Let« LXXVM št, 115
Spedlstone In Poštnina plaćana v gotovini.
Ml. maja 1%B-XXI
Cena 50 cent.
UKaU-iNiarvu if* UPRAVA: LJUBLJANA. PUOU1NUSVA OUC4 S — IZKLJUČNO 4A8TOP8TVG u oglase It Ural je vin« LtaJtje M
ITNlOMt PITBBUriTA ITAIJANA a A- MILANO
L'azione contro
il eonvoglio netnico
proseguita cm snccesso — Duše prircscaH prirbabilmente af f ondat*, un terzo gravemente dannegglato
n-at, si-» m u-a —
prt postno
CONGBSaiONAJUA ESCLUSTVA otr U pubblicrta cb provenienza Italiana cd ostare: UNIONE PUBBLICITi ITALJANA S. A- MILANO
Iz „Odredbenega lista14
▼ vodstvu Stranke -— Ustanovitev zveze ifalHamkih bojevniških tailjev v Albaniji
11 Qu a rt i ere Generale delle Fonte Armate «mun:ia in data di 20 maggio il seguente bollettino nr 1090:
Nostri velivoli hanno proseguito con suc-eesso Pazione contro il convoglio navigante Iunco le coste a 1 g e r i n e : Due piro-scafi di medio tennrllagerio colpiti da si-lari sono da considerarsi affondati menlre nn terzo da 10.000 tonncllatc risulta gravemente danneggiato.
I porti di  S f a x.   Orano  e  D j i -
d j e 11 i sono stati eff icaceroente attaccati da bombardier? dell'Asse.
Alcnne vittime e tievi daniti ven iva no causati a Trapani e mella regione del C a m p i d a n o (Cagliari> da formarionl avversarie che. decisamente f m pegaste hi romba 11 imen to dalla eaccia italo-sermanl-ca subivano complessivamente U perd!ta d i 13 apparecchi.
Un qaadrimotnr«» rra inoltrr d^strot*« dalle   batterie   contraere* nel eielo della
S i c i I i a.
Napad na sovražni konvoj
se je z uspehom nadaljeval — potJpljena, tretji
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 20. maja naslednje 1090. vojno poročilo:
.Kasa letala Ro z uspehom nadaljevala napade proti konvoju, ki pluje vzdolž alžirske obale. Dva parnika srednje ton_že ste bila zadeta od torpedov in ju je treba smatrati za potopljena, dočim je tretji z 10.000 tonami hudo poškodovan.
Loke v Staxu, Oranu in Džidželiju so bile učinkovito napadene od osnjh bombni, kov.
Nekoliko žrtev in lahko škodo so povzročili v Trapaniju in v okolišu Camp'dana (Cegliari) sovražni letalski o 'do! k i, ki so se zapletli v resen boj z italijansko-nem-Akimi lovci ter izgubili pri tem 13 letal.
En štirlmotoniik so razen tega pokonfale protiletalske baterije v zraku nad Sicilijo.
Visoke sovražnikove izgube v A S riki
Rim, 20. m?.ja. s. Seznam izgub, ki so bile zadane sovražniku na bojiščih Severne Afrike (Libija. Egipt. Tunis) in na Sredozemlju cd 10. junija 1910 do 13. maja J94S-XXT:
68.900 ujetnikov;
un čen"h ali zajetih tankov in oklopnih avtomobilov 5833;
Dva parnika sta bila verjetno hudo poSkodovan
tonov raznega kalibra, uničenih ali zajetih 1524;
uničenih ali zajetih motonrh vozil in razn h motornih sredstev nedoločeno število v tisoče;
uničenih ali zajetih strojnic in nosnega pehotnega orožja visoko števuo
Letal, sestreljenih od letalstva Osi ali uničen h na tleh ali o d protiletalske cbrambe in kopninskih oddelkov ter pomorskih edinic 5739;
verjetno sestreljenih letal, katerih usode ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, okrog 2000.
Kr. mornarica in Kr. letalstvo sta potepih naslednje vonje ladje: 32 križal k. 3 pomožne križarke. 40 rušilcev in torpe-dovk, 88 podmornic, 4 pomožne ladje, 7 manjših ladij, 178 parnikov z 1,137500 tonami, 2 prekooceanska parnika s 40 000 tonami, 16 petrolejsk h ladij s 150.500 tonami in 16 jadrnic in manjšega pomožnega bredovja.
Tem podatkom se dodajajo naslednji glede izgub, zadanih sovražniku ob sodelovanju nemškega letalstva* 3. rušilci. 7 manjših ladij, 10 parnikov in ena petrolejska ladja. Končno je bila ena kritar-ka potopljena od našega letalstva ob so-del: vanju italijansko-nemških letai&kih pomorskih sredstev.
Angleži bi radi naknadno našli opravičilo za napade na bolniške ladje
Morali pa so ugotoviti« da se italijanske Oborožene sile str c g 3 drže mednarodnih konvencij
Neko pristanišče. 20. maja. s. (Po očlo posebnega dop snika agencije Štefani). — I>ne 10. maja so Angleži prvič cd izbruha vojne ustavili neko italijansko bolniško ladjo, da bi jo preiskal5. Prvič se je Anglija poslužila mednarodne ženevske konvenc je katero je že tolikokrat p^ načrtu in premišljeno kršila. Spričo barbarskih metor* po katerih so Angleži doslej delali, je skora; bedasto misliti, da se hoče Angl"ja povrn ti k zakonitosti, katero je tolikokrat kršila Omenimo naj bolniške ladje. k. so že na dnu morja, t'ste ki so bil? zadete in so po napadih s težavo drsegle pristanišče s svojim junaškim tovorom, s povr itniki. ki so se vračal: težko ranjeni in kateri življenje se je končalo ah bolnišk'h Ind ah ki so jih Angleži obstreljevali s strojnicami. Ni mogoče m:.s!itl nh po Skus rehabil'-tacije s strani Angležev in tudi ne nr< nnli kasno kcsnnje aH povratek k spoštovanju človečansk-h načel.
Pregled boln'ške ladje »VIrglio«. ki se Je iz Tunisa vračala proti obalam D movi-ne, odkriva zaradi vestne in podrobne metode, s katero je bil opravljen, pravi namen angleških of:cir"ev Lsdia je b'ia m^d aadnjim/, ki so zapust.le Tunis Na afriški zemlji je bilo po dolgih mesecih junašRe borbe premagan h z vojnim potencialom so vražnika na tisoče italijanskih vojakov u> of'cirjev. ki so pore bili zadnje zaloge streliva in živeža in bili ujeti. Ali ni morda bolniška ladja rešila kar največje možno Število preostalih? Tc je bila m'sel angleškega povel ništva. če bi se to lahko dokazalo, bi zadoščalo za oprav:čenje vseh prejšnjih napac-ov <z letal in s podmonvcami na bolniške ladje. Opravič lo, al:bi, legitimacijo za nečloveško in obsojanja vredno barbarstvo, to je iskalo angleško povelj-ništvo. Toda naši bojevn ki, ki so žlavo vzdržali sunek premočnih 3ovr3žnih 5*1, so meško sprejeli svojo usodo, ko odpor ni bil već mogoč in niso n ti misi li na to. da bi se reš li z zvijnčo pred uietništvom. Mišljenje angleškega poveljništva kakor tudi skrbna preiskava ladje »Virg lio« sta nadaljnji napad na italijansko korektnost 'n dokaz nesramnih vc;nih metod sovražnika. Takole se je dogodil ob sk na bolniški ladji:
Dne 10. maja ob 9 30. ko se je ladja vračala iz Tunisa s popolnim tovorom ranjencev, so bile opažene v bližini otoka Zam-bra tri ang eške vojne edinice tipa »Yer-vis«. ki so plule z vso brzino proti »Vir-giliu« Poveljnik floti je je v razdalji ene milje z mednarodnim kodeksom ukazal itaijnski ladji naj se ustavi. Ob 9 40 je sporočil: »Sledite mi k preiskavi v zalivu Tunisa«. Topn:štvo e.dinic je bilo že naperjeno proti bolniški adii Kmalu nato je bilo oddano drugo povelje: »Vozite s 13 miljami smer 243« Ko je bo'niska ladja izvršila ukaz, sta se dve od angleških edinic oddaljili.
Ob 12 20 je angleška ladja ukazala bolniški ladji, naj ustavi stroje. Ang eži so se približali na 70 metrov in spustili v morie motorni čo!n. v katerem so bili oficirji, ki so ladjo preiskali Kmalu nato so stopili na krov neki 'adijski podporočnik, neki poročnik-zdravnik, neki mornar, neki angleški novinar v oficirski uniformi, ki mu je seveda pripadala naloga obvestiti >vet o škandau italijanske bolniške ladje, ki se ne drži predpisov in naloga, opravičiti zaradi tega vse prejšnje napade Na krov so prišli še štirje mornarji s podofi-cirjem. oboroženi s strojno pištolo in s strojno puško, en mornariški radio-tele-srafist. ki je takoj namestil radiotelefonsko oostaio.
Ko so stopili na krov. je ladijski pod ooročnik Dostavil na poveljniški most ra zen rad ote egrafista še tri oborožene mor narie. Poročnik-zdravnik je vprašal po številu postelj in takoj je pričel preiskavo ob spremstvu direktorja boniške ladje. V ki -ursičnem oddelku je v sumnji da kak ra njenec morda ni resnično ranjenec, dal od vzet;  obveze trem  bolnikom   da  bi sam ugotovil njih stanje V oddeku za bolnike ie pozorno pregledal vse bolnike, pri čemer ga je povsod sprem'jal novinar.
Ladijski podporočnik je nato ob spremstvu poddirektorja ladje preiskal notranjost ladje kjer bi lahko bilo kaj »iegal nega« skritega. Vse pa je bilo legano Zanimal se je nadalje za stroje za vrsto nafte, da bi se prepričal, da je zaloga nafte, ki se je nahaja'a na ladji, res potrebna. Hotel ie vedeti, kakšni so glavni stroji in oomožni motorji in koliko lahke nafte potrebujejo, toda tudi v tem pogedu je našel vse v redu. Nato je preiskal prostore v zadnjem delu ladje, prostore za oficirje, oodoficirje in mornarje, pogledal celo pod do?'e'je ter odpiral omare. Sel ie nato v oodkrovje in vstopil do zadnjih prostorov, kjer je ladijska obtežba. Tu je iskal med kamenjem, brskal do železnih in lesenih odpadkih m neprestano zahteval pojasnila. Nato ie vstopil v umivalnice, stranišča, laboratorije.
Preskava je trajala od 12.20 do 13.20. Tedaj je poveljnik angleške edinice z megafonom zahteval od svojih oficir ev na bolniški ladji, naj mu sporočijo koliko postelj in koliko bolnikov je na bolniški iadji. Podariti so bili sporočeni po ladijskem te* lefonu. Ali je bilo poveljnistvo nestrpno zaradi tega, ker je bilo na ltaljanskl bolniški ladji vse v redu? Po končam preiskavi so morali anglsSki cfieirji, zbrani na poveljniškem mostu izjaviti, ds je vse po ženevskih konvencijah neopo rečno.
Ob 13.30 je angleška edinica sporočila italijanski bolniški ladji, da je Mla odvedena med rt Farino in rt Bon, te je v področje nrnslrh polj. Ancrlezi so sporočili tudi, po kakšni poti ladja lahko varno
Rim, 20. maja. s. »Odredbeni list« PNF
objavlja:
Tajnik PNF prevzame neposredno osebno bojevniški urad arvrho namestitve bojevnikov po vojnih zaslugah v urade, nrga-c i in hierarh je da se tako postopno nadomestijo tisti, ki še niso imeli časti in prednosti služit' Domovini v orožju. Enako prevzame tajnik PNF podpiranje in zaščito bojevnikov in n j h družin. Druge pristojnosti so takole porazdeljene:
Podtajnik Alessandro Tarabim (disciplina, uprava, osebje, UNIČI, orožna združenja, združenje v odvisnosti PNF) se bo posluževal dela člana narodnega direktorija Gtuseppa Cabelle v vojask h ln odvisnih združenjih.
Podtajnik Alfredo Cucco (tisk, propaganda, zavod za faš'stično kulturo, ženski fa-ši.i. pomorska liga).
6ola fašist čne m stike in razstava Revolucije spadajo v udestvovanje INCF, ki se bo posluževal dela Članov narodneg«, direktorija Luigija Molna za tick in propagando ter Sergija Nanninija za ženske fa-š-! je.
Podtajnik Lecnardo Gana (gospodarski in socialni problemi, avtarktične pobude. korporac:je. sindikalna združenja, združenja in ustanove bojevnikov, zavod »Nastro Azzurro«) se bo posluževal dela člana na-rednega direktorija Lu gija Bmanuela Gt-anturca za združenja bojevniških ustanov.
Podtajnik Renato Jella Valle je na razpolago tajniku Stranke v kontroli in vzpo-rejevanju dopolavorist'čnega in športnega udejstvovanja (OND, CONI, CAI in sorodne usatnove).
Služba za prekomorske zemlje: Član narodnega direktorija Fernando Fel ciani (podpoveljnik GILA). član narodnega direktorija Franc Pagliani (podtajnik GUFa.)
i     sef kabineta tajnika Stranke: fzsist Gu-glielmo Montani, rojen v Udine leta 1896., ! skvadrist,    pohod na Rim, podpolkovnik
* bersaljerov, konzul Milice, prostovoljec in . vojni pohabljenec, imetnik srebrne in bro-i K ste kolajne za vojaško hrabrost, dt k tor j prava, bivši tajnik fasija v Mo^inelli, bivši l zvezni podtajnik v Bol ogni, prefekt Kralje-i vine.
Sef osebnega tajništva tajnika Stranke: fašist Christiano Pocarile, rojen v Gras-sanu (Matera- leta 1904., vpisan v PNF od leta 1920, skvadrist, pohod na Rim, topni-
. ški oficir in oficir Milice, prostovljec v Italijanski Severni Afriki, odlikovan z vojnim
; križem, bojevnik v sedanji vojni, doktor gospodarskih, trgovinskih Ln pra*m.ih ved, bivši član zveznega direktorija v Tripolisu,
i bivši zvezni tajnik v Ta ran tu.
Sef glavega stana   GILA:   fršist Alessandro Scala,   rojen v Milazzu (Meisina) I leta 1894., vpisan v PNF od 3. m rca 1925,
* polkovnik Kr. vojske, vojni prostovoljec, [ bojevnik iz prve svetovne vojne, v Španiji j in v sedanji vojni, trikrat ranjen, rdUkp-' van z dvema srebrnima kolajnama, eno 1 bronasto kolajno, dvema križema za voja-j ško hn-brost in z železnim križem 1. in 2. I razreda, bivši šef štaba napadalne divizije
* »Littorio«, oklopne divizije ^»Littoido^ in j intendance v Severni Afriki.
Ustanovi se feleracija  iti: iijanskih bo-
* jevniških fašijev Albanije s sedežem v Ti-{ rani. Duce je pozval na položaj zveznega
tajnika te federacije fašisla Giuseppa Tiz-ziranija. letnik 1898, vpisan v Stranko od 11. aprila 1921, skvadrist, pohod na Rim. major planincev, borec v prvi svetovni vojni in bivši zvezni tajnik v Rovigu in Padovi
Vladarica sprejela
Španskega in japonskega veleposlanika
/čim, 20. maja. s. Danc^ popoldne je \ Bi Kraljica in Cesarica sprejela \ avdienci v kraljevi palači Kvirinalu Eksc dona Raimonda Femandeza Qucsto. veleposlanika n* Kr dvoru.
Rim, 20. maja s. Danes popoldne je Vel. Kralj ca in Cesarica sprejela v prvi avd;enci v Kraljevi palači K\ Hnalu Eksc. Sinokura Hida-kako. veleposlanika Japonske na Kr. dvoru.
Junaika piirtvcvatnost zgledne fažistke
Rim, 20. maja. Med zadnjimi bombardiranji Palerma se ie posebno izkazala tajnica delavk in služk-nj rajonske skupine »Oberdan« Prtv v denza Bnolotta Tovari^ca Br olotta je izgubila očeta ob scvražnem napadu, ko je bila norusena tudi njena h'>a, a m niko-li prekinila svojeca apostolst\a :n je opravljala svoje dobrodelno delo tudi na dan. ki ie bil dan najhujše žalosti zanjo Zaradi svojega radržanja s' je tovarištea Bnolotta zjs'už la pohvalo tajnika Stranke ter ie bila Gsna£cna od zveznega tajn ka v Palermu kot 2i!iL'd vere in izvrševanja dolžnosti.
Hvaležnost Hrvatske
do Italije in Duceja
Govor zunanjega ministra Bndalca cb dragi obletnici
podpisa rimskih pogodb
Zagreb, 20. maja. s. Novi zunanji minister Mile Budak je imel včeraj važen govor pred člani vlade, ustaškim l hierarhi. diplomatskim zborom ;n zastopniki hrvatskega in inozemskega tiska. Govoril je o italijansko-hrvatskih ednosih. Govor spada
njem je bil utrjen zadnj? 5'en sodelovanja med obema velikima duhovoma Duceja in Poglavnika ter položen temelj za plodno sode'ovan je med obema narodoma.
Omenjajoč težkoče v zvezi s sedanjo vojno    in   okoliščinami,   ki zakasnjujelo
v okvir manifestacij ob drugi obletn'ci pod- \ razvoj jačjega sodelovanja, ki je želja obeh
plsa rimskih pogodb ki je bila včeraj proslavljena z izmenjavo pozdravnih govorov | med ministrom Italije Casertanom in Poglavnikom. ,
Po omenitvi žalostnih spominov na Kal-var jo hrvatskega naroda, borbe za neodvisnost in absurdnega položaja na Adria-ticu, ki je nastal z m'revnimi pogodbami, zaradi katerih je Jugoslavija nagnala Hrvate proti Italijanom, je m nister dodal, da \ je Poglavnik, leo je' borba dosegla vrhu- 1 nec, moral izbrati bodoče prijatelje in te je 'skal med »duhovnimi bratranci«, to je med italijanskim: fašisti. Minister je omenil izhod šče novih italijansko-hrvatsklh odnosov, to je prvi sestanek med Poglavnikom in A r na 1 dom Mussolin jem v Milanu. Edina država na avetu, ki je na steza i odprla vrata hrvat3k'm emigrantom, ;e bila fašistična Italija, je zatrdil minister Budak Po zlomu Jugoslavije sta Duce in f*oglavmk sklenila in dc ločila italijansko -hrvatsko sodelovanje z ustanovitvijo Neodvisne Države Hrvatske, dokazujoč s tem da Adriatico ne more ločiti, temveč združevati oba prijateljska naroda, ki cemta vrednest takega prijateljstva iz katerega nastajajo dolžnosti in pravice. Sodelovanje med Mussolnijem in Paveličem pr^sesra sodelovanje dveh sosednjih narodov. Duh novega reda je privedel do zaključitve rim-sk h pogedb dne 18. ma;a 1941.
Položaj na vzhodu je nadvse jasen. Po 800 letih obnavlja Hrvatska svojo državno neodvisnost, na drugi strani pa je fašistična Italija na poti proti svojim ciljem imperija. Itaija. ki hoče biti varna ob vzhodnih adriatskih obrežjih, jamči za integriteto in neodvisnost hrvatske države. Po orisu mejnih pogodb ter političnih in vojaških klavzul je minister poudaril pomen določitve Savojskega princa za prevzem hrvatske krone ter je dodal: S tem deja-
pride do svoje poti, na kateri se je nahajala, ko je bila postavljena. Ob 13.40. ko so se angleški oficirji zopet ukrcali, je bil poslan signal: Na Sorbena mesta! Opazovali smo, kako so mornarji pohiteli k topovom, ki so bili dotlej naperjeni proti bolniški ladji, potem na so jih -»br-nili proti nebu. Bila so letala Osi, la so prihajala, da bi napadla.
Kmalu nato je >Virgilio< nadaljeval svojo pot. Naša ladja je bila. kakor mnoge druge, že prej napadena od sovražni, ka. Leta 1941. je bila bombardirana iti belem dnevu v Tripolisu in tudi -daj je bila sleherna zmota iaključsna. Nekaj dni pred preiskavo so jo zopet napadli težiti lovci v Tunlskem zalivu, ko je reševala nekega brodolomca. •Uri aH pet letal m je vrglo v strmoglavem poletu na ladjo ter je preluknjalo povelini«ki most s kroclami is strojnic. Ob slovesu si pod-poveljnlk nI mogel kal da ne bi angleških ofldrjev vprašal: Kakor ste ugctovili jo vse v redu. Zakaj *or*»j niste preiskali mnog'h drugih nas h bohrskih la. dij, namesto, da M Jih napadli? rMgovor na to vprašanje je bil samo nejasen stavek v
narodov, je minister dodal: Močni in odgovorni duhovi se morajo jačiti še bolj v borbi in imeti pred očmi en sam cilj:
Hitler sprejel in 3:li;Hoval predsednico finskih ženskih organizacij
Iz Hrt>rjevega glavn. su stana, 19. maja, s. Hitler je danes sprejel predsednice f nskih ženskih orjranizae j »Lrtta sva-erd« gospo Fannv Luukkonen ki se Bd nahaja v Nemčiji kot gost voditeljice r«n rodno socialist:čnih ženskih organizn ;ij ge. Scheltz-Kling. Ob tem obisku je H t. ler v znak spoštovanja duha predanosti, s katerim so finske ženske organizacije srdelovale v skupni borni proti bolj5ev!z-mu, odlikoval gospo Luukkoiien z zvezdo reda nemškega orla. Razen gorpe Sche^tz« Kling sta bila ob razgovoru navzoča državni vodja Borniann in finski posiamk Nevel.
Skupno zrnato za kakršnokoli ceno! S to neomajno voljo proslavljamo drugo obletnico pogodb in znova potrjujemo, da no bomo popusti'i v dveh točkah; glede neodvisnosti Hrvatske in glede neskončne hvaležnosti Duceju.
Spominjajo^ se na junaške borbe Italijanov, ki so se žrtvovali za veliko Ha ijo je minister izjavil: Mi Hrvatje smo prvi želj sadove njih najčistejše krvi. Zaradi tega je naša hvaležnost do njih goboka in večna. Njih grobovi so svetišče italijan-sko-hrvatskega prijateljstva ter vir moč? za bodoče eereracije obeh narodov v ^ku-oni borbj In skupnem trpljenju in v skupnem ustvarjanju 2ivel Duce! Živel Posla vnik!
Po govoru ministra Budaka so navzoči goreče manifestirali za Italijo, za Hrvatsko in za njuna velika voditelja.
Na vzhodu l<e manjši boji
Nad zapadno Nemčijo je bilo sestreljenih 14 sovražnih
bsmbnikov
Iz Hitlerjevega glavnega s+ana, 20 maja Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti je včerajšnji dan po-tekel v splošnem brez po>ebn h dogtdkov.
Na obalnem področju Sicilije in Sardinije je uničilo letalstvo skupno z italijanskimi lovci 14 sovražnih letat
Nemška bojna letala so preteklo noc napadla Oran. Bombe so povzročile velike požare v pristaniških napravah.
V včerajšnjih opoldanskih urah so metali ameriški bombniki iz velike višine bombe na kraje na severnoneraškem obalnem ozemlju. Prebivalstvo je imelo izgube, nastala je tudi deloma znatna škoda na poslopjih, predvsem v Flensburgu. Lovci In protiletalsko topništvo z morja so sestrelili 14 štlrlmotornih bombnikov. Pet angleških letal je preletelo zadnjo noč severno državne ozemlje.
Letalstvo je bombardiralo v noči na 20. maja ponovno posamezne vojaške cilje v Londcnu In ob angleški obali Rokavskega preliva. Eno letalo pogrešamo.
V času od 11
so zmagovito vdrle v sovražne postojanke severnovzhcdno od Koro^obuŠa tei sc v razsežnosti 200 m polastile sovjetskih jarkov pc zaslugi jspel^gu cbkroževal-nega manevra. Južno od Ladoškega jezera je nemško težko topništvo z uspe*' hom streljalo v kolodvore, mostove in vlake nasprotnika-
Poljske žrtve boljševiškega napada na Varšava
Varšava, 19 maja. s. Poluradno poročajo, da je imelo civilno prebivalstvo med terorističnim napadom sovjetskega letalstva pred nekaj dnevi na Varšavo naslednje izgube: 149 mrtv h 118 hudo ranjenih. 105 lahko ranjenih. 17 pcgresanih, 883 oseb pa je ostalo brez strehe.
Navo čiščenje v Bosni
Berl'n. 19. ma a. 8. V Bosni se je zače!a ■ pred nekaj dnevi obširna policijska akcija j proti partizanskim tolpam, ('isčenje vodijo edinice vojske 'n skup na SS ob soielcva-do 20. maja so nemške 1 nJu s hrvatsk mi oddelki. S to akcijo se
lahke pomorske oborožene sile sestrelile 13 sovražnih letal.
Tudi na Črnskem odseku ni bilo važnejših dsgadkov
Helsinki, 20. maja. s. Finsko vojno poročilo lavlja: V zadnjih 24 :irah se ni zgodilo nič novega na kopnih frontah. V borbah nad Finskim zalivom so finsld lovci obvladali sovražno skupino ter jo posmali v beg ter sestrelili eno lovsko letalo (1-53«.
Krajevne akcije
Berlin, 20. maja. s. V dopolnilo današnjega poročila glavnega stana Ob: rožen« h sil se doznavajo iz pooblaščenega ura naslednje podrobnosti:
Na vsej vzhodni fronti so bile včeraj samo borbe krajevnega pomena, kjer so se borili napadalni in izvidnJskj oddelki. V nek*»w* —-»v** «n b*l* ratki tudj dvoboji obojestranskega topništva. Operativno udejstvovanje je bilo važnejše le v odseku kubanskega mostišča, 1-jer so boljševik! utrpeli hude izgube zaradi napadov nemškega letalstva ln zaradi učinkovitega ognja topn'štva.
Severno od Llsičanska n severnovhod-no od Denltova so se razbili pred nemškim zapornim ognjem slabejšl sovjetski ofenzivni sunki. Nemške m>p»^W čete
namerava zadati nov odločilen udarec komunističnim tolpam, ki operirajo na šču-vanje Mcskve. in preostalm skupinam srbske vojske, ki so pod poveljstvom polkovnika M:hajloviča. Medtem ko nemške i čete oper ra;o na goratem p-dročju užna Besne, operirajo v ostalih odsekih cddelki j italijanskih čet, V borbah imajo partzanske tolpe izredno hude izgube. Samo v eni kratki borbi je obležalo na boj šču 400 padlih banditov, ostali partizan« pa so pobegnili v upanju, da bodo uši železnemu in ognjenemu obreču, ki se vedno bolj zožuje okrog njih-
Švicarski okrepi za zaščito nevtralnosti
Bern, 18. maja. s. Zvezni svet je izdal odlok, ki preti z odvzemom Švicarskega državljanstva v svicj ali inozemstvu biva jocim državljanom, ki bi zagrešili dejanje proti  nevtrainostni  politiki Švice.
Američani bombardirajo japonske bolniške ladje
Tokio, 20. mala. s. Japonska bolniška lad'a »Arabija Maruc, ki jo je ameriško letalo 1. aprila napadlo v pris*ants*či, r.an-guna je bla včeraj znova bombardirana. Bombardiral je ladjo a meriš k* oombmk, ko je plula na skrajnem severu ctoka Nove liske. Podrobnosti o napadu še niso
Stran 2
»S L O V F N c K T   V \ R O D •  petea  51  lr.c.'. 1943-XXL
Ste v. 115
Zaključne tekme mladinskih športnih iger j
Ljubljana.  18. maja.
Stadion na Vodovodni cesti okrašen z venci m zastavami, je videl c'cnes v izrednem navdušenju zbrano zdrcvo ljubljansko mladino. Obširno pobočje je bilo poi^o gojencev in učiteljev posameznih šol. ki so se med najboljše ocenjenimi udeleževali odločilnih zaključnih Lvkcm. Izločim« tekme za to zadnjo prireditev so bile v prvih dveh tednm maja meteca.
Vseh skupaj je bilo 120 tekmovalcev Obeh spolov, ki so se borili za nasl-.-v šnmp'ona mladinskih iger za tekoče šolsko leto.
Moćno je bila zasedena tudi tribuna za-steznikov oblasti. Sprejemal jih je p-n-poveljnlk Cassani z načelnikom tajništva Zveznega poveljniStva. dočln: eo ob vh^u stadiona nenateri hierarh: GTLLa urejevali pritok predstavnikov in jirn odkazo-val- določene prostore.
Visoki komisar prisostvuje tekmam
Prireditve 1e prisostvoval Eksc. Visoki komisar, navzcčl pa so bili tudi general poveljnik divizije »Planinskh lovcev* kot zastopnik Eksc. Gambare, Zvezni tajnik Orlandini. podtajnik Cap\ir:»o, zastopnik £kofa. general p:veljnik topništva Armad*
neg-a zbora. kvestor in vrekvestor, Zupan in šolski kor.usar. mnogi častniki in načelniki kra;evnih zavodov. Udeleženci zaključnih tek-m so z nekoliko oddelki »Ba-lille« s puškam- in bobniči, zbran! na prostoru pred tekmovališčem, i-kn* vsJ: čast prihajajočim oblastem.
Potek tekem
Tekme so se začele z lepim obredom dviganja zastave. Kakor so se zaključevale posamezne tekme, so čLanJ dotičnega razsodišča prve tri zmagovalce predstavih oblastem. Zmagovalci so se napotili na čaeftni oder. postavljen v višini zastave, in ro p^"'iravljall po rimsko. Vsak tekmova* lec j- nosil srajco v barvah svoje šole. Istočasno je bila med hobnanjem na koncu vežbališča dvignjena zastava šele. ki jo je zastopal najbol;e ocenjeni borec.
Tekme so potekle v točnem redoaledju. natančno po določenem programu. Zmagovalci, katerh imena so od časa do časa po italijansko in slovensko naznanili zvočniki, so bili del?žni živahne pohvale. Prireditev, ki je bila zbudila mnogo zanimanj« zlasti med množico mladine, se le zakli'jeila z obredom snemanja zastave. V kratkem bomo objavili rezultate zaključnih tekem mladinskih sportnin Iger za leto XXI.
Ducejeve nagrade za rojstvo dvojčkov
Izpred okrožnega sodišča
Strah kzkošjerejcev Alojz Bekš- ki je tik pred veliko nočjo izpraznil več kurnikov, se bo pok&ril v zaporih 20 mesecev
Ljubljana. 21. maja.
Mali senat okrožnepa sodišča je včeraj pod prcdsedst\om s. o. s Josipa Baričevica »n v navzočnosti so<in kov sos Knjka Ledcrhasa -n sod-negs pristava razpravljal v sodni dvorani štev 79 o obtcžn'C' proti 361etneniU Alojzu Bekki ki je rojen na Žirovskem vrhu in pristojen v Z:ri in po pckl:cu delavec Obtožnico te zastopal državni tc/ilec Branko Goslar. obtoženca p? jc zagovarjal uradoma postavljeni branilce. V razpravni dvorani se je nabralo precej poslušalcev. vtč:noma oškodovancev.
Tik pred letošnjo veliko nočjo se ie po vsej Ljubljani vzdignil velik preplah med kokošje-rejci. Mnogim sc je zgodilo, da so zjutraj prest nečem in prestrašeni upotcv;l:, da jim je JO-n< J: neznan vlom lcc odnesel skoraj vse kokoši. Hiteli so na policijo, ki je takoj uvedla preiskavo. Detektivi so mrzlično zasledovali neznanca in poizvedovali o raznih kokošjih kupčijah, kjer bi mu najlaže prišli na sled. Medtem se je vest o \ lomih v kurnike naglo Siril« iz predmestja v predmestje, posebno ker se tat ni omeji! na ožje okrožje, temveč se je poj ivljal sedaj tu sedaj tam. Rejci so v strahu za svoje kokoši pcJvzcmaii razne previdnostne ukrepe. NTckntcr? so jih znnirn!: ponoči v stanovanja, kleti in druge težje dostopne prostore. V nekem, nam znanem primeru je lastnik večjega števila kokoši napeljal na kurnik tajno
palno napra\o. ki pa je dejansko obvarovala hude škode. Ko je neko noč neznanec sku;al vidni ti v njegov kumik. ga je sgnalna naprava takoj opozorila na njegovo prisotnost. Stekel jc iz h šc /a! pa je medtem tudi vlomilec opazil da je hiša oživela in je pravočasno pobegnil.
K«»koljerejci »c upali, da bedo s prazniki m:n le tudi tatvine. Bilo pa ni tako Vlomi so se nadaljevali, dokler ni končno padel eden i/med g'avnih krivcev v roke pravice Dne 10. aprila so aretirali včerajšnjega obtoženca in i vedli proti njemu obširno preiskavo Ovadbe, da ho jin bile pokradene koko.^. so podali: Franc :ka Bi/lanova, Frančiška Gjurova. Stane Bizjak, Jelka Zitkova, Josip Boštjančič, Heda Matulova, Marja Valentinčičeva Marija Nova In Ana Brate/. Razen za pno petorico preiskava ni mogla dobiti v roke dokazov, da bi bil vlome zagrešil aretirani Alojz Beks, Tudi sum, da bi bil ukradel perilo na škodo Josipine Burnikove in Angele Skubecve se n dal okrc-piti niti s kolikor toliko tehtnim indicom.
Na osnov: takega i^ida preiskave je potem državna tožilstvo vložilo obtožnico v kateri ga je dolžilo vlomov :n tatvin koko* na škodo
naslednjih zasebnikov: Frančiške B'zjanove iz Podmilščakove iil:ce. ki ji je v noč' na dan 13. marca odnesel 5 kokoš- in eneca petelina v vrednosti 600 lir; Frančiške Gjurcve 'Z Albanske ulice, ki ji je v noči na 19 marca odvzel 6 kokoS v vrednosti 600 hr; Stanka Bizja ka iz Pletcršnikove u!xe, ki mu je v noči na 24. marca ukradel 4 velike kokoši m 3 jarčke v vrednosti 600 lir; Jelke Žitkove iz P'tter>ni-KOVe ulice, k; ji je v noči na 26 tnaica odnesel 5 kokosi v vrednost' 500 lir. in Josipa Bo^tjan-č iča iz Gerbičeve ulice, ki mu je v noči na 3, aprila ukradel 5 kokosi in enega petel;na v vrednosti 700 lir Ker je bil obtežeo- Bekš že kaznovan zaradi tatvin jt državni tož lcc kva lif ciral niego\a dejanja kot zločinstva po §§ 315 in 316 k. z.
Bekš je vse tatvine priznal Zagovarjal se je. da je kradu 1 /ato, ker ni ime! službe Oškodovancem pa jt očital, da so prijavili v njegovo .-kodo \eč kokoši kot ukradenih kakor jih 'e dejansko on odvzel Trdil je da jih ni v nobenem primeru odnesel več kakor pet.
»Vsak skoraj pove neka i več kakor je res« je zatrdil izprašujočemu ga predsedniku
»Ali pa tisti, k: vzame, nekaj manj.« mu je odvrnil predsednik, ki dobro pozna navado ti-
| stih obtožencev k: priznavajo svoje vlome, pa ! si skušajo omiliti kazen s tajenjem, da bi bili i ukradli toliko, kakoT navaja oškodovanec. Ob-j toženec je tudi izpodbijal obto-žbo kolikor ga i je dolžila. da je vlamljal. Po njegovem so bili \ si kurniki na steza.: odprti vsem, ki so hoteli priti v njihovo brzino. Prisotne priče pa so ga takoj postavile na laž. i Bizjan Frančiška je ponovno potrdila da ji je , bilo ukradenih 5 kokoši in en petelin. Tri ji je i obtoženec pustil. Frančiška Gjurova je op'&ala ! kako je preplezal dva metra visoki zidan' plot I :n vlomil v kurnik. ki je bil zaklenjen s klju-I čem. Njej je pustil šc 12 kokoši. Tud; pn Sta-' netu Biziaku je obtoženec odtrgal kijučavnico. j Tri kokosi in petelin so mu u-li. odnesel pa jih ! je 7. Pri Josipu Bcštjančiču je pebra1 vse kokoši. Preplezal je \rtno ograjo m še ograjo pri I kurniku ter odtrgal ključavnico.
Iz kazenskega lista je izhajalo, da je bil Bekš že štirikrat kaznovan. V7 najhujšem primeru celo na večletno težko ječo. Po kratkem posvetovanju so ga sodniki spoznali za krivega v celoti po obtožnici. Obsodili so ga na 1 leto :n 8 mesecev strogega zapora m 3 leta 'zgube časrn'h pravic. Vsem oškodovancem mora povrniti škodo \ prijavljeni višini. Sodišče je obenem zavrnilo- njegovo prošnjo, da b; mu prestajanje kazni odložilo.
Obtoženec sc s kaznijo ni zadovoljil in je prijavil priziv.
Zadnja beseda sodišča v zadevi Ostoja Vokiča
Te dni je bila izrečena zadnja beseda sodišča v znani zadevi Ostoja Vokiča ki se je moral lani pred okrožnim sodiščem zagovarjati zaradi obtožbe državnega tožilstva, da je ukradel na :kodo državnega erarja znesek 13 milijonov 500.000 din Tedaj je bil na zadnji razpravi 11. decembra spoznan za krivega, da si je v aprilu 1941 od vojaške blagajne prevzete v Novem mestu, kot oficir prisvojil okoli 1 milijon 900.000 din. Zagrešil je s tem kvalificirano utajo po § 319 kz in b:l obsojen na 5 let robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 5 let. Po čl. 2. smnestijskega dekreta pa mu je sodišče pogojno za dobo 5 let odpustilo 3 leta kazni.
Proti tej sodbi sta prijavila revizijo tako državni tožilec kakor obtoženec O obeh je sklepalo 5. maja letos vrlovno kot kasačdsko sodišče. Senatu je predsedoval kasači iski sodnik Anton Lajovic. sodelovali pa so kas. sodniki
dr Lavoslav Mastnak. dr. Ivan Bizjak, dr Milko Kranjc in dr. Leopold Vičar Zapisnikar je bil tajnik dr. Stanislav Leskovic. Obe re\i-ziji jc kasačijsko sodšče zavrnilo in potrdilo sodbo okrožnega sodeča.
V zvezi z obtoženčevo revizijo pa je po službeni dolžnosti odločbo o stranski kazni izdube častn;h pravic dopoln-lo tako da se ta kazen obtožencu po čl. 2.. odstavek 2. Kralj dekreta o amnestiji z dne 17 oktobra 1942 popolnoma spregleda Spregled te kazni bo sam po seb- razveljavljen, če bo obtoženec v petih letih od dne citiranega dekreta dalie za krivil nemalomarno zločinstvo za katero se zreka kazen na prostosti daljša od 6 mesecev Sodišče tudi ni ugodilo prizivoma
Državno tožilstvo je v svoji revirji uve I javljalo med dmaim tudi mnenje, da nasprotuje spregled kazni izrečen na osnovi amne-stiiskega dekreta določbi čl. 3.. točke 3. citiranega dekreta, češ da je spregled kazni izključen, ko gre za zlo-činstvo z obvezujočo okolnost jo zveze z vojnim stanjem. Kasacijsko sodsce pa je b;lo mnenja da se v tem primeru i.e more govoriti o voinem stanju ker v Ljub 1 Jani ni bilo v kritičnem času nobene zmede in tudi obramba proti obtoženčevemu dejanju ni bila ovirana v zvezi z vojnim stanjem.
Spodnja štajerska
— Rojstva,  smrtni  primeri  in poroke.
V prvi polovici maja je bilo v Mariboru 83 rojstev napram 88 v prejšnjem mesecu in sicer je bilo rojenih 40 dečkov in 40 deklic. Smrtnih primerov je bilo 55 in sicer je umrlo 31 moških in 24 žensk. Porok je bilo 22. ^
— Zbirka kosti v Celju. Dne 19. maja
So učenci zbirali po Celju po posameznih stanovanjih kosti. Prebivalstvo je bilo pozvano, naj ne meče kosti na smetišča, temveč naj jih prinravi za zbirko.
— Razstava obrtniških del mariborskih vajencev. Mariborski obrati so organizirali posebno razstavo obrtniških vajencev ključavničarske stroke. Razstava je bila organizirana v okviru Štajerske domovinske zveze. Izdelki vajencev so razmeščeni v izložbah neke mariborske tvrdke na Te-getthofovi cesti.
— Sprejem planinskih udarnikov v Mariboru. Odde'ek udarnikov neke gorske divizije, ki se ie bojeval na iužnem delu vzhodnega bojišča ee ie mudil na povabilo Gauleiteria dr UibeiTeiterja nekaj dni v Grazu in je za tem posetil tudi Spodnjo Štajersko V Mariboru je bil svečan sprejem in se je množica ljudi zbra'a pred kolodvorskim izhodom. Predstavniki so izrekli gostom svojo dobrodošlico.
— Padla Je s podstreš»a v klet. 21 letm
posestnikova hčci'ka Pavla Vačovnik 'z Mute je opravljala neka dela v domačem podstrešju. Ko je stcp?.la po lestvi navzdol, se ji je spo'.'rrmllo. priletela je naravnost v klet. Nesrečnica s: je pri padcu poškodovala hrbtenico Pripeljali 90 jo v mariborsko bolnišn4co.
— Smrtna kosa. V Mariboru so umrli 34 letni trgovski poslovodja Blažič iz Schil-lerjeve v.lice, 43 letni poštni asistent Ivan Duler iz Koroške ceste, nadalje pri motocikl i stični nezgedi smrtno ponesrečeni 27 letni Konrad Leskovar od Sv. Tomaža, v Celju je umrla 63 l?tna zaaebnica Ana Lavrinc, pri Kapeli 83 letna zasebnica Ana RantaSa. v Framu pa 60 letna Josip'na Bizjak roj. Kac.
— Novi grobovi V Mariboru sta umrla zasebnica Ivana TarkoS, stara 61 let, in brivski mojster Otmar Rescheneder, star 54 let. V Ptuju je umrla znana trafiksn-tinja Rozina Kamensek, stara 57 let. V Hoče h pri Mariboru je umrla vdova po nad-učatelju Marija Mejovflek.
— Peti simfonični koncert v Mariboru. Drevi bodo imeli v Mariboru že peti simfonični koncert v letošnji sezoni. Nastopil bo pomnoženi gledališki orkester pod vodstvom dirigenta Hermanna Frischa, Kot solist nastopi dr. Roman Klasinz.
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada i pedelil zakoncema Jakša Jakobu in Mariji iz Vranovičev št. 6, občina Gradac. :n za-j koncema MtklavCie: Antonu in   Mariji is j Sp. Zadobrove st. 20, občina Polje, o priliki rojstva, dvojčkov nagradi po 600 lir.
Razdeljevanje kondenziranega mleka
Pokrajinski    prehranjevalni  zavod spo. I roča, da bodo cd 22. maja t. 1. dalje pri-!  stojne mlekarne    razdeljevale upravičen« cpjn v starosti od 60—65 let kondenzirano mleko za mesec maj.
Preskrba z drvmi
Čeprav so bile celoletne nakaznice za kurivo izdane že meseca aprila, je odjem drv v mestnih skladiščih tako minima.en, da je morala mestna občina ustaviti dovoz drv in so bili transporti določeni za druga mesta. Za kritje določene kvote je potrebno, da se prevzame in razdeli vsak dan povprečno 20 vagonov drv. ker pa je bil vsled slabega odjema dovoz za nedoločeno dobo ustavljen, preti opasnost, da se v jesenskih mesecih ne bodo mogla zakasnelim strankam dobaviti drva in vnovčiti celotne nakaznice. V interesu redne preskrbe domačinstev opozarjamo, naj si obrati in gospodinjstva že sedaj preskrbijo celotne nakazane množine drv. ker sicer mestni preskrbovalni urad ne more jamčiti, da bo v jesenskih mesecih mogel dobaviti vsem potrošnikom potrebne količine drv. Zato je nujno priporočljivo, da vsakdo izkoristi sedanje suho vreme in vkleti celoletno količino drv. ki mu po nakaznici pripada.
Zaplemba imovine upsrnika Gabriela Škerla
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 in z dne 7. januarja 1943-XXI št 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini,
upoštevajoč, da je bil Skerl Gabrijel živ. Ivana, bivajoč v Ljubljani, Idrijska cesta št. 20. s sodbo Vojašhega vojnega sodišča Višjega poveljništva oboroženih sil »Slovenia-Dalmazia«. odd. v Ljubljani, z dne 13. maja 1943-XXI obsojen zaradi udeležbe pri prevratni združbi na 19 let ječe in na stranske kazni, z vsemi zakonitimi posledicami.
upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljen po členu 6, naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, šteti Skerla Gabrijela za upornika do členu 2., št. 3, črki d) te naredbe in da je torej njegova imovina zaplenij iva. odloča.
Zapienja se vsa premična in nepremična movlna, brez izjeme, lastnina upornika Skorla Gnbrije'a živ. Ivana in Cerkvenik Gcnovefe. roj. 4. marca 1914 v Triestu biv
v Ljubljani. Idrijska cesta št. 20. v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Pozivajo se po Členu 7. in v izogib kazenskih odredb po ccr.u 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetn.ki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Skerla Gabrijela, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dode jevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrjini, Napoleonov trg 7/U, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dolgovani znesek tudi le de orna plačati. Ta odločbta je takoj izvršna in se objavi v Službenem Listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 18. maja 1943-XXI.
Zaplemba imovine upornika Alej zija Mateliča
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 in z dne 7. januarja 1943-XXI št 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene urx>rnikom v Ljubljanski pokrajini,
upoštevajoč, da je bil Matelič Alojz, ook, Petra, bivajoč v Ljubljani, s sodbo Vojaškega vojnega sodišča Višjega poveij-ništva oboroženih sil »Sioverua-Dalmazia«. odd. v Ljubljani, z dne 13. maja 1943-XXI obsojen zaradi udeležbe pri prevratni združbi na 8 let ječe in na stranske kazn   z vsemi  zakonitimi posledicami,
upoštevaječ. da je po preiskavi, oprav-jeni po členu 6. naredbe 2 dne 6. novembra 1942-XXI št 201, šteti Mateliča Alojzija za upornika po členu 2„ št. 3, črki d) te naredbe in da je torej njegova imovina zapleni j iva, odloča:
Zapienja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Mateliča Alojzija pok. Petra in pok. Ane Brandl, roj. v Blatu (Grosuplje) dne 26. junija 1893. biv. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 18. v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Mnteliča Alojzija, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari in dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 18. maja 1943-XXL Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emjlio Grazioli
Iz pokrajine Trieste
— Zaključni večer v sodobni poeziji. V
okviru literarnih večerov o *odbni poez:ii je napovedan za te dni sklepni večer. Na tem večeru bo predaval Umbro Apollonio o poeziji Alfonza Gatta ter drugih predstavnikov najmlajše italijanske pesniSke generacije, pa tudi Virgila Giottija, odličnega zastopnika narečnega pesništva.
— Filmska sezona v Ljudskem vrta. Za soboto je napovedana otvoritvena predstava nove filmske predstave na prostem
v Ljudskem vrtu.  Predvajali bodo znani
film »Obsedba A'cazarja«. V lanski sezoni 5o vzbudile filmske predstave na prostem ži-vahen odziv občinstva.
— Ne od reče m bo ljubezni. Te dni uprizarja gledališka skupina Cimara-Adani v triestinskem Verdijevem gledališču veseloigro Ivana Bckava »Ne odrečem se ljubezni«.
— Ljudsko Ribanje. Dne 16. in 17. maja je bilo v Tries-tu deset rojstev, trinajst smrtnih primerov in tri poroke.
— Na triestinskem knjižnem trjrn. Na-
pobudo triestin ~kec:a središča za proučevanje židovskega problema je izšla te dni nova    publikacMa   Hektoria Murtinollija
pod nas" ovom j Zgodovinske pobude nove
Evrope in delavnost m^drvarodnega židovstva t.
— Zvezni tajnik v Post um i.H. Te dni je
bil triestinskn" Zvezni tajnik na inšpekcijskem potovanju v Postumiji. Posetil Je sedež postumijske^a fašija, nakar je sprejel politične tajnike postumijske cone. ki S) poročali o delavnosti p^-ameznih ia sijev.
— 84-letni  starček   do  smrti povošen.
Usodna nesreča se je pripetila v ulici Pic-cardi. 84-Ietni starček Valentin Cink je prišel pod tramvajski voz prose IX Revček je obležal s počeno lobanjo. Prepeljali so ea v triestinsko K^i«i5«ico. kjer pa je kmalu po prevozu :zdihniL
SPORT
Zadnji start v prvi polovici nogometnega prvenstva
Prsgnoze za nedeljski prvenstveni tekmi Ljubljana Tobačna tovarna in Vič - 2abjak
Ljubljana. 21. maja. Prvenstvo ljubljanske nogometne zveze se je po petih nedeljah razvilo tako daleč, da bo v nedoljo edigrano zadnje kolo prve polovice, nakar se bodo takoj začele povratne tekme. Predno pregledamo položaj pred zaključkom in možnost1, ki se v nedeljo lahko izpolnijo, se moramo dotakniti najnovejših sklepov zveze, ker krepko pose srajo v dogodke in spreminjajo dosedanje stanje.
Sklepi nogometne zveze
Na svoji zadnji seji je zveza verifeirala obe tekmi te nedelje z rzultatoma, ki sta bila dosežena na igrišču. Obenem ie od-icčala o dveh protestih proti rezultatom v drugorazrednih tekmah. Tako je ugodila protestu SK Z^bjaka preti verifikaciji tek. me Korokan— žnbjak. ki se ;ie 9. maja končala z lezultatom 6:1 v ker st K^rota-na. Ugotovilo se je. da je v Korotanovem moštvu nastopil Vnko Fujan. ki za 1-lub še ni bil verificiran. Tekma je bila pripisana v dobro žabjaku z rezultatom 2:0.
Protest SK V;ča preti verificiranju tekme Vič—Mladika se je zavrnil in ^e je tekma verificirala 4:2 za Mladiko. Tudi Vič je snoval svoje nezadovoljstvo na dejstvu, da je za Mladiko nastopil never.fcimn igralec. Izkazalo pa se je, da je bil v zrnati.
Razen toga je bilo kr.znovanih v zvezi z dogodki na zadnjih prvenstvenih tekmnn nekaj igralcev. Igralec SK Vča Ježe Zt-belnik je dobil ukor. Igralec Tobačne tovarne Frana Roth je bil kaznovan s tride-densko zabrano igranja in sme znova nastopiti šele 31. maja. Igralec istega kluba Franc Kisel je bil kaznovan z osemdnevno zabrano igranja, ker se mu je pa štel suspenz, mu je kazen že potekla.
Ljubljana — Tobačna tovarna
Zg-ornp sklepi za položaj v razpredelnici prvega razreda niso tako važni kakor so za razpredelnico drugoga razreda. Nedeljske tekme med Ljubi ano in Tobačno tovarno se dotikajo samo toliko, da bo moralo moštvo slednjega kluba nastopiti brez svojega dobrega igralca Franca Rotha. Tako ostane tabela prvega razreda nespremenjena:
Ljubljana 2   2   0   0   9:4 4
Hermes 3   2   0   1   6:5 4
Mars 3   1   0   2   7:9 2
Tobačna tovarna 2 0 0 2 2:6 0 V sedanjem p°lczriJu ni teoretično niti eno moštvo dokončno s'gurno svojega mesta Se celo Hermes, za katerega se na prvi pogled, zdi, da se nikakor ne more premakniti s svojega drugega mesta, '.ahko pride na beljše. Vrstni red v tabeli pa se bo ob zakliičku prve polovice »spremenil le. če p! Tobačna tovarna zmagala z izdatno razliko.
Za to moštvo je nedeljska tekma še posebno« važna, soj se ji nudi zadn-'a priložnost za točke. Ce pa hoče poginiti Mars na
zadnje mesto, pa mora zmagati najmanj
3:0. V tem primeru bi imela oba enako število točk. Tota&n tovarna pa boljši količnik zgoditke v. Drugih posled'c bi ima* ga 3:0 ne imela. Drugače pa bi bilo, č>3 bi bila zmaga en zgoditci: višja, namreč 4:0. V tem primeru bi «»c kol čn'k Ljubljane tako Izdatno posl^hS-il, da bi bil ko« l;čnik Hermesa boljši. Vodstvo bi brez tr.i-cla. kar tako mimo {prede, prevzel] Her-mežani. dočlm b» se morala Ljubljana zadovoljiti  z  drugim mestom.
Vse te prognozo pa so malo verjetne. To dosedanjih rezultatih sođefi, si skoro ne moremo misliti, da bi Ljubljana v nedeljo klonila, zdi se n^-m. da bo morala bit* ski s Tobačne tovarne predvsem ta, da daicfti vsaj kolikor toliko častni rezultat. Ljubljani sadaetujc že remi. dn se nedosegljivo odmakne. Ker pa je še druga polovica tekmovanja pred nami, se bržkone ne bo zadovoljila nit; s tem m si bo Skušala F*i-pisati obe tonici. V primeru njene zmago se vratni red ne bo spremenil, Ljubljana nn si bo svoje VOdUlfO mesto le še bolj utrdila.
Vič — Žabjak
V drugem razredu ;e sedaj naenkrat drugačen položaj. V vrtinec razn'h mor.nosti, ki bodo v nedeljo s tekmo Vič—Zabjak i L prte je pritegnjeno z razveljavitvijo tekma Kcrotan -Žabjak in verificiranjem te > me v kor st 2abjaka 2:0 tudi drugo mesto. Tabela izgleda po zvez:m odločitvi takole: Mladika 3   3   0   0   11:3 6
žabjak 2   10   1     2:2 2
Korotan 3   1   0   2     6:8 2
Vič 2   0   0   2     3:9 0
Žabjak je z boljšim količnikom skočil z zadn;ega mesta na drugo Kcrotan iS }C moral umakniti na tretje, Vi.*- pa — n kriv nI dužan — na četrto. Najbolj je bi p. -zadet Vič, ki mu po novem stanju nit nedeljska takma ne nudi posebno rožnatih možnosti, da bi se ob koncu prvo pol v ca rešil zadnjega mesta Le če bi zmagal 4:0, bi se prese'il na drugo mesto, ftabjaS | i pot'snil zopet na zadnje. Vsaka tesnejša zmaga Viča bi koristila samo Korotanu. -žabjačanom sadcetuje le nea Mnč'm izid, 'i% si zavarujejo svoje drugo mesto.
Lahkoatletski prireditvi odloženi
Lahkoatletska zveza v LJubljani Sporo4 L« Ker ni na razpolnjro športnih I^HM sta obe propagandni   hUlkoatletsk] prireditvi: moška 28. t. m. ta ženska SO. t. ni. odloženi na nedoločen ča*.
Zbor lahkoatletski h sodnikov (službeno). Obveščamo vse gg. sodnike, ki so bU< odrejeni v sodnik* zbor za moško propagand« no tekmovanje dne 23. t. m., d v m radi Se neurejenega igrišča tekmovanje preložilo za nedoločen čas. Prav tako preloženo žensko propagandno tekmovanja, ki bi moralo bit: 30. t. m.
Iz Hrvatske
— Premera drame Ruie Lucije Petelinove v Zagrebu. Hrvatsko državno gledališče je v petek 14. t. m. izvedlo premiere dr&me 2-Petra«, katere avtorica je Ruža Lucija Petelinova. Pisateljica je po rodu iz Triesta, živi že več let v Zagiebu, nekaj časa pa je bila v Banjsluki tajnica tamkajšnjega gledališča. Njeno delo je režtral Hinko Nučič, glavne vlogo pa je igrala Vika Podgorska.
— Uspeh O' Neillove drame »Anna Chri-stie«. Te dni je bila v zagrebškem gledališču premiera O' Neillove drame »Anna Christie«. Zanimiva igra iz mornarskega življenja v režijski In scenski oblelavi prof. Vojmila Rabadana je dosegla izredno velik uspeh. V glavnih vlogah so nastopili Viktor Beck. Božena Krsljeva, Veljko Ma-ričič in Bogumila Vilharjeva.
— Gostovanje zagrebških igralcev v Ba-njaluki. Prvaka zagrebške drame Vika Podgorska in Dubravko DujSin bosta gostovala te dni v hrvatskem gledališču v Banjaiuki. Nastopita v Begovićevi drami »Brez tretjega« in v Ogrizcvičevi drami :.Hasan Aginica«.
— Predavanja o nemški književnosti. Z h prijatelje nemške kulture prireja Nemška akademija v Banjaiuki vsako sredo literarni večer z namenom, da seznani poslušalce s solobno nemško književnostjo. Te dni je predaval docent za književnost na vseučilišču v Bonu dr. Ernst Busch o znanem nemškem pesniku Štefanu Georgn.
— Gasilski tečaj v Varaždinu. V Varaždinu je pričel gasilski tečaj, ki ga vodi nadzornik vsega gasilstva Nezavisne Države Hrvatske Ivan Grec. Tečaj obiskuje 60 gasilcev.
— Pogozdovanje uničenih gozdnih področij. Gozdarsko ravnateljstvo v Banjaiuki je pričelo s sestavnim izkoriščanjem svojih gozdnih področij. Omenjeno ravnateljstvo se je odločilo, da bo tudi istos oskrbelo prebivalstvo Banjaluke s polreb-nlm kurivom iz svojih gozdov v Črni Reki, Uzlovcu. Manjači in Ocmernicl. Ker so ti gozdovi neprehodni, hO se morale n* novo urediti nekatere poti, ki se bodo stopnjema razširile. Letcs bo pripravljenih za potrebe Banjaluke v gozdovih črne Reke okoli 30.000 m3 drv. Cena je določena na 550 kun za kub. meter. Skozi 20 let so preskrbovali Banja luko z diAini okoliški kmetje, ki so uničili okoliške gozdove pri Črnem vrhu. Kozari. Starče-viču m Bljeljevinu. Z novo ureditvijo pa bo preprečeno nadaljnje brezmiselno uničevanje teh gozdov.   V ta namen so bile
odobrene znatne postavk? In je bilo potrošenih že 100.000 kun za pogozdovat T--* Krčmarice pri Banjaiuki, kjer je bilo la-n posekanih za potrebe mesta okoli 10.000 kub. metrov drv.
— Zbirke v 0»ij**kn. OsljcSka »Pomole je zbrala v času svojega delovanja za dobre namene 1.566.972 kun. Za bol
in velikonočne praznike je bilo skupno obdarovanih nad 700 družin z okoli 20r0 člani. Obdarovani so bili z živili, pa tudi z denarjem.
— Politična predavanja v pokrajini. Te dni je predaval namestnik upravnega po-veljn;ka ustaške mladine Zdenko Blaževič v   veliki  dvorani   osijeSke  obrtne tiboi
o temi »Hrvatska :btožuje«. V Varaždinu pa je predava, v veliki dvorani mestnega gledali"ča prof. Danel Ciljen o tem, zik ij se Hrvatska beri.
— Pričetek priprav za M*r, Hrvatska vlada je počela s tehničnimi i-.krepi. ki naj zagotevijo čim u^odne'fii potek letošnje žetve. Te dni je bil poseben sestanek ministra za narodno gospodar;tvo s predstavniki kmetstva iz vseh hrvatskih žitnih pokrajin. Na tom sestanku so razpravljal' o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z letošnjo žetvi-o in z zapotcvitvljo lastnih potreb. V dvorani C- rtn škega doma na Mažuraniče-vem trg-u, ki je bila polna kmetov, pred-stavn'kov zadružništva in drupri zastopniki. Sestanku jt precls?doval mn'ster narodnega gospodarstva dr. Josip Ealen.
— Vrtovi, sadovnjaki, pašniki ln vinogradi v Z^trr'-bu. Te dni so b:li zbrani za-nimvi podatk*. ki kažejo, da je na področju hrvatske nrcstolnice z? 1711 ha polj in vrtov ter sadovnjakov. 235 ha vinogradov. 31 na travnikov. 830 ha gozdov in ?530 ha neobdelana zemlje.
c asttf ca
KOLEDAR
Danes: Petek, 21. maja: Feliks Kanta-l:ški.
D A IS AS NJE PREDSTAVE
Kino Matica: Tri dunajska dekleta. Kino Sloga: Rothschild. Kino UnJOn: Turbina.
Razstava mladih slovenskih Mikarjev hi kiparjev v Jakopičevem paviljonu.
Razstava Kdn Deržaj v Obersnciovl galeriji odprta od 8. do 1S.30.
DEŽURNE LEKARNE Danes:  Mr. Sušnik,  Marijin trg 5; Mr. Deu-Klanjsček   Dia,   Cesta Ariele Rea 4; Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Stev. 115
v \ P n n
Pogovori s čitatelji
»Kot dolgoletna naročnica VaSega ce» njenega lista Vas vljudno prcsim — ako že ne morete objaviti tega dopisa, da ga izročite zanesljivo tistemu vsega spoštovanja vrednemu in pametnemu dop-sniku, ki je napisal 8. t. m. objavljen članek *Boj rdečilu in pudruc. Naj ve. da je se nekaj pametnih žena in deklet, ki povsem soglašajo z njim.
Končno se je vendar oglasil pameten in
dovolj pogumen človek, ki je upal povedati tudi našemu ženstvu, kar mu gre, starim in mladim. Pametne in zdrave žene in dekleta se moramo pogosto sramovati zaradi žensk, ki nam kradejo tako ugled, kajti vse smo deležne prezira zaradi namazanih nesrečnic. Res je bilo treba javno povedati, kako grda razvada je Šminkanje, mazanje ustnic ln britje obrvi, kar obsojamo žene in dekleta, ln nočemo biti pobeljeni grobovi, temveč zdrave, naravne ženske in se hočemo vedno dobro zavedati, da Življenje zahteva kaj več cd nas, kakor, kako bi svojo okolico slepile s pleskom na svojih obrazih. Kako visoko je naravna lepota deklet nad >lepotilom< pobarvanih škatel! Mladost je pač lepa sama na sebi. Res jc težko razumeti, čemu je potrebno pleskanje, mazanje z neokusnim rdečilom mladih, s-čnih ustnic, čemu britje obrvi, k! tako kras? obraz in čemu neki lošč za rožnate nohte? Lepim dekletom in ženam se nI treba mazati, saj naravne lepote ne more povzdigniti nobeno mazanje, temvce njihovo lepoto plesk ln puder lahko le pokvarita. Tega pa nekaterim ženskam ni mogoče dopovedati. Zopet druge pa menda mislijo. da lahko skrijejo za slepotilo«, kar je grdega na njih. Toda z ometom pri človeku nič ne opraviS, ker je preveč očiten. Tako spoznamo namazane finske že od daleč, ker so vprav posinele, modre, za plastjo pudra, ali, kar se jih že drži.
Nedvomno nisem sama. ki se jim zdi neokusno ter ostudno mazanje obraza in ustnic: namazane ženske ne morem spoštovati. Spominjam se še, kako se ml je zagabilo. ko sem lani ob neki priliki Sla oboževat naravo v Tivoli, a naletela sem na prismode, ki so se tam razkazovale Se s pološčeniml nohti na nogah, da sem se vprašala, ali so to morda eksotične Šivali za zoološki vrt. Mislim, da se nora zdravemu, naravnemu moškemu upreti. Če že poljubi šminko ali puder. Ali m po-plcskana ženska podobna originalni sliki, , fci jo je prismuknjenec prepleskal s svoji- j mi barvami ter pokvari umetnina? ,
Vse to baje dela iz žensk moda. Res pomilovanja vredne so ženska, ki tako hlapcu je jo modi, da so zaradi nje zavrgle naravnost, okus in zdravje ter da ne ve-
Boj rdečilu in pudru
do več presoditi, kaj je res lepo. Na to pomislim n. pr., ko vidim ženske, ki nosijo kljub izkalenlm nogam, z nabreklimi venami, kosmatimi kakor medvedove tace — pajčevinaste nogavice. In kdo bi ne pomiloval žensk, ki tekmujejo v rle-ekanju obraza in drugih mednih prismo-darijah z najbolj ordlnarniml deklinami?! Res žalostna in smešna bitja so ženske, ki n. pr. do nosu zavite v 'tožuhovino pozimi razkazujejo v pajčevinastih nogavicah — ozeble noge. Čeprav res obolevajo. Jih, seveda, ne more izmodriti niti bolezen. Tako se zgodi večkrat, da pride po modi oblečeno dekle že bolno v zakon ter zakriva s šminko in rdečilom svoj pravi obraz, pa cnesrečuje moža in rodi slabotne otroke, če jih sploh ima.
Ko že govorim o ženskah, še nekaj Ali se vam ne zdi silno zoprno in poniževalno tisto kajenje ženskam z »milostivami c ln podobnimi frazami? Kako neiskreno, prisiljeno je. da bi Jim najraje sabrusfla v obraz: »Pojdite se solit s temi popleska-nimi in načlčkanlmi milestivam:!« — Sicer pa vem, da se bo pameten fant posmehoval ter izogibal takšnih nenaravnih žensk, modnih lutk ter ne bo resno mislil na zakon z njimi; zato je menda prav. da se Ženske, ki ne vedo, kaj sta nravnost in dober okus, zaznamujejo same; tako jih vsaj moški takoj prepoznajo.
Ko bi kaj pomagalo, bi -aklicala go-spem in gospodičnam, ki še niso povsem izgubile okusa in ne podlegle modnim pri-smodarijam: »Prenehajte vendar že s tem nesmiselnim pleskanjem! Zavedajte s« resnih časov ln pomislite, da bo treba po vojni še bolj kakor zdaj krepko prijeti za koristno delo z rokami brez pološČ?n:n nohtov, in ko bodo obrazi rdeli v vnemi rdečice, ožarjeni od solnea.* —
Tako torej mislijo nekatera naša dekleta ln žene. Vse seveda ne. Okusi so različni. Nekateri naslednji dopisi bo 'o to pokazali. Vsekakor je znač'lno. da je prav ta zadeva tako zelo zdramila ' tatelje. k se za nekatere druge tudi pomernbie stvari sploh niso zmenili. Nekateri zagovarjajo lepotičVnje z raznimi izgovor*, vendar ne posebno prepričevalno. T'si pa. ki so zagovorniki uporabljanja lepctil. so precej živčni kakor bi človek sodil iz n.i-hovth pikrih besed. Ali rdečilo in ->uder vplivata tudi na živce? Nedvomno ima ta zadeva tudi svojo zdravstveno stran. To tudi potrjujejo nekatere ženske, ki so ed ohranile sveže obraze in mečne 1 vce do lepe starosti. Čeprav niso uporabljale nobenega lepotila. temveč le vodo in lr.^lo — ostale so sveže in zdrave na;'brž prav zaradi tega. ker niso hlnočevale m:ii in ker so bile notranje, živčno in Čustveno uravnovešene.
KI
MATOCRAPl
RINO UNION
Odličen češki film po znamenitem K. Capkovem romanu
Turbina
V glavnih vlogah: Lida Baarovs ln Frantisek S m olik
Predstave: ob delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah ob 10.30. 15.30, 17.30 in 19.30 uri
DNEVNE VESTI
Rumunsko kulturno odposlanstvo |e
prispelo v Bologno. v Bologno je prispelo rumunsko kulturno odposlanstvo, ki ga vodi prof. Cretu. glavni tajnik ministrstva nac. rumunfke kulture. Odposlanstvo je spremljal zaupnik faš. šolskega združenja nac. svetnik De Carli. Ob prihodu v Bo-lo^po sta jih sprejela rektor bolognske univerze in študijski nadzornik. Gostje so si ogledali zgodovinsko poslopje višje gimnazije ter knjižnico, zatem tudi vseučilišče.
— Sestanek predstavnikov ita'ijanskih vinskih trgovcev. Pod predsedstvom komisarja nac. svetnika Alojzija Gabbi-ja Bel-credija se ie sestal v Rimu svet nac. faš. federacije trgovcev z vinom. Komisar je poročal članom sveta v dejavnosti nac. federacije na gosnodarsk: m in s.ndikalnem organizacijskem področju.
— Prebivalstvo Rima. S ?tanjem konec aprila je naraslo število prebivalstva italijanske prestolnice na 1,487.921 prebivalcev.
— Smrt znanega italijanskega novinarja.
Iz mesta Reggio Emilia poročajo: Nepričakovano je umrl comm. prof Umberto Lari. generalni inspektor korpo raci j =kega ministrstva, ravnatelj pokrajinskega kor-poraci;?k^£n sveta. Pokojnik je bil ustanovitelj dnevnika »Corriere di Reggio«. Dolgo vrsto let je posvetil svoje od'.ične sposobnosti in svojo delavnost razmahu emilijskesa novinarstva. Bil je tudi delj časa dopisnik raznih vodilnih italijanskih dnevnikov.
— Zaključek pomladne koncertne sezone na mi'anski Seali. Te dni je bila sklepna koncertna prireditev v okviru pomladne koncertne sezone na milanski Seali. Sklepni simfonični koncert je dirigiral Ferdinand Previ tali Sodeloval je kot solist violončelist Henrik Mainardi Izvajali so Beethonovo predigro *Egmont«. Dvofa-kovo r Koncert za violonče'o in orkester«, M. Ravelovo simfonično skladbo »Ma Mere l"Ove« ter Rossinijevo operno predigro *Obsedanje Korinta«.
i___—-r-- ________i__________■ imr
— Pet  bratov vojnih  prostovolcev. Iz
Nepalja poročajo: Ferdinand Gambino iz Neaplja je oče osmih otrok. Pet sinov je pod orožjem, vsi so vojni prostovoljci. Prvi Anton, oddelkovni vodja Crnih srajc, je vojni ujetnik v Keniji. Dva sta letalca specialista. Tretji je Paskval. četrti Tomaž" pa je podbrigadir pokretnoga bataljona genovske policije.
— Na po'ju slave je padel manipeljski vodja Peter Santinelli. Bil je poveljnik iz-vidniškega oddelka na vzhodnem bojišču, kjer je žrtvoval svoje življenje, potem pa se je bojeval do poslednjega diha. Pokojnik je izšel iz fašijskih vrst mladinskih organizacij. V fašijski organizaciji so mu bile poverjene razična funkcije.
— Nagrada Riberi prof. Di Guglielmu. Nagrada Riberi znanstvene akademije v Turinu ie bi a podeljena prof. Ivanu Di Guglielmo, ravnatelju patološkega medicinskega zavoda neapeljske univerze. Omenjena nagrada se pode juje vsako sedmo leto, namenjena je učenjakom vsega sveta. Dvakrat jo je dobil italijanski akademik Bottazzi. tretjič pa prof. Pentimalli.
— Volkovi napadli pastirje. V hribovitem področju oko'i Soluna so v zadnjem času izstradani volkovi večkrat lapadil Črede ovac. Pastirji so se postavili napa-dajočim zverem krepko po robu Dva cd njih sta bi pri teh spopadih z volkovi nevarno ranjena.
— Zaključek pouka na umetnostnih so-*ah. Minister za narodno vzgojo je odredil, da se zaključi pouk na italijanskih umetnostnih vzgojnih zavodih dne 20 maja.
— Smrt znanega italijanskega arhitekta
V svoji vili v Pallanzi je umrl odlični italijanski arhitekt inž. Peter Casteiii, ki je sodeloval med drugim pri gradnji novih stavb Vatikanskega mesta, pa tudi pri zidanju številnih monumentalnih poslopij Po vseh večjih italijanskih mestih in zlasti v Italiji.
KINO MATICA
Sijajna burka o treh lepih in prebrisanih dekletih. — Dovtipna vsebina, komični prizori, lepa glasba in spretni igralci
Tri dunajska dekleta
V glavmh vlogah: Carola Hohn, Lucie   Englisch,   Grete \Velser, Halnz Ruhmann
Predstave ob 15., 17. in 19.15 uri
RINO SLOGA
Moč zlata proti vsakemu pravu krv: v velikem zgodovinskem filmu
„R3thschild"
V  plavili   vlogi:   Erjch Ponto, C*rl Kiihlmann, GiseU Uhlen.
Pričetek predstav ob 14, 15.50, 17.40 in  19.30. Konec ob 21.13.
— Film o Wagnerju. Iz Benetk poročajo:
V Benetkah se končujejo dela za film. ki se nanaša na življenje Riharda Wagnerja. Snimajo se prizori, ki se tičejo dvakratnega \Vagnerjevega   bivanja v Benetkah.
I Nosilec naslovne vloge bo odlični nemški filmski igralec Emil Jannings. Snimanje filma se vrši v okviru wagnerianskih proslav, ki so se pričele v soboto v beneški palači Vendramln Calergi. Tukaj je imel uvodno predavanje o znamenitem nem-.škem skladatelju Vincenc Errante.
— 120.000 lir vredne dragocenosti je iz-
I srubi'a med vožnjo. 34-letna gospa Ana Ma-I rija Rezzonico se je mudila pri svojih sorodnikih v Benetkah. Ko se je vračala v Rim, se je odpeljala s svojega beneškega bivališča na malem parniku na železniško postajo. Ko je zapuščala pamik, pa se je spomnila malega kovčega, ki ga je imel** med prtljago. Ni ga našla. Kako je kovčeg izginil, še ni pojasnjeno. Rezzonicova je ob Drihodu v Rim zadevo takoj prijavila Kvesturi, ki bo skušala stvar pojasniti. V kovčegu je bilo precej dragocenosti, med drugim več prstanov z dragulji, v skupni vrednosti nad 120.000 lir.
— Zdrava Tcscanka je dozive'a 100 let.
V kraju San Casciano Val di Pesa pri Flo-renci je dopolnila 100 let gospa Argia Lo-rini. Svojo matuzalemsko obetnico je praznovala obkrožena od množice svojih otrok, vnukov, pravnukov ter drugih sorodnikov. Lorinijeva je še zelo čvrsta. Sama opravlja gospodinjske posle in je duševno zelo prožna. Bere časnike in knjige brez naočnikov.
— Ma'emu Valterju Gentiliju rešen vid.
V bolnišnici San Giovanni v Rimu se zdravi mali Valter Gentili iz Bone Marine. Po letalskem napadu na Messino je našel Gentili polnilno pero. ki mu je ob eksploziji ran'o obe očesi. Kmalu zatem je coček izgubil vid na desnem cčesu. Bati se je bilo, da ga bo izgubil tudi na levem ter da bo popo'ncma oslepel. Te dni pa ga je operiral znani primarij prof. Stram-pelli. Desno oko so mu odstranili. Operacija je bila uspešna, nesrečnemu fantku je bil rešen rešen vid vsaj na levem očesu.
— Madžarski slikar razstavlja v Rimu.
Nac. svetnik Kornelij Di Marzlo. predsednik faš. konfederacije profesionistov ter umetnikov, in nac. svetnik Horac Amato, tajnik lacijskega sindikata lepih umetnosti sta otvori a te dni na Dopolavorovem sedežu v Rimu umetnostno razstavo ogrskega slikarja Denesa Osza; razstavljalec je oblikoval nekatere ze'o lične motive z ogr--;-.cgči krajinstva. V razstavnih prostorih palače Orsini v Rimu pa je razstavila svoje slike v japonskem slogu gdč. Aleksandra Brunetti.
— Gojitev bombaža na Sic*ljji narašča.
V okviru delavnosti, ki jo je razvil gospodarski urad tekstihrh izdelkov za uresničenje načrtov poljedelske proizvodnje, zasluži posebno pozornost problem preskrbe gojiteljev bombaža s potrebnim bombažnim semenom. V ta namen so se sestali v Cataniji predstavniki poskusne postaje za gojitev žitaric na Siciliji. Italijanske zveze poljede'skih zadrug, gospodarskega urada za tekstilne predmete, poljedelskih Dokrajinskh nadzorstev ter pokrajinskih uradov navedenega zavoda, da določijo nodroben načrt glede razdelitve semena ter da se za leto 1944 zagotovi zadovoljiva, dobra kakovost semena. Catanij-skim sklepom so sledili sporazumi zadevnih konzorcijev, po katerem je bi'a določena enotna semenrka cena 297 Lir za metrski stot. (A&t)
Malo jezikovne paše
Zdaj se nam nudi najlepša pr?rka da povemo kaj tudi <~ ntprilikah. Včasih pravimo, da je kaj neprilično — neprimerno, neustrezno, neugodno: neprilično je. kar označujemo s tui-ko anahronizem Tako je na primer tudi ne-pri!:č::o. če odpreš usta, ko bi moral molčati. Neprilika jt nepnieten pripetljaj — nepriličen dogodek: neprilika pomeni v tem pr-.meru toliko kakor nezgoda — nekai manj knkor nesreča. Neprilika je sitna neprijetna zadeva nekaj, kar človeku me«a računt ga cv^ra v njeijcvh načrtih. Tudi kmet grvon o vremenskih nepril kah. ki na\adno pnhaiajo nepričakovane, vendar ne povsem nenadno, ker je treba z njimi vedno računat: Ntprflikj je tudi pripetljaj ki si pa nisi želel vsaj tedaj. Čeprav sicer ni »taksna nesreča«
Toda namerava!' smo govoriti predvsem o priliki in prilikah Pravmo da človek zamudi najlepšo priliko Dekle baje včasih zamudi najlepšo priliko, ko bi se lahko poročilo s pravljičnim princem «PrIike n zna! izkoristiti«, govorimo o nerodi al^ nesrečnem človeku, ki se mu primeri vse ob nepriličnem času. niti ee nfc rodi v pravem trenutku Vsa umetnost poslovnega življenja je baje v tem ds Človek izkorišča vse pr'l'ke — da n kdar ne zamudi prilike: ne opusti nakupa ob prav priliki in
ne spregleda prdike za ueodno prodajo. V izložbah trgovin sme vćasib čitali nap se- »Ugodna prllka! Ne zamudite!«
Res je neprilika, če zamudi? uqodno priliko. Reči je pa treba, da je prilika sama na sebi
brez pridevnika »ugodna« ugodnost: prTka ie ugoden čas ah sreča. »Porabimo priliko'« je dejal berač na posr.ji. Tat pa pravi, ko naleti na odprto stanovanje, kjer se mu obeta dober plen: »Zakaj bi ne izrabil prilike!« O priliki ie govoril tudi naš pm pesnik, ćeš »pril'ka se ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi!«
V resnici mnogi zamud:mo vse prilike v življenju, a menda jih znajo pra\ zaradi te^a drugi tembolj izkoristiti. Tako so začel- celo zlorabljati pomen besede »priiku« ali »prilike« Tako se jc pripetila tej lepi slovenski btsedi grda neprilika V na>em jeziku so zavladale takšne razmere, da zdaj mnogi izobraženci govore: »zavladale so pnlikt«; »neugodne »cspo-darske prilike«; »socialne prlike so ble iako slabe«: »v današnjih kulturnih prilikah«; »umetniki žive v neurejenih prilikah«; »ko se bodo prilike izboljšale«; »vsi trp-mo zaradi žalostnih prilik«; »nezdrave higienske prlike«; »siabe družinske prilike«; »v drugačnih prilikah bili uspehi našega društva mnogo lepši«, »onsal je socialne prilike«; »živimo v obupnih prilikah«; »podeželske prilike so zadevo!iive«; »prlike. v katerih živimo«; »prilike so se zopet poslabšale« itd.
Prilika je torej nanesla — pripetila se je neprilika— da so pril ke prevzele pomen razmer. Skoraj \si go\ore o »pril kah«, ko mieHjo n* »razmere«. Kljub temu prilike niso soe^lne. ne gospodarske, pa rudi ne kulturne: prilike niso zdrave in ne nezdrave; mogoče je le reči. da so prilike bolj aH manj dobre, češ, zamudili smo boljše prilike, zdaj ni tako dobra prilika. Mogoče je tudi, da kdo trpi zaradi zamujemh prilik, ne moremo na verjeti, da živi \ rri-
likah najsi so kakršne koli. Pr.Iiko lahko uja-meš al- zamudiš, v njo zTcsti pa ne moreš. Ćiovek ima samo prhko da živi "ekai časa na tem p-isanem s\etu. a še to je pogosto prej neprilika kakor ve*e!je nad ugodno prlko
Nekateri imajo pri! ko. da od časa do časa kaj nupišejo. a nepri!:ka je. če tako nesrečno okoijejo jez k. da p: j mi skačejo \z besede v besedo m ima člevek, žal. priliko, ki ie prava neprilika — čitati močnik zmešan h pojmov Če bi se tujec učil slovenščine po vseh pravilih — in se :e tud; dobro nauči! — po naš h slovnicah, Pra\op:su in besednjakih bi nas vendar pr: vsem znanju ne mo-ec! vstlej tako ^hko razumeti Noben besednjak bi mu ne pojasnil, da mno£i izobraženci uporabljajo besedo -»pn-likt« v pomenu »razmere« Kaj je prilika, bi tujec sicer dobro vedel zato b' se pa čudil, kako je mogoče temu samostalniku nav^s ti tako čudovite pridevnike, na primer. »zdra\e, kulturne, socialne, slabe pril ke«
Poglejmo še kaj pravi Pravopis o priliki: »po pnliki, na primer: precenit*. koliko po priliki na teden vbogajme dajete; na priliko (na primer); ob razstavi ali ob priliki razstave (ne povodom, prilikom razsta\e)«. Naj še omenimo svetopisemske, evaneeljske prilike Jezus je govoril ljudstvu in svoj;m učencem pogosto v prilikah (v primerih, prspodobah) na primer: *In govori jim v prilikah mnoge in pravi , .. (Mat. 13 3) V 13. poglavju evangelij« sv. Matevža je eela vrsta prilik.
Tako smo menda imeli priliko spoznati pri-Tke od vseh strani: zato si pa želimo, da bi ne imel" več ntprilik s »prilikami«, ki so po vseh pravilih le razmere.
— Ne*rece. Včeraj so bili sprejeti v ljnb-
. Ijansko bolnišnico štirje ponesrečenci, med ] njimi trije iz Ljubljane. Leopoldina Pe-stotnik. 60-letna upokojena delavka tobačne tovarne iz Ljubljane, se je pri padcu potolkla na hrbtu. — Jožefa Mežnaršič, 34-letna žena krojača iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desnico. — Fr. Urha, 13-letnega sina posestnika iz Podiipe pri Vrhniki, je vsekal gad v demo nogo. — Janez Požek. 4-letni sin posestnika lz Ljubjane, se je pri padcu ranil na obrazu.
IZ LJUBLJANE
—lj G°stovanje italijanske igralske družine RENZO R1CCI bo v ponedeljek 24.. torek 25. in sredo 26. maja v dramskem gledališču. Začetek vsakokrat ob 18. uri. Ta gledališka družina slevi kot ena nnj-bolj^ih v sedobni Italiji. Igrali bodo dve sodobni italijanski kom=d.ji in ^!r*mo slavnega, pred kratkim umrlega dra:^. tika Roberta Bracca, *M?li svetn:l<* Druga dva avtorja sts Cesare Giulio Viola z igro -»Skupno življenje* in VincenzT Tieri z igro >Tak:> ljubi: t Giavne vlrgr pri vseh treh predstavah so * rokah vodje te skupine. Renza R'rcija. in prve igralke Eve Magni Vstnpncie- za ta go-tosvanja bodo v predprodaji pri dmvni blagajni v opernem gledališču od sobote od pol 11. ure dalj?. Certp normalne dramske.
—lj Se vedno b!?dna jutra. Vreme je najlepše, kakršnega v Ljubljani maja nismo vajeni. Ob jlltrih ni niti megle, ki smo jo dobi'i včasih vselej kot nameček lepeg3 vremena. Zato so pa še vedno hladna jutra. Prevladuje še vedno burja, ki se dvigne močneje vselej popoldne. Zato tudi maksimalna dnevna temperatura ni tako visoka kakor je bila prejšnje dni: včeral je znašala samo 21fl ter je bila zi stopinja nižja kakor predvčerajšnjim. Minimalna temperatura je pa bila danes zopet precej nizka, znašnla jc 5.4°. kar je nenavadno drugo pocvico maja.
—lj Popravilo kretnice tramvajske proge. Kretnica tramvajske proge na Zaloški ceiti pred Šiajmerjevim domom se je oni dan pokvarila. Kretnica namreč avtomatično deluje s pomočjo elektromagneta. Okvaro so popravili delavci-specijahsti električne ceslne železnice. Nekatere obrabljene dele so z: menjali z novimi. Kretnica pred 61aj-merjevim domom omegoča lažje premikanje tramvajev. Električna eesLna železnica v Ljubljani ima kretnice na elektrjmagnet še pred glavno pošto, na Ajdovščini, pred Rsnzingerjem in pred šiarabonem. Take kretnice se sprožijo same. Tramvsj samo nunje hitrost kakih dvajset do trideset metrov pred krelnico — potreben je namreč pritisk na zavoro, da se niptava sproži — in že ima voz zaželeno smer. Popravilo je bilo izvrženo tako. da promet ni bil oviran.
—lj Zastoj   v   tramvajskem prometu.
Okrcg poldne se je utrgala zvezna žuca električne napeljave za pogon cestne železnice na oglu Gradišča in Mussolinijevega trga. Tramvaj, ki jc prav takrat privozil iz Gradišča, se je mor: i seveda ustaviti Ker je bila okvara lažjega značaja, jo je odstranil kar tramvajski sprevodnik., Id je splezaj na streho VOCfe in po krajšem prizadevanju odtrgal visoii kes žice. Med tem pa so privoz.li nal:ljnji tramvaji, ki so morali prav tako počakati. Okvara je bili c Istranjena v četrt ure, nakar se je premet spet vršil, vendar na Usti točki počasneje in previdneje.
—lj Obnova cestišča Pražakove ulice. Pražakova ulica, lu veže Blei\veisovo cesto s Kolodvorsko ulico, ima, kakor znano, z betonom tlakovano cestišče. Čeprav na tej ulici vozovni promet ni kdo ve lc;«ko živahen, se je betonsko cestišče že tako močno obrabilo, da je potrebno temeljitega popravila, odnesno obnove. Naiedile so se velike razpoke, skozi katere je voda proniknila do temeljev in zrahljcJa betonsko plast. Ponekod je betonski tlak tudi že močno obrabljen. Se laj odstranjujejo obrabljeni beton na. desni polovici na odseku od Cigale-tove do Miklošičeve ulice. Pri tem morajo uporabljati močna dleta. Obnovili bodo cestišče v vsej dolžini. Vozovni in osebni promet se -ahko vrši tudi med delom. Z betonom je tlakovan tudi del Poljanske ceste ob Marjan:šču.
—lj Petrolej za majnik. Mestni preskrbo-
valni ural bo delil nakaznice za petroiej za mesec m:j tako, da v ponedeljek 24. t. m. pridejo na vrsto upravičenci z začetnicami A do C, v torek 25. majnika upravičenci z začetnicami D do F, v sredo 26. majnika z začetnicami G do 1. v četrtek 27. majnika upravičenci z začetnicami J do K, v petek
28. maja z začetnicami L do N, v soboto
29. maja z začetnicami O in P, v ponedeljek 31. maja z začetnicami R do S, v torek 1. junija z začetnicami T do V in v sredo 2. junija upravičenci z začetnicami Z in ž. Ura 1 bo petrulej nakazoval upravičencem izključno s:mo navedene dni in sicer vsak dan od 8. do 10. in od 15. do 17. ure na Krekovem trgu št. 10 v Mahrovi hiši, soba št. 1 v I. nadotiopju.
—lj Novi (Turjaški) trg 6   Priprav* za
malo maturo. Posebej ponavljamo z dijaki 3. »n 4. razredov gimnazij in meščanskih šol snov iz matematike, italijanščine ]n slovenščine. Dopoldne in popoldne. Honorar za 1 uro le okoli dve liri. Nudimo dijakom in privatistom tudi pomoč v vseh predmetih. Prijave dnevno od 8.—12. in od 14—13.: Ncvi (Turjaški) trg 5. Instrukcije.
—lj Ali se hočete naučiti italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov ItaHjanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v knjigami Tiskovne zadruge, šelenburgo-va ulica 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob točnem upoštevanju predpisanih na volil z lahkoto nauče v kratkem času itrlijanskega jezika. MehanJčno-suge. stivroa metoda.
—lj Pisatelj in slikar Edo Derlaj nas je to pot presenetil L= toč"eno s slikarsko razstavo in izdajo nove knjige *Podobe«. I na razstavi i v knjigi je mladi umetnik uspelo podal planinske motive in Življenje v gorah. Razstava obsega 31 akvarelov in 18 olj, knjiga pa 140 linorezov, večji del gorskih motivov. Občinstvu bodo slike na ogled do
30. t. m.
—lj Umetnostna razstava v Jak oračevem paviljonu je dokazala, da mlajftl mojstri naJe likovn« umetnosti lepo napreduje« 5© n<* svoji samostojni poti. Mušie, Kregvr, Omersa in Sedej so razstavili dognana olja, a Putrih in KaJin sta se postavila z nekaterimi rdličnimi umetninarni v mavcu, bronu m marmorju. Rtzstava bo odprta s3mo do 6. junija t. 1.
GLEDALIŠČE
d r A »I A
Petek, 21. maja. ob 15: V Bat* obiskan ju..
Zaključena predstava za ftolska mladino, Sobota.  22.  maja,  cb   IS 30.   VcliUi mo*.
Izven. Cene od 15 Ur navadoL Nedelja, 23. maja. cb 15: Prmcr dr. fflir-
na. izven. Cene od 15   ir navzdol.
Ob 18: Jorljeva M. Izven. Cene od 20
lir navzdol. Ponedeljek, 24. maja: zr.prto
OPERA Petek. 21. maja: zaprto.
Sobota. 22. maja, ob IS: Vnrbovrrtje b. d.
ML   Oratorij zi  s^li. zbor   in orkester.
Premieri   Red Premicrrki. Nedelia. 23. maja. ob 17: Tr^vtata. Trven
Cene od 28 lr navsdoi. Ponedeljek, 24. maja: zipr'o
Opera pripravlja Flugolina 5-ttnern* »Vnebovzetje b. d. M.«, oratorij, za Katerega je nap sal besed:!© dr. Mihael Opeka. Orat:rij obsega tri dele. za aott, orkester in zbor. Kot solisti brde BOdelOVal ! sopran — Hevbalova. alt — Gclobova, tener — Lipuščck, bariton — Dolničar ir. bas — Lupša. Dirrrent: Anton Nefflt, zborovodja: Rad j S ra:niti. nra..žma Lfl scena: R. Primožič.
Radio Ljubljana
PETEK. BI. maja 1M3-XX1
12 45: Valčki, HO*: \T ipovcd ča*a: poročila v tahjan^inl 1340: Poročilo Vrhovneaa povetjništva Oboi h Sil * slovenSc'ni 13 12: Orkestci rodi dii Nicclli. 14.00- Poročila v italijanščini 14 10: Kr.nctrt radijskega orkestra vod- dr v-* P M. Sijanec; pisana glasba 15.00 P< i 2 ta \ ilo-vcnScini. 17.00: Napoved ćr.rn; polt ffila v :ta-!:jan-'čini. 17.05: Prenos z dve rane Borromtni Zavoda za romanske KtncBje Mocartovo c1-icV> vodi dirigent Morelli sodeluje aoprantstka AJ-ba Anztfiotti I900: »Govor mi ital m k ,( —
poučuc prof. dr. Stanke Lchr-i 19JO; PorotUfl v slovenščini. 1945: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; pi r' čila t ta-lian-čini. 20.20: Kado n drnž nn 20.45: Srn fonična prireditev dru/be F!.\R: simfonični koncert vodi dirigent ! B r  M i   — V
odmoru: predavanje v tiovenlć m, 2? 25: Koncert pianistke Marte B/r,k Valjal . 22 15: Poročila v italijanščini
sobota, 22. mata  UM-XXI. 7.30: Pesmi in nap^vi. 8.00: Kapov« : i-
sa. — Poročila v italij:nlcml 11.50: Voja-Ska ura, 12.20: Plošče. 12.30: Povodi« v slovenščini. 12.4o: Napcvi in ror.ance. 13.00: Napoved časa. — Poroči avl SČini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Po Oboroženih gfl v slovenščini. 13.12 K -sični orkestor vodi dirigrnt M nno 13.30: Znane pesmi. 14.00: Poročila v ItaUjan&ći-ni. 14.10: Koncert Rfdij.skc-a otfceatm veh dirigent D. m. Sijanec, WOČ ui ta r pianistka Draga Sok in tenorist Andrej J are. — Operetna glasba. 15.00: Poročila v rl venščinJ. 15.15: Pokrajinski vestn k. 17.x>-Nspovel časa. — Poročiki v Italijanačml« 17.15: Koncert Kmečkega tra. 1T.4>: Pisana glasba. 18.00: Gospodinjsko prrc lava-nje v slov. 19.30: Poročila v r!ov. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved ftaea. — Poročili v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: S m-fonlčni koncert vodi dirigent Petralia. 21.50: \VoLfova glasba. 22.05: Orfceafr Tvorni vodi dirigena Ang'lini. 22 4o: PoroAUa v italijanščini.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Lj'ibljinsko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, noloča za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1. Kruta iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2 20 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2 20 lire; testenine iz enotne nv ke r. no lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14 70 lire z* liter; surovo maslo 28.40 lire za kg: slanina so-ljena 19 Hr za kg; mast 17 lir Z3 kg.
3. K»s, \°fc vinski 6 35 lire za liter.
4 Mleko 2 50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15 90 lire ?a d zo, v dozah po 385 g 7 55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8 25 lire za kg. v kockah 8 35 lire.
6. Mehka drva, rszžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanei (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot: trda raziagana drva 40 iir za stot; enotno mil©, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Zlogovnfca št. 20
ar — ba — ha — bar — ča — ča — Če —
da — dum — dert — e — e — el — ev — ga
— go — ha — han — ho — is — ja — jc
— je — jel — jo — ka — kaj — ko — kokot — kva — lan — let — Ija — lo — lu
— ma — mnk — na — no — nov — o — pa — pa — pir — pro — ri — n — ro — ro — ro — ret — san — ša — ter — ti — to
— ter — va — >e — vec — zcm.
Iz teh slogov sestavi 20 hr«?d » pomenom: 1 gora na Balkanskem polotoku: 2. me«to \ Palestini; 3. grška pokraj:na: 4. Ver:l:jr\a opera; 5. žensko ime: n. ravnik ftuj.); 7. mesto t- Gornji Italiji; 8. mesto v Iranu; 9. otnk v Sev. ledenem morju; 10. vhezm 0qps; 11. fjrad v kamni-kem okraju (»Rckovniaci<0; 12. listnato drevo; 13. zemljina; 14. sodolina v Savinjskih Alpah: 15« mesto na Japonskem; 16. mesto v Albaniji; 17. mesto v Rusiji (cb Oki); 18. mesto na Holandskcm; 1°. kraj *^a Bizeljskem; 20. mento v Gorskem kotam.
Prve m nato predzadnje črke \«ake besede, brane navzdol, povedo rek iz Stritarjevih Drcbnic.
m
Rešitev elegovnire št. 19 1. Karpati, 2. Damask, 3. Ormož, 4. rokoko, 5. Kapitol, 6. Odiseja. 7. Slomšek, S. ikona, 9. Lipoglav, 10. opereti. 11. Zlatoust, 12. Apolon. 13. marabuj, 14. UBifcrma, 15. Dalmatin.
Kdor kesile zamudi mu isfineje kesti.
PROFESORSKA.
Profesor sed« v restavraciji k mizi in pravi natakarju:
Prinesete mi najprej to^le ftlBO če je pa nim-ste, mi je ni treba prinesti.
Stran 4
»SLOVENSKI    N ARO D«. P«*ek, 21  maja 1943-XXL
Stev. 115
Svetnik, grešnik in bedak
Pojav D ji Juana je pritegoval v vseh časih zanimanje književnikov, skladateljev
in mislecev
Prcblem Fausta je že od nekdaj zanimal književnike in mislece, odkar ga je v vsej vel čini literarna obdelave tako s'jajno oblikoval nesmrtni Goethe. S Faustom se bodo pečali tud: predstavitelji pokolenj za na mi. Isto bi mogli trditi o prcblemu Don Juana. ki pr tegu je danes prav tako pozornost književnikov in širokih ljudskih plasti kakor pred sto m sto leti.
O tem nas prepričuje opera italijanskega skladatelja Franka Alfana >I>on Juan de Manp.ra«. Novo opero so prvič zvajali lani v Nemčiji. D:živela je lep uspeh. Važno pa je. da e vt'snila problemu Dona Juana neke nove značilne poteze. Libreto namreč napisal Hektor Moschino, ki je obdal osrednjega junaka liubezn: z nekim ta-jinstvenim čarom. Nebo je poslalo Dona Juana v novi podobi na zemljo, da se poke-sa za svole prejšnje grehe. Globoka vera nekega dekleta '■* božanski čudež neskaljene ljubezni je osvobodila Dona Juana. ki se je za vse živi enje zavezal z ljubljenim dekletom. To je povsem drugo gledanje, nova obdelava Don Juanovega lika. Omenjena epera je aala poved za podrobnejšo razčlenitev n proučevanje Don Juanove podobe v vseh dosedanjih književnih odtenkih. Če si jih podrobno ogledamo, bemo videl1, da vstaja pred nami Don Juan kot zapelji-vec in zvodn k lepih žena, kot neke vrste nadčlovek, potem kot b^ak. in v zadnjem času tudi k:t velik 2: ešrj k, k: se pa prečisti v kesu da prlf-- n življenje. Svetnik, grešnik to bedak v eni ter lat! osebi.
Nagon ustvarja povode za neštete življenjske konflikte. Ta nagon je nemalokrat tako močan, da ga ne morci? zaustavljati nobena etična čustva, nobena še tako močna volja. Trmne sile '"bivajo premoč in pehajo človeka v trag 1- o. Vsa ta spoznanja, so napotila znanega ŠT tnskega književnika Gabriela Tcl'eza. s \ e lotil Don Juan:vega lika Okoli leta 1620. je izšlo njegovo pesniško delo »SeviljSkJ zasmeho-valect. Po španskem Izročilu je glavni junak tega dela Don Juan Tenerio. Med lite-rarcvmi zgedovinarii so pa tudi takšni ki zatrjujete, da je napis al cmenjono d?lo Pe-
dro Calderon. Odtle- je postal Don Juan osrednji junak v štev lnih delih knjiž2vni-kov in tudi skladate! ev. Naj dodamo, da je v Telezovom prikazu Don Juan brezvesten zavajalec žena ki si prizadeva odpeljati K rrr.t u:\~e-vo hčerko pa mu oče to prepreči. Toda Don Juan očeta prehode. In ko je pozneje Don Juan porgcljivo pozval Kcm-tur ev kip na svatbo, se je zgodilo, da se brezvestnemu Don Juanu pr bi ža gost v svoji kameniti prdobi. Zapeljivca Don Juana doleti nazadnje zaslužena kazen: pride v pekel, kjer »2 mora pokoriti za svoje gTehe.
Nove peteze dobiva Don Juan v igrah igralsk'h družin, ki uprizarjajo predstave s priljubljenim motivem Don Juana v ospredju. Temu Dan Juanu so po svoji iznajdljivosti in fantaziji obesil' še druge lastnosti. Nemalokrat postane Don Juan kemična, smešna figura. Neko takšno italijansko komedijo je 'ztaknil okoli leta 1665. slavni Mcliere, ki ga je podoba Don Juana zelo zanimala. Nap sal je komedijo v petih dejanjih ter presadil ta lik v svejo dobo. Ur>orab:l ga je za to, da je s svojim neugnanim. brezvestnim in polteno na-potolažcnim Don Ju a nem silov to osmešil klavemo moramo življenje francoskega plemstva.
Tudi v Nemčiji opažamo, kako se posamezne gledalske družine zanimajo za pojav Don Juana. številne predstave nam ga prikazujejo v najrazličnejš h varijantah Tako je uprizorila odrska družina Ivana Veltena okoli leta 1690 Tcrgauejevo igro pod naslovom »Don Juan« ali Don Pedrova mrtvaška svatba«. Nedvomno se opažajo v tem odrskem delu vplivi Molieroveg-a vzora. Vemo pa tudi, da so upr zarjali leta 1736. v Benetkah Goldcnijevo dramo, ki je I vzbudila med Benečani toliko zanimnnja, ' da so jo morali neštetokrat uprizcr'ti. Za-nimvo je. da oh sklepu drame zapeljivca Don Juana ub jo strela.
Toda tajinstven pojav Don Juana je napeljal tudi številne skladatelje da so se pričeli zanj zanimat'. Prva Don Juanova opera, ki jo je napisala Le Teliere, je b in uprizorjena leta 1713. v Parizu. Tudi 'talijanska skladatelji so se lotili Don Juana. Angelo M ngotti j e uglasbil najstarejšo italijansko opero, v kateri se prikazuje njegova podoba Ta opera je doživela svoj odrske krst leta 1734. v Brnu. Pa tudi za baletno priredbo je bil Don Juanov lik zelo hvaležen. Tako je prredil Gluck leta 1760 .* 61. balet, ki poda a Don Juanovo zgodbD Ta balet so ;zvajali najpreje v Parzu. Sledili so nemški skladatelji Tako je zaslovel skladatelj Knecht. ki je izdal leta 1772. svojo opero Don Juan. Glasbeni kritiki in strokovnjaki so mnenja da je med prvmi, glasbeno najbolj vrednimi *n kvalitetnimi operami ona, ki jo je nap sal Gozanigo. Ta
opera se je ob vekotrajni Mozartovi umetnini pod omenjenim naslovom najdelj vzdržala na opernih deskah. M: zartova glasbena obdelava Don Juanovega problema je zasenčila vse detedanje poskuse te vrste. Libreto k Mozartovi open je napisal Ber-tati, ki se je pri tem izdatno prslužil sijajno pr kazinih Molierovih oseb. Odveč bi bilo, če bi hoteli natančneje spregovoriti o nenavadnih glasbenhi lepotah, ki j;h zasledimo v Mczartovem Don Juanu. Naj pripomnimo, da je bil naj znamen te jši interpret Mozartovega Don Juana italijanski bartenist Francesco d'Andrade. Njegova igra je skozi desetletja navduševala vse ljubitelje opere. Njegova interpretacija je našla  svoj  odmev  tudi  v slikarstvu,  saj je
slavni slikar Slevcgt ovekovečil tega pevca v svoji sloveči umetnini.
Mozartova glasbena pobuda je spet ustvarila povod za to, da je v književnosti na novo oživel lik Don Juana. Tako le * edll Mozartu Krist'an Grabbe. ki je Mczartovo delo zelo spretno uporab 1 za svojo umetnino >Don Juan in Faust«. O svojem Don Juanu pravi sledeče: »Don Juan je značaj, kakršnega ni po Shakespeareju in Cervan-tesu nikdo tako krepko popisal. Vse varijante značajn so združene v njem cd stasa genija in dom:šlj;je pa do šaljivosti, srčnosti, neugnane sile. dobrohotnosti. Toda V£€ te vrline ga ne motijo da ne bi z vso silo težil po slasteh in už tkih človeškega življenja. V drugem dejanju je ljubezenski prizor, poln žarkosti in prividne resničnosti. Vzporejali bi ga lahko s prv'm ljubavnikom najpomembnejše ljubezenske trage-d j'e. In vendar je to golo licemerstve. Končno morata čitatelj in gledalec edkrito priznati: »Vendar pa moramo nazadnje Dcn Juana vzljubiti.* Ta Don Juan, k; ga je umetnško izoblikoval Kristian Grabbe. je zan miv predvsem zaradi tega, ker ne pozna netenega kosanja, nobene pokore. Vse svoje življenje cstane človek, ki je neuteš-ljiv, nepotolažen v svojem nagonu po ž'v-Ijenjskih slasteh in užitkih.
Na sličen načn je prikazal Don Juana v svoji knižovn fantaziji Ka*~el von Holte, k; je svojega junaka napravil celo za vladajočega kneza.
Nove poteze pa ima D?n Junan. kakršnega je oblikoval E. T. A. Hcffmann v svojem »Don Juanu«, ki je iz~el 1. 1831. Zdi se. kot da je hotel genijalni umetnik prikazati v tem delu samega sebe. Njegov Don Juan ni svetnik, ni pa tud; nepoboljšljiv grešnik in razuzdanec. Hoffmann ga oblikuje ket nadčloveka z vso duševno in telesno premočjo, ki ga dviga iznad ostalo množ'co. Ta n*egov nadčlovek pa neutešno koprni po nečem, kar je najlepše, najpopolnejše in najvišje. Ljubezen, ki osrečuje ljudi, je ostala zanj le neke vrste utvara, saj išče v njej človek zaman zadovclj>stva in utehe. Ta njegov Don Juan začne v spoznanju ž vljenja prezirati svet. ki mu ne more nuditi sreče. V mnoštvu razočarani postane sovražn k človeštva, ki uničuje tujo ljubezensko srečo, ker lastne najti ne more.
To Hoffmannovo   pojmovanje  je imelo
nedvomno velik vpliv na mnoga kasnejša dela. Te vplive opažamo med dru?;m v Tolstojevem »Dcn Juanu«. Leta 1SŠ1. je ust var 1 tudi Julij Hart svojega Don Juana po Hoffmannovih idejah. In potem se vrstijo še nešteti drugi, Y.\ j h privlačuje metiv Don Juana. Leta 1851. se peča z njim Lenau, leta 1884. Paul Heisc, leta 1869. pa je napisal slavni ruski skladatelj Dargominski svojo opero »Don Juan«. In končno sta se prikluč la se Francoza Mal-leflle ter A. Dumas, ki sta nanizala ogro'imega gradiva v svojem prikazu Don Juanove življenjske zgodbe.
Don Juan zaživi kot grešnik, gpokornik v delu francoskega pisatelja Prospe rja Me-
rimćea. ki je dal D:n Juanovemu liku neko zgodovinsko jedro po nekem vzoru k« je dejansko živel. Njegov ljubezenski junak se po temeljiti utešitvi svoj h strasti spreobrne. Povod za to mu je dal neki nadnaravni pr-v d, v katerem je uzrl svoj lastni pogreb in svoje pogubljenje. Naj omenimo še romantično dramo A. Widmanna ki je izšla leta 1858. V tem delu je prikaza?* Don Juan de Merana kot junak plemenitega obnašanja in svetle značajnosti. Dragoceno je tud; dramsko delo španskega književn ka J. Zorille ki je zbral v njem vse najbolj značilne poudarke, ki uh zasledimo v španskih pripovedkah in tudi v ustnem 'zročilu o Don Juanu. Naslov dela je »Dcn Juan Tenorio«.
Seveda bi bila vrsta književnih spisov, ki prikazujejo Don Juanov lik še številnejša, če bi nam bila zagotovo znana vsa dela. v katerih je prikazan ta nenavadno zanimivi pojav. Nedvomno je namreč, da je precej kniiževn h del, ki so danes pozabljena. Tudi v najnovejšem času priteguje Dcn Juan pozornost raznih kniževni-kov. Z niim so se pečali med drugim Walci omar Bonsels. Otto Anthes. Martin Lan-sren von der Trenck, Kans Berghe in Bcrn-hardi.
P;vsem drugo gledanje na Don Juana pa najdemo v najnove šem času v delu od 1 enega danskega književn'ka Svenda Bor-berga. Pri njem je ta življenjski razuzda-nec postavljen v isto vrsto z zanesenjaki ekscentr čne vrste. Z bedaki, ki ravnajo v svojem življenu po merilih, ki so na mej pameti in neumnosti. Njegovega Dod Juana lahko vzporejamo s podobo Don Qui-chota.
Tako vidimo, kako se je razplet Don Juanovega značaja v svetovni knjževnost in operni zgedevini slikovito oblikoval, tz neugnanega strastneža in razuzdanca se razvije grešnik, ki se mora končno spo-kor ti za svoje nagibe in nagone v peklu Nadaljnji korak je še do spoznania. da sc more človek rešiti samo v prečlščenju čiste ljubezni. Pr šli bodo še drugi pisatelj in kn'"'ževniki ki jih bo zanimal Don Juanov lik. O tem ni dvomiti. Vsekakor pa lahko skrb mo. da je postal Don Juan v razdobju 300 let. v evrepski književnosti posebna podoba, ki je zanimiva tud' zara-teo^a, ker združuje v sebi vse slabost; ne-prekcsljivega grešnika in vse odlike spo-kornika in svetiuka.
V maju imajo besedo
Vsak zaljubljenec ljubi za prav isto
Mesec maj je »sezona za zaljubljence«. Kdor je radoveden, kaj počno zaljubljenci, se lahko prepriča sam če gre na izprehod v odročnejše in odljudnejše kraje. Duhoviti ljudje so včasih dokazovali, da niso vs' zaljubljenci po vsem svetu enaki in da ne ravnajo vsi v ljubezni enako. Najprej so se postavili na stališče da ravna vsak zaljubljenec po svoje Ko so pa nekoliko primerjali posamezne sodbe med seboj, so pa prišli do spoznanja, da vendarle počnejo prav za prav vsi isto.
Kadar se zaljubi Francoz nima nikjer m:ru. Pozabi ves ostali svet. uprepast- sebe m svoje imetje Če mu ie v ljubezni kdo na poti ga pozove na dvoboj Če ne gre drugače, pobegne s svojo deklco skrivoma od doma. Kasne ie se i' včasi izneveri, si poišče drugo, ki ga ne mara.
Anglež je v zaljubljenost; predvsem praktičen Če je potrebno molč' deset let in čaka potrpežljivo, da se mtgova 'zvoljenka poroči ir postane vdova Potem zapros- za njene reko Ko se poroči, ere tako: na potovanie ker *e n. zdi nerodno in predolgečasno da b' vedno čepel z ženo dema.
Hmandtc obljub'ja svoji miljenki večno zve-šteno \*ato odpotuje v Indijo, d* s: pneoh' Dremoženje Ko se vrne bogat n srečen v domov no najprei vpraša, ah je njegova deicrca še živa Nato se z njo poroč: ter jživa zapoznelo srečo ali pa tudi dovolj zgodnjo nesrečo.
Vročekrvni Spanec poseda po vse noči pod oknom svojt cboževanke in ji igra v zaljuo-
zaljubljenci
po sv2je, vsi pa pečneja prav
Ijencsti neprestano na kitaro. Vi'ck sreče doseže, če ga končno kak nesrečen tekmec pretepe pod njenim oknom. Zaljubljeni ŠDinec ;e ljubosumen kot tiger da se pa voditi za ios. če je deklica gluha za druge.
Prus se zaljubi iskreno in resno. Ko pa opazi, da ie njegova oboževanka brezbrižna do njega, se vda pjači. Zaliva se s pivom in pozab  na ljubezen.
Madžar ljubi vroče, vendar nikoli ne prizna, da je zaljubljen. Če je potrebno, svojo deklico ugrabi in se z njo tajno poroči. V zakonu dela rad javne škandale ker je ljubosumen na svojo ženo ali pa ji je nezvest.
Italijan piše svoji dulčineji ognjevite «tihe. Prepeva ji ljubavne pesmi in dela dolge sere-nade. Čim pa spozna da ga njegova deklica 1 jubi — se takoj zagleda v drugo.
Rus je pr prevljen pustiti za ljubezen svoje dekl ce celo žganje in vodko Če §e mu pa iz-neveei ;n se vda drugemu, se maščuje. Najraje zažge hišo njej ali pa njenemu novemu Hubčku
Japonec snub; svojo bodočo ženo. ko je št otročja Kasneje jo smatra le za gospodinjo. Liub- pa — druge.
Musliman ie podoben Še dandanes srednjeveškemu trubadurju. To pa le dokler snubi. Ko postane zakonski mož. je tiran.
Kaj na počno Slovenci? Prav vse. kar delajo zaljubljenci drugih narodov. Ljubezen je bolezen — sreča in pekel — zakon pa kletka, v katero silijo samci n iz katere bi rad ušel marsikdo, da bi se lahko znova vrnil.
Tu nisko bojišče: Ogenj z italijanske protiletalske poatojanke na sovražnikove oklopi
oddelke
Nasveti za nego poletne obleke
Obleke in bluze iz umetne svile in celuloze ne smerna
predolgo namakati
Naravno je. da hočemo biti tudi leto:nje poletje času prmernc oblečene. Ko smo sedaj odložile plašče ;n suknjiče, je nujno potrebno-da upoštevamo vsa osnovna pravila danes :z-vedljive nege oblek. Predvsem je važne, da se po prihodu domov ali preoblečemo ali pa vsaj oblečemo za dela v kuhinji m v drugem gospodinjstvu predpasnik. Obleko, ki smo jo slekle, naj bo suha ali mokra, obesimo na obe-:aln:k. Ne smemo jo pa obesiti v omaro, temveč na zračen prostor. V vsako obleko, v vsako bluzo v;ijemo potnice. Izdelamo jih lahko same iz raznih ostankov blaga.
Zlasti pa je važno, da takoj očistimo vse madeže. Tudi grdo izbočenje kril in oblek na pc\ršini, na kateri sed;mo. se da preprečiti s pieprc«to navado Pri vsedanju potegnemo krilo vsakokrat nekoliko navzgor Kmalu nam bo ta prijem prešel v navado. Proti grdemu sveten iu kril pomaga blagovna blazina iz ostankov, ki jo lahko same napravimo 'n jo imamo vedno na na^em delovnem stolu D' bro sredstvo proti sveten ju je nekaj kaplj'c salm iaka na 1 liter vode S to tekočino preparmo krilo ki ga pa ne smemo takoj zl kati na suho še rahlo vlažnega obdelujemo s ičttko za obleke.
dekler ni popolnoma suho. Sčctko vlečemo ▼ smeri niti.
Tudi tkanje nagubanih kril zahteva nekaj
znanja Položimo j h na mehko podlago 7 lev« stran-', preparimo s poprej skr.rai dn hImMI zlikano mkncijO krpo Dokler se para ne odstrani ga krtačimo, kakor smo opisali zgori j, nato ga do suhega /likamo.
Pri pranju mislmo na to. da za poletne obleke in bluze iz umetne sv le ali celuUr/ne volne ni primerno dolgo namakanje. Pestrr> barvno blago sploh ne sinemo namakati, ker je nevarnost, sc* barve rj/le/ejo Im§ /j. pranje pripravmo čimbo-'j ra/rcdčen Tista, ki nvsli, da ne more izhaati brez di-av, naj ves da j h ne sme nikoli kaniti v b'ago. ker sicer tkan'no pokvari. SčaH nu poslane tudi neprijeten.
D^bro krojena, čeprav zelo preprosta rhltki. n^ pc-tebuje prav /a prav nobenih drugih I kr.i-
sov. če jih vendarle telimo imeti Ncjpimo ra:e nekaj šivov. kakoT pa da k\ar:mn blago iglami in zaponkam \'>c to s ■ <. - .'.] ma'en-kesti. ki so pa pri neg1 blaga rla*tl \ w d "h časih, prav tako važne.
Izdaja celokupnih del Claudia Monteverdia
Ob ^OOletnici smrb velikega ital'janskega opernega mostra C'audia Montcverd'ia ki »e umrl leta 16-43 kot kapelnik cerkve sv Marka v Benetkah, bodo razen raznih glasben-h pro» slav izda!; tudi njegova celokupna dela S tem željo njegovi prijatelji pnbl žati Munteverdi-jevo glasbo čimbolj poslušalcem in liub'teljerr. operne umetnosti.
Izdaja bo izšla v založbi Barmerlag v Kas-selu in bc imela nemško ter ital jarsko besedilo. Obsegala bo 16 zvezkov V zadnjih treh zvezkih bodo objavljene znane Montcverd jeve opere: Orfej Vrnitev L'!i\a v dometnuo n Kronanje Pcppee. V prv h 10 zvezkh bodo zbrani njegovi madrigali, nadaljnji sTrje zvez* ki pa bodo obsegah dram^ko-o'asbeoe prizore in končno dela cerkvenega m duhovnega značaja.
Izdaja bo ohranla v glavnem izvirno obliko, koncesija bc napravljena samo tam. kjer bodo spremembe neobhodno potrebne za praktično izvedbo. Star- ključi bodo zamen lani z današnjimi. Uvodi v poedme zvezke b« do vsebovali zgodovinske ;n stilist'čne podatke To delo bc pokazalo Monteverdijev pomtn v najsvetlejši luči.
Kak? umirajo ljudje
Nedavno je predaval v dunajski Urani ji Ir. Leopold Schdnbauer. V  svojih izvajanjih je prikazal različne vzroke umiranja in je sporočil svojim poslušalcem med dru- i jjrim  sledeče  z:nimive  trditve:    Najmanj I ljudi umre na svetu zaradi naravne smrti. Številne vojske,   potresi,   poplave, požari itd. so glavni vzrok nenaravne smrti pre- | težne večine ljudi. Zbral je n3 podlagi za- • nesljivih   zgodo vinskih    podatkov poučno statistiko, ki kaže, da je umrlo v vojnah, kar jih poznamo po zanesljivih zgolovin-skih pričah, nič manj krkor 7 milijard ljudi.   Pa   tudi    nalezljive   bolezni terjajo ogromne žrtve. V tem oziru so zelo značilni podatki, ki jih je zbral dr. Schdnbauer pri opazovanju raznih bolezni na podlagi stoletnega štetja  dunajske splošne bolnišnice. Ta statistika pa nam tudi kaže, da
popušča usodnost posledic na>zljivih bolezni, da se pa vse bolj mn ^žijo primeri srčnih bolezni, vnetja pljuč, raka itd. Taka je bila n. pr. še pred sto leti olrcrdca mrzlica smrtonosna, danes pa je medicinska w-da že tako daleč, da ni v taktnih in FM^nih primerih  nobene življenjske nevarnosti.
Tašče v velikih časteh
Ravnanje in občevanje s taščami je prt mnegih drugih plemenih določeno po storiti šegah in običajh. To velja posebno za pl^-me Ga;cfi v vzhodni Ind ji. Olika zabteva, da zet ob vsaki priliki pokaže kaks vis >k.i spoštuje mater svoje izvoljrnke Vedno 83 mora zavedati, da je sam vseskozi v podrejenem poležaju in prpravljen mora biti na vsako šc tako težko ali umazano il&o, oe to zahtevajo tašč'ne kor sti, samo da nji ni treba delati.
Podoben poležaj zavzema tašča pri sosednem plemenu Atebov. Tam ostan** h 1 po možitvi v očetovi hiši. M žu d >r>' MUHO tu pa tam dovoljenje, da ne pride na takih obiskih vst k 3 *a£čo, ker je ne^p:sobno celo govoriti z njo. tako jo vzv I u, M 2 morap red obiskom svoj vidno po-
'zvedeti, ali je mor la tašča sluča no pil svoji hčeri. Ce je tam. ne sme k svoji t. 11 j. Da bi pa opozoril ženo na svoj prihod začne pred zaprtimi vrati kašljati. Na ta znak se tašča umakne in mož lahko obišče svojo ženo.
Občina ki živi od pranja
Ljubljančani poznamo slavne bizo.. k< perice, ki se preživljajo s pranjem perila. To posebnost pa imajo tudi v Badnu ▼ Nemčiji. Ob reki Neckar je namreč obv ina Ziegelhausen, kjer živijo ljudje že najm: nj 200 let po večini od pranja peril 1 in platna. Ta zanimiv pojav ima svoj priroa'ni vzrok v tem, ker je v okolici omenjene občino polno izvorov mehke vode, ki je potrebna za d<»bro pranje perila. Po agoma se je pranje pretvorilo v pravo obrt s sod:>bn.rru napravami m vzornimi pralnicami, ki jih je danes v Ziegelhausnu oko'i 400. Ziegelhausen imnujejo »pralnico Badena«, kjer perejo perilo iz številnih bližnjih mest, med Irugim iz mest Kar sruhe, Mannheim, Heidelberg in Lu Ivvigshafen,
j^GEORGES  OHNET: |
85
@ PRODAJALEC
Z STRUPOV
D
ROMAN
— Oh, ne igrajva se z besedami. Imenujte to kakor hočete Gotovo boste pa sami razumeli, v čem sem bila najobčutneje prizadeta... In za to si moram preskrbeti zadoščenje.
— Eh, — ji je posegla v besedo Genevieva, — mar vam moja prisotnost ni dovolj veliko zadoščenje? Tu sem, govorim z vami vpričo svojega tasta, vpričo doktorja Augagnea in grofa Steiugela, vašega dozdevnega soproga, poslušam vaše očitke na naslov Kristijana Verniera, ki je moj resnični mož, skušam potolažiti vaš gnev in vzbuditi vaše sočutje. Mar ni to zadoščenje, kakršnega niti pričakovati -jiste mogli, zadoščenje, ki vas lahko v polni meri zadovolji? Kaj drugega bi vam moglo nuditi večje priznanje vaše moči? Saj je to tako. kakor da bi midve zamenjali svoji viogi. Zakonska žena je prišla k ljubč-ki', vpričo njega oprav;č»jje svoiega moža in prosi odpuščanja zanj ... Ali ne mislite, da to že zadostuje ali pa hočete, da Dokb'oem vse tri gospode, jim pojasnim ta položaj in jih naprosim, naj bodo
obenem priče vaše zmage in mojega ponižanja? Etiennetta je zadovoljno prikimala z glavo.
— Da, tako mi je to po volji. Vidim, da je boj z vami vreden, da ga bijem. Zdaj šele razumem tega Kristijana. O vili ste si ga okrog prsta, oržite ga trdno in ne dovolite, da bi vam ga kdo vzel, da bi mu odprl vrata njegove kletke . .. Da, pame^n?. žena ste, baš toliko pametna, da ste se lahko octiočili za tako pustolovščino, kakor je zakonska zveza z Ver-nierovim dedičem. Zdaj vas pa že razumem in zanimam se za vas. Tudi po vaš;h žilah se pretaka pustolovska kri in tudi vi ste krenili na lov za b"'gmtvoui To so bogataši in bedaki, vsi ti Vernieri. Poleg tega je pa njihovo bogastvo umazanega izvora . . . SHš^la sem že mnogo čednih zgodb o starem Vernieru iz onih časov, ko je bil še siromašen kramar. Misiim, da bi se vam ne bilo treba zelc potruditi če bi hoteli dobiti pri kazenskem sodišču vpogled v akte o njem. Zdaj se pa dela pred n?mi velmoža. Glejte, kako stopa ob grofovi strani in kake se bh.ha s svojim trakom viteza častne legije. Človek bi mislil, da je pravi plemič. V resnici je pa star lepov. Ah, pustite jih, naj gredo svojo pot. ne ovirajte jih v ničemer, samo da imate v rokp.h nrhovo blagajno Ti ljudje so naši sovražniki če bi jih rabili, bi vas niti ne pogledali in če bi vas shira ino pred vrati njihove palače preeazila kolesa nrhove kočije, bi vam ne dah* niti beliča miloščine. Zdaj vh na imate v rokah, izkoristite torej svojo moč. Niihovo snoSto-vanje do vas bo tem večje, čim večje bodo njihova žrtve.
Genevieva je molče poslušala to presenetljivo razlago in enako mirno je odgovorila:
— Zares sem vam hvaležna za vaš pouk, kako je treba ravnati s temi bogatimi ljudmi, čeprav spadajo k rodbini. Toda za to vprašanje nama zdaj ne gre. Vprašala sem vas, pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni dovoliti Kristijanu Vernieru mirno življenje in sicer tako. da bi nikoli več ne slišal o vas. Ali mi hočete odgovoriti?
— Ah! Vračate se k temu? Zares, ne razumem vašega početja. Kakšno igro pa igrate prav za prav ? Zdi se mi, da ravnate proti lastnim interesom. Poslušajte me vsaj še trenutek, mislim, da je to, kar vam hočem povedati, vredno poslušanja. Prepričana sem, da ste žena močnih živcev. Ali se morda motim? Kristijana bi radi rešU* mojega vpliva — toda to pomeni, da boste delali za starega Verniera. Premislite vendar, da uma ta stari tepec samo enega sina in će mu potopim še tega kakor preluknjano ladjo, bi ostal naenkrat čisto sam in vi bi ovdoveli. In gotovo vam ni treba pojasnjevati, kako bi se s tem vaš položaj izpremen'1. S tistimi izgovorjenimi dobrinami, ki ste si jih gotovo zagotovili pred poroko in ki vam jih je ponos obeh Vernierov očividno rade volje priznal, boste bogata žena in gospodarica nad svojim življenjem. Mar bi ne bila to mnogo večja sreča kakor pa življenje s tem lahkoživim Kristijanom, ki vas gotovo zelo muči in ki bi vas utegnil v pijanost: celo pretepsti9 Ne. vi ga ne poznate tako dobro kakor jaz To ie med vsemi surovinami največja. Kadar ga ima preveč pod kapo.
vidi vse okrog sebe rdeče in treba ga je zvezati, sicer bi jel ubijati ljudi, čemu je prav za prav tak človek na svetu? Po nepotrebnem odvzema mesto koristnemu človeku, nikomur ne stori nič dobrega, vsem samo škoduje. Namesto da me zadržujete, me pustite nadaljevti pot proti cilju in bodite prepričani, da bova zadovoljni obe, ko vas rešim tega človeka.
Etiennetta je prijela Genevievo pod roko in izgovarjajoč te strašne besede ji jo je krepko stisnila. Uprla je žareče oči v obraz mlade žene, kakor da hoče izsiliti iz nje soglasje s svojimi grdimi mislimi. Genevieva je zdaj spoznala naklep svoje rivalinje in zgrozila se je tako, da prvi hip ni mogla spraviti iz sebe nobene besede. Niti ugovarjati ji se ni upala, ker se je bala prekiniti to zločinsko zgovornost. In vendar je drhtela pri misli, da bi mogla smatrati ta ženska njen molk za soglasje.
— Zdaj že vidim, kako se je vse to zgod'lo, — je nadaljevala Etiennetta. — Vernier in njegova žena sta vas pregovorila, spoznala sta, da bi me lahko samo vi pregovorili, da bi se odpovedala njunemu ljubljencu. Ta mlada žena, sama žrtev, mora vendar vzbuditi sočutje pri tej bedasti in rahločutni Dharielovi, ki ji bo zadostovalo nekaj nežrrh besed, pa bo ganjena do solz. No dobro! Nista se zmotila* Dharielova je ganjena, toda ne tako. kakor sta pričakovala. Ganjena ni nad njuno, temveč nad vašo usodo. Ujeli ste me na liman;ce. draga moja, in ti ljudje vas izgrizejo kakor zveri, če sama ne spravim tega Lopet v red. Prepustite to meni.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani
_