopla- čevalci lahko mnenje. izražali svuje Glede občinskih u-slug in mu-nicipaliziranih ustanov smo odločno proti temu, da se odpravijo in izročijo v roke privatnikom, kot je bil poskus z mestno čistočo. Borili se borno, da se municipalizi-rane ustanove utrdijo in da se nudi opoziciji možnost kontrole in sodelovanja v upravi Acegat, kjer se sedaj dela, kar se hoče. Upiramo se tudi povišanju tramvajskih tarif, ki ga je večina začasno odložila iz odkritih volilnih razlogov. Socialno skrbstvo mora med drugim nuditi dostojno pomoč invalidom dela, starim in nepreskrbljenim ljudem. Za to je treba čimprej pristopiti h gradnji doma za stare in onemogle. Poleg drugih ustanov tudi občina lahko prispeva, da se to uresniči. Hočemo demokratično upravo, zato zahtevamo široko avtonomijo, brez državne kontrole, uvedbo načela odgovornosti upraviteljev, z odpravo vsakega nepotizma in kliente!, ki naj uresničuje zahteve in potrebe prebivalstva in pripada res ljudstvu, česar ni hotela večina nikoli izvajati. Predloženi proračun izraža nazadnjaške upravne sisteme in zato ga ko-munični svetovalci ne morejo sprejeti in odobriti. Mislim, da iz teh kratkih namigov izhaja za v-se tovariše jasna potreba po pospešitvi naše politične, vodilne in usmerjevalne akcije med de lovnimi množicami, da jih združimo .v borbi za. obrambo n ihovih pravic in tudi za to, da se delavci postavijo na čelo borbe za zahteve vsega prebivalstva. To je osnovna naloga, tovarniških celic. Ali smo mi. tovarniški komunisti, znali prilagoditi našo politično akcijo tem zahtevam? Nedvomno je bilo naše delo intenzivno in koristno, toda nismo ga vedno vršili na podlagi dobro izdelanega načrta in je zato imelo v akciji značilnosti nepopolnosti. Razloge ie treba iskali v nezadostni učinkovitosti celičnega komiteja a:i odgovornega tajništva, predvsem pa. v pomanjkljivem političnem življenju naših celic, ki se pegostoma ome j ujejo na izvrševanje nalog takojšnjega praktičnega dela, ne da bi posvečali dovolj pozornosti proučevanju političnega položaja in torej novih konkretnih perspektiv, ki sto je pred partijo. Te pomanjkljivosti so zožile našo akcijo in včasih omejile naše sposobnosti pri pobudah. Ze samo politično in gospodarsko Stanje, v katerem žive delovni ljudje, nas mora vzpodbujati, da te napake po pravimo. V trenutku, ko je fronta, dela v agitaciji zaradi sedanjih bednih mezd, in medtem ko vse . prebivalstvo obsoja od-govorne organe zaradi stanja, ki postaja vedno ne-znosnejše, je bolj kot kdaj koli potrebno zanesljivo vodstvo in socialistična orientacija v borbi za boljšo bodočnost; To je naloga naše partije, 'naših celic in naših tovarišev. Zato moramo posvečati največjo pozornost funkcionalnosti in delovanju tovarniških celic, da bi z vedno večjo- silo Konkretno; smatram, da je za nas, v ladjedelnici Sv. Marka, sedanja . organizacijska struktura najbolj primerna obstoječim pogojem, razen če bi organizirali širšo mrežo vodij skupin ter jim dali pr« v o funkcijo voditeljev in ne samo funkcijo! izterjevalcev partijske članarine. Ta stvar po mojem mnenju ne zahteva prevelikega napora. Po tej u-reditvi ostane še potreba večjega proučevanja političnih problemov. Z ozirom na . težave za uresničenje tega napo tila na sestankih tovarniških celic, mislim, da bi bila izkušnja ki prihaja iz številnih italijanskih tovarn, dobra 'n bi jo mogli tudi mi sprejeti. lUs-tanovi/tev teritorialnimi skupin komunistov i.z tovarn v sekcijah, kjer tovariši stanujejo, kjer. bi se periodično sestajali pod vodstvom tajništva tovarniške celice in zainteresiranega sekcijskega komiteja. more in mora v večji meri razviti študij in analizo dnevnih političnih vprašanj na način, da iz njo izidejo konkretni sklepi, ki bi jih morali tovariši -izvajati na svojih deloviščih. Ta sistem bi tudi pri-pomogel k tesnejši povezavi tovarn z okraji in bi lahko koordiniral akcijo enih in drugih v okviru splošne borbe za boljše življenjske pogoje in demokracijo. . Tako bi imeli večje možno- A s ti zbuditi zanimanje vals-tva za borbe v toval obratno, iz česar bi izšl risii, -ki srno jih videl-mnogih borbah: od za* . tovarh do stavke prislar"~-o>_. k-o-v v Genovi in do snh°dn naših električnih varilce1* °bi bi bilo to- vprašanje, ki Kske biti na vsak način prf* bot d skusije v sekcijah in I’ ki j niških celicah, rešeno, blni* P( ko predstavljalo občutek15?3 rak naprej v naši partijif3 dal v tovarni kot v sekcijoali __ tem b: bilo rešeno večnoP0^°čo šanje p-možnih tovariš?. °bč komunisti iz tovarn bi ?™ega imeti vedno več jo vlo go L avnie litičnem vodst-vu borb tu bom-hov valstva s čimer bi pop! uresničili leninistično n"/.1.uv * k"i nas uči. da so delavciN1^l0,v< letaji-at gonilna sila vs?dni* cije partije. Pozitivne f>?stavi tate bi lahko videli že p?cnih d oči volilni kampanji, y1'*1 j' teri se tovarne ne mcrrVe*-nit mejiti na doprinos, ki j*zaciia dale v preteklost^ marvAS*e P rajo delovati z vso težo bri sile prodiranja . in pre.pf- a ln' n j a. s čemer bi dale d off post; ki bi mogel biti v ni P°droi pbime-rih odločilen. Ustanovitev ■da os: teritm-gS”‘e f sk-u-pi-n za razpravi jariLuene razvijanje političnih vprt"!*^11 ki se postavljajo naši pL -18*1 lahko predstavlja zelo |j ’.Pn-Organizacijsko, rešitev. ^ l®.sa mo-gla zagotoviti intenzij rna politično delovanje v t' Za v».v j • TRGOVINSKI SPORAZUM MED LR BOLGARIJO IN POLJSKO Konec februarja je bil v Sofiji podpisan trgovinski in plačilni sporazum med LR Bolgarijo in LR Poljsko. Na podlag.ii tega sporazuma Leninove sobe v Kremlju Za Angleža Wetlsa je bil Lenin „ kremeljski fantast44 - Cachin : „ Zelo dobro je poznal položaj v Franciji“ - Pogovori z delavci in kmeti niso bili zanj izguba časa - Zelo skromno zasebno stanovanje - Posvetilo ruskega učenjaka Timirjazeva - Nadežda Krupskaja se je sama bavila s šivanjem 1 ■ ^ Na Kitajskem je od osvoboditve dalje v teku širokopotezna akcija za odpravo analfabetizma. Zato je država organizirala posebne tečaje za analfabete, ki se na milijone prijavljajo. Na sliki: mlad vojak uči starejšega čitati in pisati (F<3toag*n«ijft «Neva Kitajska») Tu je bil tudi Anglež Wells„ Domačin in gost sta vsak po svoje razumela sovjetsko deželo in njeno bodočnost. Wells si je predstavljal {(.Rusijo v megli», Lenin pa jo je videl v siju električnih zarij bodočnosti. Tako je fantast Wells imenoval Lenina «kremeljski sanjač»... Lenin je stalno pozorno opazoval revolucionarno gibanje v drugih deželah, kakor tudi delovanje bratskih partij. ((V svojem malem, skromno opremljenem in enostavnem kremeljskem kabinetu nas ja sprejel zelo prijateljsko, —- je pisal Marcel Cachin. — Nadrobno nas je povpraševal o položaju v Franciji, katerega pa je sicer že itak odlično poznal». Tu imamo dokaz še enega pomembnega sestanka: v zgor- njem predalu police, ki stoji na desni strani pisalne mize Vladimirja Iljiča, leži kompaktna knjižica — prvi del bolgarsko-francoskega slovarja. Na naslovnem listu čitamo v bolgarščini: ((Našemu ljubljenemu liči tel ju in nenadomestljivemu voditelju svetovne proletarske revolucije tovarišu Leninu. CK B.K. partije, v imenu CK - G. Dimitrov, Moskva, 5. III. 1921.)) K Leninu je prihajalo mnogo sijajnih ljudi naše dobe, da bi od njega zaslišali živo besedo ter občutili navdahnjujočo podporo tega velikega človeka. Lenin si je neglede na vso svojo neverjetno preobremenjenost utrgal čas za pomenke s preprostimi delavci in kmeti. Rad se je pomenkoval z njimi in je visoko cenil mnenje navadnih ljudi. ((To so vendar pravi človeški dokumenti! Kaj takega vendar ne bom slišal v nobenem referatu!», — je govoril Vladimir lljič. Lenin je znal navdati ljudi s svojo globoko vero v žive sile revolucije, s svojim neizčrpnim optimizmom ter s svojim jasnim pogledom na življenje. Nasproti mize, za katero je delal lljič, so vrata v sejno dvorano Sveta ljudskih komisarjev, Sveta za delo in obrambo ter Političnega biroja CK partije. V tej dvorani, kjer je delal tudi sekretariat Vladimirja Iljiča, so se zbirali člani vlade in voditelji partije ter pod Leninovim predsedstvom reševali najvažnejša državna vprašanja. Sedaj je ta dvorana nekoliko rekonstruirana in razširjena. Tu zborujejo vladne komisije. Ob steni je pod Leninovim portretom e-nak enostaven pleten naslanjač, kot smo ga videli v kabinetu. Na visokem naslonu je ploščica z' napisom: «Naslanjač, na katerem je od 1918 do konca 1922. leta sedel V. /. Lenin med sejami SLK, SDO in Političnega biroja». Ko stopimo iz sejne dvorane, se znajdemo na ozkem hodniku, v katerem so tista leta stali btzojavni aparati. Odtod je Lenin hrzojavLjal Petrogradu, Ca. Na koncu v stanovanje ricinu in Harkovu. hodnika so vrata bljanovih. Ko stopiš v predsobo, nehote opaziš, da je to pravzaprav podaljšek hodnika, kajti tu vidiš isti obokani visoki strop, enaka tla in enake stene. Na lesenem obešalniku vise Iljičeve paličice in zavit črni dežnik Nadežde Konstantinovne. Malo naprej v ozadju je kuhinja; na Levo pa sobe Iljiča in njegovih sorodnikov. Stropi so tudi tu visoki, kot pač v službenem poslopju. Pohištvo je enostavno in skromno. Sobe so majhne in imajo samo eno okno. Opremljene so po načelu: samo tisto, kar je potrebno. V Leninovi sobi je ob oknu miza, lesen naslanjač, navadna postelja, nočna mizica ter ozka knjižna omara; v kotu ob vratih, pa je blazin jak, ki ga je Lenin rabil po ranitvi. Zdravnike je prestrašil tok težke Leninove bolezni in so mu zato prepovedali delati v kabinetu. Zalo je delal tu. Od januarja do februarja ‘1923 je v tej sobi narekoval pet genijalnih člankov: «Strani iz dnevnika», «O kooperaciji», «Kako naj reorganiziramo delavsko-kmečke inšpekcije», «O naši revoluciji» ter ((Bolje manj, toda boljše». Leni n je vedno in povsod delal ter odlično znal navdahniti za delo tudi druge ljude. Na njegovi mizi leže knjige. V žarnem o eno izmed njih v roke. I. Stepanov. «Elektrifikacija Lenina, zbirali na posvetovanje RSFSR)). Na naslovnem listu pa beremo napis: ((Dragemu tov. V. I. Leninu-Cljanovu poklanja pisec, katerega so neusmiljeno «prisilili», da sede za delo, in ki je v tem delu nenadoma našel svoj «poidiO). Živelo tako «prisiljevanje»! I. Stepanov 19.-29. X. 21 19.-29. Ul. 22». Tu vidimo tudi knjigo člankov znanega ruskega učenjaka K. Timirjazjeva «Znanost in demokracija» s sledečim, nič manj značilnim napisom ; ((V eles postov anemu V ladimi. rju lljiču Leninu od K. Timirjazjeva, ki mu je v srečo, da je njegov sodobnik in priča njegovega slavnega udejstvovanja». Soba Nadežde Konstantinovne je prav tako zelo skromno o-preniljena. Njena postelja je pogrnjena z volnenim pledom, katerega ji je nekoč podarila Ujl-čeva mati — Marija Aleksan-drovna. Tu vidimo navadno mizo, nekoliko stolov, tri ali štiri fotografije na zgornji polici male omarice ; na mizi — očala in okrov, škatljico s krpancem, sukanec in šivanke vbodene v krpico. V sobi Marije Iljinične vzbuja pozornost čudovito lep portret voditeljeve matere, ki ga je narisala umetnica M. Jevstifeje-va. Odtod pa še ena vrata peljejo v ((zdravniško» sobo, kjer so 'se zdravniki, ki so zdravili in kjer stoji tudi klavir; Vladimir lljič je namreč rad poslušal glasbo, kadar mu je bilo malo lažje. Skozi druga vrata pa se pride v malo jedilnico Uljanovih. Tu stoje: ravna miza, pogrnjena s povoščenim platnom, mata omara ter šest lesenih stolov * visokimi nasloni. Uljanovi so bili, kar se domačega življenja tiče, kar najbolj nezahtevni. K. Zetkin pripoveduje v svojih spominih sledeče: ((Leninova družina se je strogo ravnala po načelu, da je treba živeti v istih pogojih, kot žive delovne množice». Ves ganjen stopiš tudi v kuhinjo Uljanovih : Lenin je za to podolgasto, s povoščenim platnom pogrnjeno mizo, pogosto sam večerjal, ker je pozno prihajal s sej Sveta ljudskih komisar jev ali pa z dela v svojem kabinetu. Ni imel rad, da bi ga čakali. Pesnik revolucije Majakovski je V. I. Lenina imenoval za najhumanejšega človeka, za najbolj zemeljskega izmed vseh zemljanov, kur jih je kdaj hodilo po svetu. Vse, kar vidiš v stanovanju Vladimirja Iljiča, v njegovem kabinetu, vsaka, najmanjša podrobnost njegovega nenavadno skromnega in strogega življenja dokazuje, da so te besede globoko resnične. N. ŽDANOV KONEC . bo Poljska dobavljala faradi riji valjano železo m K^Zag-re-koks, osebne in tovorne drevje mobile, kemične proizvod Zato darske stroje in druge ;naVo- °no. Na koncu lanskega N1 *’re*;jini bila zaključena gradnja 1 Ki ga naftovoda Tujmaz-b- . Pre P' a se ki je dolg, 1332 km. NaV^j. ..-gre, skozi uralsko . po g0*; 1]0- preko rek Bjeluja, LJi1^ Sim, Tobol, Išim in Irti*- PRED IV. REDNIM OBČNIM ZBOROM S.H.L.P. e irete razpraullatl lanje t tova. bi izš videti od žal - P"r is tarsiando sntlodnje,ga aprila bo I. varilce2* občni zbor Slovensko je, ki 9t3ke ljudske prosvete. Na in pr^1 bomo podali obračun in in I’ je bilo opravljeno v eno, b>nti poslovni dobi, t. j. od ibčule/1^3 izrednega občnega P2rlijira dalje. . Istočasno bomo sekcij‘tali smernice delovanja večnofddoč° poslovno dobo. ovarišf. občnem zboru bomo s m bi fBnega vidika analizirali vlogo‘rdanie delo, ne le uspehe borb tudi neuspehe. Ugoto- : popi /3 >rnQ morali vzroke ne-čno ni‘l0v ter poiskati sredstva lelavcflpbovo popolno odpravo, ila vsPdnji izredni občni; zbor livne r0l5tavil pred nas mnogo i že pl^nih nalog. Ena izmed anji, je bila reorganizacija : mcr(?Vetnih društev in decen-; ki Lacija Slovensko hrvatske marvrne :drev64lm0 pri sajenjU’ sadno ,„n(i ae uspeva. ige hvod°il;drŽim<> Se nasledniih a U'ld>-1 ^ikr,ar ne smemo saditi ° *jgo V,fSa *,am, kjer je že dru-■ne jk0r reva usahnilo. Ostanki njfiah]®n‘n starega drevesa bi ■go jnice° okužili mlade koreni- VO E dit", kjer mislimo sa- bek drevo' moramo izkopati J časa pred sajenjem. Ja- pf večje ,a JTlnai e je P.01-6- N>na oblika vVs-, - b° štirioglata,, široka prfK 2 Ì m boljše 1,50 m), ort Sbboka 70 do ie b^opanju 100 cm. Pri spravimo gornjo j n!81*' Zernlje na eno. spodnjo vodfOUst Pa na drugo stran vi| ' ■ Drevescu moramo zado 9. L,?0 Pognojiti. V ta namen ala i borno služi pregnit hlevski v i'8n°j ali pa kompost, Pri-po-reč»jdG^1ilv0 je, da se gnoju do-, a)o tudi umetna gnojila, J* or Thomasova žlindra. S°pi ?aPer^0Stat ali kalijeva sol. 'is visokodeblato drevo naj ie -i in nekai časa Pred vsaditvi-• S;s, Primeša zemlji 30 kg hlev-k Jžl'6®9 8noia, * kS Thomasove i d, ’n Posebno pri pomla-m0 ,.em zasajenju. Ce hoče uče‘: bod0 °drezane korenine del 2iti pi W1 se ie V ne$c ie ,, n^^kei Vq Vz'g°jiti poldeblato »ti’ Se skrajša v višoko-n 1 čemo ° da. 1,50 m, če pa ho-P®1. v vu *meti visokodeblato pa zn’j °kosti 1,75 do 2 m-rU2‘ ljenn ‘ma drevo že naprav-, 'blgci u r°n0’ nai se skrajšajo na polovico, če ho-^ kr0n imeti še krepkejšo 0 naj se skrajšajo na dolžine. iejtretjfnonai f' 3 q, že - Plec Postavimo v jamo frtf da - ed zasaditvijo drevesa, a(1.ji ratUj0 Pozneje korenine ne 7. Sele, ko, je to izvršeno, zasadimo drevo, ne pa pregloboko. V večini primerov poginejo mlada drevesca ravno zato, ker so pregloboko zasajena. Koreninice se namreč zadušijo. Cim težja in čim bolj mcikra je zemlja, tem plitveje zasadimo drevo. 8. Ko je drevo, zagrebeno, naj bo kupček zemlje krog njega približno 10 cm višje nati ' običajno površino zemlje, ker -se tako potem samo ob -sebi vsede. Pri zasajenju morata sodelovati vsaj dve osebi. Ena drži drevesce v primerni višini, druga pa postavi koreninice v pravilno lego, to je. ne preveč navpično. Z rokami nato zagre bemo korenine, seveda z najboljšo zemljo. Pri tem se drevo ne sme gibati več. Ko so v-se korenine dobro pokrite, naj se zemlja nad njimi z vso previdnostjo nekoliko potepta, začenši od roba proti deblu. Ce je potrebno, za saje.no drevo tudi nekoliko zalijemo; na kar ga privežemo k opornemu kolu, vendar ne pretesno. Sele pozne je dobro privežemo deblo. 9. Pri nasadih se je treba držati sledečih razdalj: Marelice: a) visokodeblate na 5 m razdalje v vrstah in med vrstami, b) pritlikave 10 m v vrstah, 12 m vrsta od vrste; češnje: 10 in 12 m, b) 4 in 5 m; jablane: d) 10 in 12 m, b) © in 8 m; pritlikave jablane cepljene na ivančke 3 in 4 m; hruške: a) 8 in 10 m, b) 5 in 6 m: pritlikave hruške, cepljene na kutine 3 in 3 m; breskve: a) 5 in 6 m, b) 3 in 4 m: češplje: a) 5 in 6 m, b) 4 in 5 m." • 10. Vedeti moramo, da z vsaditvijo dreves še nismo postali sadjerejci. Ce hočemo imeti vsako leto pridelek, moramo skrbeti za cepljenje. zimsko škropljenje z razstopinoi modre galice ;n polisolfurov. S tern preprečimo marsikatero spomladansko bolezen drevja. Pozabljati ne smemo na redno gnojenje in okopavanje, predvsem pa se sadnih dreves ne smemo spominjati le takrat, ko je prišel čas pobiranja sadja. !o izkaznice že v začetku leta, toda te so ležale v predalu kakšne omare skozi vse leto. Odbor društva je zanemaril to nalogo, vodstvo Prosvete pa ni nikoli našlo potrebnega časa, da bi ga, posvetilo dotične mu društvu in ga vzpodbudilo k razdeljevanju. Tudi to zasluži ostro kritiko,. V tem sestavku, sem se dotaknil treh različnih vprašanj, o katerih moramo razpravljati na naših sestankih pred bližnjim občnim zborom. Teh vprašanj sem se dotaknil z željo, da bi jih kdo drugi podrobneje obdelal. Diskusija je namreč odprta. «DELO» je stavilo na razpolago precejšen del svoje tretje strani. Zato je želeti, da bi naši prosvetni delavci to priliko izkoristili in napisali to, kar čutijo in kar mislijo, da bi pomagalo k izboljšanju delovanja naših prosvetnih društev in ljudske prosvete na splošno. MILIVOJ DOLANC Uspehi Čela Pertota Slovenski kipar iz Nabrežine Celo Pertot je po svojih nastopih v Italiji rastavljal tudi v Jugoslaviji. Januarja je razstavljal v Ljubljani, prav tako januarja v Beogradu, te dni pa v Zagrebu. Povsod ga je jugoslovanska kritika dobro sprejela. Deležen je bil pozornosti umetniških in urad nih krogov. Ker smo slišali, da namerava, razstavljati tudi v Trstu v občinski galeriji, smo se pri njem pozanimali, kaj je resnice v tej vesti. Izjavil nam je, da mu je to za sedaj nemogoče, ker pripravlja razstavo- na Dunaju, kjer Celo Pertot: Portret bo obenem na tamkajšnji u-metnostni akademiji predaval o vlivanju v bron. Zato je izključeno, da bi mogel v kratkem prirediti svojo razstavo v Trstu. Rekel pa nam je, da mu bo občinska galerija na razpolago, kot so mu obljubili na tržaški občini. Na vsak način bo verjetno prihodnje leto priredil svojo razstavo v Trstu. Preučevanje atmosfere za naskok na vesoljstvo Zanimive ugotovitve učenjakov - Leta 1960 bo šla sovjetska raketa na Luno, leta 1970 pa na Mars in Venus 18. marca poteka 52-Ietnica rojstva slovenskega pesnika Srečka Kosovela Prihodnje leto se ho začelo mednarodno geo fizično leto,, v teku katerega bodo znanstveniki stevinilh dežel skupno preučeva. li ile vil nu še neraziskana vprašanja. Predvsem se bodo bovili z raziskovanjem atmosfere in njenih skrivnosti. Za sedaj pri pravi ja jo znanstveniki material, ki bo dovoljeval uresničenje eksperimentov. V zadnjem času so s<* sestali v Belfastu (Velika Britanija). I\a lem sestanku so si znanstveniki izmenjali številne izkušnje, ki so zelo zanimive. ker odgovarjajo na nekatero pereča vprašanja v zvezi z med. planetarnimi ekskurzijami. Človek se sprašuje, zakaj se znanstveniki predvem bavijo z vprašanji atmosfere, medtem ko bi se morali bovili z vprašanji vesoljstva. Poda raziskovanje atmosfere je velike važnosti za j omogočitev medplanetarne vožnje in za ustvaritev konkretnih pogojev za dosego tega človeškega sna. Dejstvo je, da bodo medplanetarne rakete srečale na j več je ovire prav v prvem, najkrajšem delu vožnje, t. j. v atmosferi, ki obkroža zemeljsko oblo. Seduj raziskujejo atmosferft z raketami tipa V-2, ki so jih prvič izdelali Nemci za napade na Anglijo. Iz orodja za pustošenje so sedaj te rakete postale orodje za razširitev človeškega obzorja, f le rakete spravljajo namesto ekslosiva najrazličnejše inštrumente za merjenje in ugotavljanje najrazličnejših nebeških pojavov, za slikanje teh pojavov itd. Inštrumenti so vdelani v notranjost rakete in precizno prinašajo rezultate kratkotrajnega potovanja rakete. Na podlagi dosedanjih ugotovitev so učenjaki natančneje spoznali atmosfero, ki nas obdaja. Prav posebno je postala jasnejša slika plinskih mas, ki obdajajo zemljo. Ugotovljeno jo, da je atmosfera do 25 km viši- TOV. GOMBAČ V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Občina mora posvetiti večjo pozornost področnemu kmetijstvu Naše mleko lahko konkurira z mlekom, uvoženim iz bližnjih pokrajin - Znižanje tarife na vodo, znižanje stroškov za napeljavo vode in elektrike, namestitev poljskih čuvajev, popravila na poteh, razumevanje v zvezi z družinskim davkom, predstavnike kmetov v komisijo za zelenjadni trg itd. Iz govora tov. Gombača v občinskem svetu: 2e pred leti sem podčrtal važnost, ki jo ima naše polje del-stvo a podčrtal sem tudi, da z ozirom na vrsto krajevnega delovanja, ki je nadvse važno- za naše splošno gospodarstvo-, bi se morale kraje vne oblasti bolj zanimati za rešitev problemov ki se tičejo tega delovanja. Obstajajo velike možnosti izboljšanja na tem področju in večja nakazila za okrepitev krajevnega poljedelstva bi gotovo imela ugoden učinek pri zaposlitvi krajevne delovne sile in tudi one vse ljene iz Istre. Kmečka gospodarstva so s svoje strani napravila, kar ;e bilo mogoče za okrepitev delovanja, posebno pri živinoreji, pa ludi pri sa-djereji in vrtnarstvu. Za re-moderniziranje hlevov so prejšn.a leta z državnimi nakazili vzpodbujali živinorejce v okolici in na Krasu, da bi začeli izboljševalna dela, toda največji napor so vzdržali kmetje sami, s čimer so občutno obremenili svoje finančne možnosti. 1.500 gospodarstev malih neposrednih obdelovalcev, ki sn v veliki večini na podeželju črpa največ dobička, v razliko od okoliških kmetovalcev, cd proizvodnje mleka. Ta gospodarstva dobavljajo 7000 litrov te hrane prvenstvena važnosti za neposredno potrošnjo družin v mestu. Izboljšanje hlevov in selekcija pri živinoreji sta privedla do proizvodnje mleka, ki poi kakovosti lahko koristno konkurira z uvozom mleka iz drugih pokrajin. Zadnje čase so bila postavljena vprašanja v zvezi s pro blelmcm proizvodnje in pro daje mleka. Posebno je bilo govora o kakovosti mleka, ki prihaja v prodajo iz naših vasi. S tem v zvezi bo koristno precitati, kar piše «Rinascita agricola» od 15. februarja: di poštenemu živinorejcu ni vedno mogoče predložiti mleko z značilnostmi, ki jih zahteva zakon. Sestava mleka, žal ni enakomerno ista. To zavisi predvsem od individuai nesti živine, nada'je p-.sebno pri količini vsebovanih ma ščob, od tega., če je krava bie-ia ali ne, od pasme, okoliša, molzenja, hrane». Vidimo torej, da ne gre ve dno za mešanje z vodo, kadai maščobe ne dosežejo predpisanega odstotka. Prepričan sem, da bodo sanitetne obla sti upoštevale te faktorje v primerih, ko bi šlo za kaznovanje domnevnih kvarilcev mleka in kjer ne bo točno določena volja živinorejca, da bi slepariti pri prodaji. Kakšne možnosti imamo mi kot oibčinai, da bi pomagali poljedelstvu? S finansiranjem ni mogoče, ker je občinski proračun slab in ga mora vlada izpopolnjevati. Imamo pa druge možnosti za konkr-e'no pomaganje, in te bi moral občinski odbor resno upošteval1 V kratkem izvlečku bi mo gli takole našteti zahteve neposrednih obdelovalcev: 1. znižanje tarife vode za poljedelske potrebe na predvojno, raven (30 odst. zniž.); 2. znižanje stroškov za napeljavo vodovoda in električne energije za kmečko rabo; 3. ustanovitev korpusa poljskih čuvajev, ki je obstajal pred voj no; 4. popravilo cest na pod ročjih, važnih za poljedelstvo in to pri Sv. M. M. spodnji in zgornji in med Grljano-m in Sv. Križem; 5. večje razume vanje kompetentnih organ-ov pri družinskem davku, ki ta ko teži kmečko gospodarstvo;. Pri določanju višine davka bi bilo treba upoštevati stroške za vzdrževanje gospodarstva in izboljšanja, ki so jih kmetovalci napravili na svojem po sestvu. 6. Vključitev v komisijo za, glavni zelenjadni trg predstavništvo .malih neposrednih obdelovalcev za vsa ko obstoječo organizacijo; 7. «So primeri, pr,i katerih tu- poskrbeti za vodovodno na- peljavo- na. po-dročjU Dazio Zg. Domio, ki nima vodovoda, !n to ne samo za kmečko Žabo, marveč tudi za gospodinjstvo. Treba bi bilo skleniti sporazum med našo in dolinsko občino, da- se k. nčno uresniči ta občutena potreba. Za naše kmetijstvo se poleg malih neposrednih obdelovalcev zanimajo tudi druge ustanove, kot «Ente per le Tre Venezie», ki se pripravlja na bonifikacijo ravnine okrog Oreha. Obstajajo pa še drugi številni neobdelani predeli v ob močju mesta, ki, če bi jih obdelovali, bi lahko predstavljali vir blaginje za stotine družin kmetov, ki so danes obsojeni na brezdelje in ki bi bilo bolj primerno zaposliti ji-h pri poljskih delih, kot pa v industrijskih, ki so zanje popolnoma nova. Za to bi bilo treba proučiti možVIv I< višje, v teli težkih trenutkih utrujenosti duha prikličem predse z vso silo svoje domišljije veličastno podobo človeka. Človek! Kakor da sc sonce poiaja v mojih grudih, v njegovi jarki svetlobi pa slopa, ne-obsežen ko svet, počasi in naprej ! in višje ! tragični prelepi Človek. Vidim njegovo ponosno čelo in smelo globoke oči, v njih so žarki neustrašene Misti, liste Misli, ki je dosegla čudežno harmonijo vesoljstva, tiste veličastne sile, ki v trenutkih onemoglosti ustvarja bogove, v času poleta pa jih ruši. izgubljen sredi pustinj vesoljstva, sam na majhnem koščku zemlje, ki drvi z neulovljivo naglico nekam v globino neizmernega prostranstva, ves poln mučnega vprašaja, «čemu je na svetu?» stopa možato naprej in višje! po poti do zmage nad vsemi lajnami zemlje in neha. Tako hodi, s srčno krvjo rosi svojo težko, samotno, a ponosno pot in iz le žgoče krvi ustvarja nevenljive cvetove poezije; tegobni krik svoje uporne duše pretvarja v božanske akorde umetnosti, iz izkustva ustvarja znanost, vsak njegov korak lepša življenje, kakor lepša sonce zemljo z blagodejnimi žarki višje stopa in naprej, on, zemlje zvezda vodnica. Oboroženi le s silo Misli, ki je časih kakor blisk, časih mrzlo pokojna ko meč, —— stopa svobodni, ponosni Človek daleč pred ljudmi in nad življenjem, sam sredi ugank svojega bitja, sam sredi množice svojih zmot, in vse legajo kakor težka mora na njegovo sreč, režejo vanj, trgajo mozeg, sram jih ga je. kličejo ga, naj jih uniči. Gre, v prsih mu orijo instinkti, odvratno \eka glas samoljuhlja, kakor pretkan berač je, ki prosi ubogajmo ; oklepajoča vlakna vsakovrstnih zvez se mu ovijajo okoli srca kakor bršljan, pijejo vročo kri in glasno terjajo, naj se ukloni njih siti, vsa čustva hočejo zavladati nati njim; vse žeja po oblasti nad njegovo dušo. In kope raznih življenjskih malenkosti so podobne hlatu na njegovi cesti in gnusnim žabam ob njegovih potih. In kakor planeti obkrožajo sonce, tako Človeka na tesno obdajajo dela njegovega stvariteljskega duha: njegova zmerom lačna Ljubezen; bolj daleč za njim šepa Prijateljstvo; pred njim gre trudna Nada. Mržnja prevzeta od Gneva pozvanja z okovi potrpljenja na rokah. Vera gleda s temnimi očmi v njegovo puntarsko lice in čaka, da ga sprejme v svoj pokojni objem. Vse pozna kar jih je v njegovem žalostnem spremstvu — spačena, nepopolna, slaba so dela njegovega stvariteljskega duha ! Odeta v cape starih resnic, otrovana s strli pom predsodkov sovražno hodijo za Mislijo, ne morejo je dohitevati v njenem poletu, kakor vrana ne dohiteva orla, prerekajo se z njo za prvenstvo, prav redko se z njo zlijejo v en sam mogočen in stvariteljski plamen. Tudi ona je tu — večna sopotnica Človekova, nema in tajinstvena Smrt, zmerom pripravljena, da mu poljubi srce, ki z žarom hrepeni po življenju. Vse pozna, kar jih je v njegovem nesmrtnem spremstvu in kočno pozna še. enega Brezumje. Krilato, mogočno ko vihra, mu sledi s sovražnim pogledom, svoja silna krjla razpro- stira nad Mislijo, hoteč jo potegniti v svoj divji ples. In le Misel je družica Človekova, le od nje se nikdar ne loči; le njen plamen mu osvetljuje ovire, ki leže na poti pred njim, uganke življenja, Somrak prihodnjih lajn in temni kaos v njegovem srcu: Misel, svobodna družna Človekova, zre povsod z bistrim, ostrim očesom in neusmiljeno razsvetljuje vse : Kovarne in podle pasti Ljubezni, njene že-1 je, zavladati ljubljenim, stremljenje ponižati in ponižati se in umazano podobo Čustvenosti, ki hodi za njo. Boječo nemoč Nade in Laž. ki je za njo, njeno rodno sestro, nališpano, poslikano Laž. pripravljeno vedno in vse utršiti in prevarati s svojo lepo besedo. Misel razkriva v uvelem srcu Prijateljstva njegovo preračunano previdnost, njegovo hudobno, prazno radovednost, zavisti gnile pege in zarodke klevete na njih. Misel vidi silo črne M rž rij-- in ve; če bi sneli z nje okove, stremečo zasužniti vsa čustva, skrite'kremplje fanatizma, nemoč njenih težkik kril in — slepoto njenih praznih oči. Tudi s Smrtjo se bori: njej, ki je iz živali ustvarila Človeka, njej. ki je ustvarila množico bogov, filosofske sisteme, vede — ključe k ugankam sveta, njej. svobodni in nesmrtni Misli, je odvratna in sovražna ta sila. brezplodna in često glupa. zlobna. Smrt je podobna. starinariei, sfarinatici, ki hodi okrog vogala in spravlja v svojo umazano malho vse preživelo, gnilo, nepotrebno in včasih izmakne tudi kaj zdravega, krepkega. Vsa prežeta gnilobne vonjave, zavita v plašč groze, brezstrašna, brezlika. nema stoji Smrt pred Človekom kakor ogromna, črna uganka. Misel pa jo ljubosumno motri ustvarjajoča in jarka je kakor sonce, polna brezumne drznosti in ponosne zavesti nesmrtnosti. Tako stopa Človek puntar skozi tegobni mrak življenjskih ugank - paprej! in višje! zmerem naprej in zmerom yišje! i L.j' .... NULTURne =uesTi= l3red kratkim so v Moskvi, New Yorku, Parizu, Rimu, Berlinu in Oslu istočasno prikazovali premiero novega francoskega umetniškega filma «Če bi -fantje vsega sveta...«, ki ga je režiral Christian Jacques. Film prikazuje usodo peščice francoskih ribičev in je prežet z idejo prijateljstva med narodi. Naslov filma je vzet iz fraheoske narodne pesmi. Sovjetska kritika je film zelo pozitivno ocenila. * * * V Pragi so našli med starimi bronastimi kipi, ki so jih nacisti med vojno določili, da jih pretopijo, tudi Mozartov in Schillerjev kip, ki sta do leta 1945 stala v severnočeškem kopališču Teplice-Šanov. Kulturno ministrstvo je odločilo, da ho zopet postavilo oba kipa na primerna mesta. * * * Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani uspešno razvija -zamenjavo slovenskih publikacij -s knjižnicami v Sovjetski zvezi, ČSR, na Poljskem, Madžarskem in v Bolgariji. Lani je narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani prejela od narodne in univerzitetne knjižnice v Pragi približno 300 knjig in revij v zamenjevo za slovenske knjige in revije. * * * Odbor za proslavo stoletnice rojstva slovenskega pesnika Antona Aškerca je sklenil, da bo glavna proslava prve dni junija v Ljubljani. V Ljubljani in Celju bodo odkrili spomenike pesniku. Spomenik v Ljubija- Raketa tipa V-2 služi znanstve-nikom za raziskovanje atmosfere, ki obdaja zemeljsko oblo ni izdeluje kipar Nikolaj Pirnat, arhitektonsko ureditev pa je sprejel znani slovenski arhitekt prof: Plečnik. Ob proalavi bo izšla tudi jubilejna ieda-ja Aškerčevega zbornika. * * * V začetku aprila bo v Lilli (Francija) IV. mednarodni študentski gledališki festival, n« katerem bodo sodelovati predstavniki študentskih organizacij iz Sovjetske zveze, češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Francije, Bolgarije, Jugoslavije in Španije. * * * Ljubljanska Cankarjeva založba namerava letos jeseni izdati-izbrano delo Prežihovega Voran-ca. V izbor bodo vzeli tri ro; mane ( Požganica, Jamnica, Doberdob) in eno ali dve knjigi njegovih novel. Založba namerava izdati vse knjige istočasno. Zaradi tega so se že začela predplačila naročnikov. * * * Ena izmed največjih založb v Franciji «Gallimard» je začela izdajati enciklopedijo «Plejada». Izšel je prvi zvezek, zadnji pa bo izšet čez kakih deset let. Enciklopedija bo obsegala 40 knjig. * * * Združeni pevski zbor beograjskega radia je po svojem gostovanju v Turčiji imel več nastopov tudi v Bolgariji. * * * Poljski profesor Oskar Lange se je na povabilo indijskega statističnega inštituta podal v Indijo, kjer se je v večdnevnem obisku seznanil s statističnimi metodami, ki jih uporabljajo v Indiji. * * * Ljudska republika Kitajska je podarila narodnemu muzeju v Krakovu na Poljskem večjo zbirko kitajske narodne obrti. Vsega skupaj je muzej prejel 650 del iz antične in moderee kitajske obrti. * * * Zadnji dan februarja je prispela v Moskvo skupina ameriških zdravnikov, ki namerava preučevati za časa svojega obiska delovanje sovjetskih ustanov na zdravstvena raziskovanja. \ skupini so profesorji Mayer, Paul. Shoup. MaeLeod. Shim-kin. PREJELI SMO: SLAVJANJE, mesečnik Slovanskega komiteja ZSSR., it. 2. februarja 1956. Moskva (v ruščini). AGERPRESS, informacijski bilten, leto VII. štev. 5, 29. lebruarja 1956, Bukarešt' (v francoščini). LA ROUMANIE D'AV-JOURD’HUl, ilustrirana mesečna revija, štev. 2 februarja 1956. Bukarešta (V francoščini). " • - ' * -1; ^ i . 4 r • w " i - " / \* » STgtAH * »IS Ev O 17. MÀRCI 1« iz nnsiH unsi Salež V sredo, 7. t. m. se je v Sa-ležu zaključil 14 dnevni večerni kmetijski tečaj, ki ga je vodil gosp. Baša, Saležani so zelo napredni v poljedelstvu, kar je priznal tudi predavatelj sam v svojih govorih. To pa je potrdil tudi tečaj, pri katerem je bilo vsak večer prisotnih nad 50 oseb. Udeležilo se ga je tudi precej mladincev, ki so, kot starejši, pazljivo sledili predavanjem, Dr. Baša se je dotaknil glavnih točk, ki so potrebne za kmeta. Res je. da vsega kar je predavatelj učil in priporočal ne bo mogoče izvršiti zaradi slabih časov in pomanjkanja, ki jih čuti tudi kmet na svo jih ramenih. ' Saležani se najlepše zahvaljujejo dr. Baši za njegov trud in prizadevanje na tem kmečkem tečaju ter želijo, da bi kaj kmalu spet imel podobna predavanja. Skoda, da se je treba ob takih prilikah posluževati šolskih prostorov, ker ni v vasi drugih bolj primer n ih. Zelo koristno bi bilo, da bi oni, ki imajo oblast v svojih rokah, poskrbeli za primerno stavbo, ki bi služila vaščanom za izobraževalne in kulturne namene. in levo, potem pa popolnoma pozabijo na potrebe ljudstva. Brežan K gornjemu dopi.su bi pripomnili, da je te dni naš svetovalec tov, Gombač v svojem govo-ki ga slučajno prav danes objavljamo na tretji strani-, ponovno prikazal nujno potrebo vodovodne napeljave v vašib krajih. Upajmo, da bo tokrat zaleglo in da vam ne bo treba več dolgo čakati. Gabrovec Kot vsako leto, tako so tudi letos praznovali v Saležu 8. marec, praznik žena. Proslava le je vršila v sobi pri Skrileviti in čeprav je soba še precej prostorna, je bila polna obiskovalcev. Proslavo je odorila tov Svetlič Ivanka. Sledile so deklamacije pridnih šaleških otrok. Kot prva je nastopila Grilanc Neva. ki je podala «Slovensko pesem», nato je Kocman Marica deklamirala «Pismo matere iz groba», Svetlič Dušica pa «Iz sveta izgine naj prepir». Pire Anica, Budin Gabrijela, Budin Anica in Svetlič Dušica so podale Cankarjev prizor «Sveto obhajilo». Sodeloval je tudi domači pevski zbor, ki je zapel več pesmi. Nato je bil srečolov. pri katerem ni manjkalo ve selja, posebno za otroke. Sledila je prosta zabava. P razlika so se udeležili skoraj vsi vaščani, ki so se na prijetni dolači proslavi prav dobro počutili. List iz stranel polletr uprava Dopisi rokopi za vsa POSTI SEJE TRŽA!ŠKE!GA OBČANSKEGA SVETA ROTACIJSKI SKLAD NAJ POSTANE stvarnost za tržaško gospodarstvo Tov. Radich za zaposlitev večjega števila brezposelnih v Selad - Za ureditev kanalizacije v «I. Guardiella Farneto - Občinska- večina se brani obtožbe o diskriminaciji proti Slovencem Lenjer Naše žene so nas letos skoraj bi rekel presenetile. Čeprav v Lonjerju nimamo primernega in svojega sedeža, so si pa naše žeie v velikem številu zbrale v soboto, 10. t. m. v gostilni pri Čoku ter tam s svojimi možmi in otroci lepo proslavile osmi marec. Prisotnih je bilo tudi precej mladincev. O pomenu praznika demokratičnih žena je spregovoril tov. Cok. Nato se je razvilo pravo družinsko veselje ter je pozno v noč donela naša narodna pesem. Tov. Ernest Godina pa je med eno in drugo pesmijo zabaval prisotne s šaljivimi dovtipi. Ko so naše žene nabirale za mimozo, so tudi nabrale za «Naš list» 650 tir. * * * V nedeljo smo imeli zopet pogreb. Tokrat smo pokopali Batič Marijo, staro 74 let. Pre-•ej časa je bolehala, zadnje čase pa je legla in ni več vstala. Naj ji bo lahka zemlja! Vaščan Cez nekaj mesecev bodo u-pravne volitve na Tržaškem. Tudi v zgoniški občini bomo izvolili novo občinsko upravo. Kakšna bo ta uprava je danes še preuranjenoi sklepati, niti ni to namen tega članka. Nikakor pa ne moremo preko tega da ne vprašamo, kaj mislijo o tem možje, ki so že tri leta v upravi naše občine. Obračun njihovega delovanja v tej poslovni dobi, vsaj v kolikor se nanaša na našo vas, bo — porazen. Ne pretiravamo, ako trdimo. da sedanja, občinska u-prava ni v naši vasi naredila nič koristnega. Vse je ostalo pri starem, takšno kot je bilo pred več leti. 2e pred časom smo pisali, da ie občinska uprava v Zgoniku popolnoma pozabila na Gabrovec. Toda niti to pisanje ni doslej imelo nobenega uspe ha. V omenjenem članku, ki ga je objavilo D EDO, smo našteli vrsto potreb. Danes bi morali isto ponoviti, kajti vse je tako, kakor je bilo tedaj in še prej. Poljske poti so še vedno v zelo slabem stanju; pa ne le poljske, temveč tudi druge, n pr. ona. ki vodi proti Križu. Pot, ki vodi na avtocesto, je neuporabna. Zemljišče okrog nove stanovanjske hiše v Gabrovcu je še vedno neurejene, -poraslo z grmičevjem. ki je kot nalašč primerno za gadjo zalego. Prostor okrog otroškega vrtca je prav tako neurejen. Stanovanjska kriza je občutna. Pet družin že dolgo zaman čaka na stanovanje. Omenili smo le nekatere probleme, ki živo zanimajo naše vaščane. Lahko bi pa našte li še druge, ki bi še bolj ožigosali zadržanje občinske u prave do naše vasi. Upamo, da bodo občinski možje, v tem času, ki nas še loči od bodočih volitev vsa« nekoliko nadoknadili to, kat so toliko časa zanemarjali. Skupina vaščanov Demjo Dragi list Delo! Obračam se do tebe, ker vem. da se edino- potom tebe lahko potožim in ti povem o nezadovoljstvu, ki ga čuti ljudstvo, posebno pa kdor je bolan in potrebuje takojšen pregled specialista, da mu da zdravilo in ga nekoliko ohrabri. Saj čim je malo boljši, mora itak takoj na delo, ker drugače umre od lakote. Ka> ti hočem povedati je to, da mora bolan človek dva dni čakati, pretino pride do specialista. Najprej mora v Skedenj — kamor prihajajo bolniki iz cele dolinske občine in Dom j a — in tam čakati celo uro in tudi dve. Potem ti zdravnik cone izroči listek za specialista in, ker je ta v istem dnevu že odpravil svojo službo, moraš drugi dan v ul. Farneto, kar pomeni dva dni in dvojne stroške. Zato bi bilo potrebno, da odgovorni pri Bolniški blagajni dobro preštudirajo, kaj je prav in kaj ni, ter gledajo, da . j.r.....»__/In Ricmanje Tudi letos se Ricmanje vneto pripravljajo na tradicionalni praznik Sv. Jožefa, ki vsako leto privabi toliko okoličanov in Tržačanov. Za letos je upanje dobro, kajti vreme se je menda že i zdivjalo in kot kaže bo sedaj vsak dan bolj občutiti prihod pomladi. Ric-manjski prebivalci in posebno gostilničarji so se za ta dan dobro založili z vsem, kar ti srce poželi in zato vabijo vse, da ne zamudijo prilike ni pridejo v našo gostoljubno vasico, kjer se bodo nazabava-li in se naužili svežega in zdravega pomladanskega zraka, Prejšnji četrtek je bila seja tržaškega mestnega sveta spet posvečena le diskusiji o letošnjem proračunu. Govorila sta dva -svetovalca KD, Novelli. ki je zagovarjal vso 'občinsko politiko in dokazoval pravilnost politike občinskega osebja in davčno politiko občinske večine in prof. Gridelli, ki je govoril o raznih kulturnih ustanovah v našem mestu in opozoril na. nekatere pomanjkljivosti. Inž. Battigei-li od MSI je kritiziral deio občinske uprave in izkoristil svoj govor tudi za napad na zahteve slovenskih svetovalcev glede spoštovale določil londonske spomenice. Dr. Dekleva je imel daljši govor, v katerem se je dotaknil vseh negativnih plati občinskega, u-pravljanja od primanjkljaja, ki je že kroničen in pravo zrcalo gospodarskega položaja mesta, do nepravilne davčne politike, ki ne ščiti dovolj revnejših slojev. Dotaknil se je tudi zadeve občinskih pašni kov. ki jih izkoriščajo posamezne vasi in so v zelo zapuščenem stanju ter zahteval, naj se v soupravo teh pašnikov vključijo predstavniki zainteresiranih kmetov. Drugi dan so pa razpravljali o navadnih upravnih vprašanjih. Tov. Teiner (PSI) se je zavzel za vprašanje, o katerem so že večkrat razpravljali v občinskem svetu. Gre namreč za nov sedež Zavoda za nezgode pri delu (INAID v ul. del Teatro Romano, katerega zidavo so že pred letom dni ustavili zaradi nekih popravkov v načrtih poslopja. Dr. Benussi, ravnatelj Zavoda za nezgode pri delu, je pojasnil, da je vsa zadeva sedaj v proučevanju pri vladnem komisariatu, ki mora dokočno odločati. Svetovalka Gruber - Benco (FSDI) je predlagala brzojavko, v kateri tržaška občina zahteva izpustitev na začasno svobodo Tržačana Danila D-ol-cija, ki so ga nedavno zaprli, ker se je udeležil agitacije brezposelnih v Partinicu. Tej zahtevi se je vso odločnostjo pridružila tov. VVeissova, ki je poudarila, da mora naše mesto izraziti vso solidarnost s človekom, ki ni ne komunist ne socialist, a je znal občutiti borbo delavcev in se ji ves posvetiti. Na petkovi seji je tov. Po- Dolina V Dolini je bil v sredo pogreb prerano umrle vaščanke Francke Petaros por. Pangerc, stare komaj 42 let. Pokojnica zapušča moža in dva otroka, najmlajši je star komaj tri leta in pol. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, ki so sočustvovali s tako težko prizadeto družino. Boljunec ljudstvu ustrežejo, na pa da ie bolj slabšajo že itak kritičen položaj. Druga stvar, o kateri ti hočem govoriti, je zadeva napeljave vodovoda za prebivalce iz Sv. M. M. sp., za predel Dom j a imenovan «Mandrije». pod tržaško občino ki nima vode. O tem smo že mnogokrat govorili in zahtevali a vedno zaman. Zadnje čase se je v naše kraje naselilo še mnogo drugih družin, a vseeno nam ne ‘napeljejo vodovoda Mi smo popolnoma zapuščeni, nihče ne ve za nas; najdejo nas pač samo, kadar je treba plačati davke, drugače se pa n* zmenijo za naše potrebe. Smo brez vsake poti in v tej hudi zimi smo morali po vodo ceih 500 metrov daleč. i veliko nevarnostjo, da si kdo zlomi kakšno nogo. Pač slabo priporočilo za današnje občin-*• upravitelje, ki ob volilni UM*uaJ4 •kijuklgaje M 4*ae» V sredo so v Boljuncu pokopali Milana Žerjala. Mož je bil star komaj 50 let; prav za prav bi bil slavil ta jubilej ravno na dan, ko so ga pokopali. Bolan je bil že vrsto let Zahrbtno bolezen, ki mu je pretrgala nit življenja, je dobil v zadnji vojni. Zaman je bilo vse prizadevanje, da bi ozdravel. Kako je bil pokojnik priljubljen v vasi je med drugim potrdil tudi pogreb, saj se ga je udeležila, skoro vsa vas. Naj mu bo lahka domača zemlja, žalujoči družini naše najgloblje sožalje! gassi zahteval posredovanje župana za čimprejšnje delovanje rotacijskega sklada. Zakon je bil že pred šestimi meseci odobren, toda upravni odbor še ni imenovan in stanje je vedno težje. Tov. Radich je ugotovil, da se brezposelnost stalno- veča, dočim zaposluje Selad vedno manj delavcev. Isto velja za preusposobitvene tečaje. Zahteval je. da občinski odbor posreduje pri vladnem komisariatu. ki kot kaže ne pozna stvarnega stanja v mestu. Tovariš Gombač je urgiral popravilo in ureditev kanalizacije ul. Guardiella Farneto in zgraditev stopnišča iz ul. del Prato na ul. Fabio Severo. Intervenirali so še nekateri drugi svetovalci, med njimi tov. Teiner in dr. Dekleva, ki je protestiral proti namestitvi i- talijanske vrtnarice v slovenskem otroškem vrtcu pri Sv. Ivanu na mesto bolne slovenske vrtnarice. Na koncu sta dva odbornika, Cumbat in Forti, skušala braniti delovanje občinske u-prave. -Prvi je med drugim zanikal, da bi občina izvajala diskriminacije pri nameščanju slovenskega osebja, ker da so natečaji vsem odprti. Toda vsi vedo, da v občinskih uradih še vedno ni slovenskih tolmačev ali uradnikov, ki bi s Slovenci občevali v njihovem jeziku, kot to določajo londonski sporazumi. Forti je pa skušal dokazati pravilno davčno politiko sedanje uprave. O četrtkovi seji, na kateri je bil predviden zaključek razprave o preimenovanju mestnih ulic in trgov, bomo poročali v prihodnji številki. Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje V soboto 17. t.m. ob 20.30 in v nedeljo 18. t.m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah EDUARDO DE FILIPPO Glasovi vesti V ponedeljek 19. t.m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7 BEGOVIČ MILAN Brez tretjega «gledališče v krogu» Proslave 8. marca v mestu |in na podeželju Zahvala Ker se ne more o-sebno za,-hvaliti vsakemu posamezniku, sei tovariš Vtittorku Poccecai tem potom zahvaljuje vsem, ki so mu z darili in voščili dokazali svojo ljubezen od priliki njegovega 60. rojstnega dne. Letos je bil praznik žena proslavljen v vseh krožkih in vaseh z lepimi zabavnimi večeri. ponekod povezanimi s kulturnim sporedom, drugod s kakšno drugo privlačnostjo. V Sv. Križu so žene letos prvič proslavile svoj praznik v lepem novem Ljudskem domu, kr so ga za to priliko posebno okusno opremile in o-kra-sile. Po kulturnem sporedu. na katerem je sodelovala kriška mladina je bila, vesela prosta zabava s plesom. Pri Banih so. žene enotno proslavile svoj praznik v prav veselem razpoloženju. V PID «Pečar» so domači otroci priredili ženam ljubek kulturni spored z recitacijami in petjem. Na Opčinah je na proslavi sodelovalo Slovensko narodno gledališče z igro «Sreča, kje si». Uspeli prazniki so bili tudi v Do-mju, Miljah, Griži, Sv. Barbari, in ostalih vaseh ter v vseh mestnih krožkih. Za to priliko so žene razdeljevale mimozo in razprodajale «Naš list» in «Noi donne». obiskale so matere padlih in bolnike. Žene iz Magdalene in Fondane so> obiskale bolnike v bolnišnici pri Magdaleni in jih obdarile s sladkiši, ženam pa so razdelile naše ženske revije. Nadvse je uspela tudi nedeljska manifestacija, v kinu Alabarda, na kateri sta govorili predstavnici Z DZ Mira Rijavec in Jole Deferri ter predsednica Italijanske ženske zve ze v Milanu dr. Carnevalli, ki je prinesla pozdrav italijanskih žena. Za teden --- dni — Sobota, 17. — Jedert (Jeri Nedelja, IS. — Edvard Ponedeljek, 19. — Jožef krajec) Torek, 29. — Aleksandra Sreda, 21. — Benedikt Cietntek, 22. — Lea Petek, 23. — Jožef Oriol ZGODOVINSKI DNE\ 18. 1414 je bilo zadnje usi^ nje koroškega vojvodi! mrežnega le dolloshega občinskega soma V dolinskem proračunu predvidena vsota za spremenitev strokovnega tečaja v redno šolo - Najvišji stroški v nabrežinski občini so predvideni za javno vzgojo V ponedeljek zvečer se je vršila seja nabrežinskega občinskega sveta na kateri je bil po obširni razpravi soglasno odobren občinski proračun za leto 1996. O proračunu je poročal odbornik Floridan. ki je pojasnil, da se letošnji proračun ne razlikuje mnogo od lanskega Predvideni izdatki so se povišali za tri milijone lir, povišali pa so se tudi predvideni dohodki, zlasti dohodek i družinskega davka. Največji dohodek prinašajo občini trošarina, najemnina občinskih kamnolomov in občinski davki; Med izdatki so največji stroški za javno vzgojo (skoraj 25 odst. vseh izdatkov), plače upravnega osebja, prispevek za kraški vodovod, občinski zdravnik, napeljava telefona v Sempolaj, Mavhinje, Vižovlje itd. Skupnih dohodkov je predvidenih v znesku 41,640.934 lir, izdatkov pa 82,269.828 lir. Predvideni primanjkljaj, ki ga bo kot je upati, kril državni prispevek, znaša skupno 40.628.894 lir. V uvodu je odbornik Flori-dan poudaril, da j"e bilo mogoče predložiti šele sedaj letošnji proračun zato, ker je občinska uprava, šele 3. marca dobila od prefekture sporočilo o odobritvi lanskega proračuna. Prefektura je znatno skrčila nekatere postavke lanskega proračuna, med njimi — kar je zelo resna stvar — milijon lir za kurjavo v šolah, 300.000 lir za vzdrževanje šol, 400.000 Ur za kuhinje v otroških vrtcih. Mislimo, da so to zelo važne in potrebne vsote, ki se jih v nobenem primeru ne bi smelo črtati. V torek se je pa sestal do- PRIPR AV E NA V. KONG.RES K. P. T. O. Zaključujejo se volitve delegatov in sekcij ski plenumi V tem tednu so se nadaljevali sestanki celic, na katerih se diskutira o kongresnih tezah in o rezultatih XX. kongresa KFSIZ. Diskusija je zelo živahna. Po celicah se volijo tudi delegati. Dejansko se bodo volitve delegatov skoraj povsod že ta teden zaključile. V teh dneh se bodo vršili naslednji plenumi in sestanki: v torek partijski plenum v Kinu ob morju, v sredo sek-cijski plenum v Barkovljah, v petek sekcijska plenuma pri Sv. Ani in na Pončani. Danes, v soboto pa se bo v Ljudskem domu v Križu vršil praznik za razdelitev letošnjih izkaznic. Prisoten bo tov. Vi-dali. V zadnjem tednu so se v pridobivanju novih članov izkazale naslednje sekcije: Ko- ra 0 U DS K A :OSVETÀ SEJA GLAVNEGA SVETA SHLP Jutri, v nedeljo ob 10. uri bo na sedežu seja Glavnega sveta SHLP. Prosimo vse člane, da se je gotovo udeleže, ker so na dnevnem redu važne točke. Priporočamo točnost. Velika koncertna prireditev v Križu Prosv. dr. Vesna v Križu pripravlja za drugo nedeljo 25. t. m. veliko koncertno prireditev. Sodelovali bodo poleg domačega zbora in godbe še pevski zbori «Salež-Zgonik» «Gaj» od Banov, «Rota» s Ko-lonkovca, «Prešeren» iz Bo-ijunca, oktet s Proseka-Kon-tovela in glasbeni «Kmečki kvartet» iz Boljunca. Prireditev bo posvečena Prešernovi proslavi, zato bo v tem smislu nekaj recitacij, duetov in ob začetku kratek nagovor. To bo prva večja kulturna prireditev v temi novem Ljudskem domu, zato bo v spomin na ta M» «V**a«* višem sodelujočim skupinam spominske spomenice. Začetek ob 16.30. Vstopnina odrasli 100, otroci 50 lir. Pred začetkom bo domača godba zasvirala nekaj korač nic po vasi in po prireditvi bo ples do polnoči. Občni zbor PD «Matjašič» v Barkovljah, ki je zaradi nepredvidenih zaprek moral biti zadnjič preložen, do danes v soboto 24 t. m. na sedežu pri Rumeni hiši ob 20. uri. Vsi in točno! IZLET V CELOVEC Pristaniška športna skupi- na organizira za velikonočne praznike 1. in 2. aprila turistični izlet v Celovec, po želji z izletom na Kanzei. Za vpis in vsa potrebna pojasnila se je obrniti za tajništvo Pristaniške športne skupine v Tr-stu, trg Duca degii Abruzzi I, I. nadst. telefon »TIH*. lonkoveč 3, Curiel 2. Bariera 1, Skedenj 1. Sv. Alojz 1. V bližnji prihodnosti naj se sekcije zavzamejo za čimglo-bljo diskusijo o kongresnih tezah in o rezultatih XX. kongresa KPSZ, za pripravo sek-cijskih plenumov, na katerih naj se diskutira izključno le o kongresu KPSZ, za čimprejšnjo izvolitev vseh delegatov in za nabiranje prostovoljnih prispevkov za stroške kongresa. Tovarišu Albertiju na mnoga teta! Na praznik Sv. Jožefa bo slavil svoj 75. godovni dan eden izmed stebrov prosvetnega društva «Prešeren» v Boljuncu, Jože Alberti. Vaščani so nas opozorili na ta dogodek. In res, ob priliki našega obiska v Boljuncu, smo bili pri njem na domu. Povprašali ismo ga kako je z njim. Da bi ga videli kako je še čvrst, rekli bi — mlad. V krajšem pogovoru z njim, smo izvedeli, da je začel peti v društvu «Prešeren» ko mu je bilo komaj 13 let, od 14. leta dalje pa je bil stalni pevec. Pel je torej celih 61 let. V tej d gi dobi — ki je bila sicer večkrat prekinjena, saj je moral iti v vojsko, za tem ga je prišla temna doba fa- šizma in društvo je moralo prenehati z delovanjem — je spoznal številne pevovodje. Pel je pod vodstvom Jereba, Venturinija, Svare, Ferjančiča in Bercela, ki so bili učitelji, kakor tudi pod vodstvom Bo-nana iz Boršta, Pepeta Žerjala iz Boljunca., ki sta bila pri-prosta pevovodja-organista. Po končani zadnji vojni, ko je društvo ponovno zaživelo, pa ;e pel pod vodstvom mladega Draga Žerjala. Prepričani smo, da izražamo mnenje vseh Boljunčanov in vseh, ki dragega Jožeta Albertija poznamo, ako mu tudi tem potom iskreno čestitamo k lepemu jubileju, želeč mu še mnogo, mnogo srečnih let življenja v krogu svoje družine in svojih Boljunčanov. M. K. 1 inski občinski svet, ki je začel razpravo o proračunu že v petek in jo v torek zaključil ter soglasno odobril proračun za leto 1956. Na petkovi seji je župan tov. Lo v riha sporočil, da je bil podpisan z Ustanovo za industrijsko pristanišče sporazum o prodaji zemljišč dolinske m riemanjske srenje. Dolinska srenja bo dobila 9.300.000 lir •, ricmanjska pa 18.700.000 in s to vsoto bi zgradila moderno oljarno. Občinski svet je odobril sklenitev te pogodbe. Sledila je nato razprava o proračunu, ki se je nadaljevala v torek. V razpravo so posegli vsi svetovalci • z raznimi predlogi in nasveti. Tov. Lovriha je v svojem govoru poudaril željo občinskega odbora, da bi bil proračun čimbolj napreden, toda možnosti so omejene. Tako so bili nekateri davki proti volji obč. odbora povišani, čeprav je gospodarsko stanje težko in ljudstvo ne more prenašati nadaljnjih obremenitev. Stroški so bili imejeni na minimum, kljub temu pa bo primanjkljaj velik. V zadnjem proračunu je bila predvidena vsota za napeljavo telefona v Ricmanje, Boršt in Domjo in je zdaj odvisno od podjetja Telve, kdaj bodo dela izvršena. V letošnjem proračunu so določene vsilite za spremembo strokovnega tečaja v Dolini v strokovno šolo, za ustanovitev občinske knjižnice, za napeljavo telefona v Mačko vi j e in Pre-beneg ter za ureditev telefonske službe v Dolini in Boljuncu, za nabavo premičnega odra za kulturne prireditve, za gradnjo napajališča v Borštu ter ustanovitev dveh zoboteh- deva 25,577.888 lir rednih dohodkov, 42,949.401 lir rednih stroškov, 23,030.337' lir izrednih obveznih stroškov, 70.500 lir rednih neobveznih stroškov in 2,200.000' izrednih neobveznih stroškov. Skupni primanjkljaj znaša 44,572.917 lir. Prodaja semena odbrane večne in triletne detelje Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča, da je v so boto 10 t. m. pričelo izdajati nakazila za nakup semena odbrane večne in triletne detelje po znižani ceni. Ker stane kilogram večne in triletne detelje 510 Lir, bo moral kmetovalec ob dvigu plačati 367. Lir za kilogram. Razlika v ceni je državni prispe vek, ki znaša 30%. Smrt vzglednega slovenskega tovariša V sredo je za vedno zatisnil oči tovariš Anton Cač v starosti 65 let. Bil je član naše partije že od njene ustanovitve in je vse svoje življenje posvetil stvari delovnega ljudstva. Niti fašistična preganjanja proti njemu in njegovi družini in niti za-pori ga niso mogli ukloniti. Vedno je ostal zvest svojim idealom, v katere je čvrsto veroval. Tako v osvobodilni borbi kot po njej je bil tov. Cač vedno prisoten, vedno v prvih vrstah. Zato je bil visoko cenjen pri tovariših in vseh, ki so ga poznali. To je tudi izpričal njegov pogreb, ki se je vršil v četrtek popoldne in na katerega je prišla velika množica ljudstva. V imenu naše partije sta vrlemu tovarišu podala zadnji pozdrav na grobu tov. Marija Bernetičeva in tov. Postogna. V imenu naše partije in vseh slovenskih in italijanskih demokratov izražamo sorodnikom tov. Čača naše najglobje sočutvovanje. ISTiTTiliM Gosposvetskem polju. 18. 1871 je bila proglašena ška komuna. 18. 1904 se je rodil Srečko I ( vel, pesnik našega K. Umrl je 27. maja 1926. Je ses! 21. 1919 je bila proglašena , žarska sovjetska repubodn. t tovari: Partij' TRST A Jctske SOBOTA: 12. Rastlinske ve in začimbe - 13.30 Pesbpredsl Posvetovalna služba o kokošereji Upoštevajoč nagel razvoj kokošereje v naši pokrajini, je Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo, sporazumno s Pokrajinskim veterinarskim uradom smatralo potrebno organizirati posvetovalno sanitarno službo v kokošereji. Ta služba, ki je poverjena specializiranemu živinozdrav-niku Zooprofilaktičnega. poskusnega zavoda — oddelek v Vidmu, se bo vršila vsako 1. in 3. soboto v mesecu in to od 17 t. m. dalje od 9. do 10. ure pri Uradu za živinorejo — Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva (ulica C. Ghega štev. 6 — Tel. 23-927), kjer bodo kmetovalci in kokošerejci lahko prosili za nasvete in ukrepe, o vsem kar se nanaša na bolezni perutnine. Nasveti in diagnozna služba se bosta vršila brezplačno. persia glasba - 14. Paure: ,, da za klavir in orkester - '-.entri Igra naš ritmični orkester ging Brothers - 15.05 ProAprasi dni koncert - 16. Sobotna nt Janko Kersnik: «V zern knjigi» - 16.30 Karavaniški1 cert orkestra Pacchiori - stom Plesna glasba - 18. Mozart:1 cert v G duru za violino iških kester - 19.15 Sestanek sl., šalkami - 20.30 Ivan Matčfllva i Ronjigov: Rožen ice - 21.07 Iz. . retnega sveta - 22. DonizetDdeoh vleček iz opere «La Favb NEDELJA: 8. Jutranja I - 8.30 Domači motivi -9. W j ska oddaja - 10. Prenos ib' na 12. Oddaja za najmlajše: šaniu Kuret: Lisica zvitorepka - Ju Koncert operne glasbe - disku Glasba po željah - 15. Glasi naše malčke - 16. Operetne 1 kolek dije - 17. Slovenski zbori : Liszt: Koncert št. 2 za ki S 19. Problemi naših in pr e dni - 19.30 Pestra glasba - konei Rossini: «Viljem Tell», op< 6 4 dejanjih - 23.30 Pol( toyar glasba. PONEDELJEK: 8. Jutranja tedni ba - 8.30 Zabavni glasba -! brana glasba za godbo - 10. nos maše - 11.08 Glasba Joeju- . Straussa - 12. Opoldansko P JenJ vanje - 12.45 Poje SlovensK n . tet - 13.30 Glasba po željah P1 «VI Koncert operne glasbe - l” žan-dijski oder: Janko Kersniki ul stament» - igrajo člani & borii 17.30 Vabilo na ples - 18. K« basista Antiča - 19. Franck: in n fonične variacije - 19.30 P glasba - 20.:f) Offenda: tulu, glasba - 21. Poje zbor Slovi filharmonije - 21.40 Poje o duet ob spremljavi harmo' 22. Lebar: «Luksemburški I in v opereta v 3 dejanjih - 23' Polnočna glasba. *kirr TOREK: 7. Jutranja glaj gUr 7.30 Lahka glasba - 11.30 < * vna glasba - 12. Po tujih k - 12.10 Za vsakogar nekaj -, Glasba po željah - 17.30 P glasba - 18. Martucci: K0: za klavir v B molu - 19. * kovski: Uvertura 1812 - Zdravniški vedež - 19.30 P glasba - 20. Poje Slovenski ‘ - 21. Radijski oder: Luigi 8 li - Aldo de Benedetti «Pre~" muhe», veseloigra v 3 deja 23.30 Polnočna glasba. 50-letna Giovanna F rari, o kateri smo zadnjič poročali, da je padla z okna nekega stanovanja v ul. XXX Ottobre in si zlomila hrbtenico, je prejšnji četrtek podlegla poškodbam. *** Prejšnji četrtek sta se pri Domiju ponesrečila dva mladeniča, ki sta se z moorjem zaletela v ograjo mosta, keir se jima je ugasnila luč. Pri temi si je 18-letni Ernest Lorenzi iz ul. Molili a Vento, ki je vozil, zlomili stegnenico desne noge in bo verjetno okreval v 60 dneh. Njegov sopotnik 16-leitni Antonio Lucr drevoreda. D’Anin.unz.0 chesi iiz ničnih šolskih ambulatorijev pa je zaradi številnih udarcev na v Dolini in pri Do-mju. Občina nima velikih dohodkov, ima pa velike potrebe, zato je v proračunu precejšen primanjkljaj. Upati je, da bo generalni vladni komisariat upošteval težave dolinske občine in dodelil potrebni državni prispevek za kritje primanjkljaja. Občinski proračun dolinske občine za letošnje leto predvi- kolenu in drugih delih noge ostal za opazovalnem oddelku mestne bolnice. *** v petek dopoldne je na pobočju Bošketa izbruhnil n ud požar, ki je zajel stotine in stotine mladih dreves. Skoda je ogromna. »** Pri omeiavanju ‘stene na neki novi stavbi je v petek 39-letnemu Marce.l-lu Sepiču iz ul. Valmaura priletelo v levo oko apno in mu ga poškodovalo. f $po\t doma Ui t/ svetu .J ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem: Fiorntina - Bologna 0:0'; Genoa - Padova 0:0; Lanerossi Torino 1:0; Lazio - Roma odložena; Milan - Inter 1:2; Pro Patria - Napoli 0:0; Spal - Novara 2:0; Triestina - Atalanta 0:0. Po nedeljskih tekmah je lestvica naslednja: Fiorentina 26 točk; Milan 27; Inter 25; Spal in Sampdoria 24; Torino in Laneroissi 23; Roma, Napo li, Atalanta in Juventus 22; Padova 21; Lazio, Genoa, Triestina 20; Novara 18; Bologna 17; Pro Patria 8. Jutri bodo naslednje tekme: Atalanta - Fiorentina Sampdoria - Genoa, Torino' - Inter, Novara - Juventus, Lanerossi -Lazio, Roma - Napoli, Pro Patria - Padova. Milan - Triesti-naj Bologna - Spai. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem: Velež - Crvena zvezda 1:3; Ra-dnički - BSK 1:4; Dinamo-Voj-vodina 3:2; Železničar - Pro-letar 3:0 p. f.; Spartak - Sarajevo 4:0; Hajduk - Zagreb 3:3; Partizan - Budučnost 9:0. Po nedeljskih tekmah je lestvica naslednja: Crvena zvezda in Partizan 24 točk; Radnički 19; Dinamo 17; Velež in Sarajevo 16; Vojvodina in Spartak 14,; Budučnost 1.3; BSK, Železničar 12; Zagreb 9; Preletel- 7 točk. TRŽAŠKI SPORT Nogometno prvenstvo UISP V nedeljo so naše čete dosegle naslednje rezultate: Ve-sna-Rozandra 2:0; Skedenj-Aurora 4:1; Primorje PKRri ■ moreč 2:0. Tek čez drn in strn amaterjev UISP Tudi na drugi tekmi čez drn in strn, ki se je vršila v nede- ljo v Barkovljah na pro-gi 1.800 metrov je zmagal Nino Štrukelj od S. S. iz Bariere; drugi je prišel na cilj Uršič Adriano od iste skupine. Tekmovalo je 18 atletov, na cilj jih je pa prišlo 17. V nedeljo se bo vršila tretja tekma z odhodom izpred krožka pri Magdaleni ob 10. uri. Tekma bo veljala kot prva tekma za tržaško prvenstvo UISP za leto 1956. JUGOSLOVANSKI SA H V Skopju se je končal tur- nir za jugoslovansko šahovsko prvenstvo, ki si ga je osvojil Gligorič. Končno stanje je naslednje: 1. Gligorič 14; 2. Matanovič 13.5; 3. lvknv 12; 4.-5. Udovčič, «Milič 11,5; 6. Pirc 10,5; 7.-9. Sokolov, Lukič, Janoševič 10; 10.-11. Trifunovič, Marič 9,5; 12. Matu-lovič 9; 13.-15. Djuraševič, Rubar. Karaklajič 9: 16. Jova- nič 8,5; 17. Djaja 7,5; 18. Tomovič 6; 1.-20. Čirič, Tot 4,3. 3*1 12.1 Mef **» Na delu pr.i gradnji nekega poslopja v ul. Bonomea je 40-letni Ferdinando Salvatore iz iste ulice nerodno stopil na kamen in padel ter si zlomil gleženj leve noge. V bolnici se bo moral zdraviti okrog tri čedne. *** Povratek mrzlega vala v nedeljo z močnimi sunki burje je dal precej dela gasilcem, ki so 'morali pogasiti' 10 manjših požarov ter povzročil tudi nekaj nezgod, od katerih je najtežja ona, ki se je pripetila 45-letne-mu Salvato™ V atta iz ul. Damiano Chiesa. Mož je namreč nerodno stopil na neko ledeno ploščo in si pri padcu zlomil levo nogo. Zdraviti se bo moral 30. dni. **« Tržaško sodišče je v torek oprostilo vsake krivde nogometaša društva «-Sv. Ana», ki je na neki tekmi v novembru 1952 z udarcem v glavo povzročil hude poškodbe 23-letnemu Alfredu Luci, vratarju nasprotne čete, zaradi katerih je teden dni pozneje podlegel. *** 41-le.tn.i Giuseppe Occi.ni je med delom v pristanišču padel po stopnicah žerjava im se potolkel po hrbtu ter si zlomil komolec leve roke. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dineh. SREDA: 7. Jutranja gla 7.30 Lahka glasba - 11.30 > orkestri - 12. Naš svet - 12! vsakogar nekaj - 12.55 Juiw vanski motivi - 13.30 LahkC^ lodije igra duo Harris-prin 17.30 Plesna' glasba - 18. Me« soh n: Koncert za violino molu - 18.30 Radijška man1 19. Bizet: Lepa deklica iz tha - 19.15 Radijska uni'1 Pomenki o kulturi - 19.30 f glasba - 20. Poje ženski 1 Metuljček - 21. Iz slov. kn! nosti im umetnosti - 21.15 1 ne arije - 22.15 Puccini: ,X. j. Angelica», opera v 1 dej,- j;e „ Popoilnočna glasba. j 5 ČETRTEK: 7. Jutranja g)-L “Z.' 7.30 Lahka glasba - 11.30 J ,.VS1 vna glasba - 12. ZemljepisfDjo nimivosti Italije - 12.55 Fan® Se Sk vn in dunajskih operet - 13.30 Ipt nr --.- » - J ! 1 - 1 n *>A Dl ae.rt»» CTil %- I! rmelodije - 17.30 Plesna 8lap0 ' 18. Mozart: Koncert za viol1^ vsoc A du.ru - 19.15 Sola in vzf 4e i V dneh od 8. do 14. marca se je v «tržaški občini rodilo 51 o-trok i>n Uva mrtvorojena, umrlo je 88 oseb, porok pa je bido 21. Občni zbor Slov. gosp. udruženja Slovensko gospodarsko u-druženje vabi svoje člane na peti redni Občni Zbor, ki bo V nedeljo 18. marca 1956 ob 9. uri v glavni dvorani Tržaške Zbornice za Trgovino, Poljedelstvo in Industrijo v ul Borsa štev. 2. DNEVNI RED: 1 Poročilo' predsednika, tajnika in blagajnika; 2 Poročilo nadzornega odbora; 3 Razrešnica dosedanjega odbora 4 Volitve izvršnega, upravnega in nadzornega odbora; 5 Spremembe čl. 1 in čl. 8. pravil udruženja.; 6 Slučajnosti. Priporočamo članom,, " da se z gotovostjo udeleže letošnjega občnega zbora zlasti še, ker sovpada letošnji o-bčni zbor založništvo «DELA» j z 10 letnico obstoja udruženja. Tlaka t«p. RIVA. Torrebl»6 19.30 Priljubljene melodije - njegl Koncert operne glasbe - 21. t„ ® mat i-z trama zgodba: Mihaelj. d« ras: «Poskus v jetrn tš&ici^ ”gr< Etienne» - 22.15 Borodin: . , n-iija št. 2 - 23.30 Glasba za Eni sv noč JPredj, PETEK: 7. Jutranja glaSjLi 7.30 Lahka glasba - 11.30 1 0 orkestri - 12. Življenja in ^ °rej« - 12.10 Za vsakogar nekaj vtiki. Glasb» po željah - 17.30 P-i. ]\j- A-viomlza - 1A Rahmonirmv! - čajanka - 18. Jtahmaninov:^ ln())^. cert št. 1 v F is m-olu - w.i , -začarane police - 18.40 K0,leher tenorista Pokornyja - 19.15 f»n ob ska univerza: Velike pr-id