ISSN 0351-6407 Banka Lendavska V soboto je kandidatov iz Slovenije Tajvanu ter še zadnja p udeležbo n ,reizkušnja ,a matematični Borut se ni vrnil matema-na sobot-t priboril bila v Tolminu Koga za župana Novaka 2, 9000 Murska Sobolj hkrati za državno Izredno ugodne cene! Nič ni narobe te zveni drugače str Spet na olimpiado ____ Rešitev v konoplji Povečana onesnaženost tal Murske Sobote z živim srebrom str ademska kiparka in ikarka Irena Braneč Začetek ljubezni na Otoku ljubezni brez smradu str. ŠTEFAN SOBOČAN Ruska ruleta ssp??9 re9alov> sedežnih garnitur, dnevnih *^l£J b^cipimirani vozniki, da so gostilne prazne... ^^sede je v - tistib cesmih odsekih, kjer so običajne poli-iSenuprej ^O2'ba umirjena, drugače je v »notranjosti« - voz-ce dveh Im V nasebenib več ^oZ W kilometrov. I odkar je začel veljati nov zakon o varnosti I seje na e a' sla se zgodili v Pomurju dve hudi nesreči. 9. I 15. m^ °^U CeSte ^ez ^eiezn‘co hudo poškodoval avto- ' ■ 1/1 Pa seJe zg°dila tragedija na cesti med Lenda-„s;„„ nVfnmobilist se je zaletel v 15-let- »Sodra« še niso nasuli V ponedeljek so Ljubljano zasedli avtoprevozniki, ki so zgodaj zjutraj blokirali večino vpadnic v mesto. Policijske enote, ki so bile na cestah že od nedelje zvečer, jih niso zaustavile. Ljubljančani so v ponedeljek zjutraj doživeli pravi kaos. Pred vladno palačo in v bližnjih bifejih se je zbralo več kot 1200 ljudi, ki so protestirali. Vlado I so tako rekoč prisilili v pogajanja, ki J so se po besedah predstavnikov avto- I prevoznikov Milana Dečmana in I Cveta Stanovnika uspešno končala | ob 16.00 popoldne. K Policaji pa so popisali vse registr-■ ske tablice tovornjakov (okoli 350), B ker so kršili mestni odlok in zakon o ■ varnosti cestnega prometa, ker so M ustavljali in parkirali tam, kjer to ni W u bistva v Murski Soboti MeČ$5,781,00 SIT _ garniture že od 80.335,00 SIT Ve'^a ubira uvoženih, ročno ne 9'ede na oddaljenost ^te kuh?9 ^OlT' brezplačno, za vse ^taja Or9anizirana strokovna ZIMSKI VRTOVI, d o o HiflilllTM I VnnUllOlVH okna TER vrata | Tel.: (069) 35 555 n El BI C TD III" I Faks: (069) 32 093 LJrinIS I V1ML trgatev dobra bo, kronika ^kalnascen^ ameriSKin anv.j-začnejo zgledovati po Evrop ski zvezi str. I 00BRO JE VEDETI str. 20, 2, ’ - 2 AKTUALNO OKOLI NAS 21. maj 1998 aktualno Več kot petsto mrtvih aktualn Adijo Frank Sinatra (1915-1998) Ranjeni azijski tiger Razdevičena svetovna nedolžnost Ameriški pevec z več kot sto posnetimi albumi in več kot 58 filmi je v noči s četrtka na petek preminil v bolnišnici Ce-dars-Sinai za posledicami srčne kapi. Legendami zapeljivec z modrimi očmi in zamolklim glasom je bil pogosto tarča opravljivih časopisnih rubrik - od nenehnih zgodb z ženskami (da je dahnil kar štirikrat) do popivanja, kockanj in stikov z ameriškim podzemljem. Sin italijanskih priseljencev pa bo ostal znan tudi po številnih dobrodelnih koncetrtih in prireditvah. Ne glede na razvpitost njegovega osebnega življenja pa bodo v zgodovini senzualnih popevk zagotovo ostale Strangers in the Ni-ght, My Way in New York, New York. Krvava obletnica Medtem ko so v Izraelu Židje praznovali 50. obetnico svoje države (za katero ob koncu prejšnjega stoletja niso niti vedeli, kje naj bi jo imeli - v Južni Ameriki, Afriki ali pa kar v biblično obljubljeni deželi), katera ustanovitev je povezana z odhodom britanskih kolonialnih sil z bližnjevzhodnega območja in preganjanjem številnih Palestincev (te so odselili v Židom dobro znana taborišča), so se znova začeli spopadi med sprtima stranema. K nadaljevanju bojev najbrž ni pripomogla zmaga Diane International na »zlajnani« evrovizijski popevki (v politični odločitvi bi lahko Arabci vendarle videli način, kako obračunati z Židi - pustiti jih, da se skregajo med sabo, kot so se njihova stališča razdelila ob zmagi transeksualca), temveč »flop« ameriškega predloga, po katerem naj bi se Izraelci umaknili s 13 odstotkov zasedenega Zahodnega brega. Spopadi med Izraelci in Palestinci so se najbolj razvneli v Ghaži (ki jo je Izrael okupiral leta 1967). kjer je umrlo najmanj osem Palestincev - s kamenjem proti puškam se lahko borijo le do lastne smrti. Indijske atomske bombe Indija je prejšnji teden izvedla kar pet jedrskih podzemnih poskusov na jedrskem poligonu Pokharan v puščavi Thar na zahodu države, samo 150 kilometrov od Pakistana. Svoje poskuse je opravičila s potencialno nevarnostjo, ki jo zanjo predstavljata Kitajska in Pakistan. Nad dejanjem indijske vlade je bila najbolj presenečena Amerika, saj je Clintonova Cia povsem zatajila - o nameravanih poskusih niso imeli pojma, kljub temu da dan in noč preko satelita spremljajo jedrska območja. Sledile bodo sankcije - gospodarske. Tako bo za razkazovanje mišic kaznovano ljudstvo. Po neuradnih podatkih naj bi imela Indija plutonija toliko, da bi lahko izdelala kar 75 atomskih bomb, sosednji Pakistan pa 25. Rugova izdal Albance? Po romanju ameriških odposlancev Hoolbrooka in Gelbarta med Beogradom in Prištino sta si v petek vodja delegacije kosovskih Albancev dr. Ibrahim Rugova in predsednik ZRJ Slobodan Miloševič v beograjskem Belem dvoru stisnila roko. To srečanje naj bi bil začetek napovedanega konca krize - tako najbrž verjameta ameriška odposlanca. Toda, kaj pomeni Ru- gov odhod v Beograd in izključitev Osvobodilne vojske Kosove iz pogovorov? Kosovsko realnost: nadaljevanje spopadov med kosovskimi Albanci in pripadniki okrepljene srbske policije. IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota oliko poroga je bilo v birminghamskem posvetovanju sedmerice gospodarsko najrazvitejših držav in Rusije, ko so med drugim razpravljali o krizi v Indoneziji? Več kot dvesto mrtvih v nemirih, ki so izbruhnili v glavnem indonezijskem mestu Jakarti, svetovna politična »vest« očitno prenese. Toda, mar ni bilo vztrajanje na zamenjavi Suharta, ki ga voli indonezijski parlament, v katerem imajo večino prav poslanci njegove stranke, nekaj, kar je bilo usojeno na marčevski propad predsedniških volitev? Mar ni ravno zato prihod mednarodnega finančnega sklada in izsiljevanje z zamenjavo več kot trideset let ustoličenega »kralja« in njegove družine, ki naj bi po približnih izračunih v tujino spravila za dobrih 40 milijonov dolarjev, mednarodna politična igra, katere posledice so bile vnaprej znane? Zgodovina se ponavlja Ko je sedanji indonezijski predsednik Suharto sredi šestdesetih korakal na oblast, je kri tekla v potokih. Največ je steklo krvi kitajske manjšine, ki so ji takrat očitali komunistične poglede matične domovine. Povod je bila več kot šestoodstotna inflacija, ki jo je pridelal takratni Sukarnov režim. Toda zgodil se je gospodarski čudež - vsaj za nekaj deset let je bil svet prepričan, da je sedem odstotna gospodarska rast možna. Razcvet gospodarstva je temeljil na tujih vlaganjih, ki gaje usmerjal Su-hartov režim. Sistem v sistemu upanje po ponovni vzpostavitvi gospodarstva, ki se je sesulo samo vase, je ob pričakovanju tujcev, da bo pomoč prišla z »demokratizacijo« (beri: novim predsednikom) dokončno splavala po marčevskih volitvah. Po St)-hartovi zmagi, ko ga je v parlamentu izvolila večina, ki pripada njegovi politični opciji, se je inflacija zaustavila, vendar le za kratek čas. Padec rupije je povzročil višanje maloprodajnih cen. Zahod je zamrznil pomoč državi z večinskim muslimanskim prebivalstvom in vpil po demokratizaciji. Ubiti študentje V deželi, kjer je dovoljeno vse, razen svobode govora, kot je se je sesul lani decembra, ko je vse, razen svobode govora, kot je državo ob več kot 400-odstot- .svojo domovipOjftPij>4Ljndone- nem padcu rupije zajela panika. Na pomoč so poklicali mednarodni finančni sklad. Indonezijsko zijski prijatelj, so se na ulicah pojavili študentje". Z^fljihove vsakodnevne proteste, v katerifi Indijski jedrski poskusi in VS Slovenski veleposlanik v Varnostnem svetu dr. Danilo Turk se je pridružil nasprotovanju indijskim poskusom, vendar hkrati skušal v predsedniško izjavo vključiti tudi omembo uničenja obstoječega jedrskega orožja. Pri stalnih članicah je naletel na gluha ušesa, od nestalnih članic pa je zamisel pograbila le Švedska, preostale se niso bile pripravljene preveč vmešavati. Američani in drugi se tako oklepajo svojega jedrskega arsenala, ki jih ohranja v klubu velikih in si v svojem nasprotovanju jedrskim bombam prizadevajo le za to, da jih ne bi dobil v roke še kdo drug. Za to je zdaj prepozno. Pakistan bo ob prvi priložnosti Indiji odgovoril z isto mero in pri tem ga grožnje s sankcijami ne bodo niti najmanj ovirale, saj se tudi Indiji ni zgodilo nič hudega. Sankcije, bodo prizadele predvsem ameriška podjetja, ki so se dolga leta trudila prodreti v Indijo, zdaj jih bodo pač nadomestila francoska, ruska, britanska in druga. Bela hiša je Pakistanu v strahu pred jedrsko tekmo v Južni Aziji sicer ponudila ukinitev sankcij in moderno konvencionalno oborožitev, vendar je to približno tako, kot če bi »skušali zdraviti raka z aspirinom«, kakor seje slikovito izrazil eden od paki- stanskih politikov. Bolj kot eksplozije jedrske bombe v Pakistanu se Američani bojijo nadaljnje eskala- cije jedrske tekme. R. P.i so zahtevali odstop Suharte, se je zdelo, da lahko trajajo v nedogled, saj se jim - razen tihe politične podpore Amiena Raisa, predsednika Muslimanskega socialnega gibanja, ki združuje 28 milijonov muslimanov (od skupno 202 milijona prebivalcev) - v boju za demokratizacijo ni nihče pridružil. Dokler ni »polisi«, indonezijska policija, prejšnji teden streljala na študente in jih šest »po pomoti« ubila - medtem ko seje »kralj« potepal po Egiptu, kjer je namignil, da bi se lahko upokojil - toda, kateremu »večnemu« predsedniku gre to verjeti? Zvišanje cen Šesterica ubitih študentov, napovedano zvišanje cen naftnih derivatov in elektrike je bilo očitno preveč za vse bolj siromašno ljudstvo. Le-to je ponorelo in zažgalo enega izmed predmestnih nakupovalnih centrov. V požaru je umrlo okrog 200 ljudi. Ubobožano ljudstvo je navalilo in razdejalo trgovine ter iz njih odneslo, kar se je odnesti dalo. Toda, to jim ni bilo dovolj. Tarča je postala kitajska manjšina, ki je bila ob Suhartovi družini gospodarsko najmočnejša in tudi daleč najbolj izobražena. Kitajski lokali so šli v zrak. Kitajske delavnice tudi. Razdejali so njihove domove. Kitajske družine v posebnih centrih varuje policija. Tankovski mir V domovino se je vrnil »kralj« ter na ulice poslal tanke in Iz Ljubljane piše Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. 15.000 vojakov ter zvišanje cen nafte in e . bira, ki jo imajo In 0 dni, ni velika. Bo ® uspelo zediniti opoa^j,;, teljevbojuzoperS^ svojo stran cijsko voditeljico M 8 noputra, voditeljico u ne opozicije, ki jo P° krog intelektualcev nežev? Tuji °PaZ°v da bo Suhartuuspe o , ulične nemire, vse d njim stala vojska. alternativa SuharJ zijski general? Toda, rambni minister začel govoriti o refo^ f.^ rih naj bi stekli P° »nami in vojsko« m 7® no postavil na naSP W General major Sya® drugače in s^ tovo stran. Bo ska namesto voja^ bi pomenila tudi zaP in strokovne pomoči pa konec sanj opre« na pol mrtvega tig^- ^' la sedanjega financnSrf in vodilnega vladne® Ginangžarja Kartaš a jjitf ga indonezijskega P ^111^ zaupajo pri ki? Nekateri a“allt črn scenarij nap0 žavljansko vojno,v .. letii11 donezija, kije v silno priključila Z adli ’ Vzhodni Timor, r sko-pacifiško obmeJ goltnila LR Kitaj5 marjanJ^ Mojstrom ceha velikih čolnarjev so ukradli so^ Medtem je že zamrla debata v ljubljanskem mestnem svetu, ali naj se partizanskemu komandantu Lado Ambrožiču Novljanu podeli naziv častnega meščana mesta ali ne, ker se je prepirom v mestnem svetu general uprl tako, da je sam dvignil roke od priznanja, ki sta ga pred njim dobila bivši nadškof Alojz Šuštar in igralka Mila Kačič. Nam pa da dobro vedeti, da sporov rdečo-bele narave v mestnem svetu ne bo konec in da bodo (morda) le jesenske volitve prinesle spremembe. Temu primerno je bilo tudi praznovanje dneva zmage oziroma dneva upora 9. maja, ko se je na zaključku prireditve zbrala tista srenja, ki še danes misli, da so tistega lepega dne enainštiridesete-ga v Ljubljano vkorakale partizanske enote. Še malo, pa bo kdo dokazal, da so bile to pravzaprav domobranske enote, samo očividci so bili zaslepljeni. Pero Lovšinu (Pankrti) pa so dali navodila, kaj lahko poje in govori. Ljubljana je sicer mesto marsičesa, tako tudi tovornjakarjev, kadar si ti zaželijo več drobiža, predvsem pa mesto vina in trte. Torej to pomeni, da je pred vrati vinski sejem, ki pa je - in bo tudi letos ■ le še velika senca tistega, kar smo videli in popili pred leti. Krivci za vedno manj razstavljal-cev iz sveta naj bi bili drugje, ne pri nas, nočejo nas razumeti, in drugi v svetu delajo zdaj tisto, kar smo si izmislili mi. Doma pa država pa mesto Ljubljana pa nočeta pomagati pri promociji sejma v svetu. Sejmišče razpada - mesto in država pa ga nočeta obnoviti. Groza. To, da so eni ustanovili vzporedno firmo na starem sejmišču, ki se ukvarja samo z organizacijo sejmov, to je z oddajo prostorov, drugi pa naj obnavljajo hale, je tako ali tako samorazumno in pošteno. In predsednik uprave, zdaj že bivši, g. Jerše, sicer tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije, je imel skromnih 18 tisoč mark mesečne plače. Na srečo vinskih bratcev bodo tudi letos v Ljubljano po Ljubljanici pripeljali vino. To bo delo ceha velikih čolnarjev, ki na ta način obujajo spomine na preteklost, ko so v čolnih vozili vino iz Primorske. Tako bodo v sobto ob 12.00 prispeli kjer se bo pilo °d vino bric, ki so ga n lildi vorov (en tovor vinu bavili. Žal letos vin° naltA nih sodih, ker jim'L A reditvi neka barab j lopove pa še niso d <^ tor pa je tudi sram, da bi sodarj j čanov še enkrat-a ^jU Tako bo vsaj2 vela Ljubljanica, sjetjl kaj bi počeli, že kateri posameznik' jo oživeli, pribij birokratske zapr^^i V smislu, da se A več krušilo. Vse» „ /1 y Močvirnica, šaO 0 if f vozile po reki,J J. vožnjah propadi6’ kracija zaustav' Ij razpravlja oz. , bi vozil od centra Milili; tam, kjer je bilo pivo v mestu. zdaj je ta curah« že vec ker so se skrega mestna uprava. Bj!L21 maj 1998 AKTUALNO DOMA 3 Človek se zgrozi p a m f I e t °k»li imenovanja direktorja dragonskega Centra za socialno delo se je med sve-organom upravljanja za-0 a ter Ropovim ministrs-in začasno direktorico »loženekaj časa, zato "Jbl sklepi z zadnje seje sve-0(1,11 k rešitvi problema. s„rn0nedel^ova seJa sveta v, Jerad8°nskega centra je Po besedah njegovega bi 3 Znamenom rešiti pro-čbn-lmenovanja direktorja. se odločili, da djre Je Javi razPis ter izbor Ug0tn°i-a ’n razpiše novi. £°V,Jeno Je bdO- da je ^valo^ ®lanov sveta gla’ direkto ?°rU kandidata za imet*°mest°. čeprav ni razve]j ndata' Z vzroki za sezna! iV'tev razPisa bodo didate *VUdl Prijavljene kan' Zakonit1 Zaradi Preverjanja niso odločdve sveta ^'odgovora v zvezi s Pom° izboru. rej čj^°nedeljkovi seji so to-daSe”7etasp^^ novMlaraSVeta popolniz nezdružj -ak° Pa mora zaradi — ^tavanM-i1^2^' Ko bo Polna Canskega sveta po »ji članj."Jem so trije zuna-»osti in o Va 'Z lokalne skup-ter dva i» P^edstavnik vlade -Smo VK°jena med zaPo-V°eaI o to °Ja pon°vno od-K m ndldatihza direktna nnO’kisebod°pri-Seie Pata ? ponedelkove ^ »tatus °končno rešen torja preJsnjega difek- mhi Spolno zlorabil otroka Klic staršem, učiteljem, zdravnikom ... elavci Urada kriminalistične službe UNZ Murska Sobota so obravnavali v maju kaznivo dejanje po 183. členu Kazenskega zakonika R Slovenije - spolni napad na otroka istega (moške- ga) spola. Imena moškega seveda niso izdali. Povedali pa so, daje dejanje storil polnoletni moški, ki je v dveh mesecih letošnjega leta večkrat spolno zlorabil enajstletnega fanta. Osumljeni je bil intimni prijatelj otrokove matere in je stanoval nekaj mesecev pri njiju, tako da si je pridobil tudi otrokovo zaupanje. Le-to pa je izrabil v svoje zle namene. Tudi z grožnjami otroku. Naposled gaje odkrila in prijavila otrokova ma- ti. Policisti so osumljenca privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor. Grozi mu kazen zapora od šestih mesecev do petih let. Če pa bi zlorabil otroka učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki bi zlorabila svoj položaj, je zagrožena kazen osem let! Na UNZ so povedali, da so tovrstna kazniva dejanja »težko zaznavna,« ker jih pač prijavljajo »pozno,« oziroma šele po dolgo- trajnem in stopnjevanem nasilju. Žrtve nasilja (psihičnega, fizičnega, spolnega ...) živijo v stalnem strahu, zato si jih nemalo vzame življenje ali pa ostane pri poskusu samomora. Prisluhniti kaže klicu, ki velja predvsem staršem, učiteljem, zdravnikom in drugim javnim delavcem, ki se vsakodnevno srečujejo z rizičnimi skupinami, da so pri svojem delu pozorni na tovrstno problematiko. Le s skupnim delom in sodelovanjem bo možno preprečiti izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj, zagotoviti njihovo odkrivanje že v zgodnji fazi ter nuditi ustrezno zašči- š. s.i to in podporo žrtvam. la dvodnevnem obisku v Prek-nurju se je mudil slovenski minister za kulturo Jožef Školč. Prvi lan se je srečal z župani občin A*1*8 obtožba p°litični kokošnjak reds»kcije resda še ni bilo povsem jasno, ali se bo Sls, da kOl)držal’ toda več kot pomenljiva je odločitev vrha A(čepr ° pre,n'era v Državnem zboru podprla, zahtevala pa je SlovL*1^ Ve kakšne) za Kacina. ,-vprav še ne ve kakšne, je Slovenska ljudska tik pred zdajci odločila Drnovšku in s tem ni j^tni vladavini (očitno še birmala«), nas niti pomislimo na veliko ^^ttavo, ki čaka Marja-v ponedeljek. To® Za^l^jda zaradi bolečin, tt« ^jonov tolarjev. Saj ve-virmanov, ki naka-^S^itio financiranje v letu 19^bOj?^avcOv P°dnji Torkov, Trokšarov, Trplanov, Zgornji listine leta S S7aleta iSem štetju „ 9jevkraju Srebi35s.niedtpazačetku 20. alcevna "7° Je števi- % JISnih štev'iPanes ima e ^^^lilnih8^1 k 30 vi- t ki\kaj Samostoj- Xr?garstv0L01nštal^ sk ^^jejo8ost>nst- Oi^liijej 'n p°ložn-i,na ravnin-siPobo4Po|jščine nP°b0čjih M šo-kaNh V* bližnjih °2lvPucon- ce. Znamenita je gotovo vaška kapelica (zvonik s prizidkom), ki je bila zgrajena leta 1925, razširjena in usposobljena za božje službe evangeličanske in kato SANIRANA NAJSLABŠA CESTA - Gre za 350 metrov dolg odsek, ki povezuje en breg z drugim. Po besedah predsednika sveta KS Andrejci Evgena Solarja (na posnetku) je bilo navoženo okrog 230 ku-bikov gramoza, uredili pa so tudi jarke in propuste. Ta cesta je bila ob slabem vremenu težko prevozna. liške veroizpovedi pa je bila 1983. »Brez prostovoljnega dela ne bi zmogli« »V letih 1997 in 1998 smo v Andrejcih izvedli več naložb v skupni vrednosti čez 11 milijonov tolarjev. Tako smo regulirali potok in zgradili most, uredili okolico vaško-gasilskega doma, kapele in mrliške vežice, ki jo že uporabljamo, čeprav še ni bila uradna otvoritev, ter uredili dva odseka cest. Od tega je krajevna skupnost prispevala skoraj 6,4 milijona SIT. Če ne bi bilo požrtvovalnega dela krajanov, ki so lani opravili 1900 prostovoljnih ur, vsega tega ne bi zmogli«, poudarja predsednik sveta Krajevne skupnosti Andrejci Evgen Solar. »Najhujši problem pri nas so ceste, ker bi jih bilo treba asfaltirati še okrog 6 kilometrov. S samoprispevkom in taksami zberemo letno okrog dva milijona sredstev, do konca referendumskega obdobja naj bi z ašala ta vsota blizu 6 milijonov, vrednost investicij pa bo okrog 60 milijonov. To je zares velik zalogaj. Z vodo za zdaj ni težav, saj imamo dve zajetji, medtem ko o gradnji kanalizacije zaradi raztresenosti naselja ne moremo razmišljati.« Na srečo imajo Edija Berdena Zvem, da je bilo gasilsko društvo ustanovljeno leta 1924. Le- iakovcem KAPELICA Z VAŠKO-GASILSKIM DOMOM - Nekakšno središče An-drejec. Foto: M. JERŠE tos predvidevajo prekritje drugega dela strehe na vaško-gasil-skem domu. Strelsko društvo Strelec si je ob ustanovitvi leta 1982 uredilo strelišče, najprej v dvorani in kasneje v kletnih prostorih vaško-gasilskega doma. Leta 1995 je organiziralo prvi gorski rally veteranov z motornimi kolesi, ki postaja tradicionalna prireditev. Že drugi rally je veljal tudi za državno prvenstvo. Član društva je Edo Berden, nekdanji jugoslovanski prvak v hitrostnih dirkah. MILAN JERŠEI FINANCE 21. maj 1998 Cene delnic na neorganiziranem trgu Borzno PosREČNiškA Hiša d.o.o., MariBor |LENdAvsh 18, 9000 MursIca SoBota TeL 069 35 630 Fax: 069 ?? 035 55 640 delnice cena v SIT Mura B, D, C 210,00 Agroservis, B, D, C 350,00 Agroservis G 1.010,00 Radgonske gorice B, D 7.000,00 Kapela 3.500,00 Križevske opekarne C 700,00 G 330,00 KEMA Puconci G 1.760,00 Sava 10.000,00 Gorenje 1.100,00 Petrol B 18.500,00 KrkaB 24.000,00 Telekom 17.500,00 Perutnina Ptuj B, C 1.200,00 Delnice pidov Pomurska investicijska družba 140,00 DZU Triglav 130,00 Pranje denarja Vlada se je seznanila in potrdila poročilo o delu Urada za preprečevanje pranja denarja v drugi polovici minulega leta Obrestne mere za devizne hranilne vloge občanov [ Vpogledne vloge v DEM Vezane devizne vl°9e v DE*' s treh letih svojega delovanja je urad, ki je z delom začel januarja 1995, odprl 166 zadev, v okviru katerih so obravnavali 2085 sumljivih transakcij. Samo na minulo leto je od skupno 166 zadev odpadla tretjina oz. 55 zadev, obravnavali pa so 376 transakcij. Vseh 166 zadev, kolikor so jih odprli v treh letih, se je nanašalo na 62 milijard tolarjev, od tega 8,5 milijarde tolarjev v letu 1997. Od 166 zadev je urad zaključil obravnavo v 96 zadevah, od tega je v 28 primerih ocenil, da so podani razlogi za sum, da gre za pranje denarja in je z omenjenimi zadevami seznanil tudi notranje ministrstvo in državno tožilstvo. Zneski v transakcijah, za katere je urad ocenil, da gre za pranje denarja, znašajo preko 27 milijonov tolarjev, 90.000 ameriških dolarjev, 46 milijonov nemških mark, 2 milijardi lir in za 4,3 milijone avstrijskih šilingov. V treh letih pa je bilo podanih vsega skupaj 7 kazenskih ovadb. Večina umazanega denarja je povezanih s kaznivimi dejanji zlorabe položaja ali pravic odgovornih oseb, s kaznivimi dejanji, ki so povezani z nedovoljenim prometom in trgovino z mamili, kot z davčnimi utajami. MH ■ Miline, d. o. o. Lendavska ul. 64, 9000 M. Sobota, tel: 069 33 013 delnice cena v SIT Potrošnik B G 950,00 900,00 KEMA Puconci G 1.800,00 Telekom B, D 17.800,00 Agroservis B, D 360,00 Petrol B 18.500,00 Krka B 26.000,00 Cestno podjetje M. Sobota 400,00 Delnice pidov Triglav 170,00 Merkata 150,00 S-hram 200,00 Pomurska invest. družba 140,00 I Tečajnica 1 I Ljubljanske borze, d. dl Enotni tečaji delnic 19. maja 1998 delnica cena v SIT Radenska 2.213,00 Krka 31.214,00 LEK 49.131 Petrol 21.320,00 Zdravilišče Mor. Toplice 1.135,00 Merkator 4.556,00 Kompas sklad 1 174,00 Kompas sklad 2 174,00 Tovarna sladkorja Ormož 8.510,00 Nika 253,00 Nika 1 171,00 Nika 2 157,00 POVPREČNE BRUTO PLAČE VIR: Ekonomski inštitut pri pravni faldtat Odprava posledic potresa s povečano dohodnino 1 1 nad 1 mesec nad | 3 mesece • nad | 6 mesecev nad | 1 letom I nad | 2jeto^ Abanka 1 1,0 I 2,90-3,00 I 3,00-3,20 I 3,10-3,30 I 3,65 - 3,85 Banka Creditanstalt | 1,375 1,875 2,125 2,125 3,000 _ to®. Krekova banka | 1.70 2,90 3,05 H | 3,25 3,45 3/2-, Pomurska banka I 1,00 - 2,00 I 2,86 I 3,00-3,29 I 3,03 - 3,33 | 3,51 -3,85 SKB banka । 2,0 । 3,05 3,14 3,18 3,70 Slov. zadr. kmet, banka 2,0 3,10 3,19 1 3,23 । 3,75 I Vpogledne vloge v ATS Vezane devizne vloge v ATS I I nad 1 mesec nad | 3 mesece I nad | 6 mesecev nad | 1 letom | nau Abanka 1,0 ' 2,85-3,05 I 2,95-3,15 1 3,05-3,25 I 3,55-3,75 Banka Creditanstalt 1,375 1,875 2,125 2,125 3,125_ Krekova banka 1,65 2,80 3,00 | 3,20 3,40 ^3/2^- Pomurska banka I 1,00- 2,00 I 2,81 I 2,92-3,20 I 3,00-3,29 | 3,42-3,75 SKB banka 2,0 2,96 3,05 3,14 3,60 Slov. zadr. kmet, banka 1 h i 2-° i 3,0 1 3,10 3,19 3,65 Vpogledne vloge v CHF Vezane devizne vloge v CHF nad 1 mesec I nad | 3 mesece nad | 6 mesecev nad 1 letom Abanka 0,50 0,90-1,10 I 1,00-1,20 I 1,10-1,30 1,40-_L60 l ^52^ ll^ Banka Creditanstalt 0,30 0,375 ■ 0,50 0,50 0,50 Krekova banka 0,65 1,10 1 | 1,20 | 1,35 1,50 Pomurska banka 1 0,40 I 1,10 I 1,19-1,31 I 1,22-1,34 1,52 SKB banka 0,50 1,08 1,16 1.20 1,52 Slov. zadr. kmet, banka 1 °'4 1 1,13 1 1,21 1,25 1,57 Vpogledne vloge v FRF Vezane devizne vloge v FRF T F nad 1 mesec nad | 3 mesece nad | 6 mesecev nad 1 letom_ j jle^ Abanka 1 1,0 I 2,60-3,00 I 2,70-3,10 I 2,80 - 3,20 3,25 -3:65_ j Banka Creditanstalt 1,375 I Krekova banka I V5 I 2,85 3,25 3,30 3^ Pomurska banka I 1,00 I 2,88 I 3,03 - 3,33 I 3,09-3,39 3,64 - <00. SKB banka 2,0 3,03 3,24 3,34 3,85 Slov. zadr. kmet, banka 2,2 | 3,0 | 3,1 I 3,5 3,5 Vpogledne vloge v USD Vezane devizne vloge v USD T nad 1 mesec nad | 3 mesece nad 6 mesecev nad 1 letom^. 2^ Abanka I 1,0 I 4,35 - 4,75 I 4,45-4,85 4,55 - 4,95 । 5,10-5^50. Banka Creditanstalt 2,50 3,250 3,500 4,250 5,00. Krekova banka 2,70 | 4,50 4,68 4,92 | Pomurska banka I 0,50- 1,00 I 3,74 i 3,98-4,37 4,10-4,50 I 4,55-5^2. SKB banka 2,0 4,85 4,89 4,89 5,55 Slov. zadr. kmet, banka 3,0 ! 4,8 4,85 4,85 | 5/ Vlada je po redni četrkovi seji imela izredno sejo v začetku tedna v Bovcu, kjer so govorili o zakonu o odpravi posledic potresa in razvoju Posočja. D ržavna pomoč za popotresno obnovo bo letos pet milijard tolarjev, naslednje leto pa še štiri milijarde tolarjev. Za za- gotovitev teh sredstev se bo v letu 1998 uvedel posebni prispevek za potresno obnovo in spodbujanje razvoja Posočja, ki ga bodo plačali vsi zavezanci za dohodnino, in sicer po stopnji 0,3 odstotka od dohodninske osnove za leto 1997. Posebni prispevek po stopnji 0,2 odstotka od dohodninske osnove za leto 1998 pa se plačuje tudi v letu 1999. Potem pa bo razvojna pomoč za Posočje potekala iz proračunskih virov. MAR. H I Opomba: Obrestne mere za devizne vloge so odvisne od višine hranilne vloge. pj V Banki Creditanstalt in SKB banki so zapisane obrestne mere izhodiščne in se pri višjih pri SZKB se obresti glede na znesek vezave lahko povečajo za 0,10 odstotka, obresti pa s® konformni metodi in so nespremenljive. V Poštni banki Slovenije deviznih vlog ne sprejemajo, so nam pa sporočili, da z dovoljenje^ gap ki nT!^^ S t0 °Venije 2a fizične osebe posebne mednarodnega neon nmm r n e P°Stne konvenc'je temeljijo na plačilnih instrumentih mednarodnega P° ^93 Pometa. Na osnovi sporazumov, ki jih s tujimi poštnimi upravami sklene Pošta Slovenije, je ooštn^ niT SredS,eV P° mednarodni Poštni nakaznici iz tujine, nakazati sreds^ ilnih^ postno nakaznico v tujino, možno je izplačilo poštno garantiranih čekov VP-14 ter izplačilo s hr 0~ne ^minice. Poleg teh specifičnih storitev PBS vodi še tolarske račune nerezident^ p0 -seb držav nekdanje Jugoslavije ter opravlja menjalno službo (efektiva in čeki) na skoraj 300 P°st veniji. . . Deviznih vlog ne sprejemajo tudi v Slovenski investicijski banki ter v LLT hranilnici in posojil pa sprejemajo tolarske hranilne vloge z devizno klavzulo Končno odločilni udarec proti B pirnici in divjemu sirku v koruzi. 6 nova^ 1998 GOSPODARSTVO ^rska Sobota Temeljni kamen za plinovod Soboških dnevih Po sedmih mesecih prizadevanj in mu' 0 Mestni občini Murska Sobota ^ijska pogodba za gradnjo plinovodnega a*o so se odločili že na lanski oktobrski seji so preje|i javni razpis, ki je bil objavljen 5. decembra ’ yod tn ponudbe. Najugodnejši ponudnik je 1 , obsežn, ki si je kot partnerja izbral trboveljski sur ■ ’Koncesio-pa je vključena tudi italijanska firma Gas imini. ®atia so dokončno izbrali 6. marca letos. KotienU —__________________” ’ ****** je ob slovesnem podpisu Umestni župan Anton Slavic, Si ob podpisu pogodbe, ki velja Wtno obdobje, imeli pred tri osnovne cilje. To so pli-®®kacija celotne občine v čim za občane finančno najbolj sprejemljiva. Predvideno je, da bodo letos začeli z obsežnimi pripravljalnimi deli, kamor sodi zlasti vsa potrebna dokumentacija. Računajo, da bodo v letu 1998 na plinovodno omrežje priključi- plačati v povprečju 200 DEM v tolarski protivrednosti, pri čemer niso všteti drugi stroški, kot so predelava ogrevalne naprave, zamenjava kotlov, priključitev sanitarne vode in zamenjava dimnikov. Končna cena bo znašala približno od 3 tisoč do 4.500 DEM v tolarski protivrednosti. Možno pa bo dobiti tudi ekološko posojilo, pri čemer bo doba odplačila do šest let po 15,3-od-stotni obrestni meri. Sicer pa so podrobnosti navedene v konce-sionarski pogodbi za izgradnjo in upravljanje z omrežjem ter distribucijo zemeljskega plina za široko porabo. Za čim boljšo obveščenost bodočih uporabnikov zemeljskega plina, ki predstavlja energijo prihodnosti, bodo izdelali posebno zloženko. Že zdaj pa so veliko zanimanje za plinovodno omrežje pokazali v BTC-jp in obrtni coni. MILAN JERŠE ■ Taktika zavlačevanja za Nafto li blok v Razlagovi ulici in novozgrajene objekte v Cvetkovi ulici v Murski Soboti. Rečeno je bilo, da bo gradnja plinovodone-ga omrežja končana do leta 2001. Do takrat naj bi položili 80 kilometrov cevi, vrednot celotne naložbe pa ocenjujejo na več kot milijardo tolarjev. Na plinovod bo priključenih okrog 6 tisoč gospodinjstev. Izračunano je, da bi za priključek morali zasebni lastniki Z alternativo in računom v žepu o je primer, kako se na področju energetine ne bi smelo delati,« je v zvezi z reševanjem lendavske Nafte pred člani upravnega odbora pomurske gospodarske zbornice povedal poslanec Feri Horvat. Taktika zavlačevanja, ki jo je ubrala vlada in katera je »prikladna« tudi Petrolu za Nafto, pomeni izgubljanje, sesuvanje na obroke. Strategija na področju energetike je bila sprejeta, vendar ne tudi nacionalni program, ki bi na področju energetike za posamezne projekte določil prednostni vrstni red, in če tega ni, potem je mehko postlano lobiranju, izsiljevanju, arbitriranju in forsiranju nekaterih projektov. Zakon o celoviti rešitvi Nafte je zastal v parlamentu, saj je njegovo sprejetje pogojeno s pripravljenim celovitim sanacijskim programom. Predlagatelji zakona, pomurski poslanci, so najavili, da bo le-ta pripravljen do konca junija. Toda čas in denar se še vedno zapravljata za nove študije, zadnjo o pomenu rafinerije za regijo in državo je naročilo še ministrstvo za gospodarske dejavnosti, tako da se priprava sanacijskega programa pomika v (daljno) prihodnost. Ni pričakovati, da bi bil rezime vseh študij pripravljen pred poletjem, prav tako ni pričakovati, da bi se kaj o nameri z rafinerijo pred jesenjo uspela dogovoriti lastnika, zato je komaj verjetno, da bi bil sanacijski program pripravljeni še to leto ali da bi bil tak podlaga za sprejem zakona o sanaciji Nafte v parlamentu. Ker se iz vsega tega zavlačevanja zna roditi kilavi mladič, se po pozivu Ferija Horvata Lendava ali regija, jaz pa pravim, da predvsem Nafta Lendava, mora pripravljati na tisti, »kaj če NE«. V trenutku odločanja o rafineriji bi namreč akterji z našega konca morali iz žepa potegniti alternativno ponudbo, pa tudi pošteni račun, ki ga bo v primeru NE treba nekomu izstaviti. MH ■ Pri Firbasovih predstavitev kataloga turističnih kmetij ^hov^CEsiJSKE POGODBE ZA SOBOŠKI PLINOVOD - Na sedežu Mestne občine Murska Sobota st ^desnV0^'831' žuPan Anton Slavic (desno), direktor italijanske firme Gas Rimini dr. Agostini ^i), Partne’ * 'meni(koncesionarja Mestnega plinovoda Koper direktor Cesare Ugo Garattoni (v ________ers^e9a trboveljskega Europlina pa direktor Karel Vukovič (levo). Foto: N. Juhnov Končno prava promocija slovenskega podeželja v®lik preskok v žitih ^Spa^ 6,1 Orche0?6^0 fungicidov vendar UsPelOndi na,tem P°dročiu ie Z novo L^irn°rfa 'Vn'" Snov' propikonazola in Žit, Š6 ^rcher 2^° dose91i doslej nedosegljiv ^atir^ ^aSebn0Zat'ra vse najvažnejše bolezni '•oločj'9.1? pepelasto plesen. Za ideQ|’n' bolezni je archer brqv.'I® sama . Pr°izvodno semena na U n Se arak3^0^6 čuvali dobro; in er posebo izkaže. Vse vrste žit ga dobro prenašajo; uporabimo ga lahko preventivno, kurativno in eradikativno. V kurativnem delovanju archer daleč prekaša druge fungicide. Archer se vedno izplača saj zagotavlja: zanesljivost, večje pridelke in kakovostno zrnje. Novartis Agro d. o. o. Kržičeva 3, 1000 Ljubljana Tel.: (061) 136 12 03, faks: (061) 136 12 14 (b NOVARTIS Archer Na pobudo lani ustanovljenega Združenja turističnih kmetij ter ob skupni podpori ministrstev in Centra za promocijo turizma so uspeli v kratkem času izdati katalog turističnih kmetij četrtek, 14. maja, sta Združenje turističnih kmetij Slovenije in Center za promocijo turizma Slovenije na turistični kmetiji Firbas v Cogetincih organizirali predstavitev izdaje skupnega kataloga turističnih kmetij in splošnega predstavitvenega prospekta o slovenskem podeželju. Prejšnja leta je katalog izdajala turistična agencija VAS, ki pa je šla decembra 1996 v stečaj. Od takrat so bile turistične kmetije prepuščene same sebi in so se že lani na pobudo celjske svetovalne služne in posameznih lastnikov organizirale v združenje. V zelo kratkem času in ob sodelovanju ministrtva za kmetijstvo, ki naj bi primaknilo dve tretjini potrebnih sredstev, ter Centra za promocijo turizma so uspeli izdelati uporaben katalog. Kakor izgleda stvar enostavna in priročna, toliko več dela in časa zahteva za pripravo. Podobno je bilo tudi s katalogom -to lahko potrdi tudi kolegica Darja Verbič, sicer urednica turistične priloge Dela. Delo je poskrbelo tudi za ustrezne prevode v angleški, italijasnki, nemški in hrvaški jezik. Katalog je izšel v nakladi 24 tisoč izvo-' dov, od tega 12 tisoč v slovenskem jeziku. V katalogu so tudi cene in telefonske številke, tako da lahko vsak gost vzpostavi neposreden stik s kmetijo; s priloženo kartico si lahko kar rezervira počitnice na izbrani kmetiji. Pri predstavitvi prvega takšnega kataloga in prospekta v organizaciji Centra za promocijo turizma so sodelovali Boris Jež, direktor Uprave R Slove- VESTNIK NA INTERNETU: nije za svetovanje v kmetijstvu, Franci Križan, direktor Centra za promocijo turizma, Vilma Topolšek, predsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije, sicer pa gospodarica na turistični kmetiji Urška, in Vesna Čuček, strokovna sodelavka združenja. G. Križan je pojasnil, da nastaja prospektno-informa-tivni material na treh ravneh (nacionalni, zaokrožena območja in specializirane dejavnosti), katalog ponudbe na podeželju pa je drugi take vrste; lani so namreč izdali Katalog obale in Krasa, v prihodnje pa čakata na izdajo še kataloga o zdraviliščih ter o gorah in jezerih. »Prepričan sem, da smo na začetku neke poti, ki bo uspešna, če bomo delovali skupaj in usklajeno, če se bomo znali dogovoriti,« je po- vedal g. Križan. Darja Verbič je poskrbela, da je vsebna prijetna, saj poskuša predstaviti domačnost in specifičnost posameznih kmetij. K temu je prispevala tudi Mara Švagelj z oblikovanjem; posrečene so tudi oznake za vrsto ponudbe, lego, možnost doživetij, organiziranost počitnic za otroke je označena s sončkom, vinotoči z grozdom. Prav je, da so predstavljeni tudi podrobni zemljevidi (izdelala sta jih Rok Lokar in Mitja Pogorevc), ki olajšajo iskanje kmetije na terenu - čeprav v pokrajini ob Muri in Slovenskih goricah pogrešamo skupno predstavitev kmetij severovzhodne Slovenije, saj so npr. Firbasovi in Jureševi bolj povezani s Pomurjem kot s Celjem ali Mariborom (geografsko in drugače). Tudi fotografije se zdijo že preveč znane in večkrat videne - toda za prvič in za tako kratki čas je tudi to opravičljivo. Sicer pa gostinske in turistične ponudbe na podeželju v severovzhodni Sloveniji nič ne zadržuje, da svoje ponudbe ne bi predstavili v posebnem .»mini« prospektu. BERNARDA B. PEČEK« 0609 630 898, 041630 898 V soboto 23. maja, ob 21.15 v oddaji »Ugasni televizor« gost Bojana Pečka: Jože Brunec - brat Douži! (IZ)BRANO 21. maj 199^^ m a Slabše, kot je ne more biti! Popravni izpit - razpis referendumov za ustanovitev dodatnih 18 občin, ki gaje poslancem naložilo ustavno sodišče - bo v nedeljo, 21. junija. Naj nas strankarski veljaki še tako prepričujejo, da posredujejo voljo ljudi, pa zahteve po vedno novih občinah niso nič drugega kot politični račun, usmerjen na bližajoče se lokalne volitve in prek teh na naslednje parlamentarne. Kako si drugače razlagati dvojnost meril pri zagotavljanju pravic po oblikovanju lastnih občin, ko je enim le-ta bila dana takoj, drugim pa šele kasneje. Sicer pa smo se o utripu na terenu prepričali kar sami. Našim anketirancem, ki naj bi v prihodnje živeli v novi občini, smo namreč zastavili tri vprašanja. Prvo je zadevalo pričakovanja glede ustanovitve novih občin, z drugim vprašanjem smo poskušali ugotoviti poglede ljudi na finančno plat lokalne samouprave, s tretjim pa njihove ocene o vlogi pomurskih poslancev. ANA LACKOVIČ, kmetovalka iz Velike Polane: »Pričakujem, da nam bo v novi občini Velika Polana boljše kot doslej, ko so nas samo terjali denar. Na to pa seveda nismo bili povsem pripravljeni. Že zdaj država od nas zahteva precej denarja, zato se bojim, da se bo na ramena davkoplačevalcev zgrnilo še več raznih obveznosti. To vidim iz lastne prakse, kajti ob sleherni pokojnini ti vedno več odtegujejo za zdravstveno zavarovanje. Glede pomurskih poslancev pa mislim, da so vendarle odigrali svojo vlogo. Z njimi sem nasploh dokaj zadovoljna.« MILAN KODBA, obrtnik iz Veščice (bodoča občina Razkrižje): »Pričakujem, da bomo v kraju sigurno več naredili z denarjem, ki nam po zakonu pripada. Doslej smo se namreč morali boriti za ta denar v ljutomerski občini. Kot obmejna občina imamo prednost in računamo na nekoliko več denarja. Po spremembi zakona bomo dobili več denarja tudi za ureditev cest. Slabše, kot je, ne more biti! V končni fazi pa se nam bo povrnil tudi denar, ki ga plačujemo državi. Nepisano pravilo je, da nam država mora dati višji znesek, da torej lahko pričakujemo več kot doslej. Po mojem mnenju so se pomurski poslanci borili za nove občine, ne vem pa, če imajo na državni ravni kako posebno moč. Zato se mi zdi, da so storili še vedno premalo za naše kraje. Izkušnje kažejo, da z denarjem bolje gospodarijo v majhnih občinah, ker se finančna sredstva v velikih občinah marsikdaj porazgubijo.« SLAVICA RAJH, upokojenka iz Borec (bodoča občina Križevci): »Mislim, da se bodo z ustanovitvijo občine Križevci zadeve hitreje reševale kot doslej, npr. glede kanalizacije in vsega drugega. Menim, da bo pritekalo več denarja, kot smo ga dobivali v preteklih letih iz ljutomerske občine. Morda pa se motim in bo ravno obratno, zato sem v dilemi, kdaj nam bo boljše. Najbolj se bojim, da bodo nove obveznosti prenesli na bremena davkoplačevalcev, ne le upokojencev, ampak tudi delavcev in kmetov. Pomurski poslanci so le delno odigrali svojo vlogo. Glede občin bi morali več narediti že prej, kajti zdaj so le višji stroški. Po mojem storijo premalo tako tisti v Ljubljani kot tudi domači politiki, ki čakajo samo na prihod volilcev, kijih bodo podprli.« BOŠTJAN PUHAR, srednješolec iz Veržeja: »Vsekakor pričakujem več denarja, s čimer se bodo zadeve hitreje urejevale. Pri tem mislim zlasti na urejanje okolice in stavb za mladino, ki nima lastnih prostorov za sestajanje. Dobro se zavedam, da bomo iz svojih žepov morali prispevati več denarja. Vendar bo to koristno za vse, kajti mnoge stvari bo možno lažje urediti. Menim, da bi pomurski poslanci lahko več naredili za naše občine, ker doslej tega očitno niso. Zato bi se lahko malo bolj potrudili. Zdi pa se mi, da so se doslej še premalo angažirali na raznih pomembnih področjih družbenega življenja.« MARIJA LAKI, gospodinja iz Velike Polane: »Pričakujem, da nam bo v prihodnje boljše in da bom nekoč končno dobila pokojnino, ki je sedaj nimam. Ne bojim se, da bo država od davkoplačevalcev zahtevala še več denarja, kajti upam, da nam bo boljše kot sedaj. Če bi pomurski poslanci v večji meri upoštevali navadne občane in se v praksi bolj zavzeli za nas; bi občino že ime- li. Ker se odtegujejo od nas, se prizadevanja za našo občino vlečejo v nedogled. Zato se na vse kriplje borimo za lastno občino Velika Polana in bomo šli na volitve.« MILAN JERŠEB Ko Dejan Rengeo seje Bo Prekmurje rešila konoplja? Ko se policisti namesto po ameriških akcijskih trilerjih začnejo zgledovati po Evropski zvezi o sedmih letih samostojnosti smo vendarle dobili zakon, ki bo kmetom omogočal gojenje industrijske konoplje, s tem pa tudi enega izmed načinov za preživetje - tudi v Evropski zvezi! Mnogi med vami se še spominjate, kako je leta 1995 policija pustošila po prekmurskih nasadih konoplje, čeprav za to niso imeli zakonske podlage. Verjeli ali ne, toda tradicija konoplje seje ohranila v manj demokratičnih jugoslovanskih republikah, pri nas pa so se nekateri očitno hoteli zgledovati po Ameriki, ki je iz ekonomskih razlogov prepovedala pridelavo konoplje, saj bi ta med drugim lahko ogrozila njene naftne biznise, kot nama je z Natašo razložil agronom Dejan Rengeo. In ne nazadnje, kako je, ko te v bližnji in daljnji okolici razglasijo za »mamilaša«, čeprav »džanki« nikoli nisi bil, temveč nadobudni študent. Dejana Rengea sva dobesedno zvlekli s traktorja, s katerim je muljil od boga in človeka pozabljeno goričko zemljo. Ko je leta 1995 skupaj z biiraši po petnajstih letih v Sloveniji zopet začel obujati pozabljeno pridelavo konoplje, si policisti niso dali razložiti, da navadna konoplja tudi vsebuje THC s psihotičnim učinkom, vendar pa se substanca CBD, ki je je v industrijski konoplji več kot v indijski, obnaša kot antagonist in zavre psihotično delovanje rastline. Tudi to, da je THC-ja v industrijski konoplji do stokrat (ali še več) manj kot v indijski, je pri policistih naletelo na gluha ušesa. Toda samo pri prekmurskih. Komunala je po naročilu lokalnih zatiralcev uničila pridelek, ne da bi policisti za svojo početje dobili nalog na sodišču, saj za izdajo slednjega ni bilo zakon- ske podlage. Vsem tistim, ki so takrat začeli Dejana in njegove prijatelje gledati po strani in jih vsevprek obtoževati, pa na srce polagamo branje uradnega lista, kjer je bila 28. aprila 1998 objavljena uredba o gojenju konoplje. Tako bodo morali priznati: fantje so imeli prav. 28. aprila je bila v Uradnem listu objavljena Uredba o gojenju navadne konoplje (Cannabis sativa L.), po kateri kmetje lahko gojijo konopljo za pridelavo semena, za stiskanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za hrano živali ali za pridelavo vlaken. Kako ga je profesor »napeljal« Slovenijo kot deželo konoplje, iz katere bi pridelovali platno in papir, je videla tudi britanska in bruseljska delegacija, ki je leta 1994 obiskala agronomsko fakulteto. Profesor Spanring, izvedenec na področju doku-mentalistike in informatike, je Dejanju zagotovil, da gojenje navadne konoplje pri nas ni prepovedano. Zanesljivo informacijo mu je potrdila tudi Pečnikova na ministrstvu za kmetijstvo, čeprav je takratni kmetijski minister sanjal o Sloveniji kot žitnici Evrope. Na podlagi zagotovil se je torej setev začela. Čemu pripisati otoplitev? Dejan Rengeo pravi, da je nad uredbo nekoliko presenečen, saj so jo pripravljali potiho. Resda so ves čas pritiskali na Poslance, nanje pa sozaecuv tirati tudi z drugih krajev P°^ Veniji. Apelirali so tudi na tijsko ministrstvo, kjer naj P° inžinerjevi interpretacij'^ ti med sabo tudi kregati.^ ' Pa naj bi največ pripomb/ rkolj, najbrž pa tudi notranj'^ n>ster Bandelj, ki si je P0^ očitno začel predstavlja11 gače kot v ameriški skih filmih. Najbolj "■—•A Konoplja je je moč v mena so odlična hrana (Nemci jo pogače, jogurte, saj ima večjo hram kot meso, ogr0® jne kislin in vse esenCI so sline. Listi konoP J fungicid in her® dličen>z va!)-Kon°P^ cijski in gradb. ,e iahko za^ koholni ekstrak , no sredstvo za pridobivati tudi g cevtski industriji zdravila itd. .g v s*« Medtem ko -^5. konoplji >®zV‘ ^uzi^ nost, so domač . j tev. Bomo Slo« možnosti, ki J pet C j tolikokrat) raj področja, kjer z vatr mi ne moremo a.p°t\J Spet zasedba Ljubljane - tokrat avtoprevoznikov Jfcrmaj 1998 (IZ)BRANO Jai® Klemenčič so pred letom in pol presadili srce Podarjeno srce bije za otroka kot desetletje spremljam dogodke in opazujem ljudi ter zapisujem Qoda nič od vsega me ne prevzame tako močno, k ’■ Ijenjske zgodbe, v katerih so junaki otroci, moji da jim posvetim zapisano besedo v priznanje, _ tao, tako kot v pravljičnem svetu, da bi si mogla iz ma tanbi bila tretja zanje. Zaželela bi jim... najboljšega ang $ življenju varoval vsega hudega. To si zasluzi a bijzu *c> ki sta prezgodaj morala okusiti dih smrti, i je iskala po-njihovega doma, in strah za svojo mamo, ko sta jinezave * in ki sta s prevzemanjem odgovornosti prehitro odrasla. NapoeleH Na pogled nista prav nič družna od svojih vrstnikov, desetina Monika in dobro leto mlajši bratec Miha, pa vendar sem ju poznala kot čudovita otroka, tonika brihtna in čutna deklica znatni pomaga pri gospodinjskih ^lih, Mihec pa, živahen fantič, °Ptavivse delo pri živini. Kida ji nasuje hrane ter prinese in postori še veliko drugega "tali hiše. Tistikrat pa mi je ves M naznanil, da imajo mačji na-^ščaj. Tako naravno jebilonje-veselje, ko je pohitel v klet ® niina dlani prinesel na pogled s'eP^a mačjega mladiča, da sem šumela, da podarjeno srce bije Mvsem zanju. V' vsej svoji lomnosti, ki jo živi Klemenčiče-družina iz Kuršinec pri Mali 'v pomoč duševno bolnim . I ■ f 11 azivIjenje v ravnovesju J ^moči H>n ।Center v Murski Soboti, namenjen pobolnišnični skrbi . ' nJem ’ m Z.do*8otrajnimi psihosocialnimi težavami, postaja je zn ni Je P°si^ sonce in soba za druženje ter ustvarjalne dela- dmtSOCla'n»'l|umani->M.rib s sede-k a jih je Je P0”“Wli ’iu" d ,r°b. ter jih eZni P°stavilo k>seJ h.Spodbujati, da 'drugim, da so ptinPa°sti, nadStVarja’ni član* n hm J ’dd Jih sprej-0? Vltljučevan aga pri P°nov-i> Se zdrV ŽivljenJe- V ljudJe z kj sv°jci, m,,e bolezni in nji-vcur°st°voijCiJe v duševni stis-Hhgi i ! strokovni dela- Vor 1 Počutili JSb de se bodo h sv ‘ ^njene in odgo-°Je ZlvlJenje, r^^^tosoboškem Ozari-centru odprtih hi prostovoljce, ki ko /1 z kaj vse bi lah- Počeli.Nekaj se j* 'n Pouudilo po-ter literarnem tua^U’ Pa nai b' d°’ peko izdelkov de v takrat pa, ko se bone^ K delovanje dnev-namenjeno, in ki Vin opogumi- Pctr^ 'V Večjem številu, pa je °zaljšati notranjost deuT UTe^ti vrt in okolico. ^obro od rok fan-',aiaščinn na c'vhnem služenju ^Mh zapQslenima preko ^abtvv Pa tud' nekaterim nam 4-? Orai so pustim ste-nam'^5 Pe£at. kn ko bo '' M sosede povabi-^Aak114 Pohliže spoz-so se že z učitelji in Nedelji, so vendar bogati. Imajo tisto srečo, ki je nikoli ne bodo spoznali razkošja presiti in naduti, in imajo mamo Janjo; v njenih prsih bije podarjeno, presajeno srce. Ob svoji bolni materi in očetu, ki je zaradi dela veliko zdoma, sta se Monika in Miha morala zgodaj postaviti na svoje noge. Življenjska zgodba Janje Kle-memčič, kateri so pred osemnajstimi meseci na ljubljanski kliniki presadili srce, je na prvi pogled le njena in darovalčeva, v resnici pa je ravno tako od Monike in Mihca, saj jo še kako živita tudi sama. »Pet let sem bila zaposlena, potem pa sem zaradi majhnih otrok ostala doma. Pomalem sem redila živino in vse je bilo dobro, dokler se mi leta 1993 niso začele nekaterimi učenci tretje in četrte osemletke. Ozarin dom je... Najdete jih na Trstenjakovi 67 v Murski Soboti, lahko pa jih pokličete po telefonu na številko 35 720 ali 35 721, med tednom od sedme do petnajste ure. MHI Množično 32. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije »To je praznik ustvarjalnosti Udeležence je pričakala godba na pihala, pozdravit pa jih je prišel tudi predsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije in kulturni minister Jožef Školč - Domačini so se izkazali z nalogo o vplivu koncentracije, tempearture in tlaka vode na učinkovitost detergentov ajbrž so bili srednješolci, njihovi mentorji in gostje iz vse Slovenije, ki so prihajali minulo soboto na 32. srečanje mladih raziskovalcev na Gimnaziji Murski Sobota, vsaj na začetku prijetno presenečeni. Ob prihodu jih je namreč z igranjem pozdravljal Pihalni orkester M. Sobota. Preden so se mladi raziskovalci razdelili po učilnicah in »tekmovali« (zagovarjali raziskovalne naloge), so se vsi skupaj zbrali v veliki predavalnici na uradni otvoritvi srečanja, kjer sojih v imenu gostiteljev pozdravili in še kakšno rekli Renato Lukač (vodja srečanja), Katica Mladenovič (pomočnica ravnateljice Gimnazije M. Sobota), Anton Slavic (župan Mestne občine M. Sobota), Rudi Bric (generalni direktor podjetja Hermes Softlab, ki je bilo glavni pokrovitelj srečanja) in Jožef Školč (v vlogi predsednika Zveze za tehnično kulturno Slovenije, sicer pa tudi slovenski kulturni minister). Minister Školč je bil pojavljati bolečine. Bolelo meje po celem telesu in vedno slabotnejša sem bila. Bila sem v bolnišnici, vendar niso mogli ugotoviti, kaj mi je, potem pa, ko sem prebolela vnetje srčne mišice, so me napotili na kliniko. Najprej so mi rekli, da bodo vstavili motorček, vendar je bilo že prepozno, zato so odločili, da bo treba presaditi srce. Na to sem čakala dve leti in pol, presaditev pa je bila opravljena zadnji čas, saj se mi je že zelo slabo pisalo. Komaj sem naredila nekaj korakov in v ta naš breg hodila pol ure. Sedaj pa potrebujem dobrih deset, petnajst minut. Bilo je v noči s petka na soboto, tridesetega novembra leta ’96, ko so me poklicali. Mi še nismo imeli telefona, pa so mi sosedovi prišli pravit. Vstala sem in se oblekla ter možu rekla: »Greva, saj bo!« Upala sem ves čas. Z možem Slavkom sva se okrog pol enih ponoči odpravila na pot. Prišla sva v sedmo nadstropje kliničnega centra, kjer naju je sprejela sestra in sta prišla dr. Gabrijelčič in dr. Zorman. Možje potem moral oditi, saj sta otroka sredi noči ostala sama. Tisto jutro sta tudi sama vse postorila pri živini. Operacija seje začela ob desetih dopoldne in trajala do treh, zbudila pa sem se ob štirih. Ko sem se zbudila, sem najprej videla veliko uro, dohtarja in sestro. Drugi dan So mi vzeli cevko iz ust, da sem lahko govorila in dala pozdraviti vse doma. Tretji dan sem že vstala in naredila nekaj korakov, tretji teden pa sem že šla po stopnicah. »Vedno sem upala. Le enkrat sem si rekla, da bi bilo sedaj že dobro, če bi se rešila vsega tega. Vedno sem upala, da bo, da bom napisan v programu srečanja tudi kot slavnostni govornik, a seje, ker je bil na vrsti zadnji, najprej vprašal, kaj sploh še ostane zadnjim, češ saj so drugi pred njimi že vse povedali. Poudaril pa je, da je to srečanje praznik ustvarjalnosti; to ustvarjalnost lovimo z radovednostjo, a je neulovljiva. Zanimiva je bila tudi misel Rudija Brica, češ da industrija še kako potrebuje raziskovalce, potrebno pa je biti zares iznajdljiv; recimo tako dober, da bi uspel hladilnik prodati tudi Eskimom. In kako dobro so se izkazali mladi raziskovalci na 32. srečanju, ki je potekalo pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slove s svojima otrokoma preživela tisto, za kar smo bili zaradi bolezni prikrajšani. Mi nismo mogli iti ne na kopanje ne na sprehod. Uboga otroka, kolikokrat sta rekla, mama, gremo sem ali gremo se kopat, pa sem jima odgovorila: Ne morem z vama. Ko se je meni to začelo, je Miha dopolnil štiri leta, Monika pa je hodila v malo šolo. Ko bi me otroka najbolj potrebovala, se je meni stanje vse bolj slabšalo. Slabotna sem bila, da sem komaj še kaj skuhala in že takrat je možu veliko pomagala hčerka in še sedaj je tako pridna. Oba rada pomagata, res. Ne morem vam povedati, kako se nam je sedaj življenje preobrnilo. Prej je bilo vse narobe, sedaj pa gre naprej. So še manjše težave, upoštevati moram nasvete zdravnikov in jesti precej zdravil, vendar upam, da bo dobro. Po operaciji je Miho najbolj zanimalo, koliko imam šivov, Monika pa je že spraševala, kako sem in kdaj bom šla domov. Domov sem šla petindvajset dni po presaditvi. Miha tudi tega ni mogel razumeti, zakaj mi ne more dati poljubčka. Pa mu je tovarišica komaj dopovedala, da ne zato, ker se lahko od njega nalezem kake bolezni. Potem pa je enkrat le rekel: Saj vem, da me imaš rada. Doživela sem to, kako težko je čakati na rešitev, zato bi se čim več ljudi moralo odločati za darovanje organov, s katerimi lahko živijo drugi. Moje srce je od dvaindvajsetletnega mladeniča, kije umrl v prometni nesreči. Imam dobro srce dobrega človeka in upam, da mi bo služilo še nekaj časa. Želim si zdravja in da bi moja otroka živela normalno življenje, samo to!« MAJDA HORVATI nije, Regionalnega centra ZO-TKS s sedežem v M. Soboti ter Gibanja znanost mladini? Skupaj je bilo 139 tekmovalcev, njihove raziskovalne naloge pa je ocenjevalo 30 recenzentov. Po njihovi oceni je bila večina nalog zelo zanimivih in kakovostnih. To velja tudi za skupino (lijakov Gimnazije M. Sobota (Martin Vidovič, Mate Car in Mitja Gomboc), ki se je nalogo z naslovom Vpliv koncentracije, temperature in tlaka vode na učinkovitost detergentov uvrstila na 3. mesto. Mentorja sta jim bila Renato Lukač (asistent) in doc. dr. Aleksander Zidanšek. V nalogi so raziskali problem onesnaževanja vode z napačno in neodgovorno uporabo detergentov. S poskusi so ocenili tudi meje smiselnih koncentracij detergenta in optimalne temperature. JOŽE GRAJ I OKROŽNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI na podlagi sklepa stečajnega senata opr. št. St 10/93-130 z dne 13.05.1998 objavlja JAVNO DRAŽBO ZA ODPRODAJO PREMOŽENJA STEČAJNEGA DOLŽNIKA IMP BLISK, d. o. o. A. 1. 100 % poslovnega deleža v družbi BLISK MONTAŽA , d. o. o., Murska Sobota, Plese 9 izklicna cena je 74.000.000,00 SIT 2. poslovnega deleža v družbi GEOPLIN, d. o. o. Ljubljana izklicna cena je 3,878.033,60 SIT Opomba: predkupno pravico imajo družbeniki družbe Geoplin, d. o. o., oz. uprava družbe Geoplin, d. o. o., če pravice ne izkoristijo družbeniki 3. 146 delnic v družbi IMP, d. d., Ljubljana z nominalno vrednostjo 1.000,00 SIT izklicna cena je 326.000,00 SIT B. NEPREMIČNINE 1. stanovanje v izmeri 52,95 m2 v Murski Soboti, Vrtna 4 izklicna cena je 2,042.520,00 SIT Opomba: stanovanje je zasedeno 2. zaklonišče v kleti v izmeri cca 78 m2 izklicna cena je 2,000.000,00 3. a) pisarna v pritličju v izmeri 27,63 m2 izklicna cena 60.000,00 SIT/m2 b) pisarne v I. nadstropju v izmeri 9,75 m2, 21,93 m2, 17,10 m2, 10,41 m2, 15,02 m2 izklicna cena 40.000,00 SIT/m2 Opombe: - v ceni je zajeta souporaba sanitarij v 1. nadstropju oz. skupnih prostorov - hodnik - kupci se morajo posebej dogovoriti za kurjenje prostorov, ker to ni zagotovljeno - kupci na lastne stroške pripravljajo etažni načrt, saj etažna lastnina ni vpisana v zemljiško knjigo c) vratarnica v izmeri 19,72 m2 s.cca 1 arom zemljišča izklicna cena 1,000.000,00 SIT Opomba: kupec mora sam nositi stroške dokumentacije za odmero C. TALILNA PEČ - HINDENLANG, tip FSUE-500 izklicna cena 400.000,00 SIT - HINDENLANG, tip FSUE-150 izklicna cena 360.040,00 SIT Opomba: peči sta montirani, demontaža na strošek kupca 5. SODELOVANJE NA JAVNI DRAŽBI a) Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. b) Pred začetkom javne dražbe mora ponudnik, ki je: - fizična oseba - predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije - pravna oseba - predložiti sklep o registraciji v Republiki Sloveniji c) Varščina -10 % izklicne cene na žiroračun stečajnega dolžnika 51900-690-10500 d) Na javni dražbi lahko sodelujejo tiste pravne in fizične osebe, ki bodo ob začetku javne dražbe predložile potrjen virmanski nalog, potrjeno položnico ali blagajniški prejemek o vplačilu varščine e) Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena (brez obresti) v treh dneh po končani dražbi. 6. SKLENITEV POGODBE Kupec mora skleniti pogodbo v 15 dneh po javni dražbi, razen za nakup poslovnega deleža pod tč. A/1, kjer lahko kupec plača kupnino v 60 dneh od podpisa pogodbe v treh obrokih. 7. PLAČILO KUPNINE Kupec plača kupnino v 15 dneh po sklenitvi pogodbe; pri čemer se vplačana varščina všteje v kupnino. Če preostanka kupnine ne plača v tem roku, velja, da je odstopil od nakupa, varščino pa zadržimo. 8. PROMETNI DAVEK IN STROŠKE PREPISA LASTNIŠTVA plača kupec. 9. PREVZEM NEPREMIČNIN je naslednji dan po plačilu kupnine. 10. ČAS IN KRAJ JAVNE DRAŽBE - čas javne dražbe: 08.junij 1998 ob 12.00 uri - kraj javne dražbe: soba 12, Okrožno sodišče v Murski Soboti 11. OGLED NEPREMIČNIN Po predhodnem dogovoru s predstavnikom stečajnega dolžnika g. Zadravcem, tel.: 069/31 715. 1O INTERVJU 21. maj 1998, si iparka in slikarka Irena Brunec je Sobočanka, ki je leta 1992 diplomirala pri prof. Slavku Tihcu na oddelku za kiparstvo na ALU v Ljubljani, leta 1997 pa še iz slikarstva pri prof. Andreju Jemcu in dr. Tomažu Brejcu na isti akademiji. Letos aprila je v Parizu dobila srebrno medanjo za svoje delo Nečistost iz serije Sedem smrtnih grehov, kjer se je ukvarjala z jezo, zavistjo, pohlepom, požrešnostjo, nečistostjo, napuhom in lenobo. K Je umetnica, ki raziskuje in se vrača k likovnim formam, ki so nekoč že veljale, a so jim sodobni pogledi in trendi v umetnosti vzeli veljavo. Zaradi drugačnosti svojega dela mnogi ne vedo, kam bi jo uvrstili. Sama zase pravi, da je fi-guralistka, njeno delo pa so opredelili tudi kot pozno renesančni Irena Brunec z možem Alešem Erjavcem pred nagrajeno sliko v pariški galeriji. manierizem in postmodernizem. Mnogi so presenečeni nad njenim delom, ker se kljub svoji mladosti ni vtopila v ustaljene vzorce, ampak se loteva tistega, v kar verjame. »Vedno sem bila avanturistka, vedno sem delala to, za kar sem se odločila. Morda je bilo samo triče-trt tistega, kar sem si zamislila, storjenega, ampak če ne bi zamišljenega poskusila uresničiti, nikoli ne bi vedela, ali mi bo uspelo ali ne,« je med drugim povedala. Z Ireno Brunec pa sem se v hladni senci kostanjev pogovarjala tudi zato, ker je ena redkejših ženskih likovnih umetnic, na katero je vplivala panonska melanholija. Poteze, kot bi igral poker Pred kratkim ste se vrnili z razstave v Parizu, kjer ste dobili srebrno medaljo. Kakšna razstava je bila to? »Na povabilo Poljakinje Romane Meciag sem se udeležila razstave v letnem salonu v Parizu, kjer smo se predstavljali umetniki iz sedemnajstih srednjeevropskih držav. Meciagova je predsednica salona in je v glavnem sama naredila izbor med umetniki, ki so že razstavljali v Parizu. Mene je opazila na razstavi Cite Internationale des Arts. Čeprav je tako povabilo čast, gre še vedno za razstavo, za katero moraš plačati in mnogi trdijo, da so prave galerije tiste, kjer se ne plačuje. Ampak do takih galerij moraš priti, to pa lahko traja kar nekaj časa, tako da moraš včasih v življenju navkljub svetovanju ali odsvetovanju potegniti poteze, kot bi igral poker. Še posebno, če imaš dober občutek.« Kaj pa pomeni dobiti srebrno medaljo? »Zelo počaščena sem bila, da sem dobila to medaljo. Sedaj se mi na povabilo drugih galeristov obetajo tri samostojne razstave v Parizu. To pa so že galerije, v katere so me povabili zaradi ustreznega Pogovor z akademsko kiparko in slikarko Ireno Brunec Vpliv panonske melanholije na umetniški izraz Stvari, ki so bile nekoč revolucionarne in se danes le še ponavljajo, so se izpele, zato je potrebno iskati novih poti in umetnost spet postaviti na bolj čvrsta tla kvalitativnega nivoja svojih del in kjer mi ni treba plačati ničesar razen potnih stroškov. Galerije namreč same poskrbijo za promocijo razstavljenih del. Imajo svoje stalne obiskovalce in kupce. S tem sem dobila možnost, da me še kdo opazi, kajti na take razstave hodijo ljudje, ki redno spremljajo umetnost.« Predstavili ste se z deli iz serije Sedem smrtnih grehov. »Razstavila sem tri dela iz serije, ki je sestavljena iz sedmih kipov in sedmih slik. Pri kipih sem uporabila moške figure, pri slikah pa ženske. V srednjem veku so za različne grehe upodabljali različno ' moške ali ženske, jaz pa sem se odločila, da jih ločim. Pri načinu upodabljanja sem združevala različne likovne principe - postmodernistični pristop kolažiranja pri slikah, kjer so mi bili vzorniki Ma-gritte Hieronymus Bosch in med drugim tudi postmodernistični ruski slikar Erik Bulatov. Pri skulpturah pa sem kombinirala gole moške figure, ki v nasprotju s strogimi in hladnimi arhitekturnimi formami delujejo mehko in čustveno človeško. Pri tem vzpostavljam nove odnose, ki so morda nekoliko nenavadni, še posebno za naš prostor, kjer se redko kdo ukvarja s figuraliko.« Morda bi se nekoliko dlje časa pomudili pri sliki Nečistost, za katero ste dobili nagrado. Na njej sta upodobljeni deklica in žabica, kar je dvignilo precej prahu. »Vzela sem element otroka, za katerega yemo, da ne povzroča nobenega greha in se zato postavlja vprašanje, kje je tu potem sploh lahko greh. S tem ta greh, ki ga ni, postane toliko bolj prisoten. Uporabila sem fotografijo kontroverznega ameriškega fotografa Roberta Mapelthorpa, ki so ga obtožili, da propagira otroško pornografijo in pedofilijo. Vključila sem tudi žabico, ker je atribut sre- I dnjega veka in predstavlja nečistost. Nekatere gledalce sta motili žabica in deklica z razkrečenimi nogami, ki kaže svoje spolovilo in gleda z nedolžnimi očmi. Večina gledalcev in umetniki pa so sliko zelo pohvalili.« Naj razum prevlada nad čustvi Grehi so bili torej storjeni. To pa prav gotovo kliče tudi po odpuščanju grehov. Ali razmišljate, da bi se v naslednjem obdobju ukvarjali z odpuščanjem? »Najprej sem upodobila grehe zato, ker nasproti njim stojijo vrline, ki v moralnih cerkvenih zgodbah vedno zmagajo nad grehi. Ampak sedem glavnih grehov in sedem glavnih vrlin si ne stojijo nasproti. Grehe sem predstavila individualno in tudi vrline bom tako. Ne kot zmagovalke nad grehi, ampak kot čiste vrline z njihovimi atributi. Morda jih bom kdaj kasneje postavila v opozicijo z grehi. Obstajajo štiri osnovne vrline: zmernost, pravičnost, moralna moč in preudarnost ter tri teološke: upanje, vera in ljubezen oziroma usmiljenje. Vse temeljijo na vzdržnosti, ne pretirani strasti, in težijo k temu, da naj razum prevlada nad čustvi.« Pa vam v življenju uspeva, da razum prevlada nad čustvi? »Prizadevam si to. Pravijo, da ženske ne znajo razmišljati drugače kot s čustvi. Sama se trudim s . samoobvladovanjem. Ko že mislim vzkipeti, si pravim, preštej do deset. V glavnem mi sedaj že uspeva. Prizadevam si, da se ne bi preveč čustveno odzivala na momente, ki tak odziv pričakujejo in se v življenju skoraj vsakodnevno pojavljajo.« VESV«« Občutite kakšno razliko med vlogo ženske in vlogo moškega v umetnosti? »Danes ne moremo več govoriti, da je kakšen večji razkorak v moškem in ženskem pristopu, kot je bil nekoč. V zadnjem času je na srečo prišla vloga ženske na podoben nivo, kot je vloga moškega. Še posebno v Ameriki in Franciji sem dobila občutek, da je ženska veliko močnejša, kot je bila včasih. Prepričana sem, da lahko ženska veliko stvari naredi vsaj tako dobro kot kakšen moški. Razlika je edino v načinu pristopa. Ženske v umetnosti bolj čustveno pristopajo k umetniškim vprašanjem, moški pa bolj konstruktivno, bolj abstraktno in bolj strogo sintetično in analitično. Ženske so manj stroge kot moški. Čustva so pomembna in prisotna pri vsem človeškem ustvarjanju in bivanju, ampak če jih preveč izpostavljaš, delaš napako.« Nekoč revolucionarne stvari so se danes izpele Za umetnike smo navajeni, da je kdo ali slikar ali kipar, vi pa ste oboje hkrati. »Začela sem kot kiparka. Kasneje na akademiji sem si zaželela narediti kakšno dobro sliko. Spoznala sem, da je fizično težje narediti figuro v naravni velikosti iz gline, kot če narediš sliko. Kip moraš dodelati iz vseh zornih kotov, pri sliki pa gledaš samo iz ene točke. Veš, kaj je zadaj, ampak tega ni potrebno naslikati. Zame je bil izziv, kako iz materiala narediti nekaj plastičnega in kako to isto narediti z barvo, čopičem in svetlobo. Ugotovila sem, da vsaka zvrst zahteva svoj način dela, svoje spoštovanje teh nike in tudi svoj čas.« K delu pristopate drugače kot večina umetnikov v Sloveniji, vaš likovni izraz je bolj eksakten in figuralen. Kako potem kritiki gledajo na to, da se kot predstavnica mlajše generacije vračate k takemu načinu slikanja? Se morda bojijo opredeliti nekoga, ki je drugačen od uveljavljenih stilov? »Mislim, da res. Pri nas je v glavnem prisoten modernistični in postmodernistični pristop. Jaz se vračam na primer k lazurnemu nanašanju barve in želim skozi nekdanji način slikanja upodabljati sodobni čas. Seveda uporabljam pravila več zgodovinskih stilov in jih komponiram v nove celote. Pri skulpturah in slikah združjem figure z abstraktnimi elementi. Mislim, da je gola abstrakcija zaključena zgodba. Stvari, ki so bile nekoč revolucionarne in se danes le še ponavljajo, so se izpele, zato je potrebno iskati novih poti in umetnost spet postaviti na bolj čvrsta tla. Če si umetnik, moraš zmeraj iskati nekaj novega, kreirati, ne pa samo ponavljati za drugimi. Rada bi, da bi se umetnosti vrnila teža, ki jo je izgubila skozi čas. Umetnost ni nekaj lebdečega, niso samo čustva in občutki, je mnogo več. Ravno s konceptualizacijo pa je postala last vseh ljudi in prišla je tako daleč, da ljudje pred marsikatero sliko, kipom ali inštalacijo naveličano zamahnejo z roko in pravijo, da bi to znali narediti tudi sami. Danes je mainstream v umetnosti konceptualna umetnost in inštalacije. Mene zanima nekaj drugega. Glede računalniških umetnosti pa mislim, da je z njo podobno, kot je bilo nekoč s pojavom fotografije in filma, s katerima slikarstvo in kiparstvo ni izgubilo svojega pomena, ampak je začelo odkritja pri fotografiji in filmu uporabljati kot svoje pripomočke.« dim, da bi čim več prebrala«j' čim več naučila. Vsako znan spoznanje je ena opeka vec v In tako kot je zid nekaj zgraj sestavljenega, tako člove samega sebe.« V obdobju šahovnice sH ukvarjali z odnosom c belo, pozitivno: nege / »Ja, gre za dualizem.« nost, ki je sistem binamj ^ cev, za katere staznaC’ sprotujoča si principa, šahovska polja in sahov ^. re, usmiljenje in strogost lahko naštevali. Pn» zmagajo črne, drugičb Tudi grehi in vredn t njujejo zmagoslavje. M ; primer bolj zanima 1, zakon, ko pozitivne j cu triumfirajoinpreW vno, negativnoali m« J materijo, jo vzpostavijo je in jo dvignejo. Ta isu" tudi princip napred a.* In vse možnosti imaš, da ti bo »spelo el V Ameriki ste mesecev. Kako je Pravite, da je potrebno vedno nekaj kreirati, tudi vi pa ste pri nagrajenem delu uporabili že obstoječo fotografijo? »To je postmodernistični pristop k umetnosti, kolažiranje, kar pomeni, da nekaj vzameš od enega »Če si umetnik, moraš zmeraj iskati nekaj novega, kreirati, ne pa samo ponavljati za drugimi. Rada bi, da bi se umetnosti vrnila teža, ki jo je izgubila skozi čas.« umetnika, nekaj od drugega, nekaj od tretjega, potem pa vse skupaj postaviš v novo kompozicijo ter vzpostaviš in izpostaviš novo idejo. Fotografija je dobila status slike, deklico sem prinesla v novo okolje, novo kompozicijo, kjer sem v sliki izpostavila dvodimen-zionalnost slikovne površine z mrežo in z zidaki.« na vaše delo? »Zelo. Tam sem največjih krizo v semš,J umetnostjo. V Beck J kot spremljevalka svo Aleša Erjavca, ki je o ghtovo štipendijo-sploh nisem vedela, ^jjij koga se naj obrnem . sploh tam bila še študentka sli .tlljij< bljani. Denarja za re njSt!# Ameriki, ki je zelo ^jsk’ imela in ko so mi g° se1" dela začela resno Presem postala zelo aktivna- oOnska tudi spoznala, da Je prj us melanholija velik P jdejni za-tvarjanjuoziroma Pnopfisa' snovi, medtem ko je a mi izvedbi ideje Pre dob|S Če kje, potem v Am po občutek, d* vozil čas10 ^^ blazno hite i, ^et-v življenj« 7 neganarl šoiisJ NaS*^X se potem oddelek za*e etij tamjenaS^>^ Brezdomcev, moja P salo P rija. Motiv se mi J® ga|jfot nudil,-saj je v sonc 0 raj za socialne Pr° kovala pa sem tu > jjjh čaje, ki so mi °gr° V čem se razlik^ ga načina učenih' mo vase j * / jemo, kaj1 kšno stvar čebijo^^iP Amerišk‘ «p0X vzpodbujal ' nem duh* delaš, moraš nekaj ;b0 J-vse možnosti imaS' ^spJ ,, princip in odnos (Jd1 imajo tam ne očitajo, v/P .| redil slabo, amPa nar jajo, kako bi la y bolje. Takšen «a ^7 cije absolutno P j s te J na človeka. Ne d * stal človek nekf‘ . dobi več samozav jeiu J sem spoznala, a jecA pl tev praktično m, t ustvarjalen, lahk°F luno.« »Učitelji ti tam nikoli ne povejo, kako si nekaj naredil slabo, ampak te vzpodbujajo, kako bi lahko naredil še bolje.« Pri vaših delih se pogosto pojavljajo zidaki. »Res je. Več elementov je vplivalo na to. Med drugim film The Wall skupine Pink Floyd, ki me je resnično presunil. Poleg tega sem v Ameriki podrobneje študirala španskega slikarja Antonia Tapie-sa, ki sodi med tiste slikarje, ki so začeli upodabljati površino slike. Njega je do tega pripeljal tudi priimek, saj tapies pomeni zid. Spoznala sem, kako je v življenju in v ustvarjalnem procesu v bistvu vse kompleksno in da ogromno elementov vpliva na to, da človek ustvari umetniško delo. Vse, o čemer se pogovarja, kaj bere, kaj doživlja, ves duh je vložen v to. Vse to je spet povezano z asociacijami in z znanjem, zato se tru- A. NANARIT^ t 0609 630 898, 041630 898 VESTNIKOVI telefonski številki, dosegljivi vsak dan 24 ur, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, za vaša sporočila o: nesrečah in stiskah I uspehih in zmagah goljufijah in I veselju in prijetnih nadlegovanjih I presenečenjih Vestnikov novinar bo na kraju dogodka na območju Pomurja v pol ure. Prišel bo tudi, da mu zaupate svojo stisko ali da si z njim in bralci Vestnika razdelite svoje veselje! Vestnikovi novinarji želimo biti povsod, kjer se zgodi kaj pomembnega za posameznika ali širši krog ljudi, zato smo si priskrbeli dve neprekinjeno dosegljivi telefonski številki za sporočanje o nepričakovanih dogodkih, ki so zagrenili ali polepšali vaš vsakdan. Zavrtite ju v osebni stiski, ko se okrog vas dogaja kaj hudega (požar, prometna nesreča, rop ...), če imate občutek, da so vas ogoljufali, vas izsiljujejo in vam grozijo, če se vam je pravkar zgodilo spolno ali kakšno drugo nadlegovanje, če ste neopravičeno ob službo. Številki naj bosta tudi zveza za sporočila o veselih dogodkih, recimo da so se vam rodili trojčki, da ste z zadetkom na loteriji postali milijonar, da ste dosegli nekaj za Guinnessovo knjigo rekordov, da ste izumili doslej nepoznano, da imate sto let in ste se to spomnili prav na ta dan. Vestnikovim novinarjem, ki se bomo oglašali na 041 630 898 in 0609 630 898, lahko sporočite tudi kakšno zaupno informacijo o aferi, goljufiji, kraji, »švercu«... Odpravili se bomo po nakazanih sledeh in javno razkrivali akterje. Stran 11 v Vestniku bo odslej za naš neprekinjeni stik. Za informacijo, preventivo, pomoč in rešitev. Sodelujte! 21. maj 1998j®| AKCIJE Nadaljujemo z izbiranjem V Franciji bo od 10. junija do 12. julija 1998 svetovno nogometno prvenstvo. Sodeluje šestnajst reprezentanc, ki bodo v predtekmovanju tekmovale v osmih skupinah. Reprezentance so razdelje- F&AJVOE9S ne v naslednje skupine - skupina A: Brazilija, Maroko, Norveška, Škotska; skupina B: Avstrija, Čile, Italija, Kamerun; skupina C: Danska, Francija, Južna Afrika, Savdska Arabija; skupina D: Bolgarija, Nigerija, Paragvaj, Španija; skupina E: Belgija, Južna Koreja, Mehika, Nizozemska; skupina F: Iran, Jugoslavija, Nemčija, ZDA; skupina G: Anglija, Kolumbija, Romunija, Tunizija; skupina H: Argentina, Hrvaška, Jamajka, Japonska. Športno uredništvo Vestnika se vključuje v svetovno nogometno prvenstvo s športno napovedjo. V športni napovedi 1 je potrebno napovedati zmagovalce osmih skupin. Športna napoved 1 Skupina A: Skupina B: Skupina C: Skupina D: Skupina E: Skupina F: Skupina G: Skupina H: Športno napoved izpolnil: H Ne pustijo nas oditi Naša komisija za naj... kmetijo nadaljuje z delom; prejšnji teden smo se odpravili na ravenski del Prekmurja. eprav smo predvidevali, da se bomo podali tudi na Goričko, je na koncu zmanjkalo časa, kot ve- dno. Zato bo morala marsikatera kmetija ali obnovljena hiša, na levem in desnem bregu Mure, počakati na prihodnje dni. Ampak obiskali smo toliko prijetnih in zanimiv ljudi, s katerimi smo klepetali, da se je dan že dodobra prevesil v noč, ko smo se vrnili domov. Nekateri nas kar niso pustili oditi. Že samo bežen pogled na podeželje pove, da so kmetijstvo in kmetije bolj izjema kot pravilo. Tudi v Gradišču na primer je ostalo s-amo še kakšnih dvanajst kmetij, še manj pa je takih, kjer izključno živijo od kmetijstva. Vargovi so med redkimi in morda edinimi v tej vasi. »Ampak, preživeti se da, čeprav denarja ni nikoli preveč,« so nam razložili. Ustavili, bolje rečeno obsedeli, pa smo pri Bakanovih v isti vasi. Dobri dve uri smo se pogovarjali in razpravljali o vsem mogočem, gospa Majda pa nam je izdala marsikatero skrivnost o življenju v vasi nekoč. Družino Sinic iz Vanče vasi smo zmotili ravno sredi dela. Svoje veliko kmetijo in obdelovalno površino vesdik Okno. Športno napoved 1 je potrebno poslati na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do torka, 9. junija 1998. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki dobi lepo nagrado (televizor). imajo razprostranjeno na 53 parcelah. Zato se morajo ubadati s problemom razdrobljenosti, je razložil gospod Franc. »Zaradi manjših njiv pa se moraš še bolj potruditi, da dobiš dober in kakovosten pridelek.« V naših akcijah vedno bolj spoznavamo, da niso zanimive samo hiše, ampak tudi ljudje, ki v njih živijo in dajejo hiši posebno dušo in vsebino. Mnogi med njimi so zelo navezani na svoje hiše in si priza- devajo ohraniti poslopje takšno, kot je bilo nekoč, kot so ga imeli njihovi predniki. Nekoč otroci, ki so danes že odrasli, so že zdavnaj zapustili domove in živijo razseljeni daleč naokrog, a se v vsakem prostem popoldnevu in ob koncu tedna stekajo in vračajo domov. Okoli petdeset hiš na levem in desnem bregu Mure je letos prijavljenih na izbor naj., kmetije ali obnovljene kmetije. Mnogi še vedo ne, da se bomo oglasili pri njih in OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA •BRAMAC- Trgovsko podjetje d.o.o. Boris Kegl 9000 Murska Sobota, Mladinska 60 TRGOVINA KEGL, Mladinska 60, tel.: 069/24-080 fax: 069/31-321 MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo O RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Glavno mesto Grčije? \ ODGOVOR:_____________ Odgovore pošljite najkasneje do 28. maja 1998 na naš J' naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Uli- D ca arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: Prvomajski Relaxov klub v Novigradu. KUPON ŠT. 59! DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in Organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! DRUŽINA KMETIC Riše in piše: I. Banfi se spoznali. Ševe sesl^ zelo presenečeni, šestih ljudi postavi n rišče. Po krajši pa"f vanju, kako da nin1 . po/. spravljenega,^;* Spoznali smo, d g0vod^ zelo odprti, zato P P sto zanese na P°v po^ izbor naj., kmetu6 zadeve. - , r- MLEKO ZA OPEKO! I / KA ZNAŠ > LEJW PA SWNJF IMCČ/ ' z ' - vseeno gwajo Bole riŽNf. MO60UČE MEČ PA MESA JO SVINJE PONOČI PODNEJVl / f I TEJ SVINJE SO SIGURNO OD NE-)E PHEŠVEKANE... ML /J UBOGI DOMORODCI. SPLOH N VEJO, M FLE NI SWW FARME. ČEPRAV SO USU MO.ZAPOSLENI‘TLE.FUL KUL, A NE ? Jožef, tm s pršu s temule: niONO^i. tovor bomo m tihe o TEMELJE ZALOPAU. NW NEBO NIHČE NČ ČIST BIZNIS.1' > IDD/A BLIŽE; ŠČEN ČUTI. LA SE NADALJUJE. . HOMOGENIZIRANO PASTERIZIRANO PAS Konzumno mleko Ljubljanskih mlekarn se ni podražilo. Še več: najmanj 10 milijonov tolarjev bomo namenili za akcijo obnove in pomoči Posočju, Sredstva, zbrana od prodaje mleka, bomo skupaj z Rdečim križem Slovenije predali prizadetim v potresu. / A i C * kmetijstvo— Jw»MR,21. maj 1998______________________* Za kršenje zakona o zdravstvenem varstvu rastlin visoke kazn’ Bodo kazni določile meje človeške neumnosti« ___________________________________________________________ izliv Str°9’. PreP°vedi ljudje še vedno kupujejo atrazine na Madžarskem, —J^jnojnico v potoke in mlake ter škropijo z netestiranimi škropilnicami | ■ e kje so meje človeške neumnosti,« senečen, ko na te-I■spekter Ludvik Lazar, ki je vedno znov ravnajo nekate- renu ugotovi, kako malomarno in neo dDacjno embalažo. 11 s fitofarmacevtskimi sredstvi, škropilnicami -e noV zakon kaže, da bodo zalegle le visoke kazni - °^' varstvu rastlin (U-“Umetni varnosti. Tudi v Zakonu o zdravs v in sicer 50 oziro- MRs> št. 82/94) so predvidene dokaj visoke ’ osebe, vendar 70 tisoč za fizične osebe in do 700 ^'s0^z . samih sredstvih, in-zadnjih letih poskušali narediti več re a ksznovali- lektorji so kmete bolj opozarjali in usmerja , Letos je tega konec, trdi kme- Winšpektor Ludvik Lazar, kršitelje P° štirih letih veljave zakona °siedno kaznovali oziroma, kakor pravi, »poskušali bomo posta-v'1 meje tako neumnosti kot neo-9°ternosti, kar nam omogočata Potočili, in sicer da pritožba ^odločbo fitosanitarnega in Riškega inšpektorja ne zadrži ve odločbe (57.,člen) in ka-sankcija najmanj 70 oziro-a. 00 tisoč tolarjev za tistega, ki ®larši odločbe inšpektorja.« To Pakaten že ugotovili. Za kmete, vinogradnike pa tudi Ijubi-»mestne« sadjarje in vrtič-ne, bo več izgovora, da niso . Štiri leta je dovolj dolga do-so se Pozanimali, kako testi-škropilnice (brez nalepke jih in-ktor ne sme zalotiti), saj je to v ro njihovi ekonomski proizvodnji ^Wi bodo manj škropiva, ne bodo škropili in uničevali sosedovega posevka, namesto plačila ene kazni pa bodo lahko opravili 10 pregledov škropilnice.'Čeprav so testiranje škropilnic organizirali skoraj v vsaki vasi, marsikatera občina ga krepko sofinancira, pa v informacijo še tole: opravljata jo Habitus (Colnarič) in Srednja kmetijska šola Rakičan. Tudi ni vseeno, s kakšnimi pripravki ste se spravili nad polje, sadovnjak ali vinograd. Atrazini so strogo prepovedani predvsem v vodovarstvenih območjih (čeprav glede velikosti tega območja še ni vse dorečeno), drugod pa so dovoljene le kombinacije in majhni odmerki. Kaj je torej prepovedano: atrapin, atra-pin-500, gesaprim 50-WP, herbo-pin KS 50, radazin T-50 in rada-zin WP-50. S 15. junijem 1996 je za našteta sredstva prepovedan uvoz in omejena poraba, omejena ^kateri ukrepi za boljšo plodnost h> . . za izboljšanje dnosti v reji svinj bi? 'iQliran pf6 Pr'Pe*jemo v rejo v starosti do 190 dni. Uhlevimo starih s 08'01/ k*er tak°j opravimo prekuževanje mladic z si^0 čez tri ted'nj 9a raztresemo P°tleh boksa. Postopek pono- dn6LOnia Sh/IED?e~ Nanien Prekuževanja je preprečevanje pojava Po nakupu CePrav se začno mladice pogosto bukati v nekaj že |la °semenimo šele pri drugem ali tretjem bukanju. ’ ^ratj pa°h P°rne prot' hlevskim povzročiteljem sindroma tej^^ele^. 0 naiačniku več sproščenih jajčec in živali bodo J^demo Ob izolaciJ' lahko živalim odpravimo parazi-k/6*6 miadir. ,°rebitne zdravstvene preiskave. fie^očitei^^^i^rathle- “PlMoran. tefosii 1 osei»eniene v bi Hi?nski ŽCavreji St'mulira c ter spolni cik- Ugotavljanje bukanja Iskanje znakov predgonjenja (spremembe na zunanjih spolnih organih in v obnašanju) ter pripu-stnega refleksa pri svinjah naj se opravlja vsaj dvakrat dnevno. Ugotovitve naj se zabeležijo na pripu-stni karton ali kam drugam. Najbolje ugotavlja bukanje plemenski merjasec, sicer pa ga ugotavljamo labobi S^žat > ^^e^-Pomem-(vohal- as®c. tem Prostoru, r° Počuti, bo boljša tudi plodnost. s kombiniranjem spreja z merjašče-vim vonjem in prijemi, s katerimi posnemamo merjasca (pritisk na ledja svinje in v lakotnico, dvigovanje kolenske gube). Natančno spoznavanje časa spolnega ciklusa omogoča aparat za merjenje prevodnosti vaginalne sluzi. Osemenitev svinje i-»rn7nn nri\/H- uporaba pa je za amepin, dikofol E-20 in kelthane-E. Z junijem 1997 je prepovedana uporaba vseh atrazin-skih pripravkov na območju vodnih zajetij - zaradi tega Zavod za zdravstveno varstvo Maribor jemlje na takih parcelah vzorce, da bi ugotovil, ali upoštevajo predpise. Namreč: ker »priljubljenih« atrazinov ni več mogoče kupiti v domačih trgovinah, so jih nekateri začeli »uvažati« iz Madžarske. Podobna situacija je bila pred leti, ko so v Avstriji prepovedali prodajo atrazinov in so ga avstrijski kmetje kupovali pri nas, kjer je bil še dovoljen - ko so nekateri skorajda bankrotirali zaradi visokih kazni, se je prepovedani uvoz končal. Strožji nadzor je že sedaj uveden pri zelenjavarjih (pridelovanje za trg), sadjarjih in vinogradnikih. Kmetijski inšpektor vsakemu pojasni, dasta upoštevanje predpisov in analiza vzorcev pravzaprav zaščita njega in njegove pridelave - z rezultati analize in poročilom inšpektorja lahko dokaže, da je njegova pridelava »čista« -, to bo pri prodaji v trgovinah vse pomembnejši dejavnik. Podobno je tudi testiranje škropilnice v bistvu zaščita kmeta - njega osebno z zdravstvenega in gospodarnega vidika. Vsak razumen kmet tudi ve, da škro- pilnice ne sme izplakovati v ribniku, mlaki ali celo potoku. Ko poškropi s pripravljeno tekočino (odmerkov ne sme pripravljati na pamet), mora v škropilnico zliti še deset litrov vode in tudi to poškropiti po njivi ali sadovnjaku! Šele nato lahko do-ma(!) opere škropilnico. Vsako embalažo fitofarmacevtskih sredstev lahko odda v trgovini, kjer je sredstvo kupil (morajo jo vzeti), ali pa shrani in odda na zbirnem mestu najbolj primernim, podjetju Saubermacher Komunala, ki dvakrat na leto organizira zbiranje posebnih odpadkov po celotnem Prekmurju. Hude kazni (50 tisoč tolarjev) so predvidene tudi za »mestne« sadjarje in vrtičkarje, saj je v strnjenih naseljih in mestih prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev iz prve skupine strupov, prav tako pa ni dovoljena uporaba pršilnikov in zameglilnikov. Res je, da včasih taki, ki okrog nekaj dreves neprestano »brnijo«, lahko povzročijo okolju in ljudem več škode kot veliki pridelovalci, ki ravnajo veliko previdneje. Ni vseeno, koliko, kdaj in kje škropiti. Če ljudem ni veliko do čistega okolja in zdravja ljudi, jih bo morebiti ustavila visoka kazen. BERNARDA B. PEČEK« Piše: Dejan Židan, dr. vet. med. Veterinarski zavod Slovenije OE M.Sobota, oddelek za reprodukcijo litveni refleks, je uspešnost obreji-tve z uporabo merjasca ali metode umetnega osemenjevanja približno enaka. Če pa žival »slabo stoji«, je uspešen merjaščev skok še vedno učinkovit (cca 80 % obrejitev), z metodo umetnega osemenjevanja pa smo manj uspešni (cca 40% obrejitev). Pri uporabi enkratne osemenitve pri umetnem osemenjevanju je pravi čas za osemenitev 18-24 ur po pojavu privolitvenega refleksa. Boljši uspeh pa dosežemo, če osemenitve »dupliramo«. Takrat semenimo prvič po 12 urah po ugotovitvi privolitvenega refleksa in ponovimo na 12 ur. Če možnosti dopuščajo, lahko izpeljemo tudi tretjo os"emenitev svinje v istem ciklusu. S ponovnimi osemenitvami se poveča število oplojenih jajčec, kar se kaže v večjem številu rojenih pujskov. Tudi pri naravnem pripustu je dobro, če je več skokov (v odprtih rejah zaskoči merjasec svinjo v času bukanja tudi do šestkrat), vendar je lahko razmik med posameznimi skoki 24 ur. Pri osemenjevanju mora biti svinja dobro stimulirana, saj je takrat več oplojenih jajčec. Previdno s svinjo v prvih treh tednih brejosti Kritičen čas brejosti so prvi trije tedni po osemenitvi, saj takrat odmre največ oplojenih jajčec. Po oplodnji namreč jajčeca plavajo po materničnih rogovih, prehranjujejo se z »materničnim mlekom« in tudi po 12 dnevih še niso usidrana in nimajo ustvarjene trdne vezi z maternico. Zato v tem času ne smemo povzročati živalim stresa (npr.: grupiranje, bolečine Čas od poroda do ponovnega pripusta Higiena pomoči pri prasitvi je bistvena za nadaljnjo uspešno plodnost pri svinji. Če notranje spolne organe obremenimo s prevelikim številom kužnih klic, povzročimo vnetja, katerih posledica so splošne zdravstvene težave svinje, zmanjšana sposobnost maternice za ponovne brejosti in tudi neplodnost. Trenutno se priporoča dolžina dojenja od 25 do 35 dni. Prevelika gnezda živali zelo obremenijo in izčrpajo, zato je idealno število pri mladicah 8-10, pri starejših svinjah pa do 12 pujskov. Pujskom začnemo dajati dodatno hrano in vodo že po prvem tednu življenja. Pri odstavitvi povzročimo svinji stres (bližina merjasca ali celo premestitev za krajši čas k merjascu, gibanje ...), kar vzpodbuja sprožitev spolnega ciklusa. Če svinjo po odstavitvi intenzivno krmimo (po volji ali tudi do 4 kg krme dnevno), pričakujemo povišano količino energije v krvi, kar verjetno povzroči večje število sproščenih jajčnih celic. Vendar je potrebno takoj po osemenitvi preiti na normalno krmljenje (reducirano - cca 1,8 kg na dan),’sicer povzročimo povečano smrtnost em-brijev. Povzetek Opisani so bili le nekateri možni enostavni ukrepi za izboljšano plodnost. Če je krmni obrok pravilno sestavljen in živali bivajo v »prijaznem« okolju, le-ti omogočijo dose-. ganje boljših plodnostnih uspehov pri svinjah. Za vodenje reprodukcije je pomembna tudi zgodnja diagnostika brejosti, ki pa je obširna tema in v članku ni opisana. Šele ko se ti ukrepi izvajajo, je smiselno razmišljati še o drugih bolj »kompli- nimnih« metodah v reprodukciji. Rdeči žitni strgač ali Oulema melanopus L. V pšenici in tudi v drugih žitih (ječmen, rž, oves) se rad pojavlja rdeči žitni strgač, ki ga je iz leta v leto več. Ne napada vseh vrst žit enako močno, niti ne vseh kultivarjev iste vrste. Če je prizadete 25 odstotkov listne površine žita, je pridelek zmanjšan za 35 odstotkov. Pri tem škodljivcu se pojavljata dve razvojni fazi; Velikokrat se dogaja, da ne vemo, da gre za enega in istega škodljivca. V začetku se pojavlja hro-šček. Taje 4,4-5 mm dolg, telo je podolgovate oblike, vratni ščit zaokrožen in pri osnovi stisnjen oz. ožji kot osnova pokrovk. Pokrovke so bleščeče modre barva, včasih tudi zelenkaste, z jasnimi vrstami jamic oz. pik, ki potekajo podolgem vzporedno. Vratni ščit, bedra in noge so ponavadi oranžnordeče barve, glava in stopalca pa črni. Tipalnice so dolge. Obžira liste, kritično število je 15 hroščkov na 1 m2. Jajčeca so eliptične oblike in rumene barva. Hroščki se parijo dva- do trikrat letno. Samica odlaga jajčeca zelo dolgo, lahko od aprila do junija. Vremenske razmere v času odlaganja jajčec pomembno vplivajo na število ličink. Razvoj jajčec traja 8 do 17 dni. Ličinke so rumenkaste, z rjavo glavo in na hrbtu močno izbočene. Ker so obdane s sluzjo, spominjajo na polže. Nekateri jim po domače pravijo tudi »puži«. V začetku so ličinke velike 1 mm, zrastejo pa lahko do 8 mm. Te so v naših posevkih najbolj škodljive, saj objedajo listje in s tem naredijo največjo škodo. Hranijo se z medžilnim tkivom na zgornji strani listov. Strgajo zgornjo povrhnjico in mezenhim kot podolžne proge, široke 1 mm in dolge do nekaj cm. Za njimi ostanejo ozke bele proge. Wetzel (1979) navaja, da lahko ena ličinka uniči 2,5 cm2 listne površine, kar je 10 odstotkov listne površine. Kritično število zatiranja sta 2 ličinki na 1 m2. Žitni strgač pa prenaša tudi viruse. Zasledili so, da je tam, kjer se pojavlja žitni strgač, večji problem pri prenašanju virusov barley yellow dwarf, to je rumena pritlikavost ječmena. Ukrepi za uničevanje rdečega žitnega strgača Intenzivna tehnologija je povzročila povečan obseg in intenzivnost na-padenosti žit z žitnim strgačem. Enostransko gnojenje žit z dušikom povečuje napad žitnega strgača, gnojenje s fosforjem in kalijem pa zmanjšuje. Uporaba herbicidov vpliva na migracijo hroščkov na polju. Manj je plevelov, večja je migracija. Tudi zaoravanje strnišč in globoko oranje zmanjšata populacijo hroščkov. Najbolj enostavno in najbolj racionalno je zatiranje hroščkov, to je takrat, ko v sončnem in toplem delu dneva opazimo veliko število hroščkov, ki se hranijo in plodijo. Zatiranje lahko opravimo v kombinaciji z zatiranjem plevelov. Drugo pa je zatiranje ličink, ki se pojavljajo na zgornjih listih. K zmanjšanju napada pripomorejo pravilen kolobar, zgodnja setev jarin, dobra agrotehnika, primeren sklop rastlin in primeren kultivar. Ko je kritično število preseženo, je treba poseči po kemičnih sredstvih. Rdečega žitnega strgača lahko uspešno zatrete s pripravki: - FASTAC v količini 0,1-0,12 l/ha - BANCOL 50 WP v količini 0,5-0,7 kg/ha - KARATE v količini 0,2-0,3 l/ha - DECIS 1,25 v količini 1,4-1,6 l/ha - DECIS EC-2,5 v količini 0,2-0,3 l/ha. Za insekticide je zelo pomembno: - da jih uporabljate v pravilnih dozah - da ne pretiravate s količinami sredstva na hektar - da ne škropite v vetrovnem vremenu in ne škropite ob cvetenju - da ne mešate različnih insekticidov - da ne škropite v vročem, ne škropite opoldan, ampak raje zvečer ali zgodaj zjutraj - da škropite proti žitnemu strgaču šele takrat, ko ga opazite. Škropljenje na pamet, v »prazno«, ne pomaga, s tem samo zapravljamo denar in dodatno obremenjujemo okolje. METKA BARBARIČ, DIPL INŽ. KMET., KSS ZA POMURJE I Cene zaščitnih sredstev Semenarna Agroma Krnel, zadruga KZ Kmetovalec Ljubljana Ljutomer Lendava Ljutomer banvel 480II,Dl 8.507,10 8.690,00 2.035,00 10,2) 8.670,00 larol 25 wp (50 gl 9.720,70 9.490,00 9.999,90 9.680,00 herbocid (1,01 763,20 690,00 751,50 710,00 lentagran (1,0) 3.935,00 3.937,00 teli 75 wg (20 gl 4,611,40 4.480,00 4.863,00 4.325,00 ring 80 wg 125 gl 3.187,00 3,090,00 2.999,50 2.695,00 betanal am 11 (1,01 3.249,10 3.100,00 3.160,00 betanal tandem (1,0) 5.012,50 4.650,00 4.762,00 4.760,00 fusilade super (1,0) 5.230,90 5.050,00 5.170,50 5.000,00 agil 100 ec (1,0) 7.922,60 7.200,00 7.345,00 brestanid (1,0) 5.483,60 5.200,00 5.427,50 5.235,00 rias (1,0) 1.781,60 (0,151 1.692,00(150 ml) chorus (1,0) 807,50 (15 g) 820,00 (15 g) 2.143,80 (100 g) folpet (1,0) 1.270,30 1.100,00 1.158,60 1.150,00 caplan 11,01 1.197,10 1.090,00 cuprablau (1,0) 655,40 650,00 638,20 620,00 karalane wp (1,0) 2.961,90 2.650,00 2.760,00 bayleton sp. (1,0) 2.053,70 1.890,00 1967,60 1.910,00 ridomil mz (1,0) 2.809,90 2.700,00 2.936,00 2.650.00 topasc (1,0) 4.171,90 3.590,00 4.199,00 1.287.40 (250 gl lopas ec (0,1) 1.120,80 7.090,00 (1,0) rubigan 10,1) 4.358,20 (0.5) 1.580,00 1.587,90 1.050,00 anlracol (1,01 1.431,10 1.350,00 1.336,10 1.285,00 dithane (1,0) 1.142,80 1.050,00 1.027.70 1.030,00 rondo 11,01 900,70 (0,1) decis (1,0) 2.699,50 2.600,00 530,90 (0.1) 2.780,00 pinum 11,01 1.560,00 (0,2) 4.650,00 1.531,20 (0,2) 4.628,00 thiodan (1,0) 2.278,20 2.200,00 714,90 (0,21 2.048,00 karale (1,0) 5.523,00 5.350,00 5.594,00 1.665,00 (0,2) melasyslox r (1,0) 2.656,90 2.200,00 2.527,50 2.520,00 comfidor (0,1) 3.704,40 1.650,0010,05) boem elekl (1,0) 2.187,30 2.090,00 2.081,90 2.065,00 14 KAKOVOST ŽIVLJENJA______________________________________21. maj 1998, Hjj v razmislek MAJDA HORVATI Mrazilo me je, ko sem drsela po vrsticah nagrajenega srednješolskega spisa ob določenem mednarodnem dnevu, pa čeprav so bile v njem najverjetneje vse vejice postavljene na pravo mesto in se je po šolsko začel z uvodom, jedrom in zaključkom ter je bil ločen z odstavki na pravem mestu. V besedilu namreč ni bilo niti trohice mladostniškega - ne mladostniškega besednjaka, ne fantazijskega mozganja, ne natrošenih sanj, ne nametanih besedi kar tako za »štos«, ne poigravanja s stvarnostjo. Bilo je eno samo neizvirno, konvencialno, solzavo, patetično ponavljanje tistega, kar so trobili mediji in kar so ob svetovnem dnevu trosili svetovni, državni, regijski ter uradniki takšne in drugačne bažei Papagajstvo! Nagrajevano papagajstvo Zapisujem to, ker moram izbljuniti gnev in razočaranje. Mar je res to naše poslanstvo, da iz mladih z nagrajevanjem njihovega papagajstva delamo miselne mrtvake? Tako prefinjeni, prikrito potuhnjeni so načini »zabijanja« mladostniške ustvarjalne misli, da jih komajda razpoznavamo v tej vlogi, in čeprav po kapljicah, vendar vztrajno načenjajo tisto, kar je sol novega rodu. Danes torej ne gre več na način, da bi s šibo za vrati otroke »poučevali pravosmernosti«, saj z nenagrajevanjem, prezrtjem ter ignoriranjem domiselnega in ustvarjalnega razmišljanja otroka oz. mladostnika dosežemo njegovo omrtvičenje mnogo prepričlji-veje. Za nizkotno početje smo razglasili pretepanje otrok s šibo in si usta napolnili s pleteničenjem o »prijazni« šoli, domu, okolju za otroke, toda verjamem, da je na svojem koncu šiba v mladih vendar ustvarjala tudi upornike, kritike stvarnosti ter jih krepila v prepričanju, da bo kmalu vrsta na njih, takrat pa bodo že pokazali svoje, vzeli vajeti dogajanja ,v svoje roke in obrnili svet. Kaj pa današnja »povprečna« mladina? Vsak jo bo sodil s svojimi oči, zato bo za nekatere pogubljena, razgrajaška, razuzdana, amoralna, preobjedena dobrega... Jaz pa pravim, da potolčena v pasivnost. Nikjer jih ni slišati, nikjer jih ni videti. Ni jih v političnem in socialnem dogajanju, ni jih v civilnih združenjih z razpoznavno ostjo kritike stvarnosti. Nekdaj snovalci subkulture, danes brezbrižni do nje. Anemični so, bledikavi - opravijo tisto nujno, kar šola in starši terjajo od njih, predajajo se lagodnosti, ki jo daje gnezdo staršev, kjer je hladilnik vedno poln, potrošniškemu preživljanju prostega časa in apatiji ter se umikajo v zasebnost, v svoj brezciljni, brezsmiselni svet. ZaCankarjeva priznanja Ona uči, daje moči... Betošnje vseslovensko tekmovanje iz materinščine za srebrno in zlato Cankarjevo priznanje v osnovnih in srednjih šolah je bilo rekordno množično, saj se je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za šolstvo prijavilo zanj in tudi udeležilo 8.351 Največ možnih točk med vsemi tekmovalci (90 od 100) je osvojil Miran Korošec, učenec 7. razreda OŠ Gornja Radgona, zato je bil nanj lahko še posebej ponosen predsednik slavističnega društva, učitelj slovenščine in tudi njegov oče Miran Korošec. (Foto: J. G.) učencev oz. dijakov. Čez 2.000 med njimi se jih je uvrstilo na območna (regijska) tekmovanja, nad katerimi so »bdela« predvsem slavistična društva. Na našem koncu je bilo to seveda Slavistično društvo Prekmurja in Prlekije, katerega predsednik je Miran Korošec, učitelj slovenščine na OŠ Gornja Radgona. In na tej šoli je bilo minuli petek tudi sklepno dejanje letošnjega tekmovanja za pomursko območje, to je podelitev priznanj in nagrad tistim, ki jim je uspelo osvojiti zlato ali vsaj srebrno Cankarjevo priznanje. Če bi takšna priznanja podeljevali tudi voditeljem oz. voditeljicam zaključnih prireditev, potem bi si Norma Bale, učiteljica z radgonske osemletke, prav go tovo zaslužila zlato, kajti v tej vlogi je bila zares izvrstna. Gostitelji pa so poleg tega poskrbeli tudi za prijeten krajši kulturni program in potem še za skupen ogled Deželne razstave_v avstrijski Radgoni. Dobitnikom priznanj je ob tej priložnosti spregovorila in posebej čestitala predstojnica Zavoda za šolstvo - Območne enote M. Sobota Irena Kumer, kije menila, da se je nesmiselno spraševati, zakaj pravzaprav brati knjige, kajti »knjiga je osnovna življenjska potreba; ona je učiteljica, ona nam daje moči, z njo doživljamo«... Najvišje, to je zlato Cankarjevo priznanje je med osnovnošolci iz Pomurja uspelo osvojiti 7 učencem. To so: Miran Korošec (OŠ G. Radgona), Špela Sraka ) OŠ Veržej),.Martina Horvat (OŠ Črenšovci), Andreja Denko (OŠ Bakovci), Katja Perkič (OŠ Radenci), Andreja Golenko (OŠ Stročja vas) in Dušan Markovič (DOŠ I Lendava). Med srednješolci pa so bili zlati Benjamin Vire (Gimnazija M. Sobota), Nina Pirher (Gimnazija Ljutomer) in Mojca Sever (Gimnazija Ljutomer). JOŽE GRAJ I Delo kot vrednota Pokroviteljica srečanja je bila mag. Tea Valenčič, državna sekretarka MŠŠ, med gosti pa je bil tudi minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj vojčas so na večini osnovnih šol delovale šolske zadruge, v okviru katerih so učenci izvajali najrazličnejše delovno-proizvodne dejavnosti. Kar naenkrat, in to iz neznanih razlogov (menda zato, ker naj bi bile socialistično usmerjene), pa so začele te zadruge usihati in danes jih sploh ni več. No, na srečo pa niso povsod zamrle vse dejavnosti, ki so jih imeli, le da so jih »prenesli« v šolsko skupnost ali kam drugam. Proizvodno-tehnične dejavnosti pa so dobile velik poudarek v delovanju Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki posebej spodbuja tudi ustanavljanje vzorčnih izobraževalnih centrov na osnovnih šolah, kar je prav tako v interesu Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport. V Sloveniji deluje trenutno 8 tovrstnih centrov, njihovo delo pa koordinira predsednik komisije za proizvodno-tehnične deja- učencev in s tem v celotnem vz-gojno-izobraževalnem procesu šole. *** Evropa v šoli 9. maj je razglašen tudi za dan Evrope, torej dan vseh držav na stari celini. In kako lepo bi bilo, če bi lahko govorili o združeni Evropi, v kateri ne bi bilo tako velikih razlik med tistimi, ki Na okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru tega srečanja, so udeleženci med drugim menili, da bi morali doseči, da bi šolsko ministrstvo to dejavnost upoštevalo pri normativih za financiranje in urediti nagrajevanje mentorjev. Šole pa bi lahko v večjem številu izkoristile naravoslovne dneve za obiskovanje vzorčnih izobraževalnih centrov. Puconski šolarji že razpredajo niti sodelovanja z drugimi mladimi v Evropi. (Foto: J. G.) vnosti Lojze Gobec (imenovan tudi oče šolskih zadrug). Lani je Zveza za tehnično kulturo sklenila, da bo vsako leto organizirala srečanja vzorčnih izobraževalnih centrov. Za prvega organizatorja srečanja so izbrali OŠ Artiče, za drugega pa OŠ Puconci, kjer dokaj uspešno deluje center za poljedelstvo in semenarstvo, z učenci pri tej dejavnosti pa se še posebej razdaja učitelj tehničnega pouka in fizike Ignac Čeh, ki je imel v rokah tudi niti 2. srečanja na njihovi šoli to soboto. Program je vseboval razstavo vzorčnih centrov, okroglo mizo o njihovem delovanju, ogled kulturnih znamenitosti in semenarske dejavnosti v Puconcih, slovesno prireditev s predstavitvijo učencev na odru, ogled puconske šole in lončarske delavnice v Pečarovcih. Srečanja se je udeležil tudi slovenski kmetijski minster Ciril Smrkolj, ki seje ob tej priložnosti srečal tudi s predstavniki puconske občine, o pomenu takšnih srečanj in nasploh delovanja vzorčnih izobraževalnih centrov pa je kot pokroviteljica spregovorila državna sekretarka Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport Tea Valenčič. Med drugim je poudarila, da imajo tovrstni centri zelo po- sestavljajo Evropsko zvezo, m večino preostalih držav, ki so zunaj nje! Tudi Slovenija se je vneto vključila v ta združevalni proces, čeprav je jasno, da nam to ne bo prineslo samb dobrih stra- ni, ampak tudi številne težave in poslabšanje stanja na nekaterih področjih. Toda ostati zunaj bi bilo še slabše. O tem ni dvoma. Evropska hiša s sedežem v Mariboru je letos zasnovala po- Vzorčni izobraževalni ce^ se predstavili na Pan ' sneje še na odru. (F seben projekt z naslove® pa v šoli, in to z bi tudi mladi bolje sp° ces združevanja v EvroP^, devanja naše Lj želi®0 Evropsko unijo. vka biti enakovredni P° P sejt dolžnostih. V ta pt^. med 11 osnovnim1 m mi šolami v Sloven«1 tudi osemletka v Pnc ,, so imeli minuli Pete slavo oz. zak^ucn°cyfOpe. počastitev dneva sodelovanje v tem P jjagal je priporočil oz. P* 0^' vod za šolstvo nizacijska enota M-je na njihovi šoli me nepedagoškimi dela^ ejlt dah predstojnice joteP mer »veliko radove kaj prinaša zdruze”Lopilij ker so že tudi sam Evropo s sodelovanj mi iz Madžarske m Ravnatelj puconske ^1$ Nemec pa je v svoje pozdravu omenil ? faca vključevanje v Evr pre nalniško opremo. 1 ■, ket interneta. jeiati«A In kaj so moral1» so jih vključiliv Mp11^ »i? Projektna skih šolarjev je P?. mentorice Jelene ^0 la likovna dela na ..■ ževanje ljudi,re ’ s0 svoJe Evropi. Minuli Pe „ sbe razstavili, neka jjijafi3 so prebrali svoja ra tem združevanju- Novak je svoj pmsP . a ^ija J. z besedami: usp°s» s,«.» katerem pa te ni.« Vsi pa da se mora naša . žava vključiti vt0 V radgonskem vrtcu dvodnevno praznoval Prednostna naloga govorna vzg«1’ I Vzgojnovarstveni zavod Gornja Radgona je v tem šolskem letu vključenih 364 predšolskih otrok, poleg njih pa jih 33 obiskuje I skrajšane programe priprave na šolo. V skupčn zavod je povezanih 7 vrtcev oz. enot, ki delujejo v Gornji Radgoni (2), Apačah, Čre-šnjevcih, Negovi, Spodnji Ščavnici in Stogovcih. Počastili bodo 10. obletnico smrti književnika Golarja >n tradicionalno zaključno prireditev ob koncu šolskegaj^^ -- družb6fl0PŽež’ ni, kulturni m 0 ]eta5 . delavec, najpl0^ .jj fpla življenja pa je PoS? j In praznovanj«. ^I11^ odprli razstavo v^eI'ijt^ zapuščine in terem se bo pre s s peti® ca Alenka Rego*6 ‘M sbenih Golarjev' po' Šanson), sodeloVroSliiVli L drugi. O«*£,4 junija, na kateri m nasto spomins 00 Golarju (pred goni), sledila Pa dšols^X javna prireditev P'j ? l^ ki se bodo preds deli, ustvarjalni«® Dlli s ...V goste pa vno gledališče LJ M|S / uprizorilo igric0 Pred dnevi smo dobili povabilo, naj se udeležimo tiskovne konference, ker bi nam radi povedali nekaj več o ciljih njihovega vzgojnovar-stvenega dela ter pripravah na dva velika dogodka - počastitev obletnice smrti pesnika in pisatelja Manka Golarja ter tradicionalna javna prireditev ob koncu šolskega leta. Kot je poudarila ravnateljica WZ-ja Breda Forjanič, je prednostna naloga v njihovem letošnjem programu dela govorna vzgoja (komunikacija). Pri tem si veliko pomagajo s pravljicami in sploh knji- membno vlogo pri delovni vzgoji gami. Rdeča nit pa je seznanjanje z otroško poezijo Manka Golarja, ki je med drugim o vrtcu zapisal naslednji verz: Saj vrtec kot dom je/, kjer sreča živi/ in ciciban vanj rad/ vsak dan pohiti. Pred dvema letoma, ko so praznovali 60-letnico delovanja Vrtca Gornja Radgona, so si med prihodnjimi nalogami zadali tudi počastitev 10. obletnice smrti Manka Golarja, po katerem so leta 1989 poimenovali njihov vzgojnovar-stveni zavod. Po besedah Vinka Rousa, predsednika organizacijskega odbora, je bil Golar pomemben slovenski pesnik, pisatelj, prosvet- MU,21 mai 1998 odprta ker te ljubim, 1996 David Smyth: Kriv, ker te i)uoim, Beležke iz New Yorka Deželna razstava v avstrijski Radgoni Tudi koncert Joea Cockerja in Erosa Ramazzottija ----- I vska obdobja, ki so nam lahko I Ran ’' — Hn. I cert konca aprila poteka v avstrijski ^goni Deželna razstava na temo od leta 1968 do 1998 __________________ 0 viru te razstave se bodo vse do oktobra zvrstile številne dejavno- I • oleg osrednje razstave, ki si jo lahko ogledate na glavnem | trende ml11 a-^^ki ^a4S°n* (ta predstavlja glasbene, modne in druge ku'ture zadnjih treh desetletij), bosta prav gotovo iijavteij d°8°dka koncerta Joe Cockerja ter Erosa Ramazzot-’okviru nf'eStU’ napovedali pa so tudi podiranje rekorda, in sicer bodo 80 ^gajan'0Vne'Para^C nape'iah najdaljši transparent vseh časov. Mno-•»'inarsko^ zvrst*'°’ po slabem mesecu odprtja razstave pa so onferenco pripravili še za slovenske novinarje. vska oduuvj«, . bolj ali manj blizu, ki se jih do- । bro spominjamo, vsak pa bo lah- ' ko našel začetek svojega aktivnega vključevanja v družabno življenje, se spominjal, na katero glasbo je plesal, ob kateri se je poljubljal in kako je bil ob tem oblečen. I Možnost pa imaš, da si določiš tudi tisto mejo, ko si izstopil iz aktivnega sodelovanja in si se prenehal intenzivno zanimati I za trenutne trende. Razstava je vsak dan od 9. do 18. Ramazzotti. O posameznih koncertih vas bomo še podrobeneje seznanjali, saj se le redko zgodi, da tako popularni glasbeniki zaidejo tako blizu našim krajem. Spet za druge bo vrhunec razstave 1. avgusta, ko se bo začela mirovna parada, na kateri se bo okoli 4 tisoč mladih od 16. do 25. leta družilo štiri dni, potem pa bodo razprostrli okoli 25 kilometrov dolg transparent, in sicer od Cmureka skozi avstrijsko Radgono prek slovenske meje. S tem pa bodo porušili svetovni rekord, ki je bil doslej 7,99 kilometra. In še veliko je dogajanj, ki se bodo v okviru Deželne razstave zvrstile v avstrijski Radgoni, nekaj prireditev pa bo kapnilo tudi prek državne meje v Gornjo Radgono. Ker se občina ni uspela vključiti v ta projekt, svetniki pa še danes trdijo, da je vzrok slaba seznanjenost, pa so vzeli vajeti v roke radgonski kulturniki in sami speljali nekaj projektov. Le-ti pa napovedujejo, da bo podobnega kulturnega sodelovanja v prihodnosti še več. In to ne glede na to, ali bodo občinski predstavniki dali svoj balgoslov ali ne. letih do 90-ih let in do x-genera-cije. Vstopite v čas evropskega in svetovnega mladinskega gibanja, od seksulane revolucije, skozi glasbo, filme, modne tren-. _____ de, zabavne oddaje in nadalju- od?Vsa obdobji*’ K' preusia’ jete v naslednji prostor, kjer te s s^ajasne'3 Se spreh°dhe pomočjo vizualnih, svetlobnih in ■hst^^Znava^3 mladinske- glasbenih efektov vedno znova ^°PanJa, tore,nja javneSa odepljejo v novo obdobje. In Radgoni. v Poznih 60-ih tako skozi vsa mladinska trendo- nrof ^istava 30 let mladinske \ je razstava o naši bližnji j^ini, predvsem pa o tren-1s katerimi in v okviru kate-tudi sami živeli in do- ” ® svojo mladost. Prek posa-Prostorov, ki predsta- ure, vsak prvi petek in soboto v mesecu pa do 22. ure. Glasba je rdeča nit mladinskih gibanj, in temu primerno se bodo zvrstili tudi številni koncerti. Najodmevnejša je prav gotovo napoved koncerta Joea Cockerja, ki se bo zgodil 25. junija, in sicer na nogometnem igrišču v avstrijski J. ni, 17. julija pa bo na is-I tem prostoru nastopil še Eros ^bena skupina e pič ni narobe e zveni drugače vil' inštrun'e"ta'n° \ VW4W leto so na Osnovni šoli Ku?ma‘ ufcencev - ^asm^ £\a. \ q%ino Frnikole, v kateri sodeluje p Danijel Cene , \ učenka 4. razreda, Matej razred. SaW° \ C^nge'a Unhard pa obi8^u?el osneli komPaktn° konCer-Sa Sa®i ustvarili osem skladb m . številni Uh K S skladbami so na^ med osem«a^ SSiwn ta4'5 W»i. Na primer v M tQ mesto, skladbo Razpotje sanj.doseg s svOJo k < > s« B proglasili za najbolj slo^^ ga ** na^dušiH tudi na letos« h ^bena «« C > Vodi ali bolje rečeno nežno usmerj Marič. 4asv°ji majhni \ «a samo nakaže \ in motiv, potem \ ie ^jo. 1« ^^ujejo in nadgra- \ zv ^^a pri vsakem l v’ nek°hho drugače, ena z enkratnim pri-i^ajalca. Am-zhova PTi tem ni, ved- Razstava ameriškega slikarja Davida Smytha v soboški galeriji Po števiu majhna, a zelo entuziastična skupinica ljudi v murskosoboški galeriji je šla še korak naprej. Po številnih predstavitvah kvalitetnih slovenskih umetnikov so se tokrat odločili za razstavo ameriškega slikarja Davida Smytha ter tako osvežili in dodatno popestrili lokalno sceno. Resda obiskovalcev na otvoritvi ni bilo toliko kot ob drugih priložnostih, vendar temu ni bilo krivo dejstvo, da je avtor tujec, ampak to, da ga osebno na razstavi ni bilo, ker je le-ta potujoča. Kljub temu bi tokrat lahko naredil izjemo, saj večinoma živi na Dunaju, ki je geografsko bližji Murski Soboti kot pa na primer Ljubljana. Gre za tipičnega ameriškega slikarja in take so tudi njegove Beležke iz New Yorka, sicer abstraktne, a vendar takoj spominjajoče na z grafiti obarvane vlake newyorške podzemeljske železnice. To je tudi namen Smythovih del, namreč da bi se s platen kar najbolj pristno odražali ulični vrvež, prometni hrup in mrmranje množice. New York je tudi pravi dom Davida Smytha, kjer živi - sicer občasno, ker veliko potuje - že dve desetletji. Leta 1969 je magistriral iz likovne umetnosti na šolskem inštitutu za umetnost v Chicagu, razstavljal pa je že tudi v znamenitem muzeju ameriške umetnosti Whitney. Razstava, ki jo je posredovala Mestna galerija Ljubljana, bo na ogled do 2. junija, upamo pa, da nekoliko slabši obisk otvoritve ne bo zmanjšal delovnega zanosa soboških galeristov in da nam I bodo še večkrat razširili umetniška obzorja s predstavitvami del I slikarjev iz drugih dežel in celin. TOMO KOLEŠ ■ Besedilo in ANnn ■ ni bil° nazorijo in predstavijo tudi z gibi in vizualno podobo. Lukrecija pa ; dodala, daje vsak nastop zanje izziv, ki jih s svojo magičnostjo veže v nevidno energijo. Povedala je tudi, da so otroci zelo kreativni, da imajo neizmeren smisel za oblikovanje, zvočno raziskovanje in ritmično izživljanje svojih notranjih impul-' moraš prepustiti So d® °bj t" Z nj° Z0V’ Otrokom moras SaksOf je glasJ L ^b prosto pot ustvarjanja, saj so edi-se s en° š°'° no tako lahko pristni in izvirni. $V°j gla '°tevaj Pr°^es*°’ Seveda pa jih je potrebno usmeri nast° sv°jega rjati in svetovati, sami pa se od-P Pa po- ločajo, če bodo nasvet sprejeli. »Otrokom dopustim, da prisluhnejo svojim čustvom, kar je bistvo izvirnosti, saj so ravno otroci tisti, ki se znajo neposredno in naravno odzivati in reagirati na okolje.« Razložila je tudi, da pri glasbenem pouku ponavadi posegajo po inštrumentih, s katerimi lahko izrazijo svoje ideje in svoje razpoloženje. Zato se včasih odločijo za temperamentne bobne, spet drugič vzamejo v roke čuteč triangel. Vsak izraža v glasbi svoje, vendar se njihova glasba, ki ob tem nastaja, na koncu združi v harmonijo. Otroke ne morem in ne smemo opredeljevati samo na uspešne in neuspešne, kajti marsikateri na nekem področju ne dosega ravno najboljših rezultatov, zato pa je toliko boljši na drugem področju. Vsak otrok nosi v sebi določene sposobnosti, ki pa bi jih spretni učitelji morali znati najti in jih izpostaviti. Na primer nekateri od članov te skupine ne uspevajo najbolje pri obveznih predmetih pri pouku, zato pa lahko zablestijo v glasbeni izraznosti. Marsikateri otrok pa ob glasbi lahko pozabi na svoje otroške težave ter resnejša vpr-šanja, s katerimi se sooča v nekem okolju, ali je to doma, ali v družbi vrstnikov ali v šoli. Glasba jim daje možnost, da se po- čutijo varnega. Nekomu pač matematika ali ' slovenščina dela težave, zaradi česar dobiva slabe ocene, in s tem tudi potrdilo, da ni tako dober kot ostali, da je manj vreden, hkrati s slabimi ocenami pa mu enak. V milijonih letih pada tudi samozavest. Otroci pa nikogar takega, kakor si ti. Po-so še kako želijo potrditve, tako glej svoje telo, kakšen čudež je: pred sabo kot pred svojimi vr- svoje noge, roke, svoje prste, stniki. Nekateri, ki so delujejo s način kako se giblješ. Postaneš Frnikolami, pa imajo možnost, lahko Shakespeare, Micheange-da se potrdijo skozi glasbo in lo, Beethoven. Poseduješ mož- ----mntp. nri če- nosti za kar koli. Da, čudež si!« je nekoč povedal Pablo Casals. In tisto najboljše, kar ima vsak m otrok, želi iz otrok izvabiti tudi od njih bi | Lukrecija Marič, učiteljica glasbe na osnovni šoli v Kuzmi in mentorica mladim glasbenikom. A. NANA RITUPER RODEŽi spoznajo svoje vrednote, pri čemer si na področju, kjer so uspešni, gradijo moč svoje osebnosti. »Kdaj bomo otrokom dali vedeti, kdo so? Vsakemu c_ J ' ’ ' morali reči: Ali veš, kaj si? Čudež si! Enkraten si! Na vsem svetu ni nobenega otroka, ki bi ti bil 16 IZ NAŠIH KRAJEV____________________________________21. maj 1998, Wj na kratko•na kratko Gornja Radgona Nakupovalni center Emona market Gornja Radgona je praznoval 30-letnico. Ob jubileju so s 15-odstotnim popustom prijetno presenetili številne kupce. V kinu v Gornji Radgoni so uredili tako imenovani dolby stereo sistem ozvočenja dvorane. Poslej imajo obiskovalci kina občutek, da igralci govorijo tik pred njimi in tudi glasba je bolj neposredna. Naložba, kije stala štiri milijone, se utegne povrniti v krajšem času, pač zaradi večjega števila obiskovalcev. Pred kratkim, ko so predvajali film Titanik, pa je bil obisk tako in tako rekorden. (J. Ka.) Berkovci V Berkovcih, ki spadajo v KS Logarovci, bodo imeli v nedeljo, 24. maja, referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka. Če bo glasovanje uspelo, potem je upravičeno upanje, da bodo z zbranim denarjem plačali asfaltiranje 600-metrske lokalne ceste, postavitev dveh hidrantov, ureditev vaške kapelice, gasilskega doma, sofinanciranje kabelskega televizijskega omrežja, idejne zasnove za kanalizacijo in postavitev ulične razsvetljave. (J. Ž.) Gradišče Kmetijska svetovalna služba iz Murske Sobote in trgovina Vega iz Skakovec ter podjetje Ino iz Brežic so bili organizatorji in »izvajalci« prikaza siliranja ovenele trave v valjaste bale. Predstavitev je bila pri Bakanovih v Gradišču. Zanimanje za delovanje balirnega stroja in prednosti takega siliranja je bilo med kmetijci zelo veliko. Sicer pa na naših travnikih že videvamo balirano travo, kar pa seveda ne pomeni, da mora tam ostati vse do uporabe. (F. Ku.) Gornji Petrovci Na območju gasilskega poveljstva Občine Gornji Petrovci je 13 gasilskih društev, ki imajo 479 članov. V vseh društvih deluje 15 članskih desetin, dve ženski desetini (v PGD Petrovci in v PGD Martinje) in ena pionirska desetina (Križevci). V teh dneh so sklenili preglede tehnične opremljenosti in siceršnje učinkovitosti gasilskih društev za gašenje morebitnih požarov. Ugotovitev: vse je v redu! Sicer pa bo letos tudi nekaj gasilskih slovesnoti. Tako bodo 31. maja prevzeli gasilci Boreče avtocistemo, 21. junija bo slovesnost v Šulincih, saj bodo odprli prenovljen gasilski dom in blagoslovili podobo sv. Florijana, gasilskega zavetnika. V Ženavljah bo slovesnost 15. avgusta, kajti dobili bodo zelo potrebno in željeno motorno brizgalno. V Peskovcih pa bo svečan prevzem brizglane 6. septembra. Sektorske vaje: 6. junija v Lucovi, 13. junija na Kukeču in 27. junija v Martinju. Občinsko gasilsko tekmovanje v suhi vaji z motorno brizgalno in v štafetnem teku na 450 metrov ter predajo ročnika pa bo 4. julija v Gornjih Petro-vcih. Veliko slavje pa napovedujejo v PGD Križevci, kajti tam bodo proslavili 2. avgusta 90-letnico društva. (Š. S.) Cerkvenjak KUD Jožeta Lacka je pripravil zabavno prireditev Pokaži, kaj znaš, na kateri se je predstavilo 12 pevcev amaterjev, »razdeljenih« v starostne skupine. Iz prve skupine je zmagala Anita Kralj od Sv. Trojice, druga je bila Mateja Domanjko iz Cerkvenjaka, tretja pa Anja Senekovič od Benedikta. V drugi skupini je zmaga pripadla Darji Senekovič od Sv. Ane, druga je bila Barbara Časar od Sv. Trojice, tretja pa Polona Divjak iz Cerkvenjaka. Tako strokovna komisija. Kaj pa občinstvo? Poslušalcem je bila najbolj všeč Anja Firbas, ki je zapela pesen Naj ti sonce tpplo sije, kot drugo so proglasili Matejo Domanjko, ki je navdušila s pesmijo Dve pomladi, dve jeseni, tretja po mnenju komisije iz občinstva pa je bila Polona Divjak, ki je zapela zelo doživeto pesem Nasvidenje. Izven konkurence sta se predstavili plesni skupini vrtca od Sv. Trojice in Odštekanke iz Cerkvenjaka. Za glasbeno spremljavo je skrbela skupina Show Band Klobuk, ki je sicer na prireditvi tudi predstavila svojo prvo glasbeno kaseto. (F. Br.) Turnišče Občani Renkovec, Rumišča, Nedelice in Gomilice so pripeljali na zbirališče kosovnih odpadkov na ploščad pri Turnišču množico neuporabnih pralnih strojev, štedilnikov, avtomobilov ... Organizator, očiščevalne akcije pa ni privoščil veselja tistim, ki radi stikajo na zbirališčih odpadkov in skušajo kaj suniti, ko pa se je nenadoma pojavil poseben stroj in je kosovne odpadke stisnil v »bale.« Te so potem odpeljali delavci lendavske izpostave Dinosa. (J. Ž.) Pertoča V župnijski cerkvi na Pertoči je gostoval mešani pevski zbor binkoštne cerkve iz Nuskove. V izbranem programu z naslovom Jezus živi so gostje pričarali s pesmijo in recitalom praznično vzdušje in bili zato nagrajeni z iskrenim in toplim aplavzom. Nastop je tudi utrdil ekumenizem na tem območju Goričkega. (D. V.) Kapelski Vrh Delniška družba Kapela, vinogradništvo in kletarstvo, Kapelski Vrh gospodari s 165 hektarji vinogradov in seveda pridobiva kakovostna vina, kar potrjujejo tudi rezultati ocenjenih vzorcev na posameznih sejmih. Na nedavnem vinskem sejmu Vinovita ’98, kije bil v Zagrebu, so sodelovali s tremi vzorci in za traminec, letnik 1993, in prejeli zlato medaljo. (F. KI.) Odličja za mlade čebelarje V Trebnjem je bilo vseslovensko testno tekmovanje mladih čebelarjev. Iz Pomurja so se ga udeležili tekmovalci s srednje kmetijske šole Rakičan in z osnovnih šol Gornja Radgona, Dobrovnik, Prosenjakovci in Fokovci. Koloman Kozic iz Ivanjše-vec, ki je mentor čebelarskih krožkov na OŠ Prosenjakovci in OŠ Fokovci, nam je povedal, da so se tekmovalci s teh dveh šol zelo dobro odrezali, zato so prejeli odličja. OŠ Prosenjakovci: Barbara Pocak in Cvetka Grabar (višja skupina) - zlati odličji; Tamara Pocak in Renato Vukan (nižja skupina) - zlati odličji. OŠ Fokovci: Roman Mi-holič in Andrej Gorčan (višja skupina) - srebrno odličje; Zoran Kozic in Danijel Crnčič (1. srednja skupina) - zlato odličje; Aleš Flisar in Kristjan Lesjak (2. srednja skupina) -bronasto odličje; Simon Kozic in Darjan Kozic (nižja skupina) - zlato odličje. Prav gotovo so priznanja spodbuda za nadaljnje uspešno delo v šolskih čebelarskih krožkih in pri domačem čebelarjenju. SS ■ Obisk pri vas doma Hudodelnice v Rakovcih Bodo Rakovci pri Sv. Tomažu propadli? akovci, še zlasti pa zaselek Rakovski Vrh, bi lahko bili prijeten slovenskogoriški kraj, ko bi imeli vsaj del tistega, s čimer so ponašajo sodobna naselja na podeželju. Vas se večinoma razprostira na sončnih gričih, na vrhovih katerih raste vinska trta, na pobočjih, kjer pa so bili gozdovi, a so jih izkrčili, pa so predvsem njive in travniki. Najvišja nadmorska točka (323 metrov) je v zaselku Rakovskih Vrh. Pred vhodom v naselje iz smeri Sv. Tomaža je Marijina kapelica. V Rakovcih se je rodil 1858. leta mladinski pripovednik in publicist Fran Nedeljko. Umrl je 1858. leta. »Vse bi še nekako šlo, ko bi le imeli asfalt,« je potožil 68-letni Franc Kekec, ki je bil skoraj 40 let strojni delovodja v eni od mariborskih tovarn, pred sedmimi leti, ko sta se z ženo upokojila, pa sta se za stalno naselila v hišici na Rakovskem Vrhu. Večjo hišo, ki sta jo imela v Mariboru, pa sta prepustila otrokom. »Skozi naše naselje se vije cesta Sv. Tomaž-Rakovci-Trno-vci-Mezgovci, ki je asfaltirana le v dolžini 1.200 metrov, in sicer iz tomaževske smeri. Kraj je bil že večkrat v programih za asfaltiranje, a je doslej ostalo vse le na papirju. Občani smo se nekako organizirali in naslovili na KS Sv. Tomaž apel, naj nam vsaj priskrbi predračun, da bi vedeli, kako globoko bi morali seči v žep. Skoraj kap nas je, ko smo dobili vrednost naložbe: modernizacija 1.250 metrov dolge ceste na relaciji: kapela-križišče- domačija Voršič naj bi stala 15.802.312 tolarjev. Krajani naj bi plačali 70 odstotkov te vrednosti, kar je seveda nemogoče, saj bi posamezno gospodinjstvo moralo dati milijon tolarjev.« Na omenjeni cesti bo torej še naprej makadam pa tudi na poti, ki pelje čez zaselek Rakovski Mladi so odšli iz marsikaterega slovenskogoriškega kraja, stari so umrli in prvotna bivališča se rušijo drugo za drugim. Asfaltiranje ceste, ki v |et< ževske smeri, se je ustavilo v križišču Prl pelici. Pred njojeFr® ki drži v roki hudode Vrh do Bodislavec-na^ terih pa je asfalt- Hu ko po slednji cestn p ^..., vijo avtomobilisti,111 ker je bližnjica do tog vcih v Slovenskih gor _ Lindi i« »sen'’“. Popis prebivalstva’ j, kih deset, kaže, da^ vsakokrat manj g1 zadnje so popisa11. Nekoč je bilo seveda vsekakor pa pred s0 |ji# 1931: 217 živeli predvsem o eemlaj$ tijah. Po vojni je jnafi1^' zvabila industrija, z ska, da so zapustili Posledice so znane-ki so ostali, so de a -pač mogli- Pa dv°r' potel1^ so bile na njih vrtni , so se pojavile vredno rastlinje)- j/ deset kmečkih his J štiri razpadajo, ”aj)£oV(ž'^ mačijah ni našle stari ljudje in nep° Resje sicer. *‘ W skem Vrhu štirje ".orš0® na ljudi, ki pridejo jetno, zaselek le nekaj . kaže preveč rs^Z kraja je torej tre a Laicih- , sem na stalnih prj^ za: Potrebna jerakoVS^ bene skupnosti naj _ zgledu ne izzvem 45 let krvodajalstva na Slovenskem Franc in Jože 127-kratna daro*?!? ________________________________________________ Zastavljeno število 4.700 krvodajlcev v svetu ob Murip^*^ a darovanje krvi se je lani javilo na transfuziološkem oddelku Splošne bolnišnice v Rakičanu 5.320 darovalcev, kri pa so odvzeli 5.131 krvodajalcem. Število ljudi, ki so sodelovali v teh človekoljubnih dejanjih, s posameznih območij RK: Murska Sobota 3.600 darovalcev, Lendava 660, Ljutomer 590 in Gornja Radgona 390. Komisijo za krvodajalstvo pri OZ RK Murska Sobota vodi Mirko Šeruga, zdravstveni delavec, ki je doslej daroval kri 79-krat. Rekorderja pa sta 59-letni Franc Fartek iz Murske Sobote in 57-letni Jože Ošlaj iz Puconec, ki sta darovala kri vsak po 127-krat in s Mirko Šeruga (na fotografiji desni), ki je doslej aa'So: E f obisku pri 127-kratnem darovalcu Francu Fartku- -F .n lir. Sveti Jurij ob Ščavnici Osnovno šolo v tem kraju obiskuje letos 281 šolarjev. Ti so ne le dobri učenci, ampak se množično udejstvujejo tudi v tako imenovanih prostočasnih dejavnostih. Tako so številni vključeni v otroški in mladinski pevski zbor, ki ju vodi Nada Špišič. Zbora nastopata na številnih prireditvah na šoli in tudi zunaj kraja. Nedavno sta se dobro odrezala tudi na medobčinski reviji pevskih zbor osnovnih šol z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Prioreditev je bila v Gornji Radgoni. (F. KI.) tem prispeval3j* e te nenadomeS} ^0 tekočine, - vse do dan^ , vsake tri mesec®. Osrednja krvodajalstva n1 do, / junija v CankaO bljani, tradicion« družabno srečayetžej3-bo 13. junija v mai 1998 IZ NAŠIH KRAJEV Mato glasbeno življenje Sobočana Aleksandra Vlaja Od puconskega »kantorja« do učitelja glasbe, skladatelja ... $anj' 'z Bodonec v soboško glasbeno šolo in nazaj -—[»se je očetu, ki je prodal krpo zemlje in mu kupil klavir ter kolo na kratko*na kratko Vasbena soba Aleksandra Vlaja v hiši v Presern ... . ve(iko napoti je okrašena s priznanji. Skozi deset e ja _ Vlaj Obralo. Že na obrobju spomina so časi, o J neeiičanska * glasbeno pot kot puconski organist. 1 amkajsnj organistu, ^»a je zanj sezidala celo hišo. »Kantor«, kot tu aj prekmurjU še Slabil lep dom v času po drugi svetovni Vojni, ko je i beni šoli, ^ajšnje pomanjkanje. In kmalu je poučeval se v socialistični igranje v cerkvi in poigravanje s klavirskimi ip s0 mu rekli s’ "ušlo skupaj. Sedem let je vlekel to dvojnos m p od drjaVe “"'^goraj: »Loti se enega ali drugega ... Cerke*J® Resnici na ljubo "' jo postati nekaj več in organista. Potrebno zapisati, da se je šel včasih skrivaj ■ S' B‘lje P^Prek- Jusot P°Snel pri za§reb-P^J^.^amofonsko insantblom skladbami in 5641 ^aibc?15^0 Seje let0 Pl°^ sta t J Znani pesmi s te Metm* P1Sefllmsko gla-SZijsko in za tele’ ^8beni sveto ? mi povedali je POneVv' S°deluje na Stu.?n^ jesen v >zvjrn^ Pajdaš'z? Za Pesem prečen tu a Z Pesem Ges J^Mse h Oma nagrajen . finske zbneSedBo' P°ueuje .^anes 2el re’ nekaJ let vodi ^zbor *esti’ ‘gnetni Janez Perš iz Sl*'inec R9Pa le Potrebna ostra kosa. 6 jda p0_ ^gati ?°br° ',e’ da si s topo koso ne prostem -?10 zna dobro sklepati. To st°r kQ še ni bilo X?2P°darskim delom domačije. Vcas , We_ M k!50 “ z ročnimi <^^W>kih. - Foto: M. Gašpar, Sul.no I - ^^ope^djetje ^^^^a^^t^^^her ^uudJe Puconska občina začela b re8’°naln' Skupne8a mešanega podjetja, ki bo zgradilo lj in^ Sta' bl'zu'Center za odlaganje odpadkov. Vrednost tega Prirner°8^ivostj. Sedanjega, je med 750 in 940 milijoni tolarjev. bos^eb^^Me^ij0^0 Zadostovale za 25 let, letno pa bodo zbra-3 do? dekda' • knbicnih metrov komunalnih odpa-°Varjajo t? soboške in lendavske občine. Za sklenitev 1 z ljutomersko občino. M. J. Aleksander Vlaj ob svojem klavirju, foto: F.Š. Očetu seje zasmilil, ker je toliko prehodil, zato je prodal nekaj zemlje ter kupil sinu klavir in kolo. Zdaj se je Aleksander še bolj posvetil klavirju, solo petju in harmoniki. Ob deluje končal mariborsko pedagoško akademijo. In danes se 38 njegovih nekdanjih učencev poklicno ukvarja z glasbo. Bil je prvi zborovodja mešanega pevskega zbora Štefana Kovača. Ta soboški zbor je v tistem času gostoval v Ženvcih/Jenners-dorfu v Avstriji, kjer je posnel za Radio Dunaj nekaj prekmurskih pesmi. Z zborom, oktetom in kvartetom je snemal za slovensko televizijo in radijske postaje. Na Madžarskem je zbor večkrat pel v Szombathelyju, Kbsegu in drugod. In bili so tudi skupni koncerti zborov vseh treh držav. Aleksander Vlaj še vedno vneto prija- teljuje s svojim klavirjem. Pri Društvu upokojencev Murska Sobota vodi kvartet, ki poje doma in čez mejo. In ob nedavnem jubilejnem koncertu soboškega zbora Štefana Kovača je doživel človeško toplino. Dirigiral je ob eni.od pesmi in postal je častni član zbora. FRANČEK ŠTEFANEC ■ Podobe življenja iz naših krajev Mlinarica Marija Po moževi smrti umrl tudi mlin ariji Kocet iz Petanjec se toži po dobrih starih ča-sih, ko se je še vrtelo kolo murskega mlina pri petanjskem mostu. Zatrdila je, da življenje mlinarja na Muri ni bilo ravno lahko. Najprej sta imela z možem Ludvikom mlin v Kotu pri Hotizi, menda leta 1958 pa začela z mlinarstvom na Petanjcih. Njun mlin je dolgo kljuboval času, čeprav v zadnjem obdobju njegovega življenja ni bilo ravno veliko »pomelajev,« torej kmetov, ki bi vozili mlet žito in pšenico. Več je bilo ljudi - domačih in tujih turistov -, ki so prišli v mlin in povprašali, kako deluje. Še več pa je bilo onih, ki so opazovali mlin z murskega mostu na Petanjcih. Tlelo je tudi upanje, da sosednje podjetje Radenska ne bo dovolilo, da bi ta idilična točka izginila z murskih valov, torej da bi pomagala, a se ni zgodilo nič takega. No, mlin bi morda še plaval na Muri, a kaj ko je smrt preki-nilp življenje mlinarja Ludvika. Potem je nekaj časa vodil mlin sin, a je dobil službo in tudi zato so pospravili z murske gladine še tisto, kar je ostalo od mlina. VESW» 0609 630 898, 041630 898 Marija Kocet, nekdanja mlinar!-’ ca, je velika ljubiteljica rož. Večkrat jo obiščejo sosede in tedaj ob pitju kavice rade kramljajo o svojih mladih letih. - Foto: F. Ku. Mlinarica Marija je v krajšem klepetu omenila, da so bile nekoč hude zime in Mura je zamrznila. Da bi ledene gmote po odjugi ne odnesle »kumpov« in z njimi vred vsega, kar so držali, so mlin nemalokrat razstavili in ga pred najhujšim shranili na kopnem. Nekateri deli nekdanjega pe-tanjskega mlina so še ohranjeni. Če že ni možnosti za ureditev pravega murskega mlina na Petanjcih, bi bilo ostanke smotrno uporabiti za murski muzej. F. KUHAR« Železne Dveri Referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Železne Dveri je uspel, saj je glasovalo za napredek 80 odstotkov volilnih upravičencev iz krajev Železne Dveri, Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Rado-merščak in Slamnjak. V prihodnjih petih letih bodo asfaltirali 3,5 kilometra vaških cest, uredili odtoke meteornih voda ob vaških cestah, zgradili nekaj požarno varnostnih vodnjakov in tudi uredili nekaj izvirov zdrave pitne vode. Računajo, da bodo zbrali v petih letzih 44.000.000 tolarjev. (J. Ž.) Gradišče Krajevni organizaciji RK Gradišče in RK Tišina sta imeli družabno srečanje pri ribiški koči v Gradišču pri Murski Soboti. Krvodajalce in gosteje pozdravila Bernarda Šlihthuber. Spodbudno je, da je na območju obeh krajevnih organizacij RK lepo število krvodajalcev in da se jim pridružujejo tudi mlajši ljudje. Za vse so pripravili lep program, v katerem so nastopili učenci OŠ Tišina. (F. Ku.) Cankova »Zemlja ni naša last, ampak le prostor, na katerem živimo. Čedalje bolj se dušimo v smeteh, ki smo jih sami zmetali v obcestne jarke, gozdove in na obrežja rek in potokov.« Tako je pisalo v obvestilu, ki ga je prejelo sleherno gospodinjstvo v KS Cankova, ki je skupaj s turističnim društvom in OŠ Cankova organiziralo akcijo Velika metla. Po vseh vaseh so zbirali kosovne odpadke, smeti in odvržene gospodinjske aparate ter jih odlagali na določena mesta, od koder so jih potem odpeljali v Dinos. Odziv je bil zadovoljiv, kar pomeni, da bo potrebno še veliko časa in vzgoje, da se bo odnos do okolja spremenil. ((D. V.) Gornja Radgona Vinogradniki z območja Radgonsko - Kapelskih goric so poslali v ocenjevanje na mednarodnem sejmu Vino ’98, ki bo med 25. in 29. majem v Ljubljani, 53 vzorcev vin. Največ vzorcev (34) so poslali zasebni vinogradniki oziroma kletarji, Radgonske gorice, d. d., so dale v ocenjevanje 14 vzorcev, Vinogradništvo in vinarstvo Kapela pa 5 vzorcev. Vinogradniki z gornjeradgonskega območja si bodo sejem tudi ogledali. Za obisk, ki bo 27. maja, ko bo dan vinogradnike Radgonsko -Kapelskig goric, se je prijavilo 150 ljudi. Za ogled, degustacijo, malico in prevoz bo treba plačati le 2.000 tolarjev. Na sejmu bodo nastopili godbeniki in folkloristi iz Apač, tamburaši iz Črešnjevec in pevci s Kapele. (F. KI.) Gornji Petrovci Ker je med 14 vasmi, ki sestavljajo Občino Gornji Petrovci, velika razdalja, poleg tega pa domačije v posameznih krajih niso povsem strnjene, bi bila napeljava televizijskega kabelskega omrežja predraga. Rešitev se ponuja v mikrovalovnem distribucijskem sistemu, kar pomeni, da ne bi napeljevali kablov, ampak bi televizijski signal (kakih 50 programov) »lovili« s posebnimi antenami, priključenimi na sprejemnik, podobno kot sprejemamo satelitske programe. Na območju petrovske občine naj bi sprejemali poleg satelitskih še naslednje programe: TV SLO 1 in 2, Studio Bruli (prekmurska televizija), POP tv, Gajba tv, Kanal A, VTV (Velenje), TV 3, HRT 1, 2 in 3, ORF 1 in 2, TV Srbija ... Občanom bodo poslali anketne liste, odločitev pa je seveda na njih. Posamezno gospodinjstvo naj bi prispevalo (v obrokih) 60.000 tolarjev. (Š. S.) Lenart Na območju Občine Lenart je bila velika očiščevalna akcija, v kateri so zbrali 6.100 kubičnih metrov raznih kosovnih odpadkov, zlasti tako imenovane bele tehnike (štedilniki, pralni stroji...). Na zbirna mesta pa so pripeljali ljudje tudi 250 avtomobilskih šasij. Akcijo bodo ponovili, saj ocenjujejo, daje na podeželju še veliko odpadkov, odloženih na nepravem mestu. (F. Br.) Satahovci Med tistimi kraji, kjer imajo vse manj krav molznic, so tudi Satahovci. Ker so zbrali v vaški zbiralnici vse manj mleka, so jo kar ukinili. Tistih nekaj kmetov, ki še redijo krave zaradi molže, zdaj nosi mleko v zbiralnici v Gradišče in v Krog. Na Petanjcih pa nameravajo preseliti zbiralnico na drugo lokacijo, samo da bi bila čim bliže tistim kmetijam, ki še imajo molznice. (F. Ku.) V spomin Jožef Hamler Nenadoma je odšel Jožef Hamler, vaški posebnež, a tudi skrben in zelo razgledan. Vedno je tudi razumel sosedove stiske. Izhajal je iz kmečke družine v Črešnjevcih, poročil pa se je v Lomanoše, kjer sta z ženo obdelovala zemljo. Najprej se je zaposlil pri Vodni skupnosti, pozneje pa v Elradu. Prepoznavali smo ga po njegovem tipičnem kolesu. Vsa dela na kmetiji je opravil, dokler še ni bil upokojenec, v popoldanskem času. Sicer pa je zgradil novo gospodarsko poslopje in hišo s »prešo«. Ob večerih je rad pripovedoval o doživljajih na ruski fronti. Bil je nemški vojak, pozneje ruski ujetnik, a je imel pri vsem tem srečo - vrnil se je domov. Življenje Jožeta Hamlerja je sklenjeno, enako tudi njegove žene, ki je umrla pred njim. J. KAUČIČ ■ 18 REPORTAŽA 21. maj 1998 V okviru prireditve maraton Treh src v Radencih so poslanci, župani, znani športniki, zdravstveno osebje in drugi tekli humanitarni tek v podporo akciji zbiranja sredstev za novo murskosoboško porodnišnico. Zanovo porodnišnico Življenje se začne z rojstvom Odločanje po »moško« ali kaj je bilo več vredno tekaška oprema ali prijavnina ' * Direktor murskosoboške bolnišnic® Bojan Korošec se je odločil za kajti klima je postalo ugodna. Mlada mama, utrujena in razbolena od poroda, mora prehoditi zanjo neskončno dolgi hodnik, da pride do sanitarij in tuša. Samo z enim tušem in enim straniščem pa je tudi porodna soba s šestimi posteljami. račun ministrovega pogojevanja števila porodov s posodobitvijo ali novo porodnišnico, pa tudi presli-šano ni bilo, da so se za omizjem, kjer so sedeli večinoma moški, začele kotaliti hehetajoče pripombe o »delanju« otrok. Bi porodnišnica že stala, če bi takrat o tem odločale ženske? Prostori ginekološkega porodnega oddelka ne ustrezajo razmeram sodobnega porodništva in ginekologije, saj so bolniške sobe, razen dveh na porodnem oddelku, vse brez vode. V teh dveh sobah mamice lahko imajo novorojenčki ob sebi ves čas, saj je dovolj prostora tudi za previjalno mizico, iz preostalih sob pa jih morajo voziti v posebno sobo za previjanje. Ginekološki porodni oddelek murskosoboške bolnišnic osamosvojitvijo od kirurgije leta 1954 in je od takra skoraj vseh oddelkih bolnišnice, nikoli pa ni imelsvoje. p/ grajene hiše. Sedanja je stara skoraj pet desetletij in je vljena leta 1972, ko je postala njihova po izselitvi infe delka. ilo je pred tremi leti v knjižnici murskosoboške bolnišnice. Takratni zdravstveni minister je s svojo ekipo prišel na spoznavni obisk ter vprašanje izza omizja, kaj pa obnova porodnišnice in ginekološkega oddelka, zavrnil z vprašanjem: »Koliko pa imate porodov?« Upadanje števila rojstev in negativni naravni prirastek v naši pokrajini je spraševalca utišal, minister pa je z močnim poudarkom izrekel tisto znano, da je minil čas, ko je zdravstvo vlagalo v zidove. Izpod novinarkinega peresa se je takrat zapisala ostra beseda na Obisk, ki sicer za ginekologijo ni ničesar obljubljal, je minil, kmalu po tistem je sledil tudi obisk parlamentarne delegacije, ki je mnogo obljubljala in ničesar izpolnila. Ženske in porodnice naše pokrajine pa so upale in pisale dolga pisma, v njih razlagale nemogoče razmere, v katerih rojevajo in se zdravijo. Naslavljale so jih na državo, župane, poslance ... na raz- Pred desetimi leti je murskosoboška bolnišnica dobila novo kirurgijo s centralnim oprecacijskim blokom, bi bila tudi operacijska soba za ginekološki porodni oddelek. »Ta operacijska soba pa še vedno ni opremljena, je brez operacijske mize in narkoznega aparata, tako j(a, loški operacijski sobi lahko operiramo samo trikrat na teden. Zato je čakalna doba žena, ki bi morale biti I ne, dva meseca,« je povedala predstojnica ginekološkega porodnega oddelka dr. Eva Koltaj Kocon. Žene jje, na kirurški oddelek po veznem hodniku med oddelkoma, kar niti ni tako velik problem za načrtovane op je pa v primeru nujnih operacij ter carskih rezov. Takrat morajo bolnico, porodnico iz pritličja z dvigalo171 P^j, v prvo nadstropje in potem po veznem hodniku v operacijsko sobo centralnega operacijskega bloka na »Za to, da bi lahko operirali vsak dan, bi bilo treba opremiti operacijsko sobo, z novim oddelkom pa šim ženam malo večje udobje, saj to, kar imamo, ne ustreza sodobnim načelom porodništva. Dolžni s beti za to, da bo porod varen in da bodo naše žene imele udobje, kot si ga zaskužijo,« je povedala dn Kocon. POZOR, POZOR: Oh i ZJJ IMA AVTOMOBIL, KI ČAKA, DA BREZPLAČNO POSTANE VAŠA LAST I Cenjeni kupci! Če se v maju odločite za nakup kateregakoli novega avtomobila Iz palete DAEWOO v salonu DAEMOBIL a Ob Dravi 3a na Ruhb boste 1. junija 1998 sodelovali v velikem nagradnem žrebanju ZA ŠE 1 AVTOMOBIL PAEWQQj Pri nakupu v maju lahko po naslednjih cenah izbirate med: IN PLAČILNI POGOJI? Zelo ugodni! Kredit in leasing na položnice do 5 let. Staro za novo. Poplačilo vaših starih kreditov. FINANČNA REŠITEV ZA VSAKOGAR! IN DO ZDAJ NAJNIŽJA OBRESTNA MERA: 5,5% + TOM ZA KREDIT DO 5 LET! NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI, KI VAM JO PONUJA DAEMOBIL NA PTUJU IN NIHČE DRUG! VESTNIK DAFWOn FUTURA SYSTEM MOTOR LJUTOMER 3(069} 84 280 ne naslove, vendar na gluha ušesa. Tudi osebje ginekološkega porodnega oddelka je večkrat prek medijev in z javnimi prireditvami poskušalo opozoriti na neustrezne razmere oddelka, toda vse se je končalo, kot da bi padlo v vodo. Kmalu pa se je izkazalo, da je ministrov rek o koncu zidanju zidov v zdravstvu veljal samo za nekatere, v veliki meri za murskosoboško bolnišnico. Spoznali smo, da imajo tudi v zdravstvu resnice in.pravice več obrazov. V zadnjih letih so postavili in obnovili številne stene zdravstvenih ustanov po državi, med zadnjimi vendar tudi prizidek za patologijo pri murskosoboški, na Primorskem pa je zrasla celo sodobna porodnišnica, čeprav s polovico manj porodi kot pri nas. Zato verjamemo, da je sedaj vrsta na murskosoboški porodnišnici, tudi zato, ker ni porodnišnice v državi, ki bi imela slabše razmere za bivanje porodnic in bolnic ter za delo zdravstvenega osebja, kot so v murskosoboški. Porodnišnica bo, če bo (ker je) postala del politične akcije V uspeh akcije zbiranja sredstev za novo porodnišnico lahko verjamemo tudi zato. . postala pojitičn3 a .r^niki, zj poslanci, župan1; . športniki in drugi vp, ljudje Slovenije P ^ji P kamerami in f°t0 ^3^ m vijonastartzahu^ podporo obnove ve^Q porodnišnice, p zago^ J se je »prijelo« m hl/b Sodelovanje ' prireditvah je na ^10 nike pomemben ^sia . morajo igrati za priljubljenosti P Karso jo tudi zaveza, da^ZU bili in za tem ”s iptoi6^ zmorejo izpolr"hL10iailitaZ zaradi cesarje ufneZ/ za porodnišnic0 fC v P nem maratonu ■ [ji ® J cih Pomemben^ J, gače že spota nekaj sto metro f skega parka, P 0 n®P je veku telo še P°s‘ je, in ob znese ‘.^^J. narja v human1 zagoto'/ je bilovseštevk špOrtn J kot je bila vrešči Z/ ma, ki so jo sod na sebi, ter ».21.^993 Zgodilo se je Lenart: Groril naj bi sosedu do iztreznitve 50- ii McistiPolicijske postaje Lenart so 12- ma‘a pr' du s pretepom in l 'tega Ferdinanda Ž. iz Lenarta, ki je pijan grozil sosea • razbijal inventar na dvorišču. „ar4ke oostaje opravka z II Mi 14. maja, ob 1.40, so imeli policisti z le namerava| nadaljevati I «jenim občanom. 29-letni Srečko T. iz Lena ,a). odločili so se za H z motornim vozilom, čeprav so mu to prep i j manjše zlo: pridržanje do izreznitve. 11 Wun:flček je zagorel starejši odi 2 let, I dobro imeti starega avta. Po novem ^^Tmaš star avto, je tudi več ^h šest mesecev na tehnični pregled . Ce p v t0 vzrok za 1| možnosti, da dotraja električna instalacija. P°m^. s^ozj Rakičan. 11 Wl, ki se je pojavil pri motorju starega ficka, i a takrat je že gore- H je sicer opazil, daje nekaj narobe, zato je us • mim0- ak- I ® ® dobro, da je pomagal neki drugi voznik, ki eF škode je za 1, Wral je gasilni aparat in preprečil, da avto ni povs 11 tolarjev. 11 Sobota: Vlom v avtomobil 1Z obeh je ukradel ll S15. na 16. maj je nekdo vlomil v dva a^a * u|jci drugi pa v I kradla. Prvi vlom je bil v avto, parkiran na e t0^arjev. Za I *■ ki je stal v Kocljevi ulici. Vrednost avtoradiev. • I 1 ^tempoizvedujejo. , nri ooskusu viomav II ^hotela Diana je zalotil B. Liz Gornje Radgor. P P I 5Wni točilni pult. Vlomilec (amater) jo je potem P y 1 I Vlomi V kopališču šest garderob- j 15. maja, v popoldanskem času je nek o v o $ R I >ric, od katerih jih je bilo pet prazmh v em^ J Wno denarnico z 21.000 tolarji. Vlomilec ph J II Radgona: Vlom v Flamingo Gornji Badg0. I j ^nec je 16. maja ponočj vlomil v prodajalno ami .. ^ gkodo v I l ^^radel več cigaret, žganih pijač in kave. Lastn.k je pr J ^.OOO tolarjev. Vlomilec na dvorišču pločniku, je še I i J^^ajo ponoči avtoradio iz avta, ki je par . adjjček I I Umljivo. Ampak, dati sunejo priljubljen se meje. Tako &aka na domačem dvorišču, to pa ze P na ta načm L— S^Uria E■ M. iz Ljutomera in se sprašuje, kdo neki ga J Qfloval za dobrih 20.000 tolarjev. | i C i I Ustrašil se |e psa p0 desni strani I 11 ■ uri je 10-letni M. V. iz Gornje Radgo ...a stan0_ l k.i,an6,cete 'z smeri Cogetinci proti Cer peSi ki se ga je l | „ 6 hiše v Cogetincih je pritekel nenadom pr£W takrat pa je I | iJJec seveda ustrašil, zato je stekel cez 55 )etni Franc S l 8C.oseb™ avto znamke Mercedes, ki g l telesno poškodoval. I I ^|e Radgone. Le-ta je trčil v pešca, ki se j I l Vlomilec v okrepčevalnici okrepčeVai- hton»^a’k'i° i6 Pojedel neznanec, ki je ' en0St, zaradi katere i I । SkK^e''c'lh Pri Ljutomeru, sicer ni taka drag )>drobnih« pre-SS P'at aona-Toda nebodigatreba je sun oškodovanka seve- Skupai ie wedno 70-000 to'ar'eV ’ ? zvedeli, kdo ima rad %ri^ b0'k0 b0d° Kradejo ranaulte, golf e Lenarti Ormož m I Maribor, torej tudi na območju o dvsem: renaulti, eh?? '?u precei tatv|n motornih vozil. 'zgini Tatovom čestokra ^icT^i'''pa komibinirama in terenska vo ■ dokumente v vozi- nehote seveda, lastniki sami, ki Pas arnp vgradnjo blo-npor°ča: opremljanje vozil z alarmnimi na k|epanje volana, a" uPorabo odatne zaščite (drogovi za .^č^ menjalnika...), vsakodnevno preverjanje ss ',a bencinskega rezervoarja .. ■ —1 Učenci osmih razredov Dvojezične osnovne šole Lendava so bili v četrtek in petek na zaključnem izletu po avstrijskem Koroškem in slovenskem Gorenjskem. V petek okrog 22. ure so se vsi srečno vrnili, seveda polnih vtisov s prijetnega popotovanja. Nekateri so izstopili iz avtobusov v svojih domačih krajih, drugi pa na šolskem dvorišču in so priši ponje starši. 15-letni Robert Časar iz Trimlinov, učenec osmega razreda, ki je bil prav tako na izletu, se v domači kraj ni peljal z avtobusom kot sošolci, tudi I ni prisedel v osebni avto staršev, ampak je raje šel j s sošolko peš proti domu. Hodila sta po desni stra-I ni ne ravno široke ceste Lendava- Trimlini.To pa je I bilo usodno! Kmalu po 22. uri je pripeljal iz lenda- ---------- Ime in inicialka priimka, na- i p vedena v prejšnji številki Ve- j J stnika v vesti Obsojen po- j djetnik, nista prava, zato se - prizadetemu opravičujemo. L > Pravilno: Robert K. NA OBMOČJU UPRAVNE ' ENOTE MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Stiv Prelič, šofer, s Suhega Vrha in Amalija Eljaš, likalka, iz Bogojine; Anton Grašič, dipl. inž. elektrotehnike, iz Gobovca in Cvetka Kuhar, zdravnica, IzTešanovec; Štefan Horvat, šivalec, izžitkovec in Marjana Vida, šivilja, iz Motvar-jevec; Jože Vidonja, strojnik, iz Gančan in Martina Poredoš, abso-ventka pedagoške fakultete, iz Iža-i kovec. Vestnik Vam čestita! Mo moti nočni mir.' * Umorili policijske postaje Murska Sobota. • "»-■ la nhmO M^rsk-9’ februaria 'h marca so po-Policisti obravnavali 622 kr- Naiua. aVne" reda in miru. rih h iru in on Posredova" zaradi motenja noč-Vp|tp4 Varnostl v zasebnih prosto- 'irta?9'3 odsL?' Sledii° primeri Prepiranja in 'n (K ^dnih o k °malovaževanja policistov in k 2,5 odstotka) ter pretepanja Za 13 4 reda in miru na javnem kraju so gOs>išaie kr4?dstotka, za 12,8 odstotka pa so ^^noži^^^ebnih prostorih. Zlasti po-%r,na trtnih 6 30 bi'e kršitve javnega reda in o čemer poročamo ^Ursk6 $ , ^er ie prireditev največ na ob-°ie. je - razumljivo - največ krši- 609 630 898,041 63° Dan varnosti na Tišini Opozorila ne pomenijo veliko, če ne bomo spremenili nas samih vske smeri osebni avto, ki ga je vozil 30-letni Željko Dukič iz Lendave. Očitno je vozil preblizu desnega roba vozišča, zato je zadel mladega pešca, ki je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju samem umrl. Avtomobilist, ki se je peljal v službo v Nafto, prej pa naj bi bil na »pikniku,« ki gaje menda ' pripravil eden izmed nekdanjih direktorjev nekdanjih »tozdov,« je kakih 50 metrov od kraja nesreče ustavil in vprašal dekle, kaj se je zgodilo, nato pa je odpeljal naprej in avto parkiral na pariki-rišču Nafte. Policisti so ga našli okrog 23.30 na delovnem mestu, kjer je izjavil, da ni vedel, da bi povozil človeka. I Od 1. maja, odkar velja nov zakon o varnosti v cestnem prometu, so ugasnila na slovenskih cestah tri življenja, med njimi je žal tudi cvet mladosti iz Trimlinov. - Foto: ŠS Občina Cankova - Tiši-I ■ J na in svet za preventi-ih vo in vzgojo v cestnem prometu sta ob pomoči tišin-ske in cankovske osemletke pripravila tako imenovani dan varnosti. S to akcijo sta želela spodbuditi šoloobvezne otroke k varnemu obnašanju v situacijah, ko so udeleženi v prometu. Zato sta k predstavitveni aktivnosti na Tišini povabila tudi soboške policiste ter civilno । zaščito in gasilsko enoto iz soboške občine. Prvič so si obiskovalci | lahko ogledali napravo »zaletav-ček«, s katero so organizator]! želeli prepričati prisotne o smiselnosti uporabe varnostnega pasu. Šolske poti tišinskih učencev sodijo med najbolj nevarne v Po-। murju, saj je promet skozi naselje I zelo gost, ceste pa so ozke in brez pločnikov, Enako velja za okoliš OŠ Cankova, zato obe osemletki vsako leto izvajata veliko aktivnosti s področja prometne vzgoje. Ker pa pešce in kolesarje ogrožajo predvsem vozniki motornih vozil, je potrebno najprej spremeniti njihovo zavest, so poudarili ob dnevu varnosti na Tišini. TOMO KOLES« v r------------------------ K9 ez mejne prehode na območju Pomurja je v prvih treh | Ag mesecih tega leta potovalo 4.113.564 potnikov, kar je Ik3 580.169 manj prestopov meje kot v enakem obdobju tev na območju policijske postaje Mursi\u Na drugem mestu po številu kršitev je območje PP Gornja Radgona, nato PP Lendava in nazadnje (kar je dobro) PP Ljutomer, vendar pa je bilo tam letos več kršitev kot v treh mesecih lanskega leta. Pomurski policisti so v treh mesecih leta 1998 posredovali 517-krat. Do iztreznitve so pridržali 45 oseb, ki se niso dale pregovoriti, naj prenehajo s kršitvami. Pri preventivnem nadziranju krajev, ki so znani po zbiranju večjega števila ljudi in kjer prihaja pogosteje do kršitev javnega reda in miru, šo policisti v okviru svojih pristojnosti legitimirali kar 4.458 ljudi, kar je 829 več kot lani v enakem obdobju. Policijske enote so na podlagi ustreznih zakonskih predpisov 22-krat pomagale državnim organom, gospodarskim družbam in zavodom ter drugim organizacijam in posameznikom z javnim pooblastilom, ko je bilo pričakovati, da se bodo državljani fizično upirali. Osem asistenc je bilo na zahtevo sodišč (prisilna privedba), osemkrat so pomagali zdravstvenim delavcem pri spremstvu duše- ! vnih bolnikov v zdravstvene ustanove (na primer v ■ Ormož), na zahtevo inšpekcijskih služb pa je bilo šest asistenc. Zaradi fizičnega upiranja in ogrožanja varnosti UKi so policisti enkrat uporabili fizično silo in sredstva za vklepanje (lisice). Policisti so sodelovali tudi pri iskanju šestih pogrešanih oseb. ŠTEFAN SOBOČAN ■ lanskega leta. Še največ potnikov je potovalo r čez mejne prehode Slovenije z Avstrijo oziroma Avstrije s Slovenijo: 2.402.858, vendar 208.905 manj kot lani januarja, februarja in marca. Čez prehode Slovenije z Madžarsko oziroma Madžarske s Slovenijo je šlo 996.868 potnikov, to je 241.706 manj prehodov. Na mejnih prehodih Slovenije s Hrvaško oziroma Hrvaške s Slovenijo so našteli v treh mesecih tega j leta 713.838 prehodov. Število je manjše za 129.558. Seveda se bo zdaj marsikdo vprašal, zakaj naenkrat manj prehodov meja. Ne, nobenih administrativnih ovir (vsaj kar zadeva slovenske državljane) ni. Mar tujina naenkrat ni več privlačna? Da bi odgovorili na to vprašanje, kaže osvežiti vprašanje, zakaj ljudje sploh hodijo najpogosteje čez mejo. Trdim, da zaradi cenejših nakupov. Slovenci smo svojčas veliko kupovali v Avstriji. Zdaj ko imamo »Hoferje« doma, rajši kupujemo tostran meje, čeprav je tudi res, da bomo še in še hodili čez mejo po določene reči, ki jih pri nas ni ali so predra- | ge. Avstrijci, ki so mejo prestopali pogostokrat zaradi nakupovanja v naših brezcarinskih prodajalnah, pa hodijo po novem manj čez mejo zato, ker jim je stopila na prste lastna država: čez mejo smejo pre- ) nesti, ne da bi plačali carino, le še nekaj škatlic cigaret in še česa drugega, prej pa so seveda kupovali na veliko. Resnici na ljubo pa je treba zapisati, da nam Avstrijci le niso obrnili hrbta, kajti naša termalna kopališča so še vedno magnet, ki privlači. motor —I I — ■BZESS3B«i ■ _ PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV Industrijska 1, M. Sobota, tel.: \ NEXIA že za 1.399.990 SIT Madžarska? Kar zadeva nakune ie zanimiva le še »poceni« _ za kupce z registrskih območij MB, SG, CE, KK ..., medtem kot Po-murci že lep čas vemo, da je tisto, kar je tam poceni (na primer obleke), zanič; dobre stvari (spet navajam zgled: obleke) pa so drage. In prav lahko se zgodi, da kupiš kaj Murinega. Pa naš »poceni« bencin, ki so ga pri nas Madžari množično kupovali? Podražitve se kar nizajo in glede na to, da stane super bencin že skoraj 120 tolarjev za liter, smo na »dobri« poti, da s cenami dohitimo naše sosede in kupce - izgubimo. Česa drugega kot bencin pri nas pač ne nakupujejo. Premalo zaslužijo. Slovensko-hrvaška (ali če hočete: pomursko-medžimurska) meja še ni »definirana«, zato hodimo iz ene v drugo državo tudi zunaj mejnih prehodov. Nekateri legalno (dvolastniki), drugi ilegalno, Čez mejne predhode med državama pa se vozijo predvsem Hrvati, ki so zaposleni v Sloveniji ali pa prihajajo k nam po nakupih. 1 ŠTEFAN SOBOČAN ■ IVIO d 0 O LEASING, SERVIS (0695 36600 PRIPOROČAMO OLJA Mobil >aNOS 3-vratni,| tua 1.499.990 SIT; ■ akcija zabele s 4 m 5 vrati, darilo servovolan ali popust v vrednosti 57.000 SITa MATIZ zbiramo prednaročila NUBIRA zdaj že za 1.999.990 ^IT in klimatska naprava samo 1 SIT. Pri gpodelih brez klimatske naprave vam Kdarimo TV-aparat s teletekstom, ran 70 cm. r~=----------------_ _ , 1 T * R °Z 20 DOBRO JE VEDETI 21. maj 1998jBj Upravljanje investicijskih skladov V Sloveniji so investicijski skladi nastali vzporedno s procesom lastninskega preoblikovanja podjetij - In zakaj smo jih v tem procesu potrebovali? da bo za delničarje zagotovljen tudi velika varnost naložbe.^ menjave potekajo v obliki javor' razpisov Slovenske razvojne id de, kjer potem skladi kupijo osnovi narejenih analiz podjetji jih ponudi omenjena razvojna id' ba. Na leto sta ponavadi dva bk javna razpisa, kjer vsak skladb menja približno 10 % zbranih ceh-fikatov. Mala podjetja nezanimiva Investicijski skladi nikjer na^j tu in tako tudi pri nas nisostrate lastniki. To je zelo pomerja f stnost teh skladov. Biti strateški D-stnik, pomeni, da ima v podjs'-večinski lastniški delež oz. djetje tudi aktivno upravlja. S so praviloma lastniki v mnogih^ djetjih, za katere ocenijo, da * možnost rasti v majhnih odsto tako da se aktivno ne vključuj^0 eorija in praksa upravljanja investicijskih skladov imata v svetu že dolgoletno tradicijo, pa vendar sta še zmeraj v intenzivnem razvoju. Upravljanje investicijskih skladov je tesno povezano z razvitostjo finančnega trga, to je trga denarja (manj pomembnejši del) in trga kapitala (najpomembnejši del trga pri upravljanju skladov). Ta tesna povezanost izvira iz možnosti donosnega investiranja v zelo različne finančne oblike naložb, istočasno pa tudi možnost ustrezne zaščite naložb pred najrazličnejšimi tveganji. Ni odveč poudariti, da so naložbe v delnice tvegane, saj za investitorja pomenijo, da lahko v primeru slabega poslovanja podjetja vložen denar izgubi, v primeru dobrega poslovanja pa ga temu primerno oplemeniti. Ko smo se v Sloveniji odločili za razdelitveni model privatizacije t. i. družbene lastnine, je bilo jasno, da bomo imeli kar nekaj stvari, ki so za razviti zahodni trg kapitala dokaj neobičajne. Prvo je bilo množično delničarstvo, torej vsak državljan je lahko z naložbo certifikata postal delničar (v Nemčiji vlaga v delnice nekaj pod 10 odstotkov prebivalstva). 'Drugo, kar je potrebno omeniti, z lastninskim preoblikovanjem smo dobili ogromno delniških družb. Zaposleni jih enostavno v celoti ne bi mogli olastniniti, in to bi pomenilo, da bi tudi manjša podjetja morala v javno prodajo delnic. Tak proces bi še bistveno upočasnil se- danji že počasen tempo privatizacije, imel bi pa še eno bistveno slabost, to je veliko razpršenost lastništva tudi v majhnih podjetij. Razpršeno lastništvo pa ima v zaprtih manjših podjetjih prav gotovo vse prej kot pozitivni vpliv na učinkovito upravljanje podjetja. Razpršeni delničarji običajno niso dovolj organizirani, zato jim ne uspe vzpostaviti dovolj učinkovite kontrole nad upravami podjetij. In navsezadnje je potrebno omeniti problem vlaganja certifikatov v razmerah brez investicijskih skladov. V tem primeru bi morali vsi državljani svoj certifikat vpisovati v podjetja. To bi pa pomenilo, da niti največja slovenska podjetja tedaj ne bi sprejela več kot 5 % vsakega certifikata (spomnimo se, da so sedaj nekatera najboljša podjetja vračala tudi do 80 % vsakega certifika- ta). In če pri tem uporabimo malo matematike, bi kaj hitro lahko videli, v koliko podjetij bi moral vsak vložiti svoj certifikat, zaradi odstotkovne porabe pa certifikat nikoli ne bi bil v celoti izkoriščen. Varnost naložbe Navedene dileme in probleme naj bi po zakonu olajšali investicijski skladi kot posredniki pri oblikovanju pravih in učinkovitejših lastniških struktur. Investicijski skladi so zbrali skupaj za okrog 330 milijard tolarjev certifikatov, to pomeni, da imajo v procesu privatizacije dokaj veliko vlogo. Tako zbrana sredstva skladi sedaj investirajo v delnice in deleže podjetij skladno s politikami naložb skladov. Povprečno velik sklad (okrog 5 milijard SIT) bo imel v svojem portfelju deleže v najmanj 60 podjetjih. To pomeni, FODKUPUJEMOj ^DELNICE " I I Kaj je borzno posredniška hiša Medtem ko lahko tržnico obišče vsakdo volni račun pri drugi borzni hiši ali na registrski ter se tam pogaja o ceni z prodajalcem na tržnici, smejo na borzi trgovati samo borznoposredniške hiše ali banke, ki so članice borze. To pomeni, če želimo delnico (ki kotira na borzi ali je vsaj vpisana v delniško knjigo pri Klirinško-depotni družbi) prodati ali kupiti lahko to storimo samo z njihovo pomočjo. Delnice, ki še niso vknjižene v KDD, ne moremo prodati na borzi, ampak se na t.i. sivem trgu trguje s pravicami do njih. Delničar sklene z borznoposredniško hišp pisno pogodbo o borznem posredovanju, v kateri se borzni posrednik zaveže, da bo po nalogih in za račun stranke izvrševal posle z vrednostnimi papirji, stranka pa mu bo plačala provizijo. Višine provizij so določene tržno, borzne hiše jih prilagajajo še dodatnim storitvam, ki jih ponujajo, oz obsegu trgovanja, ki ga opravijo za posamezno stranko. Borzno posredniške storitve se gibljejo med 1 in 2 odstotkoma. Vrednostne papirje, ki jih je vsaka oseba rojena pred letom 1993 dobila iz procesa privatizacije, s katerimi želi trgovati, mora najprej prenesti z registra računa pri KDD na trgovalni račun borznoposredniške hiše. Na podlagi ustreznih obrazcev, ki jih podpiše stranka, poskrbi za to borzni posrednik. Vrednostni papirji posameznih strank so vknjiženi na ločenih trgovalnih računih in ostanejo njihova last vse do morebitne prodaje. Tako bi bilo dobro delnice podjetij in delnice vseh skladov s katerimi se še bo trgovalo na ljubljanski borzi, prenesti na trgovalni račun pri borznoposredniški hiši, da bi s tem olajšali kasnejšo prodajo in bi ta lahko potekala le preko telefonskega pogovora z borznim posrednikom. Če borzna hiša, s katero je naložbenik sklenil pogodbo, preneha poslovati lahko imetnik vrednostnih papirjev zahteva njihov prenos na trgo- račun pri KDD. ' . V trgovanje na borzi se imetnik vrednostnih papirjev vključi tako, da da borznemu posredniku naročilo za nakup ali za prodajo. Sprejemanje naročil (obliko, roke) morajo borzne hiše opredeliti v svojih pogojih poslovanja, lahko so pisna, telefonska ali v drugih oblikah. Imetnik mora v naročilu natančno opredeliti, kateri vrednostni papir želi prodati (ali kupiti), kakšno količino in po kakšni ceni. To lahko določi na tri načine: z omejitvijo, kar pomeni, da bo naročilo izvršeno takrat, ko bo tržni tečaj dosegel postavljeno ceno; tržno naročilo se izvrši takoj, ko ga posrednik prejme; pri naročilu s preudarkom pa naložbenik prepusti presojo o primernem tečaju borznemu posredniku. Potem, ko je posel sklenjen, se po dveh dneh prenese lastništvo vrednostnih papirjev, KDD jih z računa prodajalca preknjiži na račun kupca. Izvede se denarna poravnava, kar pomeni da denar priteče na račun borznoposredniške hiše ki je vrednostni papir prodala. Naslednji dan mora borzni posrednik nakazati denar na račun stranke- pro-' dajalca in ji izstaviti obračun o opravljenem poslu. Namen organiziranega trga kapitala je, da sta ponudba in povpraševanje koncentrirana in dosežena tržna cena optimalna. Na borzi lahko trgujejo le tisti, ki izpolnjujejo določene zakonska merila. Predvsem pa morajo imeti za to delo usposobljene ljudi z ustreznim znanjem in dovolj jamstvenega kapitala. Taka ureditev velja predvsem zaradi varnosti poslovanja z vrednostnimi papirji in denarjem naložbenikov. Poleg tega so borznoposredniške hiše pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev. V upanju na naše sodelovanje se vam priporočamo, vi pa se pozanimajte o naši ponudbi! Kolektiv poslovalnice BROD NA MURI, ter vaš borzni posrednik IGOR LEBAR! rEURO MURE KG RAKIČANA SAVE KRKE - R PETROLA - B ■ 3. NADSTROPJA Borzno PosREdNiškA HiŠA d.o.o., MARiboR Lei\dAvskA 18, 9000 MursLa SoBota TeL: 069 55 650 55 640 Spoštovani! br0iofli V sklopu borzno posredniške hiše TMB d. o. o. Maribor smo n? xank® odprli poslovalnico BROD NA MURI. Najdete nas v stavbi So na Lendavski ulici 1 8, v tretjem nadstropju, vsak delavnik med uro, lahko pa nas pokličete na tel.: 35 630 ali 35 640 oz. izve ga časa na tel.: 041 671 061. Za vas lahko na podlagi vašega naročila uredimo posredovanj6^ ^Ijo^ z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi • , (npr. delnice: Radenske, Zdravilišča Moravske toplice, Petrola , Merkatorja, Kompas skladov 1 in 2,...) Urejamo storitve v zvezi z preknjižbami vrednostnih papirjev v registru Klirinško depotne družbe d.d. Ljubljana (KDD). Odkupujemo privatizacijske delnice s katerimi se še ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. i Pri nas je tudi možen vpogled v samo trgovanje na Ljubljanski delavnik med 930 in 13 uro, možno pa je dobiti tudi določene '^gjtira^^ v zvezi z vrednostnimi papirji, kot pomoč pri vaših odločitvah v ^ci1 v vrednostne papirje, zahtevajte pa bilten »Predno se odločim0 naložbo sredstev«. 'nik6 Trenutno ugodno odkupujemo delnice: Mure, Agroservisa, Po serije G, Radgonskih Goric, Kapele, Pomurske investicijske ar Družbe za upravljanje Triglav, Križevskih opekarn, Save, G°,e Petrola serije B, Krke serije B, Telekoma, ter drugih podjetij. V želji po našem sodelovanju se priporočamo, vi pa se prepričajte o naši ponudbi! Ce ste bili z našimi storitvami zadovoljni povejte to drugim, če ne se z pripombami obrnite najprej na nas! Kolektiv poslovalnice BROD NA MURI, ter vaš borzni p°sre o svojem kapitalu mai 1998 DOBRO JE VEDETI VBline, d. o. o. Lendavska ul. 64, 9000 Murska Sobota Prv° Podjetje v Pomurju na področju vrednostnih papirjev z veliko izkušnjami in pohvalami! Ne pustite se zmesti. Odločite se za družbo najboljših! Sprejemamo naročila za odkup delnic Ogled trgovanja na Ljubljanski borzi v ŽIVO 1*** '»Mlil 1'4 toifM M* RADI IKmZMA 'Č J j ’ .» ‘I II j »s« InM Sna« WoS'>ibadezan,ma se bo to^dnega vni' $k'ad ?Srenja z niv Proces la-uMin nr.T' take9a raz-ŽSri^^ skladov nekaterih pod-č^jet3 Z6X'h konflik-^^ostit261'10 enake siste' Sklh odnosov. združeva-M r Ostane'Zdveh ali več ta-tišine' eiodoizraza X h^^iljen!Ie boli uspe' ^n^zatro ^konkuren-^^niskih a'zaradi po- Slstemih, X,?ativno hitro U9otovi- PPročju |nve_ X ? že dan9r°Pad’ kot Xšnej ln Postali bi- cca. 330 milijard SIT certifikatov in v ta namen izdali tudi 330 milijonov delnic nominalne vrednosti 1000 SIT. To so številke, ki za naš izjemno majhen finančni prostor nikakor niso zanemarljive. V primeru, da se takoj po kotaciji za prodajo odloči 10% delničarjev, pomeni to ponudbe 33 mio delnic, vrednost tovrstne ponudbe pa bo odvisna od oblikovane tržne cene. Poleg delnic skladov pa kotira na borzi nekaj več kot 100 preostalih podjetij. Da bo ponudbi zadoščeno in bodo cene lahko obdržale določene nivoje oz. dolgoročno tudi rasle, neobhodno potrebujemo tuj kapital. Domače povpraševanje (izhaja iz nizkega varčevanja) je za celotni trg kapitala zaenkrat prešibko. Kot sem že prej omenil, skladi nimajo neposrednega vpliva na oblikovanje tržne cene, ampak posrednega prek upravljanja. Pogoj za posredni vpliv pa je razvitost in učinkovitost finančnega trga, ki »kaznuje« neuspešne in »nagrajuje« uspešne. V primeru velike ponudbe bo na trgu uspešnost upravljanja povsem izničena, saj cena ne bo odsevala prave vrednosti delnic sklada. Pri vrednostih delnic je potrebno ločiti med tremi kategorijami: 1) nominalna vrednost, na katero seglasi delnica in predstavlja delež v osnovnem kapitalu družbe. 2) knjigovodska vrednost, katera odraža dejansko vrednost delnice; knjigovodska vrednost je pravzaprav v »rokah« upravljalcev skladov; je lahko višja ali nižja pd nominalne vrednosti. Po zamenjavi vseh lastn iški h certifikatov za delnice so bo pri večini skladov gibala med 1.500 in 1.700 SIT. Vendar pa samo površen pogled na knjigovodsko vrednost ni dovolj, lahko je celo zavajujoč. Treba je namreč ločiti med »realno« knjigovodsko vrednostjo in »nerealno« (tudi napihnjeno) knjigovodsko vrednostjo. Realna namreč pomeni, daje premoženje, od OBVEZNICA i*9 P*««*# 1000 DEM M &&%&*+** M napote * 1 «2. W?.. & ■ 'Z Pm Sfaastoei* (rt dtact* ® OEM fl® to w ' Obrt«* * toM? »»> Triglav, družba za upravljanje, d. o. o., ima, kot ena izmed največjih družb za upravljanje investicijskih skladov v Sloveniji, pomembno vlogo v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, s tem pa postaja močna finančna inštitucija na nastajajočem trgu kapitala. Združuje interese 131.000 ljudi, ki so vložili svoja certifikatna sredstva v enega izmed sedmih pooblaščenih investicijskih družb Triglava, od tega jih živi v pomurski regiji 18.384. V mesecu aprilu in maju so v Triglavu, družbi za upravljanje, d.o.o. pripravljali predlog reorganizacije sedmih skladov, ki jih upravljajo. Po besedah Janka Kastelica, predsednika uprave, taka reorganizacija v današnjih gospodarskih razmerah omogoča pozitivno poslovanje v letošnjem letu in ustvarjanje dobička za delničarje ter pričetek trgovanja z delnicami pida na organiziranem trgu Ljubljanske borze. Knjigovodska vrednost delnic, s katerimi se bo uradno trgovalo, temelji na vrednosti delnic, ki jih je družba že pridobila v zameno za certifikate. Dodatna razloga za spremembo sta racionalizacija poslovanja skladov in manjši stroški upravljanja. Za reorganizacijo poslovanja so se v Triglavu odločili na podlagi podrobne analize razmer in naložbene politike pooblaščenih investicijskih družb. Naložbena politika, ki jo vodi družba za upravljanje Triglav do svojih skladov, je namreč enotna, kar pomeni, da se naložbe posameznih skladov ne razlikujejo glede tveganja in donosnosti. 90 % kupljenih delnic posameznih podjetij predstavlja skupne naložbe, približno 10 % naložb pa je regionalnih. Tako politiko bodo v Triglavu obdržali tudi po združitvi skladov. Sedanja stopnja privatizacije družbenega kapitala pidom in njihovim upraviteljem ne omogoča, da bi upravičili zaupanje svojih delničarjev. Glavni razlog, da se pooblašče- lC> zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Triglav pripravlja reorganizacijo svojih _ sedmih pooblaščenih investicijskih družb katere se računa knjigovodska vrednost, možno v vsakem trenutku za tako ceno, kot je ovrednoteno v bilancah, tudi prodati na trgu. Nerealna pa je taka, kjer pri prodajah nastanejo določene realizirane kapitalske izgube. Iz navedenega sledi, da visoki knjigovodski vrednosti ni nujno, da bo sle ne investicijske družbe Triglav do sedaj še niso uvrstile na borzo, je obstoj privatizacijske vrzeli. Netrgovanje z delnicami na organiziranem trgu pa je povzročilo razvoj sivega trga za delnice pidov, ki še povečuje nezadovoljstvo in nezaupanje ljudi v pide. V prvi fazi reorganizacije naj bi združili vseh sedem pooblaščenih investicijskih družb v eno pooblaščeno investicijsko družbo, ki bi bila v drugi fazi razdeljena na sklad brez neizkoriščenih certifikatov in na sklad z neizkoriščenimi certifikati. Delničarji starih skladov bi po registraciji postali investitorji v obeh novonastalih skladih, vsi v enakem razmerju. Delniške knjige obeh skladov bi bile po reorganizaciji vpisane v KDD. Z delnicami polnega sklada se bo lahko trgovalo na borznem trgu. Odpravljen bo sivi trg in nezadovoljstvo ljudi, ki ga povzročajo izredno nizke cene, po katerih najrazličnejši akviziterji odkupujejo delnice. V Triglavu delničarjem svetujejo, da ne hitijo s prodajo delnic po minimalnih cenah, ker bo njihova vrednost naraščala. Delničarji bodo lahko delnice sklada, brez neizkoriščenih certifikatov prodali ali kupili prek borznoposredniških hiš po uradnih tržnih cenah. Neizkoriščeni certifikati v drugem skladu pa bodo namenjeni za kupovanje deležev podjetij na dražbah SRD in za premoženje, ki ga mora v 3-mesečnem roku od 4. maja 1998 dalje določiti država. O reorganizaciji bodo delničarji odločali'na skupščinah pooblaščenih investicijskih družb Triglav, ki se bodo zvrstile v zadnjem tednu maja. Delničarji bodo v mesecu juniju po pošti prejeli bilten »Gospodar«' v katerem bodo podrobneje seznanjeni z omenjenimi spremembami. V biltenu pa bodo našli tudi napotke za gospodarjenje z delnicami v , prihodnje. dila visoka tržna cena. Višja tržna cena pa bo prav gotovo sledila realno ovrednoteni knjigovodski vrednosti; 3) tržna cena, ki se izoblikuje na borzi na osnovi ponudbe in povpraševanja, analiz analitikov, pričakovanj, psihologije, razvitosti trga, mikro pogojev, makro pogojev, odprtosti finančnega trga, politične stabilnosti države ... skratka, faktorjev za oblikovanje cena na trgu je mnogo. Veliko je podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi in obstaja dispariteta med knjigovodsko in tržno ceno. V veliki večini je tržna bistveno nižja od knjigovodske vrednosti, nekaj svetlih zvezd pa je tudi takih, kjer tržne cene presegajo knjigovodske vrednosti. Da bi lahko vsaj malo poskušal razložiti, zakaj obstajajo te disparitete cen, bi moral uporabiti celo ekonomsko znanost, pa še kakšno drugo zraven, vprašanje pa je, če bi bila razlaga dokončna. Vendar pa se čar naložb investitorjev skriva ravno v teh disparitetah cen. Kajti če je trg, v ravnovesju ni podcenjenih in precenjenih delnic. V neravnovesju, taki so vsi trgi, pa so delnice, ki imajo perspektivo in so trenutno podcenjene, in delnice, katerih cena je že tako visoka, da se jih splača prodajati - z vidika imetnika so precenjene. Seveda pa se tu subjektivnosti odločitev nikakor ne moremo izogniti. To kar je za nekoga podcenjeno, je lahko za drugega precenjeno in obratno. SLAVKO ROGAN ■ 24 ŠPORT 21. maj 1998 Nogometni kometar * Olimpija : Mura 1:2 Ljubljana - Centralni stadion, gledalcev 500. Sodnik: Zirenstein (Portorož). Strelci: 0:1 Lukič (8), 0:2 Ristič (30); 1:2 Ekmečič (90-11 m). Mura: Nemec, Dominko, Ilič, Galič, Cifer, A. Baranja, Ristič, Lukič, Cipot, Vogrinčič, Šahmanovič. Potrošnik: Rudar 1:3 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 800. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelci: 0 : 1 Pavlovič (6), 0 : 2 Pavlovič (25), 1 : 2 Moro (88), 1 : 3 Caushllari (89). Potrošnik: Šiftar, Godina (Baranja), Fanedl (Osterc), Mirtič, Tratnjek, Dvoršak, Adjei, Črnko, Kotnik, Novak (Škafar), Moro. Rudar: Mura 0:1 Mura še v igri za prvaka, Potrošnik osmi? Šport od tod in J? Velenje - Igrišče Rudarja, gledalcev 700. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelec: 0 : 1 Gutalj (32). * Mura: Nemec, Luki. Dominko, Horvath, Cifer, Šahmanovič (Mesarič), D. Baranja, Cipot, Ristič, Gutalj, A. Baranja. Potrošnik:Korotan 4:2 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.500. Sodnik: Tabar (Portorož). Strelci: 1 : 0 Kečan (6), 2 : 0 Novcak (44), 3 : 0 Adjei (61), 4 : 0 Novak (70), 4 : 1 Plesec (85), 4 : 2 Ratkovič (90). Potrošnik: Kuzma, Baranja, Črnko, Zemlji, Tratnjek, Dvoršak, Kečan (Mirtič), Kotnik, Novak (Fandl), Adjei (Škafar), Moro. Druga državna nogometna liga Železničar: Nafta 4:0 Maribor - Igrišče na Taboru, gledalcev 150. Sodnik: Vozlič (Kristan vrh). Strelci: 1 : 0 Pipenbaher (41), 2 : 0 Pipenbaher (45 - 11 m), 3 : 0 Pipenbaher (70), 4 : 0 Vučičevič (81). Nafta: Zver, Hozjan, Tompa, Novak, Horvath (Gerenčer), Drvarič, A. Gabor (Tratnjek), Šabjan, F. Gabor, Utroša, Baša. Nafta: Črnuče 2:0 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Huselja (Velenje). Strelca: 1 : 0 Utroša (21), 2 : 0 Bukovec (36). Nafta: Zver, Hozjan, Tompa (Horvath), Novak, Bukovec, Drvarič, A. Gabor (Šabjan), Gerenčer (Tratnjek), S. Gabor, Utroša, Varga. Še štiri kola so ostala do konca prvenstva v prvi državni nogometni ligi, kjer še ni povsem jasno, kdo bo novi državni prvak in kdo bo igral kvalifikacije. Nogometaši Mure, ki so jih po porazu s Publikumom v Fazaneriji nekateri že odpisali od kandidature za naslov prvaka, so na zadnjih dveh gostovanjih osvojili dve zmagi in pripravili prijetno presenečenje. V Ljubljani so premagali Olimpijo, v Velenju pa Rudarja. To je pravi podvig Sobočanov, zlasti še, ker so na obeh tekmah igrali zelo zdesetkani, brez nekaterih najboljših igralcev. Vodeči Maribor pa je igral v Ljudskem vrtu z ljubljansko Olimpijo le neodločeno, tako da Sobočani zaostajajo za vijoličastimi le za pet točk. Nogometaši Mure so tako še vedno v borbi za naslov prvaka. Zadeva bo vsekakor jasnejša po nedeljskem derbiju v Fazaneriji med Muro in Mariborom. Srečanje bo gotovo pravi nogometni spektakel, od katerega si oboji veliko obetajo. Nogometaši Potrošnika so v zadnjih dveh kolih na domačem igrišču iztržili le polovičen uspeh. Me-dtem^ko niso uspeli premagati velenjskega Rudarja, so dosegli pomembno zmago s Korotanom, neposrednim tekmecem za obstanek v ligi, in se prebili na osmo mesto. Ali bodo Beltinčani uspeli zadržati to mesto in se izogniti kvalifikacijam, bodo pokazale naslednje tekme, kar pa gotovo ne bo lahko. Tega se v Beltincih dobro zavedajo. Nogometaši Nafte iz Lendave so v zadnjih dveh kolih dosegli polovičen uspeh. V Mariboru so nepričakovano visoko izgubili z Železničarjem, doma pa po pričako- Golf Kegljanje vanju premagali zadnje Črnuče. Škoda, da so Lendavčani dosegli premalo točk v jesenskem delu prvenstva, sicer bi lahko igrali v kvalifikacijah za vstop prvo državno nogometno ligo. V triidvajsetem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod je bil derbi v Bakovcih med vodečim Pohorejm iz Ruš in drugouvrščenimi Bakovci. Zmagali so Bakovci, čeprav so imeli dva izključena igralca in se tako približali vodečemu na eno samo točko. Sicer pa so Bakovci že na pragu kvalifikacij za vstop v drugo ligo. Odranci so visoko premagali Uniorja iz Zreč in zabeležili drugo pomladansko zmago. Črenšovci so zmagali v Kungoti, Goričanka Big Fun Je v Rogašo-vcih premagala Usnjarja iz Šoštanja, prekmurski derbi med Vari-som in Turniščem v Lakošu pa se je končal brez zmagovalca. FERI MAUČEC —| Namizni tenis - M * __ tem prvenstvu Za med 453 tekmovalci^ žav sodelovali tudi ig vskih Toplic Sobote ? m bili®'' uspeh. Najuspešnejši kadeti (Ropoša, Oc« ekipa zasedla prvo Bse najmlajšimi kadeti ®^ soboški ekipi uvrsti 1 co. Med posamezni J sten Fridrih, sajje ®^ dk3jeii zasedel tretje mesto^ seje Zavec uvrstilmeav (M-U.) . v tretjem^ Tenis - V tret J|!( tretje državne t pI^ za moške je Murs e!i magala Ptuj s 4 ■ h Mursko Soboto s jvOjju ban, Papič, Cerpnjak® Škraban-Čerpnjak. Tretja državna nogometna liga Bakovci: Pohorje 2:1 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 250. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Krančič (44), 1 : 1 Oblak (65), 2 : 1 B. Berendijaš (75). Bakovci: Talaber, R. Berendijaš, Žekš, Živič, Buzeti, Kokaš, Kovač (Titan), Mesarič, Jančar, Krančič, B. Berendijaš. Variš: Turnišče 1:1 Lakoš - Igrišče Varisa, gledalcev 100. Sodnik: Kopajnik (Ptuj). Strelca: 1 : 0 lebar (46), 1 : 1 Litrop (75). Variš: Pahor, Hepe, Bažika, Kepe, Bukovec, Žalig, Horvat, Bogar, Lebar, Gyurkač, Pal. Turnišče: A. Zver, Kovač, Resnik. Pucko, Mujdrica, Temar, Vegič (Čer-ni), Lutar, Jovanovič (Lebar), Litrop (P. Zver), Radikovič. Goričanka Big Fun: Usnjar 2:1 Rogašovci - Igrišče Goričanke Big Fun, gledalcev 200. Sodnik: Velički (Maribor). Strelci: 0: 1 Čanič (44-11 m), 1:1 A. Šalamon (53-11 m), 2 : 1 Gomboc (83). Goričanka Big Fun: Nemec, Buček, Horvat, Miller, B. Šalamon, Skledar, Kosednar (Šuša), Poredoš, Kovač, A. Šalamon, Gomboc (Donoša). Kungota: Črenšovci 2:3 Spodnja Kungota - Igrišče Kungote, gledalcev 150. Sodnik: Teršek (Laško). Strelci: 0 : 1 Kustec (27), 0 : 2 Vori (28), 1 : 2 Gorjup (37), 2 : 2 Hrast (60), 2 : 3 Hartman (78 - 11 m). Črenšovci: Karoli, Pintarič, Virag, Plej, Pucko, Šobak, Kustec, Hartman, Vbrbš, Vori, Horvat. Odranci: Unior 4 :0 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 150. Sodnik: Amidžič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Puhar (40), 2 : 0'Marič (47 - 11 m), 3 : 0 B. Kreslin (73), 4 : 0 P. Kavaš (81). \ Odranci: Marič, D.Kreslin, Bogdan, Zakojč ( Virag), Cener, vegič, D.Virag, Marinič, S. Kavaš (P. Kavaš), Puhar (Časar), B. Kreslin. 1.SNL Na odprtem turnirju za pokal »EMONA MERKUR« sta predstavnika Golf kluba Murska Sobota v skupini C osvojila prvo in tretje mesto. Ljubo Kološa je osvojil prvo, Vili Šiftar pa tretje mesto. Sah Na Ptuju je bilo tekmovanje slepih in slabovidnih v vrtnem kegljanju za ženske. Sodelovale so tudi članice MDSS Murska Sobota (Jurančičeva, Mlinaričeva, Pomgračičeva in Kosova) in z 202 podrtima kegljema v skupni uvrstitvi zasedle tretje mesto. Med posameznicami v skupini A je bila Silva Mlinarič s 57 podrtimi keglji druga, Marija Jurančič pa s 56 keglji četrta. (T. Kos) Nogomet NK Nafta je prirpavil tradicionalni mednarodni nogometni turnir za dečke do 10 let za memorial bratov Vidak in Štefanec. Med štirimi moštvi je zmagal ZTE iz Madžarske pred Potrošnikom iz Beltinec, Bjelovarom iz Hrvaške in Nafto iz Lendave. (FB) Rokomet - Os”aiz&* Franceta Preš« šovec je bila organu žavnega prvenstva rokometu za ucen ' soboški tretji osno rošČ# irimi ekipami je bilad j# šovci, kije vpredtelono skop bila z OŠ Ivana Groh^ Loke s 13:16, za tr OŠ Ivana Skva^ to X 18:28 ter zasedla c Njihova igralka M je bila z 18 zadetki n ka turnirja. Ostale s^1 vec: Mihaela Torna L Hanc 2 in Mateja Zmagal Gruškovnjak V Brezovcih je bil predzadnji konectedenski mednarodni šahovski turnir. Med 51 šahisti je zopet zmagal Tomi Gruškovnjak ((Radenska Pomgrad) z 8 točkami pred Borisem Kovačem 7, Mirom Zupetom, Darkom Supan-čičem in Domnom Krumpačni-kom po 6,5, Bogdanom Harijem, Albertom Maltarjem, Alenom Kelemenom, Zvonkom Horvatičem in Alešem Lazarjem po 6 točk. Zaključni turnir bo 31. maja pri kroškem brodu. V Lendavi je bil mednarodni šahovski dvoboj mladin- skih reprezentanc Slovenije in Madžarske. V slovenski reprezentanci sta igrala tudi članica ŠD Beli grad Črenšovci Štumberge-rjeva in član ŠD Radenska Pomgrad Gomboc. (FB) ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravi- lo članski hitropotezni majski turnir. Med 13 šahisti je zmagal Boris Kovač z 11 točkami pred Danilom Harijem 10,5, Mihom Gombocem 9, Štefanom Režonjo in Robijem Radosavljevičem po 7,5 točke. Koper: Domžale 3 : 1 Drava : Rudar 2 : 1 Košarka Sobočanke dvakratne DP V Ljubljani je bilo finale srednješolskega prvenstva v košarki za dekleta. Dijakinje soboške gimnazije, ki so pred kratkim že postale državne prvakinje v šolski košarkarski ligi, so osvojile še en laskavi naslov. Postale so tudi državne srednješolske prvakinje. Sobočanke so kar za. 31 točk razlike premagale ekipo šiške gimnazije. Najboljša igralka je bila So-bočanka Daliborka Jocič. Osvojitev dveh državnih naslovov je za soboške košarkarice doslej največji uspeh. (FM) Košarkarice soboške gimnazije - dvakratne a^i£"^K, Stojijo od leve: Daliborka Jocič, Marina Glišič, uoP3*' tina, Mojca Ficko; čepijo: Urška Cipot, Tina Fefer, Ani Hiršl in Iva Huzjak. Seja OKS v Lendavi Ludvik Zelko član strokovnega sveta V Lendavi je bila seja izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije, na kateri so obravnavali poročilo o ZOI v Naganu, o proslavi 100-letnice najstarejšega olimpijska Leona Štuklja, predstavili novi znak OKS, imenovali Dan rokometa v Črenšovcih Rokometni klub Mobix iz Črenšovec je pripravil 4. DAN ROKOMETA, v okviru katerega je bilo več rokometnih tekmovanj. Na turnirju mlajših deklic, kjer so sodelovale tri ekipe, je zmagal Ormož pred Mobixom in Zagorjem. Pri st. deklicah, kjer so prav tako sodelovale tri ekipe, je zmagal Mobix pred Lineo iz Zagorja in Bistrico. Na turnirju veteranov so zmagali Črenšovci pred Staršami in Lendavo. Na mednarodnem ženskem rokometnem turnirju je med tremi ekipami zmagal Mobix pred Monoštrom iz Porabja in Brid Sigmo. Mobix je premagal Monošter z 18 : 16 ter igtal neodločeno z Brid Sigmo 14 : 14. Za najboljšo igralko so proglasili domačinko Klavdijo Pintarič. Rezultati - 31. krog Olimpija : Mura 1 : 2 Potrošnik : Rudar 1 : 3 Korotan : Vevče 0 : 1 Gorica : Primorje 2 : 1 Publikum : Maribor 1 : 5 Rezultati - 32. krog Potrošnik : Korotan 4 : 2 Rudar: Mura 0 : 1 Maribor: Olimpija 4 : 4 Primorje : Publikum 1 : 0 Vevče : Gorica 2 : 3 Maribor Mura Gorica Primorje Olimpija Publikum Rudar Potrošnik Korotan Vevče 3221 3 8 57:30 66 3218 7 7 56:38 61 3218 410 59:33 58 3216 412 57:41 52 321211 9 55:50 47 3212 713 54:52 43 32101111 36:32 41 32 8 618 40:68 30 32 7 817 25:57 29 32 4 721 31:69 19 Triglav Koper Domžale Elan Železničar Drava Nafta Šmartno 2621 2619 2615 2612 2611 2610 2610 26 G.opekarne26 Šentjur Rudar Dravograd Jadran Aluminij Zagorje Črnuče 3. SNL 26 26 26 26 26 26 26 8 7 7 7 6 7 6 6 4 3 6 6 6 8 7 7 9 2 73:17 1 5 8 7 9 9 9 811 811 712 911 514 70:14 53:27 42:46 41:37 31:26 35:31 40:38 38:41 23:35 23:35 27:37 24:55 vzhod 713 27:43 614 26:45 220 26:72 66 63 51 42 41 37 37 33 29 29 28 27 26 25 24 14 1. MNL MS Rerultati - 20. krog Čarda : Kerna 2 : 3 Roma : Lesoplast 1 : 2 Beltrans : Univit 3 : 0 Tromejnik : Vega 5 : 3 Serdica : Piramida 1 : 3 Ljutomer: Ižakovci Kolesarstvo KK Tropovci organizira v nedeljo, 24. maja, ob 1L uri 1. kolesarski maraton Občine Cankova -Tišina. Na sporedu bosta mali in veliki maraton. Štartnina je 2000 SIT. Prijave bodo zbirali od 9.30 dalje na štartnem mestu. 2.SNL Rezultati - 25. krog Železničar: Nafta 4 : 0 Črnuče : Triglav 1 : 5 Domžale : Drava 1 : 1 Elan : Koper 2 : 3 Aluminij: Zagorje 1 : 1 Šentjur: G. opekarne 0 : 1 Rudar: Šmartno 1 : 1 Jadran : Dravograd 2 : 0 Rezultati - 26. krog Nafta : Črnuče 2 : 0 Šmartno : Aluminij 3 : 0 Zagorje : Jadran 4 : 1 Dravograd : Šentjur 2 : 0 G. opekarne : Železničar 6 : 0 I Triglav : Elan 4 : 1 Rezultati - 23. krog Odranci : Unior 4 : 0 Pobrežje : Paloma 0 : 0 Bakovci: Pohorje 2 : 1 Variš : Turnišče 1 :1 Goričanka : Usnjar 2 : 1 Dravinja : Kovinar 1 : 3 Kungota : Črenšovci 2 : 3 Pohorje Bakovci Paloma Črenšovci 2317 2317 2312 2313 Goričanka 2310 Unior Odranci Dravinja Turnišče Pobrežje Usnjar Kungota Kovinar Variš 23 23 23 23 23 23 23 23 23 9 8 8 6 7 8 6 4 4 4 3 4 1 6 2 71:24 3 64:24 7 50:29 9 49:36 7 44:37 410 23:37 6 9 37:37 411 34:46 8 9 39:42 511 29:48 1 14 36:46 512 29:50 712 20.42 613 26:53 55 54 40 40 36 31 30 28 26 26 25 23 19 18 nove člane strokovnega sveta in zaslužnim podelili priznanja. Med sedmimi novimi člani strokovnega sveta, ki jih od sedemnajstih imenuje olimpijski komite, preostalih deset pa ministrstvo za šolstvo in šport Slovenije, je Graničar: Žitkovci 1 : 2 Petišovci prosti Hi Ludvik bil izvoljen tud kafjeVS? / Murske Sobote, veliko pn^^avca-^i/ ga športnega dela biiN^ niki priznanja J ^12 ^ plaketo športni dd pn ve Franc K°n :e sf pijskega komi pozdravil župan Kerna Beltrans Piramida Čarda Univit Serdica Ižakovci Tromejnik Lesoplast Ljutomer Roma Vega 2013 2013 2013 2011 20 20 20 20 20 20 20 20 9 8 7 7 6 6 5 2 4 3 2 3 5 3 5 2 : 1 3 48:20 4 58:25 5 47:30 6 54:27 6 45:33 9 25:35 8 25:24 211 31:40 410 29:33 1 13 21:74 312 35:58 513 23:42 43 42 41 36 32 27 26 23 22 19 18 11 Žitkovci Mostje Čentiba Kapca Graničar Nafta vet. Dolina Olimpija Petišovci 12 12 13 13 13 12 13 12 12 8 8 7 7 7 5 3 2 1 3 2 2 2 2 3 1 1 19:8 2 41:16 4 39:20 4 32:23 4 37:22 4 40:25 9 10:46 010 14:31 1 10 10:51 27 26 23 23 23 18 10 6 4 2. MNL MS vzhod Rezultati - 23. krog Tešanovci : Prosenjakovci 1 : 2 Šalovci: Grad 1:1 Hodoš : Bogojina 4 : 0 Rotunda prosta Prosenjak. 2017 Jože Kocon. 1. MNL Lendava Rezultati - 24. krog Polana : Nedelica 2 : 1 Dobrovnik : Hotiza 1 : 1 Bistrica : Panonija 0 : 3 Renkovci: Renkovci Panonija Polana Nedelica Kobilje Hotiza Bistrica Dobrovnik Kobilje 0 : 2 2414 2411 2411 24 24 24 24 24 8 9 8 8 5 5 6 6 7 5 65:26 7 38:37 7 34:37 9 29:36 312 46:38 610 33:40 610 31:43 415 51:73 47 39 39 31 30 30 30 19 2. MNL Lendava Rezultati - 14. krog Nafta : Dolina 6 : O Mostje : Kapca 1 : 3 Čentiba : Olimpija 3 : 1 Hodoš Grad Šalovci Tešanovci Bogojina Rotunda 1913 2011 20 20 20 19 8 6 3 2 0 2 5 6 3 65:23 4 63:27 4 70:30 6 44:45 212 39:66 1 16 33:69 215 31:85 51 41 38 30 20 10 8 2. MNL MS zahod ' Rezultati - 23. krog Cankova : Apače 2 : 1 Dokležovje : Makoter 2 : 1 Gančani: Pušča 0: 2 Slatina : Lipa 6 : 2 Apače Pušča Lipa Cankova ' Dokležovje Makoter Slatina Gančani 2313 2413 2411 2311 2310 23 23 23 9 6 6 6 4 54:30 1 10 47:52 5 8 60:43 3 9 53:46 310 49:48 6 8 44:44 215 47:69 215 38:60 45 40 38 36 33 33 20 20 Derbi : Lek Lip°J; jg bilo1 y Odigrano Je tva v rednega dela P’ jU n« / članski ligi v h tovl/ derbi tekmi ^1^1 državnega Prva p'f6a.cX vec v PredanoV^JU glavs3:2(Z^*^ glav ter Mance ^ublJ^i Lek)intda^ me zasedel pr 5teV 12" frf1 L derbi tekmi dela lestvice visoko s 6 • 1 P । j, 6°eff Soboto (Vajng® ToP1"^ V gut za Morav t0). ko za Mursko 2 bila P X sklepni del sta se tako u p0 d Triglava, ki o P/ nih tekmah od te žavnega prvak"’ )( Lipovcih. (FM1 d Lek Lipovci Triglav Predanovci» 6 3 o 3 ‘ UHK Svoboda ’ , 2 Moravske Toplice ( g Murska Sobota 8 1 ' £1. maj 1998 ŠPORT 25 maraton Trehsrc v Radencih | Gubano in Živkova izboljšala rekorda ClCAtv>~-’ . ■ Kolesarstvo Karate ton ^d^ročni mara-j°PblnolefC V ^adenc‘h je s svoda eniStj° Samo P°trdil, reheat šPortno- evr°Pske-°krog 4 000 Udei potrjuje 2«0teka^ od tega s»bilint držav, ki ^iorean^ Zad?vo|jni ob od-"^itacijskega'ZHkUStaljenega 8 odbora iz obeh "ašelnekanaj.JeVSa^ izmednjih "ienotudH bll° tokrat naklo-zdravn;-tme’ bar ie olajšalo gloPaje tudiSkHSluŽbi’. Pripomo-"a rekorda v’ tdatSU blla Pomše-km za ku'kije štei 1 X,^aratonskem prvenstvo is -Udl za drzavno ^zigalV”0^'^ drUgič So, ki X KeniJec Charles °r(1 Ptuil e tudl izb°ljšal re-SSoTd Mirka Vindiša %2.2oZPr8edst>rihletzrezul-^alaCetto iPn zenskah pa je dišala r "k^nica Živko in Sjav0riknSlborčanke S^47 '~49,3^ z rezul" Sia Postal MS' Prvak pa tB^Medmn^Sko Vindiš iz /at<)na so h-r'-0 udelezencev JSinnoJ'fevilni pomur-R Si® tekla 1° -niki'-V tekn na Siska) ji Jozica Šiftar (TS SajuspečnaS-edla osm° me-SaratoiS81 pomurski te-kkiie , pajebil Karli Vr- Sa£Odlieei^^ Radenska). tlS' Sbnf?agala Helena w”X"zadk' boških na 10 km C?*1 R*nK«. V^kina vn,^011^)- Med ^'^dr^ibkisotek- RhSnti pa Rn^arko Sever, CS-K bert'Vitrzmk siS tildi nai^ratonu so s°-S'nveveric s. tek°ma akčii^ S*gostje v Ss Maratontekusrca ter 'hjoči^^di s števu Pa Je bil p°' SaSdreditvanv111?1* sPrem- h v Radencih FERI MAUČEC, FOTO: J. ZAUNEKER je obiskal tudi predsednik države Milan Kučan. Letalstvo - Ivekov memorial Miha Mesarič peti Aeroklub Murska Sobota je pripravil 7. tradicionalni Ivekov memorial, ki je štel tudi za državno prvenstvo motornih pilotov v preciznem letenju. Sicer pa so se točkovale tri naloge: navigacija, opazovanje in pristajanje. Tekmovanje je nekoliko oviral veter, vendar je bilo regularno izpeljano. Posebnih presenečenj ni bilo, saj so prva tri mesta zasedli izkušeni piloti, ki so našo državno zastopali na evropskih in svetovnih prvenstvih. Med desetimi tekmovalci iz Badminton šestih klubov je sodeloval tudi domačin Miha Mesarič in zasedel solidno peto mesto, v pristajanju pa je bil celo drugi. Rezultati: L Damjan Glinšek (Velenje) 56, 2. Tomaž Pliberšek (Ptuj) 76, 3. Robi Verbančič (Maribor) 118, 4. Mirko Meža (Velenje) 284, 5. Miha Mesarič (Murska Sobota) 288, 6. Janez Jovan (Lesce) 598, 7. David Merc (Ptuj) 719, 8. Zoran Gradišnik (Maribor) 1121, 9. Slavko Kos (N. Mesto) 1306, 10. Marjan Garbajs (ALC Lesce) 1552 kazenskih točk. (FM) V Trebnjem je bilo državno prvenstvo v badmintonu za dečke do 19 let. Najuspešnejši med Lendavča-nije bil Miha Horvat, kije zasedel tretje mesto. Dani Novak je bil peti. Jernej Novak pa deveti. Dvojica Novak-Horvat je zasedla peto mesto. (V. S.) Zmaga Simona Špilaka V Križah je bila tretja kolesarska dirka za pokal Slovenije za dečke. Med 120 kolesarji iz 14 klubov so sodelovali tudi tekmovalci Kolesarkega kluba Tropovci in dosegli lep uspeh. Med dečki C-skupine je zmagal Simon Špi-lak, Leon Zelko je bil sedmi, Tine Činč pa sedemnajsti, medtem ko je Dominik Zelko padel. Pri dečkih B-skupine je Tilen Červek zasedel četrto, Blaž Gyuha pa šesto mesto. V konkurenci dečkov A-skupine je Matej Boriš pristal na dvanajstem mestu. Šah Boris Kovač prvak ŠD Radenska Pomgrad Končano je bilo društveno prvenstvo Šahovskega društva Radenske Pomgrada iz Murske Sobote. Med 16 šahisti je zmagal Boris Kovač s 7 točkami in postal društveni prvak. Sledijo: Igor Kos in Jože Gruškovnjak po 6 (Gruško-vnjak je osvojil naziv mojstrskega kandidata), Štefan Režonja, Danilo Hari, Robi Radosavljevič in Bodan Hari po 5,5, Matija Gabor, Miha Gomboc in Mitja Kovač po 5, Aleš Lazar 4,5, Alen Kelemen, Bojan Kegl po 3, Franc Vučko 2,5, Milan Jerše 2 in Franc Kramar 1 točko. Osem zmag Murakena Karate klub Shotokan Radenci je bil organizator pomurskega tekmovanja v karateju. Od 225 tekmovalcev jih je v katah tekmovalo 176, v borbah pa 49. Največ uspeha je imel Karate klub Mu-raken, saj je osvojil 8 prvih, 10 drugih in 5 tretjih mest. Zmagovalci so bili - kate - malčice: Kozic (Muraken); malčki: Benkič (Muraken), ekipno: Radenci A; mi. dečki: Eršen (MS), ekipno: Murska Sobota; ml. deklice: Benkič (Muraken), ekipno: Muraken A; st. dečki: Kaštrun (MS), ekipno: Murska Sobota; st. deklice: Lazarevič (Ljut.), ekipno: Muraken. Borbe - ml. deklice: 1. Gomboc, 2. Brnkič, 3. Trebše (vse Muraken); ml. dečki do 40 kg: 1. Novak, 2. Eržen (oba MS), 3. Zver (Muraken); nad 40 kg: 1. Kovač (MS), 2. Pregej (Ljut.), 3. Ružič (MS); st. deklice do 53 kg: 1. Huber (Mutaken), 2. Srpak (MS), 3. Duh (Radenci); nad 53 kg: 1. Hilli (Kuzma), 2. Lazarevič (Ljut.), 3. Mlinarič (MS); st. dečki do 40 kg: 1. Horvat (Kuzma), 2. Trajbarič (MS), 3. Bla-ževič (MS); st. dečki nad 45 kg: 1. Kaštrun, 2. Voroš, 3. Benkič (vsi MS); do 50 kg: 1. Smolkovič (Ljut.), 2. Žekš (MS), 3. Blago-jevič (Ljut.); do 55 kg: 1. Žurman (Radenci), 2. Šeruga (MS), 3. Zorec (Radenci); do 60 kg: 1. Ficko (Muraken), 2. Trstenjak, 3. Mavrič (oba Radenci); nad 60 kg: 1. Bunderla (Kuzma), 2. Kirbiš (Radenci), 3. Voroš (MS). (D. Škandali) | Namizni tenis__________ Pomurski ekipi bosta igrali za tretje mesto Končalo seje polfinale sklepnega dela državnega prvenstva v namiznem tenisu za člane. Obe pomurski ekipi sta bili poraženi in bosta tako med seboj igrali za tretje mesto. Lanski državni prvak Olimpija je dvakrat prepričljivo premagala Moravske Toplice Soboto. V ekipi je popolnoma odpovedal Belorus Nekhvedovič, pa tudi igra Horvata ni bila prepoznana. Edina svetla točka v ekipi je bil Unger, ki je edin zmagal. Tudi Radgončanom se ni godilo bolje na srečanjih s Preserjem. V dveh tekmah so sicer dosegli dve zmagi, kar pa je daleč pod pričakovanji. Radgončani so sicer imeli na prvem srečanju priložnost, da povedejo z 2 : 0, vendar sta Kovač in Rihtarič zapravila lepo priložnost. Nepričakovan poraz je doživel tudi Benko s tretjim igralcem Kastelcem, ki gaje Kovač na drugem srečanju gladko premagal. Pokazalo se je, da so bili igralci Olimpije in Preserja dobro pripravljeni, kar ne bi mogli trditi za pomurski ekipi. Olimpija : Moravske Toplice Sobota 4 : 0 (Tokič : Unger 21 : 12, 21 : 14, Reflak : Nekhvedovič 21 : 19, 26 : 24, Škafar : Horvat 21 : 10, 21 : 16, Škafar-Reflak ; Unger-Nekhvedovič 19 : 21, 21 : 16, 21 : 15); Preserje : Radgona 4 : 1 (Pan Wei: Kovač 19 : 21,22: 20, 21: 12, Petrovič : Rihtarič 21: 15, 13 : 21, 21: 17, Kastelic : Benko 21 : 19, 21 : 16, Petrovič-Pan Wei: Kovač-Benko 19 : 21, 15 : 21, Pan Wei: Rihtarič 21:13,21 . 15); Moravske Toplice Sobota : Veter v laseh - s športom proti drogi V Soboti številne aktivnosti Medtem ko so bile aktivnosti v okviru vseslovenske akcije Veter v laseh - s športom proti drogi že v Radencih in Moravskih Toplicah, se bodo v Mestni občini Murska Sobota zvrstile v teh Horvat in Miran Vereš na SP dneh. Športna zveza Murska Sobota skupaj z Zavodom za zdrav2 stveno varstvo Murska Sobota pripravlja v četrtek, 21. maja, na soboški tretji osnovni šoli ob 13. uri okroglo mizo na temo Prosti čas in šport. V petek, 22. maja, bo Zavod za zdravstveno varstvo razstavil na stojnici pred Shopin- gom propagandni material, proizvajalci mleka in mlečnih proizvodov Slovenije pa bodo postavili stojnico pred Blagovnico v Murski Soboti. V soboto, 23. maja, od 9.30 do 13.00 pa bo potekala akcija v rolanju, košarki, odbojki in likovnem izražanju, ki jo bodo sklenili v nedeljo, 24. maja, s pohodom osnovnošolskih otrok na Boč. (FM) Olimpija 1 : 4 (Nekhvedovič ; Tokič 14 : 21,15 ; 21, Horvat; Škafar 17 : 21, 14 : 21, Unger : Reflak 23 : 21, 16 : 21, 21 : 19, Unger-Nekhvedovič : Škafar-Reflak 21 : 16, 17:21, 17:: 21, Nekhvedovič : Škafar 14:21, 17:21); Radgona : Preserje 4 : 1 (Benko : Pan Wei 11 : 21, H : 21, Rihtarič : Petrovič 17 : 21, 19 : 21, Kovač : Kastelic 21 : 7, 21 : 13, Kovač-Benko : Petrovič-Pan Wei 8:21, 21 : 14, 14 : 21, Benko : Petrovič 19:21, 12:21). M. U. sveto- SJ'tePreze^^ S S Horvat Sta tudi Sve n Vej in ka-%p’rvC'an 0Pel MS. KP>6nik?nstvu Pa je VarT^ repre' »*ink>Scer tre- j stno Pnpra- vljala od lanskega septembra. Priprave sta v celoti uresničila in sta dobro pripravljena, tako da tudi rezultati ne bi smeli izostati. Bila sta tudi na 5-dnevnih skupnih pripravah reprezentance, ki so bile na reki Loischah v Garmischu, znanem smučarskem središču. Reka Loischah je zelo težka za tekmovanje zaradi nizkega vodostaja in kamenja, saj gre za gorsko reko. Borut Horvat je tudi v zadnjem času dobil najsodobnejšo opremo, s katero bo nastopil na v Ljutomeru ostalo doma Tl o - so bile kasaške v je sodelovalo 85 P^Vlh meSt S° \ tekmovalci. Prva S^MMakovec) 1:22,0; ' ba®«\a(D ■Zork°) VpM'stM Lobe" čmaV’ 3. Rion (Puhar) fel)l:^irka:l.Dah ’ ’ L Polonca ll (Kos); v peta dirka: 3. Anomis (S. Jureš); šesta dirka: 2. Meri Lobell (Babič), 3. L Quen (Heric); sedma dirka: 1. Demos MS (M. Slavič) 1:19,4, 2. Lavishyic), 3. Rosso B (Crnkovič); osma dirka: 1. Soul-man (T. Makoter) 1:18,5, 3. Benjamin C Lee (J. Makoter) 1:18,9, 4. Charli Somoli (Slavič KD MS) 1:19,6. (N. Š.) svetovnem prvenstvu. Po mnenju trenerja Štefana Varge lahko največ pričakujemo od moštvene vožnje 3 x C-l od že uigrane ekipe Horvat-Kancler-Sulič, čeprav je zadnji letos malo več treninga posvetil slalomu. Samo uvrstitev je težko napovedovati, saj bo na svetovnem prvenstvu nastopilo pet zelo izenačnih ekip, tako da bo osvojitev medalje zelo težka. Med posamezniki bodo imeli Slovenci največje konkurente v Italijanih, Francozih, Nemcih in Hrvatih. Kljub temu je pričakovati, da bo Borut Horvat izboljšal uvrstitev na 8. mestu z zadnjega svetovnega prvenstva in da bo Miran Vereš boljši od 20. mesta, ki ga je zasedel na zadnjem svetovnem prvenstvu. Sodeč po tekmovanjih v pripravljalnem obdobju pa bi se Borut Horvat lahko uvrstil v sam vrh, Miran Vereš pa okrog petnajstega mesta, kar bi bil vsekakor lep us- peh. Judo FERI MAUCEC | Atletika ___________ Regijsko prvenstvo osnovnih šol arga druga pr- Horvat)zasi posameznic ■cS'Ce Khik°vSo SocMk"10' Peta, Mirica Sklenite k? športm? °Vale višJimi razo rSdi eP UsSka SnCS11? obveznih va Horvat) zasedla tretje mesto, med posameznicami je bila Nuša Caf peta, Mirica Marič pa osma. Med višjimi razredi posamezno je pri X M?? ^UrSkd obveznih vajah Nikica Varga zase- dla drugo mesto, Tamara Nešič je bila četrta in Anja Koudila peta. V poljubnih vajah pa je Tamara Hašaj tretji v Avstriji V avstrijskem Attnangu je bil močan mednarodni judo turnir. Med 430 tekmovalci iz 12 držav je sodeloval tudi član Judo kluba Murska Sobota, državni repreze-natnt in večkratni državni prvak Goran Hašaj ter dosegel lep uspeh. V kategoriji do 66 kg je zasedel tretje mesto in tako še enkrat dokazal, da sodi v sam evropski vrh. (G. Kerec) Na atletskem stadionu v Murski Soboti je bilo regijsko prvenstvo osnovnih šol za mali in veliki atletski pokal. Rezultati - ml. učenci - 60 m: 1. Bunderl (Križ.), 2. Roudi (Grad), 3. Jerebic (Bel.); 300 m: L Brinar (OŠ II), 2. Fekonja (SJ), 3. Horvat (Tur.); 1000 m: I. Cvetkovič (Šal.), 2. Marušič (Neg.), 3. Horvat (Len.); daljina: 1. Oblak, 2. Rajh (oba Tom.), 3. Hozjan (Čren.); višina: L Trstenjak (Raden.), 2. Grah (Tiš.), 3. Kolarič (Čren.); žogica: I. Voršič (Tom.), 2. Hozjan (Čren.), 3. Boštjan (Ljut.); ml. učenke - 60 m: 1. Karla (SJ),, 2. Gaube (Čren.), 3. Korčulanin (OŠ III); 300 m: L Jakopec (Raden.), 2. Obran (Belt.), 3. Žunič (Kap.); 1000 m: 1. Cvetko (OŠ III), 2. Lebar (OŠ II), 3. Trstenjak (Kap.); daljina: 1. Zorec (GR), 2. Žnidarič (MN), 3. Petrovič (S J); višina: 1. Mlinarič (Sred.), 2. Praprotnik (OŠ III), 3. Cipot (Bog.); žogica: 1. Neubauer (SJ), 2. Smodiš (GP), 3. Bru-mec (OŠ III); st. učenci - 60 m: 1. Dugar (OŠ I), 2. Lutar (Tur.), 3. Slavič (Raden.); 300 m: 1. Zec (OŠ I), 2. Bauer (Grad), 3. Brze-nik (Ivan.); 1000 m: 1. Stanko (Bel.), 2. Markoja (Čren.), 3. Marinšek (Ivan.); daljina: 1. Koščak (Orm.), 2. Lehar (Puc.), 3. Vogrinec (Orm.); višina: 1. Jelen (GR), 2. Žalig (OŠ I), 3. Kovačič (Ljut.); krogla: 1. Litrop (Čren.), 2. Kocet (Bi.), 3. Lenarčič (OŠ II); žogica: 1. Vičar (Ljut.), 2. Frlež (Sred.), 3. Berden (Bog.); št. deklice - 60 m: 1. Kerec (OŠ II), 2. Šadl (OŠ I), 3. Kolbl (SJ); 300 m: 1. Perša (Bel.), 2. Ružič (Bak.), 3. Farkaš (Križ.); 1000 m: 1. Škraban (OŠ II), 2. Tratnjek (SJ), 3. Dervarič (Grad); daljina: 1. Hirjl (OŠ II), 2. Tor-nar (Čren.), 3. Žitek (Kap.); višina: I. Vamberger, 2. Perša (obe Kap.), 3. Smej (Čren.); krogla: 1. Novak (Bel.), 2. Divjak (Križ.), 3. Ferenčak (Čren.); žogica: 1. Rajšp (SJ), 2. Štager(VN), 3.. Just (GR). Regijsko prvenstvo srednjih šol V Murski Soboti je bilo regijsko tekmovanje srednjih šol v atletiki. Rezultati - dijaki - 100 m: 1. Malačič (SETUAŠ) 11,43, 2. Kavaš (SSTŠ), 3. Budna (G.Lj.); 400 m: 1. Pelci (SŠGT) 50,38, 2. Šparaš (G. MS), 3. Bačič (SETUAŠ); 1000 m: 1. Slana (SŠGT) 2:51,02,2. Mertuk (SSTŠ), 3. Hozjan (Len.); 2000 m: L Ža-lig (Len.) 6:08,01, 2. Kocet (Se-tuaš), 3. Kavaš (SSTŠ); daljina: 1. Šeruga (SETUAŠ) 6,04, 2. Ška-per (SŠGT), 3. Balažič (Len.); višina: L Čeleš (G. MS) 1,95, 2. Kamnik (SŠGT), 3. Nagy (Len.); krogla: 1. Karoli 12,01, 2. Horvat (oba SŠGT), 3. Šafarič (SETUAŠ); štafeta 4 x 100 m: 1. SETUAŠ 46,33, 2. SSTŠ, 3. SŠGT; dijakinje - 100 m: 1. Šogorič 13,60, 2. Jurovič (obe G. Ljut.), 3. Fefer (G. MS); 400 m: 1. Farkaš (ZŠ) 1:06,77, 2. Dajč, 3. Kolbl (obe SETUAŠ); 1000 m: 1. Horvat (G. MS) 3:09,04, 2. Meglič, 3. Škraban (obe SETUAŠ); daljina: 1. Jocič (G. MS) 5,15, 2. Horn, 3. Brumen (obe G. Ljut.); višina: 1. Žalik 1,60, 2. Fotivec (obe SETUAŠ), 3. Horvat (G. MS); krogla: 1. Dražnik (G. Ljut.) 14,72, 2. Meolic (G. MS), 3. Kikelj (SSTŠ); štafeta 4 x 100 m: 1. Gimnazija Ljutomer 55,07, 2. Gimnazija Murska Sobota, 3. SETUAŠ Murska Sobota. Marija Števanec zmagala v Velenju Na kvalifikacijah za članski Atletski pokal Slovenije, ki so bile v Velenju, je v teku na 400 m zmagala Marija Števanec (56,92), Samo Pelci je bil osmi. V teku na 100 m je Pelci tekel 11,88, kar je osebni rekord. V teku na 100 in 400 m je nastopil tudi Denis Šparaš. V avstrijskem Gratkornu je bil mednarodni atletski miting. Sodelovali so tudi člani AK Pomurja iz Murske Sobote in dosegli dobre rezultate. V teku na 100 m je bil Damjan Špur (10,57) prvi, Tomaž Horvat (11,02) pa drugi. Prvi so bili tudi Daniela Žalik v skoku v višino (162 cm) in Davorin Čeleš (190 cm) ter Damir Žinko v teku na 1.500 m (4:13,17), Miodrag Korčulanin pa je zasedel drugo mesto. Omeniti velja tudi drugo mesto Damirja Časka v teku na 1500 m, šesto mesto Gregorja Dugarja v teku na 100 m in sedmo mesto Nine Šadl v teku na 100 m. (G. G.) 26 MULARIJA 21. maj 1998j2> Kaj pa vaše mnenje? Kmalu bo zvonec zazvonil zadnjič Kot ste najbrž opazili, smo dali naši oz. vaši rubriki nov (nad)naslov Mularija, in to malo zares, malo za provokacijo. Nismo še namreč čisto prepičani, ali naj tako tudi ostane, kajti morda vas tak naslov moti ali pa vam ni dovolj všeč. Želimo torej, da poveste svoje mnenje še vi, da nam čimprej odpišete, kaj si mislite o naslovu te rubrike, ki smo ji nekaj let doslej rekli (pisali) Odsevi mladosti. Prav tako bomo veseli vaših predlogov za poimenovanje, kajti vi imate morda kakšno boljšo idejo. Kaj lahko se zgodi, da bomo izbrali vaš predlog in ga tudi nagradili. Veseli bomo tudi, če nam boste predlagali kakšne druge novosti, s čimer bi popestrili dosedanje Odseve mladosti. Kaj si predvsem želite na tej strani? Ali naj bo to še naprej rezervriran prostor predvsem za vašo literarno-likovno ustvarjalnost ali pa naj bo tega nekoliko manj in dodano še kaj drugega. *** Če pa morda nimate namena podrobneje razmišljati, odgovorite vsaj ha tole: 1) Novi naslov Mularija mi je všeč Obiskujem 8. razred osnovne šole. Začelo se je tretje ocenjevalno obdobje, v katerem si učenci nabiramo še zadnje ocene v osemletki. S tem se končuje osem let dolgo obdobje, pa vendar se mi zdi, da je vse skupaj minilo kot bi trenil. V teh letih smo se učenci dodobra spoznali, vzcvetele so prve simpatije, skovala so se prijateljstva pa najbrž tudi sovraštva. Če se le spomnim nazaj, tistega prvega septembra izpred osmih let, znova podoživim občutke majhnega dekleta, ki je dvomljivo stopalo proti šolskemu vhodu in le s težavo odprlo tista velikanska železna vrata. Spoznala sem sošolke, sošolce, prijatelje in prijateljice. In skozi velika železna vrata sem sku- paj z njimi dan za dnem prihajala na isto pot. Pot znanja. Po četrtem razredu, meni najljubšem in najbolj doživetem letu otroških dni, je bil na vrsti peti razred, ko so nas zaradi učenja tujega jezika razvrstili v različne oddelke. Spet so se ustvarila nova ter poglobila ali obudila stara prijateljstva. Železna vhodna vrata so postajala z vsakim letom lažja. Sedaj obiskujem že 8. razred. Razred, na katerega smo gledali vedno z občudovanjem in spoštovanjem, ker je pač zadnji v osnovni šoli in tudi najbolj časten. A kaj pomenijo čast in dejstva, da smo najstarejši na šoli, ko prav dobro vemo, da bomo morali kmalu narazen? In kam naprej? Vsak od nas si je že začrtal in izbral pot, po kateri bo stopal. Večina nas bo nadaljevala z izobraževanjem na srednjih šolah. Na tej poti bo tudi trnje, ampak v naših srcih mora biti vedno upanje, kajti le tako bomo premagali ovire v življenju in šli naprej. Pa pojdimo... naprej! SANDRA SVETEC, 8. B OŠ M. SOBOTA SODELOVANJE TREH ŠOLO! MEJI - Pri Svetem Juriju na®' ričkem so konec prejšnjega'^ sklenili štiriletni projekt sodeV* treh šol v treh sosednjih dria^n meji: Dobra/NeuhausizA^1' Monošter/Szentgotthard iz^ džarske in Sveti Jurij. Viljem^ leta sodelovalo 36 učenk in i* cev, ki so se vključili v projekti-petošolci in ga sklenili kol ci. Medtem so se si dobro sp®* in sprijateljili, skupaj so^ nastopali... Prihodnje šolsko^ se bodo vključili v projekt^ učenci iz petih -DA - NE (obkroži). 2) Predlagam, naj ostane dosedanji naslov Odsevi mladosti - DA - NE (obkroži). 3) Predlagam naslednji naslov rubrike: Odgovore pošljite na naslov Uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota in pripišite »Za Mularijo«. Učenje v naravi Radenski sedmošolci smo teden dni preživeli v šoli v naravi v Rakovem Škocjanu. Ko se je avtobus ustavil na cilju, smo zagledali le tri hiše na samem. Ena od njih je postala naš dom. Sprejeli so nas prijazni učitelji in nas še isti dan popoldne odpeljali Ce si pes Bila sem žeto utrujena, zato sem odšla spat. Dolgo sicer nisem mogla zadremati, naenkrat pa se mi je začelo sanjati, da sem se spremenila v kužka. Bila sem lep, bel in čudovit pes. Moja gospodarica je bila zelo bogata. Imela sem košarico, ki je bila zelo prijetna, krasno odejo in okrog vratu lepi rožnati pentlji. Vsak dan sva hodili v park. Nekega dne, ko sva sedeli na klopci, je prišel mimo lep pes. Takoj sem se zaljubila vanj. Imel je dolgo sivkasto dlako in rjavkaste oči. Tudi njegov gospodarje bil bogat. Moja gospodarica se je skrivaj zaljubila vanj. Vsak dan sva zahajali v park, da bi se srečali. Tega sem se vedno najbolj veselila. Nekega dne sta prisedla k nama. Gospodarica in gospodar sta čez čas odšla na kavo, jaz in moj prijatelj kužek pa v pesek med otroke. Ko sta prišla onadva nazaj, se je moja gospodarica hudo razjezila, saj sem bila vsa grda od peska. Doma me je umila, posušila s sušilnikom za lase in me lepo razčesala. Nisem se več smela sestajati s tistim kužkom. Bilo mi je zelo hudo pri srcu. Nato sva se z gospodarico preselili in postala sem se še bolj osamljena. Končno sem se zbudila. Pomislila sem, daje lepo biti pes, če nimaš preveč zahtevnih gospodarjev. Moja je bila kar dobra. MAŠA KLARIČ, 5. A OŠ SVETI JURIJ na pohod po velikem gozdu. Dodobra smo se nahodili, a kljub utrujenosti tisti večer dolgo nismo zaspali, ker smo klepetali pozno v noč. Naslednji dnevi so bili še napornejši. Vsako jutro smo še pred zajtrkom tekli in se razgibavali. Prva znamenitost, ki smo si jo natančneje ogledali, so bile kraške jame. Skozi gozd smo odšli do velikih kamnitih rovov, podrkaterimi so bile struge, v tistem času brez vode, zato smo jih lahko prečkali. Takšni vhodi v visoke rove so nastali na zanimiv način: 'nekoč šo bile to velike zaprte »dvorane«, skozi katere so tekle reke. Ko pa je bil potres, se je strop na eni strani zrušil. Če se je zrušil še na drugi strani, je nastal visoko nad reko most, ki ga imenujemo naravni most. V jamah smo si ogledali kapnike. Brez prižgane karbidovke ali ročne svetilke ne bi videli ničesar. Do presihajbčega Cerkniškega jezera pa smo kolesarili in ga prav tako podrobno raziskali. Imeli smo tudi orientacijski pohod, na katerem smo obnovili znanje o uporabi kompasa ter spoznali veliko novih vrst dreves. Manj naporen je bil pouk o lokostrelstvu, najbolj zabavna pa vožnja s kanuji po reki Rak. Veslali smo po trije v čolnu, najprej počasi in previdno, čez čas pa ži-vahneje, tako da smo se znašli tudi med vejevjem. A ta nas je zabavalo. Zadnji dan pa so učitelji šole v naravi ponudili pogumnim prostovoljcem, naj preplezajo pet metrov visoko steno, drugi pa smo si lahko še zadnjič ogledali kraške lepote. Struga, po kateri smo še pred kratkim hodili, seje medtem napolnila z vodo. Čeprav smo mnogo videli, se zavedamo, da je to le delček znamenitosti, ki jih ponuja kraška pokrajina. Teden dni življenja in učenja v naravi je bil zelo zanimiv in koristen. a • X Pokrovitelj nagradnega kviza A 11 VTOC | O r je Knjigarna in papirnica DOBRA iVll IVOlv« KNJIGA NI. Sobota Zadnjič smo vas spraševali, ali veste, kako se reče napravi za bezanje ognja. Nihče ni odgovoril, da gre za rašilo ali žeželj. »Mi po domače pravimo temu šraklin,« pa je napisala SABINA MESARIČ iz Ižakovec. Tudi prav! KUPON št. 38 - ALI VESTE? Ali veste, kako se /e NK Mura imenoval v letih 1953-1965? Odgovore pošljite najpozneje do 27. maja. Nagrade pošiljamo po pošti. Ostal sem doma Ponoči so me bolela ušesa. Dobil sem tudi vročino. Zjutraj nisem mogel v šolo. Bil sem žalosten. Babica mi je nakapljala v uho zdravilo. Boleči- ne so prenehale. PETER DROBEŽ, 1. B, OŠ KRIŽEVCI Naše prvo pevsko tekmovanje Kar precej časa smo se vneto pripravljali na naš zelo pomembni nastop v Zagorju. Do takrat smo morali dodobra zgladiti vse pesmice: Potok je slekel senčno obleko, Zdaj smo poželi, bodimo veseli, Večerna pravljica in Ljubljanski zmaj. Spremljal nas je odličen pianist Kristjan, ki je spremljal tudi ti-šinski zbor. Prišla je sobota, na katero smo že dolgo nestrpno čakali. Na pot Mlad človek mora sanjariti Sanjam, čeprav vem, da so te sanje le iskrica v življenju. Mladi največkrat radi sanjarimo o ljubezni, vendar to zdaj še ni tako pomembno kot na primer razmišljanje o prihodnjem poklicu. Tudi pri meni je tako. Nisem še čisto odločena, ali bi bila raje zdravnica ali novinarka. Sanjarim o svoji zdravstveni karieri, o tem, kako bom svetovno znana in priznana zdravnica, kako bom reševala življenja vsem ljudem, ne glede na barvo kože in raso. Vleče me tudi novinarski poklic. Rada sanjarim, kako bom znana kot dobra in zelo gledana ali poslušana novinarka. S svojimi mislimi sem večkrat tudi v srednji šoli, ki me kmalu čaka. Mladi težko živimo v današnji družbi, ker nam ne ponuja primernega prostora in vloge. Lahko pa smo veseli, da živimo, zato si tega življenja ne zapravljajmo, ampak uživajmo. Varovati pa se moramo sanj o mamilih in tem, kako bi si vzeli življenje. EVA ŠABJAN, 8. B OŠ BOGOJINA smo se odpravili zelo zgodaj, kajti do Zagorja je precej daleč. Ko smo prispeli na cilj, smo se preoblekli v lepe uniforme in čez nekaj časa smo opravili še zadnje akustične vaje. Ko je ura odbila enajst, smo se vsi veseli in nestrpni odpravili na oder ter zapeli in odpeli vse pesmi, ki smo jih pripravili. Aplavz je bil takšen, kakršnega smo si najbolj želeli. Nestrpno smo čakali ne rezultate. Ko je voditeljica razglasila, da smo dobili srebrno plaketo, smo vsi zakričali od veselja. Bili smo veseli tudi zato, ker je Tišina dobila bronasto plaketo, mi pa srebrno. Tako je bil ves naš trud poplačan. Največ zaslug za uspeh ima seveda naša odlična zborovodkinja Lukrecija Marič, ki nas je vneto pripravljala na nastop. Od veselja so tudi njej žarele oči. Tako smo se vsi polni radosti odpravili domov. KATJA ŠAFER, 5. RAZ. OŠ KUZMA Samo t< •" Bled obraz in sled izbrisala sta te. ■ Odšla po cesti PraS od koder vrnitve m-Izjokala se nisi, ker jokati je greh, le nasmehnila si s in še zadnjič P°g , Da bilo je prvič, da bilo je zadnjic, sf čutila, mama, m > matejaŽšm/ S Očetu 7 Bil si vir ljubek mehkoba duha, ki je božala . prekmursko^'! Bil si čarodej - tvoja milini je božala tako tako lepo ■■■ In tvoja milina ^sle^ je za večno PuS Tvoj pogled’' morje pricak inocean blišču zatočišče bbsc pravični sodn^ bogastvu in Tvoj pogled ir, . jebilkotvecn'"^ vrelec iškem Držim te za ro ' , zapuščaš mi skrivnostno r perico, svoj nemir m jn morje ljube2t’ skrivnostni ^0^ svojo moc 1 gradi'1 ki je ustvari^a svojo neom I ^živll6 kije krepila n kiodžeiahreP rla in napolni^8 JOŽICA MAU ANJA ČUŠ, 7. A OŠ RADENCI 0) *-• O ri) vi i,'t^pr'iatelju,prija. ekopiu n učiteljem, Sač^^ore.zato ^aieu^6- Lahko pa 'b°Me2e|nU.kotičku, inče °2elali, bo našlo Sje^ki mu je na- Draga Tina! Lepo je, da je spolnost vajina skupna želja, ne pa volja enega partnerja. Kljub temu pa se morata na to dejanje dobro pripraviti, da vama čez nekaj tednov ne bo žal. Takoj pa vama moram povedati, daje zmotno prepričanje, da ne bi mogla zanositi pri prvem spolnem odnosu. Takšno menje je marsikatero dekle pripeljalo v težave. Vedeti morata, da lahko ženska v rodnem obdobju ob vsakem spolnem odnosu brez zaščite zanosi. Poleg tega pa lahko zanosiš tudi v času menstruacije, pri prekinjenem spolnem odnosu in tudi brez spolnega odnosa, če pride do izliva semenčič v bližini nožnice. Ne smeta pa še pozabiti na varno spolnost, saj se pri spolnem odnosu lahko prenašajo mnoge nalazljive bolezni, pred katerimi se lahko zaščitita s kondomi. Uporaba kondomov in kontracepcijske kreme pa je tudi najenostavnejša in najlažje dostopna metoda za varni spolni odnos. Kondomi se dobijo v vsaki »S^v ^^Jg^ba^^bodo a i® tak// kaj je ^bnil.da uzi j ^>r J S bo morala utrpeti cela turneja. Zavese prav gotovo ni dajal na / okna, tudi na j mokrem balkonu mu ni spodrsnilo, pes ga prav tako ni mogel potegniti na f- sprehodu ali da bi jemal knjigo s police. Hmmm? Najverjetneje P je, da je vrli stonsovec : nekoliko preveč pogledal v kozarec in morda k pijači primešal še kaj konkretne-F ga. Morda. Organizatorji so f že napovedali, naj bi bil nov datum koncerta 20. junij, letos seveda. V četrtek, 21. maja, bo ob 20. uri v športni dvorani tretje trgovini m kiosku, kremo pa lahko kupite v lekarnah brez recepta. Glede na to, daje pogosto s starši težko govoriti o teh zadevah, pa, draga Tinkica, vprašaj nekoga, ki ti je najbližje in se lahko o tem brez zadrege pogovorjaš, morda kakšno prijateljico. Še najbolje pa bo, da se oglasiš pri ginekologu. Pa tudi knjig z vsebino, ki odgovarja na vprašanja v zvezi s spolnostjo, je veliko. Starši me pretepajo! Stara sem 13 let in obiskujem osnovno šolo. Moj največji problem je, da me starši pretepajo. Včasih si zaslužim, pogosto pa dobim klofute za prazen nič. Bolj kot oče me pretepa mama, ki bi mi nedavno skoraj zlomila roko. V šoli sem pridna in odličnjakinja. Ne napišite mi, naj se z njima pogovorim, kako me to prizadene, ker me nikoli ne polušata. Če jima , nasprotujem ali sebranim, me pošljeta stran in me zmerjata. Premišljujem, da bi pobegnila! Viki Viki! Včasih se v družinah dogajajo stvari, pred katerimi bi radi pobegnili. Ampak z begom se bodo stvari doma prav gotovo še poslabšale, rešilo pa se ne bo nič. To, kar počnejo tvoji starši, v nobenem primeru ni prav in ne osnovne šole velik dobrodelni koncert. Ves izkupiček pa bodo namenili za stroške operacije malega Marina iz Murske Sobote. Operacija mu bo pomagala, da bo stopil iz sveta tišine ter lahko tudi sanTprisluhnil glasbi. Na koncertu bodo sodelovali Korado in Brendi, Magnet, Gamsi, Edvin Flisar, Zlatko Dobrič, Aleksander Jež, Dolores, Viktorija, Šarm, Andreja Čamernik, Varašanci, Mateja Horvat, Metulj, Šaleški fantje, Helena Kodrič, Duo De, Marko Kočar in Darko Kegl. Prireditev pa bo vodil Boris Kopitar. V petek, 22. maja, bodo v Murski Soboti na grajskem koncertu v okviru Ruzvajs fest 1 nastopila brezkompromisna punk skupina G.BH. iz Velike Britanije, underground punk skupina Dritte Wahl iz Nemčije, najradikalnejši hard-core punk metal skupina Odpisani orto punkerji The Fat Nuns in ex revange Wrong iz Slovenije ter ena vodilnih skupin gibanja savaria hard core Social Free Face iz Madžarske. Koncert se prične ob 19. uri in bo ob vsakem primeru. V tej rubriki bomo odgovarjali na vaša najbolj resna in zaskrbljena vprašanja povezana z odraščanjem, saj vemo, da jih imate neskončno veliko. Pa še vsak dan znova se vam porajajo. Še najhuje pa je to, da takoj, ko neko težavo rešiš, nastopi nova. Mi bomo šli na konec sveta, da dobimo odgovor na vaša vprašanja, kajti vemo, da za vsa vprašanja morajo nekje obstajati odgovori. Včasih pa po iskrenem pogovoru še tako velika težava postane manjša. Da bo bolj vžgalo Naša akcija, v kateri bomo vsak mesec eno našo bralko ali bralca oblekli od nog do glave, mu uredili frizuro in make-up, pri tem pa ji (mu) spremenili videz in imidž, je že stekla. Dobili smo tudi že prve odzive; vsi tisti, ki nam pisem še niste poslali, pa imate za prvi krog čas do 25. maja. Ker smo zelo zelo radovedni, nam poleg izpolnjene prijavnice pošljite še kaj več podatkov o sebi - kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete ... Vse te informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. Skratka, napišite kaj simpatičnega in »odbitega«. Ne pozabite pa priložiti še svoje zanimive fotografije iz bližnje preteklosti. Pri potovanju in preobrazbi pa nam bosta pomagala Claudia Shop in Studio Venus. In to za naše bralke in bralce povsem zastonj. opravičuje dejstva. Nihče in tudi starši nimajo pravice, da bi te pretepali. Niti takrat ne, ko praviš, da si jih zaslužiš. Prepričana sem, da ne delaš napak, ki bi potrebovale vzgojo trde roke. Danes uporabljamo drugačne načine vzgoje, ne s palico. To jima lahko tudi odkrito poveš. Krivde in odgovornosti pa zaradi klofut nikakor ne smeš prevzeti nase. Ko ti bo hudo, pa se lahko obrneš na SOS-telefon, kjer ti bodo svetovali in pomagali. I Telefon: Tisti Kupon št. 1 Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, četi nekdo reče: »Vaaau!« Prodajalne: Kocljeva 12b in Mladinska 18 — 9000 Murska Sobota — Ime in priimek: Rojstni podatki: Stalno bivališče: Višina, teža: . Ostalo:_____ \ ChudiA h ki te ljubi •ti ne bo že na prvem zmenku povedal: »Ljubim tel«, Izpolnjeno prijavnice pošljite do 25. maja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za rubriko: Vaaau! Kmalu vas bomo poklicali in vam sporočili veselo novico. • te ne bo že na prvem ----------------- zmenku želel spraviti v posteljo, • se ne bo obračal za vsemi drugimi lepimi puncami, • ne bo pozabil številko tvojega telefona, •ti ne bo neprestano ponavljal, da si najboljša in najlepša in naj..., •te bo gledal v oči, tudi če mu boš govorila neumnosti. Tisti, ki te ljubi: •s prvim poljubom ti bo pokazal, da želi spati s tabo, •govoril ti bo, naj prisluhneš govorici svojega telesa, •če ne boš želela spati z njim, boš zanj staromodna, • ko mu boš pripovedovala o šoli, * bo gledal stran, • pred prijatelji bo potočil kakšno na svoj račun. Objavljamo pesmico, ki je nastala v nekem srcu zaradi neuslišane ljubezni Oddano srce dvojobutg Si skušam ji uča-udi ji led oči, a ga ne vidim, l edno mi mešaš misli, me delaš ji veno. .'Komaj la kam dan., da se lahko igmagnem. /nihitim k teki, da le vidim, ee/nar- Samo na klatko. dvojjogledje la ko mamljiv., gajieljiv ... tho se me dotakneš, vsa gdsgetam, tvoje ustnice so tako nejno mehke, da Se kai jnijemajo mojih. M (isti, kigna liti v določenih homdkih Samoi moj. •d kaj, jag sem gate samo k^na av.asduui, na. ajidna vate, katero itnaš^a Tudi sami ste se prav gotovo prepričali, kako je, če te kdo ljubi in če te. Pišite nam o svojih izkušnjah, predvsem pa o tem, na kakšen način ti fant ali punca pokažejo, da te ljubijo in na kakšen, da te ne! i galavo, ji daješ ujimje, da Se. šegaljuli vale, /e Mj vtisne v ssce. 'I em, da ni koti ne bom osvojila tvojega Mea, ki je je oddano d meji, vem, da me nikoli ne boš tjnlil tako, kotjag Me, vem, da ti najin e avanlasice ne vdajajo nobenega (fMljeefa castva ... dvoje Sleeje j ii dingi, . V j«haj Se igmš g mojim ! RUBRIKO UREDILA A. NANA RITUPER RODEŽ Jana 28 PUŠČICA 21. maj 1998^_^ gor dol vzdrzan Kot smo neuradno zvedeli, se Vili Resnik pripravlja na operacijo. Toda povsem znano, ali se bo »podvrgel« operaciji na glasilkah in si popravil glas ali pa se bo »podvrgel« podobni operaciji kot Dana International. J da bi se mu utegnilo nato goditi kot ubogi Dani, ki ji v Jeruzalemu J zaenkrat še ni svoj škripaj' Vendar ga skr >> | grozijo s tožbo' Ujeti mobitelov uporabnik Dokler v naši državi ne bodo urejene koncesije za mobilno telefonijo, se bo v Prekmurju godilo tako kot se je zgodilo poslancu Cžubanu, ko je moral poseči kar po filovskem javnem telefonu... Po 16 letih vladavine Ljutomerska osnovna šola Ivana Cankarja po šestnajstih letih išče novo ravnateljico oziroma novega ravnatelja. Minuli teden je bil že drugič objavljen razpis. Ker se prvič na prestižno mesto ni prijavil noben lokalni mogotec, se tovarišice že bojijo, da bo prosto mesto zasedel kateri izmed občinskih mož - ne nazadnje bo z ustanovitvijo novih občin na okleščeni občini vendarle zaposlenih preveč birokratov -seveda, če Luigi ne bo izumil svojega pravilnika in sistemizacije. P Razpis na Martino glavo . Bo Podobnik obljubil Drnovšku podporo tako, da bo »zavzel« mesto direktorice urada vlade za informiranje, ki ga je pred letom dni začela opravljati simpatična bivša bonska dopisnica Marta Kos? Njeno glavo zahtevajo bojda zato, ker je pisala generalnemu sekretarju vlade o sumu, da so v Podobnikovem kabinetu izdali državno skrivnost. Hkrati naj bi SLS zahtevala glavo pomočnika direktorja kriminalistične službe ministr- Iz dobro obveščenih virov smo zvedeli, da v Ljutomeru znova obujajo staro hotelsko dejavnost - nočno gretje. Bojda naj bi bilo poskrbljeno tako za moške kot za ženske gostje - odvisno od želja tujih obiskovalcev. O tarifi žal nismo mogli zvedeti nič dokončnega, očitno je to stvar pogajanja. stva za notranje zadeve Draga Kosa zaradi preiskave virmanske afere. ? Pred parlamentarno razpravo Minister Jelko Kacin je v minulih dneh začel s terapijo bilobila. Opozicijski politični veljaki upajo, da se bo tako vendarle spomnil, kako je vedel za podpisovanje tajnega in spornega podpisa med izraelsko in slovensko obrambno vojsko. Če se bo spomnil on, se bo morda tudi Drnovšek. p Vinska cvetlica Kot smo zvedeli iz neuradnih virov zvedeli, je ljutomersko vinsko podjetje Ljutomerčan v preteklih dneh zapustila enologinja Sakelškova. Bojda naj bi odšla k ormoški konkurenci. V Ljutomeru združeno ugibajo, ali imajo v Ormožu boljše vinske vzorce - ozadje ostaja zavito v hlape. V soboto so v Potrni še enkrat odprli Pavlovo hišo. Tokrat so bili prisotni tudi slovenski politiki. Slovenski parlamentarci so se čudili - pa ne denarju, ki ga je za projekt prispevala tudi slovenska država, temveč Prekmurcem, ki so po drugi svetovni vojni nevidno živeli onstran meje. KDOR ORGANIZIRA AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK VEDA, KI RAZISKUJE ČLOVEŠKO DUŠEVNOST STR. ZA TERMINOLOGIJO VESTNIK UČBENIK ZA JEZIKOVNI POUK RAVNINA SORODNIK VRAVNI ČRTI NAPREJ TELO,KI KROŽI OKROG PLANETA TONE FORNEZZI OČKA VZVIŠEN PROSTOR, ODER OKRASNA OTROŠKI KAPI TROJA KOŠARKAŠ (PETER) OSMINA KROGA VRANJU VESTNIK SKUPINA ZAČ. DIRKE IGRANA SREČOZ DOBITKI V BLAGU VRSTA FILMA MEDMET, KI IZRAŽA NAGEL PRIJEM Z USTI INDIJANSKI ČOLN FILMSKI VESOLJČEK SVETILO IZVOSKA GL. MESTO ANGOLE SIFILIS POLDRAG PROGAST KAMEN OZKO OKNO SNOV ZA VZHAJANJE TESTA JAPONSKI IGLAVEC NEBESNI SVOD PLIN V ZRAKU. MOČAN OKSIDANT DIKTAT ZAHODNO - EVROPSKI VELETOK RIBIŠKI PRIPOMOČE Ž. POSTAVA V MOLITVI VODITELJ ZOOM-« (MARIO) CILJ OPERA JAPONSKI PISATELJ (SEI. 1905-19$9) UNITED NATIONS BREZ- DOMOVINEC MLEČNI IZDELEK SL. PEVEC (OTO) ATOL V TUAMOTU POVRŠINSKA MERA TEŽKO VNETLJIVA ELASTIČNA SNOV GRŠKA BOGINJA USODE KONEp človekov0 GL. MESTO GUMIJASTA JORDANIJE SKRB PREVLEKA GEORGES PRVI BOJNI KANTAVTOR POMPIDOU SMOLAR STRUP ITALIJANSKO ŽENSKO IME GROZDASTO SOCVETJE GERMANSKO LJUDSTVO PLAČILO ZA DOBRO DELO M GLAVNO MESTO KUBE Z’’ ANTON KOROŠEC PRIZORIŠČE V CIRKUSU MEJNA REKA MED NEMČIJO IN POLJSKO NASKOK, ATAKA OKRASNA PTICA SOKRATOV TOŽNIK NOČNA PTICA 13. DAN MARCAV RIMSKEM KOEDARJU VIHORO»NA rastlina KORALNI OTOK MUSSOLINI' JEV NAZIV SPAČENA, NENARAVNA PRIKAZEN SL. BANČNIK (IVAN) ( OTOK PRI SUMATRI (IZ: SANI) KONJAČ, KONJEDEREC KRILO RIM. KONJENICE SLED VARJENJA ŽAR, SOJ DLAKASTA KOŽA MLADIH KOZLIČEV GOROVJE NA ČEŠKEM IN SLOVAŠKEM JAVNA SKUPNOST LES ZA KURJAVO IVAN DOLNIČAR BORIS STREL NOVI SAD ALKOHOL, KI NASTAJA PRI VRENJU SLADKORJA POBUDA GRADBENI MATERIAL IZ VODE, PESKA IN CEMENTA VENO TAUFER POŽELENJE PEVECIN KOMPONIST HRUŠOVAR MESTO V MAVRE- TANIJI (IZ:RATA) SLOVENSKI SLIKAR (FRANCE) 98 Petek, 22. 5. 1998 TV SLOVENIJA 1 9.30 10.15 10.45 11.05 11.35 12.05 13.00 13.15 14.25 16.20 17.00 17.10 17.30 17.45 18.20 19.10 19.30 20.00 20.15 22.00 22.50 0.05 1.00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja Parada plesa Znanje je ključ Pomagajmo si Na vrtu Emily i Mesečeve domačije, kanadska nadaljevanka, 3/13 Poročila Omizje o kulturi Ivona, princesa Burgundije, gledališka predstava Mostovi Obzornik Po Sloveniji Sprehodi v naravo Cofko Cof, risanka Divja zemlja, angleška serija Risanka Dnevnik Zrcalo tedna Amater, ameriško-francoski film Odmevi, vreme, šport Polnočni klub Zvezde ruskega baleta Divja zemlja, angleška serija TV SLOVENIJA 2 11.05 12.00 13.05 15.25 18.05 19.00 19.30 20.00 21.30 22.00 Saint Tropez, francoska nanizanka Tv-poper Glavni dobitek, ameriški film Kolesarska dirka po Italiji Wildbach, nemška nanizanka Kolo sreče Videoring: Videonovosti z Matjažem Glasba za Montserrat Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja Zgodba o fantih in dekletih, italijanski film f pop rv 10.00 Senca, nad., zadnji del - 11.00 Esmeralda - 12.00 Obalna patrulja, nan. -13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje!, nan. - 14.00 Obalna straža, nan. - 15.00 Zlatolaski, nan. - 15.30 Samski stan, nan. - 16.00 Za vedno, am. nad., 1. del - 17.00 Esmeralda - 18.00 POP kviz - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Besnilo, am. film -22.15 Dosjeji X- 23.00 Prva izdaja, nan. -0.00 Nove Emmanueline dogodivščine, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. - 10.00 Cannon, nan. - 11.00 MacGyver, nan. - 12.00 Oprati Show - 13.00 Lepota telesa - 14.00 Misija: Nemogoče, nan. -15.00 Srečni časi, nan. -15.30 Družinske vezi, nan. -16.00 Nora hiša, nan. - 16.30 Cooperjeva druščina, nan. - 17.00 Družinske zadeve, nan. -17.30 Princ z Bel Aira, nan. -18.00 Sončni zaliv, nad. -18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja -18,30 Drzni in lepi, nad. -19.00 Oprah Show: Pogovarja se z mrtvimi -20.00 Moj film: Rojen 4. julija (09 09 161 156), Reka smrti (09 09 162 156), Che-echeve in Chongove zadeve (09 09 163 156), Dominigue (09 09 164 156) -23.30 Cannon, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde IDEA TV - KANAL 10 15,00 Živa, ponovitev -15.15 Kulturncrrazvedrilno: Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 16.00 TV Gajba -19.00 Živa, informativna oddaja -19.15 TV Gajba -22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Pred koncem tedna - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Taksi, nan. - 17.00 M.A.S.H., nan. - 18.00 Supermanove dogodivščine, nan. - 19.00 Živa, novice - 19.15 Esmeralda, nad. - 20.00 Izbor filmske zvezde: Chris □'Doneli (090 91 51), Ethan Hawke (090 91 52), Christian Slater (090 91 53) -22.00 Živa, tv-magazin - 23,00 Newyorška policija, nan. - 0.00 Highlander, nan. STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Poslovno, oddaja o podjetništvu -10.30 Mehanika 1951 -11.30 39. Seja mstnega sveta M. Sobota - Videostrani -16.00 Gnes -16.30 Poslovno -17.00 Mehanika 1951 -18.00 Videostrani -18.30 Čukec in Rozi, otroška oddaja -19.00 Gnes -19.30 TV Dnevnik ■ 20.00 Gnes - 20.30 Videoboom 40 • 21.25 Naj spot ■ 22.30 Gnes ■ 23.00 Videotop ■ 23.45 Erotika -01.10 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 19.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.25 Rejec govedi, nad. - 13.15 New York, nad. - 13.40 Risanka -14.00 Poročila -14.05 Sinovi neviht -15.10 Pol ure kulture - 15.40 Poročila -15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Življenje v Sahari, dok. film - 20.50 Po naši lepi - 22.10 Opazovanja - 22.45 Tednik - 23.45 Poročila - 23.50 Oddelek za umore, nanizanka - 0.40 Pa to je fantastično, hum. nan. -1.10 Starši, film 3.10 Sedmi element - 4.00 Magija - 4.25 Koncert - 5.30 Nepozabni filmi: Beg, film TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar - 15.35 Odkrito - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nad. - 17.55 Izobraževalni program - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik - 20.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 21.15 Poročila - 21.30 Suddenly Susan, hum. nan. - 22.00 Nedolžne laži, film - 23.35 Velike skrivnosti 20. stoletja, dok. serija TVMADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve: Biseri, Sosedje-11.10 Savannah, nad,-12.00 Zvon, ura novic-13.00 Vedno lepe melodije - 14.00 Nan. - 14.45 Za otroke - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 18.00 Okno -19.00 Familija, 341. del -19,30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah, nad. -20.45 Čudežni nogomet - 21.00 Med petimi očmi s Kristino Egerszegi - 21.45 Ekskluzivno - 22.05 Aktualno - 22.40 Revija dirigentov TV MADŽARSKA 2 6,00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svet v slikah -7.45 Regije - 10.00 Sosedje - 10.35 Zakladnica - 13.00 Ura novic - 14.00 T.I.R., nan. - 15.00 Ferenc Liszt, nad. - 15.30 Repeta, izobr. prog. -17.50 Delta 2000 -18.20 Mixi-tip - 18.30 Evrop. galerija -18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik, šport -20.00 Madžarska hiša to- in onstran meje - 21.00 Unikum: Ogledalo, iranski film TV AVSTRIJA 1 9.25 Na jug - 10.15 Gospod Bilijon, filmska komedija - 11,45 Konfeti - 12.10 Medvedja banda - 12.35 Vampirji iz kečapa - 13.00 Risanke - 14.50 Na jug - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Tenis, prenos polfinala iz St. Poltna - 18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport -20.15 Top Gun, akc. film - 22.00 Frankenstein, film - 0.00 Tisti, ki hodijo v snu, film TV AVSTRIJA 2 10.35 Bogati in lepi - 11.15 Halo, kako je? - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Tema - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Primer za dva - 21.15 Na sodišču - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi EUROSPORT 9.30 Nogomet: Turnir U 21 v Franciji, prvo in drugo polfinale - 12.00 Nogomet: Legende SP -13.00 Avtomobilizem: GTR - 14.00 Motorji, magazin -15.00 Gorska kolesa: svetovni pokal v cross countryju -15.30 Kolesarstvo: Giro dTtalia, prenos VI etape -17.00 Tenis: svetovni pokal v Diisseldorfu - 19.00 Bowling: Zlata turneja v Dresdnu - 20.00 Avtomobilizem: dirkanje ob ogradi - 20.30 Motociklizem izven cesta - 21.30 Boks: EP v Minsku, polfinale - 23.30 lndyCar TV SLOVENIJA 1 8,00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni šolski avtobus 8.55 Otroška oddaja 9.50 Dobrodošli doma 9.55 Amater, ameriško-francoski film 11.35 Promenadni koncert 12,05 Tednik 13.00 Poročila 13.35 Milje in vozli 14.05 Polnočni klub 15.20 Salzburške zgodbe, avstrijski film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski komorni zbor 17.50 Na vrtu 18.20 Raziskovalec, ameriška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Pravi biznis 21,15 Novice iz sveta razvedrila 21.40 Turistična oddaja 22.00 Bettyjino potovanje, angleška serija 22.35 Poročila, vreme, šport 23,05 Poročna ogrlica, ameriški film 0.46 Na vrtu JV SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke 10.25 Tv-poper 11.30 Glasba za Montserrat 13.55 Košarka NBA, finale 15.25 Kolesarska dirka po Italiji 17.30 Košarka NBA 18.00 Teniški magazin 18.25 Rally Saturnus 19,30 Videoring: Soul z Natalijo 20.00 Ravnatelj, ameriški film 21.50 V vrtincu 22.35 Sobotna noč POP TV 8.00 Rožnati panter, ris. - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Guliverjeva potovanja, ris. - 9.30 Vrnitev v prihodnost, ris. - 10.00 Mlajši bratec, mlad. nan. -10.30 Power Rangers, mladinska nan. - 11.00 Tarzan in deček džungle, am. film -13.00 Formula 1, trening - 14.00 Super POP -15.30 Pustolovščine Robina Hooda, nan. - 16.30 Highlander, nan. - 17.30 POP party -18.30 Beverly Hills, nad. - 19,20 Vreme - 20.00 Čenče, am. film - 22.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.00 Skok v globino, am. film -1.00 Playboy special - 2.00 24 ur KANALA 8,30 Kaličopko - 9.30 Mogočni Mišek, ris. - 10,00 Mork in Mindy, nan. - 10.30 Divji divji zahod, nan. - 12.00 Sobotna matineja: Na moji strani gore -13.30 Pot do zmage, pred SP v nogometu - 14,00 Dobri časi, slabi časi, nad. - 15.30 Sončni zaliv, nad. - 17.30 Oprah Show, ponovitev - 18.30 Atlantis, glas, oddaja - 19.30 Ta čudna znanost, nad. - 20.00 Utišane govorice, am. film - 21.45-Petek, trinajstega, nan. -22.30 Atlantis - 23.30 Cannon, nan. IDEA TV - KANAL 10 10.00 Živa, ponovitev - 10.15 Pred koncem tedna, pon. - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 TV Gajba -18.30 Zapp, glas, oddaja -19.30 TV Gajba TV GAJBA 15.00 Gore na luni, am. film - 17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Neverjetne zgodbe, nan. - 18.30 Zapp, glas, oddaja - 19.30 Skrivnostni otok, nan. - 20,00 Vojne vihre: Tobruk, am. film - 22.00 Kralj New Yorka, am. film - 0.00 Zapp STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 Videoboom 40 - 10.55 ČUKEC IN ROZI otroška oddaja -11.25 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 Videoboom 40 -17.25 ČUKEC IN ROZI otroška oddaja -17.55 Videostrani -18.15 Videotop -19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik -19.55 Utrip - 20.10 GNES -20.40 Iz združenja ZLTV - GLASBENA SKRINJA ŽELJA • 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.20 Koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Power Rangers - 9.00 Dobro jutro -11.00 Za otroke -12.00 Dnevnik -12.25 Kmetijski nasveti -13.00 Na svojem, am. film za otroke - 14.30 Poročila - 14.45 Briljantina - 15.30 Televizija o televiziji - 16.05 Arktika-Antarktika, dok. ser. -16.40 Dr. Duinnova, nan. - 17.30 17.30 Pogovor s sencami, otroška ser. -18.30 Plemenita kapljica, poljudnoznanstvena ser. -19.30 Dnevnik - 20.20 Družinska zadeva, dramska ser. - 21,10 Breme belca, am. film - 22,55 Opazovanja - 23.35 Polnočna premiera: Nevesta nasilja II, am. film -1.50 Ruby Max predstavlja Burta Reynoldsa, show - 2.15 Usodne ženske, dok. serija - 2.40 Koncert - 5.20 Največji uspehi hrvaškega šport TV HRVAŠKA 2 10.40 Koledar -10.50 Dosjeji X, nanizanka - 11.35 Črno belo v barvah: Holywoo- dski frizer, am. film -14.35 Theatron: Labodje jezero - 17.00 Virus, oddaja o računalništvu - 17.30 Mesta sveta: Jerusalem, St. George - 18,30 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler - 21.15 BSE: Poizkusi na ljudeh, dok. serija - 23.05 Oprah Show TV MADŽARSKA! 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program -11.05 Strasti, nan. - 11.55 Ljubezni v Saint Tropezu, nan,- 12.45 Energetska abeceda - 12.55 Formula 1, trening- 14.20 Zelena pošta -14.50 Poziv na ples, am. film -16.25 Ljubezni pesnikov, Ady -16.55 Moj Petdfi - 17.00 Manever, vojaško-politični magazin - 17,30 Območje, reportaže - 18.00 Jadranski otoki - 18.15 Sence v noči - 19.05 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kneginja Sandra, nan. - 20.55 Čudežni nogomet - 21.10 Film tedna: Jagode in kri, am. film - 22.55 Revija dirigentov TV MADŽARSKA 2 8.00 Manjšinske oddaje - 10.30 Izbor iz 1. programa: Familija, Računalništvo, Med petimi očmi -12.05 Globoka voda -13.00 Okno v Evropo -15.00 Zgodovinska slikanica, Bavarska -15.40 Lizbona, prestolnica sveta -16.00 Očigledno -16.35 Med vnuki ljudožercev -17.05 Art Hungarica -17.30 Mojstrovine - 17.40 Formula 1, nani - 18.30 Velike romance 20. stoletja - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Bolnica v predmestju, nani - 21.00 Šaljivke - 21.50 Racija v Zlatem orlu, tv-igra - 22.30 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 9.30 Albert pravi...narava zdaj! - 10.35 Noahov otok - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Harry in Hendersonovi -12.25 Formula 1, kvalifikacije - 14.15 Tenis, prenos finala v St. Poltnu -16.25 Melrose Plače -17.10 Specialisti - 18.05 Nenehni nesmisel - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Hopla -21.50 Tohuwabohu - 22.35 Walnut Creek, srhljivka - 0.20 Nočni ritmi, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9,30 Naslovnica, filmska komedija -11.10 Gozdarska Kristina, film -13.00 Poročila -13.10 Prvi poljub, filmska komedija -14.40 Kaj sanja ženska spomladi?, film -16.15 Podobe Avstrije -16.30 Dežela in ljudje -17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes - 19.30 Cas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Munchen kliče!, komedija - 21.45 Poročila - 21.55 Vse je komedija - 23.35 Čas v sliki - 23.45 Veselo okrajno sodišče, TV igra EUROSPORT 8.30 Ekstremni šport -10.30 Motociklizem izven cesta -11.30 Gorska kolesa, prenos svetovnega pokala - 12.30 lndyCar - 13.00 Nogomet: Legende SP -14.00 Turni avtomobili, prenos treninga - 15.00 Nogomet U 21: Nemčija - Grčija, prenos četrtfinala EP -17.00 Formula 3000, prenos dirke iz Monaka -18.30 Kolesarstvo: Giro d’ltalia, prenos sedme etape od Lago Lacena do Matere (230 km) -19.00 In-dyCar, prenos šeste dirke iz Madisona - 20.00 Nogomet U 21, prenos finala v Tou-lonu - 22.00 lndyCar - 23,00 Nogomet U 21: Nizozemska - Romunija - 0,00 Tenis: polfinale svetovnega pokala v Diisseldorfu -1.00 Pikado ******** Eglž/ŽZžEa Ežssž /0.00Za vedno, nad. - /7.00 Esmera/da - /2.00 Razprtije, nan. - /3.00 POP kv/z - Četrtek, 28. 5. 1998 /3.30 Na zdravje/ - /4.00 Oba/na straža, nan. - /5.00 Z/ato/ask/, nan. - /5.30 Samski stan, nan. - /6.00 Za vedno, nad. - /700 Esmeralda - /8.00 POP kviz -18.30 Stefanie - angel v belem, nem. nan. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 TV SLOVENIJA 7 9.30 Male sive celice, kviz 10.15 Boj za obstanek, angleška serija 11.10 Bettyjino potovanje, angleška serija Brez zapor z Jonasom in žrebanje dobim-podarim - 21.00 Meirose Plače, nad. -22.00 CybiH, nan. - 22.30Na zdravje/, nan. - 23.00 Ciklus art filmov: Vsi smo dobro, it. film - 1.00 24 ur /4.2/7Ko/e4ar - /4.30Nec/o/žno, it. fi/m - /6.25 OtrociAvstra/ije - 70.55 Risanka -/7.00 Rejec govedi, nad. - /7.50 Morje - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.35 DosjejiX, nanizanka - 21.35 Poročila - 21.50 Seinfeld, nan. - 22.15 Maščevanje neke ženske, fran. film 11.40 12.05 13.00 13.05 13.45 14.40 15.05 15.50 16.20 17.00 17.10 17.30 18.00 18.20 19.10 19.30 20.05 21.05 22.00 22.50 23.45 Turistična oddaja J.A.G., ameriška nanizanka Poročila Zgodbe iz školjke Resna glasba Razgledi slovenskih vrhov Osmi dan Gibljive slike Oddaja o Slovenski vojski Obzornik Po Sloveniji Tedi, oddaja za mularijo Glejte, kako rastejo Resnična resničnost Risanka Dnevnik Emily z Mesečeve domačije, kan. nan. Tednik Odmevi, vreme, šport Povečava: Arhivirani čas Resnična resničnost TV SLOVENIJA 2 11.05 12.00 12.55 13.50 14.30 16.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.55 22.30 23.20 Družinski zdravnik, španska nad. Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Koncert skupine Panda Resnični obraz Anite Novak, tv-nad. Svet poroča Sama s tabo, španski film Saint Tropez, francoska nanizanka Kolo sreče Videoring: Rock z.Vesno Koncert skupine Sank rock Zakon, ameriški film Ples na ulicah, glasbeno-dok. oddaja EP v športno ritmični gimnastiki KANALA 9.00 Srečni časi - 9.30 Družinske vezi - 10.00 MacGyver - 11.00 Misija: Nemogoče - 12.00 Petrocelli, nanizanka - 13.00 Odklop - 14.00 Oprati Show - 15.00 Srečni časi, nanizanka - 15.30 Družinske vezijiamzanka - 16.00 Nora hiša, nanizanka -16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 17.00 Družinske zadeve, nanizanka - 17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.00 Sončni zaliv, nadaljevanka - 18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka - 19.00 Oprah Show: Oprah na sojenju v Teksasu - 20.00 Nasilje na obroke, ameriški film - 21.45 Nema priča 2, nad. - 22.30 Tinta, nan. - 23.00 MacGyver, nan. - 0.00 Misija: Nemogoče, nan. -1.00 Psi faktor, dok. oddaja IDEA TV-KANAL 10 15.00 Živa ponovitev - 15.15 Reportažni utrip, ponovitev - 16.00 TV Gajba - 19.00 Živa inf. oddaja -19.15 TV Gajba - 22.00 Živa regionalni program - 22.15 Kuttur-no-razvedrilno: Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev -16.00 Matlock, nanizanka - 17.00 MAS.H., nanizanka -18.00 Na jugi, nanizanka - 19.00 Živa, novice - 19.15 Esmeralda, nadaljevanka - 20.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 0.00 Highlander, nanizanka STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 MOJI MALI PRIJATELJI oddaja za ljubitelje malih živali -10.30 Iz produkcije ZLTV - IMPULZ KAMNIK -11.00 Risanke -12.00 Videostrani ■ 16.00 GNES -16.30 Iz produkcije ZLTV - IMPULZ KAMNIK -17.00 Videostrani -18.00 Risanke -18.30 MOJI MALI PRIJATELJI oddaja za ljubitelje malih živali -19.00 GNES inf. oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 POSLOVNO oddaja o podjetništvu - 21.00 ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja • 22.00 Videotop - 22.30 GNES- 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Pofočila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik -12.25 Rejec govedi, nadaljevanka -13.15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka -14.00 Poročila - 14.05 Živa resnica -14.35 Poslovni klub -15.10 Otroci Avstralije -15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Hrvaški jezik v zrcalu -19.30 Dnevnik - 20.15 Oči za domovino, dok. oddaja - 21.10 Festival domoljubnih pesmi - 22.25 Pol ure kulture - 23.00 Opazovanja - 23.30 Kinoteka: Ljubezni se je treba naučiti, nemški film - 1.00 Poročila TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.05 Ponovitve: Halo, Madžarska, Služba Alfa, Dvorec Frankenberg - 12.00 Zvon, poročila -14.00 Manjšinske oddaje - 15.15 Tudi to je Madžarska - 15.30 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Pomagač - 17.16 Operete - 17.40 Eurominute -17.45 Regionalne oddaje - 18.00 Ferenc Magyar, portret - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka -20.35 Čudežni nogomet - 21.00 Studio '98, kultura - 21.40 Aktualno - 22.50 Brez upanja, film, 2. del - 0.25 Z Andrejo Szenes - 1.10 Poročila TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svobodno tekmovanje - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Sosedje - 10.35 Zakladnica -13.00 Ura novic -14.00 T.I.R., nanizanka -15.00 Ferenc Liszt, nadaljevanka - 15.30 Repeta, madžarščina -17.50 Seja vlade - 18.15 Kultura - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Naše 20. stoletje, 17. del -20.50 Simboli - 21.00 Vojaki, gledališka igra - 22.15 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Obalna straža - 10.10 Prosti dan Ferrisa Buellerja, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Medvedja banda -12.35 Vampirji iz kečapa -13.15 Risanke - 14.50 Podmornica SeaDuest - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška -19.30 Čas v sliki -20.15 Stockinger - 21.05 Izven meja - 21.50 Dosjeji X - 22.40 Eden - 23,05 Oddaja o kulturi - 1.45 Dekle Rosemarie, film AVSTRIJA 2 0.30 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Kviz 21 - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina -14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.15 Halo, kako gre? - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.54 Praznični večer - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzam - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 8.30 Atletika: miting v Cottbusu - 9.30 Svet hitrosti, magazin -10.30 Motokros, magazin - 11.00 Tenis: Roland Garros, prenos - 15.30 Kolesarstvo: Giro dltalia, prenos dvanajste etape od San Marina do Carpija (190 km) - 17.00 Tenis, prenos - 20.00 Aerobika: EP v Kievu - 21.00 Boks: C. Navarro - R. Lopez - 22.00 Nogomet: Pot do SP - 23.00 Tenis - 0.00 Olimpijske igre, magazin - 0.30 Motorji, magazin RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: Q5.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila-21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop-06.50 Dnevni časopisi-07.00 Druga jutranja kronika-07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.3O Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila-21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas-09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti - - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country-10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.07 Menjalniški tečaji agencij -10.10 Unicem -11.15 Kratki stik - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv-11.00 Anketa -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13,30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00.Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Subjektivno/V stiski -21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste -06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. B NedeVja, < “ 24. 5. 1998 IV SLOVENIJA. 1 8.00 Palček David, risanka 8.25 Zvezdica, risanka 8.50 Živahni svet iz zgodb 9.15 Telerime 9.20 Pustolovščine, novozel. nan. 9.55 Umetnost petja 11.00 Svet opic, francoska serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.40 Pravi biznis 14.40 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Iz ljubezni do Thomasa, fran. film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Janez Bitenc ■ Simfonija 22.30 Tretji kamen od sonca, am. nan. 23.00 . Poročila, vreme, šport 23.20 Krištof Kolumb, ameriški film 1.50 Razgledi slovenskih vrhov TV SLOVENIJA 2 8.50 Teater Paradižnik 9.40 V vrtincu 10.20 Kar je vedela Maisie, francoski film 11.55 EP v boksu, finale 15.00 Košarka NBA 16.25 Slovenski pokal v rokometu (ž), fin. 17.55 DP v nogometu, Mura: Maribor, posnetek 19.30 Videoring 20.00 Resnični obraz Anite Novak, tv-nad. 20.50 Petdesetletna vojna: Izrael in Arabci 21.45 Šport v nedeljo MthoanoS«. «s. - 8-30 W«aon’ «ti bo pošteno povečal ugled me 1 On- p PaPremagal tvoje finančne tez • te^0 glavo. 11 težkem koncu tedna se bos Z e kar najbolj nar 11 ka’hltro z9odi’ da b b° ^dneiši trenutek. Ili Se ma'° Potuhni in počakaj ugod 1 I JON . m kar pa tl b° na 1 nekiboš dobesedno padla v komičen, 'I \ celo všeč. Položaj bo res skrajno ko kobko \ W ka> resnejšega. Vse bo odvisno \ \ ^iiS-^^^ačeli obračati na bolje In °d 0 bodo pn- natZnseij6 . f !n Zače|aV' trenut,ek za poravnavo spora, saj boš lahko le ti Privošči®8™6®731' načrt. ki ti ne da spati. Tako si boš ^ienja rsi Ugoto'a nekaiveč počitka, ki ti je več kot potreben. ^listn v°ie šri1’ al' sP°s°ben resnega in odgovornega ^koiii?' kar si 'sj 4 e potem se spusti na takšno pot. Zgodilo se u ° razočarane d°lg° želel, vendar boš na koncu skoraj hkak'' da se^n^K sicer za tab°. vendar ti nihče ne more o0|iši hf bo nasiQHP°-poaovil0' T°krat si jo odnesla poceni, ^Vg^ntivji dnjič? Se najbolje bo, da se posvetiš malo ^'lah^drugL^h^bljaš, da se boš spremenil in obnašal 6,11 Don0 hitr0 ’ ve.n..dar Pa konkretnih rezultatov ni in ni. To Va. Jr°čju maščuje tako na poslovnem kot tudi oseb- DhS-Cei v resnir6’ si temeljito izprašaš vest in dokončno O^ovai^sn DrJ pričakuješ. S partnerjem se boš zapletla v a- Plr’ ki pa se bo končal veliko bolje kot boš Da ’ zat0 kS' PoP°lnoma izvlekel iz kritičnega poslovne-’nike T|cija ge ^Potrebno paziti na sleherni korak konkuren-h|b. 0 Povrnila šele sčasoma, zato samo brez % > p- hesn^ Pred Posodicami ti bo branil, da bi se So avanturo. Prijateljica te bo sicer M p htiater^tno tvoj^r ie Zato’ ker so n^eni OOresi prav tak- 0b° shozn°afP kar Pošteno poveselili, za nameček pa s. tCa b°sta Se čredno privlačno dekle+z daljne pre-°s,a to r,.^?otovila, da sta si bila že takrat zelo všeč, udl uresničila. - ml 8590 CITROEN AX, letnik '87, zelo dobro ohranjen, kovinska barva, prodam. Tel.: 22 824, po 15. uri. mjz YUGO KORAL 45, letnik '89, bele barve, dobro ohranjen, prevoženih samo 58.000 km, prodam. Tel.: 21 981 (Joca). Cena po dogovoru, mrk RENAULT 4 GTL, letnik 1984, registriran do marca 1999. prodam. Ko-vačevci 19, tel.:51 213. ml8599 JUGO 45, letnik 1990, prodam. Tel.: 26 534. ml8605 RENAULT 4 GTL, letnik 1983, neregistriran, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 23 118 od 17. ure naprej. Gostilna Jože Čeh, Nedelica, tel.: 72 146. m 17750 AKCIJSKA PRODAJA MLADIH NESNIC že od 450 SIT dalje. Naročite lahko na vse telefonske številke oglasa »Farma pri Mostu, d. o. o.«. ml7758 NESNICE, mlade jarkice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml8448 DVE TELICI, kontrole A, prodam. Tel.: 57 262. ml8596 TELICO, brejo 6 mesecev, kontrole A, prodam. Puconci 260. m 18606 PUJSKE prodam. Tel.: 26 456, Sa-tahovci 5 c. m 18611 NESNICE lahko dobite v Babincih 49. Tel.: 82 401, vsak dan ali dostava na dom. Zagotovljena nesnost v enem tednu. Imamo tudi manjše, m 18661 PUJSKE prodam. Tišina 41, teh: 46 374. m 18671 TELICO, brejo 7 mesecev, kontrole A, prodam. Tel.: 70 869. ml8676 KONJE - JAHALNE, ujahane in mlade, prodam. Ogled v soboto in ne-' deljo. Tel.: 70 647. ml8626 m18621 OPEL REKORD 2,0 E, nedokončan, ugodno prodam. Tel.: 65 753. ml8627 ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. Tel.: 21 994. ml8635 j OSEBNI AVTO GOLF 1.3, serije II, letnik 1992, prodam. Zoltan Celec, Gorica 46, tel.: 45 364. m 18639 LADO RIVA, staro 8 let in pol, prodam za 200.000 SIT. Tel.: 87 967. m18640 FORD FIESTO 1.1., letnik 1994, HONDA CIVIC HB. letnik 1990. LADO KARAVAN, letnik 1996, prevo- ; Ženih 7.000 km, ugodno prodam. Ro-gašovci 6, tel.: 57 171 ali 0609 625 560. ml8647 MERCEDES BENZ 300 D, karavan, letnik 1977, registriran do decembra, glavo motorja in Bosh črpalko prodani.. Tel.: 062 104 625 zvečer. Dl La La d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, OD DAJ ETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (vus, J2 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA ml 8649 HROŠČA 1200, letnik 1974. prodam. Tel.: 82 3O6.ml8651 VISO SUPER E, registrirano do aprila ' 1999, prodam. Tel.: 24 628. ml8657 SUZUKI BALENO 1.3 GL, star 2 leti, prodam. Tel.: 32 661. m 18659 JUGO, letnik 1989 - 1987, prodam. Tel.: 21 040. m 18669 RENAULT 18 TLJ, letnik 1985, na novo registriran in moped BT 50 S, prodam. Tel.: 46 670. ml867O ŠKODO PICK UP, letnik 1994, reg. do 25. 3. 1999, GOLF 1,1, starejši letnik, reg. do 17. f2. 1998, prodam. Murska 55, Krog. ml8675 KOMBI FORD TRANZIT, letnik 1990, s sedeži, 9+1, lahko z delom, ugodno prodam. Tel.: 31 225 ali 041 685 265.ml8603 na atraktivni lokaciji prodamo garsonjero LOTRG, d. o. o., promet z nepremičninami । tel.: 062 27 825 LENDAVSKE - DOLGOVAŠKE GORICE, VINOGRAD, 900 trsov (char-donay in laški rizling), asfalt, voda, elektrika in 1.0001 kakovostnega vina - laški rizling, prodam. Tel.: 75 249. ml8261 GOSTIŠČE v obratovanju, delno na kredit, prodam. Tel.. 48 533. m 18078 m 18447 V CENTRU GORNJE RADGONE. 1 ob meji, kupimo ali vzamemo v najem poslovni prostor - stanovanje okrog 70 -100 m. Tel.: 062 215 206 ali 041 626 235. ml8594 VINOGRAD v Dolgovaških goricah, v izmeri 22 arov, s staro kletjo, prodam. Tel.: 72 444. m 18595 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem z nekaj zemlje ali gradbeno parcelo z lokacijskim dovoljenjem ob glavni cesti Fikšinci, prodam. Tel.: 49 145. m!8601 ENOSOBNO STANOVANJE, 41 m2, komfortno, prodam za 4.600.000 sit. Tel.: 31 460, zvečer, m 18636 BREZPLAČNO ODDAM POSLOVNI PROSTOR agencijam ali podjetjem, ki se ukvarjajo s turizmom. Tel.: 069 48 646 ali 26 434. m 18641 STANOVANJE nad blagovnico v M. Soboti, 43 m2, prodam. Tel.: 21 947. NESNICE, MLADE JARKICE, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98 c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Gostilna Raj-sar, Grad, tel.: 53 148, Zamuda Galo-šak Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044, i ml 8645 Vsem, ki ste pomaga- , li pri organizaciji ali izvedbi letošnjega že XVIU. MEDNARODNEGA MARATONA TREH SRC v Radencih ali ob progi, ter vsem, ki ste tekmovalce vzpodbujali ob progi, se najiskreneje zahvaljujemo in Vas pričakujemo tudi na XIX. maratonu naslednje leto! Organizacijski odbor j MARATONA TREHSRC OMEGA, d. o. o. sodobna čistilna oprema Ljutomerska cesta 28 9250 Gornja Radgona tel&faks: 069/ 61 762,61 524 Iščemo terenske sodelavce za prodajo nemškega gospodinjskega izdelka. Zaslužek 50.000,00 SIT tedensko. OMEGA, d. o. o., tel., 069/ 61 762, 041/ 665 441 TRIMLINI, gostilna 500 m2, s stanovanjem, nova, še ne odprta, turizem, malice, kosila, 35.000.000 sit. Tel.: 75 837, po 16. uri. m 18660 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru Ljutomera, 56 m2, prodam. Tel.: 83 388. ml8665 DVOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodam. Tel.: 041 723 036. ml8674 ZGORNJO ETAŽO HIŠE z lastnim vhodom v centru G. Radgone prodam. Tel.: 041 634 550. ml8678 32.900, zemeljske 25.000, dogradnja POP TV, Kanal A, VIVA, Madžarska 2. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. ml8652 ROLERJE ROCES, št. 45, nove, in dve mladi kozi, rjavi, prodam. Tel.: 53 160 ali Motovilci 5. ml8656 DELNICE Telekoma, Petrola in delnice skladov kupujemo z gotovino, tudi ob sobotah in nedeljah. Tel.: 411 867. m!8677 delo kmetijska I mehanizacija TRI KVALIFICIRANE NATAKARICE v novem gostinskem lokalu, Sveti Jurij pri Rogašovcih, zaposlimo. Informacije po tel.: 061 553 170 ali 0609 620 805. ml8609 NATAKARICO ALI PRIPRAVNICO ali dekle za strežbo iščemo. Tel.: 53 035. ml8624 NATAKARICO ALI DEKLE za strežbo zaposlimo. Tel.: 31 323 zvečer. m 18632 PROSTI ČAS + PRIDNOST = DENAR. V prijetnem kolektivu vas za komercialno terensko delo ustrezno usposobimo in odlično nagradimo. Kličite med 9. in 15. uro na tel.: 061 159 90 03. ml8653 TRAKTORSKO KOSO s kardanom, znamke Olt, malo rabljeno in plug, Olt, malo rabljeno, in moped, APN 4, prodam. Tel.: 57 291. ml8612 VISOKOTLAČNO BALIRKO PANONIJA prodam. Černelavci, Gorička 65. ml8622 KOSO DUBRAVA za traktor Ursus prodam. Tel.: 421 104. ml8630 NAKLADALKO SIP in kosilnico BCS kupim. Tel.: 062 835 225. m 18666 NIZKOTLAČNO BALIRKO prodam. Pečarovci 15, tel.: 51 228. ml8667 KOSILNICO BCS DIZEL; lepo ohranjeno, ugodno prodam. Bratonci 10, i tel,.: 421 096. ml8666 srečanja KOKUza/ . 34, tel.: 49 370. m)8598 KORUZO v zrnju prodam. Tel.: 46 278. ml8604 VINO ŠMARNICA, 130 SIT/1. prodam. Tel.: 72 101 v večernih urah. ml8618 razno IŠČEM ŽIVLJENJSKO SOPOTNICO. Sem samski 44 letni, z lepo in mehanizirano kmetijo blizu Ljubljane. Sem soliden, urejen in zmerne narave. Nisem izbirčen, lahko si samsko dekle, vdova ali ločenka z otrokom ali brez. Odloči se, nikoli ti ne bo žal. Seveda.če imaš veselje živeti na kmetiji. Imam avto in ne bova večno čepela doma. Piši na naslov Škerlak, Ljubljana, Streliška ulica 1 ali kliči telefon 061 320 256. ml8607 Preskrbljen 64-letni upokojenec išče osamljeno žensko, staro do 60 let iz pomurske regije. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: ZA LEPŠO JESEN, m 18650 MOŠKI, 39 let, izobražen, umirjen in nealkoholik, z lastno hišo, urejeno in mehanizirano kmetijo ter dobrim standardom, išče resno žensko srednjih let, ki jo veseli delo na kmetiji, za skupno življenje. En otrok ni ovira. Poroka ni izključena. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod: DOBROSRČEN PREKMUREC, m 18600 POČITNIŠKO PRIKOLICO kupim. Tel.: 062 412 038 ali 0609 624 459. ml8450 Preklicujem veljavnost spričevala Os- r novne šole Črenšovci, izdane leta I 1968, na ime Stanislav Tkalec, Žižki ■ 108. m!8588 ; KAVČ, trosed, z ležiščem, star 1 leto, ; in fotelj, počivalnik, prodam. Tel.: 22 16Lml8589 ROLERJE ROCES, stare eno leto, št. 41, in CD-rom FIFA 98, po ugodni ceni, prodam. Tei.: 74 408. m 18602 TRISOBNO STANOVANJE, 75 m2 in enoinpolsobno stanovanje, 45 m2, v Bakovcih, oddamo v najem. Tel.: 31 225 ali o41 685 265. ml8603 Obveščam javnost, da Karel Fartek iz G. Slaveč 58 ni izključni lastnik premoženja, zato ne more in ne sme prodajati ali odtujevali premičnin ali nepremičnin, ki so skupna last. Terezija Fartek, G. Slaveči 58. m 18619 DVE NOVI GORSKI KOLESI SHJ-MANO prodam 40 % ceneje. Tel.: 22 132. m 18620 ANGLEŠČINO ZA SREDNJE ŠOLE inštruiram; priprava na maturo. Tel.: NEMŠČINO za srednje in osnovne šole inštruiram ter prevajam. Tel.: 27 183ali23 038.ml8289 PODSTREŠNA STANOVANJA, predelne stene Knauf. stropovi Armstrong, žaluzije, harmonika vrata, lamelne zavese, mansardna stanovanja ... Se priporočamo! Tel.: 62 454. m 18477 GRETJE IN VODOMONTAŽA- Šarkezi Ivan, s. p., tel.: 76 376. m!8550 NUDIMO VSA SOBOSLIKARSKA DELA, zlasti ugodno pleskanje fasad. Informacije po tel.: 57 349. ml8583 DEMIT FASADE v 50-barvnih tonih, 1 m2 je 3.700 SIT, fasada v barvnem tonu z robovi je 5 % dražja. Garancija 10 let, Naročila po tel.: 062 751 200 ali 0609 646 067, Soboslikarstvo Alojz Toplak, m 18616 KOOPERANTA ZA IZVAJANJE STROJNIH OMETOV iščemo. Možno : dolgoročno sodelovanje. GP, d. o. o., Domžale, tel.: 061 712 249, 041 689 815.ml8655 70 647. STREŠNO KRITINO, rabljeno, etažno peč za centralno peč, na trda goriva, in rabljena okna 2 roletami in vrata, ugodno prodam. Tel.: 31 154. ml 8643 FRANCOSKO POSTELJO s predalom prodam. Tel.: 22 487. m 18644 ANTENE z montažo, satelitske od storitve Tečaj: ro VW polo, Golf .2130 s I MercedesA: 2330S™ Si želite intimnosti 00.569.0457> Vzemi me stras 00.569.0457^ Goli Sex! J 00.569.04572 BETONSKI IZDELKI MEŠIČ OBIŠČITE NAS, SAJ IZDELUJEMO IN PONUJAMO: TLAKOVCE (5 vrst) - 1 m2 = 930,00 sit + p. d. BETONSKE ZIDAKE < 30/kos = 105,00 sit + p. d. Na zalogi imamo: ROBNIKE, KANALETE, TRAVNATE KOCKE, BETONSKE ZIDAKE 10, 20, 25, 30, OPAŽNE ZIDAKE 20, 30. PRIČAKUJEMO VAS Z UGODNMI CENAMI OD 20. MAJA DO 20. JUNIJA. Kakovostne pletenine in obleke za vroče dni po zelo ugodnih cenah vam ponuja Pletilstvo IVANIČ, BTC M. Sobota, tel.: 31 616. BEAM, d. o. o., Kvaii- । tetno opravi sanacijo dotrajanih dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi ali postavi novi tri-slojni dimnik, projektira in izvede centralno, vodovodno ter plinsko inštalacijo. Ža ogled smo na voljo na tel.: 062 422 688 od 7. do 14. ure ali 062 632 955 od 14. do 20. ure. 21. maj 199sJKW Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala je le bolečina, zakaj ta pot bila ti je edina? . ZAHVALA Bridka bolečina nas je presunila, ko nas je tragično v 43. letu starosti zapustil naš dragi Milan Hozjan iz Žižkov 64 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem, sovaščanom, ki ste nas tolažili in nam pomagali v teh težkih dneh ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Jožica, sin Marko, hčerka Jana, mama, oče, sestra z družino, teta Marija iz Domžal, tašča in drugo sorodstvo Zahvaljujemo se za vse izraze sožalja, darovano cvetje, za svete maše in darove v dober namen. Iskrena hvala svaku Štefanu Žerdinu iz Lendave in Horvatovim iz Žižkov za pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala govorniku in častni straži podjetja Telekom. Hvala za vso izkazano pozornost Milanovim sodelavcem, posebej družini Kavaš in Pucko. Hvala sodelavcem iz Doma starejših za vso podporo. Iskrena zahvala 5. b- in 7 a-razredu OŠ Franceta Prešerna iz Črenšovec z razrednikoma in celotnemu kolektivu za izraze sočustvovanja. Hvala skavtom Župnije Crenšovci, Markovi birmanski skupini, članom župnijske Karitas Crenšovci in KUD-u Franca Šaleškega Finžgarja iz Žižkov. Hvala stricu Tonetu Žerdinu in g. kaplanu Ivanu Krajncu za opravljen pogrebni obred ter obema cerkvenima pevskima zboroma za odpete pesmi. Hvala pogrebništvu Ferenčak in godbeniku za odigrano Tišino. Ni ga več... Je le bolečina in spomin ... Lep spomin. V SPOMIN 23. maja 1998 bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Štefan Jerebic iz Črenšovec Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem ' mu prižgete svečo in se ga spomnite. Vsi tvoji Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni? V SPOMIN 25. maja minevata dve leti, odkar nas je zapustila naša draga Gabika Obal iz Rankovec Hvala vsem, ki obiskujete njen zadnji dom in se je spominjate. Mož in sinova Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ne, kar druži nas. So vezi močnejše -nepomembne zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 55. letu je zaspal dragi mož, oče, dedi in tast Karel Šinko elektroinštalater iz Murske Sobote Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu stali ob strani v času njegove bolezni, mu lajšali bolečine, nas pa v težkih trenutkih tolažili in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter za izrečena pisna in ustna sožalja. Žalujoči vsi njegovi Dragi dedi, zelo te bom pogrešal! Tvoj vnuk Tadej Pogledi in smehljaji - onemeli so, poljubi in objemi sladki ■ zamrli so, a njihov čar nas zdaj teši, ko nam srce obdaja mraz, bili smo srečni kratek čas. Naj ostanem v spominu kot potok, ki odžeja in pomirja z žuborečo pesmijo. Naj ostanem kakor kruh na mizi za vse, ki se ustavijo spotoma. ZAHVALA V 50. letu nas je zapustila draga žena in mama Alojzija Franc iz Beltinec Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in botrini, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke in sveče ter za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči: mož Toni s hčerkama Mirjano in Klavdijo Zaspal dragi oče si, zaprl trudne si c^i, bolečine si prestal in zdaj boš mirno spal. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 69. letu zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat Štefan Antolin iz Dokležovja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, cvetje, sveče, za svete maše in darovali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besed, osebju pljučnega oddelka v Rakičanu in pogrebništvu Balažič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi najdražji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalji' krajinčas. V SPOMIN Aleša 24. 5. 1997-24. 5. 1998 Spomin nanj ostaja živ. Hvala vsem, ki ga ohranjate. Neutolažljivi vsi njegovi Ob prvi obletnici tragične in boleče izgube našega ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil oče, dedek in praded Emerik Potočnik Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom ter znancem, ki ste nam v težkih ^iz^1 pomagali, darovali vence, sveče, za svete maše te gbnetf sožalje. Hvala tudi g. župniku, pevcem, govorniku.^ zdravniku, pogrebništvu Vrbnjak in vsem, ki ste m v času težke bolezni. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča žena in sin z družino V SPOMIN Alešu Prijatelji - sodelavci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, , BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. J PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA B2 B2 B2 HTTP://WWW.B2IVIB.SI B2 B2 B2 Računalniški TEČAJI B2, d. o. o., Slovenska 42. tel/faks: (069) 37160 1.6.-3.6. ob 12.00 do 15.15 INTERNET 8.6. -12.6. ob 8.00 do 11.15 W0RD fot Windows osnovni 8.6. -12.6 ob 12.00 do 15.15 ENCELOSNOVNI V tebi je bila velika bol, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija Alojza Vogrinčiča iz Radencev Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustno ali pisno sožalje, za darovane maše, cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. dekanu Zrimu, g. župniku Ivančiču, g. župniku Hriberniku in g. kaplanu Kranjcu za opravljen pogrebni obred. Zahvala vsem govornikom ter pevcem za zapete pesmi. Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka za nego v zadnji urah. Zahvala velja tudi pogrebništvu Vrbnjak. Tvoji najdražji, ki smo te ljubili in imeli radi V SPOMIN' Ravno danes, 21. maja, mineva deset žalostnih let. od^ je zapustila dobra in nepozabna mama Marija Hadler iz Boreče 50 2. junija bodo minila tri žalostna leta, odkar nas je dobri in nepozabni oče Vendel Hadler iz Boreče 50 Težko je pozabiti nekoga, ki ti je bil drag, a najt^ žiSem^’ spo^t?n^ srčnosti °b zrenje med nami oddolžite z lepo mislijo in P°sti' * grobu. Hčerka Marija z družino iz Esslingel,a' 1998 Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanili so lep pomladni dan, nihče takrat še slutil ni, da je dan, ko umrl je tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA 65. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in P Janez Benko iz Serdice 120 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soro^^°m' sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v naj trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi Poti, darovali vence, sveče in za svete maše ter za izr sožalja. . Hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obre Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 56. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Mendel Svetec Iskren 'z Martjancev z"aiicem, kj s^aljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in SVeče, Za svete6 Sa.p?sPremili na zadnji poti, darovali vence, maše in za dom svetega Martina v Martjancih °sebna hval eJ 1Z.rek" Pisna in ustna sožalja. lovcev n?*?* ^igut iz Noršinec in Muri iz Gornjih > Hajdinjaku za pogrebni obred in pevce za ^ej se zah r ■ ^Pete žalostinke. stali ob „tVa jujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih rani, družinama Kalamar in Kozeljevič iz artjancev ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, brat, stric in boter Geza Molnar . Isl(reno iz Sela 106 ^Jerri in^^^imjemo vsem sorodnikom, sosedom, ? dam at}cem’ ki ste ga pospremili na njegovi zadnji p vala vSe , cvetje in sveče, nam izrekli sožalje. dpoLr°Senjakov družinam, rogistom, posebej LD K°iencev gC1’ govorniku Ludviku Rituperju, društvu Srebni0}?™’0' dragici Jakiša, gospodu župniku za 0 red in pevcem za odpete žalostinke. ^sem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Zaman je bij tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V letu nas je zapustila draga sestra in teta Marija Goubar 0^, izRankovecl5 S'>t0(inh;nZgUbi se iskreno zahvaljujemo vsem dob^ U sosedom in znancem, ki SO nam v težkih zartenutkih nesebično pomaga'1-b jiarovano cvetje, sveče, za svete mase 8 ? namene ter za izrečeno soza je. » po8rebnl obred, pevcem »o®« n Vsem, ki so našo drago teto spremljali na ZAHVALA zadnji poti. Sem še enkrat - iskrena hvala. ^oči psj, gi smo jo imeli radi Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki si jih bomo zapomnili. Hvala ti za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli. V SPOMIN Štefan Podlesek 21. maj 1997-21. maj 1998 Mineva žalostno leto, odkar se je od nas in od narave, ki jo je tako ljubil, poslovil naš dragi mož, oče in dedek. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo. Njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mame Eme Miholič roj. Pok Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki so z nami sočustvovali, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja župniku g. Gutmanu in g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za lepo odpete pesmi. Prisrčna hvala zdravnikom in medicinskemu osebju urološkega oddelka bolnišnice v M. Soboti, ki ste se trudili, da bi jo kljub hudi bolezni ohranili med nami. Hvala tudi negovalkama na domu. Žalujoči: Mož Koloman, otroci Zora, Branko in Jožica z družinami, sestra Pepika in drugo sorodstvo Šel je kot tolikokrat in vedno seje vračal. Tokrat za hip je obstal, kot da pod težkim bremenom bi klonil. Življenje bo teklo naprej, samo to bo drugače... Ne bo se več vrnil. ZfMVMA Nepričakovano je za vedno odšel v 37. letu starosti Geza Gomboc - Maxi iz Šalovec 62 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Za nesebično pomoč se še posebej zahvaljujemo sosedi Idi in njeni družini. Iskrena hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za ganljive in lepo izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi M Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 79. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Ludvik Herman iz Dobrovnika 263 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo župniku g. Režonji za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavnikoma Pošte Slovenije - Poslovna enota Murska Sobota in Krajevne skupnosti Dobrovnik za poslovilne ibesede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi najdražji Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza večnega spomina. Umre srce, a ostane bolečina, v srcu dobrega in večnega spomina. V SPOMIN 23. maja minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Anton Gjergjek od Grada Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN 25. maja bo minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in sin Stefan Vori iz Velike Polane Hvala vsem, ki se ga še spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, nihče takrat še slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 68. letu sklenil dragi mož, oče, brat, tast in dedek Jože Lapoši s Tišine 61 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, darovali za cerkvene potrebe ter nam izrazili sožalje. Hvala g. kaplanu, gospodu župniku Jožetu Giderju in cistercijanu br. Bernatu Rajbarju za pogrebni Obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, gasilcem in delovnim kolektivom. Hvala pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli neizmerno radi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 75. letu zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta Kristina Kuzma iz Skakovec 36 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom iz Skakovec in Gederovec, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrekali pisna, ustna sožalja ter darovali cvetje in sveče in v dobrodelne namene. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Dundeku za zahvalne besede, sosedom Flisar, Gjerek, Lang, Šinko in Horvat, hčerkinim sodelavcem Veletrgovine Potrošnik, bife Gederovci, ter pogrebništu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli neizmerno radi. 34 21. maj 1998 MONTAŽA IN SERVIS GORILNIKOV •oljni gorilniki • termoregulacije • solarne naprave Gornji Črnci 3, 9261 Cankova FICKO - DURIČ tel. 40 152, 40 146 mtel 0609 612 628 Kupujete ali prodajate nepremičnine ... ŠARKAN J/ŠARKANJ, d. n. o. Potrebujete glasbo za poroko.... kličite 27 983 TESARSTVO Ivan Mertuk 'BRUNARICE* STREŠNE KONSTRUKCIJE*KROVSKA DELA* MONTAŽNE GARAŽE* Bratonci 158, tel: 421 247 GSM: 041 639 852 Ekskluzivna moda Foxy Lady vas obleče po vaši meri, v modne barve z obilo dobre volje. Maja Holc, Radenci, tel: 66 776 LED V 25 kg blokih primeren za hlajenje pijač ob vseh priložnostih, vam nudi API TRADE, hladilnica NORŠINCI. 7eh 069 48 193 VODOINŠTALATERSTVO Vlado Preininger, s. p. Černelavci, Dolga ulica 83, M. Sobota, tel./faks: 21 594 GSM: 041 741 194 Parketarstvo - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE! FENX, Serdica 99, telefon.: 57 532 24 ur VEST/«« 0609 630 898, 041630 898 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, ■ 9000 M. Sobola. UL: 36 580 J? F tri L- VESTNIK TRGOVINA WOLF, Krašči la, tel.: (069) 40 138 Obveščamo vas, da trgovina od aprila 1998 posluje ob delavnikih od 7.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 7.00 do 17.OO. Ponujamo vam RIBIŠKO OPREMO, živila, galanterijo, gospodinjski plin ... 6. 6., 25. VESTNIKOV VLAK KOPER - PORTOROŽ mazoa Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel - 65 830 LLKAMZKRSTVO |van Lebar, Cankarjeva 18, Beltinci, tel/ fax: 421 301 i * avtooptika in prodaja gum: osebnih, tovornih in traktorskih * storitve z gradbeno mehanizacijo * delovni čas od 7.00 do 16.00, ob sobotah od 7.00 do 12.00 * Prodaja modnega in kakovostnega METRSKEGA BLAGA * ŠIVANJE PO MERI * ŠIVILJSKA POPRAVILA * * PRODAJA IZDELKOV ŠPORTNE BLAG. ZNAMKE FANATIC * Ponudba vas čaka v trgovini na ulici Št. Kovača 16, v Murski Soboti! Lendavska 17, tel., faks: 22 943 * izdelava in prodaja vseh vrst rotacijskih mulčerjev in mini podrahljačev * popravila kardanov * prodaja gradbenega materiala TRADICIJA IN KVALITETA PO KONKURENČNIH CENAH Noršinska BETONSKI IZDELKI MEŠIČ 4, 9000 M. Sobota, tel.: (069) 22 002, faks: (06 i® JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:064/61-30, FAX:064/634-261, E-mail: info@jelovica.si prodajna mesta : MURSKA SOBOTA, Nemčavci 1D (BTC), tel.,fax:(069)22-921, DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer ' PREUSMERITEV TOVORNEGA PROMETA Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija Republike Slovenije za ceste in DARS, d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. Občina Beltinci, občinska uprava, Beltinci, Mladinska ul. 2 POPRAVEK Pri objavi javnega razpisa za dodelitev občinskega so» nega stanovanja v najem v Vestniku št. 20 z dne 14. W 1998) je bila napačno objavljena hišna številka stanovanjske hiše (bloka), v katerem se stanovanje, ki se oddaja v najem, in sicer Panonska 2 a, namesto pravilno Panonska 1 Svet LJUDSKE UNIVERZE LENDAVA razpisuje delovno mesto direktorja Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, kijih določata organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in izobraževanju odraslih. Direktor bo imenovan za 4 le Delo bo začel opravljati 1. 10. 1998. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Ljudska univerza Lendava, Kidričeva 1, 9220 Lendava, s pripisom ZA RAZPIS. O izboru bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.__________ Sejem Vino Ljubiji od ponedeljka 25. do petka 29. maja 1998 od H- do20' na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Na zdravje! • predstavitev vseh pomembnejših vinogradnikov in vinarjev iz Slovenije • bogata mednarodna udeležba • ponudba opreme za vinogradništvo in vinarstvo • brezplačne pokušine vin za obiskovalce • degustacije pod strokovnim vodstvom priznanih enologov » bogato obsejemsko dogajanje • pestra kulinarična ponudba • razstava fotografij vinskih kleti • razstava vinskih kart • Na sejem se pripeljite ceneje s Slovenskimi železnicami- ' o^' Na podlagi 12. člena Odloka o podeljevanju ne Gornja Radgona (Uradne objave občine gona, Prepih št. 8/97) komisija za priznanja-nagrade občinskega sveta občine Gornja Radg°na razpis za podelitev priznM občine Gornja Radgona za . 1. Občina Gornja Radgona podeljuje priznanja občanom, podjetjem ter drugim organizacijah’ ^j:« ' krajevnim skupnostim in društvom za njih°ve gospodarstvu, kulturi, znanosti, ekologiji, sP0^ •izobraževanju, na humanitarnem področju ter družbeno pomembnih področjih. 2. Priznanja občine Gornja Radgona so: - častni občan občine - nagrada akademika dr. Antona Trstenja - grb občine - zlati - srebrni - bronasti - listina občine Gornja Radgona b ' ’ ff' Vsako leto se podeljuje eno priznanje (1 z'a^ grb, 1 bronasti grb, 1 nagrada akademik® stenjaka in 1 listina občine). . Rad?° V 3. Predlagatelji za priznanja občine Gor lahko politične stranke, podjetja, zavodi, 4, cije, skupina ljudi in posamezniki. ?a P Predlagatelj zase ne more posredovati Pre tev priznanja. nasloV: • jo ®a V 4. Pisni predlogi z obrazložitvami se Posr^?pG^ OBČINSKI SVET OBČINE GORNJA ^^,^11 misija za priznanja, pohvale in nagrade, j ; jb 13, 9250 Gornja Radgona, z oznako RaZ priznanja, in sicer do 30. junija 1998. 55121. maj 1998 NAPOVEDNIK 35 MESTNE četrti murska sobota -CENTER ■park ■ledava ■partizan ■TUROPOLJE ^S?s°sepre^ Trgzm. °kaciio, in to na nTtr°PJe ¥l°salonom Meško). Tel. št. je 28 030. ure za občane ponedeljek in petek °d®-00 do 10.00 Sredo od i4.oo do 16.00. Delimo vstopnice za kino Dobrega Willa Huntinga igra novi zvezdnik ameriškega filma Matt Damon, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Silvija Dervarič, Krupliv-nik 3, 9264 Grad. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Kako se imenuje najnovejši film Matta Damona, ki se že vrti v naših kinematografih? Odgovor: Kupon št. 59 Odgovore pošljite do 26. maja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. 1 JHE BLuTcAFCUJ!TSKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 2. AKO si i fc ■ Ckns Ftea WHAT WILL com? ' Plavi orkestar 1 ®°RN in PUERTO 2roHIS - Vaya Con Dios EESTVic« si ? Krešam teE zTbavne glasbe: z veličastnih 'GLA'SGORAn-Heler,a BlaSne 3'LE S,TERA, Re9'na 6 ,Par'ŠKE KOKETE ’ Sada švai9er ljubim uuR^Tt Vl,a Mavrič - eJraS3”3 ^canaro Re9ina S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF ■ DVIGmima ,a* 4' SMdR JE SREČEN A|C:Si c°iZeta Slaka S EEP " Erai kinclari ^LEPŠEjpS^taierke ?'&vINOGRAd0MA - Alfi Nipič PREDI nS^^L-OV - An« clovenskogoriški kvintet Gospel: Ans' Eranca Potočarja }?ohiene k RATA ' Ans' Petra Finka a arnitekta Novaka v? do ®etrtka, 28. maja 1998, na naslov: Murski val, |r a ' S, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. ^onšt.2i------------------------------------------------------ ------------------------------------------- ------------------------------7---------- Kino Park Murska Sobota Na sporedu bo ameriški pustolovski film Mož z železno masko, in sicer v četrtek ob 18. uri ter v petek, soboto in nedeljo ob 18. in 20.15 uri. Britansko dramo Zlomljeni glas bodo tako vrteli samo v četrtek, 21. maja, ob 20.15. Kino Gornja Radgona Ameriška komedija Je ali ni? se bo vrtela v petek, 22. maja, ob 19., v soboto, 23. maja, ob 20., v nedeljo, 24. maja, ob 18. in v ponedeljek, 25. maja, ob 20. uri. Ameriško dramo Dobri Will Hunting pa si lahko ogledate v petek ob 21., v soboto in v ponedeljek ob 18. ter v nedeljo ob 20. uri. Kino Ljutomer V soboto, 23. maja, in v nedeljo, 24. maja, ob 20. uri, je na sporedu ameriški film Sedem let v Tibetu. K SKUPAJ PROTI SREDNJA KMETIJSKA SOH 1938-1998 Fas vabimo na našega jubileja, ” Petek, 29. maja 1998, ob 13.00 uri bujski šoli Rakičan. In delttti šote ^1 ^ST SO POSEBEJ VABLJENI ^^LOMANTI NAŠE ŠOLE! | KRI ( Ml (NALUf ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI VESTNIK NA INTERNETU: http:// www«p-inf.si STO kulturni koledar Glasba LJUTOMER: V petek, 22. maja, bo ob 20. uri v Domu kulture koncert ob 75-ietnici pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča Ljutomer. Gostje bodo člani pihalnega orkestra iz Gornje Radgone. VERŽEJ: V soboto, 23. maja, bo ob 20.30 uri Oste-rčev večer. Na koncertu bo ob tej priložnosti nastopila skupina Musiča Antiqua Slovenica, kjer sodelujejo glasbeniki Olga Gracelj - sopran, Igor Mitrovič - čelo ter Milko Bizjak - špinet. GORNJA RADGONA: V četrek, 21. maja, ob 20. uri bo v Kulturnem domu koncert Tomaža Pengova, dobitnika Ježkove nagrade v letu 1997. GORNJA RADGONA: V soboto, 23. maja, bo ob 11.30 uri po Gornji Radgoni parada skupine duda-šev iz Škotske. Sledil bo krajši koncert pred E-marketom. Dan muzejev MURSKA SOBOTA: V sredo, 27. maja, bo ob 20. uri svečanost ob svetovnem dnevu muzejev, kjer bodo podelili zahvalne listine Pokrajinskega muzeja. Z recitalom pa bosta nastopila tudi Željko Ritlop in Matej Zavec. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji bodo odprli razstavo Davida Smytha Beležke iz New Yorka, ki jo (razstavo) posreduje Mestna galerija Ljubljana. Odprta bo do 2. junija. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajin- MURSKI ČRNCI - V tem kraju so začeli z gradnjo kanalizacije, ki je del širšega projekta za celotno Krajevno skupnost Tišina, vključuje pa se tudi KS Gedero-vci. Zakoličeno je okrog 700 metrov trase, delavci Pomgrada - Nizkogradenj so izkopali jarke, opravljena pa je tudi zamenjava cevi. Računajo, da bo ta naložba končana najkasneje v pol leta. M. J. GEDEROVCI - Kdor ni do 1. julija lani poravnal svojih obveznosti iz pogodbe o sofinanci- skega muzeja je na ogled razstava Udomačena svetloba, ki ponazarja etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje. Razstavo posreduje Slovenski etnografski muzej. V soboškem gradu je na ogled Stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. V četrtek, 21. maja, bo ob 17. uri strokovno vodstvo po razstavi, ki ga bo vodila Metka Fujs, višja kustosinja in zgodovinarka. MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij Vestnikovega fotografa Jureta Zau-nekerja. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane je na ogled prodajna razstava likovnih del članov LIKOS-a. Zbrana sredstva bodo namenili prizadetim po potresu na Bovškem. Razstavo si lahko ogledate do konca maja. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je na ogled razstava Petra Laszla in razstava starih knjig. LJUTOMER: V galeriji A. Trstenjaka je na ogled razstava slik Todorče Atanasova. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. ranju kanalizacije in čistilnih naprav v krajevni skupnosti, mora plačati zamudne obresti v mesečnih obrokih. Občani, ki niso pristopili k sofinanciranju zgraditve kanalizacije, za to pa so se odločili naknadno, bodo morali plačati 8 tisoč DEM v tolarski protivrednosti za priključek. M. |J. NORŠINCI - Dogovorjeno je, da bodo letošnje vaške igre mo-ravskotopliške občine 2. avgusta v Noršincih. Po Andrejcih in Selu bodo torej tretji organizatorji občinskih vaški iger, ki so med ljudmi naletele na ugoden odmev. Poleg tekmovalnega duha je pomembno zlasti spoznavanje in druženje ljudi. M. J. RANKOVCI - Člani lovske družine Rankovci imajo svojo lovsko kočo pri Belem križu. Pred kratkim so jo lepo prenovili, kajti slovesnost ob 50-letnice družine, ki bo v tem letu, je tako rekoč pred vrati. Družina šteje 28 članov, med njimi pa je najstarejši Štefan Ratnik. (F. Ku.) Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA POSLOVNIH PROSTOROV; nedoločen čas; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: BIVALIŠČE OKOLICA LJUTOMERA; do 22. 05. 98; SLEMENŠEK KATARINA S. P. MULTISERVIS, KRAPJE 29A, VERŽEJ POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA VULKANIZERSKA DELA; nedoločen čas; do 26. 05. 98; VULKARISONI D. O. O., APAČE 120, APAČE PEK PEK KRUHA IN PECIVA; določen čas 3 mes.; 60 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO SMO V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH POTEGNILI Z DNA MORJA. ŠE VELIKO JIH JE SPODAJ. m dim... SLOVENSKI POTAPLJAČI ZA ČISTO MORSKO DNO 23. maj - Hoteli Bernardin Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so akcijo omogočili: - Intermarketlng - Tiskarna Present - Radenska - Mercator Emba - Frigomar Izola - Persll - Henkel - Zlatorog - Press Cllpplng - Ml Lesnina - Hoteli Bernardin d.d. - Banka Koper d.d. BISER POD SONCEM uasiH lAiaruoiN ood objavo oglasa je omogočil VESTNIK MURSKA SOBOTA genaralni sponzor PDDRPVKn z okusom za okolje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje__________________________Izobrazba___________________ __________________l-ll lll-IV V V1 VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 4 9 0 2 17 DELO 3 MESECE; do 24. 05. 98; HREN ŠALAMON JOLANDA S. P. PEKARNA HREN, VERŽEJ, FRANA KOZARJA 25, VERŽEJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK - AVTOMEHANIK; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; do 22. 05. 98; T. L P. TRANSPORT, INŽENIRING IN PROIZVODNJA D. O. O., LENDAVSKE GORICE 18A, LENDAVA - LENDVA KUHAR PRODAJALEC V PCP - LAHKO PRIPRAVNIK; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: DOVOLJENJE ZA DELO IN GIBANJE MMP, GOVORNO ZNANJE MADŽAR. ALI ANGLEŠKEGA JEZIKA, OBVEZNO ZNANJE NEMŠKEGA JEZIKA; do 26. 05. 98; KOMPAS, MEJNI TURISTIČNI SERVIS D. D. LJUBLJANA PODRUŽNICA G. RADGONA, KERENČIČEVA 9, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 4 KUHAR; določen čas 3 mes.; do 22. 05. 98; HALAS JOŽEF S. P. GOSTILNA PRI PREKMURCU, RAZ-KRIŽJE 13, LJUTOMER NATAKAR NATAKAR - KUHAR ZA POSLOVALNICO SREDIŠČE OB DRAVI; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, nemški jezik - govorno; do 24. 05. 98; PALNEC JANJA S. P. OKREPČEVALNICA PARADIŽ, PETIŠOVCI, PETIŠOVSKA 2, LENDAVA-LENDVA AVTOLIČARSKI DELOVODJA PREDDELAVEC LIČARSKEGA ODDELKA; določen čas 6 mes.; 4 L delovnih izkušenj; ostala znanja: Tečaj iz varstva pri delu; ostali pogoji: MOŽNOST STALNE ZAPOSLITVE; do 22. 05. 98; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALIST ZA IZVOZ - UVOZ; določen čas 6 mes.; jeziki: madžarski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: PRIPRAVLJENOST 2-3X NA TEDEN DELATI NA MADŽARSKEM; do 24. 05. 98; KERA LUX D. O. O. PODJETJE ZA TRGOVINO IN ZASTOPANJE, M.SOBOTA, KOPALIŠKA 2. MURSKA SOBOTA PRODAJALEC V PCP; doiočen čas 3 mes.; 31. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: DOVOLJENJE ZA DELO IN GIBANJE MMP, GOVORNO ZNANJE MADŽAR. ALI ANGLEŠKEGA JEZIKA, OBVEZNO ZNANJE NEMŠKEGA JEZIKA; do 26. 05. 98; KOMPAS, MEJNI TURISTIČNI SERVIS D. D. LJUBLJANA PODRUŽNICA G. RADGONA, KERENČIČEVA 9, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 3 VARUH PREDŠOLSKIH OTROK POMOČNICA VZGOJITELJICE PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 22. 05. 98; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI VRTEC, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 26. 05. 98; OSNOVNA SOLA GRAD, GRAD 172E, GRAD PROFESOR ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA Z DOPOL.OBVEZE V KNJIŽNICI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 26. 05. 98; OSNOVNA ŠOLA GRAD, GRAD 172E, GRAD; (*) __________________________ZADNJA STRAN_____________________ VESTNIKOV KO^BDAR 21. maj, četrtek, Lenko, Vnebohod 22. maj, petek,Milan, Hace, Renata 23. maj, sobota,Željko, Zina 24. maj, nedelja,Marija 25. maj, ponedeljek, Breda, Urban 26. maj, torek,______Filip, Zdenko 27. maj, sreda,Avguštin Lunine mene: 21. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 24 minut, zašlo pa ob 20. uri in 34 minut. Dan bo tako dolg 15 urin 10 minut, 26. maja pa bo še za deset minut daljši. V ponedeljek, 25. maja, bo ob 21. uri in 32 minut nastopil Lunin mlaj. 0609 630 898, 041630 898 Menjalniški teča Pomurske banke 19. 5.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 19. 5. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.328,4029 1.307,00 1.322,00 Francija 100 2.787,8698 2.416,20 2.773,50 Nemčija 100 9.348,3664 9.200,00 9.300,00 Italija 100 9,4802 9,14 9,43 Švica 100 11.217,5723 10.929,10 11.159,50 ZDA 1 167,1488 163,70 166,30 V Pomurju smo instalirali 5 novih bančnih avtomatov Najdete jih lahko tudi v naslednjih krajih: • Veržej - trgovina Narcisa • Ljutomer - blagovnica Vesna • Velika Polana - trgovina Mercator • Cankova - trgovina Market • Rakičan - bolnišnica Vedno prijazno pri roki 24 ur na dan! ZO ) pomurska banka --Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V dvoje je lepše 28-Andrej Baligač, gozdarski tehnik, iz Filovec je po horoskopu škorpijon, 24-letna Milena Rituper, slaščičarka, iz Vučje Gomile pa je rojena v znamenju strelca. To sta ugotovila šele, ko sta že nekaj časa prijateljevala. Bilo je neko nedeljo pred štirimi leti na veselici pri lovskem domu v Bogojini. Milena je morala v službo in Andrej se je velikodušno ponudil, da jo zapelje prav on. Dekletu je to seveda godilo. Kake tri mesece pozneje se je iz prijateljstva razvila velika zaljubljenost in začela sta »skupaj hoditi.« Še isto leto sta šla na dopust v Portorož; v naslednjih dveh letih sta se prav tako sončila po nekaj dni na portoroški rivieri, lani pa sta dopustovala na rajski plaži na otoku Rab v Dalmaciji. Datum poroke (bila je aprila) pa sta določila lani decembra. Andrej in Milena sta zelo skrbna. Zdaj se pripravljata se na gradnjo hiše. Ta bo stala v Filovcih, na parceli, ki jo je podarila Andrejeva stara mama Magdalena. Gradbena dokumentacija se bo zdaj, ko sta se poročila, gla- ZVEZDA - DIANA ZVEZDA-DIANA, d. o. o. DISKONTNA TRGOVINA ZVEZDA Markišavska cesta 1, tel.: 21 339 ali 31 369 AKCIJA od 20. maja do 20. junija VROČE CENE -ZA »ŽEJNE« V MAJSKI IN JUNIJSKI VROČINI VROČE CENE -ZA »POLETNE PIKNIKE« V MAJSKI IN JUNIJSKI VROČINI! STIL POMARANČA, LIMONA 1,51...... PEPSI COLA, 21, ... CHERY COOL /Fructal/, 1 I..... PINGO (s slamico) /Fructal/, 0,2 I, . 136,90 SIT 159,90 SIT 99,90 SIT KLOBASE »SIMETALKA« 1 kg GORČICA »ETA« 700 gr.. AJVAR, Droga 280 gr... 499,90 sit 199,90 sit 209,90 sit 29,90 SIT DODATNA PONUDBA BARCAFFE v zrnu, Droga Ikg 1.369,90 sit Za Vas še 12 ostalih artiklov po najugodnejši ceni. Obiščite nas in se sami prepričajte! ZA VAS - PODALJŠAN DELOVNI ČAS vsak dan od 8.00 do 19.00 v soboto od 8.00 do 13.00 25. VESTNIKOV VLA« sila na oba zakonca - graditelja. Po civilni poroki sta bila še cerkvena obreda. Milena izhaja iz evangeličanske družine, Andrej pa iz katoliške. Najprej sta vstopila v evangeličansko cerkev v Moravskih Toplicah, kjer je blagoslovil njun zakon senior mag. Geza Erniša, nato pa je bil še poročni obred v bogojinski katoliški cerkvi, kjer jima je podelil zakrament svetega zakona dr. Karel Bedernjak. Njej je bil poročni priča Ludvik Voroš iz Moščanec, njemu pa Jože Gjerek iz Murske Sobote. Na gostiji, ki je bila v gostišču Pri Eriki na Vaneči, je bilo kar 140 gostov. Seznam daril, ki so jih prinesli, je zelo dolg. Med njimi je tudi nekaj za dojenčka, ki ga pričakujeta proti koncu leta. Mladopročenca stanujeta začasno pri Rituperjevih v Vučji Gomili, prizadevata pa si, da bi čimprej dobila gradbeno dovoljenje za gradnjo lastne hiše. Milena je zaposlena kot slaščičarka v slaščičarni Mladost v Kocljevi ulici v Murski Soboti, Andrej pa dela kot računalnikar v informacijskem sistemu v Zavodu za gozdove Slovenije - Območna enota Murska Sobota. Mamice včasih nerade pustijo hčerke na veselice, v diskoteke ..., saj se bojijo, da se jim bo zgodilo kaj hudega. Vsi fantje pa le niso slabi fantje! Andrej Baligač je že v redu, a kaj ko pa je že »oddan.« Selanski svetnik Škahc, novan tudi dober so^J uspel z učno potjo pn ^ stvu za šolstvo le po v jem, če bo na poti P bie s predlogi za nov lo. Tako je predstavil^ dorfu še eno ime sko.kigaježeP*1^ tentnem uradu- ***** Jeno Sapač- Brzis^^ panom Ludvikom N Separacijo kovnjaki za selek iJ P selekcijski izbor tov za zagon proje Prvi pogoj za prido j6 ^ štev je soudeležba P lilni kampaniji SLS-ja ***** kašo*® V lendavski filiali^' raye srečali na zakus । . eX. Leka dr. Ando 0 kadt zvezni minister, rektorica Metka 6' -Volilna kampaniJ01 a. bski premier iname js0 cevt Milan Panič-potekali o prodal1 -^n nic omenjenemu amen farmacevtu. ***** J V teh dneh sta me bljenimi Geza Džuban in Andrej Gere"ce z ost3"6 Bojita se, če 3' brez hlač in ju t° P zicijo. ***** uS®' Nek radgonski d^^stijeU nove družbenih reKlizasU | potem ko so mu panje, odšel tak ^o torja druge Pod° ve, kije imel P°^>‘ ve tegobe in mu P hitri upokojitvi- ***** dnet1^ Milan Korenjeva® bolj zaposlen z |ding F katero od P°dJ J Oi mexa je tako z rOjzV^ krije kupnino za F ra ogled Zdravi"5^ 6. junij Strunjan • primorskih • Portoroža • ogledi • kosilo • zabava AVANTURA, Prodaja vozovnic: narocnis ^13, Vestnika, Ulica arhitekta Nov M. Sobota, tel.: 31 S zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Murska Sobota ............... . —------- SEZNAM VSEH IZŽREBANCEV, KI BODO LETOS BREZPLAČNO POTOVALI Z VESTNIKOVIM VLAKOM: 1. Edita Lainščak, Adrijanci 51,9203 Gornji Petrovci, 2. Geza M^e5 ž J3 9000 Murska Sobota, 3. Anton Mertuk, Boreči 33, 9242 Križevci pri Ljutomeru, 4. Zoltan Šanca, Radmožanci 5, 9223 Dobrovnik , 5. Anica Gašpar, Šulinci 1,9203 Petrovci, 6. Milan J frP 40, 9223 Dobrovnik, 7. Mirko Serec, Rajh Nade 11,9240 Ljutomer, 8. Sonja Berden, Berkovci 12, 9207 Prosenjakovci, 9. Hedvika Štuhec, Stanetinci 11,9244 Sv. Jurij ob Ščavn^j ^d^^/r Zadravec, Lipa87, 9231 Beltinci, 11. Marta Perš, Bokrači 29, 9201 Puconci, 12. Janez Šalamon, Sv. Jurij 109, 9262 Rogašovci, 13. Etelka Kovačič, Dolgovaške Gorice 142, 92 92^ Štefka Marič, Gajska ulica 3, 9233 Odranci, 15. Jože Zrim, Kuzma 51,9263 Kuzma, 16. Zlatka Ritonja, Moravci 153, 9243 Mala Nedelja, 17. Rozalija Hozjan, Ulica prekmurske čete „tejan 5^ fr sovci, 18. Marija Žižek, Velika Polana 80, 9225 Velika Polana, 19. Jože Franko, Martjanci 18 c, 9221 Martjanci, 20. Anica Kramberger, Simoničev breg 1,9250 Gornja Radgona, 21- .' fr Markovci 67, 9204 Šalovci, 22. Ivan Jaušovec, Plitvica 14, 9253 Apače, 23. Anton Horvat, Mladinska 7, 9224 Turnišče, 24. Marjeta Peilschmidt, Domanjševci 118, 9206 Križevci v Obal Bela, Strukovci 28 b, 9265 Bodonci, 26. Bernarda Petek, Borejci 34, 9251 Tišina, 27. Nataša Gutman, Gerlinci 88 a, 9261 Cankova, 28. Martin Dokl, Radgonska c. 11. Martin Berden. Filovci 108. 9222 Bogojina, 30. Janez Štraus. Grad 91.9264 Grad, 31. Rok Vogrin, Sp. Ivanjci 5, 9245 Sp. Ivanjci, 32. Jože Jeneš, Fokovci 79, 9208 Fokovci, 33. Martin Berden, Filovci 108, 9222 Bogojina, 30. Janez Štraus, Grad 91,9264 Grad, 31. Rok Vogrin, Sp. Ivanjci 5, 9245 Sp. Ivanjci, 32. Jože Jeneš, Fokovci 79, 9208 Fokovci, 33- pet^^ Tešanovci 56 a, 9226 M. Toplice, 34. Karel Gjergjek, Prosečka vas 39, 9202 Mačkovci, 35. Amalija Maček, Cvetna 16, 9000 Murska Sobota, 36. Milan Barber, Šulinci 8, 9203 Goi" Regina Kranjec, Brzinšček 19, M. Toplice, 9226 M. Toplice, 38. Dejan Režonja, Ižakovci 72, 9231 Beltinci, 39. Adolf Gumilar, Cankova 53 f, 9261 Cankova, 40. Albina Čerpnja , 9202 Mačkovci, 41. Kristina Marič, Soboška 5 a, Bakovci, 9000 Murska Sobota, 42. Jože Prša, Velika Polana 99, 9225 Velika Polana, 43. Karel Kerec, Andrejci 10, 9221 Marijane