Političen list za slovenski narod.
Po poStl prcjcman Tcljil: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en ineseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prcjcman \eljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta G gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več
na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija Poljanska cesta št. 32.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vrcdništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/a6. uri popoludne.

V Ljubljani, v sredo 5. marca 1884.
Letiiilt XII.
v Ljubljani, 5. marca.
Ni davno, kar je „Slovenec" dopis „Novoja Vremja" iz dunajsifega peresa naznanil, po kterem se bode Avstrija v kratkih letili predrugačila ter v petih skupinah nepremagljivo celoto na konservativni podlagi predstavljala. Ees je to Se le ugibanje, znabiti bolj prav, le sanje; a reč bolj živo premislimo bolj se nam dozdeva, da bi ravno ne bilo tako slabo za Avstrijo, se ve, da le s pristavkom, da bilo bi vse pošteno in odkritosrčno na verno konservativni podlagi.
A nekaj nam vendar ne dopada, priklopljenje Slovencev k nemški skupini. Povsod se je gledalo na to, da se zedinijo raztresene narodnosti, tako n. pr. češka, poljska, ogerska, hrvaška, le edino Slovence hočejo zediniti z Nemci. Gospoda! To ne bode šlo. Stotine in stotine let se je vse mogoče in nemogoče poskušalo Slovence ponemčiti z lepo in s silo in ni šlo; pa mislite, da bode zdaj šlo, ko so narodnosti iz smrtnega spanja poklicane in ravno do dobrega oživele, ter se začele zavedno gibati?
Dvomimo, da bi to šlo (za svojo osebo smo tudi popolno prepričani, da ne bode šlo). Kako težavno je pa potem delovanje, kako negotov pospeh, če se dve nasprotne reči hočejo v eno celoto zediniti, ki druga drugo odriva, druga drugi nasprotuje! Zaupnega skupnega delovanja se tu ni nadejati, toraj tudi ne vspeha. Ena stranka vselej gospoduje, druga se pa kuja.
Mar li tu ni pomoči? Mislimo, da prav lahko. Naj se zedinijo v eno skupino vse nemške dežele: Zgornje in spodnje Avstrijsko, Solnograško, Tirolsko in nemški del Štajarske in Koroške in bo lepa skupina edinih in enakih moči. V drugo skupino pa naj se zedini slovenski del Štajarske in Koroške, Kranjska, Tržaško in Goriško z Istro. Ees bi bila najmanjša skupina, pa saj bi bila enaka ali si najbolj podobna tvarina, ki bi kot ud cesarstva gotovo tako zvesto služila, kakor največa, češka ali nemška. Bili bi pa tu še marsikteri dobički. „Irredenta" bi
bila h krati zamorjena in to bi bila veča dobrota za Avstrijo, kakor si znabiti marsikteri v trenutku še misliti ne zamore. Dalje: laški poželjivosti po Istri, Trstu i. dr. bi se kamnitna meja predstavila, ktere bi si Lah ne upal kmalo prekoračiti; in naj bi to poskušal, bi bila slovenska zedinjena skupina jez, ki bi ga ne prekoračil kmalo. Naj bi druzega ne bilo, že duh mišljenja, interesi slovenski bili bi laškemu popolno nasprotni, toraj z in za Avstrijo zedinjena skupina bi bila vse drugačnega pomena, kakor pa raztreseni malenkostni deli. Rekli smo z Avstrijo, ker sama skupina Slovencev bi se pač zedinjenemu laškemu kraljestvu nikoli ne mogla vbraniti, naj bila bi še trikrat veča; tega bi pa tudi osamljena nobena druga skupina ne mogla storiti. Za Avstrijo, ker Slovenec je imel vselej duha in srce za Avstrijo, toraj bili bi vsi avstrijski narodi o času vojske do zadnje hiše ob meji v domačiji med prijatelji; nasproti pa, ako bode „irredenta" gospodarila (in to bode, dokler tako ostane, kakor je zdaj), bi bila v času vojske Avstrije z Laškim vsa naša vojska, kakor hitro bi Vipavo, kraške in idersko-gorenjske hribe prekoračila, že v sovražni deželi nasprotne „irredente", ki bi povsod Lahom pomagala, Avstriji pa po moči škodovala. Biti pa o času vojske v deželi naklonjenih ali sovražnih prebivalcev je neznanskega pomena, kar vedo prav ceniti le tisti, kteri so dejansko poskušali. Toraj če bi se kdaj kaj predelovalo, naj bi se v merodajnih krogih to dobro pretehtalo in prevdarilo pro et contra.
Mi za vso svojo razpravo nič več vere ne tir-jamo, kakor, kolikor se je sme za sanje sploh tirjati. A primerilo se je že, da tudi sanje so bile resnične pripovedbe ali naznanila sledečih prigodb in dejanj. In naj bi se kdaj une sanje dunajskega peresa (gl. Slov. št. 49) začele spolnovati, takrat priporočamo tudi naše sanje v resen premislek vzeti. Ce bi se koščka Štajarske in Koroške odtrgala, ne more biti večjega zadržka in pomena, kakor če bi se dva koščka od Ogerske odtrgala ter češki in poljski skupini pridjala.
Vsekako pa je treba Avstriji oprezni biti, ter misliti na bodočo vojsko z Laškim in pa strupeni kači „Irredenti" na vsak način glavo streti; če ne, se zna Avstriji poslednjič to z Istro primeriti, kar se ji je primerilo pred leti s 40.000 benečanskirai Slovenci, kterih srca gotovo za Avstrijo bijejo, a vendar so za-njo zgubljeni. Bog varuj Avstrijo in Slovence te neizrekljive nesreče!
Državni zbor.
z Dunaja, 4. marca.
Žuganje anarhistov.
Ko bi bili državni poslanci boječi, bi ne čakali sklepa državnega zbora, ampak bi jo nemudoma popihali domu. Prekucijski rogovileži začeli so namreč tudi njim žugati, in predsednik dr. S mol k a dobil je od njihovega eksekutivnega odseka pismo, v kterem mu priporočajo, naj se nemudoma spravi od tod, ker bo sicer oborožena druhal prišla v zbornico ter zmlatila njega in poslance. K sreči pa v zbornici ni dosti strahopetnežev, zato je omenjeno žugalno pismo med poslanci zbudilo le veselost. Tako mogočna prekucijska stranka še ni, da bi med sejo pri belem dnevu oborožena marširala k državno-zborniški palači, in meni nič tebi nič iz nje vse popihala in zapodila. Poslanci toraj ne bodo bežali domu in zborovanje ustavili, ampak bodo čakali, da redovno poteče letošnje zborovanje. G. predsednik dr. Smolka je res mislil, da mu bo mogoče že o veliki noči za letos skleniti državni zbor, pa sedaj te nade več nima, ampak z drugimi vred, ki so prej enake misli gojili, sodi, da se bodo morali po veliki noči poslanci še enkrat vrniti na Dunaj. Bud-getna obravnava se bode res pričela že v petek, ker se je danes razdelilo poročilo budgetnega odseka, dasiravno liberalna stranska godrnja, češ, da je nemogoče v dveh dneh obširnega poročila pregledati; vendar pa ni upati, da bi bilo mogoče jo prej do-
LISTEK.
Valerija.
Povesi iz četrtega stoletja.
(Zapisal Ljubljanski.)
■ (Dalje.)
Ze je končala luna svojo pot za isto noč in že se pripravlja k počitku, ko prihaja jutranja zarija na svoje delo. Dan je, — in sicer dan praznični za neverno rimsko mesto; kajti za danes je od cesarja Dioklecijana napovedano veliko praznovanje, pri kterem se bo rimskim bogovom in boginjam očitno darovalo. Hrupoma in v velikih trumah hitč malikovavski Rimljani na kapitol — v tempelj. Zbrana je že silna množica Rimljanov vsake vrste, od najnižjega do najvišjega; zbrani so tudi že vsi ajdovski duhovni, ki imajo darovanje malikoni opravljati. Vso je že pripravljeno in slavnost se ima takoj pričeti, da le dojde cesar s svojim spremstvom; ali njega še ni in nemirno postaja ljudstvo, da bi bogovi vnovič ne bili razžaljeni, ko je napovedana ura že davno odbila.
Tudi na cesarskem dvoru, v Dioklecijanovi palači, je prisijala jutranja zarija in povabila vse — vse k
slavnosti. Dioklecijanu šiloma trepeče srce, ko ne ve še, ga bote li osramotili njegova žena in hčerka njegova pred svetom, ali bote rešili njegovo in svojo čast. Kar kipi mu srce in kri, in krčevito zakliče svojemu slugi, naj pokliče cesarico in cesaričino, da urno vstopite k njemu. Pokoren stopi sluga k go-spejma, ki — se ve, da o tej skrivnosti in nevarnosti ničesar vedel ni.
„Kaj? — Se obotavljate? Njih mar ne bode? Hočem videti, kolika je rimskega cesarja čast, ako me te, do sedaj najprvi moji ljubljenki hočeti osramotiti!" — šepta med saboj od radovednosti razgreti Dioklecijan.
Zdaj odpre sluga vrata in noter vstopiti Priska in Valerija. Neka vtrujenost, neka bojazljivost se pač bere obema na obrazu, toda vse te pomanjkljivosti, ktere bi utegnilo opaziti le ono oko, ki bi znalo za vse te srčno skrivnosti, zakriva navadnim očem zunanja lepota v obleki in bliščeči lišp.
Prihod obeh in pogled na nji nekako zaupno razpodi cesarju vso dosedanjo sanjarijo; v tem upanji spremeni včerajšnjo ojstrost v hlinjeno prijaznost in prav po navadi, ko da bi so mod njimi ničesar nenavadnega ne bi bilo pripetilo, z milim in vabljivim glasom zakliče: „čas je tu; stopimo k slavnosti!"
Čudovit položaj — vsem trem!
„0 britki trenutek, ko bi tebe nikdar ne bilo!" — si pač mislite in v tihem srcu same sebi šeptate cesarjevi; toda prišel je, moral je priti; taka je volja Božja! Ni se pa tudi nič več premišljevati; odločiti se je treba. Skoraj da mirnih korakov stopi prva Priska, žena za možem; in Valerija? — ista pogumna Valerija? Gotovo se še v njenem, ljubezni polnem srcu niso nikdar sprehajali taki občutki, ali tem enaki, ko sedaj; nikdar ni še razburjeno morje s ktero si koli barko ali barčico s svojimi valovi tako brezobzirno ravnalo in je hotelo potopiti, kakor so v tem trenutku notranji valovi med „hočem" ali „nočem" motili njeno mladostno srce. Toda čas ne čaka več, le dalje hiti, in — za materjo stopa tudi hčerka. Burno in navdušeno pozdravi došle rimsko ljudstvo, in darovanje se takoj prične. Cesar opravi prvi daritev; kadilo potrese po ognji; za seboj povabi cesarico Prisko, ki — s tresoče roke spušča kadilna zrna na žrjavico. In Valerija? — Tudi ona daruje; ljubezen do svetd — zmagala jo je! Gast cesarske •hiše torej je rešena; ljudstvo vidi cesarski dvor združeno darovati in — vsa skrita in toliko kočljiva skrivnost bo skrita ostala in bode pozabljena/.'pf:
vladarji. Dioklecijan s tem dejanjem utolažen pd^ tu^i ' spolni obljubo in dano besedo; Priska in Valel-jji ste zopet ljubljenki njegovega srca.	' ''
vršiti kot proti koncu meseca marca. Eazun tega pa imajo še odseki prav mnogo tako važnega dela, da ga nikakor ne bo mogoče zmagati pred veliko nočjo.
Ju stični odsek pretresa kazensko postavo, in minister dr. Pražak je včeraj priporočal, naj le marljivo zburujejo, da bodo do binkošti dovrŽili pretres omenjene postave. Iz tega se sklepa, da vlada nikakor ne misli državnega zbora skleniti že pred veliko nočjo, ampak zborovanje podaljšati do binko-štih. Tudi obrtnijski odsek bo komaj do binkošti dovršil svojo nalogo.
Današnja obravnava.
Došlo je nenavadno veliko prošenj ali peticij, med njimi zopet neka za predilsko železnico. Grof Coronini je nasvetoval, naj se ta prošnja natisne v stenografičnem zapisniku, kar se je tudi zgodilo.
Zatem se je prebrala neka interpelacija zastran zveze vzhodne železnice pri Tulnu.
Predlog vlade zastran železnice iz Mostara v Metkovič izročil se je v pretres budgetnemu odseku.
Postava o dolžnikih, ki ne morejo plačati svojega dolga, bila je sprejeta v tretjem branji, potem pa se je nadaljevala obravnava o petrolejskih jamah v Galiciji in Bukovini. Eazloček med večino in manjšino državnega zbora je ta, da liberalna stranka zahteva, naj veljajo tudi za te jame enake določbe, kakor za rudarstvo, da bo toraj vsakdo imel pravico povsod iskati in pridobivati petrolej, kjer bo dotično pravico dosegel pri rudarski oblasti, ne da bi se mu smeli upirati posestniki dotičnih zemljišč. Večina pa tirja, naj pravica ostane lastnikom zemljišč.
Govorila sta danes o tej zadevi izmed liberalne stranke M e n g e r in M a č e k o, za večino pa sta se poganjala Bilinski, ki je jako izvrstno zavračal Mengerja, pa rusinski poslanec Kovalski. Za njim bo govoril še poročevalec Z a t o r s k i in potem bo glasovanje, pri kterem ni dvoma da bo obveljal nasvet večine. Druge reči danes najbrže ne pridejo na vrsto, ker je že zdaj ko to pišem tri Četrt, na tri!
V e 1 e h r a d.
(Dalje.)
Zunaj obzidja samostanskega na jugo-vzhod-nji strani stoji kapelica , imenovana C i r i 1 k a (Cyrillka). Pripoveduje se, da je sv. Ciril ondi kr-šeeval; vsaj v časti je bilo to mesto od nekdaj. V sedanji obliki utegne biti iz XIV. stoletja. Dasi-ravno je bila s prva blagoslovljena na čast presv. Eešnjega Telesa, in je sedaj na čast razglašenja Gospodovega, se vendar sploh imenuje Cirilka ali kapehca sv. Cirila. Bila je vže jako zanemarjena in služila je za razne namene n. pr. v hram za smodnik itd., dokler jo je 1. 1856 lastnik baron Sina prepustil nadškofu Olomuškemu, kteri jo je dal lepo in celo krasno popraviti do 1863. Na svoje stroške je naročil vanjo krilat altar, ki stane 12.000 gld., in ima v sebi Kazglašenje Gospodovo (Marija z .Jezusom in sv. Jožefom, pred njimi sveti trije Kralji), na krilih znotraj sta sv. Ciril in Metod, zunaj pa podobe sv. Evangelistov.
V	tej kapelici nahaja se sedaj še druga dragocenost. Kedar so 1. 1869 obhajali tudi na Vele-hradu tisučletni spominj smrti sv. Cirila, so poslali Rusje — Moskovski dobrodelni odbor slovanski — iz Petrograda po svojem poročniku na Dunaju preč. g. M. Eajevskem sprelepo sliko ali obraz sv. Cirila in Metoda z dragoceno svetilnico, naj gori pred njima, in to v znak češčenja prvoučiteljev slovanskih, pa spoštovanja do Velehrada. Podpisanih je dvajset slovečih mož, med njimi nekteri grofje p. černajev, Majkov, A. Hilferding, Nik. Kirjejev itd. Olomuški nadškof Miroslav je rad dovolil, naj sliko Velehradski fardf blagoslovi ter da obesiti, kamor se njemu pravo zdi. On jo je odmenil v Ci-rilko, kjer visi sedaj sprelepa slika na steni v njej na levi ali listovi strani, in pred njo gori iz zlata in srebra umetno izdelana lampa ali svetilnica.
V	starem slovečem samostanu Eajhradskem so hranili od nekdaj znamenito svetinjo sv. Cirila. To so o slovanskem romanji menihi poklonih sv. Očetu Leonu XIII.; ta pa so jo darovali cerkvi na Velehrad, in prav za obletnico preslavne enciklike „Grande munus" so jo sprejeli slovesno, čestili z mnogimi slavnostmi izpostavljeno v Cirilki 30. septembra, 1. in 2. oktobra 1. 1881, ter jo potem shranili v altarju sv. Benedikta, in kedar se v po-češčevanje izpostavlja, prižigajo pred njo pomenljivo svetilnico rusko.
Tako sta si na Velehradu roko podala Pe-trograd inEim. „Velikodušni darovalci hočejo s tem Velehradski cerkvi poklonjenim darilom razo-deti svoje pobožno češčenje do sv. Cirila in Metoda, ktera po pravici častijo kot začetnika svoje krščanske omike. Nas katoličane more le veseliti, ako se raz-kolniki glede češčenja in prošenja svetnikov z nami vjemajo. Zdi se, da se slednjič približuje doba pravega in resničnega zedinjenja med zapadno in vz-hodnjo cerkvijo, doba, ktere sv. Oče, pa tudi vsi pravi katoliki vže tako dolgo želijo," zapisal je tedaj v farne bukve spominjske velečastiti dekan Jos. Vykydal.
Ne dil se dopovedati, koliko je prav v ta namen pripomogla slavnost Velehradska leta 1863. čuditi se mora človek, kedar vidi, kako je omenjena slavnost, pričeta iz čistih nagibov in v najboljše namene, verna, cerkvena, prav duhovna, postala občna, katoliška, narodna. V dokaz je on-dotna spominjska knjiga, ktera spričuje, da je, kolikor že tisto leto na Velehrad prišlo jih na božjo pot iz vseh krajev, koder bivajo Slovani, tedaj da so se te slavnosti vdeleževali vsi rodovi slovanski. V dokaz so poročila, ktera opisujejo, da se je ta slavnost obhajala tudi po vsem svetu, koder živijo Slovani. Bila je sploh cerkvena, pa tudi narodna. Obhajali so jo po Moravskem in po sosedni Šleziji, v Olomucu in Brnu, po drugih mestih in po kmetih. Obhajali so jo vrli Čehi, ki so si tisto leto v Pragi dozidali sprelepo cerkev sv. Cirila in Metoda v predmestji Karolinškem. Obhajah bližnji sosedje Srbi ali Vendi v Lužicah, kteri so si osnovali takrat -to-warstwo sv. Cyrilla a Methodia" v ta namen, da izdaja knjige podučne in zabavne v duhu katoliškem. Praznovali so tisučletnico slovansko po cerkvah in po krščanskih hišah, po besedah in čitalnicah n. pr. po Poljskem, na Rusovskem, po Bolgarskem in
Srbskem, po Hrvaškem in Slovenskem. Ne morem in ne utegnem opisovati tega, kako se je omenjena slavnost vršila pri posameznih rodovih slovanskih; vsaj nam je to še v živem spominju. Opomnim naj samo o Slovencih nekoliko!
Slovenci, od nekdaj verni in domoljubni, so vselej radi sodelovali, kedar je šlo za vero in domo-\'ino. Da so se v novejših časih tega jeli tako vzajemno zavedati, je pa bistvena zasluga dveh mož, in to sta: Anton Martin Slomšek pa dr. Janez Bleiweis. Slomšek nam je vže 1. 1852 vstanovil družbo sv. Mohorja in bratovščino sv. Cirila in Metoda. Znano je, v kteri namen je to storil, in da je v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem postavil bratovski altar na čast tema našima blagovt^tnikoma. Vendar slovanske tisučletnice ni doživel; obhajal jo je vže v nebesih. Sad njegovega prizadevanja pa se je pokazal ono slavnostno leto slovansko. Komu ni več v spominju, kako smo obhajali Slovenci slavo sv. Cirila in Metoda 1. 1863 po cerkvah, v slovesnih službah božjih in iskrenih pridigah, v Ljubljani in Gorici, v Mariboru in Celovcu, v Trstu in v Gradcu, po mestih in po deželi? Vsi naši časniki so veseli poročali o tedanjih prisrčnih slovesnostih. — Kakor po cerkvah, tako so obhajale se slavnosti po čitalnicah, v narodnih skupščinah. — Posebno pomenljiv je pri nas Slovencih napredek, ki smo ga štorih ono leto na književnem polji.
„0d 1. 1859—1863 je šlo le počasi naprej, čeravno vspešno, piše v pregledu slovenskega slovstva v 1. 1863 A. K. Cestnikov (v ^Novic" 1. 1864 str. 12), letos pa je napravila naša književnost orjaški skok namesti dozdaj navadnega koraka. Dospeli smo letos tako visoko, kakor še menda nikoli popred. Naša skrb mora tedaj biti, da vzdržimo na tej visočini domačo književnost ter da se ne damo riniti ne za las nazaj." Potem našteva slovstvena dela: Novinarstvo. Cvetje iz domačih in tujih logov. Društvo sv. Mohora. Muzikalno slovstvo. Različna dela. V drugih narečjih se je spisalo o slovenskih zadevah itd. — Posebej naj tukaj povem, de takrat se nam je rodila in naslednje leto delovati jela ^Slovenska Matica" in 1. 1860 v bratovščino prekrščena je vspešneje gibati se jela „družba sv. Mohorja." Tisto leto dovršeno je bilo novo „Sveto Pismo" v slovenskem prevodu, in odločena osoda „Slov. Slovarju." Takrat je prikazal se nam „Zlati Vek", o tisučnici ss. Cirila in Metoda, pa v spominj 18001etnice sv. Mohorja in 4001etnice sv. Nikolaja; in „Zgodovina ss. aposteljnov Cirila in Metoda", češki spisal dr. J. Biiy, poslovenil prof. J. Majciger, o kteri prav pišejo „Novice": „Naj bi se ta spomenica — z 20 podobami ličnih lesorezov — ne pogrešala v nobeni či-tavnici, v nobeni farni bukvarnici, v nobeni slovenski hiši („Nov." 1863 str. 228)." Tedaj je izšla M. Majarjeva vzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska in J. Marnova slovnica staroslovenska. Takrat je dovršil „Abuna Solimana" in v Cvetji Janežičevem „Ss. Cirila in Metoda" prigodbe in povesti v spevih Anton Umek Okiški. To leto je rodil se „Jezičnik" in naročil se prekrasen napev J. V. Koseskega slavo-spevu slovenskega oratarja „Kdojemar?" — Tedaj se je zložilo tolikanj lepih pesmic, životopisov, drugih umotvorov na čast ss. Cirilu in Metodu, kterih so polni ondašnji časniki, koledarji, različni književni
II.
Plačilo sveta.
Rimsko kraljestvo je od svojega početka sem menjevalo s svojo vlado. Od početka vladali so Rimljane kralji, toda Rimljani so se vedno bolj naveličali kraljeve vlade ter so poslednjič pregnali zadnjega svojega kralja Tarkvinija; namesto kraljestva postavili so si ljudovlado ali republiko.
Kaj pa je to, ljudovlada ali republika?
V deželi, ktero vlada kralj ali cesar in se zavoljo tega ona tudi kraljestvo ali cesarstvo imenuje, se pravica do tega gospodarstva ohrani pri tisti družini; tako, da, ko oče, kralj ali cesar odmrje, njegov sin nastopi gospodarstvo in tako vedno naprej, kakor n. pr. pri nas v Avstriji. Kjer imajo pa v deželi ljudovlado, ondi pa ne gospodari le ena oseba ali družina, kralj ali cesar, — saj ga še nimajo, — ampak, kakor že ime samo naznanja, ljudstvo samo vlada, gospodari. V taki deželi si namreč ljudstvo po sporazumljenji za eno ali več let izvoli določeno število odbornikov iz svoje srede, kteri v tej dobi skupno oskrbljujejo vse deželne potrebe po v to napravljenih postavah. In tako ljudovlado so imeli Rimljani mnogo let. Rimsko ljudstvo pa je
postajalo čedalje bolj mehkužno; in to spačeno rimsko ljudstvo ni zdaj nič več imelo uma in srca za pravo državljansko moč; ta nezmožnost, vladati se, pokopala je slednjič ljudovlado ali republiko. Leta 29. pr. Kr. namreč je Oktavijan Avgust priplezal do nove časti; rimsko starašinstvo si ga je za vladanje izbralo in dalo mu ime: Imperator-cesar. In od zdaj naprej so rimske dežele vladali cesarji. Znano nam je, da so tih cesarjev nekteri bili siloviti sovražniki Kristusove vere; deset izmed njih poznamo, ki so osnovali očitno preganjanje kristjanov; in zadnji izmed tih krvoločnih ajdovskih cesarjev rimskih je bil Dioklecijan, oče nam že znane Valerije. Do časa Dioklecijanovega je zraven rimskega cesarja tudi rimsko starešinstvo imelo še nekaj, kolikor toliko, besede in oblasti pri vladanji; Dioklecijan je pa rimskemu starešinstvu vso pravico odvzel ter je odpravil razne republikanske naredbe, ki so se bile do njegovega časa, ako tudi samo na videz obdržale. Zato pa ni hotel stolovati v Rimu; ampak prestavil je svoj sedež iz Rima v Azijo, v deželo Bitinijo, kjer je stoloval v mestu Nikomediji, zdaj Izmid imenovani, ki leži ob morji „Marmara" imenovanem.
V Azijo, v Nikomedijo torej zdaj stopimo z Dioklecijanom in njegovo družino. Krasna poslopja
si je dal tukaj Dioklecijan sezidati za svoje stanovanje; in mesto se je od dne do dne zvekševalo in lepšalo, tako, da je bilo vredno imena cesarske stolice. Istinita težava je pa bila, samemu vladati toliko obširno državo in toliko ljudstva. Da bi Dioklecijan državo lagljeje obdržal na vajatih, izvoli si k vladanju tovariša, cesarja '^laksimijana, kteremu v go.spodarstvo odda Afriko in Italijo; sam si pa prihrani Azijo in Donavske pokrajine. Še te dežele dajale so Dioklecijanu obilne skrbi in, da bi še pro-steje dihal pri svojem vladanji, si 1. 292 nekega navadnega človeka, toda vriega in srčnega vojaka, Galerija z imenom, izvoli v sotovarša; vendar tako, da je vrhovno oblast čez njega le Dioklecijanu ostala. Celo posinovil ga je in mu dal v zakon svojo hčerko, nam znano Valerijo, kristjane — odpadnico. Rada ali nerada morala je Valerija v zakon. Takrat namreč so ženitev svojih otrok stariši sami preskrbovali; očeta sta se med seboj pogodila in sklenila zakon, tako da se ženin in nevesta popred mnogokrat še poznala nista. Ko sta se pa očeta do dobrega za-stopila, praznovali so ženitovanje z veliko pojedino.
(Daljo prih.)
glasniki. Koliko čitalnic se je takrat porodilo, koliko iger zvršilo, koliko novih podob ali kipov o slovanskih blagovestnikih izdelalo in postavilo po cerkvah in hišah, koliko novih časnikov vstanovilo! Kedar smo 1. 1863 Slovenci šteli le 6 svojih časnikov, šteli smo jih 1. 1883 vže 26, in ako so časniki nekako merilo duševnega napredovanja posameznih narodov, dajo v tem obziru gotovo izvrstno spričevalo — kaj že le 1. 1884 — Slovencem!
(Konec.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 5. marca.
STotranje dežele.
Mnogokrat človek ne ve, ali bi se trmoglavosti in zlobnosti levičarjev v državnem ttbmni smejal ali pa se jezil nad njimi. Njihovo glasilo, v Čehah izhajajoča „Bohemia", se kar nič ne sramuje predlog dr. Eusa glede razkroja Ceske kraljevine v nemško in češko administrativno polovico „pošteno ponudbo miru" imenovati. To toraj naj bi bilo pošteno, kar se naravnost protivi zgodovinskemu in državnemu pravu češke krajevine? Nemci tega tako ne verjamejo in bi jim kaj tako nemogočega tudi na misel ne bilo prišlo, ako bi ne bili na nasprotni strani. Tako je pa vse dobro, kar ravno pride, da se le nasprotuje. Da se predlog ne bo sprejel, je porok cela desnica, ki se mu bo, kakor en mož uprla; edina zguba, ki nas bo potem zadela, bo zguba zlatega časa, ki se bo zopet za nepotrebne debate porabil, ko se bodo pred tem tohkanj potrebne postave o soeijalnem vprašanji in še o marsičem drugem zarad zlobne levičarske trme zopet zavlekle. In taki ljudje se še upajo ljudstveni prijatelji imenovati?
Moravske novice. Čehoslovanom po Mo-ravi se še nekoliko slabeje godi, kakor nam Slovencem, kar se tiče narodnega zatiranja. V Brnu imajo nemško tehnično veliko-šolo, ki ima tako malo učencev, da vsak veliko-šolec državo na leto okroglih 1000 goldinarjev stane. Profesorja, ki predava pri-rodoslovje, hodi samo jeden dijak poslušat. In vendar, pravi „Politik", bi se Čehoslovanom se zasra-movanjem odgovorilo, ako bi slovansko veliko-šolo v Brnu zahtevali, če tudi bi zadosti učencev imela. „Družstvo českeho n^rodniho divadla vBrne" odposlalo bo ta teden na Dunaj deputacijo k denarnemu ministru. Prosila ga bode, da naj dovoli napraviti rečno loterijo za stavbo češkega gledišča v Brnu
V trgovinskem ministerstvu se je izdelal načrt postave, po kteri se bode pismonoscem plača vravnala in zboljšala. Dotično postavo bo menda državni zbor še letos potrdil.
Lov za Kammererjem je na Dunaji jasno dokazal, da ni res, kar so levičarji čvekali, da se Dunajčani nezadovoljne čutijo pod varstvom izjemnega stana. Eavno narobe; tu in tam čuje se celo zahtevanje, da bi se proglasila hitra sodba za take tiče, ki z revolverjem in dinamitom delajo. Saj se jim jo pa tudi glava obesila, tem levičarjem, od kar so videli, da narod sam hudodelca lovi, kteremu so oni skrivališče dati želeli, ker so proti vpeljavi izjemnih določil glasovali.
Hrvaška kraljevina se kot taka ne bo vde-ležila o(jers1ee deželne razstave, če tudi ravno brez posamičnih hrvaških izdelkov ondi ne bo ostalo. Hrvatje so zahtevali od Madjarov, da če ravno žele na razstavi tudi hrvaško blago videti, naj mu od-kažejo poseben prostor v razstavi in pa ime razstave se mora spremeniti. Eazstava se bo po dosedaj veljavni postavni določbi ogerska deželna imenovala. Hrvatje pa zahtevajo, da se ime spremeni v naslov: „Eazstava pridelkov iz dežel ogerske krone", kav se nam čisto prav in pametno zdi. Madjari so jim pa prvo in drugo zahtevanje odbili. Če je pa tako, si mislijo Hrvatje, pa sami razstavljajte, kolikor je vas volja, pri nas bomo pa čez tri leta pokazali, Icako daleč smo prišli sami na-se oprti brez vaše podpore in pomoči. In res, pri tem bo ostalo. Ban grof Khuen si je sicer mnogo prizadel, da bi Hrvaško dostojno na razstavi zastopano videl, in je iz tega namena profesorja dr. Kršujavega v Budapešt poslal, da bi se s trgovinskim ministrom zarad posebnih ugodnosti pomenil, ktere naj bi se Hrvatom pripoznale, ako bi se razstave vdeležili, toda tudi to poslanstvo je bilo popolno brez vspeha. Vrh tega se je pa tudi podpredsednik hrvaške kmetijske družbe, ki je ob enem državni poslanec in velikoposestnik v Slavoniji, g. Karol pl. Mihalovič, tako izrazil, da bi ne bilo dobro, če bi se Hrvatje razstave vdeležili. „Zasramovali nas bodo ondi, pravi Mihalovič, kakor se nam je to ob enakih priložnostih že večkrat zgodilo. Vrh tega pa ne bi rad, da bi madjarski pridelki naše v senco stavili, kar bi se pa izvcstno zgodilo, ie pomislimo, koliko se jo v poslednjih letih kmetijstvo in obert po Ogenskem podpirala, in kaj so Madjari pri nas v tem oziru storili. Med tem, ko so se ondi stotisoči žrtvovali, na Hrvaškem tudi Ijuk-nastega vinarja ni bilo videti, in zato nam sedaj ni mogoče z Madjari tekmovati.
Riharsko vprašanje v adrijanskem morji med laškimi in na.šimi ribiči se bo še ta mesec do-
ločno rešilo. Predrazprave so dokončane in na 17. t. m. sešla se bo menda komisija v Gorici. Ako Di se ne zamogli sporazumeti, obrnili se bodo do cake velesile, ki naj bo določila, kje naj se potegne meja. Nerazumljivo nam je, kako je mogoče tu-caj-le toliko teškoč najti, ki jih v resnici nobenih ni. Krajna črta potegne naj se po sredi Adrije in mir besedi mora biti; adrijansko morje je ravno tako naša vlast, kakor ga požrešna „irredenta" za se hoče imeti. „Ilirec je bil že močen ^ na morji, co je Eimec se še le učil ladje tesati". Cemu toraj treba toliko komedije?
Interpelacija, ki jo je v ogevskem državnem uhoru poslanec Cotvos glede izgnanih anarhistov stavil se glasi: „1. Ali jo ministerskemu predsedniku znano, da so se delavcem in socijali-stom njihove osebne in politične pravice, ktere so jim po ustavi zagotovljene, hudo žalile. 2 Vsled kterega postavnega določila ali ukaza se je vršil izgon. 3. Kako se misli minister opravičiti, da se so-cijalistom v našo deželo iz Avstrije pregnanem odteguje pravno varstvo in pravica na delo. 4. Ali misH minister to neustavno postopanje kmalo odstaviti?" Mi bi k tem štirim vprašanjem dostavili še peto in to bi bilo: Ali ne zasluži poslanec Cotvos, da se mu odmah mandat odvzame, sam pa da se po pandurjih iz Budapešte domu izžene? Med tem, ko že visoko-liberalna Angleška, kjer je vsak tja pribegli hudodelec osobno varstvo našel, sama pripoznil in velesilam skupno energično postopanje proti anarhističnemu prevratnemu sovražniku priporoča, se v ogerskem državnem zboru poslanec Cotvos osmeši in zarad tega izvržka človeške družbe z neumestnimi interpelacijami čas trati!
Ogri bodo zidali v E e k i palačo za pomorske oblasti, in je trgovinski minister dotični načrt postave poslaniški zbornici že predložil. O razgovoru železnične zgradbe iz Munkacza na rusko mejo je rekel Tisza, da je prepričan, da Eusija z Avstrijo in Nemčijo v miru živeti hoče; vendar se pa ona tudi za nasprotni slučaj pripravlja. Po njenem zgledu moramo se tudi mi ravnati in ravno železnica Mun-kacz-Biskid je v vojaškem obziru jako pomenljiva Na Ogerskem hoče nasprotna stranka in z njo združena konservativna in klerikalna stranka Tiszino ministerstvo na vsak način po svetu pognati. Posebnega programa ne bodo nikakega razvijali, pač pa mislijo izdati nekak poziv na svoje volilce, kjer se bo devetletno delovanje liberalne Tiszine vlade ljudstvu v pravi luči pokazalo in ojstro obsojevalo, ob enem pa narodu priporočalo, da nikar liberalce voliti. Podpisali bodo poziv jako odlični politiki in nekaj velikega plemstva. V zbornici poslancev je Cotvos ministra prijemal, zakaj so se tudi iz Budapešte anarhisti izganjati jeli? Minister Tisza je rekel, da mu bo na to drugokrat odgovoril. Ko sem bil na Dunaji, pravi Tisza, izrazil sem ondi željo, da bi nam ob enakih priložnostih, kadar bodo zopet iz Dunaja anarhiste izganjali, to vsaj popred naznanili.
F BudapeUu zasačeni anarhistični vrednik Armin Prager je rekel pri zaslišanji pred preiskovalnim sodnikom, da se ne čuti krivega, in da mu ni ničesar znanega ue o Eisertovem umoru in ne o drugih anarhističnih načrtih. V stanovanji našli so nabrušeno bodalo in cel koš anarhističnih pisem in tiskovin. Za dunajskimi socijalisti, ki so se v Budapeštu naselili, prišli so tudi dunajski detektivi (skrivni policaji), ki jih bodo nadzorovali. Ali so se budapeštanski anarhisti tudi dunajskih hudodelstev vdeležili ali ne, ni še dokazano. V soboto zvečer podal se je nek detektiv v beznico, kjer so se anarhisti zbrali. Spoznali so ga in ob enem z vsklikom „Naderer da!" (ovaduh je tukaj) tako neusmiljeno po njem planili, da so ga malo živega pustili; pa še ubili bi ga bili, ko bi jim ne bil z veliko težavo ušel, kjer so ga dobri ljudje v varstvo vzeli.
suje. Odonnovan Eossa imenuje se grozni človek, okoli kterega se „fenirska" morilna zadruga zbira, ktera si bo vse prizadela, da bo London in z njim vred Gladstonovo ministerstvo razsula. Kakor silen ognjenik, taka so tla pod Gladstonovimi nogami in strahovito bo danes ali jutri pod njim zagromelo in zmešnjava se bo pričela, da je ne bo konca ne kraja. Notranja [politika je že tako zavožena, da nobeden več ne ve, kako bi jo zopet na pravi tir spravil, zunanja pa tudi za las ni boljša. Današnji )arlament nima moža in ne stranke, ki bi z zavestjo ahko rekel: „Evo me, jaz vam hočem z državnim vojom zopet tako zavoziti, da bodo vsi zadovoljni". S kakimi nadami vsedel se je stari Gladstone na stol prvega ministra in kaj je dosegel? Toliko ko nič! V deželi fenirji, v Afriki Mahdi in Culukafri, v Aziji se bo Eus enkrat oglasil, vojna moč pa razkosana, da je joj! „Fenirji" si na vso moč prizadevajo, da bi vničili Gladstonove poskuse, kako bi se dale irske razmere zboljšati. Dan na dan huj-skali so irskega kmeta, da naj se jim pridruži, da bodo skupno zahtevali odcep Irske od Angleške. Gladstonu se je čez dolgo časa vendar posrečilo irske kmete z vpeljavo novih postav za-se pridobiti. Odprl se jim je tudi parlament in — Parnellova stranka je nastala. .Jela se je po postavnem potu pogajati z Gladstonom, kar je pa „fenirje" tako razdražilo, da so svoje strašno rokodelstvo iz Du-blina v London prenesli. Nadjati se je od opreznosti angleških redarjev, da se grozni načrt ne bo spolnil.
F severni Ameriki se menda javno na to dela, da se mora London razsuti. Samo po sebi se razume, da so to irski „fenirji", ki ondi rogovi-lijo in angleške svoje brate z dinamitom preskrbujejo. Angleška vlada se je zarad tega vzroka obrnila s pismom v Washington, ter vlado združenih držav opozorjuje, kaj da se ondi godi. Angleška misli tudi druge evropske velesile za-se pridobiti, ki bodo z združeno močjo postopale, ako bi se dina-mit še nadalje za izvršitev hudodelskih namenov v Evropo pošiljal.
Francozom sevTonkingu primerno dobro godi, kakor uradno poročilo iz Hanoja od 1. t. m. poroča. Svoje vojake so po sedmih pagodah postavili ob sotočji reke Song-Can, kterim so še cel ba-talijon legije inostrancev za pomoč pridali. Na pustni ponedeljek zvečer so jih sovražni Anamiti dvakrat napadli, pa obakrat brezvspešno in so mnogo svojih ljudi zgubili. Francozi imajo samo enega ranjenega.
Iz Afrike došla je uradno potrjeua vest, da so Angleži zmagali nad uporniki. Tokar se je udal 2. t. m. brez boja genera u Grahamu ter so prebivalci navdušeno sprejeli angleške vojake, kajti ustaši so jih hudo stiskali. Vstaši pobegnili so v gore. Vstaški general Osman Digma utaboril se je osem milj od Suakima in misli ondi Angležev pričakovati. Na Angleškem je „Times" raznesla novico, da je general Graham dobil ukaz, odmah z vso anglešKo posadko Sudan in Egipt zapustiti in se domu podati. Ce je ta vest resnična, potem tisti, ki je to bedasto povelje izumil, zasluži, da bi ga do smrti v Afriko pregnali in Mahdijevim ustašem izročili. Komaj, da se je Angležem enkrat nekoUko posrečilo, svojo vojaško čast rešiti; komaj da so jeU zmagonosno prodirati in vstajnike nazaj potiskati, se John Buli v Londonu domisli: sedaj le bi bil pravi čas, vojake odpokhcati in tako vse vničiti, kar je Gordon in kar je Graham dosegel.
Vnanje države.
Iz Srbskega zvedeli smo, da bodo letošnje leto v starodavnem samostanu Žica kronali kralja Milana. Žica je v Srbiji kraj, kjer so se dali ven-čati vsi prejšnji vladarji iz staroslavnega velikega cesarstva srbskega. Vsakemu caru napravili so v samostanskem obzidji nove vrata, skozi ktere je vstopil in so jih zopet odmah zazidali. Ako se ne motimo in če se vest kraljevega kronanja potrdi, napravili bodo letos sedme vrata, skozi ktere bo v staroslavni samostan prvi srbski kralj vstopil. — Eadost zarad prihoda našega cesarjeviča v Beligrad je vehka, ter se smatra za vidno znamenje prijateljskih razmer med obema državama. — Med Srbijo in Bolgarijo pričele so se obravnave tikajoče se medsebojne izdaje navadnih hudodelcev.
Na Švedskem so bili ministri od državnih poslancev toženi. Preiskava je dolgo trajala, ter se zvršila z dejansko obsodbo državnega ministra Sel-merja, ker je protiustavno postopal, Na kraljevo povelje predložila se je obsodba justičnemu oddelku
v razsodbo.	. v. . j
Kretanci obrnili so se po brzojavni žici do turškega sultana, da naj jim nikar ne vsiljuje turškega guvernerja na otok, ker ga ne marajo m bi tako imenovanje nič kakor nemir proraročevalo. Nadjajo se, da dosežejo, česar žele, ker jih bo angleški poslanik lord Dufferin podpiral.
„FenirJi" pravijo, da za krivičnosti, kolikor jih je Irska že pretrpela, ni druzoga zadostovanja, kakor če se ves London z dinamitom raz-
Izvirni dopisi.
Iz Biljane na Primorskem, 2. marca. Euski cesarjevič, sedanji car Aleksander IIL,. vstanovil je posebno društvo visocih plemenitašev, takrat, ko je živel še njegov oče Aleksander II., osvoboditelj Balkana. Predsednik temu društvu je bil sam cesarjevič, k udom tega društva je pripadala tudi vsa carska družina. Kakšen paragraf je stal na prvem mestu tega društva? Ta-le: Kdorkoli izmed udov bi se drznil, izvzemši silo in potrebo, drugače govoriti, kakor v sveto-ruskem jeziku, ta mora plačati 333 rubljev denarne kazni. Sicer ne bom zatrdo-val, da denarna kazen je bila tolika, a dozdeva se mi, da bilo je tako.
Kaj se zgodi nekega dne? Nekega dne stopi oče pred sina in da bi se nekoliko pošalil, ga nagovori v nemškem jeziku. Hitro pritegne sinko, rekoč: Čača plati 333 rubljev. In čača jih tudi plača.
Kakoršno društvo je bilo na ruskem dvoru, bi bilo dobro, da bi bila taka društva po vsem slovanskem svetu, in ako ne za tako veliko globo, pa za manj in za dosti manj in sicer po premožnih razmerah vsakega slovanskega društva, denar naj bi se pa porabil v prospeh narodnih šol. Taka društva bi morala biti vstanovljena posebno na mejah posameznih slovanskih pokrajin. Enako tako društvo bi stalo dobro tudi na Primorskem. Glavni paragraf našega društva bi se moral glasiti: Kdorkoli
izmed udov bi se drznil, izvzemši silo in potrebo, drugače govoriti, kakor v slovenskem jeziku, ta mora plačati toliko .... za vsak prestopek. lu zakaj to? To bi bilo za to potrebno, ker govore Slovenci večkrat rajše v tujem jeziku, kakor pa v slovenskem, posebno radi kramljajo v nemškem ali furlanskem ali italijanskem, da! kar je najbolj žalostno: sliši se še celo v tujih jezikih govoriti po čitalnicah in po raznih druzih društvih. Koliko Slovencev se na ta način ne izneveri! koliko družin se ne sprevrne čisto na laško stran! in v kolikih vaseh ne zamira duh slovenski! Xekdaj je bila vas Dolenje — slovenskega jezika, a zdaj je laškega, nekdaj je bila vas Ločnik slovenskega jezika, a zdaj je že laškega in tako dalje, in tako dalje po Purlaniji, po Bene-čanskem. Pristaviti moram: ako že nočemo vsta-novljati takih društev, vstanovljajmo saj čitalnice, bralna društva, politična društva. Kaj bi imeli več Lavričev, toda bil je le eden. Vendar Lavriči vsta-nite!
Domače novice.
(Gospoda deželnega predsedniha) barona Andreja "\V i n k 1 e r j a, imenovalo je čebelarsko in sadje-rejsko društvo kranjsko za svojega častnega člana v občnem zboru 2. t. m.
(Imenovanja.) Minister pravosodja imenoval je pristava ofarajne sodnije v Ilirski Bistrici dr. Jakoba Kavčiča za deželne sodnije pristava v Ljubljani in auskultanta Josipa Stariča za pristava okrajne sodnije v Ilirski Bistrici.
(Odlikovanje slovenskega sJdadatelja.) Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo blagoizvolilo je s pre-višjim odlokom od 21. februvarija t. 1. premilostivo sprejeti prvo knjigo F. S. Vilharjevih glasbotvorov!
{OhrtnijsU nadzornik) za Kranjsko, Štajarsko, Primorje in Dalmacijo g. dr. Valentin Pogačnik, prišel je službeno v Ljubljano, kjer se bo nekaj dni s tukajšnimi obrtniškimi zadevami bavil.
(„Kmetovalec'') imenuje se nov list c. kr. kranjske kmetijske družbe, ki bo dvakrat na mesec izhajal in 2 goldinarja na leto veljal. Tiska se v Blaznikovi tiskarni in je prva številka že izšla.
(Včerajšnjo številko „Slov. Naroda") naročilo si je državno pravdništvo za-se, ako se ne motimo zaradi dopisa iz slovenskega Štajarskega od 1. marca. To je prva konfiskacija slovenskega lista po novem letu v Ljubljani.
(Statistika ljubljanskega mesta od 1. januvarija do 31. deeembra 1883.) Rojenih je bilo iz zakonskih zvez 585, iz nezakonskih 285; med temi je 461 fantičev in 441 deklet. 32 otrok je mrtvih bilo porojenih. Gled6 veroizpovedanja je med novorojenci 6 luteranov, ostali so katoličani. — Pomrlo je otrok 311, ki niso petega leta včakah; med temi je bilo 184 fantov in 127 deklet. — Poročilo se je 223 dvojic. ITokrat sta bila ženin in nevesta samca, 4krat vzela sta se vdovca, 31krat vdovec dekleta in 13krat pa vdova fanta. — Odraščenih je umrlo 1068 in sicer za navadnimi boleznimi 1021, za nalezljivimi 37, po nesreči 7; dva sta bila samomorilca, enega so pa ubili. Najvišja starost znaša 92 let in to je dočakala ženska, najstareji možak je pa v 88 letu oči zatisnil. Sploh je pa odhod iz tega sveta prihod nanj za 166 osob presegal. Ako si smrt in porod v tej razmeri 150 let ostaneta in bi v Ljubljano ne prihajalo ptujcev — bi prebivalstvo izmrlo.
(Tatvina.) V prodajalnico železnine na Križevni-škem trgu zahajal je ta predpust kleparsk učenec g. K. ploščevino kupovat. Vselej, kadar jo je potreboval, pustili so ga gg. trgovski pomočniki, če so ravno z drugimi ljudmi opraviti imeli, samega v skladišče, naj si le izbere, kar potrebuje. Nadepolni dečko je ubogal. V skladišči vidi poleg železja in ploščevine, tudi več stotov .svinca za lovce, kakor se za zajce in tiče potrebuje, v vrečicah naloženega. Tega bi tudi potreboval, si misli bistroum, in že ga jame vrečico za vrečico na okno skladati. Ko ga je bilo že za enkrat zadosti, učenec še ploščevino vzame in odide. Zvečer gre z vožičkom v knežji dvor, kamor ono okno drži, naloži se svinčenim blagom nabasane vreče in hajd domu. Doma so se zajčarji in ptičarji prelili v kepo, ki jo je mladi fabrikant na dunajski cesti v denar spravil. Tako si je .spriden dečko vedel ves predpust skromno svoje rokodelsko življenje oslajevati. Z vrčem pa le tako dolgo po vodo hodiš, dokler se ne razbije. V prodajalnici
železa so zapazili, da je svinca vedno manj, če tudi ga nihče ni kaj prida kupil in takoj se je sum na kleparčeka obrnil in to tem več, ker so je na pustni torek skoraj cel dan okoli prodajalnice pred Križanki šemil. Še tistega diie proti večeru gre zopet v prodajalnico in ploščevine zahteva; pomočnik mu jo po stari navadi odkaže, ter se čez nekaj časa prav po tihem za njim splazi. Videl ga je, kako je kleparček hitel svinčenino na okno nakladati, kjer je pa že drug čakal in jo ondi skladal na voziček. Drug pomočnik teče okoli, da zunanjega tatu za ušesa prime, ko med tem prvi kleparčka v roke vzame. Ako smo prav podučeni sta ga menda okoli 20 stotov (centov) na ta način pokradla.
(Na Tržaški cesti) blizo tovarne za duhan je nekdo novo hišo pozidal. Že je bilo vse gotovo in ni več druzega manjkalo, kakor prebivalcev vanjo, kar prideta minuli teden dva moža proti polnoči z vozom tja, snameta duri in okna ter jih znosita na voz. Potem se spravita nad pohištvo, kar sta ga ravno ondi dobila, namreč mize, stole in klopi, podobe in še marsikaj druzega pobereta in tudi na voz naložita ter se zopet v mesto pri tržaški mitnici vpeljeta, pri dolenjski pa beli Ljubljani zopet hrbet obrneta. Kakor se sodi, si je nekdo, ki novo poslopje gradi, na ta čisto nov način k pohištvu pripomogel.
(Nož.) V pondeljek pričele so se v Ljubljani porotne obravnave. Prvi na vrsti je bil vlačugar France Nachtigal iz Smlednika doma, 29 let star, ter se je imel zagovarjati zarad hudodelstva uboja, ker je pred Laznikom v gledališčih ulicah meseca decembra lanskega leta nekega delavca z nožem oklal, da je taisti čez teden dni za rano umrl. Nachtigal ni nič vreden človek in je v svojem življenji že zarad tatvine in vlačugarstva, več ko poldrugo leto sedel. Porotniki so ga spoznali krivega ter je obsojen na pet let hude ječe v faro sv. Jurja. V posebno zadovoljnost priznavamo, da se je letos tadaj prva porotna obravnava vseskozi v slovenščini vršila. Predsednik obravnavi je bil deželne sodnije sovetnik g. dr. Kapretz, zatožnik državnega pravdništva namestnik g. Šetina in zagovornik g. dr. Ahačič.
Razne reči.
—	Cesarjev dar. 300 gold. prejel je samostan čč. 00. minoritov v Piranu za popravo cerkve in ubožnega samostana.
—	Velik slovansk koncert slovanskega pevskega društva na Dunaji. Veliki plakati na Eingu in drugod vabijo na Dunaji bivajoče Slovane k veliki koncertni besedi, ki jo priredi slovansko pevsko društvo dunajsko v četrtek 6. marca' t. 1. in sicer v krasnih dvoranah dunajskega vrto-gradnega društva (Blumensiile der k. k. Gartenbau-gesellschaft I. Parkring.) Peli se bodo zbori v raznih slovanskih jezicih : ruski od Matjuka in Glinke; malo-rusk od Lawrowskija; češki od Dvofraka, Tovačovs-kija, Bendla itd. Mej zbori je nov slovensk od g. Ant. Nedveda, kojega je skladatelj pred kratkem posvetil slovanskemu pevskemu društvu. Dalje sodeluje več na Dunaji slovečih umetnikov in umetnic. Prvo-krat nastopi ženski pevski zbor slovanskega pevskega društva. Kdor rad posluša slovansko petje in je vnet Slovan, naj ne zabi obiskati ta izvenreden slovansk večer.
—	Ko je znana judovska igralka Sara Bernhardt nedavno v Parizu igrala ulogo „Ka-meliendame", imela je obleko, ki ni stala nič manj nego 16 tisoč frankov! Če tu ni zapravljivosti, je pa tudi ni nikjer!
—	Vrednost zemlje na Francoskem. Iz ravnokar priobčenega statističnega pregleda se spozna, da je vsa obdelana zemlja na Francoskem vredna 91.584 milijonov frankov. (Frank = 50 kr.) 57.500 milijonov so vredne njive, 14.800 travniki in pašniki, 6888 vinogradi, 6257 gozdi (primeroma jako malo), 3829 milijonov pa sadni vrti parki in drugi vrti (primeroma jako veliko).
lelegraiiii „SIoveiicii".
Dunaj, 4. marca. V odboru za kazensko novelo izjavil se je minister dr. Pražak, da ho državnemu zboru tudi še po veliki noči zborovati treba. Prosil je odbor, naj bi se še v tem zasedanji poprijel kazenske postave.
Rim, 4. marca. Princ Leopold bavarski in princesa Gizela obiskala sta kralja in kraljico, ktera sta jima popoludne poliod vrnila. Princ in princesa sprejela sta na to
bavarskega poslanca na kraljevem dvoru in pa soprogi obeh bavarskih poslancev v Rimu.
Bern, 4. marca. Predsednik anarhistov Kennel prijet. Preiskali so njegovo stanovanje, kaj se ie našlo, se no pove.
Bern, 5. marca. Tukaj so prijeli nekega Schulzeja, ki je bil glavni agitator švicarskih ana]'histov.
London, 5. marca. General Graham naznanja vojnemu ministru, da se jo podal v Trinldtat kjer se bode o. marca vsa njegova vojna sila zbrala. Povsod je naletel na zapuščene arabske vasi, kar jih od Tokarja proti jugu leži. Vrh tega je dobil dva topa, ki so jih vstaši popustili, jako mnogo streliva in tisoč pušek.
Kahira, 4. marca. General Graham je dobil ukaz podati se odmah v Trinkitat, kjer naj čaka inštrukcij.
Umrli so:
4. marca. Franc Ciber, kajžarjsv sin, 2>/j leta, Hauptmanca it. 5.
V bolnišnici:
1.	marca. Gregor Povše, dninar, 40 let, srčna vodenica.
2.	marca. Janez Vodnik, dninar, 33 let, jetika. — Franca Maver, delavka, 25 let, jetika. — Lorene Zanoškar, kajžar, 72 let, pljučnica.
3.	marca. Matevž Stergar, delavec, 63 let, pljučnica.
Tujci.
3. marca.
Pri Maliči: Eobert \Vedl, železnični vradnik, z Dunaja.
—	Lederer, kupec, z Dunaja. — Julija Niefergall, zasebnica, iz Kamnika. — Henrik Niefergall, zasebnik, Radolice. — Josip Močilkar, duhovnik, z Dolenjskega.
Pri Slonu: Anton Pelikan, kupč. potov, iz Monakovega.
—	Julij vitez Rozkowski, c. kr. polkovnik, iz Gradca. — Dr. Pogatsclinigg, c. kr. obrtniški nadzornik, iz Gradca. — Pavel Acham, c. kr. nadporočnik. iz Trsta. — Oskar Binter, kupec, iz Slov. Gradca. — Prašnikar, posestnik, iz Kamnika. — Fr. Brulec, župnik, iz Doline.
Pri Virantu: Franc Kreliser, komi, iz Ribnice. — Alojzij Rizzoli komi iz Kočevja. — Jurij Magovie, iz Metlike.
Dunajska borza.
4. marca.
Papirna renta po 100 gld.....79	gi. 65 kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . .	80	„	65 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	102	„	45
Papirna renta, davka prosta . . .95	„	40 "
Ogerska zlata renta 6% . . . .	121	„	85 ''
.. „ 4% . . .	90	„	75 „
papirna renta o% . . .	88	„	20
Kreditne akcije . . . .160 gld.	315	„	60
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	115	„	30
„ avstr.-ogerske banke . . .	843	„	— "„
„ Liinderbanke.....112	„	90 "
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	600	„	— I
državne železnice . . . .	313	„	50 "
Tramway-društva velj. 170 gl. . .	233	„	50
državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	123	2b
„ „ „ . 1860 . 500 „	135	70
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	169	50
„ „ 1864 . . 50 „	169	"	50
Kreditne srečke .... 100 „	174	„	—
Ljubljanske srečke . . . . ::iO „	23	—
Rudolfove srečke . . . . 10 „	20	„ _
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	106	"„	65
„ Ferdinandove sev. „ . .	105	„	50
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50
I'Ondon.......121	45
Srebro........ .
Ces. cekini.......5	71 "
Francoski napoleond......9	"	60 "
Nemške marke......59	15
Kali imm in Mo Slorescen
se vljudno priporoča „Katoliška bukvama",
ki jo bila pred polpetim lotom od slovenskih rodoljubov osnovana.
Uukvarna opravlja in izvršuje vsa navadna bukvarniška dela; tedaj jemlje dobre in podučne spise v zalogo (se ve, kolikor ji dopuščajo okeliščine); naročuje knjige vseh jezikov in iz vseh kraev ; ravno tako naročuje tudi vse časopise. Posebno ima lepo zalogo molitvenih knjig, oskrbuje pa tudi vse druge po željah naročnikov. Pre-častiti duhovščini priporočamo prav lepo zalogo missalov, raznih brevirjev, bopslovskili knjig, podobic, križev, molekov, križevih potov in vseh drugih dotičnih reči.
Vsako naročilo so izvršuje kolikor mogoče naglo in po nizki ceni.
Ksitoliišlca; Imlivtifiia
na Ktoluciii trt^ii i^t. (i.