l Cju&ljant, marca 1938 Celo M © Siet). 13 Boj je končan V nedeljo je zopet vodilo 49 občin svoje župane in občinske može. Kakor vselej, kadar »me slovenski človek svobodno povedati svoje politčno mišljenje, je tudi sedaj velika večina volivcev dala glasove kandidatnim listam, aa katerih so bila imena mož, ki odobravajo politiko našega voditelja dr. Korošca. Par občin so pa dobili v roke nasprotniki JRZ, ki so te proti r.jej združili brez ozira na svoja različna politična naziranja. Kakor vse kaže, so obči«*ke volitve v naši deželi sedaj končane in bodo občine ostale nekaj let v rokah ljudi, katerim je ljudstvo izrazilo svoje zaupanje. Prav je torej, da. ob tej priliki spregovorimo par besed o občinskih volitvah v Sloveniji, ki so gotovo stvar, katera slehernega občana prav v Siv® zanima. Prvič moramo poudariti, da so po dolgem času občine zopet prišle v roke izvoljenih zastopnikov ljudstva. Diktatura je namreč postavila na vodilna mesta v slovenskih občinah svoje priganjače, brez ozira na to, če je bilo ljudstvo z njimi zadovoljno ali ne. Tudi prve tako zvane »volitve« pod banom dr. Maruši-čem so bile le surova igra * svobodno ljudsko voljo, ki kar nikjer ni mogla do izraza. Tako •o prišli pri teh volitvah s pomočjo bajonetov, goljufij m nezaslišanega nasilja na vodilna mesta v občinah marsikje možje, ki sc jih danes sramujejo celo tisti, ki so jih tja postavili. Slovenska politična zgodovina ne bo smela nikdar pozabiti, da so pri teh volitvah glasovali tudi mrliči, da zastopniki ljudstva niso imeli pravice kontrole nad volivnimi zapisniki in da »o »orali nosilci list in njihovi pristaši na dan volitev v zapor, izgnanstvo ali internacijo. Scle sedanje občinske volitve so potekle tako, da je res lahko prišla do izraza ljudska volja. Če vprašate propadle nasprotnike, ki so •kopneli kot sneg na spomladanskem sonc«, vam bodo seveda vedeli povedati grozovite •tvan o nasiljih, ki so jih vladni pristaši uganjali nad svojimi političnimi nasprotniki. Glede ,el> nasilij je treba enkrat spregovoriti jasno oesedo. Sedanje volitve so se vršile po zakonu, 1 £a je dala bivša in ne sedanja vlada. Ce so zakonu nekatera ostra določila, ki so Pruetna opoziciji, se nikar ne jezite na se-anjo vlado, ki ta zakon po svoji dolžnosti iz-zak ' ampak SVO'a 'i'"11' ki so sestavili liti**" Z namiinwn' z njim tepejo svoje pozna"* "asprotnike- Vendar mora vsakdo pri-s ., a ni» m nihče prepovedal sestaviti ko . .uiahl° '"sto. Nasprotno pa vam lah-bili i ,C?,emo s celo vroto primerov, da so zarJ' naie** Političnega prepričanja kes? S|SUvi'ania kandidatnih list brez v«»-bami 125 kaa>ovani z ječo in velikani glo- Naši nasprotniki ao se v dobi diktatur« silao razvadili. Zanje zakon sploh ni veljal. Vse jim je bilo dovoljeno. Še sedaj se ne morejo oživeti v to, da so le državljani kot vsakdo drugi — in nič več! In če jih kdo sedaj resno in strogo opomni, naj se drže zakona, je to za nje že nasilje. Še več; za nasilje smatrajo oni že to, če jim oblast ne dovoli, da bi sami neomejeno izvajali nasilje nad drugonnislečimi. Zgodbe o nasilju je torej prazna bajka. Da oblast vzdržuje red io nauči spoštovati zakon slehernega, to je ne le njena pravica, ampak dolžnost. Ogromna večina tožiti občin je prišla v roke stranke JRZ, Je pa kakih 50 občin, ki so prišle v roke naših združenih nasprotnikov, To je za vsakogar dovolj jasen dokaz, da je ljudska volja prišla res lahko do pravega Izraza, Mi nismo taki, kot vlastodržci prejšnje vlade, ki so čez par tednov po svojem nastopu že bobnaii v »vet, da je bivša SLS izgubila zadnjega pristaša in so potem z nasilji in goljufijami pri volitvah morali iskati potrdila svojim lažnjivšm trditvam. Mi nasprotno lahko mirnega srca priznamo, da so v Sloveniji tudi tisoči volivcev, ki se ne skladajo a sedanjim režimom. To za nas m nikaka sramota. Ni dežele na svetu, kjer bi bili vsi enih misli v političnih in drugih vprašanjih. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, čeprav bi mi morda bolj kot katerakoli druga dežela sveta potre- bovali politične enotnosti. Eno pa lahko pribijamo: Zelo velika, več kot dvetretiiiska večina Slovencev pa je trdno za svojim voditeljem dr, Korošcem. To so nam pokazale tudi občinske volitve, pa naj skupno preštejemo občino ali pa na eno in drugo plat oddane glasove. Že večkrat smo zapisali, da pri občinskih volitvah velikokrat igrajo odločilno vlogo krajevne razmere in osebnosti. Sebi v sramoto in poduk moramo priznati, da smo v boju za naše občine parkrat doživeli zaradi tega poraze, ki bi }Ui ne bilo treba. Tudi tu se v »piož* no škodo potrjuje pravilo, da, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima i Taki osebni in krajevni prepiri so znak prema!« politične zrelosti ia skrajni čas je že, da bi zginili s površja naše politične zgodovine Sedaj, ko so volitve končane, je pa dolžnost izvoljenih mož, da se bodo izkazaM vredne zaupanja, ki jim ga je dalo ljudstvo. Delo za javni blagor je nehvaležno, žrtev polno. Gorje mu, kdor 3« je dal voliti iz osebne časti aH celo iz koristolovsiva. S takimi ljudmi mora ljudstvo obračunati brez ozira na desno ia levo. Dolžnost volivcev je, da budno pazijo, kako vrše svoje posle ljudje, ki so zastopniki njihove vočje, dolžnost izvoljenih pa je, da se neprestano zavedajo, ris so na svojih odgovornih mestih le zastopniki ljudstva, ki ima vedno pravico terjati od njih račun in obračun, Bog daj, da bi naše občine in njihovi voditelji znali storiti vse, kar je mogoče storiti v korist slovenskega naroda. Politika v šolah Finžgar piše v svojem ziuinem pisanju z naslovom »Študent naj bo«, da ga jo visokorasli profesor Franc pri nemščini ozmerjal, češ, kako pa stojite, niti krompirja ne bo®t« znali dobro straži ti, in na to mu je v nemščini pritisnil z današnjim dijaškim izrazom povedano: »Cvek«. Sam potem pripominja k temu ravnanju: »Ocenjeno je bilo torej njegovo nemško stanje in ne znanje.« Tole mi prihaja na misel, ko tudi dane« večkrat slišimo pritožbe — ali opravičeno ali neopravičeno, ne vem, to naj vedo drugi, — da mnogi profesorji ocenjujejo dijaštvo po strankarskem pripadriištvu. In nekateri tako, da svoje pripadnike hujše pritiskajo kakor nasprotne, pod dobro preudarjeno pretvezo, češ naš! ljudje morajo biti res odlični. Pleve iz naših vrst ven, nasprotniki naj jih pa le imajo! Ali pa narobe, da »svoje« ocenjuje in reduje z dobrimi, boljšimi in najboljšimi redi, politično nasprotnih pa niti videti ne more. Dajmo jih, uničimo jih, nasprotnik ne sme imeli oičesar! Resnica bi bila pa ta, da je vsak profesor lahko po svoje politično usmerjen in mu tega ne more nihče braniti. Te politične usmerja« nosti naj pa pred dijaštvom nikdar in nikjer n« razodeva. Njemu naj bo dijaJc to, kolikor m kar zna In kolikor je poraben za življenje, ae pa za politično in strankarsko delo. Tako se mi dozdeva, da so naši profesorji delali v tistih dobrih starih časih, katere radi hvalimo, in zdi se mi, da so tako modro delali. Kvečjemu je takrat kakšnemu nemškemu aH še bolj nemškutarskemu profesorju padlo t glavo, da je nase faate pritiskal zato, ker so bili Slovenci.,. Ia ti ljudje so s svojo pristra-aostjo ubili nekatere naše talente, Nekaterega nesposobnega Nemca pa so srečno prepeljali do mature ia do boljšega kruha. Posebno nevarno je bilo to, da so Nemcem, ki so se prostovoljno učili slovenščine, dajali nekateri profesorji menda iz samega veselja, da se Nemci uče slovenščine, kar najboljše rede, same »odlične«; rojene Slovencc so pa hujše pritiskali. Tako je marsikak Nemec dobil dobro službo med Slovcnci in gospod minister na "Dunaju sc je rad skliceval ne rede v spričevalu, če$ (Nadaljevanje na prihodnji sira«! »podaj) naše krm nam ne pm&imši fnii V ljubljanski frančiškanski dvorani {e bila * nedeljo 27- marca izseljenska akademija, ki •o jo priredile ljubljanske srednje šole in ki je bila tako od ljudstva kakor od odličnih zastopnikov oblasti dobro obiskana. Na sporeda so bile deklamacije, petje, godba itd. Skof dr, Rožman je imel pri tej priliki velik govor, v katerem je povedal tudi sledeče: Kmalu bo zlasti v severni AatwiM le tretja vrsta naših ljudi, to so potomci naših izseljencev, ki so že v tujini rojeni, vzgojeni, ki so že osdotni državljani. Našo zemljo poznajo samo iz pripovedovanja svojih staršev. Niso videli naših lepih krajev, ne poznajo in naš jezik le za silo razumejo. Vsa izobrazba jim je dana v tujem jeziku, ki ii:m je postal jnaterni jezik. Ti potomci naše krvi nam ne smejo postati duhovno tuji. Zavedajo naj se, da je slovenska kri v njih, da so po krvi in materni besedi isti rod. Spoštujejo naj rod, iz katerega so izžli, jezik svojih prednikov aaj vsaj nekoliko poznajo in ohranijo kot dragocen ostanek svojih prednikov. Zato pa moramo vzdrževati ipi z njimi stalne in živahne zveze. Naša dolžnost je, da jim kažemo lepoto naš® zemlje, ki ji ni para v vsem širnem svetu; tla jim posredujemo bogastvo našega dulia v delih umetnosti in našo kulturo, ki je tolikšna, da je nam ni treba biti sram ne nas ne naših izseljencev med velikimi in visoko kulturnimi narodi. Naša dolžnost je, d* jisn svetimo z zgledom našega iskrenega verskega življenja, da bo vez iste vere tem čvrstejša, čim bolj se rahla vez istega jezika, Mladina, ti si poklicana, da naveže! stike, pismene m ustmene. z mladim rodom naših izseljencev. Mlada srca najdejo v mladih srcih najlepši odmev, najbolj živahen odziv. Mladina, ti ne pozabi na izseljence, da oni ne pozabijo na nas. Zgled je naši mladini dala šola v Ljutomeru. Šolarji so poslali v Ameriko, v Chicago, album »lik iz raznih krajev naše domovine. Nekaj slik »a sami »»likali. Napisali ®o prisrčna pisma, odkrit* fes Sjjiibassiiva, da eo do g t,h ganila stare izselj«»ee. Iffl Se turo domače rodne prsti so dodali. Ali ne bi mogla vsaka šola napraviti izseljencem od časa do časa istega veselja? Ali ne bi mogli od povsod, odkodes-so izseljenci, poslati včasih košček drage jim domovine. Tako važno je to, da se mora organizirati redno dapisova>a|8 caSšfa ioj, posebno srednjih šol, z našimi izseljenci, zlasti z njihovimi rojenimi otroki! Velika stvar je to, vredna, da se je lotimo. In sveta naša tSoliaost je, d» vzdržujemo veza z vsemi žirom zemlje, ki so kri naše krvi. Od dela do deda sveta naj bb pletejo vezi med nama is vsemi, ka so naSi, da ostanemo povezani v eno duhovno občestvo z Ijublj«-no tn nikdar pozabljeno domovino, da ne pojdejo v izgubo naši braij« in sestre v tujini, katere od tu danes iz dna srca it) duš pozdravljamo. koroških Slovencev zšm pmmee Na neki aaj i minulega tedna belgrajske-ga senata je med drugim govoril tudi zastopnik nemške manjšine dr. Georg Grassl. V svojem govoru se je bavil s potrebami nemškega šolstva v naši državi. Zahvalil ae j® vladi m razumevanje, ki ga je nemška manjšina v naši državi vedno nžlvala za svoje kulturne potrebe. Končno s« je govornik dotaknil tudi korožkih Slovencev in rekel, (te je prepričan, da bodo nentžke dri. oblasti za življenjske pravice koroških Slovencev imele več razumevanja in več priznanja, kakor je to bilo sedaj. S svojo strani izjavlja govornik v imenu nemgke naroda« manjšine v Jugo- saj Nemci znajo bolje slovenščino kakor pa vaši lastni rojaki, lale zgodba se je v nekdanji Avstriji dostikrat odigravala. In v narodBcpoiitičnsin oziru mnogo škodovala. Prav tako se nam močno dozdeva, da »e je politika preveč zajedla v vrste sedanjega dajaStva. Namreč to, kar prav za prav ni več politika. Politika je skrb za javni blagor. Ce dijaštvo skrbi za svoj napredek, z» uspeh pri učenja m napredovanju, naj si to poMtiko kar nadalje ohrani Toda to, kar imajo ljudje za politiko, namreč strankarski boji in strankarski prepiri, ta spaka naj bi pa iz Šolskih klopi kar najprej popolnoma izginila. Taki prepiri in hoji mladega dijaka preveč razburjajo in raztresajo. Moči in zmožnosti pešajo in ttz izgubljajo za vse to, kar je mladim duhovom nepotrebno, če ne naravnost škodljivo. Dvoje reči, tako se vsaj nam dozdeva, ubija naSo mladino h, je krivo, da učni uspehi niso taki, kakršni bi morali biti: to je prehudo strankarsko politiziranje in pa pretiran žport. Spoa-t sc preveč obrača v napačno smer: v lov za rekord, Vemo, da naša mladina potrebuje zraka mahanja in izživljanja, toda nikar v teh sme-reh ne pretiravajmo. Vsako nepotrebno pretiravanje bo namreč več škodovalo kakor pa Rorfetik). Oboje, napj-eč pretiran Šport m prezgodnje politiziranje v slabem pomenu te besede, človeka nekatn bolj posurovi kakor pa p oplemeniti. Vsai pri ms Slovencih je taiko. Premalo znamo te sami sebe obvladati. Blagor naše mladine in našega naroda bodi naža najvišja postaval Še ena drugačna politika se včasih pokate po naših šoJah, ki bi pa morala, kolikor je le v človeških močeh mogoče, tudi izginiti iz vseh Sokkih prostorov. Namreč, da m nekatere učne osebe izberejo posebne ljubljenčke, n&vadno otroke premožnejših ki vplivnejših staršev, ia tem je potem dovoljeno vse. Kar ti sltore, je vse dobro in pravo; če pa drugi, ki »šso rojeni pod srečno zvezdo, store isto, je pa fse obsodbe in graje pa še »trge kazini vredno. Verjemite ui. da otroci takole pristransko politiko »srčkov i« ljubljenčkov« »iteo dobro čutijo, Koj vedo: Peter fe Pavel in Anica smeta vse storiti in nihče Jim ml m reče, če pa jaz isto stotim, je pa več kakor ogenj v strehi,., Taka ločitev boli, zelo boli, SjKiminJaim se iz svojih srednješolskih let enega takega dogodka. Štirideset let bo žc od tistega časa ki tu m pozabljen, četudi takrat 8* ni napisal frmžgar svoje zgodbe z naslovom »študent naj bo«, smo vendar tistega dtie Mi iz šole vsi s enim ia Mm bridkim ot>čutW »Ni !<• ora-vice ..,« r Vsramsn^evittli k Z «ato!a6«sijon© Ta tavej<«nj« pos&mesnifa govoraukov j« končno odgovarjal aišr.ister Magaraševič. Odgovoril je tudi ua pripomb® senatorja dr. G. Grasala in dojal, da imamo dauoa v aaSi državi nad 700 Hčiteljev nemške sorodnosti in da jih aaš® oblasti v nobeaaia primeru n« ovirajo v kvrfievanju njihovo službe. Ovire obstoje pač za vso naše absolviisua® kandidat« učiteljišč; bodisi jugoslovanske, nomftke, madžarske ali pa take drage narodnosti. Vr»em so dobro uam io ovire, toda sedanja vlada je pokazala dovolj pozornosti, aa primer sa golo v Novem Vrbasu, za katero j« določena tudi posebna podpora. Vlads namreči smatra, da ta šok vrši svoj« delo v splošnih šolskih ciljih, da jo koristna ia da daje dobre aspelie. Glade našega atsiišča napram manjšinski™ šolam, jo prosvetni minister nadaijeval svojs izvajanja, se mi ne bomo držali kakega tujega v*ora. Mi imamo za to medlo, in »><' cerkve proti krni-kordatiL d Rok m aaščiio ptulslfise, Službeni list je objavil spremembo uredbe o spremembi uredbe o zaščiti denarnih savodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934. Z novo uredbo se kmečkim zadrugam ln njili »vezam podaljšuje rok, do katerega morejo zaprositi za zaščito, do 23. avgusta 1938, d Proti irdi stoiki in sSatt Sili, združeni t navalom krvi, airipanje« src« io glavobolom je naravna •FmB»-.Jjake. Po eni uri pa so se začeli zbirati izletniki na obmejnem mostu in na mah je bil po njih do polovice zaseden. Slovan je pač Slovan in tudi v tem trenutku so naši Slovenci pokazati pravo sliko slovenske gostoljubnosti. Na mah je bilo iz gostilne Ritonja prinesenih nad 20 Mtrov vina, Kupice so se tzpraznjevale, zanimivo pa ie to, da je mora! po večini pol čaše vina izpiti naš državljan in polovico nemški stražnik. V tem prijetnem, res slovanskem gostoljubju je bilo izrečenih več prav prijateljskih napitnic. Naj omenimo, da je bil na mostu tudi komandant polkovnik z vsem oficirskim zborom. Po tem gostoljubnem sprejemu so naši povabili dresdensko policijo, naj prestopi mejo. Kot bi se vsul roj, je nad 100 uniformiranih nemških stražnikov prekoračilo mejo, zasedlo bližnje gostilne, pokupilo izredno mnogo razglednic ter se ob čaši vina iz Slovenskih goric prav toplo in prisrčno razgovarjaio z našimi prebivalci. Prav dobro razpoloženi so uro nato prekoračili mejo in se popoldne ob petih odpeljali nazaj v Gradec. IZ DOMAČE POLiTME d Občinah« volit»e v 49 obžiesh so bile preteklo nedeljo 27. marca. Naša stranka je zmagala v 41 občinah, združeni nasprotniki pa so »i na znane načine priborili osem občin. Brez nasprotnikov naša stranka nikdar ni bik, vendar »o pokazale tudi te volitve, d« isaa bivša SLS gotovo dvetretin?ko večino volivcev za seboj. Na vsak način pa se bo treba poglobiti v vzroke, ki ao bili mesrodajni, da v par občinah, n. pr. v Starem trgu, naš« stranka te to pot ni prodrla. d Treb* je dalač jjledati. Francoski poslanik je obiskal, predsednika vlade dr, Stoja-dinoviča, da bi se tudi jugoslovanska vlada pridružila irancoiikemu; ugovoru proti priključitvi Avstrija k Nemčiji, a je dobil neugoden odgovor. AU je denar v posojilnicah varen Mnogi mislijo, da so naše posojilnice premajhne, da bi mogle denar varno uprav-'lati iu biti vedno tudi likvidne. Pravijo, da se lahko vsak čas zopet ponovi to, kar smo doživeli v jeseni leta 1031 in naslednjih let. Tudi na to vprašanje je treba odgovoriti, •udi ta strah jo treba razgnati. Krna v je-SPni let« 1981 je bila posledica svotovne denarne krize. Bita je kakor kužna bolezen, ki I" bila k nam zanesena od drugod, ki je šla preko vsega sveta in je razmeroma zelo po-P"«« k nam. To bolezen bi bile pa nage posojilnice prav kmalu premagale, ako ne bi oua v aprilu leta 1932 vlada izdala uredbo o C , kmetov. To uredbo je po;em vlada kali ,moniko vlekla iu nategovala vso do še hnr leta 1036> v«100 ,0 teko- da i0 »"J »spodkopavala Mupanje v posojilnice vt»L? den»ma krizo valila le na pleča »v- A kljub vsemu temu danes vsi »atelji posojilnic vedo, da niso ničesar iz- ""> "'ti dinarja ne, da posojilnice posta- jajo likvidne in za vso potrebe izplačujejo, in da se je vlagateljem v času vse dolgotrajne krize njihov denar stalno obrestoval. In vprašanje varnosti. Posojilnice so vse osnovane na neomejeni zavezi članov; čim bolj se zaščitni režim likvidira, tem bolj stopa ta neomejena zavena zopet v veljavo. Varčevalci morajo vedeti, da pri nobenem denarne,n zavodu denar ni iako dobro naložen kakor pri posojilnici z neomejeno zavezo, za katero jamči sto ali več kmečkih gruntov. Orunt pa ima, kot pravi narod, do pekla svoje korenine in vedno predstavlja trdno vrednost. Ustanov, ki jih je med nagim ljudstvom začel snovati neporabljeni socialni delavec dr. Janez Ev. Krek, zato ne bomo pustili, ampak se jih bomo še bolj oklenili v zavesti, da so le one temelj našega gospodarskega napredka in blagostanja, praktična šola z« gospodarsko samoupravo in denarno ustanove, v katerih so ljudski prihranki najbolj varno naloženi. d Kakor 'sni. Belgijski ministrski predsednik Jaspar je te dni izjavil, da belgijska politika neodvisnosti nikakor ne pomeni preloma s Francijo. »Mi smo realisti (računamo z dejstvi), vendar pa ostanemo zvesti svojim prijateljem,« d Pravoslavna duhovščina ni zadovoljna s svojimi plačami. Patriarh Gavrilo je na seji eparhijskega sveta v Sr. Karlovcih dejal, du pravoslavna duhovščina, ki je v dušnem pa-stirstvu, ni pravično- plačana, celo zapostavljena da je. »Duhovnik, ki je služil 40 do 50 let in je upokojen, ne more živeti s 1800 din mesečno. To še za streho ni, kaj šele, da bi s tem še vzdrževal družino. P odvzeli smo vse potrebne korake, da se njihovo materialno stanje izboljša, ker taki dohodki ne zadostujejo niti za najnujnejše potrebe, kaj šele za šolanje njihovih otrok.« d Nepoboljšljivi grešniki. JNS, stranka Žiukoviča, Krarnerja in Puclja, ne zamudi nobeno prilike, da no bi pokazala svojega velesrbskega značaja. Svoje velesrbstvo je ta centralistični stvor kazal ves čas svoje »nacionalne« diktature, svojemu velosrbstvu se ne odreče tudi sedaj ne, ko tolče grenek kruh opozicije To se je posebno pokazalo v borbi proti konkordatu, ko je JNS netila z vsemi silami plemensko inržnjo in liujskala pravoslavni klerikalizeui na katoličane. Svojo velesrbstvo in zagrizeno protislovensko stališče pa kaže tudi s sedanjimi govori v senatu, ko nastopa proti akademiji znanosti v Ljubljani, ker vidi v lein »separatizem«! In se šo dobe Slovenci, ki to stranko slede, ki berejo njeno časopisje in ki z izkoreninjene! slovenskega naroda vred pljujejo na našo slovensko kulturo! K sreči je takih zaslepljen-cev vsak dan manj! NESREČE d Dve nezgodi. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli 42 Hefaega posestnika Bhikrika Franca iz Hinj pri Novem mestu. Padel jo ponoči s kozolca in dobil hud« notranje poškodbe ier si je zlomil hrbtenico. — Nenavadna nesreča se je pripetila 9-letnemu po-sestnikovomu sinu Cirilu Lavriču v Hrastju pri Moravčah, ki je doma pokladal kravam. Krava ga je sunila z rogom v usta ter mu prebila ustnice in čeljusti. d Podporni les se je podrl. V preniogo-kopu Uritad v Zajezdi pri Ivaacu v Hrvatskem Zagorju se je te dni pripetila huda nesreča. Trije delavci so ob 2 popoldne prišli v rov ter pričeli razkopavati večjo žilo pre- Tadi krava zna plavati Oni dan jo bil v Mariboru živinski sejem, ki je bil zelo dobro obiskan. Številnim sejniarjem je po končanem sejmu pripravila veliko zanimivost krava, ki je izvršila nenavadno »junaški« podvig. Kravo je prignal njeu lastnik od Sv. Antona od Slov. goric na sejem. Zivinče je imelo prav lep kos poli za seboj ter je bilo gotovo utrujeno. lastnik pa krave ni mogel prodati Po končanem sejmu jo je privezal pred sejmiščem, sam pa se je podal v gostilno "Pri klavnici«, da se okrepča. Kravi pa je dolgo krepčanje njenega gospodarja postalo oči v idno dolgočasno. Začela je natezati vrv in se jo res odtrgala. Podala se je na sprehod ob obrežju Drave. Kmet je opazil njen lieg, pa je skočil za njo, pomagali pa so inu še drugi sejniarji. Krava pa se ni dala kar tako ujeti, pa je poskusila z begom. Bezljala je ob Dravi proti brodu, kjer pa ji je prišlo zopet nasproti veliko ljudi, ki so šli od broda v mesto ter so ji zastavili pot. Ker ni imela drugega izhoda, se je enostavno pognala z visokega nabrežja v deročo Dravo. Zaplavala je v reko in ker jo je kopel očividno veselila in osvežila, je začela plavati vedno dalje od brega. Naenkrat je bilo na obrežju vse živo ljudi, ki so gledali plavajočo kravo. Med njimi je bil tudi nesrečni lastnik, ki je 1)11 žalosten, ker je bil prepričan, da bo živinče utodilo. Krava pa se je izkazala kot izvrstna plavalka. — Vedno bolj je rezala deročo reko, ki jo je zanesla daleč navzdol, pod hišo posestnika Šmir-maula, pa je vendarle dosegla pobrežko nabrežje. Krava je preplavala na ta način skoraj dober kilometer reke. Na pobrežni strani je splezala na breg, navzgor pa ni mogla zaradi prevelike strmine in prevelike utrujenosti. Mirno se je vlegla ter je čakala na reševalce. Prišli so najprej pebrežki gasilci, ki pa sami niso ničesar mogli opraviti. Poslali so potem po mariborske gasilce. Z vrvmi in škripci so po -3 ure trajajočem prizadevanju spravili kravo le na cesto, kjer jo je ves vesel prevzel njen iastnik. f Rev. John Pievoik, župnik v Jolietu v Ameriki. moga. Podporni les pa se je tedaj podrl in se je na delavce vsula ogromna množina zemlje. Nesrečo je opazil četrti delavec, ki je stal v stranskem kotu, ki pa ni mogel pomagati svojim tovarišem ter so ga našli šele ponoči živega in zdravega, medtem ko so prvi trije delavci bili takoj mrtvi. Do sedaj še niso niso mogli odkopati pogrešanih delavcev, ker so plasti zemlje prevelike. Oblasti preiskujejo vzroke te nesreče. d Ognjeni zublji so uničili gospodarsko poslopje Jožefu Urbancu p. d. Kmetu v Bohinjski Bistrici. Velika škoda. d Z drevesa jc padel v Škocjanu pn Turjaku sin posestnika 11-Ietni Alojzij Ponikvar. Splezal je ria lipo in se mu je odlomila veja. Pri padcu je dobil nevarne poškodbe. d Zob 6e mu jc zaril v možgane. Te dni se je pripetilo tole: v Selnici ob Dravi je 22-letni sin posestnika Vinko Namestnik padel na brano ter se je nasadil na zobovje. Za-dobil je več ran, najnevarnejšo pa na glavi, ker mu je ostri zob prebil lobanjo ter se zaril v možgane. d Velik čebeinak je pogorel v Dragom-lju pri Št. Jakobu ob Savi ono noč. Bil je takoj v plamenu. Cebeljnak je bil last Petra Grčarja. Čebele niso imele niti čas, da bi mogle uiti poginu. Zgorelo je 30 modernih A-2 panjev, ki so vsi kazali, da so zimo izvrstno prebili in gospodarju obetali vsaj malo plačila za njegov trud. Uničene so tudi vse priprave ter velika zaloga voska. Vse gotovo v vrednosti nad 30.000 din. — Vse okol-nosti kažejo, da je bil ogenj podtaknjen. d Pri zaprtja sli pa pri motniaSi v prebavi vzemite zjutraj ns tešče kozarec earavne » Frani-Josef« vode d 17.000 ma gozda je zgorelo posestnici Alojziji Vračko v Selnici ob Dravi. d Nad 200 juter gozda je uničil požar v bližni Vinkovcev pri vasi Radm> polje. d Železniška nesreča. Oni večer se je -/.golila na postaji Brežice huda nesreča, katere ;rtev je postal 19-letni Kraševec Karel iz Dol-jega Gradišča v občini št Jernej. Tovorni ~ povozil in mu zdrobil desno nogo '' kolenom. Ponesrečenca so uslužbenci po- » Al " staje po odhodu vlakov našli med tiri in ga odpeljali v bolnišnico v Brežice, kjer so mu zdravniki morali takoj odrezati desno nogo pod kolenom. d Kozolec it« gospodarsko poslopje je uničil ogenj Krulcu Francu v Pečovju pri Teharju. d Nevaren požar. Dne 22. marca proti polnoči se je vsa trebanjska dolina neznansko razsvetlila. Zagorelo je gospodarsko poslopje pri Zureu v Trebnjem. K sreči je bilo ozračje skoraj popolnoma mirno. Plameni so švigali visoko v zračne višave. Ogorki goreče slame so pa kakor cunje padali daleč proti Staremu trgu. V veliki nevarnosti ie bila hiša z obilnimi skladišči trgovca Groska, ker če bi se tam vnelo, [Kiteni bi gotovo nastala KVLTVRm KOTIČEK Mladosiovenci, prvi rod Prišlo je leto 1848, ki je prelomilo našo zgodovino. Marčni dnevi so precej pretresali tega leta Dunaj, nastali so nemiri, narodi v Avstriji so se prebujali tudi v političnem ozi-ru. Cesar Ferdinand je moral obljubiti svobodo tiska iu združevanja, ustanovitev narodne stražo in ustavo. Ustavodajni državni zbor je sklenil odpravo tlake io desetine proti odškodnini in tako je kmečki stan prišel izpod oblasti grajske gosposke. Slovenski narod je po razglasitvi ustave svobodneje zadihal in ustanovilo se je več političnih društev in časnikov. Slovenski politični program je bil: Ze-dmjena Slovenija, to je, da bi se zedinile vse slovenske pokrajine v eno upravno celoto, in enakopravnost slovenskega jezika v šoli in uradih. Narodna zavest se je prebujala. Steber naroda, kmet, se je začel zavedati, da ni več tlačan ampak gospod na svoji zemlji, v njem se je začela prebujati tudi misel o svoji narodni pripadnosti, narod sam ja vedno močneje začutil tuje narodne in socialne zatiralce. V tem okolju je rasla mladina in s temi novimi gibanji prežeta je stopala z delom v bodoča,«!. Svoboda tiska je prinesla Slovencem tudi precej razmaha. Poleg Novic, ki smo jih j 20 ^ smo dobili tudi še naslednje eksplozija naile, bencina in olja, ki bi bila usodna za vse Trebnje. Štiri gasilske fete (Trebnje, Ponikve, Velika lx>ka in Opčine) so z vso silo delale, da so ogenj omejile. d Nesreča pri vozičku za prevoz hlodov. Ljubljanski reševalci so pripeljali i/. Kamnika 1933 rojenega Vlado Kržiča, sina poslovodje, ki se je z otroki vozil na tiru z v o/.teko ni za prevoz hlodov. Voziček je Kržiča močno poškodoval na glavi ter na rokah, ima pa tudi hude notranje poškodbe. d Hiša z gospodarskim poslopjem je zgorela posestnici Kosec Tilki iz Križa pri Komendi, d Požar je uničil Kumcrčer mlin v samotni dolinici pod Zlatim poljem blizu Lukovlce. d Pod tramovjem gorečega hleva. Dne 20. marca se je pripetila v Spodnjem Duplek.u pri Mariboru usodna požarna nesreča, ki bo za- slovstveno glasilo: Vedež (1848— 1850) je bil prvi slovenski mladinski list, kamor so pisali mladi pesniki. Slovenija (1818—1850) je im« Ia politične in slovstvene članke. Zagovarjali so slovensko gibanje, poleg tega pa ttidi vedno poročali o slovstvenih rečeh. Ljubljanski časnik (1850—1851) je bi-1 vladni list, ki je nadaljeval s slovstvenim delom, katero je opravljala tega leta že ukinjena Slovenija. Slovenska f!bela (1850) je prvi slovenski leposlovni list; bila je glasilo mladega slovenskega rodu na Štajerskem. Izhajala je samo tri mesece v Celju. V istem letu pa je začela izhajati v Celovcu Slovenska Bfela, ki je druga izdaja prej omenjene Slovenske Cbele. Urejeval jo je Anton Janežič. Izhajala je od 1850—1853. Glasnik slovenskega slovstva (1854), je l»i! tudi Janežičev, izšla pa je samo ena številka. Bil je glasilo novega rodu. 1858 pa je začel izhajati Slovenski Glasnik, ki je 10 let, Io je do 1868, bi! zatočišče mlajšega pisateljskega rodu. V tem glasilu se je gpočenja-la slovenska pesem in slovenska povest. V letu 1848 pa se je začel v slovenskem jeziku vršiti nov razvoj. Zaradi šole in uradov ter zaradi več. listov se je potreba po enotnem pismenem jeziku vedno bolj izobraževala. Iz raznih posameznih narečij, v katerih so pisali nekateri pisatelji, je ratrtel nov jezik. Ilirsko gibanje je povzročilo, da se je to vprašanje enotnega knjižnega jezika rešilo precej hitro. htevala najbrže več. človeških žrtev. V dimniku liiSe posestnika Antona Novaka »o se okrog 6 zvečer vnele saje ter je večerni veter raznaSal daleč na okrog žareče iakre. Na slamnati strehi bližnjega Novakovega gospodarske-fa poslopja ao te iskre kmalu zanetile požar ter je bila streha v nekaj minutah vsa v plamenih. Ogenj ae je bliskovito Siril ter je zajel celo poslopje. Na reševanje živilskih zalog, strojev in voz ni bilo misliti, skušali »o samo rešiti živino iz gorečega hleva. Poleg lastnika Antona Novaka so planili v hlev odvezovat živino požrtvovalni njegovi sosedje delavec Peter Fižolnik, posestnik Rudolf Vogrin, zidar Alojz čuček in posestnik Neraf Franc. Naenkrat pa se je tramovje s stropom hleva vred sesulo na rešcvalce ter jih pokopalo pod seboj. Z veliko težavo so jih ostali gasilci rešili gotove strašne smrti, zadoblli pa so vendar vsi izredno hude opekline po vsem telesu. Najhuje sla prizadela Čuček in Vogrin, ki »ta tako opečena, da iima je meso na rokah in na glavi kar odstopilo od kosti. Vse ponesrečence so domačini takoj naložili na vozove ter jih prepe-liali v mariborsko bolnišnico. Poškodbe Vogri-na in Cučk« so tako nevarne, da najbrž ne bosta ostala pri življenju. Pa tudi trije ostali ponesrečenci se bodo morali dolgo časa zdraviti. Nesreč« je vzbudila v vsej okolici veliko sočutje z ubogimi žrtvami. d Po nesreči jo je ustrelil v usia. Bilo je te dni v Hudem pri Tržiču. Zjutraj med 6. in 7., ?.a kovorsko sv. malo, sta bila pri Zupanovih, p. d. »Bsnakovih» sama doma 30-letni Zupan MIha in njegova žena, s katero se je poročil pred 5 leti. Hotela sta mena« iti na Brezje in še toliko časa počakati doma, da pridejo ostali domači od sv. maSe !z Kovorja. Miha, ki se je tedaj mudil na dvorišču, je opazil gručo vrabcev in je skozi okno prosil ženo, naj mu da flobertovko, ki jo je Imel zavito v suknjiču v hiši. Žena mu je kar s suknjičem vred pomolila skozi okno flobertovko, ki pa se i« pri tem, ko jo je prijel Miha v roko, po nesreči sprožila ter je krogla zadela ženo naravnost v usta ter obtičala pod lično kostjo. Kanjeno ženo so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Kakor smo zvedeli, poškodba ni smrtno nevarna, kajti Zupanova je že zapustila bolnišnico, kjer so ji vzeli svinfenko Iz glave. RAZNO____ S|ircjMiiaj -'-.ii -.r Brc« težav deluje Darmol, K temu prijetnost P" uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti poii-f."'ia Kroglic in no grenkih Mili. Darmol je okusen liri 7.kola'la- Ne poskušajte i nepreiikuženiml ti,, ■ 'omveč uredite uvojo pret>avo 8 priljub-"m, odvajalnim sredstvom. Dobi ee v vseh le-««nah. Reg. 26.801/37. Sveto noro pri Oorici in t FVidovo-Benetke l>relop romarski nvtoiilet po anižanl ceni za « iKonočne praznike. Brezi,lačna navodila pošilja nasipen h"ži<,!;a sveta«, Ljubljana, Sv. Petra lm au Trsat na prekrasni otok Rab dn. ■ °hiŽajno romanje o binkoJtih. Navo-« z lepimi sillkami poSlje vsakomur brezplačno ,i ' bl>žiega svetat, Ljubljana, Sv. Petra na- n "r"S,»»y >N»ša skrinja« Izda na Veliko noč vlili 'l?1']3^ »Defvac blago in prvo letošnjo žte-•I o| * Bo8et- Opozarjamo trgovca in občin- NOVI GROBOVI d V Jolietu Illinois v Ameriki je odšel po večno plačilo tamošnjl župnik gosp. John Plevnik. Naj počiva v miru I d Fantič, le gori vstan', pojdiva asa Jezusom ... V Goriči vasi pri Ribnici je umrl Štefan Boiha. — V Klečah je preminula Terezija Len-če. — V Dravljah je izdihnil dušo posestnik in mizarski mojster Jožef Žagar. —- V Framu pri Mariboru je zapustila solzno dolino mati ravnatelja Sadjarske in vinarske šole v Mariboru, 82 letna Antonija Pristanik roj. Kodrič. — V Raki pri Krškem so djaJ.i v grob 54 letnega župana Matijo Cemiča. — V Križah na Gorenjskem so pokopali Angelo Oinerza roj. Cučnik. — Na Pobrežju pri Mariboru je našel zadnji počitek poštni p od uradnik Friderik Černec. —> V Skoiji Loki je odšla k Gospodu po večno plačilo uršulinka 54 letna m. Marija Norberta, med svetom Katarina Božnar. — V Mali vasi pri Ježici je zapustila solzno dolino posestnica Marjeta Skrlep roj. Vodnik. — V Slovenskem Javorniku je na veke zatisnil oči Ernest Rabič. — V Kamniku je mirno v Gospodu zaspal graščinski oskrbnik Josip Gertovič. — V Radovljici je v 79. letu starosti umrla Marija Meršoil roj. Kobler. — V Ljubljani so umrli: bivii prodajalec sadja Franc Tesner, trgovka Marija Kavečič, banovinski računski uradnik Možica Ivan, orožniški stražmajste-r v pokoju Frana Brodnik, najstarejša uršulinka 84 letna sestra Roza Speljik, Mafija Klemenčič roj. Strehovec, Frančiška Starin roj. Hribar. Franja Lavtižar roj. Pesjak, dijakinja Mimica Tomažič. lerun al Rašid, veliki kalif, je hotel preskusiti razsodnost svojih podlo* žnikov. Preoblekel se je in na trga prodajal cekine za mali bakreni novec. Pametni so kupovali, drugI pa so smatrali prodajo za sleparijo. Kot Narunu al ftašidu se godi namt ki priporočamo za pranje priznano dobro terpentinovo milo Zlatorog. Razumne gospodinje perejo z njim, — drage pa v svojo veliko škodo pre« slišijo naš glas. TERPfNTINOVO MILO Sokotski fantje m mladina Duhovščina v LjubJjaui (morda tudi po deželi) je bile hkIoj« tedne stalno izpostavljena zasmehovanju malih faabičev ia celo deklic. Zgradbe okoli cerkva, mestnih 4up-nišč in cerkvenih vrtov so bile ponoči preslikane s sramotilnimi napisi proti duhovščini. Med lenti napisi je bil še najbolj mil napis: >Dol a farji I< Drugi napisi pa »o bili mnogo bolj odvratni in kar težko bi bilo verjeti, da more mlad človek napisati tako sramotilne napise na zid tega ali onega poslopja ali ograje, ki slučajno pripada župmšču. Se več: skromen ljubljanski duhovnik je bil na cesti napade« od malih lantičev, ki »o »a njim kazali jezike, mu kazali osle in ga zmerjali: »Glej ga farja!t Naključje jo naneslo, da je ljubljanska policija izsledila nekaj teh fantičev in ileklia ter jih zasližala. Niso vwj sedaj na policiji, toda nekaj jih je le. Zgodilo i1'"1 seveda ne bo nič hudega, zakaj tudi policija ni tako huda, kakor so si ti otroci predstavljali, vendar pa je policijska preiskava odkrila marsikaj zanimivega. Trenutno zaslišuje policija tri dečke, od katerih sta dva Mara po 12 let, eden pa 14, in dve deklici, stari po 12 let. Vsi otroci so gojenci otroškega zavetišča na Taboru. Ko eo jih stražniki in pozneje policijski komisarji izpraševall, kako so mogli priti na to misel, da sramote duhovščino, so otroci izjavljali: »Sokolski fantje so nas nauči ii!< Nihče teh otrok pa dosedaj še ni povedal imena onih vrlih »ukolskih fantov, ki so te otroke učili tega početja in verjetno jo, da otroci teh imen tudi ne vedo. Sokolski fantje so ae pač poskrili. V sokolskem domu na Taboru otroci prejemajo hrano, toda zavetišče vzdržuje mostna občina. Sedanja uprava mestne občine gotovo no želi take vzgoje, prav tako ne tudi minister m telesno vagojo dr. Miletič, ki je pri zadnjem svojem ob i siru v Ljubljani uagla&al, da mota biti sokolstvo strpno. Hujskanje mladine proti duhovščini pa je več kot nestrpnost, je sovraštvo in zloba. Ribnica v toboru JRZ Ribnica. V nedeljo, 20. marea je imela kraj. organizacija JRZ v Ribnici letni občni zbor, ki je pokazal, kje jc ogromna večina prebivalstva ribniške doline. Potek občnega zbora je presegel vsako pričakovanje. Predsednik kraj. organizacije JRZ g. župan Dav. Onič je podal podrobno poročilo o delu v preteklem letu. Število pristažev stranke so je dvignilo za polovico. Vse prireditve stranke so odlično uspele, kar je dokaz, da jo med člani stranke ljubezen ln slogi). G. župan je podnl tudi obširno poročilo o občinskem gospodarstvu, ki so mu navzoči z zanimanjem Sledili. Posebej je omenjal, da smemo po zaslugi nnših vodilnih tnož pričakovati, dn se nam kmalu uresniči naša dolgotrajna želja po prepotrebnem vodovodu. Tajnik kraj. organizacij,' g. Kožuh jo podal jasno poročilo o političnem položaju, kl so ga poslušalci živahno odobravali. Oosp. dekan A. Skubic je jasno razložil važnost nosili pode-ZelskiU hranilnic lu posojilnic, ki so te dni po zaslugi naših prijateljev na vladi zopet račelu s poslovanjem. Pozival ie zadrugarje k zaupanju in grajal one, ki skušajo majati temelje slovenskemu zadružništvu. Kriza zadružništva je premagana in na nas samiti je, če hočemo, da bo zadružništvo film prej za?elo svoje plodonosno delo tam, kjer ga ie pred ieti brez svoj« krivd« m>wnlo prekiniti. Ob sklepu zborovanja je bil * velikim navdušenjem Izvoljen slari odbor b priljubljenim g. županom Ouicem na čelu. razgled po svetu i IMUMMUMIIMIIMI iinmi m imffiimTmiirm.BII w Bratomorna volna v Spanm Položaj na španskem bojišču za republikanske čete se v preteklem tednu ni prav nič zboljšal. Čete nacionalističnega generala Franca so že prestopile meje Katalonije, ki ji je glavno mesto komunistična Barcelona, Vedno večja je nevarnost, da bo Katalonija kmalu odtrgana od ostale rdeče Španije. Ko Francovi vojaki prodro do morja, bo tudi usoda Madrida zapečatena. Francovi aeroplani siejkoprej neprestano mečejo bombe na Barcelono in druge rdeče kraje in povzročajo seveda veliko škodo. Pri tem padajo tudi nedolžne žrtve, kar na V Srednji Kitajski se bijejo ogorčeni boji med japonskimi in kitajskimi četami. Japonci trdijo, da se zmaga za važno železniško križišče Sučcv nagiba na njih stran in da so imeli Kitajci zelo hude izgube. Na drugi strani pa poročajo Kitajci o svojih znatnih uspehih na severnem bojišču ter o dveh velikih zmagah v pokrajinah Šansi in Santung. Kitajske čete so menda izvedle več posrečenih napadov na Japonce v pokrajini Topto in severnovzhodno od ITALIJA s Mtuaoliai prid® v Trsi. Mussolini je sprejel 25. t. m. tržaškega prefekta, tajnika primorskega fašija in tržaškega župana, ki so ga prišli pozdravit. Poročali so mu o stanju mesta ter province in so izrazili tudi skrb za bodočnost Trsta. Mussolini je odgovoril, da bo Trst kmalu sam obiskal, in je dejal, da bo vlada tudi v novem mednarodnem položaju skrbno branila gospodarske koristi Trsta. Ta izjava je vzbudila precejšnjo pozornost. Glavna bojazen, ki je v Trstu zadnje dni zavladala, je, da bi po priključitvi Avstrije k Nemčiji občutno trpelo tržaško pristanišče. — Nove cene za surovo snaslo je predpisala oblast Julijske krajine. Cene za običajno surovo maslo so 11 tir (okrog 25 din) za kilogram. — V 92. letu starosti je v Ledinah na Vrsniku umrla Marija Vehar, p. d. Hribčeva teta. — Na Premu je umrl trgovec Valentin Repinc, doma iz Boh. Bistrice. — Časopisje poroča, da je bilo v zadnjem času v nekaterih cerkvah v Primorju zopet dovoljeno slovensko zborno petje. Tudi več prosvet-a»ih prireditev so dovolile oblasti v Trstu. Zla-ati željno pričakuje ljudstvo slovenske oziroma hrvatske tečaje za otroke. s Na Jadrami je resnični mir. Ob obletnici jugoslovansko-italijanskega sporazuma pišejo italijanski listi tudi sledeče; Z ozirom na ta sporazum so v Belgradu mnogo pridobili na moči glede notranje politike, pa tudi v oogledu zunanje politike. V resnici sporazumi Jugoslaviji jamčijo nove pogoje miru in moči. Ta poli- 1 ka zrelosti in popolne državne neodvisnosti jamči Jugoslaviji popolno varnost na vzhodnem koncu nasproti Bolgariji, na vzhodni strani pa Italiji ob Jadranskem morju. Jugoslavija, ki ,o vežejo prijateljski odnošaji z Nem-fiio m k. se je približala tudi Madžarski, uživa danes popolno varnost in ugled v Podonavju in aa Balkanu. Razvoj dogodkov je povzročil o' pa je neizbežno, saj se nahajajo v Barceloni celi polki rdečega vojaštva ter velike zaloge streliva in orožja. Starčki, žene in otroci bi se iz takih krajev, dokler vojne ne bo konec, pač morali izseliti. Kako strašno je bombardiranje iz zraka, nam dokazujejo številke. V 24 urah od 17. do 18. marca jc bilo samo v Barceloni zaradi bombardiranja 875 mrtvih, 1500 ranjenih, 48 poslopij popolnoma razdrtih, a 75 hudo pokvarjenih. Požarne brambe so bile brez moči, saj je v mestu istočasno gorelo na 42 krajih. Rumene reke. Vse kaže, da pripravljajo Kitajci velik spopad z Japonci. Sun Jat Senov sin, ki mu je bil oče kitajski državni predsednik, jc te dni izjavil: »Ne bomo se vdal j in borili se bomo do poslednjega moža.« Ob zaključku zasedanja japonskega parlameata pa je predsednik japonske vlade knez Konoje rekel: »Nekateri menijo, da se kitajsko-japonska vojna bliža koncu. Motijo se, v resnici se je — šele začela.« sporazum z Bolgarijo. Na Jadranskem morju vlada v resnici mir, nasprotno s stanjem na drugih mejah, ob dragih m o Hib in ob drugih evropskih rekah. Za tam nihče ne ve, kakšna bo bodočnost, kajti vse bolj se kopičijo razna nerazumevanja in velike vojne priprave. Na Julijski meji in ob Jadranskem morju sta dva mlada naroda našla prijateljsko razumevanje, široko možnost sodelovanja in spoštovanja svojega zgodovinskega poslanstva. NEMCU A i Dve tri te Korotasa. V Zahomcu je umrla Šsmanova mati. — V Svečah je odšla v večnost Lucija Ruprecht, mati tamošnjega župnika. Dosegla je 86 let. — V Vodiči vesi je na veke zatisnil oči 80 letni Napokojev oče. — 10. aprila bodo glasovali tudi Avstrijci v inozemstvu. — V Kamnu pri Tinjah je umrla gostilničarka Deutschmann. — Prejšnje avstrijske oblasti so izgnale iz Avstrije &rez vsakega razloga sedem jugoslovanskih državljanov, ker je jugoslovanska vlada izgnala zaradi agitacije za habsburgovce nekatere Avstrijce. Sedaj so nemške oblasti dovolile vsem sedmim jugoslovanskim državljanom, da se morejo zopet vrniti v Avstrijo. s Izjava avstrijskih škofov. V vseh katoliških cerkvah so ono nedeljo prebrali sledečo izjavo avstrijskih škofov. »Po najglobljem prepričanju in na lastno pobudo podpisani škofje avstrijske cerkvene province izjavljamo, z ozirom na zgodovinske dogodke, ki so se odigrali v nemški Avstriji, tole; Z zadovoljstvom priznavamo, da je nacionalistično gibanje na polju narodne in gospodarske obnove, kakor tudi na polju socialne politike in nazadnje na polju skrbstva za najsiromašnejše sloje naroda, izvršil m da Še opravlja pomembno delo. Istočasno smo prepričani, da je po zaslugi na">d-nosocialističnega gibanja odstranjena nevar- nost pred boljševizmom, ki vse ruši in vse uni-čuje. Škofje spremljajo bodoče delo naci2mj s svojimi najboljšimi željami iis a svojim blagoslovom !«r priporočajo tudi vernikom, da ss tako opredele. Mi podpisani škofje smatramo, da bo o priliki glasovanja naša nacionalna dolžnost, da se kot Nemci izrečemo za Nemčijo ter pričakujemo tudi od vseh vernih kristjanov t« dežele, da se zavedajo tega, kaj dolgujejo svojemu narodu. —■ Dunajski kardinal innitzer je doda! izjavi, poslani na pristojno mesto, tolt spremno pismo: »Čast mi je poslati priloženo izjavo avstrijskih škofov. Iz njene vsebine se bosti mogli prepričati, da smo mi avstrijski škofje prostovoljno brez kakšne prisiljeno«ti izvršili svojo narodno dolžnost. Že vnaprej sea prepričan, da bo ta izjava začetna točka u složno sodelovanje. CE&KOSLOVA&KA s Ne preveč zavidljive čase preživljaj« Cehi Združitev Avstrije z Nemčijo je zeb okrepila nemško narodnosoeialUUčno stranki) v češkoslovaški državi. Razen nemških socialnih demokratov so stopile te dni z omenjeno stranko v ozko zvezo vse nemške stranke v republiki, češki Nemci, ki jih ie nad 3 in pol milijona, zahtevajo najširšo samoupravo, prav tako Slovaki pod Hiinkovim vodstvom. Vse kaže, da bodo morali doslej skoraj samo odločujoči činitelji na Češkem, preurediti češko državo po švicarskem vzorcu, ki jamči popolno enakopravnost trem narodom, če ne bo joj. DROBNE NOVICE V Pariz« menijo, da bodo odslej Jugoslavija, Italija, Nemčija in Madžarska stvorile posebno zvezo. Novo litovsko vlado je sestavil vrhovni kurat litovske vojske Vironasu. Diplomatski predstavnik Madžarske je izročil svoje poverilnice vladi generala Franca v Burgosu. Ženske bodo morale na fronto v komunistični Kataloniji. Velike protifidovsi& demonstracije »c bile v poljski Varšavi. 9 milijard dinarjev znašajo kmečki dolgovi v bivši Avstriji. Nemški minister — general Goring jc prišel na Dunaj, kjer jc bi! seveda slovesno sprejet. 350 članov je izstopilo iz češkoslovaške komunistične stranke zaradi zadnje moskovske komunistične morije. Okrog tri četrtine poslancev je dobila bolgarska vlada pri dosedanjih treh delnih volitvah. Slovenski JH MAS CENENI POPOLDNSVNIK. KI Domoljub* t plačano v januarju tn sedaj ko ji je pogorela hišica, bo pa tudi »Domoljube storil »vojo dolžnost s podporo tisoč dinarjev. — Obesila se je na skednju, ko je rezala seno za živino, Juršič Marija. Vzrok je omračenje uma. — Prireditev v društveni dvorani za materinski dan je zelo lepo uspela. — Krajevna organizacija JRZ je imela zadnjo nedeljo občni zbor, ki so bo ga naši možje številno udeležili. Ajd»v«e. Na dan Marijinega oznanjenja je imela fantovska Mar. družba lep praznik. V Mar. kongregacijo je bilo sprejetih t4 fantov. — Letošnja pomlad je zelo suha. Pomanjkanje vode je pri nas splošno. Cisterne »o prazne. V vaških lužah je še nekaj vode, pa bodo tudi te kmalu prazne. Nekateri že vozijo vodo iz 2 uri oddaljene Krke. Slabi so časi, ker je lani toča vse stolkla. Nimamo vina, sedaj bo pa še vode zmanjkalo, tako da ne bomo Imeli kaj piti. Onstran Krko bodo dobili vodovod. Kaj pa pri nas? 8ta'a Oseliea. Cvetni teden bo po dolgem času v naši fari sv. misijon, kt ga bodo vodili gg. laza-risti iz Grobclj. Upamo, da bodo farani brez izjeme porabiti to izredno priliko milosti in se pridno udeleževati misijonskih pobožnosti. — Pretekli teden smo v naši župni cerkvi povečali in prenovili pevski kor. I.epo novo ograjo, ki je Erav okusna, je izdelal tesarski mojster Mrak is učen, ki ga vsem toplo priporočamo. Zahvaljujemo eo možem in fantom, ki so požrtvovalno pomagali z. vožnjami in delom, da se je potrebno delo v korist naše cerkvice izvršilo. Mirna peč. Naše prosvetno društvo jc pred pustom uprizorilo igro »Deseti brat«. Udeležba Je bita tnko obilna, da ao morali to igro teden pozneje ponoviti. Vsi igralci so prav dobro izvršili svoje vloge, posebno nam je ugajal deseti brat in »Krjaveljt. — Dne 19. marca na praznik sv. Jožefa je bila akademija fantovskega odseka. Vse točke so se prav točno izvajale. Vsi smo bili naravnost presenečeni nad lepimi prizori in občudovali naše mlade fante, da znajo tako lepo nastopati; da. to je res prave, izobraževalno delo, le tako najirej, fantje. — Dne 23. marca se je vršil tu občinski ogled zaradi nekih »vinskih hlevov, a je žalostno potekel, ker so pri tem ogledu šoloobvezni otroci z očetom vred z nedostojnimi medklici in opazkami napadali navzočega duhovnika, ki je prišel svojo posestno pravico zastopat in branit, vsi navzoči so ao zgražali nad tako podivjanostjo mladine — V zadnjem času je bilo v Dolenji vasi poskušenib več vlomov, a so vlomilce domačini še pravočasno pregnali; en teden preje so tu v trgovini g. Lenarčiča vlomili tatovi in jo spretno izpraznili. Kakor ee opravičena sumi, mora v bližini obstojati neka tatinska družba. Zato upamo, da se bo našim vrlim orožnikom posrečilo izslediti to tatinsko gnezdo. Poljane sad SkoSjo Loko. Na račun koruze, ki jo je dobila naša občina, se bodo popravljale tudi hribovske poti, to so občinske poti I. reda. Prav je to, saj so te poti navadno zelo zapostavljene in jih morajo vzdrževati hribovci sami poleg tega, da prispevajo v davkih za obč. poti 1. reda. — Naša posojilnica ima že 75.000 din novih vlog, ki so redno razjioložljtve. Posnemajte! Domače prihranke v domač zavod za obnovo domačsga gospodarstva ! — Fantje in dekleta se pripravljajo, da nam pokažejo, kaj so se naučili v zimskem času. Akademija bo na belo nedeljo pri Cudetu. Bomo šli gledat. Cerklje pri Kranja, Delo pri urejevanju poko-kojpališča se je pretekli teden zopet pričelo in lepo napreduje. Spomeniki so že vsi odstranjeni, tako, da se lahko brez ovire zravnava svet tn urejujejo nova pota. Nekateri so tudi prenesli ostanka mrtvih v nove grobove. — Fantovska akademija je dobro uspela. Fantom moramo za prireditev RAZNO Družinska plača na Angleškem. Londonski list »The Star« poroča, da se v zdravstvenem ministrstvu pripravlja postavni načrt, naj bi oženjem nameščenci in delavci dobili večio plačo v sorazmerju, kolikor ie njihova družina velika. Pobudo za ta načrt je dala velika tvrdva, katera že sedaj izplačuje vsem oženjenim delavcem in nameščencem, ki imajo več kakor po tri otTokc, za vsakega nadaljnje?* p roka po pet šiling«, do-' klade na teden. Ker en angileški šiling velja 12 dinarjev, dobi delavec za takega otroka na teden «t dm doklade. - Pri nas otrok 140 din na fV ic treba od tc vsote se daveSt plačati. Velika svatba judovske ga rabma. V Podkarnat-fki Rusiji na Češkoslovaškem se jc pretekle dni fijovesno poročil newyor- ^l^tard^if^ Po »'aii judovski šeiji je bila Poroka ob sončnem ^raho Knnl oh t* pol dolarjn. Vsem sem ee v Vajeni imenu najlepše zahvalil. Imenovani dobrotniki so ms naprosili, naj potom »Domoljuba« sporočim najlepše pozdrave njihovim sorodnikom v starem kraja Tudi jaz iskreno pozdravljam vse svoje prijatelje in znance. — Fr. Mfrgole. št, Andreji pti Velenja. V torek zjutraj, dne 22, marca, je unarla Jera TajuJek, posestaica v Dobri ču. Naj v laaru počival — Se isti dan popoldne |« preminul mladi posestnik, tudi iz Doiriča, Gabrijel Dedič. Kljub ieruu, da 60 padati po njim »darcl krut« usode, nj klonil ter je njegov močni duh kljubovati vnem zaprekam. Počivaj v miru I Sv. Karjeda aii« Ptaja. Na praznik Mar. o?.na-nenja je dekliška zveza proslavila materinski dan v SlotnSkovem domu. Dvorana je bila rc«bito polna mater fn dekle*. — V nedeljo 27. marca po ran! sw»»aeiBaB fci»f i najboljši šn najlepše opremljeni nabožni aaase^mk v stuAi državi. Ima v&rioo lepe slik® v fea&ro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo ua ogled. Naslov: »Bogoljub«. Ljubljana, Jngoslov. tiskarna. maši je bil sestanek vinogradnikov, kjer je predaval č. g. Grobi« od Sv. Barbare- Tam name: ratajo ugtaisovtti vinarsko zadrugo. Kor imajo tudi naši župijani v llatatah (tasti vinogradov, je tudi naše vinogradnike povabi! k zadrugi. Bog daj uapchsl — Popoldne «iu® p* dotiveii precej str*: hu. Ob 12.20 je nastal precej močan potres z močnim buča njem. Ljudje ao vznemirjeni mestoma bežali ia hU. Škode potree ni povzročil. Lcskevec pri Krika«. 2tvlj»nje nsiega vinogradnika je trdo m um večinoma njegovo težavno in z velikimi »troSki združeno delo n« prinaia tistih koristi, ki bi mu iih moralo. Prekupčevalci z vinsko kapljico mnogega. nalt-ga človek« ilorabijajo, ker je v stiski za eJeitar, pa da *voje vino kakor ae komu zijubi plačati. To so »are« v ocbo vpijoče stvari. Zato ne smemo tseija več mirno gledati, da nas bo vsak zlorabljal, konsur se 3>o zahotelo. Na,4a viroča želja ja, da s« km»!u uresniči načrt, ki predvideva tudi za naj kraj vinarsko zadrugo, ki bo vsakemu plačala njegov ]>ridelek, kakor je primemo. Podbrezje, Na svojesa lepem poeestvu v Pod-brezjah je na praznik sv. Jožefa obhajal v krogu svoj« družine Jože Ažrtsan p. d. Sparovčev oče, svoj 70 god. Mož je poSten katoliški Slovenic. V njegovo hišo prihajajo samo katoliški časopisi. Želimo, da bi dočakal ic mnogo srečnih in zadovoljnih let! Slovenci v Zagreb«. V mesecu marcu je bilo življenje med katoliškimi Slovenci v Zagrebu, ki «e zbirajo okrog Slomškovega, prosvetnega društva, zelo živahno. Najprej smo se i Materinsko proslavo (6. marca) oddolžili svetemu »pomint! nagih dobrih mater. Na sporedu je bila j>re!cpa Meškovs igra »Mati«, govor kt dtik!a:nacije. Teden dni pozneje smo se zopet zbrali v Jeronimski dvo-raoi, kjer sj»o se vtopili v življenje in delo ladiltofa Jegliča. Gledali smo film in ekioptične »Kke o Jegliču, govoril pa je g, V. Zor is Ljubljane. Pravijo, da gtt v tretja rad«, in tik« smo S« 20. marca napolnili Jeroniansko dvorano ia se za nekaj uric odpravili v Svata <$*-že4o, kamor sa« je ob nazornih slikah popeljal A. g, Anton Bergant. To bfle jr«s l*p» prireditve, za katere smo hvaležni prirediteljem in predavateljem, — 10. marca je bi! v SlomikoTSm prosvetnem drw-itvu »»varjea mpeli »sperantaki teSaj, ki j« trajal dva saceeca. Smsrtso pri Slorenjjrndee. Kljub velikemu prlzad»vanju nasprotnikov jo zmagala tudi pri nas lista JRZ z nosilcem Martinom Krosnikom (300 glasov 15 odbornikov). Novoizvoljeni župan .je mož iz dobre katoliške družine*, trden kmet, vnet in delaven tudi za blagor soljudi. Bil j. iskren in dejaven iSan našega Orla od njogovcsi razmaha do njegovega tragičnega konca. Ta rei nesebičen mož se udejstvuje še sedaj v vseh naših cerkvenih, gospodarskih in kulturnih organi! zacijah. Ker ima vse lastnosti, ki naj kras« pann, smo mu občani s jioaebnim veseljem z«, upali to odgovorno mesto. Vsi tou kličemo: Boj ga živil. — Umrla je najstarejša ženska v naši fari, 8tM»tna Terezija Aber. Keviea j« bila nad 10 let priklenjena na bolniško postelj. Bog naj jj njeno veliko trpljenje bogato poplača. Ostalim naše iskreno sožaljo. TriiSče na J>®loajakem. Nismo »e že oddah-»ili od velikega vznemirjenja, ki ga je zadal naii občini njen prejšnji župan, komaj aoto ae z enim delom občine, kt js aitil proč, spravili za mirno sožitje, že se čujo glas. da nekdo na drugem koncu občine zbira jaodplee za odcepitev od obilne. Cemu to? AH nismo povsod in vieSej, kadar smo prišli skupaj na kakih strankinih sestankih ali občinskih sejah, sklepali in poudarjali o složnosti in skupnoti v delu za blagor občanov in dober sloves naše občine. Zakaj sedaj treba zopet sejati prepir in razdor po občini in delati zmede — v fi. gav prid; ali sb no pravi to naj>o!javati vodo ua mlin nasprotnika naših in nate občine. Občani tr-iiški, ne dajle sa zavajati na napačno pota in na dajajte nobenih podpisov za kak odcep od občine, da Vaa ne bodo nekoč kleli Vaši otroci, zakaj sls razdrli občino, ki jo bila tako lepo zaokrožena v političnem, šolskem in csrkvenein oiiru. Upamo, da bodo okoliške občine ie toliko uvidevne, da ne bodo .šle na lim takim kalinom in jim pomo«ale pri njihovem razdiralnem dela. zakaj razdor, lu ga skušajo delati sedaj v naši občini, ga bodo pozneje lahko poskušali delati tudi v drugi občini, ee jim ne bo mogla v vsem ustreči. Torej še enkrat mirno kri, dober premislek in nič strahu, dj ne bomo v posmeh celemu svetu. — Trtiski občan. Po ft&šsh oe&anfeaciiah n Prosvetno društvo a* Brezovici Dri Uobljaal priredi na tiho nedeljo, 3. aprila, ob 3 pop. in ob 8 zvečer zgodovinsko igro »"Turški križ«. — Na cvetno nedeljo, 10. apHla. ol> 3 popoldne pa bo v Domu zanimivo skioptično predavanje, posvečeno spomini nadškofa dr. Jegliča. Predava stolni dekan g. dr. Kisiovea. K obema pHredrtvama vabimo! Podzemelj. Fantovski odsek v Podzemlju j« priredi! v nodeljo 20. marca prvo telovadno akt-« »Kam?« »V gore. Ne morem veS gledati, kako kremžl oče obraz in lovi muhe, namesto dR bi stisnil pest in udaril.« »Ni mu zameriti,« j© meni! Otloh in njegov glas je svenel plaho. »S svetnikom., ki s sapo odpira zaklenjena wrat» in hodi skozi zidove, ae je težko boriti.« Rimiger se je zarezal, >Mislhn, da poznam svetnika, ki je izpustil ptička.« Prestrašen je pogledal Otloh brata. »Rlmiger?« »Molči 1 Ne bom nič povedat Ne maram se prepirati o stvari, o kateri ne vem, kako bi se končala V goto grem - tako se otresem jeze in mi ni treba gledati očeta v njegovi zagati Greš » menoj?* »Aii ne veš, kaj pravi oče: Moker lov še psu ni prov?« »Poglej, saj g® že svetuj Zgoraj je moral zapasti aueg — pngnai bo močno samce s perin. Mislitn da lih bom nekaj podrl.« ' »Prav, pa grem.« Odšla sta vsak v svojo čumnato iu čez čas zapustila, da bi ae povzpela aa Ledenik, skozi zadnja obzidna vrata grajsko dvoriHe, zavita v debele gunje. z loki in vzmet-nirrn bedaki v usn jenih tu lih. Ko ie hlapce, ki jima je odptral, zatoputuil « njima težka vrata, je privabil te hrup Heninka m Ajlb*rt*, da ata se prikazala v lopo stopnice. 80 ^ VrnU?< iS "aiE!iM! Il0Jlink če* fcribfKJk °dkinlal dejaI' da s!a brata v rs rvrvgiedrgaee -prev<^si ie ^- Ajibeatem 80 ** d°Wi0 rib9 W 1« zasmejal r »Zdaj ne smeva več molčali, povedati morava očetu.«: Ajlbert je skotr.tzgnil i rameni. »Z njim se danes težko govori, jez n® bom segal v žerjavico po kostanj.« In je zeha je stopil v hišo. Ko siv hlap je polni! somrak deževnega dne družinsko sobo. Posodje je ležalo naokrog, kakor bi ga bila razmetala jezna roka, in na postelji so bile blazinice in odeje zmečkane. Pri enem izmed oken je sedel gospod Vaue z oprtimi komolci, stiskal zamodretordeči obraz z dlanmi in bulji? v prazno. Poleg njega je stala na tleh kositrna ročka, debele kaplje medice so visele na Va-cejevi sivi bradi in njegova obleka je bila vsa povaljana. Henink je stopil k njemu. >02e.. .< »Mir hočem!« jc zavpil gospod Vače in skočil kvišku; pri tem je prevrgel ročko, da se je medica razlila po podu. Jezno jo je sunil z nogo gtran, premeri! sobo in se vrgel na posteljo, Ajlbert, ki je sede! za pečjo, se js« zasmejal, in Henink ni vedel, kaj naj stori, čez čas jo stopil k postelji, grabil očeta za komolec in zavpil, kaiior bi iraei pred seboj glušca: »Poslušaj ali ne poslušaj — toda povedati, ti moram: ribič nam je podrl enega izmed hlapcev!« Tedaj je gospod Vače Sinil kvišku, kakor bi njepovo ležišč« gorelo, in divje ve«el je zavpil: »Fant. to ie dobra novica! Kaj zato, če j® hlapec mrtev _ a »daj imam nekoga nn. katerega morem zliti svoj žolč. čakaj, ribič, tafcaj! Zahteval bom kazen sa svojega hlapca! Tako govori pravica in postava, in noben (ar in noben svetnik ne moreta temu oporekati - tako govori pravica in po-stava, da smem terjati kazen za svojega hlapca. Krvavo *Kibo nad ribičevo hiSo! Govori, fant, govori, imko je 8 hlapcem?t Njegovo veselja ao je nekolik® ohia- se je zbralo kakih 3000 [»vabljenih svatov. Vso ženitaino so posneli tudi v zvočnem filmu Poročalo je oeem judovskih rabinov. V enem ozira. Mož: »Ali ne živiš pri meni kakor v raju?« — Žena »V enem oziru, namreč v tem. da nima-m ničesar obleči.« Ko bo večji, ježek: »Mamica, rad bi videl, kako ae zemlja vrti.« -Mati: -To sfvoataš, k« boš večji in ko sc bo? vračal pozno ponoči iz gostilne.. Žo spi. Jože (pride k prijatelj« Francu, ki je pa že v postelji): »No, Fran, ali ze spiš?« — Franc: >Nelc Z&rarfi službe božje » ječo. Sodišča v Darm-etadtu na Nemškem j« pred nekaj dnevi obsodilo aa 4 mesece ječe za-komJko ženo Kaiser iz Dreiekhenlisitta. ker 6« ui hotela udeležiti uradno zapovedanega tečaja za protiietaleko varstvo, češ, da je tečaj ob takem času, da bi «e ne nvocl« udeležiti zapovedane služba božje. Državni pravd-nik ie celo predla^! *a; z Ki 7 mesecev ječe zaradi preziranja državnih touov. (omiio Dvorana je bila nabilo polna gledalcev, i! bo 'bili vsi veseli tako lepe prireditve. Isto Lielio »o rani sv. mašijo imel V Soli kmetijski " ,,Jnt Črnomlja predavanje o sadjarstvu. Mislimo ustanovili sadjarsko podružnico. Potem je Predavatelj pokazal aa vrtu kako »e obrezuje mlado »adno drevje. Knjižnic« Prosvetnega društva lepo napreduje. Letos smo kupili več novih knjig in izposojenih je bito Jez 140 knjig. Ljudje, segajte po dobrih knjigah! Preska. Prosvetno društvo priredi na tiho nedeljo 3. aprila, ob 'A i spominsko proslavo na čast našim neosvobojeniin bratom. Na sporedu je oeiie in trodejanka »Dobrava«. Pred igro nam bo povedal dr. Ivo Češnik marsikaj zanimivega. Okoličani vabljeni. Rovte. V nedeljo, dne 27. marea, smo praznovali 40 letnico naše velike ustanove »Kmetijske zadruge«. — Dne 3. aprila ob 3 popoldne bo imela Krajevna kmečka zveza drugi redni letni občili zbor v prostorih Prosvetnega društva. Za člane je udeležba obvezna, vabijo se pa tudi tisti, ki so doeedaj stali ob strani, da sodelujejo s svojimi sotovariši v borbi za lepšo bodočnost kmečkega slanu. Brdo pri Lukovici. Fantovski odsek uprizori na cvetno nedeljo 10. aprila popoldne v dvorani na Brdu zgodovinsko žaloigro Crngrobski razbojniki" v 5. dejanjih. K prireditvi vsi vljudno vabljeni. Dolenja ras pri Ribnici, V nedeljo 3. aprila bo v društveni dvorani ob 3 popoldne zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o pomenil katoliškega tiska. Ker pride odličen govornik iz Ljubljane, prosimo, da se tega predavanja v polnom številu udeležite. št. Jurij pod Kumoni. Na praznik sv, Jožeta so člani fantovskega odseka imeli skupno sv. obhajilo. V dvorani je bila pa prireditev, pri kateri ie '!G 'antov položilo obljubo. Tej slovesnosti so prisostvovali tudi ostali farani. zlasti možje. Litija. V nedeljo so ee v prav lepem številu sestali pri nae bojevniki. Zastopani «o bili možje iz Gradiikih Laz, Šmarlnega, Brega, Tenetiš, Sv. Jurija ter celo iz oddaljenega Mamola. Sestanek je vodil predsednik pripravljalnega odbora tovariš Dobravec. Bojevniki so v najlepšem soglasju sklenili, da prirede v nedeljo 3. aprila bojevniški dan z veliko spominsko svečanostjo, združeno z ustanovnim občnim zborom. Spored svečanosti, kakor občnega zbora je razviden iz letakov in vabil, ki jih tovariši prejmejo, Na sestanku je poročal glavni tajnik: tov. Lukež o delovanju Zveze bojevnikov ter o pomenu spomenika vsem slovenskim vojnim žrtvam, ki ga namerava Zveza bojevnikov postaviti na Brezjah. Tovariši so ee živo zanimali za naš li«t »Oj Doberdob« in »o prav pridno posegali po njem ter smo pridobili tudi stalne naročnike. Tovariši in svojci vojnih žrtev, udeležite se 3, aprila proslave, naj nihče ne ostane doma! Glas iz Istre Po gospodarskem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo nas je začel zopet obiskovati naš stari znanec in prijatelj »Domoljub«, Zato se nam zdi primerno, da se tudi mi oglasimo po njem, ki na) nese naš pozdrav vsem cenjenim bralcem. — Istra se imenuje naša pokrajina, s svojim pristnim istrskim značajem. Ni bogastva med našim ljudstvom, pač. pa je izredna delavnost, močna vera in iskrena prijaznost. Novi dušni pastir, ki je v jeseni prevzel kubejsko župnijo, se. je med nami kmalu vdomačil, dasi je prišel iz solnčne Goriške, iz Mirna. — Središče naše župnije je takoivani »Grad«, to jc naselje na visoki skali, ki je obdano 6 starodavnim obzidjem. To »hzidje spominja na nekdanjo bene-čansko utrdbo, ki je varovala svojo obmorsko oblast proti avstrijskim vojvodom. To obzidje oklepa župno cerkev, župnišče, ljudsko šolo ter štiri sosede, ki so r. župnikovo družino prebivalci »Gradu«. — Ime Kubed ni slovansko, pa tudi romansko ne. Skoraj gotovo je ostanek predslovanske in pred-rimske dobe; kot so imena Kobja glava, Kobarid, enako tudi Kubed je beseda keltskega izvora, beseda. kater« pomena ne moremo razložiti, ker do-tično pleme (predrimsko) ni pustilo nikakih kulturnih vrednot. — Na meetu sedanje župne cerkve je bila svoje dni mala grajska kapela, katei-e gotski prezbiterij je dane« zakristija. Kakor kaže napis na velikem oltarju, je bila cerkev posvečena leta 1861. Posvetila sta jo tedanji poreški škof Jurij D o b r i 1 a in tedanji tržaški škof J, Legat. Cerkveni patron je sv. Florijan. Župnija obsega sledeče vasi; Kubed, ki sc razteza pod »Gradom« v smeri proti Kopru, s 330 prebivalci; Gračiščc s Poletiči (znamenit je zvonik te podružnice, ki je veliko lepši kot od farne cerkve!) s 319 prebivalci; Hrastovlje z 270 prebivalci. — Zupna cerkev je bila v letu 1928 temeljito popravljena pod vodstvom tedanjega zelo gorečega in praktičnega župnika č. g. Brezav-šfcka. — Danes ie cerkev zelo prikupljiva. Vsakemu tujcu jako ugaja. Pozimi ima to prednost, da ohra- RADIO LJUBLJANA od 31. inarea do 7. aprila 1938. Vsak dsas 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Čas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. Četrtek, 31. marca: 18 Koncert Radijskega orkestra. 18.40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nac. ura. 19.50 10 minut zabave. 20 Koncert. 22.15 Radijski orkester. — Petek, 1. aprila: 11 Šolska ura. 18 Ženska ura. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.30 Nac. ura. 19.50 10 minut za planince. 20 Tu imaš aprilsko laž! 22.30 AngleSke plošče. — Sobota, 2. aprila: 17 Radijski orkester. 17.40 Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu. 18 Citraški trio v Vesna«. 18.40 Dvostranske pogodbe. 19.30 Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki. 20.30 Pisari glasbeni večer. 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 3. aprila: 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 9.45 Postni govor. 10 Plošče. 11 Otroška ura. 11.30 Koncert Radijskega orkestra. 16 Prenos iz Dravograda. 17 Kmetijska ura. 17.30 Prenos iz Dravograda. 18 Slovenske narodne. 19.30 Nac. ura. 19.50 Slovenska ura, 20.30 Radijski orkester, vmes harmonika. 22.15 Plofiče, -- Ponedeljek, 4. aprila: 18 Zdravniška ura. 18.20 Plošče. 5.8.40 Kulturna kronika. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Prenos iz Maribora. 22.15 Radijski orkester. — Torek. 5, aprila: 11 Šolska ura. 18 Radijski orkester. 18.40 Kapitalizem in judovska miselnost. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20.15 Dvoboj, drama v 3. dej. 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 6. aprila: 18 April v naravi. 18.20 Plošče. 18.40 Dolenjska srednjeveška mesta. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. nja primerno gorkoto, dasi je zunaj neznosna burja, v cerkev ne sega njena moč, ker so vsa okna zelo močna. Naši ljudje imajo zelo radi cerkveno petje, tako ljudsko kot sberovno; ne samo pri fari se izborno poje, celo v podružnicah se izvrstno postavijo — seveda Bogu na čast in v veselje vernih src naših faranov Tudi dobro knjigo ljubijo naši ljudje. Ka bomo ustanovili Marijino družbo, ko ho zaplapolala Marijina zastava, bo naša župnija še bolj zaslovela. Najhujši strup (neuro-t«xiii) je seslavil nemški kemik dr. M. Gottingcn iz strupa jtiziio-amerlŠke kače eobra. Strup vpliva IHisebno na živce živib bitij. Dva gruma tega sirupa lahko umori en milijon miši v nekaj mi-•nitah, ker jim oslabi dihalne organe V ogromni steklarni v inleilo. Oliio v Ameriki izdelujejo lako močno 8'0"lp, da samo pol palca debela šipa lahko drži 3 •one težkega siona. Najstarejša katoliška i™ 'V, Ameriki jana. Kakor poroča vaii-Kanao časopis »Ossena-'ore Romano«, so pred kratkim mehiški boljšc- razdejali najstarejšo kato- ceu° Zrkcv m ameriški celin,, i«, cerkev je z*ra- rl*e španski osvajalec Conez. leta i52o v S- Ko so prihiteli ka-verniki, da bi sta-[« av„o cerkev rešili uni- hS L n" °2"ia. iih ^o oviraliPri * 16lfi^nie ,krvi- ^ leta drl^rir zdravnik llarvey ugo-S' d" kri >- snu je vedel Henink povedati. Toda njegov duh se je predramil in oživel; to je okusil najprej Henink, na katerega se je začela usipati ploha psovk bolj nego dež zunaj na streho. Potem je prišel na vrsto Ajlbert, na katerega je bil Henink zvalil krivdo, da te reči ni bil izvedel oče že davi. »Če bi bil vedel davi, bi imel zdaj že dokaz v rokah!«- je vpil gospod Vače, da so se od odmeva njegovega glasu tresla vrata. »Toda imeti ga moram, še preden se zvečeri! Ritniger! Kje je Himiger? Naj pride k meni!« Ko je slišal, da sta odšla Rimiger in Otloh na lov, je v peneči se jezi udaril s pestjo ua mizo. iF.diui, ki se morem nanj še kaj zanesti! In uhaja stran zdaj, ko ga potrebujem! Leto in dan se mi muli vsa tolpa okoli sklede — in če katerega potrebujem, leta gumpec po svojih potih.< Ne Henink in ne Ajlbert ali kateri drugih treh bratov, ki- jih je privabilo kričanje iz čumnate, si ni upal črhniti nobene besede. Gospod Vače, ki rnu je pošla sapa, je omahnil na stol in porinil pesti po mizi. Hripavo je govoril sam zase: »Hlapec je šel po gobe, sicer bi se bil vrnil. Kdo ga je ubil? Kdo drugi nego ribič! O n je moral to storiti, samo on 1 Hočem ga imeti! Hočem! Toda hoditi moram po pošteni poti — za vratom čutim pest, ki je nobeden ne vidi.« Težko sopeč je poškilil proti razpelu, ki je viselo na steni. Doigo je molčal. Končno je vstal, si tesneje zadrgnil pas, vzel s stene bodež in ga pahnil v zapasni tok. »Heninkl« »Kaj bi, oče?« >Vzemi dva hlapca in odidi proti Unterštajnovemu lesu! Ajlbert in Gerold — na Grinštajnove pologe! Zin-del in Hartvik in še en hlapec z njima — proti Senavu! Povprašujte po pogrešanem hlapcu in če naietite na kog«, ki bi utegnil vedeti le eno besedico o ribiču, mi ga spravite kot pričo sem v hišo! Pri ribiču povprašam sam. Na pot!« Bratje so odšli iz sobe. Zindel, ki je odhajal zadnji, je še čul vprašanje: »Kje je Reka?« »Ne vem!« Gospod Vače se je obrnil proti Rekini izbici in hotel vstopiti; toda duri so bile od znotraj zapahnjene. »Odpri!« je zavpil in udaril z nogo ob vrata. Reka je odprla. Z obrazom, domala tako bledim ko bela obleka, ki jo je nosila, je obstala na pragu in pogledala očeta. »Kaj se zapiraš pred menoj?« »Ne pred teboj! Pred vsakim! Sama hočem biti, kadar se želim pogovarjati s svojo materjo.« Gopod Vače se je jezno zasmejal; toda smeh ga je minil, ko je uzrl v Rekini roki zlomljeno zapestnico, ki jo je v hipu spoznal, četudi je od zadnjih dni gospe Friderune ni bil več videl. Odmaknil se je in prstena bledica mu je pokrila obraz. »Kako je prišla ta prekleta kost v tvoje roke?« »Brskala sem po nakitu svoje matere in sem morala zopet premišljevati, zakaj je pač moja mati vedno jokala, kadarkoli sem videla to okrasje v njenih rokab.< »To ni stvar zate, sem z njo!« jc zasigal gospod Vače in iztegnil roko. Reka je namrščila obrvi in se odmaknila. »Moj oče si. Vzemi, kar imam od tebe, pa bodi tudi življenje! Toda kar imam od matere, tega ti ne dam!« Pritisnila, si je roko s kostjo na prsi.. Ustnice gospoda Vaceja so se nakremžile in z iskre-čimi se očmi je meril svojo hčer, vendar ni mogel prenesti njenega pogleda in se je brez besed« obrnil stran. (Nadaljevalne.) 6« DOMOLJUBOV A ŠOLA Političen razvoj sl&mmkih slsiel V dosedanjih elonkih smo popisali v velikih obrisih razvoj slovenske politike v srcu Slov čini jt, na Kranjskem, ki je dajala vodno nekak pravnic in značaj življenj« vsega slovenskega naroda. To je tudi razumljivo, kajti Kranjska m ležala v središču slovenskega ozemlja, samo Kranjska je bila skoraj popolnoma alovenska slovanska in Kranjska je stalno porajala ogromno večino tistih velikih cašifi duhov, ki so ustvarjali slovensko duhovno iu gmotno kulturo. V obrobnih slovenskih deželah je bil položaj v marsikaterem pogledu drugačen. Na Koroškem in na štajerskem so tvorili Slovenci le tretjino prebivalstva in so gospodarili v deželi raio Nemci, na Goriškem so tvorili Slovenci sicer veliko večino, (oda deželni zbor jc sestajal iz polovice Slovencev in polovice Italijanov, v Istri so bili Slovenci in Hrvati tudi v veliki večini, v. deželnem zboru je bila pa laška večraa, v Trstu so bili pa Slovenci manjšina Glede na to jo razumljivo, da so stala v vseh teb deželah narodna vprašanja v ospredju, kajti tako Nemci kakor tudi Italijani niso hoteli lnojogo slišati o narodni enakopravnosti Slovencev in je bilo treba za vsako drobtinico trdih in dolgotrajnih bojev. Ker so se pa ta narodnostna vprašanja tikala v-seti,'Slovencev, je tudi dolgo prevladovalo stremljenje po složnem nastopanju, zaradi česar se tudi strankarska razcepljenost ni pojavljala, vsaj r taki ostrini ne kaikor na Kranjskem. Toda izkušnje so kmalu pokazale, da to »slogaštvo« tudi v teh deželah iti bilo v prid napredku slovenskega ljudstva. Pod »slogaško« krinko so se polastili vsega političnega vodstva razni liberalni podeželski magnati hi mnlomestm advokaije, ki so bili prav tako nesposobni in niso imeli nobenega ztaisla za razmero in potrebe širokih plasti ljudstva kakor na Kranjske®. Upravičeno se je zato začelo v teb deželah, zlesti pa še ua Goriškem in na štajerskem, že zgodaj pojavljati boij ali manj glasno nezado- voljstvo s uavidea slogaško, v resnici pa prikrito liberalno politiko, ki je bila aa vsej črti brezplodna. Zlasti mlajša duhovščina je povsod z zanimanjem opazovala razvoj dogodkov na Kranjskem in sa navduševala za katoliški, demokratični, socialni in slovenski program kranjske SLS, kajti videla je, kako ogromni napredek se vrši na Kranisikem na vsej črti. Razumljivo je tedaj, da so zlasti na Goriškem in na £tujet*kem kmalu spoznali, da po sedanji libcraliio-slogaski poti ne bodo prišli nikamor in da jim zato ne ostane drugega, kot posnemati kranjski zgled ter izoblikovati tudi tn trdno politično organizacijo ljudskih množic v zmislu načel kranjske SLS. Narodnostni ozšri so pa ostali vendarle še tudi naprej tako močni, da do tako ostrih ločitev kot na Kranjskem tudi ni prišlo nikoli in da se tudi načela kranjske SLS niso nikoli tako globoko zarezala v široke plasti ljudstva in izobra-ženstva, kar je bilo pa razvoju obeh dežela prej v škodo nego v korist. To lahko opazujemo do neke mere prav do danes. Na Štajerskem so vodili slogaško politiko prav do konca preteklega stoletja in še v prvih letih tekočega Herman. B. Rajč, M. Vošnjak, Prc-log, L. Grcgorec, dr. Sernec, dr. De&ko, župnik Žifikar, dr. frloser i. dr. Kaplan Site je bil sicer začel že zgodaj ustanavljati radikalno katoliška politična društva po kranjsikem vttorcu in za njim je začel propagirati teharski kaplan Krf.i-šnrk krščansko socialno gibanje, v prednjih vrstah političnih bojev so stali razni ugledni župniki, vendar kakih jasnih načelnih oravcev ta politika ni imola, razen narodno »logaških. L. 1891 se io pa v Celje preselil delovni tiskarnam D. Hribar, ki je začel takoj tudi politiko zelo živahno nastopati, ia ta je vodil štajersko s logaško politiko tadi v vedno bolj liberalne in advokatske vode. Glasniki te liberalno politike so bili zlasti advokat dr. Sernec, dr. Ploj in pro- K®!«*! m st® ®lr®& NMHmca stttji ž«fic, aka Dieta M vadato za m M &H® fsM, fes« (Pij X.) Dr. Fr. Trdan: Spomini na Ameriko Požrtvovalno in s sodelovanjem nekaterih moralno močnih izseljencev so jih izpeljali iz blata zablod. Tako je po dolgem tavanju naš človek zopet našel samega neb«. S prirojeno mu pridnostjo se je začel dvigati versko, kulturno in gospodarsko. Prišel je zopet na isto slovensko stališče, kjer je bil, ko je zapuščal svoj mili slovenski dom. V njegovem srcu se je zopet oglasila ljubezen do matere, do svojcev, do lepe slovenske zemlje. In to ljubezen gojimo m poživljamo zlasti s sloveasJco pesmijo, fe katere tako lepo zveneva naša častita slovenska beseda. V slovenski pesmi se veselimo in tolažimo. S slovensko pesmijo vcepljamo mladini lepoto našega slovenskega duha ia srca. Spomini na naš slovenski rod in našo rojstno zemljo ne bodo z nami izumrli, ampak bodo živeli dalje v dušah in srcih naših otrok. Kot da bi hotela potrditi resničnost govor-niKovih besed, sta precej nato nastopila Viktor Križnik m Angelca Leganova, čvrst dečko in zala deklica, ki sta jasno in razločno predna-Jala »Slovensko zemljo« in »Slovenec sem«. Ko sem pozno v noč » nevburikem župnišču zbiral raztresene spomine, mi je obstalo oko na izraziti stenski podobi. Ozrl sem se nanjo zopet in zopet tisti večer in pozneje vselej, kadar sem vstopil v tisto prijazno sobo. Bila Je rajna mati g. kanonika Ontsna. V trenutku se je v duhu zgostilo vse. kar sem kdaj slišal o tej blagi zem. Doma v Grabčah pri Gorjah na gorenjskem je prišla med prvimi slovenskimi naselniki v Air-;ko. Tam gori v Brockw»ju v lZ'r°r j ??®'', «o trebili -ozdove in si usta-f™liJi •;i.dr,'J!,nf m postavljali hiše. Po domače imenujejo še danes tisti kraj hosto. Z zaupa-njem v Boga in z žulji svojih rok je ta junaška I mati vzredila 9 otrok. Kakor sleherna slovenska mati je tudi »Simnova Reza« nosila v srcu eno skrivno željo: enega svojih sinov bi bila rada kdaj videl« pred oltarjem. Vscdobri Bog jo je uslišal. Neko nedeljo popoldne, ko je bila mati ravno na poti h krščanskemu nauku, je stopil Janez pred njo: »Mati, v šolo pojdem,' posvetil bi se rud Bogu.« Dobro materino srce se je v hipu razlilo: »Pojdi, kuraor te ljubi Bog kliče. Ginjen si je vtisnil hvaležni otrok poslovilne materine besede v svoje nrcc. In potem je odšel v svet z močno voljo in trdno zavestjo, da ima za seboj bitje, ki se bo v molitvi in znoju zanj žrtvovalo. Čeravno je ležalo med njima devet gora in devet voda, sta vendar njuni srci bili tak o blizu skupaj, kakor da bi živela pod isto streho in bi delila isto radost iu žulost. Zakaj materino srce je ustvarjeno iz ljubezni za ljubezen. Oh to materino srcel Kakor sončnica za soncem iako se v duhu obrača materino srce za svojim otrokom. Nedolžna živalica se stisne k materi, da jo greje in varuje pred nezgodo, pa bi se človek ne k materi? Mati! Kakor kol i8. T na katerega se opira vinskn trta! Mati! Blogor mu, ki jo ima in dvakrat srečen, ako ga ljubi: gorje mu, ako jo ja iz- •i' i"! a3,nl kriTtli ,n dvojno gorje, ako ga ni ljubila; p blagor in gorje za onega, ki je ljubil, pa ni bil ljubljen. Najlepši čas dneva se mi zdi jasen poleten večer. Zunaj so poleže šum, na nebu zablestc zvezde v du«! se naseli mir. Tudi tisti večer v Nevvburgu je bilo tako. Ob pogledu na zvezdnato nebo m ob spominu na ravnokar doživele dogodke se je hvaležna duša dvignil« navzgor m polglasno šepetala: 7. zvezdami p* čuje mole še srce, moti za rojake, bralo in sestro, fesor Robič. To je vzbuja!« seveda odpor ilssti mod mlajšo duhovščino, ki je pazno zasledoval« politični raztroj na Kiacj-skenat, Na čelu teh stali kaplani JerovSck ia Kolarič ter dr. A. K«, rošec, ki jo prevzel leta 1898 tudi urednik ».Slovenskega Gospodarja« Začeli so pridno po. sečati poliiičjits shode in s« uveljavljali v raznih organizacijah, pri čemer so ostro nastopali proti advokatskemu liberalstvu io trčili večkrat tudi ob vslogaše«. Pri volitvah t štajerski deželni /.bor I. |%) so bili še vedno po veliki večini izvol jeni libtral-ci in siogaši, dočim je bil dr. Korošec ».lasti po zaslugi strastne agitacij® učiteljev poražen, T« neuspeh je napotil k«taltee aa delo med min-dino. Začeli so ustanavljati mladeniške in di&lj. ške zveze, pri katerih so sodelovali zlasti Koro-šec, Holtnjee in fcobot. Uspeh tega dela se je po. kazni /e leta 1906, ko je bil z veliko večino prvič izvoljen v državni abor dr. Korošec. »Slovenski Narod« je toda j kričal »proč z gnilo slogo« in pritrdil mu je tudi »Slovesioci. Ob« tabor« sla se začela samostojno organizirati tta reeh poljih. Središče katoliškega je po»t«J Maribor e dr. Ko-rošceju na letu, središče liberalnega pa Celje t. dr. Kuikovcem na čelu. Liberalci <90 si bili usta-noviii »Narodno stranko za Štajersko«, katoličani pa »Slovensko kmečko zvezo za štajerska« (predi. Roškar) in pri državuozborslciSi volitvah 1. !90.* je bilo izvoljenih .še 5 katoličanov in Io 2 liberalca, dočim so siogaši vidno izumirali. Po volitvah je šel oster političem boj / nezmanjšano silo naprej, ni pa ime! tistega globokega in jasnega načrtnega ipravca kot na Kranjskem. V državnem zfcoru so eevoda tudi štajerski katoličani vstopili v dr. SušterSičev klub, kjer so podpirali enotno slovensko politiko. Samostojno so ua morali nastopiti v štajerskem deželnem zboru, kjer so bili že dolga leto v najostrejšem bora z vladajočimi nsnimimi liberalci. Ker niso dosegli ničesar, sc začeli I. 19!0 celo z ofostrukflijo in so s tem sploh onemogočili redno dalo deželnega zbora, Tako se je do vojne izvršil tudi na Štajerskem popoln političen razkol. Zmagali so na vsej črti katoličani .« svojo »Kmečko zvezo«, ki je postala po ustanovitvi »Vseslovenske ljudske strasAe« nekak nj«i »ustavni del. Ker so tamoš-nji katoličani živeli idejno seveda ««1 Kranjce«, so ustanavljali povsod pridno organizacije ;x) kriMijskfOT vzorcu, ki so bile pa s tozadevnimi ljubljanskimi oeriirabtmi le v rahlem stiku ali ?. Neivburg In Nemburiaiii. Netvburg — Slovenci mu pravijo tudi Novo mesto _ —- je južnovhodni dei Clevelanda. Pred 50 leti, ko so jeli prihajstš tja prvi slovenski nasesniki, je bil ia okraj povečini še neobljuden ln daleč zunaj inestn. S tovarno American Steel & Wire pa ja bliskovito naraščala okolica in slovenska naselbina. Danes ne zaostaja Neivburg z« ostalim mestom ne po zunanjem licu ne |>o živahnem ]>romeiu. Središče nctvburških Slovencev je župnija Sv, Lovrenca. Fara js razmeroma mlada, komaj 35 Jet ima, pa je zato tudi mladostno svežu. Versko in prosvetno življenje jc v bujnem raz-cvetju. Prijazni cerkveni prostori so ob nedrljnli 'n delavnikih polni pobožnih vernikov. Dnevno jt. okrog 300, v nedeljo in prve petke pa celo tlo 6fX> sv. obhajil. Versko vnemo poživljajo večkratne duhovne vnje in pogosti ljudski misijoni. Gelo pred Velikim Šmarnom smo imeli v čast Mariji Vnebovzeti lepo obiskovano devetdnev-mco V pismu z dne 11. oktobra 19V mi je gosp. kanonik Oman poročal: »Zadnji teden oktobra smo imeli 40 urno uobožnost, ki jo je vodil gosp. Vita! Vodušek. Ljudje so pTav radi hodili v cerkev m tudi k svetim zakramentom, tnko dn smo tmeli v teku h pobožnostl nad 4000 obhajil« Ko sem prvo nedeljo po mojem prihodu ob sesh uri ziuiruj pristopil k oltarju, se mi je nehote utrnila soka ginjenja. Priknpljivi glasovi orgel, domači napevi, slovenska pesem in glasna slovenska molitev: četudi sem si ponovno prizadeval, nisem mogel priti do zbraoosti. Ves čas se mi je zdelo, da mašujem doma pri Novi Štifti in ne nu tujih tleh sredi milijonskega mestu. O hvala Bogu, da je med našimi ondotnimi ro-jaki se toliko žive vere, toliko pobožnostl i'< toliko dobrih kristjanov! Tudi pozneje so mi bm f spodbudo in veselja Zato se jih iuko rac' spominjam. „](,!, no To «c veda ni moglo biti vedno v ' • «__n lini pf; aB .____________ SjrevFdimo danes, ko tam ljudske množice . .i ACi/nm^irnna in nn nu/>uln/t M sploh ne io sev«ia m miy8™ «.u » P".,1'„ fljim snm«n in 8e manj enotni udarnosti Politiko slovenskega naroda kot celote. Posle- nito tako smotreno organizirane in »e načelno ^oblikovane kot «u Kranjskem. .Svojevrsten je bil pa politidni razvoj na Goriškem v zadnji Četrtini preteklega stoletja ie tam na političen razvoj močno vplival dr. Mahnil:. vendar so ji dajali smer zgolj z osebnih vidikov dr. Ton k H, dr. Gregorčič in Andrej Ga-brSček ter je neprestano kolebala pod krinko slopaštva med liberalizmom in katolištvom. Maasičevi učonci in prietaši so ji skušali ponovno dati trdno ia izrazito katoliško načelno urncr in so skušali skovati krščaosko-socialne organizacije, vendar se jim spričo živaliue delavnosti liberalnega GaJbrSčka in samovoljnega Gregorčiču to v večji meri ni posrečilo, dokler te niso ' začetku tekočega stoletja naselili v Gorici nekateri mladi, odločni katoliški Izobraženci (zdravnik dr A Brecelj, prof. dr. K. Capuder in Fr. Krcmžar), ki so potem začeli s pomoči« mlajše duhovščine (Knnvs, Dermasija, Abrain i. dr) s siuotronim delom po vzorcu kranjske SLS. Naleteli so na ogorčen odpor liberalcev in dr. Gregorčiča, ki ko« duhovnik sicer ni delal liberalne politike, pač pa vedno le osebno. Ker pa Gregorčič ni imel nobenega zmi-sla za kako politično, socialno in prosvetno organizacijo ljudstva, je razumljivo, da nikoli ni zimi pritegniti širših ljudskih množic, zato je njegov vpliv vedno bolj bledel. Pred vojno je bi! položaj že tak, da je stalo ljudstvo že po veliki večini v taboru dr. Brecljcve »nove etrujc«, io je SLS t kranjskem ztnislu ia bi bili tudi že pri prvih deželn«zlM)rskih ali državnozborskih volitvah zmagali na vsej črti, toda prišla je vojna. Po vojni so potem skušali to delo nadaljevati zlasti dr. Besednjak, šček in dr. Bitež- nik, a Italijani so ga lunalu popolnoma zadušili. » Glede na gos|>odoval,ni položaj Italijanov so tudi v Tretu in v Istri vodili tamošnji Slovenci v zvezi a Hrvati »slogaško« politiko. Ker Jim je prinašala le mak) sadov, so se začele ie tudi v teli dveh deželah pojavljati stremljenja po posebni katoliški politični organizaciji v ran i slu kranjske SLi, toda vojna je preprečila nadaljnji razvoj v tej smeri, po vojni so pa obe dežeii zasedli Italijani Sliine *o bile razmere tudi aa Koroškem, le aa jc imela tam sloguika slovenskn politika vedno izrazito katoliški zaačaj in »e par osamljenih poskusov iiberalecv ni obneslo. Spričo silnega in smotrenega nemškega pritiska, ki ie hotel za vsako ccno izvesti popolno ponemčnnje tamosajih SJovencev, je bil položaj našega naroda na Koroškem skrajno žalosten. D« začetka preteklega stoletja ie živela tam cela vrsta Ukrenili iu požrtvovalnih rodoljubov, ki so skušali delati on narodno-političnem polju, toda s smotrenim politično-organizatoričnim delom »o začeli šele pozno, ko sta prevzela vodstvo tamošnje politike dr. Brejc in Fr. Smodoj. Ko. Ukor je bi.o to v težkih okoliščinah izvedljivo, se je tamošuje politično delo in življenje naslanjalo na kranjsko SLS. < * Iz tega pregleda je razvidno, da je — kakor na vseh drugih poljih — tudi na političnem po--Ihi zavzemala nekdanja Kranjska vodilno vio«o, Oj t« so izhajale vse pobude, ona je bila vedno mree slovenskega naroda in slovenskega ozemlja, ona je korakala nn čelu vsegn dela za naš skupni narodni napredek. Na njenih tleh se je porodila in izoblikovala tudi politična organizacija slovenskega ljudstva, nekdanja SLS, ki Je s svojim modernim katoliškim, demokratičnim, socialnim in slovanskim programom polagoma zajela ves naš narod, ga prebudila ie brezplodnega »slogaškoga« mrtvila ter vodila skozi trde boje tudi do veličastnih zmap in naglega vsestranskega napredka. /a rad i precej ostro začrtanih nekdanjih deželnih meja- ki »o povzročale neizmerno škodo našemu narodu, je imelo politično življenje v vsaki deželi svoj posebni značaj in do nesce mere tudi svo ki »vojsfc-o organizacijo. Toda že jeseni I. 1909 so se tee te načelno sorodne katoliške politične stranke združile v enotno »Vse-slovensko ljudsko stranko« z dr. Sušteršičeni aa čelu, ki naj bi bila Vrhovna politična predstavi-teljica vsega slovenskega naroda i,n ks je imela v vseh deželah za seboj tndi ogromno večino ljudstva. Ker so slovenski katoliški poslanci vseh dežel tvorili na Dima ju že poprej enoten klub in so tudi skupne nastopali, ustanovitev ^LS zaenkrat dejanskega položaja že ni mnogo izpre-monils, toda v bodočnosti bi pripadla njei naloga izbojevati našemu naroda njeirov davni sen, to je ~ zedlnjemo in avtoaomao Slovenijo. Za pogozdovanje naše dežele Na pobudo minisiretra za gozdove in rudnik« ter na vabilo gospoda bana je bil ustanovljen bari o vinski odbor za Dropaganao gozdarstva v Ljubljani. Na seji je podal višji svetnik banske uprav« ini. Janko tlrbaa obSirno poroiilo o gozdarstvu v; Sloveniji in o nalogah odborov za propagando go-sdsrstva. Po podanem poročilu zavzemajo gozdovi v Sloveniji 708.329 ha ali 47.13% vse produktivna površine Trt četrtine gozdov so last malih fanet-ekih posestnikov, kar j« posebno pomembne za njih koiturno in gospodiwsko eleuije. Delovanje odborov za propagando gozdarstva bo moralo v dravski banovini, ie naj bo uspešno, zajeti najMrSe sloje aaSega ljudstva. Razširiti ga b« na vsa gozdno-kulturna, pogozdovala« iu gojitvena dela v gozdovih in izven gozda in to: 1. na pogozdovanju kraškega sveta, zcailjiši ob državni meji ter goijav v gaidovih; 2. na gojenje ia vanstvo gezdovj £ na veaiafanje }avj;th nasadov ter zaščito prirodnih sponi*uikov. Kraški, večinoma pašnižki svet v SloVMiji vzema okoli 5900 ha površine. Posebne kraške komisij* so od leta 1932 doslež pogozdile 257 ha ia ijtpopoUiilt 128 ha. StroSki v znesku 446.922 din bili krili iz javnih sredstev. Primerno propagando med prebivaUtTOHi prizadetih krajev se bo pospeSB razvoj tega pogozdovalo itfa dela Ob država? meji »o sMenjeni gozdovi, gozdni paaovi, , razlike spola. Ko sem bil no godo-venju sestri?'me Anice, sem si za tieiiutek cel« sam privoščil ta priljubljeni predmet amerišfc; udobnosti. Tudi notranji prostori so okusno opremljeni. Tla pokrivajo preproge, v manj imovitih hišni} pa linoleuin, ob stenah stoje naslonjači in divan. Mizo in stole v našem pomenu pozna samo obednica. Okna in vrata so v vročem poletnem času podnevi in ponoči odprta in proti maham in komarjem z gostimi siti zamrežena. Moje uho je sicer zelo občutljivo, vendar, kljub temu nisem občutil nikakegn prepiha. Sleherna hiša ima tudi električno razsvetljavo, rediti, telefon, plinski ali električni štedilnik, vodovod in električni hladilnik. AmeriSka gospodinja je v primeri z našo prava gospa. V kuhinji gre skoraj vse avtomatično. Pometa J5 elektrif-au meda. Na trg ji ni treba hodi«. Na ulici seli) sleherno Jetrn opazil voznika, ki je hodil od hiše dn hiše in ponnjai krompir, solato, sadje in vae druge življenjske potrebščine. Na dom doW celo knsh v primerno koščke narezan In v prikupljiv papir zavit. Vse te in 5e nešteto drngih udobnosti že same po sebi priklenejo človeka no dom in okolje, v katerem živi. Zato menim: slovenska žena, ki je le nekoliko okusila ameriške udobno življenje, bi se le s težnsas zopet oživela v naše domaČ«, preproste razmere. Res }e, d* rdnj p« stdoj »Klari domo-tožje z vso stile n« dnn, *®d« to »o trenatnt utrinki, neftloo življenje jih muvs in *.wavn pre-s žene, kakor prežene v?i?r mesfžo in oblake. 4" leta 1937 je bilo nad 2700 takih priredite*, Na ieli način naj bi se uvedla za mladinske organizacije, odlisli kmečki naraščaj in z« vojaštvo s pomladna pogozdovelna dela, Zaradi pomanjkanja gozdarskega strokovnega osebja naj bi se za take prireditve vzgojili praktično izvežbani vodje v posebno kratkodobnih tečajih. Pravilno vzgojeni in negovana gozdovi so trajni vir dohodkov, izboljšujejo podnebne in zdravstvene prilike, omililo razdiralno silo hudourniških voda, ter dvigajo naravne krasote pokrajine. Izguba, Id jo letno utrpe gozda! posestniki v naši banovini »Bradi nedostakov pri vzgajanju in izkoriščanju gozdov, znaša več milijonov dinarjev. Naloga banovinskih in okrajnih odborov ter občinskih pododborov za propagando gozdaastva bo torej, da skrbe posebno s podporo svojih strokovnih članov za povzdigo krajevnih gozdno-kultur-«tih prilik, da delujejo za gospodarsko izboljšanje naših gozdov ter ohranitev in epopoinitev lepot šalih pokrajin. Iz pisarne Kmečke z&em I Znaki Kmečke zveze Vse člane Kmečke zveze opozarjamo, da je glavni odbor izdal v smislu s&lepa na občnem ziboru delegatov znake v okusni in solidni izdelavi. Simbolika znaka je: »Iz zemlje, vere in ljubezni gre aaša iast.« Znaki so namenjeni za vse člane, moške in žessske pa tudi za mladino. Dolžnost vsakega je. da znak nabavi in ga vedno nosi, b tem pa javno manifestira svojo pripadnost k stanovski organizaciji — Kmečki zvezi. Orač Te dni je bila razposlana 4, štev. Orača in sicer na naslove onih, katerih naslove so odbori krajevnih edink uredništvu že poslali. Poudarjamo pa, da matijica seznamov članov še precej da se pa na drugi stran, pritožujejo nekateri člani, da Orača v redu ne prejemajo. Da se vse to uredi, prosi uprava io pisarna Kmečke zveze, da vsi odbori poskrbijo, da bodo seznami članov čimprej poslani, we one pa, ki so Sani, pa Orača ii'te 111 »«kt9V0 bre»piadao prt v«eli »o-Oblašconm prodajalcih are«*. nA,,!,™."1"? I,reils oriRvr«) rasredne lotsrljn va»l posameam« pot««t ofetin« Koristi, Si jo more imeti, one o,t«, .?"oan»ma Blagostanju obrtništvu, 1"«»," ® luvaltaom. ker m čisti tiobliok oa profisle urecK surasmerno razdeli T oramlen« numene. platno »I rinite isreiino močno MOLINO aebeljenn piaioo PLATMO s« tttrttAfca parile trpežno NANKING 7» piirje, dobra aoprodnroa mil KAfSTOKT iz beta r tt r; ralle Knagrs« tkanine SIFOK. dobra mefakt vrstn 6erH» 80, tetei»»(vlkiif«fc|»!4ti JS. A bi. m. Um. ffiiI/ Zahteva/t« fih povsod f Ali — sli Oče (fantu, ki s« te predolgo suče (siali ajego?« Werke): »Zdaj ste »e pa že dovolj fo&M šminkali pri »aa. Izberite si: ali hočete joko moje hčerk« aK pa nogo njenega ofetal« Mreto in žieo zs ograjo, dobro pocinkano tn vse STuil^ Fr„ Sfiaplcis IiJuMfatm, Oosposvetska cesta 1. rToiTučitelj: »Francek, kdaj je nojboljži 4as m trganje jabolk?« — Fiaucek: »Takrat, kadar ni gospodarja blizu.« Krajšim« knjllit«, napotiš« papirj«, 4«SaIc«. X % obVMfti«* vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Ktipooprodaja aaframKala Kupujte srečke drfavne razredne loterije v moji kolektuii »VRELEC SREČE«. M, Planfnftfc, &waw«ewi u »Ktj js tvoj oče?« js vprašal učitelj. — »Bolan.* — »Neumnost, jaz hočeni vedeti, kaj njs?« — »Kalija.« — »Tepec. Saj počenja, kadar b »frav?« — »Potem ue kaSlJa.« — sAil si ob ©smet. Jas bi hotel vedeli, kaj tedaj, ko nI bolan Sn ae k&žlja?« — »Potem je zdrav,« PodalSfii tmmm Življenje moremo podalJSol), bolečina preprečiti, beieial ozdraviti, slabotne oiačiti, aetlalna inoreato niWr«ttt1, ln ne« oene n* pravit) srečne I 1» *xrefe vsaksi &©j©s»M Oeiabljeni« itrsev, potrtoat, iifuba dobrih prijateljev ali tvojih biltujih. n» ocaranje strali ored boieznijo.slab nalilo Sivljenja In »rnofo ripnirlh t ie u»tb»I.IAi zdravniki 80 poti, ki T« morejo dovesti do dobrega raspoI ISs lllffS SH f SP© dobite pri fvrdlti PEAN P00ACBJIK d. se s., LJUBLJANA Tyriava (Dunajska) o. 83. lavna skladišča (Balkan) Eo ja Smela prtležnioa Jranooskega kralja Branpadur vso oblast, je nskl dvorjan svetoval dvornemu pridigarju, d« se bo kralju močno prikupil, ako 00 v javno molitev vpletel tudi ajo. »Vai nasvet prihaja pozno,« js smsie odvrnil dtsbovnik sJr» to vHKm v««k daa, ko molim: tera-vač reSI ues hnlaga«. Lovska sreča. Sena (moKu, ki se je vrnil z lovu): »Ali si kaj Sadel?« — Mož: »Sem.« — Žena: »Ali je že v kuhinji?« — Mož: »Ne, v bolnišnici.« ,a pob-ilad in poletje, v veliki flaill^SiR^«« izberi, ntldi po zelo ugodnih cenah (drf. uradnikom tmii na mes. odplačevanje) rnmfam 18 mvrnm «ItobHaaa ]'yfM:tu eeata SCS (iiiž* Gospodarska »teze) Lastnikom hranilnih knjižic Zadružne zveze v Ljubljani sporočamo, da si lahko nabavijo pri nas raznovrstno rnanufakturo po zelo ugodnih cenah. |e sredi noči pozvonil pod »Gospod doktor, m«ni iT mir NamJSljeni bolnik le zdravnikovim stanovanjem: se zdi, da sem v spanju pogoltnil mi8,« Zdravnik: »Pogoltnite Se mačko, mene pa pustite v miru.« t MMM POSOJILNICA I UI1BUANI regiutr. »adnifia z neom. zavezo USMJAMA, flKleSICCfi CCili (v lastni palači) oferesittja vliige Ufijtagodu ®§ © love San. ®tere vlope, ki ®« v celoti vsak tmpol&il^m, obrestejc po 4'/», proti odpovedi do »*/« (SAMA izdelek _____________________ naiboliši, enak inozemskim, nad polovico cenejši, 10-tetna garancija, štedilnike vseh velikosti izdeluje Podrta? Ciril. Ig 147 *i ii»wi. mm\ Razstresen profesor: »Ali je vaš brat umrl prejšnji mesec, ali ste vi?« '.Najbrž jaz, kajti kolikor mi je znano, moj brat še živi.« f!«* ftiwM. fiomafe tre" d* I tel j«, iuaaike tetetaa, qw-fm», pes» la s*ziw trama ienetis. nudi v najboljši kakovosti tvrdka Srna Pa8»felk. UaMJaa«. Tyrševa (Dunajska) cesta šl 33 v Javnih skladiščih Učitelj: »Žlahtna kovina ue zarjavi, Kdo mi ve navesti kako primero?« — »Zlato.« — »Dobro.« •— »Srebro.« — »Tudi dobro.« -- »Platina.« — »Se bolje, izvrstno. In ti Mihec?« — »Stara ljubezen.« Vam pomaga, it zadobite zopet ZDRAVJE i pomočjo zdravilnih lastnosti bilia. Ne bodite sami sebi sovražniki Bolezni pii MENI in BOLE INE ob MESEČNEM PERILU (meastruaciia) ublaži Hersan čaj, Ali Vas ovira DEBELOSi 1 Bi bili radi VITKI? Tedaj uporabljajte Hersan čaj. Zakaj trpite bolečine REVMATiZMA in PRO-TINA ako to ni potrebno. Heraag čaj je sredstvo, ki Vam more olajšati muke. Hersan i«i pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res še ne veste, da ie Hersan čai dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC. Hersan čaj se dobiva SAMO v IZVIRNIH ZAVOJIH v vseh lekarnah. ReC. SI. 1(1834(33. Gostilničar svoji ženi: »Kaj pa je tujec rekel, ko si mu predložila račun?« Ona: »Rekel je, to je pa že skrajna nesramnost, oderuštvo, lak gostilničar spada nod ključ, pijavkal« On: »Tako, tako torej, zmerjal ni nič?« Aemena (gospodarska, vrtna cvetlična) in vrtno orodje kupite dobro in poceni v trgovini tlaMjana (palača Ljudsko posojil.) Pismonoša: »Nevcselo novico prinašam, pismo ima čr« rob « Gos podli čna: »Brez dvoma, muj brat je umrl, •aj poznam njegovo pisavo.« Mali oglasnik V,*ka droona vrstica al. me prosto*. veHa za enkrat D.r. 5. Naročnik. .Domolluba« plačalo samo nofov co sko klu,e,o kmeti,ske potrebščine ali prodaiaio svo,e pndelke al, ilie.o poslov ozirom, ob ?nik. pon^ofnikov ali va.encev in narobe. Pristojbina za m.l« ožl.se »e pl.čuie napre,. Sadns dreHESca lepa. vseh priznanih vrst, prodaja iz lastne drevesnice Franc Hafner (Križaj) Sv. Duh 16, Skofja loka._ za kovaško obrt sprejme Matija Perušek, Višnja-gora št. 83. n -ii (800 D in), ročno DEPe!| slamoreznico (■«50Din) mlatitnicoza na gepeli ali ročni pogon (900 Din), vse malo rabljeno prodam. Peter Dolenc Smarca št. 33. p. Kamnik za izdelavo cementne ope- HOIOSGS ke sprejmem takoj. -Zaslužek od komada. Hrana in stanovanje preskrbljena Franc Sa-mida, Vali Rigelj p. Toplice pri Novein mestu Pehala 4 A- dva tlEUMf kranj. s čebelnjakom poceni proda Frančiška Prosen, Gmajna 7, p. Krka. Mtlue li esserisis poučuje po najnižji ceni Jezikovna dopisna šola na Jesenicah. — Zahtevajte prospekti Priložite znamko za odgovor! Tomačevo 25, Moste. Prodam ™1?i™mrej-me. Vižmarje 89, p. St. Vid nad Ljubljano. za vsa kmečka dela sprejmem takoj. — Kos Jože Zg. Zndohrova 2, Dev. Mar. v Polju. 3000 kg kuoim. Kudnik 13, Ljub jana. Mim dčiilo ^ •200 Din. Martine, Rudnik 2, Ljubljana. prvovrstnih znamk in 42 šivalnih strojev poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). pTšSfiTielili^ netšo, za poljska in hišna dela, sprejme gostilna Cirman, Medno, Št. Vid nad Ljubljano. na kmetijo sprejme A. Žab-jek, Hrušica 19 pri Ljubljani. PŠŠ^LlitTro- dam ali dam v najem celo »li samo delno. Rede se 4 glave živine. Cena 55000 Din, Franc Omahen, Javor St. 83, Dohrunjepri Ljubljani. Nekaj zanimivih podatkov o papežih. Sveti Peter, prvak apostolov in prvi papež, je bil rojen v Bethsaidlijj, Galileji; zatem je živel v Antijohiji, od koder sc je preselil v Rim, kjer je prestal mučemiško smrt dne 29. junija leta 67 po Kristusovem rojstvu. Sv. Cerkev je vladal 25 let, dva moseca in sedem dni. Sedanji papež Pij XI. je 261. papež v redovni vrsti za svetim Petrom. Od prvih 30 papežev je bilo mučenih 29, izvzemši sv. Dionizija, kasneje so prestali mučeniško smrt šc trije. Izmed 261 papežev je bilo dosedaj k svetnikom prištetih 82; 104 papeži so bili rojeni v Riimu, 103 so bili doma iz drugih krajev Italije, 15 je bilo Francozov, devet Grkov, sedem Nemcev, pet iz Azije, trije iz Afrike, osem Špancev, dva Daimatinca, po eden iz Palestine, Ihrucije, Ilolandske, Portugalske in Anglije. Vsak moški katoličan, ne oziraje se na pleme, je lahko izvoljen za papeža, tudi če ni duhovnik ali škof. Če bi bil slučajno kak lajiik Bili navaden duhovnik izvoljen m papeža, bi moral biti poprei posvečen v Škofa, preden bi ga ustoličili na Petrov stol. Dol pri Ljubljani. Dramatskl krožek iz Rakovnika v Ljubljani uprizori v nedeljo, 3. aprila v prosvetnem domu lepo in zelo zanimivo igro iz sodobnega turistovakega življenja: »Nova pot«. — Začetek ob pol 4 popoldne. Verbais, liubliana, tapmgska 10 Kmotovalcl In o&rfinlfeit talefsiR it. 22-87 Dospel. n»m je velik. poSiIjk« prvovnlnit elektromotorjev VMh veliko.« i« n.petortl - Cene konkurenčne - Prevzem.rao in iivrfujemo vu toz.devn. popr.viU v batni del.vnicl pod itro-kov«.* ro