rosimiia v gotovim. Izhaja vsak četrtek. Posameina Številka stane 1 Din. St. 12. V Ljubljani, dne 20. marca 1924. Leto tl. RADIKAL S KI GLASNIK ORGAN NARODNE RADII/AL NE JTRANLĆE. Uredništvo in upravo v Ljubljani, Wolfova ul. l/l. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. N&l m sedanja poiožas. Kakor kažejo gotovi pojavi, je prišlo v našem političnem življenju do one točke, ki bo zaznamovana v zgodovini državnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev kot mejnik nove politične dobe. Kdor je trezno in brez predsodkov zasledoval naš notranji razvoj od osvobojenja pa do sedanjih poskusov vstvaritve takozvane-ga opozicijonalnega bloka, mora priznati, da je potek dogodkov usmerjen v konico, kjer mora priti do razhoda. Sedanji položaj je naravna posledica vsega, kar se je godilo tekom pet let po našem osvobojenja in ujedinjenju. In ta položaj je neposreden mejaš novega stana v naši državi. Omejimo se samo na sedanji položaj! Motijo se oni politični naivneži, ki mislijo, da je vstvarjanje opozicijonalnega bloka navadna parlamentarna akcija v svrho padca sedanje homogene radikalne vlade. Taka akcija no bi bila nič posebnega in je običajna .v vseh parlamentarnih državah. Kjer jc opozicija složna in dovolj močna, lahko vrže vlado in vse gre naprej po ustavnem in parlamentarnem potu. Toda v našem slučaju je stvar drugačna. Opozicija sicer trdi, da je edini namen akcije opozicijonalnega bloka — ako pride do tega — padec sedanjega režima, nakar naj bi po njenih računih sledile nove volitve v narodno skupščino. Da se to zgodi, ni izključeno, toda to ni edini namen akcije opozicijonalnega bloka kot takega. Če mislijo tako demokrati — in da tako mislijo, so ponovno po-vdavjali — potem so v usodepolni zmoti, ki jim bo silno škodovala, ako pravočasno ne stopijo na branik državnih in nacijonalnih interesov. Akcija opozicijonalnega bloka ima v bistvu popolnoma drugo svrho, kakor pa samo padec sedanje vlade. Hvcntuelni uspehi bloka bi bili obenem uspehi njegovega voditelja, ki vodi akcijo iz inozemstva. In kakšni bi bili ti uspehi? Vsakemu političnemu otroku je znano, da Stjepan Radič ne priznava sedanje državne ureditve. lo je dokazal z neštevilnimi izjavami, s svojo abstinenčno politiko in s svojimi poskusi v inozemstvu. Ker se mu vse to ni obneslo, je ubogal svoje inozemske prijatelje, ki so mu svetovali, naj skuša doseči svoje namene legalnim potom. Ker pa tudi tega ne zmore sani, je pridobil za svojo akcijo demokrate, klerikalce in spahovce. V svrho dosege svojega cilja je poslal v narodno skupščino svoje poslance, da kot zastopniki »svobodne in neodvisne hrvatske države« in ne kot narodni poslanci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev skupno z demokrati, klerikalci in spaliovci porušijo vse ono, kar smo do sedaj dosegli. Pri tem računa seveda na nove volitve, pri katerih bi zmagal on in njegovi sedanji zavezniki. Nato naj bi se parlament znova spremenil v ustavotvorno skupščino, kjer naj bi se ustvarila nova država, ki bi obstojala iz raznih državic po Radičevem, Koroščevem*in Spahinem vzorcu. To je namen opozicijonalnega bloka. Vse drugo je postranskega pomena. Toda do tega ne more priti, ako hočemo Srbi, Hrvati in Slovenci živeti še naprej v skupni državi. In da hočemo, potrjujejo izjave srbskih državnikov, ki so ponovno izjavili, da se ne bodo v nobenem slučaju odrekli Hrvatski in Sloveniji. To potrjuje tudi volja vseh zavednih Slovencev in velikega dela Hrvatov. In ta volja jc mejnik v našem političnem življenju. Recimo, da pride do opozicijonalnega bloka in do padca sedanje vlade — kar pa je še vedno zelo problematično z ozirom na heterogene lastnosti bloka — ne bo imela opozici-jonalna akcija onih rezultatov, ki jih pričakujejo nasprotniki sedanje državne ureditve. Zdi se, da bomo morali biti celo hvaležni vstvariteljem opozicijonalnega bloka. Kakor vse kaže, bo rodil ta blok močno združitev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so za brezpogojno in absolutno državno in narodno edinstvo v interesu celokupnosti in posameznih plemen. In do te združitve pride, kakor hitro bo v resni nevarnosti naše skupno dr-žavnopolitično življenje. Pri eventuelnih volitvah se bo jasno pokazalo, na kateri strani jc večina. Brezdvomno na strani onih, ki so našo državo vstvarili in ki so pripravljeni žrtvovati zanjo svojo kri. Med temi pa niso samo vsi Srhi brez razlike na stranke, temveč tudi vsi pošteni Slovenci in Hrvati. Kar se tiče posebej Narodne radikalne stranke, je treba vedeti, da bi tvorila v slučaju ogroženega obstoja naše države jedro protiseparatističnega bloka. Njeno stališče bi bilo tem lažje, ako je v opoziciji. Narodna radikalna stranka bi v omenjenem slučaju dobila pri volitvah tako ogromno večino, da bi bila proti njej nemogoča vsaka vlada. Ako se Radičevi Hrvati in Koroščevi Slovenci postavijo na izključno plemensko stališče, potem bo morala tudi Narodno radikalna stranka, ki stoji odločno na stališču vsestranske enakopravnosti, v interesu države poklicati vso Srbe pod svoje okrilje. In Srbi bi se v ogromni večini odzvali njenemu klicu kakor za časa kralja Milana. Da bi ostali Slovenci in Hrvati, v tem slučaju v manjšini, ni treba niti omenjati. Odkar obstoji Narodna radikalna stranka, je bilo njeno delovanje vedno istovetno z državnimi in narodnimi interesi. To je pokazala zlasti tedaj, ko je imela v svojih rokah državno upravo. Vselej, kadar so radikali s svojo modro politiko vstvarili kako veliko in koristno delo za državo in narod, so vstali prpti njim politični pigmeji iz drugili strank in so se hoteli maščevati iz gole nevoščljivosti. Ravno tako jc tudi sedaj. Opozicija zavida radikalni vladi, ker je s svojim smotrenim delom povzdignila ugled naše države v Evropi in ker je stopila na prste tudi negativnim elementom, ki hočejo uničiti ono, kar je sveto iti nedotakljivo vsakemu poštenemu Srbu, Hrvatu in Slovencu. Stranka, ki je na vladi, mora vladati v duhu svojega programa, na katerega temelju je dobila svoje poslansko mandate od ljudstva. Ker je opozicija uvidela, da jc nadaljnje vladanje Narodne radikalne stranke v škodo nevladnih strank, je že iz tega razloga postala nevoščljiva nc glede na separatistične in celo protidržavne težnje posameznih opozicijonalnih skupin. Demokratom, klerikalcem in v manjši meri spahovcem je dobrodošel Radič, temu pa so dobrodošli vsi, katerih se more poslužiti za svoje namene. Iz tega je tudi razvidno, da jc edina vez med posameznimi skupinami opozicijonalnega bloka le sovraštvo do Narodne radikalne stranke. Glede drugih vprašanj pa jc med njimi toliko bistvenih razlik, da je izključen vsak pozitiven uspeh. Sedanji položaj bo torej ustvaril neobhod-no potrebo združitve vseh onih. ki so za državno in narodno edinstvo. Vstvaril pa bo obenem tudi mejnik med dosedanjim političnim omahovanjem in bodočo politično sigurnostjo, ki bo jamčila za svoboden razvoj in napredek Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni narodni državi. __________ . XX Podpirajmo lastno časopisje! Zato se naročujmo na „Radikalski Glasnik"! -r Ekspozć zunanjega Na seji narodne skupščine 17. t. m. je podal zunanji minister dr. Ninčič obširen eks->oz6 o vseh važnih zunanjepolitičnih dogodkih. Kraljevska vlada je zelo pazljivo zasledovala zadnje dogodke v Nemčiji. Skupno z zavezniki je uporabila vse sile, da se na temelju mirovnih pogodb ustvari tak položaj, ki *o osigural mir v Evropi v korist vseh narodov. V tem smislu smo pozdravili z velikim zadovoljstvom odloke reparacijske komisije, da se sestavita dve komisiji izvedencev v svrho proučavanja sredstev za ravnotežje v proračunu Nemčije. V tej smeri skrbno zasledujeta dogodke v Nemčiji Francija in Anglija, ki sta predvsem poklicani, da najdeta pota in način za rešitev reparacijskega vprašanja. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da je nova angleška vlada odločena z vso odločnostjo voditi politiko za čimprejšnji sporazum s Francijo v reparacijskem vprašanju. v katerem smo tudi mi materijalno angažirani. S Francijo in Anglijo smo vezani na staro tradicijonalno prijateljstvo in politično solidarnost. Nikdar ne bomo pozabili, da je bila Francija vedno naš iskren in dober prijatelj. Francija je storila za nas vse, kar je bilo v njenih močeh. Z angleškim narodom se je vstvarilo zbližanje v vojnih nezgodah in v vojni sreči. To zbližanje se je razvilo v trajno prijateljstvo. Naša dolžnost je tu naglasiti, da se je prijateljstvo britanske vlade pokazalo ob vseh prilikah, ko se je zahtevala pri njej od gotove strani njena intervencija glede naših notranjih razmer. To stališče je popolnoma v skladu s tradicijonalno angleško politiko. Nato je minister ugotovil, da je naš sporazum z Italijo našel v vsem svetu globok odmev. Rimska pogodba bo omogočila miren razvoj obeh sosednih držav. Lani je nastalo na zborovanju Društva narodov v Ženevi veliko vznemirjenje, ker je pretil resen konflikt radi Reke. Vladi obeh držav pa sta odstranili vse ovire in pogodba je dvignila agled obeh držav. Sklenjena pogodba je važna činiteljica za ohranitev evropskega miru. Glede Male antante je povdarjal zunanji minister njen pomen in važnost za ohranitev splošnega miru v Evropi. Mala antanta je sedaj močna in ima vplivno besedo. S. Poljsko hoče naša država nadaljevati dosedanje prijateljske odnošaje ter bo sklenila i njo razne pogodbe. Nato je govoril dr. Ninčič o položaju naše države na B a l k a n u. Vladna politika gre za tem, da na temelju konsolidacije odnošajev, utemeljenih v mirovnih pogodbah, vzpostavimo normalne in boljše zveze med država-sd balkanskega polotoka in tako zasiguramo narodom čim daljšo dobo miru in mirnega sožitja. Naša politika mora upoštevati že z ozirom na zemljepisni položaj važne interese. Z Albanijo so naši odnošaji prijateljski. Za Albanijo je prišla doba notranje konsolidacije. Glede obmejne varnosti so se razmere precej zboljšale. Napadi Kačakov so zadnji čas prenehali. Makedonska akcija v Albaniji, ki je bila proti naši državi, se je koncentrirala na južno Albanijo. Naša vlada upa, da bo albanska vlada znala preprečiti z energičnimi odredbami napovedane napade in da bo jKgnala iz svojega ozemlja vse tuje agente. Razvoj v Grški zasledujemo skrbno, dasl-ravno se nočemo umešavatl v notranje grške numere. Tozadevno vodimo politiko v smisla prejšnjih izjav v narodni skupščini. V nalom hitaresu je, da se razmere v prijateljski Orttd 5iz take situacije se ne more roditi nič dosega za državo. Biti istočasno za ustavo, davidović in Marinkovič, in ■z notranje politike- Zapiski. ; Nov« radićovske poverilnice. RadićevskJ poslanec Prcdavec je v častnem spremstvu svojih demokratskih, klerikalnih in spahovskih zaveznikov predal v torek 18. t. m. predsedniku narodne skupščine nadaljnih 29 poverilnic radičevskih mandatov. Zvečer se je Predavec zmagoslavno odpeljal zopet v Zagreb. : Demokratska neresnost. Zadnjič smo opozorili na zmešnjavo v demokratski stranki, kjer se zdi, da se je uresničil pregovor: koliko glav, toliko misli. Zanimivo v tem oziru je zlasti poročanje zagrebške demokratske »Riječi«* ki venomer postavlja na laž poročila drugih demokratskih, zlasti beograjskih listov. Poleg tega pa priobčuje še stvari, ki pričajo, da vodijo demokrati v vsakem kraju drugačno politiko. Znano je dejstvo, da so beograjski demokratski voditelji z Davidovičem na čelu pristali na revizijo ustave itd. To dejstvo : hoče :>Riječ'' na vsak način zanikati, ko piše, da I med Davidovičem in Pribičevičem ni nobene raz-; like, kar se tiče ideologije jugoslovenskega pojmovanja. Tako trdi glavno glasilo demokratske stranke na Hrvatskom. Ta trditev ni samo neresna, temveč tudi komična. Saj je danes že vsakemu analfabetu znano, da so demokrati počastili na ljubo Radiču v vprašanju notranje državne ureditve z Markovičevim revizijskim načrtom. Znano pa je tudi, da so radičeve! v našem političnem j življenju predstavniki izključno plemenske stranke. Demokratska politika .»e bliža prepadu, pred katerim jo ne bo rešila niti zagrebška »Riječ«. : Čudni državnik!. Demokratsko časopisje | zmagoslavno zatrjuje, da je velika zasluga g. Davidoviča, ako pride res do sodelovanja med demokrati in radičeve! v svrho rušenja sedanje vlade. Toda demokrati skupno z g. Davidovičem nočejo povedati, ako so radičevci spremenili svoje stališče glede državne ureditve. Sicer ie g. Davidović res omenil, da sc s prihodom bloka na državno oblast — ako pride, do tega — ne bo spremenila državna ustava, toda poleg le sramežljive izjave obstoji enoglasni sklep glavnega zastopstva Radičeve mirotvorne in človečanske, hrvatske republikanske seljaške stranke, da ostanejo radičevci tudi v bodoče pri svoji politiki in taktiki. Vse to pa imenujejo demokrati vrhunec državniške modrosti! Res. čudni so demokratski državniki, ki zastopajo istočasno monarhijo in republiko, nedotakljivost ustave in njeno revizijo! : Obsodba Rauičeve politike. V svoji razpravi »Sodobna Hrvatska in južni Slovani« je napisal Stjepan Radič 1. 1899 sledeče: S proučavanjem narodnega življenja južnih Slovanov pride vsak nepristranski človek do prepričanja ne samo o sorodnosti, temveč tudi o narodnem edinstvu Slovencev. Hrvatov, Srbov in Bolgarov, česar ni ne pn Italijanih in ne pri Nemcih. To Radičevo stališče !. 1899 in njegovo sedanjo delovanje dokazujeta jasno, da nima Radič nobenega stalnega političnega načela. Taki ljudje morejo biti usode-polni za narod Ti nezdravi pojavi so dali do sedaj povod enemu samemu intelektualcu v Zagrebu, dr. VValtcrju, da je energično nastopil proti Radičevi politiki. Dr. Walter je napisal brošuro z naslovom »Gospodu Stjepanu Radiču in hrvatskemu narodnemu zastopstvu«, v kateri dokazuje, da je za hrvatski narod največja nesreča politična abstinenca in državnopravno teoretiziranje. : Eden za drugim. V zadnjem času zapuščajo posamezn ki vedno bolj radlčcvsko stranlio. Ne samo kmetje, temveč tudi inteligenti, ki so do sedaj iz napačno umevanega nacijonallzma podpirali Radičevo »hrvatsko stvar«. Med zadnjimi jih je mnogo, ki so spozna j, da je narodni radikalizem, kakor ga zastopa NRS, edina rešitev za hrvatsko ljudstvo. Te dni je poslal pravnik Marko Strenački v Raicveni Selu sledeče psmo vodstvu radikalne stranke: S tem izjavljam, da sem bil od 1. avgusta 1928 član hrvatske seljačke stranke. Žal mi Je, da me je delo stranke razočaralo. Polagal sem važnost na socijalni In ne na nacijonalnl program stranke. Ker je krenila stranka na drugo pot, ne morem biti več njen č an ter sem zato vstopil v Narodno radikalno stranko, ki bolj skrbi za interese našega naroda. Radič in NRS. »Srpska Rileč« (Sarajevo): Demokrati so v zelo nepovoljnem položaju tako napram ostalim opozicijonalnim strankam, kakor napram Narodni radikalni stranki. Samo eno je točno in jasno: Radič sc n! spremenil niti za dlako. Cela njegova akcija ie v skladu z njegovim dosedanjim delovanjem. Tudi topot ima pred seboj jasen račun: s pomočjo demokratov tn spahovcev razbiti čvrste vrste Narodne radikalne stranke, na kateri sloni ujedinjenje kraljevine Srbov, Hrvatov tn Slovencev. Patriotizem in strankarska disciplina Narodne radikalne stranke bo skrbela za to, da se Radič v svojih računih prevari Priznanje. »Slovenec« priznava, da je zanj najvažne)-' še vprašanje, kaj bo po padcu vlade ter nadaljuje; Možje, ki snujejo opozicijonalni blok, o tem v javnosti molče in mi jim damo prav... Mi smo že zabeležili In z vso odkritosrčnostjo beležimo ponosno z vsem zadovoljstvom, da je z dosedanjim delom opozicjonalnega Moka storjen velik korak naprej na poti k reviziji ustave. Kljub temu pa smatramo, da je s stvorjeno fronto opozicije mogoče doseči še kaj več kakor samo zrušiti vlado, pregnati zlo korupcije in približati se reviziji »stave z volitvami, ki naj veljajo kot apel na ljudstvo, ali je za centralizem, ali za avtonomistično ureditev države. Mi se zavedamo, da več v danih razmerah ne bi bilo mogoče doseči... '1 o »Slovenčevo« priznanje smo zabeležili zato, ker je iz njega razvidno to, kar trdimo na drugem mestu. Klerikalcem hi njihovim zaveznikom pač ne gre za zrušitev sedanje vlade, temveč za rušenje naše sedanje državne ureditve. Bomo videli! »Slovenec« in Radič. »Slovenec« je z velikim zadovoljstvom poročal, da je Radič zelo zadovoljen z razvojem po* litičnega položaja... Sploh poroča »Slovenec« mnogo o Radičevem zadovoljstvu, vendar pa to poročanje ni sumljivo. Zakaj — to vc »Slovenec« sam! Opozicijonalni blok proti kmetom. »Srpska Riječ« poroča sledeče: Opozicijonalni blok, v katerem so poleg Strnile, Radiča, Korošca in demokratov tudi pomilovanja vredni srbski zeinljoradniki, je pričel kovat} peklenske okove, tla ž njimi zveže roke srbskemu kmetu. Evo vzgleda: Akif ef Spaho, sarajevski trgovec in sorodnik Meh. Spahe ie imel v Podlugovih kmete. Pred par dnevi pa je zahteval od svojih bivših kmetov, da mu izročijo letošnji hak. Ko mu je Vukan Savič izjavil, da so sedaj svobodni, mu je odgovoril Akif: Ni več radikalov, sedaj so naši na vladi, plačali boste hak in vrnili zemljo! Tako govorijo, še predno so poduhali oblast! Kaj bi šele delali, ako bi -es imeli kaj oblasti! Tudi slovenski kmet bi moral« čutiti njihovo oblast s podvojenimi davki in farovškim kulukom ... Socijalni vestnik. s Nezaposlenost na Angleškem. V angleškem parlamentu e bivši konservativni ministrski predsednik Caldvrin izjavil, da sme delavska stranka računati na podporo celega parlamenta, ako je ▼ posesti pozitivnih sredstev v svrho rešitve vprašanja nezaposlenosti. Ako pa nima sredstev, jo bo to vprašanje uničilo, kakor bi moralo uničiti vsako vlado, ki ne bL znala rešiti tega važnega vprašanja. Minister Shaw je Izjavil, da smatra vlada to vprašanje za ravno tako resno, kakor smatra plačilo obresti vojnih Joigov v prihodnjih tednih. Vlada namerava v najkrajšem času pred-1 ložiti tozadevni zakonski načrt. Vlada bo skrbela, da dobijo nezaposleni delo v svojih poklicih. EdT no sredstvo proti nezaposlenosti je vzpostavitev zunanje trgovine. Dokler nima Anglija zopet vseh svojili svetovnih tržišč, je vse, kar se ukrene samo omiijenje, ne pa ozdravljenje. s Poroke In razporoke v Zedinjenih državah. Urad za ljudsko štetje ie izdal predhodno poročilo o statistiki porok in razporek v Zedinjenih državah. To je prva statistika po letu 1916. _ Leta 1916 jc bilo v Zedinjenih državah 1053"porok in 112 razpnrok (divorcc) na vsakih 100.000 prebivalcev. Leta 1922 pa je bilo za Isto število prebivalstva 1033 porok in 136 razporok. Razmerje razporek k porokam je jako različno v posameznih državah. Na primer, v državi New York in v distrlktu Columbia, kjer je po zakonu razporoka jako otezkočena, ]e bilo razmeroma malo razporok: 10 razporok na vsakih 226 porok v New York in 10 razporok na vsakih 358 porok v distriktu Columbia. V Nevadi, ki jc, kakoi znano, zatočišče vseh nesrečnih zakonskih, je bilo več razporok kot porok: 10 razporok na vsakih 9 porok. New England države, ki so drugače tako ponosne na svoj sloves spodobnosti hi konservatizma, so imele povprečno po eno raz-poroko na vsakih 9 p-irok, torej manj kot polovico toliko porok, kolikor Jih ima država New York na vsako razporoko. „Rad. Glasnik“ je edino služ-I beno glasilo NRS v Sloveniji! Naloge NRS v Sloveniji. H. ' NaAe razmerje napram JDS v obče in na- pratn slovenskim demokratom posebej. 7. Kot pristaši ponosne NRS, kateri po-MČiia načela niso nikdar bila predmet barantanja, se odločno obračamo od demokratske stranke, zlasti od njenega slovenskega priveska, ker ne moremo dosti energično obsoditi kolebanja te stranke med ustavo in njenimi nasprotniki. Ko je bila vidovdanska ustava sprejeta, so demokrati na mjo kazali ponosno kot na svoje delo. S programom državnega edin-stva in s poudarjanjem neobhodne potrebe, da se ustava izvede v taki obliki, kakor je bi« sprejeta, so šli na volišče in si na podlagi tega programa priboriti gotovo število mandatov. Danes pa, še predno je ta ustava v celoti postala dejstvo, isti demokrati priprav-Jjaio teren, da jo, če mogoče, pokopljejo. V tem namenu so se demokrati udeležili po šefu svoje stranke Davidovieu sestanka intelektualcev v Zagrebu, temu namenu služi načrt dr. Marinkoviča po reviziji zakona o samoupravnih edinicah. Za to snujejo demokrati z republikanskimi in avtonomističnimi strankami blok, ne le da vržejo z njih pomočjo radikalno vlado, ampak tudi za to, da oj za republiko ali mo-nartrljo v odločilnem Stadiju. Repablikanci zahtevajo takojšnjo odstavitev 4ta«stije Glucksburg in proglasitev republike. Nasprotno pa stoji Venizelos in njegovi pristaši na stališču, da mora o tem odločiti narod sam potom ijadakega glasovanja. Prišlo je do ostrih nasprot-»tev in Kafandarisova vlada, ki je bila za Venize-doaov aačrt, je morala odstopiti. Venizelos pa je zapoatil državo, kar bo Grkom zelo škodovalo, ker rimajo nikogar več, ki bi imel toliko vpliva, kakor C* ic imel ta državnik. Nova vlada ie v pretežni vetHiti republikanska. Na Bolgarskem se nadaljujejo aretacije ma-kodonatvujuščih, ki so pripravljali vpad v našo državo. Vlada Cankova se ie morala k temu odločiti, ker Je uvidela, da je osamdjena in bi bilo to početje za Bolgarsko zelo nevarno. Sicer pa je rasno, da ne goje Bolgari do nas posebnih sim-jjatij la da so njihove izjave o prijateljstvu le pulile besede. Ako bi nastopili dovoli energično proti irnakedonstvujuščlm, bi bilo njihovo gibanje že davao zatrto. Tadi Romunska stoji pred važnim dogodkom. V kratkem se bodo vršila pogajanja s sovjetsko Ščmijo. Eno najvažnejših vprašanj, o katerem bodo raspravljali na Dunaju. Je vprašanje Besarabije. JBesarbija jc sedal pod romusko oblastjo, toda Rusi So zahtevajo zase. Radi tega se splošno šmatra, da pogajanja ne uspejo. Madžari laliko zaznamujejo važen dogodek ** polju obnove. Svet Društva narodov, ki je te dni zboroval v Ženevi, se je izrekel za zunanje posojilo 250 milijonov zlatih kron pod pogoji, pod katerimi sc je izvršila tudi sanacija avstrijsko republike. Na tem mestu nai omenimo tudi okrepitev francoskega franka vsied pomoči Amerike, za kar se je predvsem zavzela Morganova banka. S tem so »e všteli oni, ki so špekulirali na uničenje fran-ooskega franka. V tej zvezi stoji tudi zakon o po-otjanju finančne krize na Francoskem, ki je prinese! Poincarcju sijajno zmago. Končno naj omenimo še volilno borbo v Ita-Rii. ki pa se razvija precej mirno, kar je pripisovati dejstvu, da so si fašisti svesti svoje zmage. Primorski Slovenci nastopijo z Nemci pod istim volilnim znakom: lipovo vejico prekrižano s planinko. Ker so postavili enotno listo, je pričakvati, da dobe pri volitvah 6. aprila tri poslance. V svrho volilne agitacije je podal Mussolini sliko dosedanjih uspehov fašistovske vlade. Mnogo pa nu bo pripomogla tudi aneksija Reke, ki se je iz-vr5iia x velikimi slavnostmi v nedeljo dne 16. t. m. Iz zunanje politike. + Občinske volitve na Koroškem se vršijo 6. aprila, Izvzemšl mest z lastnim statutom. Slovenci bodo skoraj povsod nastopili samostojno. + Formalna aneksija Reke po Italiji se je izvršila 17. t. m. v navzočnosti italijanskega kralja. + Zmede na Bolgarskem. Po poročflili iz Sofije je sedanji položaj Cankove vlade nevzdržen. Časopisje zahteva, da profesorji ne smeje več voditi politike. — Zdi se, da pride v kratkem do reorganizacije zemljoradniške stranke, ki naj bi nadaljevala delo pokojnega Stambulijskega. — Ustanovitev nove komunistične stranke ie zelo problematična vsied medsebojnih proletarskih sporov. d- Odstranitev grškega kralja. Med grškimi republikanci in rojalisti je prišlo do sporazuma v vprašanju odstranitve kralja. Kralj Jurij se ima prostovoljno odpovedati prestolu ter ima dosmrtno pravico do častnega naslova grški kralj, nadalje ima pravico do nekaterih kraljevskih posestev na Grškem ter bo prejemal od grške vlade štiri petine sedanje civilne liste. Člani kraljevske rodbine se morajo za vedno odpovedati vsem pravicam do prestola,- + Nova Poincarčjeva zmaga. 16. t. m. je francoski senat nadaljeval razpravo o finančnih zakonih. Po daljši razpravi je bi! stavljen predlog, da se imajo finančni zakoni vrniti poslanski zbornici v ponovno razpravljanje. Vlada je bila prot temu predlogu ter je stavila na senat vprašanje zaupnice. Predlog )e bil s 163 proti 119 glasovom odklonjen in je bila tako vladi izrečena zaupnica. + Pomoč Madžarski. Države, ki bodo dale posojilo Madžarski, so se zavezale, da bodo priznale integriteto in suvereniteto Madžarske. Madžarska pa se obvezuje, da bo spoštovala določbe trianonske mirovne pogodbe. Nadalje se obvezuje, da bo v določenem roku izdelala natančen finančni načrt za uravnoteženje proračuna in dovoljuje, da nadzira sanacijsko akcijo komisar Društva narodov. + Obsojeni francoski komunistični poslanci. Te dni so bili obsojeni komunistični poslanci Marcel Cachin, Paul Vaillant-Couturier, Albert Treint in Van Putte radi hujskanja vojaštva k nepokorščini v listih »Internationale« in »Humanite« vsak na 4 mesece zapora in na 1000 frankov globe. Obsojeni poslanci so svoječasno nastopili ootom tiska proti zasedbi Poruhrja. + Nemška reakcija. Pri občinskih volitvah v Berlinu so zmagale z ogromno večino desničarske stranke. — Po vsej Nemčiji se je pričela volilna borba, ki ne ot^eta izida v pomirljivem duhu. Gospodarsko izkoriščanje polarnih dežel. Neustrašeni možje vseli narodov so vodili naskok na severni in južni tečaj. Z največjim zanimanjem čitamo njih potopise, poročila o njih znastvenih raziskovanjih in uspehih. Sedaj pa civilizirani narodi ne gledajo več na polarne dežele iz stališča raziskovanj, temveč iz gospodarskega stališča. Posest ogromnih sneženih in ledenih planjav, je velike gospodarske kakor tudi politične važnosti. Ena prvih polarifili ekspedicij, bila je to Hud-sonova, je zapazila v morjih okoli Spitzberga veliko kitov in mrožev In važna posledica tega je bila, da so začela zahajati v te kraje angleška, holandslca in norveška ribiška brodovja in vozila velikanska bogastva seboj domov. Tudi slonove kosti predpotopnih slonov, ki se dobivajo v Novi Sibiriji, so s trgovskega stališča važen predmet. V Alaskl pa je na pr. zadostovalo, da so odkriti zlato in ta zapuščena dežela se je spremenila v civilizirano, moderno zemljo. Peary, ki je prvi dosegel severni tečaj, je pomaknil daleč naprej mejnike človeške vede in znanja. Vse panoge fizikalnih in naravoslovnih ved so se z njegovimi raziskovanji zelo obogatile, kajti popolne ne bodo toliko časa, dokler ne bo naš planet popolnoma poznan in raziskan. Brez polarnih študij bi se mnogi fizični pojavi na naši zemlji ne dali razlagati. Široke zemeljske pokrajine so bile v geoloških dobah podobne današnjim polarnim krajem, kajti bile so popolnoma z ledom pokrite. Če preiskujemo danes , polarne zemlje, si moremo razlagati davno preteklost naših dežel. Ettiografi, ki študijajo današnje življenje polarnih prebivalcev, so v stanu, nam razložiti življenje praprebivalcev Evrope, ki so se potikali po luknjah in ledcnikili. Po! je obenem regulator zraka in voda. Brezdvomno se nahaja v Severnem ledenem morju ključ podnebja naših dežel, ključ našega vremena, ki je tako nestalno, da ga najboljši meteorologi ne morejo niti 24 ur naprei prerokovati, vkljub temu, da ga že po celem svetu študirajo dolga desetletja. Iz meteorološkega stališča igra ocean, ki je pokrit z ledom, isto ulogo, kot celina, in če se vsa ta ogromna površina ledu spomladi in poleti stali, je to ravno toliko, kot bi izginila ena celina In se na njenem mestu pojavilo morje. Tako se barometrične depresije zavijajo bodisi proti severu, bodisi proti jugu in podnebje severne Evrope, ki je pod neposrednim vplivom teh depresij, se spreminja. Morda pride enkrat dan, ko bodo meteorologi znali naprej povedati, ali bo kak letni čas pri nas mrzel ali topel, suh ali deževen, ako bodo o pravem času obveščeni o vremenskih spremembah v polarnih dežciab. Kar se tiče potovanj proti severnemu tečaju, se je začel sedaj nov čas, kajti raziskovalci se no bodo več trudili po zemlji s sanmi in smuči, temveč se bodo posluževali zračne poti. Predvsem sc Američani zanimajo za taka podjetja. Zgradili so pred kratkim ogromen zepclin, imenovan Shenandoah, ki je napolnjen s helijem in more preleteti nad 5000 km. ne da bi mu bilo treba pristati na zemljo. Določen je predvsem za potovanje na severni pol. Kanadski raziskovalec V. štefanssou je mnenja, da bo raziskovanje severnega in južnega tečaja z zrakoplovi zelo uspešno. Ta znameniti raziskovalec jc poslal pred dvemi leti ekspedicijo na otok Wraiigell, kt leži severno od Sibirije, da ga vzame v posest za angleško zrakoplovno pristanišče. Jasno je, da bo tako ta otok postal važna strategična točka za trgovino. Če si ogledamo zemeljski globus, vidimo, da je pot če« severni pol najkrajša zveza med Anglijo in Japonsko, 3000 milj je krajša, kot paro-brodna zveza preko sueškega prekopa ali želez niška zveza preko Rusije in Sibirije. Poleti je pf na severnem tečaju več mesecev dan in tako bo, do mogli zrakoplovi, ki bodo pluli med Evropo it daljnim vztokom preko severnega tečaja leteti vedno pri dnevni luči, kar je vsekako velike važnosti radi varnosti. Ko bosta enkrat Canada In Sibirija kolonizirani do obrežja Severnega ledenega oceana, je gotovo, da bodo ustanovljene zračne prometne črte, ki bodo vezale Alasko, Canado, severno Evropo In Japonsko. Za enkrat se že pripravlja norveški razisko-' valeč Amudsen, da zleti na severni tečaj. Ima štiri aeroplane na razpolago, od katerih je vsak opremljen z aparatom za brezžično telegrafijo, kš nese na 400 do 500 milj. Te avijone, ki se gradijo’ pri Dornieriu v Frtedrichshafenii, bodo najprvo’ skrbno preizkusili na švicarskih Jezerih, ledeni^ kih in na snegu. V aprilu jih bodo transportira!! v Rotterdam, kjer jih bodo ukrcali. Parobrod jlft bo prepeljal v Green Harbour na Spitzbergu, Ekspedicije se bo udeležilo 30 oseb, vštevši znanstvenike, brezžične telegrafiste, kino in fotoope-raterje. Avljoni bodo imeli od Spitzberga do severnega tečaja preleteti okoli 1800 morskih mili (3300 km). . —žn- Kaj sedaj? »Zastava« (Novi Sad): V življenju lahkomiselnih ljudi, ki precenjujejo svojo moč in svoje sposobnosti, se pogosto pripeti, da zaigrajo kolo, ki ga ne morejo igrati do konca. Tako se ie zgodilo tudi »jugoslovenski« demokratski stranki, ki je začela svojo nevarno igro z .emigrantom’ Radičem. Dokler je bil Klopčič v njihovih rokah, so ga odmotavali, sedaj pa ko se ta Klopčič nahaja v Radičevih rokah, se opaža v njihovih vrstah usode— polno vprašanje: Kaj sedaj? Mi smo iznenađeni; da se sploh tako vprašujejo, ker tega z njihovo' strani nismo navajeni. Preplašeni demokratski za^ upniki pošiljajo svojim voditeljem v Beograd nujne nasvete, naj krenejo na drugo pot, dokler je še čas. Da t)i ne slišali neposrednega grajanja ljudstva, so demokrati celo preložili svojo veliko konferenco, ki bi se imela vršiti 16. t. m. Bojijo so sodbe onih, ki so jij^ vodili za nos. Dve fronti. »Straža« (Osijek): Radiču gre za to, da pride v državi do kaosa, da v tem kaosu eventueln* z vsemi nasprotniki našega državnega edinstva doseže ono, kar hoče. Jasno je, da se mu to ne bo posrečilo. Dosegel bo nasprotno. V državi bo pri-' šlo pri sledečih skupščinskih volitvah do ustvaritve dveh front: Fronta vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so absolutno za državno edin st vo^ in fronta onih, ki hočejo našo državo razdeliti. Da vidimo, kdo bo zmagal. Ali bo zmagal Radič, Spa-( lio in Korošec in se bodo tej fronti pridružili tudi Davidovičevi demokrati, ali pa bo zmagala druga! fronta, ki bo obstojala iz nas radikalov in vsel! drugih poštenih Srbov, Hrvatov in Slovencev, kj ne dopustimo, da bi kdo rušil edinstvo naše s tolikimi žrtvami In napori vstvarjene države. Zanimivosti. Zgodovina brade. »Excelsror-Diinanche« poroča, da je spreminjal fknoški svet v gotovih časih svoje nazore o bradi. ' Antropologi in stari zgodovinarji pripovedujejo, da so si ljudje v prvih časih pulili brado iz obraza. Večina afriških narodov in onih, ki živijo v vročili pokrajinah, se brije še danes. Egipčani so se popolnoma brili, kar je razvidno iz dobro ohranjenih slik v grobiščih. Ravno tako Rimljani. Cezar pripoveduje, da so se brili tudi Galci. Tudi Normani niso nosili brade. Atilov! Huni pa so si brado krat-konialo sežigali! Potem so prišli skoraj popolnoma bradati časi in sicer približno do 1. 1000. Zdi se. da je upelja! brke prvi Franc I., ki je s tem zakril rano na ustnicah, toda vsi so ga začeli posnemati. Velika francoska revolucija je znova uvedla brado. V minulem stoletju je bilo že mani bradatih. Pred par leti pa se je razširila iz Amerike moda popolnega britja. Grteinaien davek. V Belgiji so prišli na misel, da bi bilo dobro, ako bi se obdavčila nepotrebna imena, ki jih dobijo otroci pri krstu Vsako drugo ime stane 25 frankov, tretje 40, četrto 65, peto 100 in šesto 125 frankov. Izračunali so, da bi znašal ta davek v mestu z 20.000 prebivalci letnih 25.000 frankov. Vsak bi mislil, da bodo srečni starši dajali v bodoče svojim novorojenim potomcem samo po eno ime in se tako ognili nepotrebnemu davku. Toda Belgije;! so baje sklenili, da bodo dajali še več imen. To se pravi, bogati Belgijci, ki hočejo na ta način pokazati svoje bogastvo. Tako bodo mogli otroci s številom svojih imen dokazati, da so bili že ob rojstvu več ali manj bogati! Zenska usoda. _ Na katoliškem pokopališču v Schreiberhau-u v Švici so 7. t. m. pokopali bivšo ženo nekdanjega avstrijskega nadvojvode, ki je prevzel ime Leopold NVblfling. Pokojnica, katere rojstno trne je bilo Marija Ritter, je bila rojena v Novvagu kot otrok preprostih staršev. Kot članica nekega majhnega dunajskega gledališča se je spoznala z nadvojvodo, s katerim se je 1. 1904 poročila, nakar sta se preselila v Švico, kjer pa sta se kmalu ločila. Mlada žena je zbolela na neozdravljivi bolezni. Pred dvema letoma so jo sprejeli v katoliško bolnišnico v Schreibcrhau, kjer jo je sedaj rešila smrt groznega trpljenja. Bolnica je prejela od časa do časa malo podporo potom posredovanja švicarskega poslaništva v Berlinu. Nekdaj slavljeni ženski je ostalo le še trpljenje. DoMvefa. je 47 let. * Otroci na potovanju čez ocean. Dva otroka, brat in sestra, sta nedavno potovala sama na p*r-niku »Ausonia« iz Bostona (Zedinjene države) v Liverpool, kjer ju je sprejela oba zdrava ajwia * Nečloveška mati. V Turinu (na Laškem) so slišali iz neke kleti obupne otroške klice. Ljudje so poklicali orožnike, ki so šli k hišnici dotične hiše in jo vprašali, čigav je otrok, zaprt v podzemni kleti. Hišnica ni hotela ničesar vedeti, morala pa je spremiti orožnike v klet. Orožniki so /. velikim naporom odprli vrata in našli v kleti devetletnega dečka, ki je šele po dolgem času niogel povedati svoje ime ter se je skril med orožnike. ' IPovedal je, da ga njegova mati za vsak malenkosten pregrešek zapira v temno klet po cele ure. INjegova brezsrčna mati pa je bila prisotna hišnica, katero so orožniki aretirali, otroka pa so od-| dali v bolnišnico'. __________ Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«. Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna«. •a o«••»••o o««««« ••••o« a««««« ••••••••••• * v 4 4 •f Zvezna knjigarna AAarijin trg 8 Ljubljana Marijin trg 8 Zbirke pesmi: I. Albreht: Slutnje .... broš. 6 — Din J. Glasen Pohorske poti . . „ 6'— „ Igo Gruden: Narcis . . . . „ 10’— „ Igo Gruden: Primorske pesmi , „ IO’— „ Tagore-Gradnik: Vrtnar . . . „ 20’— „ Zahtevašte cenik! vez. 8 —Din .» 8'— „ j< & Jadranska Banka u t Beograd Centrala (začasno) Ljubljana. Delniška glavnica: Din 60,000.000 — Rezerva Din 32,515.000•— Podružnice: Beograd Jelša Metković Bled Jesenice Prevalje Cavtat Korčula Sarajevo Celje Kotor Split Dubrovnik Kranj Šibenik Ercegnovi Ljubljana Maribor Zagreb Naslov za brzojave: JADRANSKA. Amerikanski oddelek. = Potniški urad. INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALI3A: Banca Adriatica, Trst. Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank. Dunaj. JUŽNA AMERIKA; BANCO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. AFILACI3A: FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82. New-York City. ■***»«»■ 1»»» —»«»««»»««»»««««>«« »■»»«»«« ■——» •••••••• •••••••« »••••••• f> f Banka ima prvovrstne zveze v vseh slavnih mestih 1 [ sveta in se peča z vsemi bančnimi posii.j^:—:: j Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. ST0EHEH REEOIB Vrhunec finomehanike. Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6/1. \A?oifova ul. 1 TRarijin trg 8 Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razgled-nifce, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah Moderna knjigoveznica. > 9