Informativno glasilo Občine Beltinci • številka 30 • februar 2012 • letnik X • ISSN-1581 -7156 Slavnostni govornik na osrednji občinski proslavi, prof. Mirko Ramovš Osrednja občinska proslava ob Slovenskem kulturnem prazniku je bila dobro obiskana Preteklost in sodobnost združeni na beltinskem odru Nastopajoči na osrednji občinski proslavi ob Slovenskem kulturnem prazniku Mali rijtar - februar 2012 Spoštovane občanke in občani, cenjeni bralci, leto 2012 se je že dodobra zasidralo v naši zavesti in prva dva meseca sta kar prehitro minila. Od izida zadnje številke Malega rijtara se je zgodilo že marsikaj. Slovenija je dobila novo vlado, praznovali smo Slovenski kulturni praznik, zapadel pa je tudi dolgo pričakovani sneg, ki je v deželo ob Muri prinesel belo in ledeno zimo, tako da so na svoj račun prišli tudi ljubitelji zimskih radosti. Nova številka Malega rijtarja tudi tokrat prinaša vrsto raznolikega informativnega in zanimivega branja, ki izraža mnenja zapisovalcev o dogodkih v naši občini, pa tudi razmišljanja o temah, ki se tičejo vseh nas. Zato vam želim obilo užitkov ob branju in vas vabim, da tudi v bodoče prispevate k pestri in bogati vsebini našega občinskega glasila. Dovolite mi, da tokrat izpostavim nekaj tem, ki so me spodbudile k razmišljanju. Pa naj začnem z lepim. Letošnja osrednja občinska proslava ob Slovenskem kulturnem prazniku, ki med občani še zmeraj pozitivno odmeva, je namreč plod aktivnega in kakovostnega sodelovanja OŠ Beltinci, Glasbene šole Beltinci in KUD Beltinci pod pokroviteljstvom Občine Beltinci, katerih predstavnice in predstavniki so dokazali, da pregovor V slogi je moč še kako drži. Zato naj bo tovrstno sodelovanje spodbuda in primer dobre prakse za še tesnejše povezovanje različnih akterjev v okviru občine in širše za obče dobro vseh. Ob poslušanju slavnostnega nagovora častnega občana občine Beltinci, prof. Mirka Ramovša, ki vam ga tudi v celoti ponujamo v branje, pa sem pomislila na vsa divja odlagališča smeti v naši bližnji okolici, ki izpričujejo sramotno nizko kulturo tistih, ki s svojo nesnago brez kančka slabe vesti obremenijo naravo, kljub temu, da imamo v vseh krajih občine za odlaganje odpadkov urejene površine, ekološke otoke in posode. Mar jim je res vseeno, v kakšnem svetu bodo živeli današnji in prihodnji rodovi? V ilustracijo objavljamo svež kup smeti v bližini Beltinec. Ob pregledu prispelih člankov za aktualno številko Malega rijtarja smo v uredništvu znova ugotavljali odsotnost prispevkov iz krajevnih skupnosti. Mali rijtar je glasilo, v katerem občanke in občani dobijo informacije o delu občinskega sveta, pestrem društvenem dogajanju v krajih občine Beltinci, delovanju zavodov, uspehih svojih sokrajank in sokrajanov na športnem in drugih področjih, pa tudi o stvareh, ki prebivalce naše občine motijo in vznemirjajo. Zato v imenu uredniškega odbora prijazno vabim predstavnike krajevnih skupnosti, da tudi v obliki prispevka v Malem rijtarju obveščajo krajanke in krajane o svojem delovanju za razvoj in dobrobit posameznih krajevnih skupnosti. V tem letu, ki bo očitno v znamenju sprememb, bomo svoj delež prispevali tudi v uredništvu občinskega informativnega glasila Mali rijtar. Ena prvih sprememb je pogostost izhajanja glasila. Odločili smo se, da pritrdimo predlogu o pogostejšem izhajanju Malega rijtara, zato bo letno izšlo šest številk, ki bodo predvidoma prispele v vaše domove konec vsakega parnega meseca. S tem bo glasilo pridobilo na aktualnosti in morebiti pritegnilo k sodelovanju še več člankopiscev. Zato vabimo vse dosedanje in bodoče soustvarjalce Malega rijtarja, da svoja razmišljanja in mnenja, ki se tičejo naše skupnosti, podelite s svojimi soobčani in da nam prispevke (največ 3500 znakov) za aprilsko številko do torka, 10. aprila 2012 posredujete v elektronski obliki ter s podpisanimi fotografijami (besedilo pod fotografijo in navedba avtorja) v ustreznem formatu. Za uredniški odbor Vaša urednica Simona Cizar Županovo voščilo novorojenčkom in staršem! »Novorojenček je začetek vsega - nečesa čudovitega, upanja, sanj o možnosti!« (Eda Leshan) V času od 01. januarja 2011 do 31. decembra 2011 je bilo v Občini Beltinci rojenih 76 otrok, od tega 42 fantkov in 34 deklic. Spoštovani starši! Ob veselem dogodku, Vam želim obilo prijetnih in srečnih uric s svojimi malčki. Dragi otroci! Ostanite zdravi, razigrani in sproščeni. Vedite, da ste živi dragulji, neprecenljiva sreča svojih staršev in uživajte ter se veselite vsakega dne. Dr. Matej GOMBOŠI, župan Občine Beltinci Mali rijtar informativno glasilo Občine Beltinci Vsebina objavljenih člankov ne odraža stališča uredniškega odbora glasila. uredniški odbor: Simona CIZAR (odgovorna urednica) Genovefa VIRAG (namestnica odg. urednice) Snežana BRAČKO, Ivan MESARIČ, Bojan VEREŠ zbiranje materiala: Lilijana ŽIŽEK jezikovni pregled: Zlatka HORVAT fotografije: Sandra KAVAŠ (naslovnica), Arhiv Občine Beltinci, arhiv ZTK Beltinci, Jože ŽERDIN, Tina ZVER grafično oblikovanje in priprava za tisk: CM grafično oblikovanje, Matej Cvetko s.p. tisk: Tiskarna S-tisk, d.o.o. februar 2012 Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, 02 / 541 35 35, www.beltinci.si, obcma@beltinci.si Mali rijtar - februar 2012 Slavnostni nagovor ob Slovenskem kulturnem prazniku v Beltincih Spoštovani, Slovenci se pogosto imenujemo narod pesnikov, najbrž ne brez razloga, saj je poleg velikega števila priznanih ustvarjalcev še več tistih, ki tudi zlivajo svoja doživljanja v verze, a jih hranijo za sebe in ne objavljajo, morda kdaj preberejo svojim najbližjim ob njihovih praznovanjih, včasih tudi ob smrti; če pa je pesem dobila melodijo, se je s petjem pogosto razširila med ljudi. Tako so nastajale ljudske pesmi, katerih avtorji so večinoma neznani, a četudi so bili nešolani, je marsikatera od njih umetnina, enakovredna umetni. Zato Prešernov dan ni samo praznik kulture, ampak je najprej praznovanje slovenske pesmi, ki je svoj najvišji vzpon dosegla v poeziji pesnika Franceta Prešerna. Prešeren ni samo največji slovenski pesnik, z mojstrskimi oblikami svoje poezije nas je med kulturne evropske narode pripeljal že davno pred našim vstopom v Evropo, njegova Zdravljica pa je preroško napovedovala Evropo brez meja in sovraštva. Čeprav ta dan proslavljamo z neštetimi kulturnimi dogodki, ki vključujejo poezijo, gledališče, glasbo, ples, likovno umetnost in vrata nastežaj odpirajo različne kulturne ustanove, pa moramo ob tem poudariti širše razsežnosti kulture. Kultura namreč ni samo umetnostno izražanje in oblikovanje, kultura je mnogo več. Kultura je najprej način medsebojnega besedovanja, koliko so moje besede spoštljive in nikogar ne užalijo, pa naj bodo izrečene med dvema najbližjima, v družini, sosedstvu, v javnem nastopanju; koliko moje besede, še posebej, če so izrečene v različnih medijih, ne vzbujajo nestrpnosti in celo sovraštva, predvsem do drugače mislečih in čutečih. Še toliko bolj so take besede boleče in grenke, če prihajajo iz ust tistih, pri katerih bi kulture pričakovali največ. Vemo, da je samo malo potrebno, da se sovraštvo sprevrže v nasilje. Kultu- ra je, da v pogovoru znamo poslušati in upoštevati mnenje drugega, kadar je to v dobrobit skupnosti, pa četudi ga je podal idejni ali politični nasprotnik. Kultura je izpolnjevanje obljub, čeprav so bile mogoče samo izrečene in ne zapisane v različnih pogodbah. Nekdaj je dana roka pomenila kot da je dogovor že izvršen, danes pa je praznih obljub neznansko več kot uresničenih. Kultura medsebojnih odnosov in zrelega dogovarjanja je tesno povezana tudi z gospodarsko kulturo, ki pomeni predvsem umno in premišljeno upravljanje s podjetjem, pa naj bo to velika korporacija ali manjša obrtniška delavnica. Kultura je odgovornost, da bodo zaposleni vedno imeli delo, da v njih ne bo neprestanega strahu pred njegovo izgubo, ki bi ogrozila preživetje njih in njihovih družin. Kultura je krotenje pohlepa po denarju in na hitro pridobljenem ali celo ukradenem bogastvu, saj je le-ta glavni krivec za tragično siromašenje mnogih, ki so ga s skupnimi močmi ustvarjali. Kultura je tudi naš odnos do okolja in prabitnih prvin, kot sta zemlja in voda, danes govorimo o ekološki kulturi, čeprav je bila skrb za naravo in okolje v odgovornih ljudeh vedno navzoča, če se samo spomnimo vseh, ki so skrbeli za obrežja Mure. Toda še vedno brezbrižno odmetavamo smeti na krajih, ki za to niso primerni, plodno zemljo pozidavamo in nam ni mar, kako bomo v bodočnosti brez pridelovanja lastne hrane preživeli. Po drugi strani pa v pretirani želji po pridelku, ki bo dal čim večji zaslužek, pozabljamo, da postaja naša voda vedno bolj onesnažena in se prav nič ne vprašujemo, kaj bomo v prihodnosti pili. V prehranjevanju smo nenasitni in nezmerni, nič nimamo slabe vesti ob tem, da mnogi po svetu dobe pest riža na dan ali še tega ne. Tudi v odnosu do hrane se izraža naša kultura. Ob Prešernovem dnevu pa se moramo vprašati tudi o domovinski kultu- ri, o našem spoštovanju do domovine, njene preteklosti in zgodovine, do njenih simbolov. Prav nič nismo ponosni nanjo, nikoli ji tudi na zunaj ne pokažemo, da jo imamo radi, čeprav nam je včasih res mačeha, kot nam je povedal že Ivan Cankar. Ali morda za državne praznike, kot je tudi jutrišnji dan, obesimo zastave? Navadno ne, saj je najbrž sploh nimamo ali pa se je nekako sramujemo, po dveh desetletjih samostojnosti morda celo, da imamo sploh lastno državo? Tega državljani drugod po svetu ne počenjajo, ker tam domovinsko kulturo vzgajajo, pri nas pa je potisnjena vstran, zato so uspehi skromni ali jih sploh ni. In nazadnje o kulturi našega spoštovanja do slovenskega jezika. S Prešernovo poezijo v slovenskem jeziku smo postali evropski kulturni narod. Slovenski jezik je po ustavi uradni jezik Republike Slovenije in enakovreden drugim v Evropski zvezi. In z njim se dogaja podobno kot z zastavo, toliko, da se ga ne sramujemo. Ker kaj je to drugega, če se slovenska podjetja, trgovine, gostilne, bari in kavarne naslavljajo po angleško, kot da jih na veliko obiskujejo angleško govoreči turisti, ker bi sicer ne stopili vanje. Pogosto lastniki niti ne vedo, kaj angleško ime pomeni in tudi sami ne znajo angleško ali morda nekaj spakedranega. Mnoge angleške besede vdirajo v slovenski besednjak, nekatere upravičeno, mnoge pa brez potrebe, a se žal poklicanim na najvišjih znanstvenih ustanovah ne zdi potrebno, da bi zanje našli pomensko ustrezne slovenske izraze. Gotovo bo pogovorni jezik mladine vedno drugačen, vendar se z odraščanjem vrne v govor večine. Ne bomo dolgo čakali, da bo tudi univerzitetni pouk potekal v angleškem jeziku, kar se ponekod že dogaja, ker slovenščina znanstvenega jezika očitno ne potrebuje več. Ne samo iz našega govora, ampak tudi iz javnih občil izginjajo posebnosti slovenščine, pojavljajo se različne napake in ohlapnosti, ki pa se uradnim strokovnjakom zde nekaj vsakdanjega in jih dopuščajo Mali rijtar - februar 2012 z znanstvenim izgovorom, »da se jezik pač razvija«. Ko bi naši predniki tako mislili in delovali, bi danes slovenskega jezika ne bilo več. Knjižnega jezika se učimo, z materinim mlekom pa pijemo vsakdanjo govorico, ki je v naši domovini pokrajinsko izredno različna in z odtenki, ki jih loči ena vas od druge. Kultura je zato tudi spoštovanje narečja, ki na srečo kljub črnim prerokbam živijo naprej, seveda ne v celem, kot nekdaj. Narečje je bogastvo, zato skušajmo ohranjati čim več posebnosti, ki jih ima, predvsem pa ne pozabljajmo različnih imen, ki označujejo predmete, polja, travnike, naravne pojave. Iz njih veje duša pokrajine in ljudi, ki v njej živijo. Na srečo prekmurščina živi in človek je vesel, ko v ljubljanskem avtobusu, v gneči študentov, ki prihajajo s fakultete, sliši sproščeno prekmursko govorico in samozavest govorcev, ki jim je domača govorica samoumevna. Prešernov dan praznujejo vsi Slovenci, ne glede nato, da je bil Prešeren Gorenjec. Zato nas na nek način združuje in blaži napetosti zaradi večinoma neutemeljene pokrajinske zavistnosti in zamerljivosti, saj izvirajo iz nevednosti in so daljna posledica nekdanjih pokrajinskih mej. Bodimo ponosni, da smo kljub majhnosti velik kulturni narod, ki ima danes tri univerze, vrsto visokih šol, dve Operi, več dramskih gledališč, tri velike simfonične orkestre, svojo Akademijo znanosti in umetnosti, vrhunske pesnike in pisatelje ter umetnike in znanstvenike, mnoge svetovno znane, a nenazadnje za tako majhen narod tudi številne misijonarje, ki med najbolj revne prinašajo svojo srčno kulturo. Naj vas jutrišnji praznik navdaja z veseljem, preživite ga ga tudi tako, da boste prebrali kakšno pesem ali pa jo zapeli. Hvala! Mirko Ramovš Pogovor z županom Župan Občine Beltinci dr. Matej Gomboši Kot smo napovedali že v uvodniku, želimo v naše glasilo uvesti tudi nekaj dodatnih vsebin, tudi pogovore z občankami in občani, ki vsak na svojem področju prispevajo k prepoznavnosti naše občine. Tako smo za prvo številko v letošnjem letu k besedi povabili prvega moža naše občine, dr. Mateja Gombošija. Dr. Gomboši, župan Občine Beltinci ste že leto in štiri mesece. V tem času ste zagotovo spoznali utrip ži- vljenja v krajih, ki so sestavni del naše občine. Je vaša komunikacija s predstavniki krajevnih skupnosti, društev in občankami ter občani na dovolj kakovostni ravni ali mogoče pogrešate konkretnejše oblike sodelovanja? Z vsemi se trudim imeti odprt odnos. Moja vrata so za vse KS-e, društva in na sploh za občane vedno odprta. Moram priznati, da imam zelo pozitiven občutek, ko vidim kako se člani vsakega društva trudijo in sodelujejo na svojem področju. To se kaže tudi na njihovih rezultatih. Na ta način so tako športniki, kulturniki, umetniki, glasbeniki in vsi ostali veliki ambasadorji naše občine v regiji, državi in tudi širom Evrope in sveta. Njim gre velika pohvala. Pestrost delovanja ljudi v naši občini je zelo raznolika in vsak lahko najde skupino, kjer lahko tudi sam sodeluje. Takšno sodelovanje, tudi medgeneracijsko, v občini zelo podpiramo in to že nekaj časa kaže rezultate. Vidim pa še rezerve pri boljšem informiranju naših občanov preko kabelske televizije. Vsi ne berejo interneta ali celo ne vidijo našega internega programa. Tu razmišljamo o načinih, kako čim več ljudem približati dogajanje v naši občini in prenesti čim več koristnih informacij. Ko vas ljudje kot župana ustavljajo na cesti, česa je več, kritik ali pohval? Absolutno pohval. Kaj pa kritike? Mogoče nekaj na temo, da se nisem mogel odzvati na vsa vabila v občini, ker jih je preveč. Žal mi je, da se ne mo- Mali rijtar - februar 2012 rem odzvati na vsa povabila. Zato sem se odločil, da vsako leto izberem eno področje, ki se mu z svojo prisotnostjo bolje posvetim. Letos šport, lani gasilci. Vse večere bi bil zaseden, želim pa si vsaj nekaj časa posvetiti tudi moji družini. Zavedam se, da se vsem ne da ustreči v celoti in da bo vedno tudi kdo s čim nezadovoljen. Vsekakor pa vse kritike jemljem kot konstruktivne ter kot dobronamerne, z željo po izboljšanju delovanja naše občine in občinske uprave. Vam tisti, ki vas hvalijo, rečejo: vi ste najboljši župan? Ne rečejo tako. Opazijo pa spremembe na bolje v občini, premik od nesoglasij k načinu vodenja občine z iskanjem konsenza. Dostopnost župana na občini, ker vsak lahko dobi termin za pogovor. Kaj vam je v tem obdobju uspelo in kaj ne? Uspelo nam je zagnati izvedbo kanalizacije, zgodovinski projekt občine. Uspelo nam je v pogajanjih doseči dodatna 2 mio EUR za čistilno napravo, ki jih prej ni bilo. To je rešilo proračun in nas obvarovalo velikega zadolževanja. Uspelo nam je vzpostaviti korekten in odprt dialog in delo z občinskim svetom in tudi njim gre zahvala za toliko storjenega na področju manjkajočih odlokov in pravil v občini. Korake smo naredili na področju občinske uprave z nekaj spremembami in novo zaposlitvijo, kar kaže pozitivne učinke, ki jih opazijo tako občani kot člani občinskega sveta. Dobili smo projektno pisarno, ki s polno paro dela na projektih. Nekatere smo že uspešno izvedli in pridobili državna in EU sredstva, nekateri so v pripravi, druge spet načrtujemo. Kot edini v Pomurju smo uvedli oz. aktivirali sklad za vzpodbujanje podjetništva. Ni nam še uspelo uskladiti športne strategije kar se tiče potreb po telovadnici ter dokončati občinski prostorski načrt. Seveda je seznam področij, kjer želim še narediti napredek kar dolg. To je velik izziv in prav to so razlogi da sem se odločil za to pot. Kakšna je po vašem mnenju in lastnih izkušnjah kakovostna raven življenja v občini Beltinci? Raven življenja v naši občini nikakor ni slaba. Imamo dobro poskrbljeno za predšolsko in šolsko področje. Z izgradnjo kanalizacije bomo rešili še enega največjih pogojev za kvalitetno življenje naših občanov. Letos želimo narediti tudi korak naprej na področju športa in rekreacije, da bo tudi prosti čas dosegel še višjo kvaliteto. Z izgradnjo doma za starejše pred leti imamo tudi visoko raven kvalitete za naše starejše občane. Občina Beltinci je znana po svoji bogati kulturni dejavnosti, imamo kar nekaj kakovostnih ustvarjalcev tako na ljubiteljski kot na profesionalni ravni, ki so do sedaj uspešno kandidirali za sredstva na nekdanjem Ministrstvu za kulturo. Kako ocenjujete odločitev vlade, da ukine samostojno ministrstvo za kulturo? V tem pogledu smo v občini lahko zelo srečni, da imamo toliko ljudi, ki obilo svojega časa namenjajo napredku tega področja. Na to sem zelo ponosen in po najboljših močeh se bomo trudili vzpodbujati ta področja tudi v bodoče. Imamo res kaj pokazati vsakomur, ki nas obišče. Seveda sem prepričan, da bo tako ostalo tudi v prihodnje ob podpori sredstev iz občine in države. Ter strokovnem in predanem delu vseh ljudi, ki aktivno sooblikujejo te dejavnosti v naši občini. Odločitev o ukinitvi ministrstva za kulturo je treba razumeti v smislu racionalizacije in zategovanja pasu na vseh področjih. Ob tem je treba poudariti, da se kultura ne ustvarja na ministrstvu, ampak v glavah in srcih kulturnikov. Trdno sem prepričan, da ta odločitev na nivo ter razvoj kulture ne bo imela nobenega vpliva. Pred kratkim smo dobili novo, 10. slovensko Vlado. Kakša so vaša pričakovanja od nje, glede na to, da vas je osebno pri vaši županski kandidaturi podprl tudi novi predsednik Vlade RS gospodJanezJanša? Predsedniku Vlade RS sem hvaležen za njegovo podporo ob volitvah za župana. Pričakovanja so precejšnja, gledam pa na novo ekipo pozitivno. Čeprav ne bo lahko glede na trenutno gospodarsko situacijo. Kdor je prebral koalicijsko pogodbo lahko vidi precej koristnih ukrepov za ponovni dvig gospodarstva in tudi za prepotrebno zmanjšanje administrativnih ovir, ki dušijo tako posameznike, podjetja kot tudi občine. Vladi RS želim vso srečo pri uresničevanju teh koristnih in pomembnih ukrepov in si želim konstruktivnega sodelovanja na področjih, ki so pomembna iz vidika uspešnega razvoja in delovanja občine. Kakšno je vaše mnenje glede sodelovanja z državno upravo in ministrstvi ter vladnimi službami? V preteklosti bi si na nekaterih področjih želeli tesnejšega in intenzivnejšega sodelovanja. Občine brez državne uprave ne morejo in na precej področjih se moramo usklajevati in komunicirati. Na občinah si najbolj želimo, da bi res imeli občutek, da so ministrstva tu zato, da nam pomagajo in stvari olajšajo in ne da moramo izpolnjevati kup obrazcev, plačevati množico študij in pisati neskončne dopise in odgovore. Sprejet je nov proračun občine, prvi, katerega pripravo ste prvič vodili vi kot župan, katere so njegove smernice? Pri pripravi so konstruktivno sodelovali vsi člani občinskega sveta in vsa delovna telesa, za kar se jim moram zahvaliti. Najpomembnejše je sigurno kanalizacija in čistilna naprava, ki je tako finančno, strokovno in časovno najbolj zahteven projekt v zgodovini občine. Letos bo tudi finančno najtežje leto za kanalizacijo. Poudarek je tudi na že prej omenjenih projektih, ki jih pripravlja projektna pisarna in pospešenem pri- Mali rijtar - februar 2012 dobivanju sredstev na razpisih. Precej jih je bilo lani že potrjenih in čakajo na uradno odobritev, da jih bomo letos začeli izvajati. K sodelovanju smo že pozvali tudi vse krajevne skupnosti. Kljub bremenu kanalizacije bomo nadaljevali prenovo naših javnih zavodov, vrtcev, šol in investicije v kolesarske steze ter ceste. Letos nas po razkopanih cestah zaradi kanalizacije, čaka njihova ponovna ureditev in asfaltiranje ter začetek priključevanja gospodinjstev na novo kanalizacijo in čistilno napravo. Katere so po vašem mnenju osi razvoja naše občine v bodoče? Ureditev OPN in dokončna uskladitev industrijskih con, da damo gospodarstvu nov zagon. Potem je tu še turizem in kultura, kjer želimo večji poudarek dati našemu Zavodu za turizem in kulturo, da koordinira in organizira dogodke in dejavnost s tega področja. Podobno bi se dalo povedati tudi za področje komunale, kjer gremo v smeri, da tudi našemu podjetju Komuna predamo v izvajanje čim več storitev, ki jih sedaj še ne izvajajo ali jih izvaja tudi kdo izven občine. Tu moram omeniti tudi, da po lanskih zelo pozitivnih dosežkih nadaljujemo aktivnosti na področju denacionalizacije z namenom, da čim prej dobimo nazaj naš grad z okolico in še precej zemljišč, ki so že dolga leta v postopku denacionalizacije. To je za naš turizem izrednega pomena. Tudi šport bo v bodoče pomembnejša točka, saj moramo doreči kako lahko, glede na finančne zmožnosti, našim športnikom najbolj pomagamo ob pomanjkanju pokritih oz. zaprtih površin. Hkrati želimo letos dodati nekaj novih igrišč kot je recimo teniško in kakšno asfaltno igrišče, da ponudimo še možnost za športe, ki do sedaj v občini niso imeli pogojev. Osebno se tudi zelo zavedam pomembnosti varstva okolja, učinkovite in varčne rabe energije. Zato izvajamo investicije v sodobnejše in varčnejše ogrevanje javnih stavb, izboljšanje toplotne izolacije, ter tudi posodobitev naše javne razsvetljave. Hkrati vse bolj izkoriščamo obnovljive vire energije, kot so sončne elektrarne, daljinsko ogrevanje na biomaso ter možnosti geotermalne energije. Vso znanje strokovnjakov preko raznih brezplačnih svetovanj in izobraževanja prenašamo tudi na naše občane. Seveda je tu še mnogo drugih projektov in idej, ki si jih bomo prizadevali izvesti s ciljem razvoja naše občine. Kako je s pripravo novega prostorskega načrta občine, ki ga občina krvavo potrebuje?( Natečaj za ureditev središča Beltincev, kakšni so bili odzivi?) Zadeve gredo zelo počasi, na žalost. Tu bi si predvsem želeli hitrejše odzivnosti državne uprave in manj administrativnih ovir in potrebnih dragih študij. Od ideje do sprejetega načrta lahko traja nekaj let. Postopek smo v lanskem letu spet pognali naprej in čim prej želimo z ministrstvom dokončno uskladiti načrte. Nekatere poslovne cone imamo oz. jih imajo podjetja, a niso polne, za druge se še borimo. V zadnjem času se je pojavilo povpraševanje investitorjev in jim želimo dati možnost za razvoj in delovna mesta. Poleg tega je še precej pobud občanov, ki jih tudi želimo skozi nov prostorski načrt uresničiti. Zelo sem vesel, da so občani naš poziv k idejam za ureditev samega centra Beltincev zelo dobro sprejeli in nam poslali kar nekaj idej. To kaže, da se vsi zavedamo in želimo, da damo Beltincem podobo, ki si jo tako sedaj kot tudi že zgodovinsko zaslužijo. Na podlagi tega bomo pripravili in predstavili idejne načrte v želji, da tudi tu pridemo do dodatnih sredstev na razpisih. S kakšnimi argumenti bi prepričali potencialne investitorje za vlaganja v naši občini? Poglavitni argument je lokacija. Le mi v tem delu Slovenije imamo križanje dveh evropskih prometnih koridorjev: avtocestnega in železniškega. To je v logističnem smislu velika prednost, ki so jo investitorji seveda opazili. Poleg bolj industrijskega dela je pri nas še turizem, kultura, lepa narava z reko Muro in prijazni ljudje, kar je vse privlačno za investitorje iz te sfere. Na vseh področjih se trudimo v komunikaciji s potencialnimi investitorji. Nekateri so svoj interes že izrazili, z drugimi še načrtujemo in dogovarjamo možnosti. Seveda pa je vse odvisno od že omenjenega občinskega prostorskega načrta in postopkov na ministrstvih ter od podpore občinskega sveta. Prihajate iz gospodarstva, kakšen je vaš recept novi Vladi za gospodarski uspeh Slovenije? Razbremeniti gospodarstvo v finančnem in administrativnem smislu, da se bo lahko hitreje razvijalo in bo čim manj sive ekonomije. To bodo pozitivno opazili tudi tuji investitorji. S tem bo tudi več delovnih mest, predvsem takih z večjo dodano vrednostjo. Tudi povezava gospodarstva z visokošolskim prostorom je zelo pomembna. Vsekakor pa je pomembno oživiti naše banke, da bodo nudile gospodarstvu pomemben finančni servis za izvedbo projektov in razvoj dejavnosti. Kaj pa malo samokritike: ste od začetka županovanja naredili tudi kakšno napako, bi kaj lahko naredili boljše? Tega vam ne znam povedati. To so stvari, ki jih bodo povedali drugi. Seveda se da teoretično vse narediti najboljše, ampak to je treba pokazati z dejanji, ne z besedami. Nekateri so menili, da bi bilo prav določena področja v občini, na primer občinsko upravo, koreniteje in hitreje spremeniti. Sam se s tem ne strinjam in delam postopoma in po lastnih izkušnjah in opažanjih. Zahvaljujem se vam za pogovor in vam ter vašim sodelavcem želim uspešno delo še naprej. Z županom se je pogovarjala urednica Simona Cizar. Mali rijtar - februar 2012 Enajsta redna seja občinskega sveta Občine Beltinci Enajsta redna seja je bila izvedena 24.11.2011 in je obsegala 10 točk. Po potrditvi zapisnika in pregledu realizacije sklepov je bil pod točko AD 2 predstavljen predlog Zdravstvenega doma Murska Sobota, da se pokrije njihova izguba za leto 2010 v višini 43.448 EUR. Obrazložitev je bila podana s strani direktorja Zdravstvenega doma Murska Sobota g. Jožeta Felkarja. Občinski svet je predlog zavrnil in sprejel sklep s katerim se predstavljena izguba ne pokrije. Pod točko AD 3 je župan prisotnim podal poročilo o dogajanjih v občini od zadnje redne seje. Svetniki in svetnica so svoje pobude in vprašanja postavljali pod točko 4 dnevnega reda. Pod točko AD 5 je računovodja Štefan Činč predstavil vsebino Odloka o rebalansu proračuna občine Beltinci za leto 2011, katerega so svetniki sprejeli. Pod točko AD 6 je bil v 2. obravnavi sprejeti Odlok o oglaševanju in plakatiranju v Občini Beltinci. Prav tako je bil pod točko AD 7 v 1. obravnavi sprejeti Odlok o občinskih taksah v Občini Beltinci. Pod točko AD 8 je bil s strani občinske uprave predstavljen predlog projekta za 1. fazo izgradnje telovadnice, fitnesa in slačilnic pod tribuno stadiona v Beltincih. Za projekt že obstaja gradbeno dovoljenje. Vrednost projekta je 444.226 EUR. Projekt je predvideval, da se kandidira na državni razpis, kjer bi lahko pridobili veliko večino potrebnih sredstev oz. 314.660 EUR. Po razpravi člani občinskega sveta predloga projekta niso potrdili. Sprejeli pa so pod AD 9 predlog Sklepa o potrditvi projekta za beltinsko pot naravne in kulturne dediščine. Vrednost projekta je 225.900 EUR od katerih lahko na državnem razpisu pričakujemo 160.012 EUR. Pod zadnjo 10. točko je občinski svet soglasno potrdil tudi Sklep o pripojitvi Razvojnega sklada Občine Beltinci k občini Beltinci. Občina Beltinci Dvanajsta redna seja občinskega sveta Občine Beltinci Dvanajsta redna seja je bila izvedena 22.12.2011 in je obsegala 11 točk dnevnega reda. Župan dr. Matej Gomboši je pred glasovanjem o vsebini dnevnega reda umaknil točko AD 6 - Predlog Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov na območju Občine Beltinci. Pod prvo točko sta bila sprejeta zapisnik 11. redne seje in 1. izredne seje Občinskega sveta Občine Beltinci. Realizacijo sklepov prejšnjih dveh sej je predstavil župan dr. Matej Gomboši. Pod točko AD 2 je župan prisotnim podal poročilo o dogajanjih v občini od zadnje redne seje. Svetniki in svetnica so svoje pobude in vprašanja postavljali pod točko AD 3 dnevnega reda. Pod točko AD 4 je občinsko javno komunalno podjetje Komuna d.o.o. predstavilo Program oskrbe s pitno vodo v Občini Beltinci v letu 2012. Po razpravi je občinski svet predlog sprejel. Občinski svet Občine Beltinci po daljši razpravi pod točko AD 5 s tesnim izidom ni sprejel predlog proračuna Občine Beltinci za leto 2012 v prvem branju. Pod točko AD 7 je bil sprejeti Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Beltinci v drugi obravnavi. Pod točko AD 8 je občinski svet sprejel Odlok o urejanju javne razsvetljave v Občini Beltinci v drugem branju. Tudi tukaj občina predvideva razpis koncesije. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o stimulaciji študentov v Občini Beltinci je bil po enofaznem postopku sprejet pod točko AD 9. Šlo je za uskladitev z zakonodajo, povišanje nekaterih zneskov stimulacij in uredi- tev obveznosti med občino in študenti. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o financiranju političnih strank v Občini Beltinci je občinski svet sprejel pod točko AD 10. Pod AD 11 pa je kot zadnji bil sprejeti Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih za delo svetniških skupin v Občini Beltinci. Zadnji dve točki pomenita razdelitev sredstev, ki jih iz občinskega proračuna dobivajo politične stranke v občinskem svetu na 2 dela. Polovico sedanjega zneska bodo dobile neposredno stranke, druga polovica pa bo šla za delovanje svetniških skupin. Tajništvo občinske uprave Mali rijtar - februar 2012 Druga izredna seja občinskega sveta Občine Beltinci Druga izredna seja Občinskega sveta Občine Beltinci je bila sklicana na podlagi 22. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Beltinci. V danem primeru je izredna seja občinskega sveta bila sklicana za datum, 28.12.2011, ker do tega dne ni bilo pogojev za sklic redne seje. Upoštevajoč določila 87. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Beltinci je župan Občinskemu svetu Občine Beltinci v roku sedmih dni od zadnje seje, ko predlog proračuna ni bil sprejeti (12. redna seja OS), predložil popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo stališč in predlogov, ki so bili podani na 12. redni seji OS. Druga izredna seja je vsebovala edino točko dnevnega reda - popravljen predlog Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2012-1.obravnava. Dnevni red so svetniki soglasno sprejeli oz. potrdili. Po razpravi je bil popravljeni predlog Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2012 soglasno sprejet. Omenjeni odlok gre v javno obravnavo, ki bo trajala do 20.01.2012. Občinski svet Občine Beltinci je prav tako pri tej točki sprejel predlagani letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim nepremičnim premoženjem Občine Beltinci za leto 2012 skupaj s pripombami in predlogi, ki se upoštevajo pri drugi obravnavi Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2012. Tajništvo občinske uprave Druga dopisna seja občinskega sveta Občine Beltinci Dne 12.01.2012 je bila izvedena dopisna seja Občinskega sveta Občine Beltinci, ki je vključevala edino točko dnevnega reda za obravnavo - Soglasje k imenovanju Edith Žižek Sapač, dr. med. spec. iz Rakičana, Lendavska 3 za direktorico javnega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota. Mestna občina Murska Sobota je poslala občinskim svetom občin ustanoviteljic javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota (med drugim tudi občinskemu svetu Občine Beltinci) dopis št. 014-0028/2011-5 z dne 27.12.2011, ki se nanaša na podajo soglasja k imenovanju Edith ŽIŽEK SAPAČ dr. med. spec. za direktorico javnega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota. Občinska uprava je citirani dopis Mestne občine Murska Sobota prejela dne 29.12.2011, 15. dnevni rok za podajo odgovora Mestni občini Murska Sobota je bil 13.01.2012. Zaradi tega je bila v danem primeru upoštevajoč Poslovnik Občinskega sveta Občine Beltinci sklicana dopisna seja občinskega sveta dne 12.01.2012. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta (v nadaljevanju: KM-VVI) je dne 09.01.2012 na 11. redni seji v predmetni seji sprejela sklep, da pre- dlaga Občinskemu svetu Občine Beltinci da ne poda soglasja k imenovanju Edith ŽIŽEK SAPAČ, dr. med. spec. za direktorico javnega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota. Iz glasovanja Občinskega sveta na dopisni seji izhaja: ZA: 9, PROTI: 9, en svetnik ni bil dosegljiv. Občinski svet Občine Beltinci tako ni sprejel predlaganega sklepa KMVVI. S tem je Občina Beltinci podala soglasje k imenovanju Edith Žižek Sapač, dr. med. spec. za direktorico javnega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota. Tajništvo občinske uprave Trinajsta redna seja občinskega sveta Občine Beltinci V četrtek, 02. februarja 2012 je bila izvedena 13. redna seja Občinskega sveta Občine Beltinci. Dnevni red za to sejo je vseboval 9 točk dnevnega reda. Pri AD 1 - soglasje k določitvi cene storitve pomoč družini na domu in k določitvi subvencioniranja cene te storitve v letu 2012 v Občini Beltinci je bila prisotna predstavnica Centra za socialno delo Murska Sobota, ki je prisotnim podrobno predstavila to točko. Po razpravi je bilo soglasno sprejeto soglasje k določitvi cene storitve pomoč družini na domu ter subvencioniranje le-te. Sklep o določitvi cene programov predšolske vzgoje in plačila staršev v javnem vzgojno varstvenem zavodu Vrtec Beltinci je prisotnim predstavila pod AD 2 ravnateljica Vrtca Beltinci. Po predstavitvi je bil sklep potrjeni. Člani in članica Občinskega sveta Občine Beltinci so na 13. redni seji pod AD 3 potrdili vsebine zapisnikov 12. redne, 2. izredne in 2. dopisne seje ter se seznanili z realizacijo pripadajočih sklepov. Poročilo in obvestila župana Občine Beltinci o dogajanjih v občini je bilo podano pod AD- 4. Pri AD - 5 pa so svoje pobude, predloge in vprašanja postavljali člani Občinskega sveta Občine Beltinci. Osrednja in najpomembnejša točka AD-6 dnevnega reda 13. redne seje je bilo sprejetje ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2012. Od- lok je bil v 2. branju soglasno sprejet oz. potrjen. Župan se je ob tej priložnosti zahvalil vsem za konstruktivno sodelovanje pri oblikovanju končnega predloga za sprejem. Na tej seji sta bila v drugem branju soglasno sprejeta še: Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov na območju Občine Beltinci pod AD 7 ter Odlok o občinskih taksah v Občini Beltinci pod AD 8. Pod zadnjo, AD - 9 pa je bil sprejeti v prvem branju še Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Beltinci. Tajništvo Občinske uprave, Lilijana Žižek Mali rijtar - februar 2012 Slavnostni podpis pogodb s podelitivjo štipendij ter sprejem zlatih maturantov iz Občine Beltinci V soboto, 04. februarja 2012 smo v prostorih občinske uprave skupaj z Pomursko izobraževalno fundacijo Murska Sobota izvedli slovesnost podpisa pogodb s podelitvijo štipendij v Občini Beltinci ter sprejeli dva zlata maturanta iz naše občine. Sprejeli smo študente - prejemnike štipendij: • Karmen Balažic študentka 2. letnika zdravstvene nege Fakultete za zdravstvene vede Maribor, • Zoran Bencak, študent 2. letnika računalništva in informacijske tehnologije na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Mariboru, • Kaja Cigan, študentka 2. letnika podjetništva na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, • Maja Forjan, študentka 3. letnika 1. stopnje Fakultete za komercialne in poslovne vede Celje, • Dejan Lebar, študent 2. letnika računalništva in informacijske tehnologije na Fakulteti za računalništvo in informatiko Maribor, • Mitja Ozmec, študent 1. letnika 2. stopnje strojništva na Fakulteti za strojništvo Maribor, • Klemen Sušec,, študent 4. letlnika matematike in računalništva na Pedagoški fakulteti Ljubljana, • Barbara Žužek, študentka 1. letnika 2. stopnje sociologije in pedagogike Filozofske fakultete Maribor, • Niko Smej, študent 1. letnika 2. stopnje gradbeništva na Fakulteti za strojništvo Maribor, • Tamara Škraban, študentka absul-ventka socialne pedagogike Pedagoške fakultete Ljubljana. Prireditev so popestrili mladi glasbeniki iz Glasbene šole Beltinci. Pozdravne besede sta prisotnim študentom, zlatima maturantoma in njihovim staršem namenila Župan dr. Matej Gomboši in predsednik uprave Pomurske izobraževalne fundacije, dr. Mitja Slavinec. Vsako leto čestitamo tudi našim zlatim maturantom za dosežen odličen uspeh na maturi. Zlate maturante sprejemamo vsako leto ob občinskem prazniku 17. avgustu, maturanta NIKO MATKO in BLAŽ BALAŽIC sta si ta naziv pridobila naknadno, zato smo ju sprejeli na tej slovesnosti. Po slavnostnem podpisu pogodb o štipendiranju in podelitvi nagrad zlatima maturantoma, je sledila pogostitev vseh prisotnih ter skupno fotografiranje. Tajnistvo Občinske uprave, Lilijana Žižek Letošnji štipendisti in zlata maturanta V Beltincih opazovali vesolje Opazovanje zvezd je bilo kljub mrzlemu večeru edinstveno V petek, 27.01.2012 smo v Občini Betlinci skupaj z Astronomskim društvom Kmica Murska Sobota prisostvovali edinstvenemu dogodku. Ob 19.00 uri smo prisluhnili pom.akad.dr. Mitju Slavincu, ki je predaval o “NASTANKU IN RAZVOJU ŽIVLJENJA V VESOLJU”. Predavanje je bilo izvedeno v grajski dvorani beltinskega gra- du. Prisotne je pozdravil tudi župan dr. Matej Gomboši. Nato smo se vsi odpravili na nogometni stadion Beltinci, saj je ugodna vremenska napoved med drugim obetala pogled na planete Venera, Jupiter in Mars, Andromedino galaksijo (M31), čudovito razsuto kopico Plejade in še mnogo več. Prisotni smo se naužili pogleda skozi astronomsko napravo-tele-skop, ki sta ga za nas pod strokovnim vodstvom pripravila in nam čudesa nebesnih teles prikazala Ernest HARI in Andrej HANŽEKOVIČ. Mali rijtar - februar 2012 Ta izjemen dogodek je tega jasnega in nekoliko hladnega večera vsakemu od obiskovalcev pustil poseben pečat v duši in takih podobnih srečanj z Astronomskim društvom Kmica iz Murske Sobote se v Občini Beltinci veselimo tudi v bodoče. Lilijana Žižek V Beltincih proslavili slovenski kulturni praznik v znamenju povodnega moža V občini Beltinci smo se spomnili največjega slovenskega poeta, dr. Franceta Prešerna na poseben, edinstven način. Rdeča nit osrednje prireditve na predvečer državnega praznika je bila pesnikova poezija na temo »POVODNI MOŽ«, ki je bila izvedena pod odličnim mentorstvom profesorice Aleksandre Pinterič iz OŠ Beltinci skupaj z učenkami recitatorkami ter Kulturno umetniškim društvom Beltinci. Kulturna dvorana je zasijala v prijetnem prazničnem vzdušju tudi ob zvokih odličnih mladih glasbenikov in glasbenic iz Glasbene šole Beltinci, ki so bili tudi soustvarjalci te proslave. Vrhunec prireditve pa je vsekakor bil ples in recital »Urške in povodnega moža«, ki sta ga odlično uprizorila Martina Tratnjek in Vito Zver. Slavnostni govornik je bil častni občan Občine Beltinci, prejemnik Častnega znaka svobode Republike Slovenije, zlatega znaka ZRC, Zoisove nagrade za življenjsko delo ter Zlate plakete JKSD, prof. Mirko Ramovš, etnokoreolog. V svojem govoru je poudaril kako se Slovenci premalo zavedamo, da smo narod, ki ima bogato kulturo, lep jezik ter da se tega nikakor ne smemo sramovati. Vse to nas bogati in nas dviga ter postavlja v bok velikim evropskim državam. Tudi Prekmurci moramo negovati svojo govorico, ki je posebna, žlahtna in enkratna. Ob tej priložnosti se v imenu Občine Beltinci iz srca zahvaljujemo vsem nastopajočim, mentorjem ter nenazadnje idejni voditeljici gospe Aleksandri Pinterič za pogum, voljo ter izvedbo celotne prireditve, ki je bila izjemna. Prijetno vzdušje na osrednji občinski proslavi so pričarali: HIMNA: Mitja Medved - solo vokal VRBA: Tjaša Šimonka - solo vokal, Kristjan Maučec - kitara TOLKALA: Piece of Rock - Gregor Poj-bič in Aleks Kovač - tolkala, mentor: Denis Dimitric Kohola - Murska Percussion Ensemble (5 članov), mentor: Denis Dimitric DEKLAMACIJI: Kam - Mojca Žižek , Zapuščena - Nuša Tkalec POVODNI MOŽ: Vito Zver, URŠKA: Martina Tratnjek ZBOR DEKLET: Kaja Karolina Gomboc, Živa Tivadar, Polona Kovačič, Saška Maučec, Tjaša Horvat, Nuša Tkalec, Eva Tratnjek, Ksenija Škafar, Mojca Žižek, Špela Kovačič GORIČKI VALČEK: člani folklorne skupine KUD Beltinci, mentorica: Dragica Kolarič PLESALKE: Viktorija Hartman Adjei, Alja Zver, Nastja Žižek, mentorica: Vesna Godina GLASBENA PODLAGA IN EFEKTI: Miha Kavaš SODELOVALI ŠE: Simona Cizar, Mateja Duh Horvat, Andreja Raduha, Mateja Duh Horvat, Darija Roš, Mateja Horvat, Vili Rous, Sonja Kepe, Franci Poredoš in drugi. Obiskovalci smo neizmerno uživali in se tako vsi skupaj poklonili slovenski kulturi. Na snidenje drugo leto. Lilijana Žižek In urno ta dva sta po podu zletela... Pet pred dvanajsto Za večjo varnost v prometu z novim opozorilnim merilcem hitrosti V petek, 25 novembra 2012 smo se zbrali ob vpadnici v naselje Dokležovje, kjer smo skupaj s sponzorjem, podjetjem TELEING d.o.o. Razkrižja, Občino Beltinci, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, KS Dokležovje, Policijo Murska Sobota, predali uradnemu namenu in »prižgali« novi opozorilni merilec hitrosti ob lokalni cesti Bakovci-Dokle-žovje. Na slovesnosti so nas razveselili naši malčki iz Vrtca Dokležovje, ki so se nam predstavili v svoji točki. Tudi naši učenci iz POŠ Dokležovje se v šolskih klopeh učijo o tem, kako pomembno je, da si v prometu pazljiv, da spoštu- Mali rijtar - februar 2012 ješ prometne predpise in se tako že od malih nog učijo, da je varnost na prvem mestu, so pokazali kaj znajo. Podjetje TELEING d.o.o. iz Razkrižja je izkazalo izjemen posluh za večjo varnost v prometu ter umirjanju prometa na cestah v Občini Beltinci. Od meseca maja 2009 to podjetje opravlja oz. izvaja posle upravljanja in vzdrževanja sistema CATV Beltinci. Tako je soudeležba podjetja v tem projektu Občine Beltinci izredno pomembna, saj bo tako pripomogla k zmanjšanju hitrosti skozi našo občino in bo tako bistveno manj prometnih nesreč. Direktor, gospod Janez Smolkovič je prisotne nagovoril in se zahvalil vsem za izkazano zaupanje. Pozdravne besede so prisotnim namenili tudi gospod župan dr. Matej Gomboši, predsednik Krajevne skupnosti Dokležovje, gospod Simon Horvat ter predsednik SPV, gospod Milan Gjorek. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Beltinci skozi celo leto pomaga reševati problematiko na področju prometne varnosti v Občini Beltinci. Vztrajni, zavzeti in predani člani in članice SPV-ja znajo prisluhniti občanom in se trudijo ter tako z veliko mero odgovornosti opravljajo svoje poslanstvo. Izredna zahvala pri nabavi tega merilca hitrosti za KS Dokležovje gre ravno članu SPV-ja Srečku Horvatu. Najslovesnejše dejanje tega hladnega a vendar veselega petkovega dopoldneva je bil trenutek, ko so direktor podjetja TELEING d.o.o. Razkrižje sku- _ woservis d.d. <£!£> □ ACIA v RENAULT TOYOTA c it no En 0Ï/5Î0 1&B# 02/534 90 00 02/530 IS 30 02/530 18 40 02/530 18 56 PRODAJA IN POOBLAŠČENI SERVIS AVTOMOBILOV BLAGOVN H ZNAMK NA SCftVISHC STORITVE OB PREDLOŽITVI LETAKA iftlilillfi 1# n« UHEHirilMf -10% CENTER RABLJEN H VOZ L Z GARANCIJO NOVO! PRHAVA ŠKODE IN CENITEV POŠKODOVANIH VOZU VSEH AVTOMOBILSKIH ZNAMK LIČARSKO KLEPARSKA POPRAVILA JO OPTIKA MENJAVA VETROBRANSKEGA STEKLA IN SVETLOBNIH TELES INFO H M AOJE' U2/S3Ü 18 AS 0Í1/M6-615 paj z županom, predsednikom SPV-ja ter predsednikom KS Dokležovje predali uradnemu namenu novi opozorilni merilec hitrosti. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je prometna varnost vseh nas bistvenega pomena. Z dirjanjem po cestah ogrožamo tako sebe kot druge udeležence v prometu. Opozorilni merilec hitrosti na vpadnici v KS Dokležovje bo gotovo pripomogel, da bodo tako vaščani KS Dokle-žovje kot tudi ostali občani, predvsem otroci in starejši bolj varni in mirnejši. Takih in podobnih akcij in aktivnosti si v Občini Beltinci želimo še več. Lilijana Žižek V Dokležovju so svojemu namenu predali nov merilec hitrosti Mali rijtar - februar 2012 ENSVET energetsko svetovanje za občane tudi v letu 2012 V Občini Beltinci bomo tudi v letu 2012 za naše občane organizirali oz. nudili BREZPLAČNO SVETOVANJE s področja ENERGETIKE. Svetovanje bo izvajala pisarna ENSVET iz Ljutomera pod vodstvom gospoda Valentina Odarja, univ.dipl.inž.str. Svetovalec bo na razpolago v prostorih Občine Beltinci, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci (po predhodnem naročilu občanov) vsak torek v času od 14.00 do 16.00 ure. Nasvet o učinkoviti rabi energije (URE) in uporabi obnovljivih virov energije (OVE) vam bo v pomoč, kako svoj denar pravilno in učinkovito uporabiti pri gradnji ali obnovi hiše, stanovanja in naprav. Razmislek o rabi energije se dolgoročno obrestuje, saj cene energije nezadržno rastejo. Z brezplačnimi nasveti vam bomo pomagali zmanjšati stroške za energijo in povečati zadovoljstvo in ugodje bivanja. ENSVET nudi strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o: • energetski sanaciji stavb ali energetski zasnovi novogradenj, • toplotni zaščiti stavb, • izbiri ustreznih oken in zasteklitve, • izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, • regulaciji ogrevalnih naprav, • uporabi obnovljivih virov energije, • izbiri ustreznega energenta, • zmanjšanju porabe goriva, • uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, • pripravi tople sanitarne vode, • vodenju energetskega knjigovodstva, • možnosti pridobitve nepovratnih sredstev in kreditov za URE ter porabo OVE, • vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na URE v gospodinjstvih. Eko sklad je objavil javni razpis za nepovratna sredstva za vlaganje v nove naložbe rabe obnovljivih virov in energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Razpis 12SUB-OB12 - nepovratne spodbude za vlaganja v eno in dvostanovanjske stavbe Višina nepovratne spodbude največ 25% Višina razpisanih sredstev 7,5 mio €. Upravičenci: lastniki, ožji družinski člani, najemniki. Rok razpisa: 1.1.2012 do zaključka oz. 31.12.2012. ENERGETSKO SVETOVANJE a - vgradnja solarnega sistema,150€/m2,200€/m2 b - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso,1.500€,2.000€ c - vgradnja TČ za pripravo TSV in/ali ogrevanje,250€,1.000€,1.500€,2.000€, d - vgradnja sistema ogrevanja pri obnovi na daljinsko ogrevanje na OVE,2.000€/stan. e - vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi,100€/m2 f - toplotna izolacija fasade pri obnovi stanovanjske stavbe,12€/m2 g - toplotna izolacija strehe oz.podstrešja pri obnovi stanovanjske stavbe,10€/m2 h - vgradnja prezračevanja z vračanjem odpadnega zraka,2.000€,400€,300€ i - gradnja ali nakup NEH ali pasivne stavbe,125€/m2 j - nakup stanovanja grajenega v pasivnem razredu,250€/m2. Razpis 13SUB-OB12 - nepovratne spodbude za večstanovanjske stavbe Višina nepovratne spodbude do 25% Višina razpisanih sredstev: 2,5 mio €. Upravičenci: lastniki, ožji družinski člani, najemniki. Rok razpisa: 1.1.2012 do zaključka oz. 31.12.2012. a - toplotna izolacija fasade pri obnovi večstanovanjske stavbe,12€/m2, b - toplotna izolacija strehe/podstrešja pri obnovi večstanovanjske stavbe,10€/m2, c - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na obnovljive vire energije, d - vgradnja termostatskih ventilov in hidravličnega uravnoteženja,30€/gr.telo Nasvete in informacije dobite v: ENSVET PISARNA Ormoška cesta 22 9240 Ljutomer Uradne ure so vsako sredo od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 oz. po dogovoru. Svoj obisk v pisarni predhodno najavite na tel.02 584 90 42, da se izognete čakanju. Ljutomer, 03.01.2012 Vodja ESP Ljutomer Valentin Odar Mali rijtar - februar 2012 Policija svetuje 1. NASVETI ZA KOLESARJE Da bi bila udeležba kolesarjev v cestnem prometu bolj varna tako zanje kot za ostale udeležence, morajo kolesarji spoštovati cestnoprometna pravila. Voziti morajo po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Kolesarji morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti to omogoča. Med vožnjo s kolesom je prepovedano iz rok izpustiti krmilo, dvigniti noge s pedal, voditi, vleči ali potiskati druga vozila, pustiti se vleči ali potiskati, prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji, voziti druge osebe, razen če to dopušča zakon. Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka, mlajšega od 8 let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalka-mi za otroka. Na kolesu in v priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, sme otroka prevažati le polnoletna oseba. Voznik mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano na sprednji strani belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani pa rdečo pozicijsko luč. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. Da se bodo s kolesom varno vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila: Kolo sme samostojno v prometu na cesti voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo kolesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. Otrok do 14. leta, ki nima opravlje- nega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka. Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. Kolesar, mlajši od 14 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Prav tako so bolj kot drugi udeleženci v cestnem prometu ranljivi starejši kolesarji. Statistični podatki namreč kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let, saj so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo. Starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah. To seveda nikakor ne pomeni, da starejši ljudje ne smejo kolesariti. Vendar pa svetujemo: Naj bodo odgovorni in naj upoštevajo svoje sposobnosti ter sedejo na kolo le takrat, ko so prepričani, da so resnično sposobni varne udeležbe v cestnem prometu. Svetujemo jim, naj se izogibajo vožnji ponoči, ker se njihov vid počasneje adaptira temi. Posamezne vožnje naj bodo krajše. Izogibajo naj se tudi voženj po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti. Predvsem pa naj se izogibajo cest, kjer ni kolesarskih stez. Če bomo torej kot kolesarji ravnali tako, da bomo najprej sami poskrbeli za lastno varnost in da se ne bomo sami spravljali v nevarne in/ali kritične situacije, potem bomo uživali v koristnem, prijetnem in zelo zdravem načinu gibanja, ki ga predstavlja kolesarjenje. Poleg upoštevanja cestnoprometnih pravil lahko vsak izmed nas s primernim ravnanjem v prometu in uporabo zaščitnih sredstev bistveno prispeva k varnosti vseh udeležencev. Poskrbeti je treba tudi za tehnično brezhibnost kolesa, nikakor pa ne smemo pozabiti niti na primerno psihofizično stanje kolesarjev. 2. NASVETI ZA VSE UDELEŽENCE V PROMETU S STRANI POLICIJE: S preventivnimi aktivnostmi, ki se bodo izvajali med rednim delom, želimo zmanjšati število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, ki so posledica uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Mali rijtar - februar 2012 Telefoniranje med vožnjo je namreč eden od pogostih dejavnikov za nastanek prometne nesreče, zato želimo osveščati širšo javnost o nevarnostih takšnega početja. Uporaba mobilnega telefona za volanom bistveno zmanjša zbranost voznika, zaradi česar lahko spregleda pomembno prometno signalizacijo in se prepočasi odzove na nepredvidljive razmere na cesti. Takšne okoliščine pa lahko botrujejo nastanku hude prometne nesreče. V policiji zato svetujemo, da med vožnjo ne telefonirate! Hkrati opozarjamo vse udeležence v cestnem prometu na previdnost in dosledno spoštovanje prometnih predpisov: Ne uživajte alkoholih pijač, če vozite. Vozite le trezni! Če ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival, ali uporabite javna prevozna sredstva. Pešci, hodite po levi strani ceste! Kjer ni pločnikov, ponoči in ob zmanjšani vidljivosti pa bodite ustrezno označeni (z odsevnimi telesi, baterijskimi svetilkami). Upoštevajte tudi druga cestnoprometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in varnostni razdalji! Boštjan Sedonja Odvoz kosovnih odpadkov na klic Kosovni odpadki nastajajo v gospodinjstvih vse leto, zaradi svoje velikosti, oblike in teže pa niso primerni za oddajo v zabojnik za ostale odpadke. Kaj sodi med kosovne odpadke? • oblazinjeno pohištvo (fotelj, dvosed, trosed...) • vzmetnice, preproge • leseno in stavbno pohištvo (miza, stol, postelja, omara, okna, vrata.) • sanitarna oprema (umivalnik, wc školjka, bide, kopalna kad, tuš kad in kabina.) • kovinski predmeti (pomivalno korito, radiator, stojalo za perilo, karnisa, otroški voziček, okovje, nosilci.) • športna oprema (smuči, jadralna deska, kolo.) • večji kosi različnih posod • večji leseni, kovinski in plastični predmeti • ostali kosovni odpadki (vrtna oprema, igrala.) Občani imajo možnost brezplačne sprotne oddaje kosovnih odpadkov v zbirnem centru za ločeno zbiranje frakcij, doslej pa so jih lahko oddajali tudi v času organiziranih akcij zbiranja kosovnih odpadkov 1-2x letno. Z letošnjim letom uvajamo novost na tem področju. Občani, ki so vključeni v organiziran odvoz mešanih komunalnih odpadkov, bodo lahko brezplačno naročili 1x letno odvoz kosovnih odpadkov do 2 m3. Stroške krije občina do uveljavitve novega standarda ravna- nja z odpadki. Naročilo odvoza kosovnih odpadkov v individualnih stanovanjskih hišah Odvoz kosovnih odpadkov v individualnih stanovanjskih hišah bomo opravili na osnovi pisnega naročila. Naročilnica je objavljena na spletni strani našega podjetja (www.sauber-macher-komunala.si) in občine, dobili pa jo boste lahko tudi na sedežu našega podjetja Noršinska ulica 12, Murska Sobota, sedežu občine in blagajnah podjetja Komunala v Murski Soboti. Izpolnjen obrazec pošljete po pošti na sedež podjetja Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. ali e-naslov info@ saubermacher-komunala.si ali po faksu (02/526-84-41). Po prejemu naročila bomo najpozneje v 14 koledarskih dneh izvedli odvoz naročenih kosovnih odpadkov ter električne in elektronske opreme (televizorji, monitorji, pralni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, štedilniki, sesalci, brivski aparati, telefoni, fotoaparati, kamere, računalniki, vrtalniki, hladilniki, zamrzovalniki.). O datumu odvoza vas bomo obvestili pisno ali telefonsko najpozneje 3 dni prej. Ob oddaji odpadkov je obvezna prisotnost naročnika ali njegovega predstavnika. Če je količina kosovnih odpadkov večja od 2 m3 oz. bo naročenih več odvozov letno kot to določa pogodba z občino, se ta storitev zaračuna povzročitelju odpadkov v skladu z veljavnim cenikom podjetja. Neizkoriščenih naročilnic ni mogoče prenesti v prihodnje leto. Prevzem mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, tekstila, gum, azbestnih ter drugih nevarnih in posebnih odpadkov, embalaže in gradbenih odpadkov ni sestavni del zbiranja kosovnih odpadkov! Naročilo odvoza kosovnih odpadkov v stanovanjskih blokih Odvoz kosovnih odpadkov ima pravico naročiti upravnik stanovanjskega bloka. Stanovalci bodo morali oddati vse kosovne odpadke ter električno in elektronsko opremo v enem dnevu ob dogovorjenem datumu odvoza. Z uvedbo novega načina zbiranja kosovnih odpadkov bo storitev postala povzročiteljem odpadkov prijaznejša. Pozabite lahko na: večmesečno skladiščenje kosovnih odpadkov, dvigovanje težkih bremen, saj bomo z vozilom prišli na vaše dvorišče, nevarnosti, ki so vas ogrožale zaradi nepooblaščenega prevzema tovrstnih odpadkov v času akcij zbiranja kosovnih odpadkov, hrup v nočnih urah v času akcij zbiranja kosovnih odpadkov. Že več kot 20 let vam nudimo storitve korak pred časom ter skupaj z vašim partnerskim in odgovornim ravnanjem ustvarjamo zdravo okolje. Naj bo tudi tokrat tako. Mali rijtar - februar 2012 AKTUALNO i USTVARJAMO ZOHAVQ OTOUtl <£> Komunala Šifra odjemnega mesta*:_ NAROČILO ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV IZ INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ V LETU ZD1Z _________ Na slov odjem nega mesta:_____________ Ime in priimek*; Naslov*: Pošta*: Telefon*: E-pošta: Datum naročila*: Opombe: *polja, ki morajo biti ob vežno izpolnjena V spodnji tabeli navedite količino posamezne vrste kosovnih odpadkov. Vsako gospodinjstvo ima pravico do brezplačnega odvoza do 2m3 kosovnih odpadkov . Če je količina večja od 2m* oz. gre za več odvozov letno kot to določa občinski odlok, se le to zaračuna v skladu z veljavnim cenikom podjetja. Kasnimi odpadki za odvoz (ustrezno izpolnite in obkrožite ali dopišite): kos o b 1 az i n icno po h i štvo {f ot e 1 i, d vos cd, i rosed.1 kos vz metni« (d vojna, e noj na, otroška ], pre p roga kos ieseno in stavbno pohištvo (miza; stol: postelja - dvojno ležišče, enojno ležišče, otroška; omara - enodelna , dvodelna, tmdelna. nočna komoda: okna: Vrata... 1 kos sanitarna oprema (uftt iva 1 nik, wc škol j ka, bide, kopa 1 n a k a d, tuš k a d, t uš ka b i na... 1 ko$ kovinski predmeti (pomivalno korito, radiator, stojalo za perilo, karnisa, otroški voziček, okovje, nosilci... ) kos gospodinjskima rati (praln 1 stroj, pom iva ini stroj, Štedilnik, sesal n ik, tika Ini k, brivski aparat, telefo n, računalnik, vrtalnik, radijski sprejemnik.., ) kos hla dilno-zamrzova 1 ni apa rati (ve 11 ke h 1 ad f Ine nap ra ve, h 1 ad i Inik, z am rzova 1 nik, ki i matska na pra va, op rem a za z rečen ie... ) kos le le vi zo rj i, mo n itorji kos športni rekviziti [smuči, jadralna deska, kolo,,. } kos svetila, senčila kos ostali kosovni odpadki [vrtna oprema, igrače... ) kos drugo fooišitel: . Izpolnjen obrazec nam pošljite po pošti na sedež našega podjetja, na elektronski naslov ali po faksu. SauUermachef ■ Komunalo Murska Sobota d o a Nori inska ulica IZ. 900D Muiska Sobota f'oz-'s«vS4 4i;l lBfo@aautwmac.iwrTKffl".una»a t\ Podpis naročnika Po prejemu naročilnice bomo najpozneje v roku 14 koledarskih dni izvedli odvoz naročenih kosovnih odpadkov. O odvozu vas bomo pisno ali telefonsko obvestili najpozneje 3 dni pred samim odvozom. Ob odvozu ie obvezna pnsotnpstpr.edstavnj^na^pčnjka. Datum odvoza: Podpis prevzemnika odpadkov: t - . . Komunala 1 ruw«Mje it arimfli*f.i'Vc,-riT,i....ik.n. Mwndui SobrtU .1« e Mucek* Bob'»!*. I f Ime in priimek osebe prisotne ob odvozu: Podpis osebe prisotne ob odvozu: www.saubci niacher- kom unala.si Tel: ++m> [0>2 526 B4 S? Mali rijtar - februar 2012 Skrb za živali v mrzlih zimskih dneh! Prav tako kot sta mraz in veter neprijetna za ljudi, tako tudi prihajajoči hladni dnevi prizadenejo naše hišne ljubljenčke. Najobčutljivejše so tiste živali, ki večinoma živijo v stanovanju, starejše in pa zelo mlade živali. Še posebej je to pomembno za živali, ki bivajo zunaj. V Društvu za zaščito živali Pomurja pozivamo vse lastnike živali, naj v teh mrzlih in vetrovnih zimskih dneh poskrbijo za dobro počutje svojih hišnih ljubljenčkov. Tistim, ki ne živijo v hiši, naj zagotovijo zavetje pred zmrzaljo in vetrom, najbolje je da živali namestijo v neogrevanih garažah ali drugih zaprtih prostorih z dnevno svetlobo. Bivališče naj bo dobro izolirano, ki pa ne sme biti preveliko, saj bi se toplota v njem porazgubila. Pomembna je tudi izolacija tal, na vhodu pa lahko namestimo tudi zaščitno zaveso. ZA PSE: - izolirana in dvoprostorska utica, napolnjena z veliko slame ali toplo odejo, - utica postavljena v zavetrju, - zavesa na vratih utice je nujna, da prepreči vdor snega in mrzlega vetra - pogosto menjavanje vode (ki zmrzne), topla hrana, - če je le možno, pse, ki bivajo zunaj, prestavite za ta hud zimski čas v garažo. V zimskem času je pomembna tudi prehrana živali, saj porabijo veliko energije za ogrevanje telesa, zato jim je potrebno zagotoviti bolj izdatno in kalorično hrano. Živali mora biti vseskozi na voljo sveža, nezmrznjena voda. Voda v teh nizkih temperaturah zelo hitro zmrzne, zato se naj večkrat dnevno zamenja. Prav tako naj bo hrana primerne temperature za uživanje. Žival jo naj takoj použije, tisto hrano, ki pa ostane, naj lastniki odstranijo, saj prav tako hitro zmrzne in kot takšna ni primerna za nadaljnje uživanje. Mačke so izredno iznajdljive pri iskanju toplega zavetja in si velikokrat poiščejo zavetje na toplem avtomobilskem motorju. Zato, če je le možno, preden prižgemo motor avtomobila, preverimo, da mačke ni pod pokrovom motorja. Živali, ki živijo v stanovanju, so še posebej občutljive na temperaturne spremembe, zato lahko pri njih pogosteje prihaja do slabega počutja in tudi bolezni kot pri živalih, ki bivajo zunaj. Pri njih moramo biti pozorni na znake nelagodja zaradi mraza, kot so npr. nestrpnost, cviljenje, drhtenje, zato so zanje primerni krajši sprehodi. Hišnih ljubljenčkov, ki bivajo v hiši, naj lastniki ne puščajo dlje časa v avtomobilu, saj lahko zmrznejo. Pri tem pa je potrebno omeniti tudi to, da živalim, ki se manj gibljejo, ne dajemo večjih količin hrane, saj se lahko hitro zredijo. Lastniki psov naj bodo še posebej pazljivi, da jim ne odidejo od doma. V visokem snegu lahko namreč pes izgubi voh in ne najde poti nazaj. Poleg tega pa lahko psi, ki zaidejo v gozd ali na njive, preganjajo tudi nič hudega slutečo divjad, ki išče hrano za preživetje in je prav tako izpostavljena nagonom psov po lovu in tako prihaja tudi do poškodovanj divjadi. Lastnike psov prosimo, da so bolj pozorni in svojih psov ne puščajo brez nadzora. Ne smemo pozabiti tudi na ptice v okolici kjer živimo. Ptice krmimo v okolici naših domov, kar moramo početi vso zimo. Ko enkrat s krmljenjem začnemo, moramo nadaljevati vse do takrat, ko sneg skopni in si ptice lahko same začno iskati hrano, nikakor pa tega ne smemo prekiniti prej. Kaj pa zimski sprehodi? V zimskem času predstavlja težavo predvsem sol, ki se uporablja za posipanje cest. Sol ne draži le blazinic, ampak lahko ob zaužitju povzroča prebavne motnje pri naših ljubljenčkih. Zato lastnikom priporočamo, da po vsakem sprehodu odstranijo sol in umazanijo s tačk, pri tem pa uporabijo mokro krpo ali pa tačke preprosto stuširajo. Lahko pa tačke svojih živali pred sprehodom zaščitijo s posebnimi zaščitnimi mazili. Zelo neprijetne za naše dolgodlake ljubljenčke pa so tudi snežne kepice, ki se jim naredijo med prsti ali po trebuhu. Kepice med prsti pogosto povzročajo bolečino, zato jih med sprehodom sproti odstranjujemo. Te nevšečnosti lahko preprečimo tako, da živalim postrižemo dlako med prsti ali pa jim obujemo posebna obuvala. Torej ne pozabimo na domače in divje živali v teh mrzlih zimskih dneh! Društvo za zaščito živali Pomurja Mali rijtar - februar 2012 Sporočilo za javnost - umetniško-humanitarna akcija za pomoč pri obnovi Aurovilla mesta na jugu Indije - Društvo Kerubin Ljubljana, 19. januarja 2012 Danes je na Metelkovi 6 potekalo srečanje z novinarji, na katerem je društvo Kerubin predstavilo umetniško-humanitarno akcijo za pomoč pri obnovi Aurovilla, mesta na jugu Indije, ki ga je konec decembra opustošil ciklon Thane. Prek skypa sta se iz Aurovilla oglasila slovenska umetnika Miranda Rumina in Dalaj Eegol, ki na prizadetem območju organizirata stalne umetniške rezidence, prostovoljcem, ki bi pomagali pri obnovi, pa ponujata hrano in prenočišče. Auroville je mesto na jugovzhodu Indije, ki je nastalo po ideji francoske umetnice Mirre Alfasa in indijskega modreca in borca za osamosvojitev Sri Aurobinda. Trenutno tam stalno živi okrog 2000 ljudi z vsega sveta, načrti so narejeni za 50.000 prebivalcev. Mesto, ki deluje pod okriljem Unesca in indijske vlade, je zgled življenja v sožitju med ljudmi in naravo. Nad situacijo v Aurovillu je zaskrbljen tudi Janez Matos, ustanovitelj društva Ekologi brez meja, ki organizira akcijo Očistimo Slovenijo. "Pred tremi leti sva bila z ženo Petro v Aurovillu, in odločila sva se, da se tja nekoč preseliva za stalno. Vmes sva ustanovila društvo Ekologi brez meja prav z namenom, da bi vozila prostovoljce v Auroville. Žal mi je, da se je tam zgodila katastrofa. Podpirava akcijo društva Kerubin in vabiva ljudi, da obiščejo Auroville. Midva sva se tam veliko naučila, postala sva boljša človeka." Dalaj Eegol, znani slovenski raper in slikar, je povedal: "V 50. prejšnjega stoletja so na območju Aurovilla, kjer je bila prej puščava, zasadili ogromno število dreves. Skoraj vsa ta drevesa so zdaj padla v eni sami noči. Prizadeto območje je veliko za pol Slovenije. Indija je precej kaotična dežela, zato po katastrofi ni bilo nobene organizirane pomoči. Vsak se je moral znajti sam. Ljudje še vedno odpravljajo škodo v glavnem okrog svojih domovanj. Ocenjujem, da je dela za najmanj tri leta. Zato vabim ljudi, ki jim je prostovoljstvo blizu in imajo radi naravo, da se nam pridružijo. V zameno za pomoč jim nudimo brezplačno nastanitev in hrano. Iščemo ljudi, ki znajo delati in živeti z naravo. Tu so umetniški ateljeji, obkroženi z divjo naravo." Miranda Rumina, multimedijska umetnica, vidi Auroville kot laboratorij, od koder se novo znanje širi po svetu. "Dovolj je, da želiš spreminjati svet na bolje," pravi. "Tu se učimo solidarnosti. Po katastrofi se z elektriko napajamo iz generatorjev. Mi smo po 18 dnevih dobili elektriko, na streho naše hiše smo namestili tudi sončne kolektorje. Polovica Aurovilla pa je še vedno brez elektrike, tudi pitna voda je problem. Cu-nami leta 2004 je prizadel obalo, ciklon Thane pa je v noči s 30. na 31. december izruval vsa največja drevesa. Zjutraj smo se zbudili v povsem drugem svetu, kot bi bili v vojnem filmu. Obnova bo trajala še dolgo. Enostavno je premalo ljudi, da bi vse to očistili." V Aurovillu je torej zdaj na vrsti zdravljenje krajine in ljudi. Stik z zunanjim svetom in pomoč, ki od tam prihaja, Mirandi Rumina in Dalaju Eegolu veliko pomeni. Nujno je, da v katastrofo pokukajo tudi ljudje, ki z njo niso neposredno obremenjeni. "V globalnem svetu smo vsi usodno povezani," pravi Miranda Rumina. "Katastrofa je vedno univerzalna, in ta izkušnja je za zdajšnji čas veliko bolj primerna kot razmišlja- nje o tem, katero obleko bi jutri oblekli. V take zgodbe bi morali pokukati tudi tisti, ki niso neposredno izkusili katastrofe." Nekaj umetnikov se je že odzvalo. Prvi v Auroville prihaja slovenski kipar v lesu Dušan Gerlica, ki bo - poleg svojega umetniškega ustvarjanja - ljudi tam učil, kako delati z lesom. Javilo se je tudi že nekaj prostovoljcev, a problem je zagotoviti denar za letalske vozovnice. Miranda Rumina in Dalaj Eegol se za podporo zahvaljujeta slovenskemu veleposlaništvu v Indiji, čakata pa še na podporo Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za kulturo pri ustanavljanju stalne rezidence za slovenske umetnike. "V društvu Kerubin smo zavezani lepoti, ekologiji v povezavi z umetnostjo, hkrati pa opozarjamo na trenutno situacijo v svetu. Z malo materialnih sredstev znamo živeti bogato življenje. Zato ljudem sporočam: ozrite se še kam drugam, poglejte čez svoj plot. Razširite svoje meje spoznavanja in se naučite, kako dostojno preživeti v katastrofi." Umetnika vabita tudi vse, ki jim je umetnost blizu, da odkupijo nekaj njunih del, ki so razstavljena na spletni strani www.kerubin.si/akcija. Izkupiček bo šel za obnovo Aurovilla. "Slovenska družba je kljub recesiji zelo bogata, zato računava na podporo," pravita. "Hvala vsem, ki ste slišali najin glas in ste nama že priskočili na pomoč. Zdi se mi, da se z nekaterimi po katastrofi veliko bolje slišimo, kot smo se prej." Press materiali: www.kerubin.com/?c=si/kerubin-akcija/press Video zapisi tiskovne konference: http://www.youtube.com/watch?v=cOfosF5ZF-U http://www.youtube.com/watch?v=sBeUyCitT5A http://www.youtube.com/watch?v=cS-WUSO0OZE http://www.youtube.com/watch?v=kg6cC90gzjA Mali rijtar - februar 2012 Poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2011 Poročilo o skladnosti pitne vode predstavlja pregled rezultatov laboratorijskih preskusov vzorcev pitne vode, odvzetih v letu 2011 na oskrbovalnih območjih v občini Beltinci, kjer gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo izvaja podjetje Komuna Beltinci d.o.o.. Poročilo je pripravljeno v skladu z Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS, št. Skladnost pitne vode se ugotavlja z odvzemom vzorca pitne vode, ki se preskuša na predpisane parametre. Vzorec pitne vode je skladen, če so izmerjene vrednosti preskušanih parametrov v okviru v Pravilniku o pitni vodi predpisanih mejnih vrednosti. Skladnost pitne vode se je tako kot prejšnja leta tudi v letu 2011 ugotavljala v okviru notranjega nadzora, ki ga je izvajala Komuna Beltinci d.o.o. v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota, ter v okviru državnega monitoringa, ki ga je zagotavljalo Ministrstvo za zdravje, izvajal pa Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. V notranjem nadzoru je bilo v letu 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) (v nadaljevanju: Pravilnik o pitni vodi), ki v 34. členu določa, da mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo najmanj enkrat letno uporabnike na oskrbovanem območju obvestiti o skladnosti pitne vode. Letno poročilo je v tem prispevku predstavljeno v skrajšani verziji, celotno poročilo pa je dostopno na občinski spletni strani www. 2011 na vseh treh vodovodnih sistemih v nadzor skladnosti pitne vode vključenih skupno 15 vzorčnih mest, od tega 7 vzorčnih mest na vodovodnem sistemu občine Beltinci, 5 vzorčnih mest na vodovodnem sistemu Dokležovje in 3 vzorčna mesta na vodovodnem sistemu Melinci. Vzorčenje in preskušanje odvzetih vzorcev pitne vode je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Skupno je bilo v notranjem nadzoru v letu 2011 odvzetih 90 vzorcev pitne vode, od tega 67 vzorcev za mikrobiološka preskušanja in 23 vzorcev za kemijska preskušanja. Na vseh treh vodovodnih sistemih je v letu 2011 potekal tudi državni monitoring pitne vode. Za odvzem vzorcev beltinci.si.. Na območju občine Beltinci podjetje Komuna Beltinci d.o.o. upravlja tri vodovodne sisteme in sicer vodovodni sistem Občine Beltinci, vodovodni sistem Dokležovje in vodovodni sistem Melinci. Osnovni podatki o vodovodih sistemih v upravljanju Komune Beltinci d.o.o. so v spodnjih preglednici: je bilo vključenih 5 vzorčnih mestih, od tega 3 vzorčna mesta na vodovodnem sistemu občine Beltinci, 1 (eno) vzorčno mesto na vodovodnem sistemu Do-kležovje in 1 (eno) vzorčno mesto na vodovodnem sistemu Melinci. V moni-toringu je bilo skupno odvzeto skupaj 28 vzorcev pitne vode za mikrobiološka preskušanja in 28 vzorcev za fizi-kalno-kemijska preskušanja. Rezultate mikrobioloških in fizikalno kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode, dobljene v letu 2011 v okviru izvajanja notranjega nadzora in državnega monitoringa na posameznih vodovodnih sistemih, predstavljamo v tabeli št. 2 in tabeli št. 3. Tabela 1: Podatki o vodovodnih sistemih Vodovodni sistem Naselja oskrbo¬ Število Vodni vir Prodana voda Dezinfekcija Druga vanega območja prebivalcev pitne vode v l. 2011 vode priprava (m3/leto) vode Vodovodni sistem Beltinci, Bratonci, 6841 Vodnjak 283.592 DA/plinski NE Občine Beltinci Gančani, Ižakovci, Hraščica klor Lipa, Lipovci Vodovodni sistem Dokležovje 934 Vodnjak 34.041 DA/natrijev NE Dokležovje Dokležovje hipoklorid Vodovodni sistem Melinci 864 Vodnjak 30.945 DA/natrijev NE Melinci Melinci hipoklorid Opomba: Število prebivalcev je število prebivalcev s stalnim bivališčem. Vir podatka o številu prebivalcev: e-CRP december 2011. Mali rijtar - februar 2012 Tabela 2: Pregled rezultatov preskušanj vzorcev vode v l. 2011 v notranjem nadzoru Vodovodni sistem Mikrobiološka preskušanja Fizikalno-kemijska preskušanja Število Število Neustrezni pa¬ Število Število Neustrezni parameter in odvzetih neustreznih rameter odvzetih neustreznih njegova izmerjena vrednost vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev Vodovodni sistem 23 1 Mikroorganizmi 9 2 - Metolaklor ESA: občine Beltinci pri 37 °C 0,21 pg/l in 0,17 pg/l Vodovodni sistem 21 0 / 6 1 Metolaklor ESA: 0,21 pg/l Dokležovje Vodovodni sistem 23 2 Koliformne bak¬ 8 2 - Metolaklor-ESA: 0,28 pg/l; Melinci terije -2x; - Metolaklor OXA: 0,13 pg/l; Mikroorganizmi - Izoproturon: 0,11 pg/l; pri 37°C -1x - Metazaklor: 0,22 pg/l; Število vzorcev 67 3 23 5 skupaj: Tabela 3: Pregled rezultatov preskušanj vzorcev vode v l. 2011 v državnem monitoringu Vodovod Mikrobiološka preskušanja Fizikalno-kemijska preskušanja Število Število Neustrezni Število Število Neustrezni parameter in odvzetih neustreznih parameter odvzetih neustreznih njegova izmerjena vrednost vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev Vodovodni sistem 16 1 Mikroorganizmi 16 4 - Metolaklor-ESA: 0,21 pg/l, občine Beltinci pri 37°C 0,24 pg/l, 0,12 pg/l in 0,14 pg/l; Vodovodni sistem 6 0 / 6 1 - Metolaklor-ESA: 0,16 pg/l Dokležovje Vodovodni sistem 6 0 / 6 1 - Metolaklor-ESA: 0,14 pg/l Melinci - Metazaklor: 0,12 pg/l Število vzorcev 28 1 28 6 skupaj Opomba: Normativna vrednost za pesticide: Metazaklor, Izoproturon, Metolaklor-ESA in Metolaklor-OXA, je 0,1 pg/l; Mikrobiološka neskladnost je bila izražena s prisotnostjo koliformnih bakterij in povišanega števila mikroorganizmov pri 37 °C. Ugotovljene mikrobiološke neskladnosti glede na mnenje ZZV Murska Sobota niso bile urgentno pomembne in niso predstavljale nevarnosti za zdravje. Kemična neskladnost pitne vode je bila na vseh treh vodovodnih sistemih izražena s povečano vsebnostjo meto-laklora-ESA, v primeru vodovodnega sistema Melinci pa še s povečano vsebnostjo metolaklora-OXA. Metolaklor ESA in metolaklor OXA sta razgradna produkta pesticida metolaklora, njuna prisotnost v pitni vodi je posledica rabe pesticidnih pripravkov na bazi metola- klora na kmetijskih površinah. Zaradi prisotnosti metolaklora in njegovih razgradnih produktov v pitni vodi so bile na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor izdelane ocene tveganja za zdravje ljudi. Iz teh izhaja, da izmerjene koncentracije teh snovi v pitni vodi na nobenem od vodovodnih sistemov ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi, vključno z malimi otroci in dojenčki, in s tem pomembnega javnozdravstve-nega problema. Na vodovodnem sistemu Melinci je bila v mesecu juniju 2011 zaznana še povečana vsebnost pesticida metaza-klor in pesticida izoproturon, ki pa v vzorcih, odvzetih v naslednjem in kasnejših mesecih v preseženi vsebnosti nista bila več zaznana. Na podlagi rezultatov spremljanja skladnosti pitne vode v okviru notranjega nadzora in državnega monitorin-ga, v splošnem zaključujemo, da je bila oskrba s pitno vodo v letu 2011 iz zdravstvenega vidika ustrezna. Ob koncu poročila bi želeli vse porabnike obvestiti, da si lahko vse rezultate preskušanj vzorcev pitne vode vedno ogledate na sedežu podjetja Komuna Beltinci d.o.o., rezultate preskušanj pa objavljamo tudi občinski spletni strani www.beltinci.si (pod Okolje in prostor), na kateri so objavljene tudi ocene tveganja za zdravje ljudi zaradi prisotnosti metolaklora in njegovih metabolitov v pitni vodi. Komuna Beltinci d.o.o. Mali rijtar - februar 2012 Medobčinski inšpektorat občin obvešča Bliža se čas opravil na vrtovih in v parkih. Tako bomo ustvarili večjo količino zelenega vrtnega odpada, ki ga nekateri ne morejo kompostirati ali pa nimajo dovolj prostora v zabojniku za biološke odpadke, da bi ves vrtni odpad odložili v zabojnik. Zeleni vrtni odpad so biološko raz- Da ne boste odlagali odpadkov v naravo in izven zabojnikov, vas še enkrat spomnimo na veliko možnosti pravilnega ravnanja z odpadki, ki jih nudi Občina Beltinci: • zabojnik za ostale odpadke v vsakem gospodinjstvu, • zabojnik za biološke odpadke ali kompostnik v vsakem gospodinjstvu, • vreče za odpadno embalažo v vsa- O B V E S T I L O gradljivi odpadki z vrtov in parkov ( npr. odpadne veje, trava in listje), razen odpadkov, ki nastajajo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine. Obveščamo vas, da lahko zeleni O P O Z O R I L O kem gospodinjstvu, • ekološki otoki z zabojniki za sortirano oddajo papirja, kovin, stekla in embalaže, • zbirni center pri čistilni napravi v Beltincih, ki je odprti 3x na teden in kjer lahko predate kosovne odpadke, steklo, les, kovine, odpadno gospodinjsko olje, gume, papir, embalažo, električno in elektronsko opremo, oblačila, vrtni odpad pripeljete v Center za ravnanje z odpadki v Puconce in ga brezplačno oddate vsak dan od ponedeljka do petka, od 7.00 do 15.00 ure. Pozivamo vas, da zelenega vrtnega odpada ne odlagate po gozdovih in drugih površinah in ga ne sežigate! • enkrat letno organizirano zbiranje nevarnih odpadkov na zbirnem mestu, • enkrat letno zbiranje kosovnih odpadkov od hiše, • brezplačna predaja sortiranih komunalnih odpadkov v zbirni center v CERO Puconci. Medobčinska inšpektorica Alenka Maroša Vabilo na brezplačni računalniški tečaj po programu računalniška pismenost za odrasle Spoštovani ! RA Sinergija d.o.o. bo v letu 2012 izvajala računalniško usposabljanje po programu Računalniška pismenost za odrasle. Program je namenjen odraslim, ki računalnika še niste uporabljali in si želite pridobiti temeljno znanje za delo z njim za potrebe poklicnega dela in vsakdanjega življenja. Če sami spadate v omenjeno skupino, lepo vabljeni na brezplačni tečaj! Program se bo izvajal v Martjancih (Bistra hiša, Martjanci 36), v popoldanskem času, predvidoma od 16. ure na- prej oziroma po dogovoru s predavateljem. V kolikor se bo oblikovala skupina 12 udeležencev, lahko po dogovoru, organiziramo usposabljanje tudi v vašem kraju / občini. Program vključuje 60 ur in sicer predavanja in delavnice, kot tudi individualno ponavljanje in utrjevanje naučenega. V skupini bo največ 12 udeležencev, vsakdo bo imel na voljo svoj delovni prostor in računalnik. Vsebina programa: temeljna informacijska znanja, izdelava in oblikovanje besedil, uporaba interneta in uporaba elektronske pošte. Listina, ki jo pridobite udeleženci ob koncu usposabljanja, je javno veljavna! Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest. Ker pričakujemo, da bo interes velik, vas pozivamo k hitremu odzivu. Za prijavo na računalniški tečaj nas pokličite na tel. št. (02) 538 -16 - 63 ali pišite na e-pošta kristjan@ra-sinergija.si! Izvedbo projekta Računalniška pismenost za odrasle financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (85%) ter Ministrstvo za šolstvo in šport RS (15%). Mali rijtar - februar 2012 Ustanovni občni zbor Društva Pufkači Pufkači na Tinekovem brodu Neko poletno nedeljo v letu 2010 se nas je nekaj ljubiteljev starih traktorjev Steyr (na pobudo bratov Ivana in Mirka Hircija iz Beltincev) sklenilo prirediti »rally starodobnih traktorjev«. Zbralo se nas je pet, ki smo sedli na naše »jeklene konjiče«, ki imajo za sabo kar precej delovnih ur na polju, gozdu in še kje, ter se zapeljalo naokrog. Nadeli smo si ime »Pufkači«. Naš »rally« je pritegnil marsikareri pogled in pričaral mnogo nasmehov na obrazih ljudi na naši poti. Ker je idejo pozdravlilo veliko ljudi, smo se odločili, da ga bomo izplejali tudi naslednje leto. Tako se nas je junija 2011 zbralo že 56 udeležencev tega »rallyja«. Prevozili smo relacijo Ižakovci - Melinci - Bistrica- Karpje in nazaj do otoka Ljubezni v Ižakovcih, kjer smo imeli zadnjo postojanko in skromno pogostitev. Ker je bila ta naša prireditev dobro obiskana, smo vedeli, da moramo realizirati idejo, ki se nam je porodila že na začetku, in ustanoviti društvo. Tako smo januarja 2012 na ustanovnem zbo- ru v Ižakovcih, karterega se je udeležilo 35 članov, ustanovili društvo ljubiteljev starodobne tehnike »Pufkači«. Izvolili smo organe društva in ustoličili prvega predsedika društva »pufkačev« Mirka Hircija iz Beltinec. Začrtali smo si program dela in za- stavili cilje, ki si jih bomo prizadevali uresničiti v tem letu. Načrtov in idej je bilo res veliko in upajmo , da bomo imeli zadosti energije in volje, da bi realizirali vse načrtovano. Lep traktorski pozdrav, Bojan Vereš Jezer in jezerkrat srečna S Prekmursko čudovito pesmijo smo s pevci koledniki počastili rojstvo deteta Jezusa in prihod novega leta 2012 z našimi vaščani, z že tradicionalnim obiskom sleherne domačiije Melinec v teh prazničnih dneh. Pristno in prisrčno je neposredno srečanje z ljudmi ob topli besedi spominov in pričakovanj z mladimi in starejšimi, na vsakodnevni poti različnih življenjskih preizkušenj, solznih oči, ob ganjenosti čustev njih notranje lepote. S takšnimi in drugačnimi dejanji oz. delom, se srečujemo v KUD Melinci skozi celotno obdobje letnega delovanja, ki je zapisan v program in izveden celovito. Čeprav se morda zdi da je enoličen, ga je potrebno pripraviti, obelodaniti in postaviti pred ogledalo vsem, ki spremljajo delo in program KUD-a, ki je mnogoteren in raznovrsten. Morda bi bilo potrebno, da tako pripreditev ali srečanje kot je medregijsko srečanje ljudskih pevcev in godcev na Kozjaku bolj izpostavimo z zapisom v Malem rijtarju. Vendar, še zmeraj je prvo poslanstvo KUD-a, da smo pripravljeni na sodelovanje, na pravem mestu in odsev kraja iz katerega izhajamo. Naj delno odgrnem tančico časa preteklega leta in za to leto, leto 2012 ponudim izbor nekaj skoraj že pozabljenih pesmi ciglark in ciglarjev, pevcev pesmi, ki bodo izšle kot zgoščenka, pod vodstvom glasbenega pedagoga, g. Naceta Duha, s predvidljivim naslovom »Jes bi rad k diklinam odo«. Ko že omenjam ciglarke, moram povedati, da je to novonastala pevska skupina mlajših pevk ker je starejša skupina pevk prenehala aktivnim petjem zaradi bolezni in sta- rosti. Ob tej priložnosti želim starejšim pevkam pevske skupine še zdravja in srčna hvala za trud, ki ni bil majhen, saj se je po vas bogatila dediščina rodovom, ki so in ki prihajajo. Še nekaj iz vsebine programa. Tudi za leto 2011 je bil predviden zborovski koncert s sodelovanjem župnijske Karitas na Melincih, ki kot poglobljeno dojemanje božičnih praznikov pripravlja pot do vseh odprtih src. Z dogovorom vodstva župnijske karitas, koncerta na Melincih ni bilo, ker je karitas praznoval 20 letnico nastanka. Namreč za to priložnost je bil koncert v Beltincih v dvorani kulture in v širši izvedbi. Program je izvenel v zahvalo za uspešno 20 letno delo, hkrati kot dobrodelni koncert za pogorelo hišo družine iz Lipovec. Še nekaj misli ob letošnjem ge- Mali rijtar - februar 2012 slu dobrodelnosti. Mogočno in toplo je izpostavljena ljubezen ter največje bogastvo »srce«, ki čuti, ki verjame v moč človeškega duha in v pot, ki vodi do dlani dobrote in velikodušnosti. Svet lahko naredimo lepši s srečo vseh, tudi tistih, ki so del tega časa, posejani med nami in drugje vendar otožnih oči in obdani z ograjo siromaštva. Srce, ki vidi ne samo v besedi, mora in je dolžno stopiti nasproti in vidi-ti ter čutiti tisti utrip razčlovečenega dostojanstva, ki kot posledico ustvarja množice lačnih ust, bedo duha in malodušnost brezbrižnosti ter nemoč, ki ga vodi v še večjo negotovost, razdelitev na željene in nezaželjene. Prijatelj. Črpaj moč iz izvira božje ljubezni in napolni si srce z velikodušnostjo. Ponudi potrebnim drobtino viška sreče, zate, zame, za njega in za tistega, ki ti z drobno solzo hvaležnosti podari delček popolnosti, kot biser svojega duha. Ne spreglejmo. Vsako življenje je poezija sreče, ljubezni in upanja. Zato ima vsako človeško bitje pravico do dostojanstva brez vsakega obsojanja. Hkrati pravico do ljubezni, katero premore toplo srce, dlani dobrote. Bodimo žarek veselja in upanje ter sonce za tiste, ki jih obdaja tesnoba in nemoč, hkrati pa strah pred neizmernim dnevom, ki jih čaka v predverju večera. Glejmo iz srca, kajti iz majhne drobtine nastane kruh. Iz kančka dobrote se rodi sreča in iz prgišče sreče nastane ljubezen, ki je kot topla zibeljka v nemirnem svetu vsakega časa. Z besedilom, nadaljeva- nja začetka pesmi, verjemimo, da nas povsod spremlja nevidna roka ljubezni, ki stoji ob nas kot trdna opora, kot svetloba dneva in dani korak na poti razdajanja in ustvarjanja za mogočno mavrico časa, za svet, ki ga želimo, za svet brezpogojne sreče. Za KUD Melinci Miroslav Lebar Mešani pevski zbor KUD Melinci v Beltincih ob 20. obletnici župnijske Karitas - Foto Legen Bratonci Praznično delovanje KD Lipa kulturno društvo Lipa ne počiva, skozi vso leto s vrstijo prireditve na katerih smo prisotni, še zlasti v jesenskih in v zimskih mesecih, ko organiziramo razne proslave. Tako smo lanskega 26. novembra pripravili proslavo ob dnevu starejših občanov na kateri smo zapeli. Dramska skupina Veseli vandrov-ci pa smo razveselili ter zvabili smeh na obraze z igro »Ko pošta ne zvoni«. Otroški pevski zbor je s svojimi ubranimi nežnimi glasovi ogrel srca babicam in dedkom. In že je tu veseli december, ko je malčke po domovih obiskal in obdaril dober mož Miklavž s svojim spremstvom. Pri tej prireditvi nam radi pomagajo mladi iz naše vasi, kar pomeni, da se bo ta lepi običaj še nadaljeval in ne bo šel v pozabo. 23. decembra se je odvijal že tradicionalni božični koncert, na katerem smo zapeli domače ljudske pevke in pevci. V goste pa smo povabili ljudske pevke iz Gomilice, ljudske pevke iz Beltincev ter ljudske pevke iz Lipovec. In že je 24. december sveti večer. Že tretjič smo v naši vasi postavili jaslice na prostem. V blišču lučk in siju sveč ter ubranim petjem božičnih pesmi, smo počastili rojstvo Božjega sina. Zbralo se je mnogo ljudi, nam prisluhnili, si ogledali jaslice, s skromno pogostitvijo in lepim vzdušjem smo preživeli lep božični večer. Jaslice pa so še naprej krasile našo vas Lipa in opominjale na lepe božične in novoletne praznike, da bi mir, sreča in zadovoljstvo naj vladalo med našimi družinami in vsej vasi, ter nas spremlja skozi vso leto 2012. KD Lipa Milena Jerebic Miklavž s svojimi spremljevalci Mali rijtar - februar 2012 Pesmi z Lipovskih poti ohranjajo našo besedo -Moški pevski zbor Lipovci že 30 let Leta 1980 je bilo res naključje, da je Moški pevski zbor Lipovci svoj PRVI javni nastop ovekovečila tudi nacionalna TV, takrat še RTV Ljubljana. Tistega davnega leta se je namreč na nacionalni TV predstavila KS Lipovci kot prejemnica Bloudkovega priznanja za športna udejstvovanja in to je bila tudi priložnost, da se Lipovci Sloveniji prikažemo z vsemi svojimi danostmi, talenti in priložnostmi. Ob gledanju tega posnetka, ki smo ga dobili iz arhiva TV Slovenija, je marsikdo dejal in reče, da se je KS Lipovci za tisti čas odlično predstavila in da so lipovski moški dobro «zaspejvali«. O tem ne dvomimo, saj so moški stopili skupaj, prihajali na vaje... in to že 30 let ... čez 40 pevcev je že pelo v tem zboru... ne smemo biti skromni, malo je takih zborov v ožji in širši okolici s tako bogato pevsko tradicijo kot jo ima Moški pevski zbor Lipovci. Svoj jubilej je zbor proslavil 10. decembra 2011 s koncertom v domači vaški dvorani, ki je bila zapolnjena do konca. Zapeli smo 10 pesmi, dokončno pevsko noto so jubileju pomagali oblikovati še gostje: Melinčke ciglar-ke, Lipovski pesmari in Ljudske pevke iz Lipovec; občinstvu pa je zapustila poseben pečat video-audio projekcija nastopov zbora iz preteklosti, kakor tudi spremljajoča razstava slik, brošur, izdanih zgoščenk, VHS kaset in člankov o zboru. Največji izpeljani projekti: nastop ob 120-letnici zadružne zveze v Ljubljani, 4-dnevno gostovanje v Rimu in Vatikanu in izdaja zgoščenke s tega gostovanja, nastop na državni proslavi ob vstopu Slovenije v EU, Pesem brez meja - 2-dnevno gostovanje na slovenskem in avstrijskem Koroškem, izdaja 2. zgoščenke Kaj je Mura šepetala - pesmi z lipovskih poti, priložnostne brošure in številni drugi. To je le kratek kronološki pregled naših 30 let skozi nekaj mejnikov, ki so posebej zaznamovali delovanje MoPZ Lipovci. Nastopov in prireditev je bilo seveda še mnogo več... spodaj podpisani jih skrbno beležim v kroniki zbora. Zbor je vsa ta leta pel in poje na krajev- nih in občinskih tradicionalnih prireditvah: ob dnevu deklet, žensk in mater, ob postavljanju mlaja, na likovni koloniji Izak Lipovci, ob dnevu državnosti, za lipovsko proščenje, ob občinskem prazniku, ob dnevu starejših in na božičnem večeru; sodeluje pa tudi pri sv. mašah v domači in drugih župnijah ter priložnostnih prireditvah, (vse podrobnosti so navedene na spletni strani KUD Lipovci: http://www.kreart.si/ kud lipovci), pa tudi na www.lipovci.si Naših 30 let ne bi bilo brez zavzetega (so)delovanja vseh članov zbora bodisi na vajah ali drugih potrebnih priložnostih v zvezi z delovanjem zbora. Posebna pohvala velja Jožefu Tivadarju, ustanovitelju zbora, ki je kar 15 let vodil zbor, Gorazdu Tivadarju, kateri je zborovodja že 16. leto, kakor tudi Štefanu Pozdercu, predsedniku zbora do leta 2002 in Alojzu Sraka, kateri opravlja funkcijo predsednika zbora že 10 let. Poseben pečat daje zboru in kulturnemu prostoru nasploh harmo-niziranje pesmi s strani Jožefa in Gorazda Tivadarja, pa tudi s strani Andreja Maroše, dolgoletnega kantorja iz Meli-nec in prof. Ivana Florjanca, take pesmi pojemo z velikim veseljem, medtem, ko spodaj podpisani občasno zapišem kakšno dodatno kitico nekaterim »prekratkim« pesmim, ki jih zbor prepeva (Teči mi vodica, Na Jurjevo, Dobro jutro ...). Za svoje delo je Moški pevski zbor Lipovci prejel občinsko priznanje, jubilejno priznanje območnega sklada RS za kulturne dejavnosti, pevci pa jubilejne Gallusove značke. Ob tej priložnosti moramo omeniti tudi vse bivše - še živeče in pokojne člane, ki so vsak na svoj način pustili stopinje v zgodovini zbora. Zahvaljujemo se vsem bivšim pevcem: Jožefu Mesarič, Mirkecu Sraka, Mihaelu Mesarič, Petru Mesarič, Petru Jeneš, Štefanu Koren, Matiji Miško, Robertu Mesarič, Boštjanu Poz- derec, Stanku Zver ml., Robertu Jona in dr. Hotimirju Tivadar. Spominjamo se vseh pokojnih pevcev: Viktorja Sraka, Viktorja Lebar, Viktorja Jakob, Rudolfa Šadl, Mirka Sraka (h.št.38), Stanka Sraka (h.št.60), Štefana Škafar, Štefana Vinkovič, Antona Jeneš,Stanislava Zver (h.št.96), Štefana Forjan, Karla Sraka, Janeza Rengeo. Posebej pa smo veseli pevcev, ki so se po krajšem premoru spet vrnili nazaj v našo domačo sredino, to so: Jožef Škafar, Stanko Jeneš, Zlatko Stanko in Boštjan Forjan. Hkrati iskreno vabimo moške, kateri imajo talente in veselje do petja, da se nam še ali spet pridružijo. Iskrena hvala vsem, ki finančno in moralno podpirate naše poslanstvo, razveselimo se vseh, kateri prisluhnete naši pesmi, izrečete kritiko, spodbudo ali nasvet, posebno pa se zahvaljujemo našim družinam za podporo in razumevanje, ko smo večkrat odsotni ... vemo, da LEPA beseda LEPO mesto najde, saj še vedno velja: PESEM odpira pota do SRCA... pa tudi ohranja NAŠO besedo, pa naj si bo to zapisano, izgovorjeno ali ZAPETO. Naj tako ostane še dolgo...za VEDNO. Franc Cigan Caki Danes pojejo v zboru: I. tenor: S. Zver, D. Zadravec, J. Benčec, A. Jerebic, II. tenor: Š. Pozderec, S. Jeneš, A. Sraka, P. Cigan, I. bas: J. Zadravec, J. Tivadar, D. Recek, B. Forjan, II. bas: Z. Stanko, J. Škafar in A. Škafar. Zborovodja: G. Tivadar (v ozadju desno je bivši pevec A. Maučec). Mali rijtar - februar 2012 Ogenj, zrak, voda, zemlja in mi vsi potrebujemo ZAVETJE... KUD Lipovci je 26.11.2011 v vaškem domu Lipovci v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, lokalno skupnostjo in sponzorji izpeljalo projekt “Zavetje- »X« (ne)element za ohranitev PRVIH štirih”. Pod okriljem tega projekta sem izdal svojo drugo pesniško zbirko Zavetje, katera je bila istočasno predstavlje- Rdeča nit projekta je: iskanje ravnovesja med štirimi osnovnimi elementi: ognjem, zrakom, vodo in zemljo, predvsem pa - vse nas skupaj spomniti na pomen prvinskih elementov brez katerih si ne moremo predstavljati našega (so)bivanja, zato nam ne sme biti vseeno kakšno dediščino bomo zapustili našim zanamcem. Ogenj: žarim, gorim, ljubim; kdor išče upanja luč in družinsko ognjišče najde zavetje, objeme kamina,vtisnjeno pesem v prgišči spomina. Element ogenj se nanaša na univerzalno energijo, ki aktivira, daje energijo, napolnjuje z entuziazmom, optimizmom in močno svobodno voljo, prinaša pa tudi svetlobo in toploto...je “peč” za kruh...torej je naše zavetje. Zrak: svež zame, zate... Skupaj delimo blagoslov sape. To večno jasnino? Še je čas, da premagamo temino, zato čuvajmo zrak — sveto dobrino. Zrak kaže na življenjsko energijo, ki je povezana z dihanjem, zato ga NE onesnažujmo... naša dejanja naj ne povzročajo neekoloških emisij v zrak. Na ta način bomo prijazni do vseh: od narave, živali, (soj ljudi, predvsem pa do sebe, saj bo le tako naše zdravo gibanje na takem ZRAKU res zdravo. Voda: zmeraj si naša luč življenja, spremljevalka od začetka do konca,tvoja modrina vsa polna je sonca. Voda je v tesnem stiku s celovitostjo celotne vesoljske kreacije, zato je tako empatična, razumevajoča, željna dajati pomoč in zagotoviti varnost...kot labodoma na sliki. Že od nekdaj se je človek naseljeval v bližini vodnih zajetij, potokov, rek, zato še vedno velja: “Kjer je voda - je lahko tudi življenje!” Neoporečnost vode podaljšuje življenje, zato naj (p)OSTANE naš “zaklad”. Zemlja: prva in Edina si Mati našega zraka, vode, ognja, kruha,zato naj Bog obvarje te prodati! Element zemlje kaže na to, da je posameznik v tesnem stiku s fizičnimi čutili, realnostjo dogajanja in da izredno objektivno zaznava sedanjost - zdaj in tu-kaj...BITI gospodar na svoji ZEMLJI so sanje vsakega naroda...po tisočletjih so slovenska realnost...izkori-stimo to in z njo (o)HRANIMO naše življenje. Večer pa ni bil le običajna predstavitev zbirke. V program vpletena okrogla miza med avtorjem spremne besede, doc. dr. Hotimirjem Tivadarjem, profesorjem na Filozofski fakulteti v Ljubljani in avtorjem zbirke, je potekala kar v prekmurščini, za pristno domačnost so pa poskrbeli Moški pevski zbor Lipovci, Ljudske pevke iz Lipovec, člani DPM Beltinci in mladi lipovske generacije 1994, ki so brali pesmi iz nove zbirke. Doc.dr. Hotimir Tivadar je v spremni besedi med drugim zapisal: »V tej zbirki se boste sprehajali skozi verze pesmi, razporejenih v 4 poglavja »osnovnih elementov«, ki našo prekmursko krajino s spremljajočimi slikami zelo lepo opisujejo, Caki pa jim je dal »horoskopski« pomen: 1. ogenj, 2. zrak, 3. voda, 4. zemlja. Pesmi tako po obliki kot vsebini v mnogočem sledijo prešernovskemu slogu (med branjem boste zasledili tudi magistrale z akrostihom REGI-NESVOBODA - Kraljica Svoboda, ki izraža željo po svobodi, le-to pa išče v poeziji in s poezijo), ki ga učinkovito pretrgajo predvsem prekmurske besede (in morfološke značilnosti naše prekmurščine) in iskrena izpoved mladega iskalca tiste primarne človeške topline, ki se v nekaterih pesmih prevesi tudi v erotične izpovedi najstnika, npr. »osamljenega 17-letnika«. Pesmi načeloma pesnik piše zaradi svojega čutenja, želje po izpovedi. Tudi drugim želi povedati, kako je on čutil, kako se je počutil v tistem najstniškem času, ko se z neizmerljivo hitrostjo vsi staramo in dozorevamo. Obenem pa iščemo zavetja predvsem v ljubezni in tistih vzvišenih ciljih, ki ponavadi vodijo do poezije.« ...sam pa samo na koncu dodajam: "Z vključitvijo vesoljskih prvin v zbirko želim spomniti, da si pravo ZAVETJE ustvarjamo le mi - ljudje in da je vsak čas življenja najpomembnejši tisti trenutek, ko ga živimo, zato še toliko bolj potrebujemo takšno ali drugačno zavetje in/ali Zavetje...” Vesel bom, če bodo to opazili in občutili tudi bralci... hvala vsem, ki ste mi pomagali “graditi” Zavetje... Franc Cigan Caki Mali rijtar - februar 2012 Nove pridobitve v PGD Ižakovci v letu 2010-2011 PGD Ižakovci je eno od najbolj aktivnih društev v krajevni skupnosti Ižakovci in tudi med najbolj aktivnimi v GZ Beltinci. Društvo šteje približno 120 članov, od tega 40 članov podmladka (pionirke, mladinke in mladinci), 15 opetrativcev ter nekaj veteranov. V letu 2010 smo najprej morali zamenjati orodno vozilo zaradi dotrajanosti starega. Zamenjali smo ga za 20 let novejšega, boljše opremljenega, saj je opremljen med drugim tudi z agregatom in dvižnim svetlobnim stebrom. Prav tako smo v letu 2010 zamenjali reševalni čoln, saj nam je stari čoln odpovedal poslušnost. Nabavili smo sodobni reševalni čoln znamke Gumo-tex. Opremljen je z volansko konzolo z daljinskimi komandami za motor, varnostnim lokom in svetlobnimi telesi za razsvetljavo okolice čolna. Varnostni lok z lučmi je delo naših rok. Zaradi nizkega vgreza kobilice je čoln primeren za varovanje in reševanje tudi v nizkih vodah. Namenjen je prevozu šestih oseb. Prepelje lahko tri člane posadke (reševalci na vodi) in dva potapljača z opremo (reševalci iz vode). K novemu čolnu smo nabavili tudi pripadajoče reševalne jopiče ter vesla. Nabavo je finančno podprla krajevna skupnost Ižakovci, GZ Beltinci ter ZTK Beltinci. Ker pa društvo ne miruje, smo v letu 2011 nabavili tudi nova dvižna garažna vrata. Pridobili smo nekaj ponudb in predračunov, ter se na koncu odločili da bo vrata izdelalo podjetje BLT Idrija. Odločali smo se na podlagi cene in referenc. Vrata so bila vgrajena v mesecu septembru, predstavili in pokazali smo jih krajanom na dnevu odprtih vrat ob mesecu požarne varnosti. Tudi pri nabavi vrat nam je v veliki meri pomagala krajevna skupnost in gasilska zveza.Pravtako smo v mesecu oktobru pripravili občinsko vajo ob Mesecu požarne varnosti. Vaja je potekala na bio-plinarni Nemščak.Na vaji je sodelovalo vseh devet društev naše GZ.Po končani vaji smo za vse udeležence pripravili tudi malico. V začetku decembra pa smo organizirali že 14.tradicionalni Miklavžev spust po reki Muri.Tokrat smo se povezali z Turističnim društvom Bujraš Ižakovci.Gasilci smo poskrbeli,da je Miklavž varno prispel po reki Muri do otoka Ljubezni,bujraši pa za obdaritev naših najmlajših.Vseh je bilo okrog osemdeset.Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem,ki so nam pri tem pomagali. To pa so:pgd Melinci, pgd Dokležovje,Mura rafting Grlava,TD Bujraš Ižakovci ter KS Ižakovci.Za varnost so pa skrbeli potapljači GAPORA iz G. Radgone za objavo dogodka v javnost pa TV AS iz M. Sobote.Pravtako v de- cembru so naši člani obiskali krajane, jim prinesli gasilske koledarje ter jim zaželeli varno novo leto. Ne smemo pa pozabiti naših pridnih pionirk,ki že po tradiciji dosegajo zelo dobre tekmovalne rezultate.Tako so v letu 2011 osvojile prvo mesto na občinskem tekmovanju v Lipi nato pa še drugo mesto na regijskem mladinskem tekmovanju v Serdici.S tem drugim mestom so se uvrstile na državno mladinsko tekmovanje,ki pa bo 2. junija na Ptuju.Tudi tam pričakujemo solidno uvrstitev saj so že leta 2010 na državnem mladinskem tekmovanju v Lipovcih zasedle 14. Mesto. Tako visoko se še ni uvrstila nobena ekipa iz pgd Ižakovci.Ob tem bi se vodstvo društva rado zahvalilo vsem pionirkam in mentorjem za ves trud in vloženo delo. Upravni odbor društva se bo tudi v letošnjem letu trudil,da bo požarna varnost v vasi Ižakovci na visokem nivoju, zato smo že organizirali servisne preglede gasilnih aparatov, kot tudi prodajo novih, saj je in bo tudi v prihodnje naša poglavitna skrb in dejavnost varnost ljudi in premoženja. V skrbi za Vašo varnost »NA POMOČ« Upravni odbor PGD Ižakovci, PREDSEDNIK PETEK ANTON Nova pridobitev Mladi - naš ponos tudi v gasilskih vrstah Mali rijtar - februar 2012 Spet čez Jeruzalem v Bratonce Kot vam je že znano, smo v Braton-cih znani po raznih pohodih, katere organiziramo ali pa se jih le udeležujemo. Najbolj znani so Janezov pohod, pa pohod ob Črncu od Copekovega mlina do izvira Črnca v Bratoncih( na Velikonočni ponedeljek), Pohod po mejah Občine Beltinci, Martinov tek, pohod in kolesarjenje ter vsaj enkrat vandranje po slovenskih hribih in gorah. Kako ti pohodi potekajo pa bo tokrat opisal eden izmed najbolj strastnih pohodnikov iz Bratoncev, Srešov Stanko. 21. pohod in mojih 70 let -10.12.2011 Železniška postaja Lipovci v soboto 10.12.2011. Ura je pol šestih in zbiramo se za 21. Stankov pohod. Letos je v znamenju mojih sedemdeset let, ki se bodo dopolnila čez tri dni. Deset nas pričaka vlak iz Murske Sobote in na vlaku so že trije udeleženci pohoda. Izstopimo v Pavlovcih, kjer nas čaka zajtrk, ki ga je pripravil Ivekov svak -kuhano vino in kifeljci, mesni in prazni. Potem se opremimo s svetlečimi oznakami, kdor ima prižge svetilko in na pot. Ja, pred dvajsetimi leti se je začel ta pohod, za mojega Abrahama in tako hodimo vsako leto čez Jeruzalem v Prekmurje. Ko pridemo na greben, že vidimo v daljavi osvetljeno cerkev na Svetinju. Počasi se dani in vidi se čeda- lje bolje in lahko pospravimo svetilke. Gledamo proti Donački gori, Boču ter Pohorju, za nami pa se vidi tudi Ivanj-ščica. Kar hitro smo na Svetinju in nato še na Jeruzalemu.Pri cerkvi in dvorcu je kratek počitek in za kavo v Jeruza-lamskem dvorcu. Potem pa naprej do zidanice Milana Belca na Železnih dverih. Vsako leto nas prijazno sprejme pod streho, letos pa ga ni doma. Pa je njegova žena, ki je z Genino pomočjo hitro pripravila kozarce in prinesla dobro vino. Hrana je iz nahrbtnikov, moja žena je spekla marmeladne salovke in tako okrepčani lažje nadaljujemo pot proti Lotmerku. Najprej dol do ceste in čez železniško progo v novi Ljutomer in nato v pravi, stari Lotmerk. Na Glavnem trgu se ustavimo pri folkloristih, počitek pa je v bifeju pri železniški postaji. Ko družbi povem, da naj bi bil letošnji pohod zadnji, je cela družba proti. Ta prijeten pohod se mora nadaljevati vsaj še deset let. Potem pa naprej skozi Babince, Šalince, Krištanov-ce in Grlavo do gostilne v Banovcih, kjer se vsako leto ustavimo. Spet dobimo dobro vino, pojemo zadnje salovke, poskusimo svinjsko ribico, ki nam jo je dal narezati prijazen Ljubljančan, tudi sam pohodnik. Lepo je bilo, tudi natakarica je bila prijazna, lepa in dobra. Nato pa naprej mimo Veržeja proti Muri in čez mostove v Dokležovje, kjer se ustavimo v bifeju »Štala«. Tam se Sobočanci poslovijo in krenejo proti Bakovcem v Mursko Soboto. Nas preostale pa čaka dolga ravna cesta proti Bratoncem. Pri Pilu se ločijo še fantje, ki imajo avte na železniški postaji Lipovci. Lepo se poslovimo in že so tu Bratonci. In razhod pri Piramidi. Torej pohod se bo nadaljeval, dokler bomo lahko hodili, naslednji že 15. decembra. Lep dan je bil danes, oblačen in kar prijeten za dobro hojo. In res dobro smo se imeli... In se bomo še imeli, ker na takih pohodih je res prijetno in lepo. Na svidenje 15.12.2012 ! Stanko Sreš Pohodniki na poti proti Jeruzalemu Za prepoznavnejšo podobo občine in širše okrogline bomo klačili desetič v tej številki našega rijtarja se ne mislimo hvaliti z dosežki, delom v minulem letu, ker je to že tako ali tako povozil čas. Kdo je hotel in želel biti z nami je to doživel v živo, vsi ostali pa preko našega občinskega TV kanala. Rajši bomo spregovorili in vas obenem povabili našim novim izzivom naproti in ponudili kaj naša »kašča« za zaužitje na ogled postavlja. Pohvalimo se lahko sami, kar sicer ni vedno najbolj ugledno, smo se pa po odzivnosti in prepoznavnosti v občini, regiji, Sloveniji in izven meja prebili na pravo mesto na »top« lestvici pre- poznavnosti. Za tem stoji vrla preko osemdesetčlanska reprezentanca, ki neutrudno napada z vsakim letom vse bolj smelo, zagnano in uspešno novim uspehom naproti. Leto 2012 je posebnega pomena. Mineva natančno deset let, ko smo se »Dimeki« prvič skupinsko organizirano zapeljali po občini in naslednje leto naznanili prvi rally. Res je! Deseti je pred nami, točno ob 10.10 v soboto, 19. maja 2012, s startom v srčiki Beltinec, pred gradom. Jubilej pa nam je tudi izziv, da razširimo ponudbo. Tako bodo ob jubilejnem rallyju potekale še druge aktivnosti, ki bodo dale manifestaciji še poseben čar in morda prebudile naše vrle sovaščane in občane, da se nam pridružijo. V četrtek, 17. maja 2012 se bodo na grajskem dvorišču od 9.00 do 12.00 predstavili mojstri ključavničarji in na avtentičen (nekdanji) način prikazali popravilo starodobnih koles. Videti bo možno razstavljena kolesa, načine popravil in drugih zanimivosti, ki so spremljale mojstre nekoč. Izziv je ponujen! Zvečer ob 20. uri bomo zopet lahko prisotni na otvoritvi tradicionalne razstave starodobnih koles, ki bo posve- Mali rijtar - februar 2012 čena tematsko desetletnici Dimekovih rallyjev. Tudi v petek ne bo miru. V naši letni programski shemi smo skupaj z Zavodom za turizem in kulturo Beltinci sklenili, da v naš beltinski park postavimo maketo (repliko) drugega starodobnega kolesa, ki bo delalo družbo že postavljenemu kolesu leta 2010, samo letnica starosti se bo povišala za 50 let. Vse se bo odvijalo v petek, 18. maja 2012 ob 18.00. Po svečanem odkritju bo s svojim koncertom in nastopom mažo-retk našo prireditev bogato popestrila Prekmurska godba Bakovci z gosti. S prijetno preživetim petkovim popoldnevom se bomo v soboto, 19. maja 2012 prebudili v pričakovanju izvedbe našega 10. rallyja starodobnih koles in starodobnih koles z motorjem. Začeli bomo natanko ob 10.10, ko bo župan občine Beltinci dr. Matej Gomboši dal znak, da se 10. rally začne. Kam bo, računamo na približno 300 kolesarjev, peljala pot? V društvu smo se dogovorili, da bi ta rally popeljali po vaseh vzhodnega dela občine. Iz Beltinec bomo krenili proti Melincem, kjer bo postanek v Ci-glarskem naselju in kjer bomo spoznali kulturno dediščino ciglarstva ter spoznali idilo ob melinškem brodu. Pot nas bo vodila naprej do Odranec, kjer bomo spoznali občino in njene etnokulturne bisere. Nadaljevali bomo proti Lipi in ob domači cimprani hiši spoznali tudi ta kraj v občini Beltinci, z značilnostmi krompirjevih dobrot in tradicije langa-šijad. Vračali se bomo nazaj v Beltince na grajsko dvorišče, kjer nas bo čakalo lepo, prijazno, srčno druženje ob »Dimekovi« južini, pestrem kulturnem programu in domači glasbi. Tudi letos ne bo manjkalo presenečenj za vse, ki bodo plačali startnino. Startnina bo znašala 15,00 evrov in z žrebom bomo nagradili pet srečnežev. Vsakega udeleženca s plačano startnino pa čaka spominsko darilo. Sprašujemo kdo se lahko udeleži rallyja? Vsak, ki ima vsaj petdeset let staro kolo in seveda še toliko bolj smo veseli, če so kolesa čim starejša in če se le da, tudi ustrezna obleka. Ne zapiramo pa tudi udeležbe rekreativcem, ki plačajo startnino, da se nam pridružijo s pogojem, da so na koncu starodobniške kolone (dirkači bodo žal, če ne spoštujejo naših navodil izločeni). Vse informacije bodo posredovane pravočasno na našem TV kanalu K3, v medijih, na Zavodu za turizem in kulturo Beltinci ter na sedežu društva Okrepčevalnica »Duh« Beltinci. Po rallyju pa nas čaka obilna letina, ko bo treba zopet zavihati rokave in »Dimeke« popeljati v svet. Sledijo gostovanja v Škofji Loki, Koprivnici, Veliki Polani, Črenšovcih itd... Dostojno želimo tudi s svojo prisotnostjo popestriti naše občinske in krajevne prireditve. Pridejo tudi vabila od drugod in na presenečenja smo vedno pripravljeni. Zapojte z nami: »Biciklin moj stari. Avgust Farkaš, predsednik Društva »Dimek« Beltinci PGD Lipa - 5. Prešernov Komaj smo se prav poslovili od novoletnih praznikov, že se je iztekel prvi mesec leta. Sledi mu najkrajši izmed vseh, v katerem Slovenci kot eden redkih narodov (morda edini) na svetu praznujemo kulturni praznik. V Prostovoljnem gasilskem društvu Lipa smo letos že petič ob slovenskem kulturnem prazniku priredili pohod in ga poimenovali po našem velikem poetu dr. Francetu Prešernu. pohod Že nekaj dni pred dnevom pohoda - nedeljo petega februarja - je zima pošteno kazala zobe. Hud mraz in oster veter sta marsikoga zadržala v toplem zavetju doma. V nedeljo zjutraj se je delal sončen dan pa tudi veter je pojenjal. To je bilo dobro znamenje za organizatorja pa tudi za marsikoga, ki je še vedril med pohodom in zapečkom. Pohodniki so se začeli zbirati ob enih popoldne pred gasilskim domom v Lipi. Gasilci smo jih pričakali s toplim čajem in kuhanim vinom, ki sta bila še kako potrebna za začetno ogrevanje. Za prvo prijetno presenečenje so poskrbeli štajerski pohodniki iz Zlatoličja, ki so prvi prišli na zbirno mesto. Povedali so, da pričakujejo še kolege iz Maribora in Ruš, ki so prispeli kmalu za njimi. To je našemu pohodu dalo novo dimenzijo. Vedeli smo, da bo uspel, kljub mrazu. Potem so se začeli zbirati tudi prvi do- Mali rijtar - februar 2012 Spominska fotografija najvztrajnejših pohodnikov pred vhodom v Lipo mačini in pohodniki iz okoliških krajev. Skupaj se nas je zbralo devetinosemdeset. Po običaju smo se vsi vpisali v knjigo udeležencev Prešernovega pohoda in prejeli spominski nalepko. Nato smo krenili izpred gasilskega doma skozi Lipo proti Odrancem. Tam nas je v Prešernovi ulici na domače dvorišče povabila prijazna družina Zver, ki nam vsako leto polepša pohod z domačimi dobrotami, za kar jim iskrena hvala. Pot smo nadaljevali skozi Odrance in po kolesarski stezi proti Beltincem. Tu smo že občutili, da drži stari ljudski rek o vetru in mrazu. Približno na polovici prehojene poti, ki je dolga nekaj manj kot deset kilometrov, smo se spet ustavili in se malo ogreli. Tokrat so za to poskrbeli člani našega društva, ki so skrbeli za logistiko pohoda. Po nekaj minutah smo nadaljevali skozi Beltince in nato proti Lipi. Zdaj smo pa čisto zares gledali vetru v obraz, oziroma je veter »gledal« v obraz nam. Ampak... Prešernov pohod je vendar pozimi... in to mu daje še poseben čar. Tisti, ki smo bolj kljubovali mrazu, smo naredili še spominsko fotografijo ob cvetličnem hribčku na vhodu v Lipo, potem pa nazaj proti gasilskemu domu. Tam smo v varnem zavetju ob toplem čaju, kuhanem vinu in skromnem prigrizku pokomentirali pohod in še kaj ter se razšli prepričani, da se srečamo na naslednje leto. Upamo, da je le huda zima in ne kaj drugega kriva za to, da nas je bilo letos točno sto manj, kot lansko leto. Smo pa vseeno zadovoljni, predvsem z veliko udeleženci iz oddaljenejših krajev. Pričakujemo, da nas bo prihodnje leto še več. Pa tudi, da bomo spoznali pohodnike iz še bolj oddaljenih krajev. Avgust Koroša, predsednik PGD Lipa Lipa bo zelenela in zacvetela Potek dela Turističnega društva Lipa V soboto 14. januarja 2012 je Turistično društvo Lipa, ki šteje 81 članov, opravilo svoj 13. letni občni zbor, kjer je bilo prisotnih 61 članov in nekaj povabljenih gostov od drugod. Predsednica društva gospa Marta Ferčak je podala poročilo za minulo leto. Leto, ki se je izteklo je bilo zelo pestro: januarja je bil pod vodstvom gospe Anice Crnkovič organiziran krožek ročnih del, februarja smo se udeležili Prešernovega pohoda, marca smo imeli pustno rajanje, udeležili smo se vsestranske čistilne akcije, aprila smo pripravili družaben večer, »česanje perja, lupanja semena in prebiranja graha«, maja smo imeli pohod po lendavskih goricah, junija so se urejale vaške gredice, julija smo sodelovali na folklornem festivalu v pripravi langaša in pomfrija, avgusta smo pogostili pohodnike in kolesarje, septembra smo izpeljali langašijado (na tej je sodelovalo 7 ekip; med njimi 2 iz Madžarske) in še bi lahko naštevali o našem delu v minulem letu. Tričlanska komisija pa je skozi vse leto naši vasi marljivo opazovala najbolj urejene domačije in njihove okolice. Na koncu so izbrali družino Štefana in Anice Čizmazija, Lipa 81 in družino Franca in Marjane Horvat, Lipa 119. Obema družinama iskrene čestitke v imenu Turističnega društva Lipa. Za TD Lipa je podelilo priznanja najbolj naše celoletno delo se nam je zahvalila Elica Horvat, predsednica Zavoda za turizem in kulturo Občine Beltinci. Društvena predsednica Marta Ferčak nam je na koncu uradnega dela občnega zbora podala program za leto 2012. Mi pa upamo in želimo, da bomo začrtane cilje in ideje uspešno izpolnili. Franca Zadravec urejenim domačijam in njihovi okolici Mali rijtar - februar 2012 Perspektive ekološkega kmetijstva Člani Društva za spodbujanje mladinskih, raziskovalnih in ustvarjalnih dejavnosti Jarica smo se v torek, 7. februarja 2012 udeležili 5. strokovne konference z mednarodno udeležbo z nosilno temo Inovativni pristopi v ekološki pridelavi zelenjave in poljščin, ki sta jo organizirala Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (Katedra za ekološko kmetijstvo, poljščine, vrtnine in okrasne rastline) in Inštitut za kontrolo in certifikacijo (IKC) Univerze v Mariboru, soorganizatorji prireditve pa so bili še: Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije Biodar, Zveza združenj ekoloških kmetov severovzhodne Slovenije, Zavod Demeter in ekološka civilna iniciativa Ekoci. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da ekološkega kmetovanja nikakor ne moremo stereotipno povezovati le z motiko, temveč je vanj vključenih mnogo tehnik, ki so cenejše od nakupa umetnih škropiv in gnojil, predvsem pa prinašajo dolgoročne ugodne učinke, med drugim obilnejši in bolj zdrav pridelek. Osnova uspešnega pridelka so zdrava in z življenjem (predvsem z deževniki) polna tla (biotska pestrost, pri čemer »škodljivci« jedo »škodljivce«), kar dosežemo z ustrezno zasajeno polikulturno kombinacijo rastlin (npr. proso in inkarnatka), obdelavo tal in kompostiranjem (kompost naj bo narejen v določeni kombinaciji potrebnih hranil), kar je predpogoj tudi za omejevanje plevelov. Na področju obdelave tal se po najnovejših spoznanjih govori o čim manjših preobračanjih zemlje oziroma o plitvem, do 5 cm globokem oranju, pri čemer ohranimo humusne plasti, ki so nastale na površju zemlje. Humus lahko pridelamo kar na njivi, ki je v pomoč tudi pri omejevanju pleve- lov - z zastirko. Na kongresu so sodelovali strokovnjaki iz Italije (Italija na ekološki način obdeluje 1.100 ha površin), in sicer iz Raziskovalnega inštituta iz Rima, ki so predstavili raziskovalni projekt na temo Prekrivni posevki za uravnavanje plevelov v ekološki pridelavi zelenjave. Njihovi postopki in spoznanja so bili naslednji: Na njivo so najprej posejali eno izmed žit (npr. ječmen, pšenica, rž ipd.). Preden je odšlo v klasje, so to žito s posebnim strojem povaljali in zarezali vrste, v katere so posadili sadike bučk, paradižnika ali druge vrste zelenjave. Na ta način so naredili zaščitno plast proti plevelom, hkrati pa je ta zastirka čez leto propadala in ustvarjala humusno plast za rastoče rastline. Po njihovih izračunih je tak projekt bil cenejši od tistega z umetnimi škropivi, porabili so manj nafte in časa za obdelavo. Njihovega stroja trenutno še ni na tržišču, so pa nekateri drugi za plitvo obdelavo tal, o čemer ima več informacij ekološki kmet v Šalovcih Dejan Rengeo. Na kongresu je potekala tudi okrogla miza na temo Možnosti in ovire za povečanje količin ekološko pridelane zelenjave in poljščin v Sloveniji na kateri so sodelovali predstavniki trgovine, predelovalnih podjetij, izobraževalnih in raziskovalnih institucij, MKGP, združenj ekoloških kmetov, iniciative Oskrbimo Slovenijo, GIZ EKO Krepko, KGZS, podjetij. Ugotovljeno je bilo, da je (lokalna) samooskrba za Slovenijo v primeru še večje krize strateškega pomena, saj naš uvoz hrane znaša okrog 85% (Slovenci imamo skupaj s Finci najmanj obdelovalnih površin in najmanjši delež samooskrbe, torej le 15%), kar je lahko tudi posledica Zakona o javnem naročanju, ki prednost daje cenejšim naročilom, po drugi strani pa tudi pomanjkanje samoiniciativnosti in zavesti o uspešnosti domačega gospodarstva. Postavilo se je tudi vprašanje ali je slovenski trg dovolj velik za domačo rabo in pridelavo hrane, pri čemer se ugotavlja, da bo to potrebo vsekakor povečala Uredba o zelenem javnem naročanju, ki se prične uporabljati 13. 3. 2012 in bo pri javnih naročilih do 31. 12. 2013 zahtevala 5% minimalni delež ekoloških živil, od 1. 1. 2014 pa 10%. Pri tem se na slovenskem trgu poveča potreba po ekološki hrani, izkoristiti moramo le priložnost, da nas pri tem ne prehitijo ponudbe naših sosedov Avstrijcev (ki so po ekološki pridelavi v Evropi v samem vrhu) in Italijani. V Sloveniji se je poleg že obstoječih odjemalcev kot je npr. predelovalna industrija, že organiziralo nekaj združenj, ki odkupujejo ekološke izdelke; ena bolj glasnih je GIZ Eko Krepko, ki s 15% višjo odkupno ceno mleka prideluje ekološke mlečne izdelke, odkupuje pa tudi druge slovenske (!) produkte. S slovenskimi produkti na slovenskem trgu se ukvarja na primer tudi trgovsko združenje Dobrote Slovenije. Ekološka pridelava vsekakor postaja tržna niša, zanjo pa so se povečale tudi državne subvencije. In kam po znanje o ekološkem kmetovanju?! Trenutno največ rešitev podkrepljenih s sodobnimi dognanji ponujata tako imenovana permakultura in biodinamika, nič pa ne bo hudega, če v navezavi s sodobnimi odkritji pobrskamo tudi po zakladnici znanja naših prednikov izpred predindustrijskih časov. Maja Koštric Za vse otroke, za vse družine, za človekove pravice Realnost je taka, da so dandanes ljudje popolnoma razočarani, če že ne kar povsem obupani nad politiko. Večidel jo namreč razumejo zgolj v zelo posplošenem in reduciranem pomenu, znotraj konteksta političnih strank - te seveda resnično še zdaleč ne vzbujajo zaupanja. Vsi poznamo standardni rek »politika je kurba«. Ob že pregovorni koruptivnosti sta najpoglavitnejša razloga ljudskega dvoma zato predvsem v spoznanju, da je odtujenost politikov od realnih problemov ljudi enostavno prevelika. Vkolikor pa naši voditelji vsakdanje tegobe malih ljudi vendarle zaznajo, jih nikakor ne znajo ustrezno razrešiti. Posledično nekateri »razočaranci« nasedajo raznoraznim populi- Mali rijtar - februar 2012 stom, drugi zapadejo v splošno apatijo, spet tretji neumorno iščejo alternativne rešitve, neke nove oblike in kanale politične participacije. To iskanje pa ne poteka samo preko institucionaliziranih nastavkov obstoječe družbenopolitične ureditve, ampak se vse bolj razmišlja in išče rešitve tudi onkraj sistema samega. In navkljub očitnemu poglabljanju ekonomske, družbene, kot tudi politične krize doma in po svetu, je slednjih, žal, še zmeraj mnogo premalo. Populistični podpihovalci nestrpnosti pa spričo zadnjih dogodkov na slovenskem političnem parketu znova dobivajo veter v jadra. Ko ni več kruha, ostanejo le še igre. Igre, ki so baje naše in brez meja. Znamenita maksima Julija Cezarja »deli in vladaj« bi težko naletela na bolj plodna tla. Slovenskemu narodu je bila namreč razdeljenost najverjetneje zapisana že v sam DNK. Nekateri se tako že v osnovi čutijo Slovane, drugi Venete, najizrazitejša moderna diferenciacija pa se je vsekakor pričela v 60. letih 19. stoletja, ko sta s svojimi načeli med seboj trčila tabor Mlado- (liberalnejša struja) in Staroslo-vencev (klerikalnejši del). Kulturni boj se je nato v takšni in drugačni, a izvorno dokaj podobni obliki, nadaljeval vse do danes, ko je z referendumom o družinskem zakoniku odprl novo poglavje. Janševa vlada se je sicer zavezala, da se bo raje kot z ideološkimi temami ukvarjala z reševanjem nezavidljive gospodarske situacije v državi, a žal niti v tem usodnem obdobju ne premore dovolj zdravorazumske modrosti, da bi presekala ta utesnjujoč gordijski vozel, sila tesno zategnjen okrog vratu narodovega bitja. Svoje pozitivno mnenje o družinskem zakoniku so izrekla najrele-vantnejša strokovna združenja, ki se ukvarjajo z družino in vzgojo otrok (Društvo psihologov Slovenije, Društvo socialnih delavk in delavcev, Slovensko sociološko društvo, Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Združenja psihoterapevtov Slovenije in Katedre za razvojno psihologijo Filozofske fakultete). A kot da bi vse tovrstne strokovne raziskave in argumentacija izzvenele v prazno. Primitivni diskurz sovraštva bruha na vse strani: kot nepopolne oz. manjvredne so tako označene družine, kjer oče in mati nista poročena (zunajzakonska skupnost), enostarševske, samohranilske, kaj šele homoseksualne družine. Vsej strahotni ideološki polemiki navkljub; neizpodbitno dejstvo je, da vse te družine med nami že obsta- jajo. Vključno z otroci, ki v njih živijo. In marsikomu izmed nas ni povsem jasno, zakaj bi bili ti otroci in njihove družine kaj manj vredni ter prikrajšani za osnovne, univerzalne človekove pravice, ki bi morale veljati enako za vse. Nasprotniki družinskega zakonika pa jim želijo le - te, pod pretvezo »skrbi za otroka«, še naprej onemogočati. V svoji homofobni vnemi bi šli celo tako daleč, da bi iztrgali otroke iz njihovih primarnih družin in ljubečega okolja ter jih dali v posvojitev nekim tretjim ljudem iz t.i. »popolnih družin«, samo da bi potešili svoje nerazumljive komplekse in predsodke. Obenem pa seveda svetohlinsko pridigali o ljubezni in koristi otroka. Hinavščina na kubik. Ustavimo jih, dokler je še čas. Vkoli-kor namreč dosežejo zmago na tem polju, se kaj kmalu utegne odpreti še kakšno novo: pravica do kontracepcije in splava, do ločitve, itn. Če so že sami na kognitivni ravni obtičali globoko v srednjem veku, naj ga ne vsilijo še nam. Živi in pusti živeti, ljubi in boš ljubljen! Tomaž Rous, HUD Črno polje in Beli kvadrat (Pre)povedana kultura Za nami je leto zgoščenega in raznolikega programskega dogajanja, intenzivne medijske pojavnosti, skozi katero smo o našem delovanju in naši sporočilnosti seznanili pomursko in širšo javnost, ter pomembnih infrastrukturnih investicij, ki so bistveno olajšale dejavnost Ambasade Štefana Kovača - Marka v Beltincih. Po devetih letih delovanja nam je tik pred zimo uspelo rešiti problem ogrevanja prostorov in vzpostaviti centralno kurjavo. Končno lahko v zimskih razmerah normalneje prirejamo javne dogodke, znosnejše razmere pa so tudi za druge dejavnosti, npr. vaje in snemanja glasbenih skupin. Ni zanemarljivo dejstvo, da nam je ta investicija v večji meri uspela iz samofinanciranja (večletnega zbiranja prostovoljnih prispevkov), ob sofinan- ciranju preko razpisa JSKD. Če pregledamo dogajanje v zadnjih mesecih, smo ob koncu novembra gostili prepoznavno skupino na slovenskih koncertnih tleh, pivško Ana Pu-pedan, ki so z svojo spretno mešanico različnih glasbenih zvrsti na koncertu potrdili svoj kritičen in luciden odnos do življenja in dogajanja, zasedba pa je v vseh teh letih uspela ujeti sebi lasten zvok, ki ji daje identiteto, kot jo ima malo katera domača zasedba. V začetku decembra se je zgodil »plesno glasbeni eksperimentalni udar«, nenavadni dogodek z kombinacijo koncerta dveh glasbenih skupin - domačega industrijsko eksperimentalno hrupnega dvojca »Hexenbrutal« ter hrupno punkerski dvojec »Die Infantillerie« iz nemškega Hamburga - in tako imenovanega »bu- toh« plesa (sodobna avantgardna plesna forma, ki združuje ples, teater in improvizacijo), ki nam ga je predstavil japonski plesalec, koreograf in oblikovalec Ryuzo Fukuhara. Plesalec z s svojim izjemno počasnim, hiper-nadzo-rovanim telesnim gibanjem je pokazal zanimivo sposobnost ekstremne koncentracije pri tem vzhodnjaškem tipu plesa. Božično-potrošniške manire nas je z »pogansko - slovanskim« koncertom očistila srbska zasedba »Klopka za pionira«, znana po izraziti artistični formi: »noise rock« glasba, zasnovana na improvizaciji, kreativni uporabi instrumentov, rabi hrupa ter sodelovanju človeka in stroja na eni strani, ter močno poetičnih, ekspresivnih in angažiranih tekstih na drugi strani. Programsko smo leto zaključili z Mali rijtar - februar 2012 filmskim večerom in kratko predstavitvijo na temo "DEZINSTALACIJA PROHIBICIJE". Član društva Samuel Friškič je uvodno predaval o lokalnih in globalnih razmerah na področju nedovoljenih drog in kakšna bi bila potrebna sprememba zakonodaje, predvsem pa je bilo opozorjeno na vsestransko uporabnost konoplje, tako v prehrani, kakor v medicini. Na mestu dogodka so obiskovalci lahko poskusili konopljin čaj, semena, konopljino olje iz vsestransko uporabne, a žal preganjane rastline. Po predstavitvi je sledil še ogled slovenskega dokumentarnega filma o konoplji, naslovljen kot »Poročilo: ŽBE« v režiji Toneta Cehuneka, v katerem smo izvedeli mnenja domačih in tujih strokovnjakov, političnih odloče-valcev in uživalcev konoplje. Filma velja vsekakor za pomemben prispevek k aktualizaciji polemike glede umestitve konoplje v slovenski družbi. Koncertno sezono 2012 smo januarja odprli s prvim koncertom tretje leto zapored trajajočega festivala »Bi-Jazzi«, ki je tokrat postregel z sloven-sko-avstrijsko dvojico Automassage, sicer članico domače neodvisne založbe »GBTM«, in portugalskim triom Triptych. Slednji so v svojem nastopu združili elemente avantgarde, elektro - akustične glasbe, free jazza, novega rocka in improvizirane glasbe. Kljub dejstvu, da vladajoča politična elita kulturi odkrito kaže svojo nenaklonjenost, se to v prihodnjem delovanju našega društva kot kulturnega društva ne bo poznalo, saj smo se do zdaj vedno znašli pod okriljem lastne (finančne) neodvisnosti. Če politika simbolno razvrednoti pomen kulture, pa kulturnega živeža ne more zaustavljati v svojem kreativnem pohodu, ampak ga prej prebujati v njegovi družbenopolitični vlogi, da se slednje bolj zave ter da posledično zmore biti opomnik in smerokaz tistim, ki nosijo odgovornost za naš vsakdanji blagor. Uroš Buzeti Društvo iniciative mladih Beltinci Na fotografiji japonski plesalec, koreograf in oblikovalec Ryuzo Fukuhara, kije v beltinški Ambasadi predstavil »butoh« ples Obisk muzeja premogovništva v Velenju Naj živi ta knapovski stan od vsega sveta spoštovan, od vseh lenuhov zaničevan. Naj živi, naj živi in dobro srečo, knapi mi bodimo veseli in korajžni, saj Barbara za nas skrbi. (narodna) Bil je lep novembrski dan, ko smo se odpravili na obisk v Šaleško dolino. Naš glavni cilj je bil ogled Muzeja premogovništva v Velenju. Knapovstvo - rudarstvo ima v Šaleški dolini bogato tradicijo. Za tamkajšnje ljudi ima rudarski stan poseben čar, saj se je knapovstvo prenašalo iz roda v rod. Danes si tukaj podajata roko najsodobnejša tehnologija in stara tradicija. V mestu Velenju je rudarska šola (SRŠ), ki jo obiskujejo dijaki iz vse Slovenije. Ob koncu šolanja potrdijo svoje znanje z zrelostnim izpitom oz. skokom čez kožo in šele takrat se lahko odpravijo globoko v podzemlje, kjer jih spremljajo njihovi kolegi. Mnogi med njimi nadaljujejo šolanje na univerzi v Ljubljani na Rudarski fakulteti. Skupaj se znajo poveseliti, zlasti ob praznikih, ko si oblečejo svečane rudarske uniforme in zaigrajo v rudarski godbi. Le ta ne manjka na nobeni prireditvi v kraju, veliko pa nastopajo tudi drugod po Slovenji in tujini. V Velenju je doma bogata glasbena tradicija, saj si glasbeniki znanje nabirajo v glasbeni šoli, ki je znana po svojih uspehih. Rudarji zelo spoštujejo svojo zaščitnico sv. Barbaro, zavetnico rudarjev. Ko smo se ustavili pred mogočno muzejsko zgradbo, nas je pričakal prijazen vodič in nas popeljal v skrivnostno bogato podzemlje. Seveda smo dobili uniforme, zaščitne čelade in pravo rudarsko malico, ki smo jo spravili v žep. Z zanimanjem smo prisluhnili našemu vodiču, ki nam je razkril zanimivosti velenjskega premogovnika. Muzej premogovništva ima bogato zgodovino, saj je bil ustanovljen že leta 1957 (takrat je bil še na Velenjskem gradu). Leta 1999 je bil urejen podzemni del bogate zbirke na Starem Jašku in leta 2000 je bila postavljena zbirka slovenskega premogovništva v Beli garderobi. Muzej je nastal na podlagi številnih generacij slovenskih rudarjev in je sestavni del največjega premogovnika v Sloveniji - seveda pa brez pomoči občine Velenje in Muzeja ne bi šlo. Tako je s skupnimi močmi nastala čudovita zgodba o slovenskem premogovništvu, ki je edinstvena tudi v Evropi. Članom muzeja je uspelo zgodbo o premogovništvu približati obiskovalcem (od najmlajših, do najstarejših, ter tudi tistim z drugačnimi potrebami in gibalnimi ovirami). Muzej nas je očaral z bogato zbirko, ki odraža stare rudarske vrednote tovarištva, solidarnosti in pomoči. Z rudarskim pozdravom »Srečno!« smo se z dvigalom odpravili v podzemni del rudnika, ki zajema 3 km poti 180 m pod zemljo. Ogledali smo si 9000 m razstavnih površin, 36 scen, 16 multimedijskih predstavitev, podzemno jedilnico, ter se peljali 700 m z jamsko železnico. Prijetno utrujeni od hoje smo pomalicali knapovsko malico, ki pa se seveda ne da primerjati s tisto, ki so jo imeli rudarji. Na poti nas je »pričakal« slovenski pesnik Anton Aškerc, ki je v tem kraju živel in deloval kot kaplan. Veliko se je videval in družil z rudarji, ter tako spoznal njihovo težko in bedno življenje, ki ga je zajel v prvi slovenski socialno kritični pesmi Delavčeva pesem o premogu: Mali rijtar - februar 2012 » Na dnu. Na vse strani gredo hodniki kot novi krtovi. In delavci ko krti črni se razhajamo. Temnejša in tesnejša pot čimbolj. Soparno je in dihaš tukaj težko. Vročina raste... Bližamo se peklu? Da, pekel tu je nekaternikom; hudo se pokorijo v njem za greh, da hočejo živeti in pa jesti.« Tako nas Aškerc vodi med rudarje, ki so s težkim delom v zadušljivem ozračju visokih okopov trgali iz zemlje črno zlato, kjer so nanje prežele številne nevarnosti. Ko so premog kopali še ročno, so ga po jaških z etaže na etažo dvigovali z ročnimi vitli v košarah. Na večjih progah pa so ga prevažali s konji. Pri delu so velikokrat pomagali tudi otroci, ki so jih očetje jemali s sabo na »štih«, delovnik pa je trajal od trinajst do petnajst ur. Šele po letu 1885 je bil uzakonjen enajsturni delovnik, od leta 1901 pa deveturni (po letu 1885 niso smeli delati otroci mlajši od štirinajst let). Delo v rudniku globoko pod zemljo je bilo ubijajoče, vendar so rudarji kljub vsemu zdržali. Skromna malica, ki so jo prinesli od doma (kos rženega kruha, jabolko ali mrzel fižol v kanglici, pili so vodo, starejši jabolčnik, ter »kafe« s saharinom) jim je dala moči za garaško delo. Njihov skromen zaslužek je komaj zadoščal za preživetje številne družine. Soočali so se tudi s številnimi nesrečami in njihove družine so bile v nenehnem strahu, da prejmejo »slabo« novico. Kruta vsakdanjost jih je naredila trdne in sprejeli so vse, kar jim je ponujalo življenje. Seveda se je delo v jami sčasoma posodabljalo in prineslo obilico novosti. Že v Aškerčevem času, na prelomu 19. in 20. stoletja so se razmere izboljšale s pomočjo strojev in naprav, ki so jim olajšale delo (v začetku je bila samo zagozda in kladivo - oboje simbolizira rudarski grb). Vse to prikazuje drugi del rova, kjer so mehanizirani jamski prostori, nazorno pa je uprizorjeno tudi miniranje. Po treh kilometrih dolge podzemne poti, nas je električna podzemna lokomotiva varno pripeljala pod jašek in od tam smo se varno dvignili nazaj na površje. Velenjski muzej ima izredno bogato zgodovino. Izvedeli smo vse o prvem lastniku Nemcu Lappu, ter jamskem poslovodju Čehu Špičku, ki sta imela izredne zasluge za razvoj rudnika. O pomenu premoga je pri nas prvi pisal Janez Vajkard Valvasor v svojem znanstvenem delu Slava Vojvodine Kranjske. Sledil je ogled zgornjih prostorov, kjer smo si ogledali lepo ohranjeno »rudarsko stanovanje« iz leta 1920. Prvotne rudarske družine so stanovale v kolonijskih hišah. Imele so skupno kuhinjo za dve ali štiri družine in le eno sobo. Poznejše hiše so zagotavljale vsaki družini kuhinjo in vsaj eno sobo. Zelo so nas očarale lepo ohranjene rudarske uniforme, ki so jih nosili ob svečanih priložnostih. Bili smo veseli, da so rav- no v tem času pripravili likovno razstavo Prešernovih nagrajencev slikarske kolonije Izlake - Zagorje. V razstavnem prostoru »Barbara« smo občudovali likovne umetnine, med njimi je bila tudi slika Zdenka Huzjana. Polni lepih in prijetnih vtisov smo zapuščali muzej, ki nas je očaral in v nas zapustil nepozaben pečat. V okolici Muzeja sta dva izredna spomenika tehnične dediščine: Elektrarna Velenje (1929) - največja in najpomembnejša termoelektrarna Dravske banovine, ter ogromen izvažalni stroj Dominion iz jaška Preloge. Sprehodili smo se ob Škal-skem jezeru, kjer je bilo nekoč naselje, vendar se je zaradi ugrezanja potopilo. Sedaj je na njem in ob njem velik rekreacijski prostor. Ogledali smo si še mesto Velenje in Šoštanj, a to je že druga zgodba. Ogled Muzeja premogovništva priporočam vsem, ki še niso bili v njem, saj je vreden ogleda. Marija Zver DPM Dokležovje Rekli smo: »Srečno!« in se z dvigalom odpravili v bogato podzemlje - Foto Marija Zver Mladi v PGD Bratonci V lanskem letu so nas spet razveselili mladi bratonski gasilci, in to z uvrstitvijo na državno gasilsko tekmovanje za mladince in pionirje, ki bo potekalo 2.6.2012 na Ptuju! To je že tretja uvrstitev mladih gasilcev iz Bratoncev na državno tekmovanje, na kar smo lahko v našem gasilskem društvu in v celi vasi zelo ponosni! Fantom je sicer to uspelo prvič, do zdaj so se namreč dvakrat na tako veliko tekmovanje uvrstila dekleta, in sicer leta 2000, ko je bilo tekmovanje v Kočevju in leta 2008 v Ravnah na Koroškem! V vseh treh primerih pa gre za mladinske ekipe, se pravi, da so tekmovalci stari od 12 do 16 let. Seveda je za tak uspeh potrebno vložiti veliko dela in porabiti veliko prostega časa, a ko se pokažejo rezultati je potem zadovoljstvo toliko večje! Z vajami pričnemo vsako leto tam nekje v začetku maja, ker so proti koncu meseca že pregledi društev in tam je potrebno pokazati že nekaj znanja, saj so to nekakšne kvalifikacije za občinsko tekmovanje. Vadimo skoraj vsak dan med tednom, odvisno tudi od prostega časa mladih, ki so precej zasedeni z raznimi hobiji in drugimi aktivnostmi. Po pregledu društva smo malo prosti, potem se pa že pripravljamo za občinsko vajo! Ta je bila lansko leto v Lipi kjer so mladinci osvojili tretje mesto in se tako uvrstili na regijsko tekmovanje, ki pa je bilo v Serdici. Na to tekmovanje smo se pa pripravili zelo dobro in šli tja z namenom da se uvrstimo na državno tekmovanje, na katero vodijo prva tri mesta. Nam je uspelo osvojiti kar prvo mesto, tako da nam je uvrstitev na državno tekmovanje za sigurno uspela! Bližajo se spomladanski meseci in letos bo treba še prej poprijeti za delo, Mali rijtar - februar 2012 da bo uspeh na državnem tekmovanju čim boljši! Upamo, da bo z nami na Ptuj tudi tokrat potovalo veliko navijačev, kot je že na prejšnja tekmovanja, saj tako blizu še nismo tekmovali na tako velikem tekmovanju! Zahvalil bi se rad vsem mladim tekmovalcem, ki so pri teh letih pokazali veliko resnosti in volje do te humani- tarne dejavnosti, pa tudi njihovim staršem, ki jih vzpodbujajo in jim dovolijo da sodelujejo pri gasilcih. Simon Žižek Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček Beltinci Zimski meseci oz. dnevi so zelo aktivni za člane društva za varstvo in vzgojo ptic Slavček Beltinci. Tako smo v mesecu novembru v prostorih gradu v Beltincih pripravili tridnevno razstavo sobnih ptic s tekmovanjem. Postavljena je bila v sobanah gradu, ki še niso dokončno urejene, kljub temu pa je obiskovalec ob ogledu razstave dobil občutek domačnosti in vtis, da se tudi razstavljene ptice tam dobro počutijo. Čez 1200 obiskovalcev si je lahko ogledalo 280 različnih ptic, ki so jih je na razstavo pripeljali gojitelji našega društva. V tekmovalnem delu je bilo udeleženih 220 ptic. Najboljše ptice so se decembra udeležile državnega tekmovanja, ki je potekalo v Ravnah na Koroškem. Društvo se lahko pohvali z nekaj zelo dobrimi rezultati in sicer: Vavpetič Mihael 2. mesto - harški vr- vivci, Lebar Izidor 1. mesto - gloster corona, Obal Milan 1. mesto ter šampion in 3. mesto - ostali eksoti, Horvat Zlata 2. mesto - standard papige (luti-no albino), Kavaš Blaž 3. mesto - agapornis rozenkolis, 2. mesto - nimfe mutacije in 3. mesto-nimfe normal. Omenimo lahko še uspeh na 2. mednarodni razstavi Middle Europe Birds Show, ki je bila v Celovcu in sicer 2. mesto STP gojitelja Kavaš Blaža. Zadnja novica pa je z meseca januarja in sicer največji uspeh društva v 40-letnem delovanju, ko je gojitelj Kavaš Blaž pod mentorstvom Kavaš Darkota osvojil na 60. svetovni razstavi v Španiji (Almeria) 3. mesto v skupini nimf in s tem dosežkom uspešno zastopal in predstavljal Slovenijo ter kraj Beltinci. Veseli nas tudi, da se društvu pri- ključuje vedno več mlajših ljubiteljev in poznavalcev sobnih in zunanjih ptic. Več o našem delu lahko najdete na www.slavcek-beltinci.si Ptice so lahko izjemno ljubeči, prijetni hišni ljubljenci in odlični spremljevalci. Za večino majhnih in srednjih vrst ptic ni težko skrbeti, le dovolj časa si morate vzeti in jih primerno udomačiti. Ne pričakujte, da bo ptica že po nekaj tednih govorila in vam sedela na rokah. To je zelo malo verjetno, saj vendarle potrebujejo dovolj časa, da se navadijo na novo okolje in nove ljudi. In ko se boste odločali za vrsto, izberite takšno, ki bo ustrezala vašemu življenjskemu slogu. Tudi ptice so namreč živa bitja in ne okrasni predmeti naših prostorov. Izidor Lebar Vestičke iz delovanja KUD Beltinci V našem društvu smo se povsem posvetili delu v folklornih skupinah, ki se intenzivno pripravljamo na skorajšnje območne revije. Otroška folklorna skupina pod vodstvom ge. Dragice Kolarič pripravlja simpatičen splet, mladi plesalci pa zelo zavzeto vadijo nove postavitve plesov. Članska folklorna skupina je sodelovala v programu proslave ob Slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je pripravila OŠ Beltinci skupaj z Občino Beltinci. Proslava je bila zelo dobro pripravljena, zelo dobro pa je tudi vedno bolj prijetno druženje po prireditvi. Veterani smo prav tako zelo aktivni v pripravah na Območno revijo, radi se družimo in se imamo lepo. Gledališka skupina bo sodelovala s svojo postavitvijo Kraljevi smetanovi kolački , v pustni povorki KARNEVALA NA VIRU, kamor smo vsako leto povabljeni. Naša tamburaška skupina intenzivno vadi, saj imajo predvidenih nekaj nastopov in revijo,zelo radi bi pa posneli nosilec zvoka- CD skupaj s pevci. Naši SLAVČKI so prav tako aktivni in se pripravljajo na razne nastope, tudi območno revijo pevcev in godcev, ki bo tudi letos v Beltincih. Ob koncu leta smo se vsem, ki nam pomagajo pripraviti prizorišče festivala in vsem, ki kakorkoli sodelujejo pri organizaciji in izvedbi festivala, zahvalili s skromno pogostitvijo in druženjem. V mesecu februarju pa bomo izvedli redni zbor članov. Lizika Zadravec Obisk Doma Danijela Halasa Velika Polana Kulturno umetniško društvo Števan Kuhar Bratonci, se je dne 6.1.2012 odzvalo na povabilo strokovne delavke Doma Danijela Halasa, Natalije Ritlop, na obisk Doma. Ob obisku smo pripravili kratki pro- gram našega petja z našim mešanim pevskim zborom. Zapeli smo nekaj božičnih in ljudskih pesmi, ki jih stanoval- Mali rijtar - februar 2012 ci več ali manj tudi poznajo. Tista prava ljudska pesem je popestrila dan, ki ga uživajo stanovalci tega doma. Že ko vstopaš v ta dom občutiš tisti dom, ko veš, da te spoštujejo in ti nudijo dom, ki si ga predhodno imel. Na vsakem koraku je čutiti posebno toplino, ki jo človek v jeseni življenja največ išče in pričakuje. Ostanite še naprej to kar ste in čuvajte to veliko bogastvo naših mam, očetov, babic in dedov. Opravljajte to poslanstvo še naprej, z veseljem se bomo še vračali. Jože Vinkovič Člani KUD Štefan Kuhar na obisku v Domu Daniela Halasa v Veliki Polani Praznični december obeležili tudi v KUD Bratonci Kulturno umetniško društvo Bra-tonci je bilo v prazničnem mesecu decembru,v znamenju prireditev. 17. decembra smo priredili že tradicionalni koncert v bratonski kapeli. Vgoste smo povabili ljudske pevke "VEČERNICE" iz Beltinec, ki so zapele lepe božične pesmi in druženje je bilo v lepem razpoloženju. V nedeljo, 25. decembra smo obiskali bolnike bolnišnice Murska Sobota s spremstvom božička. Z njim smo bili pevci KUD Bratonci, Turistično društvo Bratonci in dijaki srednje zdravstvene šole Rakičan. Že štirinajstič smo prišli med bolnike in jim z božični- mi pesmimi in majhnim darilom polepšali božične praznike. Obiskali smo vse oddelke, najbolj pa so se obiska razveselili najmlajši bolniki na otroškem oddelku. Srečanja z nami sta se udeležila tudi direktor bolnice Bojan Korošec in pomočnica direktorja za strokovno nego Metka Lipič Baligač. Po vrnitvi iz bolnice pa smo še popestrili program mladinskega božičnega koncerta naših mladih pevcev v bratonski kapeli, ki ga vodi in organizira čudovita mentorica Maja Balažic. Tako je naš praznični december minil v lepem razpoloženju, v lepem druženju in naj naprej ostanejo vsi dnevi, ki nam slediju veliko dobre volje in optimizma. V sled vsega tega bo življenje prijaznejše in lepše. Jože Vinkovič Božiček razveselil bolnike in zaposlene v bolnišnici Dan samostojnosti in enotnosti v Dokležovju »Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.« (Tone Pavček) S temi besedami smo povabili krajane Dokležovja in širše okolice iz naše občine na svečanost v počastitev praznovanja naše države - dneva samostojnosti in enotnosti. Dvorano v našem vaškem domu je napolnilo občinstvo, ki je z zanimanjem prisluhnilo kulturne- mu programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Bakovci s podružnico v Dokležovju, člani DPM ter pevke Jesensko listje, nastopili pa so tudi mladi glasbeniki ter mažuretke. Rdeča nit prireditve je bila poezija Toneta Pavčka, ki je v času osamosvajanja Slovenije s svojo odločno besedo in pokončno držo veliko prispeval k rojevanju naše države. Njegova beseda nam je danes, ko ga ni več med nami blagodejno zvenela v tem kriznem času, ki nam ni najbolj naklonjen. Želimo si, da bi nam bili njegovi verzi in svobodomiselnost vzpodbuda tudi v prihodnosti. »Dom je jezik. Jezik je dom. Opredeljuje nas, zamenjuje in povzdiguje iz nemosti v govorljivost. Je bit, bistvo in bitje in žitje našega naroda. Jemali so nam ta naš jezik, ga prepovedovali, ga smešili, zaničevali, vsiljevali namesto našega tuj jezik, da bi nas s tujo govorico potujčili, a jezik je obstal. Zmeraj je bil na preizkušnji a njegova skušnja do zdaj ni slaba: je, obstaja, gospoduje doma in se sprehaja po Evropi. Ne dajejo mu netiva ne zakoni, ne resolucije in ne simpoziji, ženska in dušna hrana mu je živa govorica ljudi, ki so z ljubeznijo in zavestjo njegovi. Kajti jezik se brani z umom in srcem.« To so besede našega Toneta Pavčka, ki jih je zapisal v knjigi Čas duše, čas telesa. Člani DPM so recitirali njegove pesmi iz knjige Starožitja, kjer se s poezijo vrača v čas svojih prednikov. Pevke Mali rijtar - februar 2012 Jesensko listje so nas s svojimi pesmimi popeljale v čas, ko je človek spoštoval svoj rod, svoj jezik, svoj dom, svojo domovino. »Domoljubje - beseda, ki je nekoč imela zven in pomen, je bila nekdaj postavljena visoko, prav skupaj z besedo čast. Danes, v času, ko imamo pravo državnost, izgublja domoljubje in čast nekdanjo ceno. Beseda je zastarela, ne zveni ne modno, njen pomen je pogosto celo vzrok za posmeh vendar, zdaj prvikrat, ko zares imamo svojo državo, svojo narodnost vržemo nanjo. V tem je gotovo občutek neke varnosti, ki smo jo doslej zmeraj pogrešali, a hkrati je ta varnost lahko varljiva. Namreč: svoj jezik smo ohranili ne s pomočjo političnih elit, ki jih ni bilo, tudi zdaj, kolikor jih pač imamo, je njihova vloga pri tem dvomljiva, jezik se je ohranil zaradi prerokov baklonoscev, zaradi mož, ki smo jih imeli v poljani cvet - kot bi dejal eden od njih Oton Župančič« je zapisal Tone Pavček. » Narod, ki je lešnik v peharju orehov,« kot je dejal Oton Župančič, je tudi v današnji Evropi, kot je bil zmeraj v svoji zgodovini, pred isto dilemo, po Trubarjevo: stati inu obstati. »Spet je v igri, kot zmeraj jezik. Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo,« je dejal pred leti ob prejemu Prešernove nagrade eden najbolj čistih zapisovalcev slovenščine s krajev, kjer ta jezik umira (Avstrijske Koroške) -Florjan Lipuš. »Sanjam in mislim: slovenščina je jezik, ki poje. Odpri katerokoli veličino naše poezije, vselej in povsod se zaiskri beseda, biser, božje bistvo,« je zapisal Tone Pavček. Pesnik veliko razmišlja o pokrajinah življenja, po katerih smo vsi šli in še hodimo, po čudnih in čudežnih pokrajinah življenja, koder je vse polno neznanega in o njih ne manj tudi našega neznanja. Tako govori o prvi pokrajini, o rojstvu: »Vemo, da smo se narodili materi v krilo, v naročje skupnosti, v naročje domovine, a vendar smo rojstvo, obstaja v temi nevednosti, neznanja, neznanega. Rojstvo, ta neznana dežela, ostaja nad vsemi najlepša in najbolj čudežna: vsak hip, ko se nekdo rojeva, človek, roža, žival in zbor rojenic ne uspeva vsem zapeti v pozdrav. » Naši mladi glasbeniki: Alfonz, Anže in Aleks so nam na svojih inštrumentih pričarali čudovite zvoke in nas popeljali v božično novoletni čas. »Dober dan življenje, silno in milo. Kot na praznik prihajam v tvoj hram in ti šepetam na uho besedilo zaljubljenih: rad te imam!« je zapel Tone Pavček. Naša gostja Katja Sraka, nekdanja učenka in lutkarica, se je ob lutki Jurija Murija, ki je odpotoval v Afriko spominjala čudovitih dogodivščin iz tega obdobja. S svojo pripovedjo je pričarala in obudila spomine na šolske dni, ko smo zaigrali Pavčkovega Jurija Murija in z njim prepotovali velik del Slovenije. Člani dramske skupine so nam prikazali kako še gojijo in ohranjajo stare običaje ob prihodu božiča in novega leta. S svojim prisrčnim nastopom so nas razveselile tudi mažuretke. »Vse slovenske pokrajine se bahajo z zeleno barvo, s tisto, ki pomeni rast, ki potrjuje življenje, ki nazdravlja upanju. Vsaka je sicer po svoje zelena, s svojim posebnim odtenkom zelenega, a vse nosijo v sebi isto sporočilo: veselite se življenja,« je zapisal Tone Pavček, ki je bil naš »slavnostni govornik«. Z besedami zajetimi v njegovih verzih in prozi, se je dotaknil vsakega izmed nas, ter zapustil sled za razmišljanje in premislek. In prav je tako. V tem času smo o njegovem življenju in delu pripravili tudi knjižno razstavo, ki so si jo ogledali otroci iz vrtca in učenci osnovne šole, ter posamezniki. Marija Zver DPM Dokležovje Kulturni utrip našega kraja »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni nazaj si up in strah želi.« (dr. France Prešeren) Kultura je v našem kraju doma in upamo, da bo živela in ostala tudi v prihodnje. To smo dokazali z našo prireditvijo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bil 3.2.2012 v naši dvorani. Številno občinstvo je dokaz, da nam je kultura še kako pomembna v teh težkih, gospodarskih časih, ki ne prizanašajo nikomur izmed nas. S prireditvijo smo pokazali in dokazali, da je za preživetje pomembno tudi drugačno bogastvo, ne samo materialno. Potrebna je duhovna hrana, ki nas bogati in dopolnjuje. In prav gotovo so Prešernove Poezije za vse Slovence prava zakladnica lepote in duha, zato se vedno znova in znova vračamo k našemu poetu. S pomočjo sodobnih medijev je Prešeren približan velikemu številu bralcev, o njem je bil posnet tudi film, pevci in glasbeniki so njegovo poezijo prelevili v glasbo. Skozi njo zazvenijo njegove umetnine še posebej lepo in nam sežejo v srce. Prav gotovo nam je najljubša Zdravljica, ki je postala naša himna, v Prešernovem času pa jo je stroga cenzura črtala in ni izšla skupaj s Poezijami. Veliko njegovih pesmi je prevedenih v tuje jezike in jih poznajo tudi drugi narodi. Prešernoslovci preučujejo njegovo umetnost in nas opozarjajo zlasti na tisto, kar njegovo pesem ohranja mlado, svežo, žlahtno in opojno. Bralci vedno znova posegajo po njih kot po studencu, iz katerega se lahko napijemo osvežujoče pijače, ki nam bo vlila novih moči za življenjske preizkušnje in nas božajoče spremljala ob čustvenih vzgibih. Žal se naši kulturi v današnjem času ne piše nič kaj svetla prihodnost - toda kdaj pa se je? To so še kako občutili naši predhodniki, ki so orali ledino na kulturnem področju in ob tem postavili trdne temelje na katerih gradimo našo sedanjost in prihodnost, saj so nam zapustili bogato kulturno dediščino iz katere črpamo moč in pogum. Zato je prav, da se jih ob kulturnem prazniku spomnimo in damo kulturi tisto kar ji pripada. Žal ugotavljamo, da je v nas premalo ponosa in domoljublja, zato z lahkoto prevzemamo in občudujemo Mali rijtar - februar 2012 vse tuje in se zmrdujejmo nad ustvarjalnimi dosežki naših Slovencev. Tako je že Prešeren v svojih Elegijah rojakom zapisal: »Krajnc, ti le dobička išeš, bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, more dati gotov d'nar! Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcov svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led!« Vendar smo v našem kraju optimistični in ponosni smo na kulturni utrip. Veseli smo, da se v kulturno dogajanje vključujejo tudi mladi ki se radi pokažejo pred občinstvom doma in drugje. Dokaz za to so številne kulturne prireditve in dogodki skozi vse leto. Za tokratni kulturni program smo izbrali poezijo dr. Franceta Prešerna in Kajetana Koviča, ki je pred kratkim praznoval 80. obletnico rojstva. Spomnili pa smo se tudi znamenite ilustratorke Jelke Reichman, ki je z ilustracijami mnogih Kovičevih in drugih knjig navdušila številne generacije in je postala tudi Slo- venka leta 2011 (po izboru revije Jana). Kdo ne pozna njenih čudovitih ilustracij: Mačka Murija, Piki Jakoba, Škrata Kuzme, Miškolina, Zmaja Direndaja, Cepecepetavčka, Povodnega moža... Bogat kulturni program so pripravili učenci OŠ Bakovci s podružnico v Dokležovju, člani DPM, pevke Jesensko listje, harmonikar Niko Zver, kot gostje pa so nastopili člani moškega okteta iz Gančan. Naše recitatorke so interpretirale Sonete nesreče, ki so še danes prava uganka za prešernoslovce. Učenci OŠ Bakovci so predstavili pesnika Kajetana Koviča, mladinski zbor iz OŠ Bakovci in otroški pevski zbor iz Do-kležovja pa je pod vodstvom dirigentke Nataše Trobentar Majcen zapel pesmi, ki so navdušile občinstvo. Člani dramske skupine so predstavili kratek izsek kako knjige povezujejo družino. Veseli smo, da je še veliko takšnih družin, ki segajo po dobri knjigi. Še kako velja misel: brez knjige se da živeti, toda življenje z njimi je mnogo lepše. V društvenih prostorih smo pripravili razstavo pesnikovih podob kot so jih videli njegovi sodobniki in poznejši slikarji, ter slikanice in knjige Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman. Zavedati se moramo, da je kultura izraz našega slovenstva, naše identitete, zato nam ne sme biti vseeno kako ravnamo z njo. »Poniževanje jezika, ko ga spravljamo v podrejenost v našem vsakdanjem življenju (v govoru, v gospodarstvu, v parlamentu, celo na univerzah), je nič drugega kot navadno pomanjkanje dostojanstva. Vsakega dostojanstva. Običajnega, človeškega in seveda narodnega. Ti, ki to počnejo, zagotovo niso vredni verzov iz Prešernovih pesmi Rojakom. A meni je slovenščina najbolj zvočna, najbolj spevna, čustva muzike potoka, ki se pregiba iz večnosti v večnost,« so besede Toneta Pavčka. Marija Zver DPM Dokležovje Pevke Jesensko listje in voditeljica kulturne prireditve Marija Zver - Foto Tina Zver 5. novoletni pohod društva Tim Mlin Beltinci Novoletni pohod KK TIM MLIN - Foto Denis Cizar 2. januarja, je potekal že 5. novoletni pohod društva »Tim Mlin Beltinci«. Kot se za novoletni pohod spodobi, smo si pohodniki, letos se nas je zbralo 40, ob kuhanem vinu in čaju najprej zaželeli srečno in uspešno novo leto, nato pa se podali na dobrih 10 km dolgo pot. Pot smo začeli v Ižakovcih v smeri t.i. »tulipanov«, starih platan, kjer je nekdanja grofovska družina prirejala svoje piknike. So pa platane v slabem stanju in na tem mestu dajemo pobudo, da se naredi nekaj za ohranitev te naravne dediščine. Po nasipu, ki varuje obmurske vasi pred morebitnimi poplavami, smo pohodniki nadaljevali ob gramozni jami do reke Mure in železniškega mostu, kjer smo opravili tudi daljši postanek in pokramljali ob »pajanon kruji«. Če nas je na lanskem pohodu prijetno presenetil novozapadli sneg, smo tokrat uživali v za ta čas pretoplem sončnem vremenu. Ob reki Muri nas je pot vodila do Otoka ljubezni in broda Ižakovci. Pohod je bil zaključen s pristnim kosilom, in sicer s pravo domačo bujto repo. Ob tej priložnosti smo podelili nagrade najmlajšim udeležencem in najštevilčnejši ekipi. Leon Mihalič Mali rijtar - februar 2012 ŽNK Teleing Pomurje Beltinci Če je kdo še vedno prepričan, da je nogomet v domeni fantov, se hudo moti. Čeprav dekleta (še ne) ne osvajajo src publike, pa na igrišču pogosto pokažejo več borbenosti in predanosti temu športu, kot njihovi kolegi. Tudi ali predvsem pomurske nogometašice, ki jih ljubezen do nogometa združuje od leta 1999. In to zelo uspešno. Malo zgodovine Pravzaprav ne vem, ali je za nogomet v deželi ob Muri kriv današnji direktor kluba Štefan Kozic, ali zdaj že nekdanja nogometašica Urška Sabotin. Prvi je bil namreč leta 1999 trener članske tretje-ligaške ekipe iz Odrancev, druga pe je hodila na treninge. »Ali je hodila zaradi fantov, ali je imela res tako rada nogomet, še danes ne vem,« se spominja Kozic. Punca ga je več tednov nagovarjala, da bi tudi ženske igrale nogomet. »Ko vas bo deset, bomo začeli s treningi, « ji je pojasnil trener. Na naslednjem srečanju jih ni bilo 10, temveč 12. Odranske nogometašice so tako opravile prvi trening 4. novembra istega leta. Ker Kozic takrat ni mogel sedeti na dveh trenerskih stolih, je k sodelovanju povabil Mitjo Goloba, ki je postal prvi trener prekmurskih nogometašic. Že decembra so dekleta sodelovala na pomurskem prvenstvu osnovnih šol, tekmovanje pa je bilo pomembno predvsem zato, ker se je ekipa okrepila z novimi članicami. Januarja leta 2000 se je puncam pridružila danes najboljša slovenska nogo-metašica Mateja Zver in ekipa je kmalu imela več kot 20 igralk. V dogovoru s predsednikom lendavske medobčinske nogometne zveze Brankom Grosom so dekleta odigrala spomladanski del prvenstva s fanti do 12 let. Tekem je bilo sedem, dekleta so slavila štirikrat. V sezoni je bilo še nekaj turnirjev zunaj regije, punce pa so ostale neporažene. In tako je prišel v klub tudi prvi pokrovitelj, Gradbeni inženiring Atrij.«Gospa in gospod Kolarič bosta za vedno zapisana v zgodovino kluba«, dodaja Kozic. Da bi čim bolj popularizirali nogomet v Odrancih, je bil organiziran še mednarodni turnir. »To je bilo naših prvih osem mesecev delovanja in že se je dalo slutiti, da ženski nogomet v Odrancih ni muha enodnevnica,« je o zgodovini kluba dejal še Štefan Kozic. V sezoni 2000/2001 so dekleta prvič nastopila na državnem prvenstvu do 15 let. V konkurenci 12 ekip, razdeljenih na Zahodno in Vzhodno skupino, so v slednji osvojila prvo mesto in se skupaj z Mariborom uvrstila na finalni turnir. Prekmurke so postale podprvakinje. »S svojimi nastopi pa so nase prvič opozorile selektorja slovenske reprezentance Darka Krumpa«, se spominja Kozic. Sezona 2001/2002 je prinesla prvi naslov državnih prvakinj. Osvojila so ga dekleta do 15 let. Naslednjo sezono so se nogometašice prvič pomerile v 1. slovenski ženski nogometni ligi. »Bili smo presenečeni, da se lahko enakovredno kosamo z ekipami v najvišji ligi«, pravi Kozic in doda, da so takrat začeli teči pogovori o združitvi kluba s Športnim društvom LEN iz Murske Sobote. Združitev se je zgodila februarja 2003, upravni odbor pa je odločil, da se ženski nogomet preseli na igrišče v Filovcih. Klubu se je takrat pridružila ena najboljši igralk v Sloveniji Anica Korpič in dekleta so v prvenstvu dosegla nekaj odmevnih rezultatov. »Dvakrat smo premagali Ve-lesovo in Senožeti, enkrat ekipo Škal, z državnimi prvakinjami, ekipo Krke, pa smo igrali neodločeno«, o preteklosti pove Kozic. Sezona 2004/2005 je zapisana kot sezona, v kateri so članice osvojile prvi naslov; postale so pokalne prvakinje Slovenije. V državnem prvenstvu in zimski ligi malega nogometa pa so zasedle 2. mesto. »V zgodovino ŽNK Pomurje bo z zlatimi črkami zapisana sezona 2005/2006, saj so naša dekleta prvič osvojila naslov državnih prvakinj, kar jim je omogočilo tudi nastop na kvalifikacijah za udeležbo v najprestižnejšem evropskem klubskem tekmovanju Woman's Cup-u.« Poleg državnega naslova so članice postale še pokalne podprvakinje Slovenije, še doda Štefan. Naslednje leto so članice drugič osvojile naslov pokalnih prvakinj, prav tako na 2. mestu so končale kadetinje. Vse selekcije so osvojile naslove državnih prvakinj v zimski ligi malega nogometa. »Dobro in načrtno delo z mladimi se je obrestovalo v državnem tekmovanju tudi selekcij U-12, kjer so mlade nogometašice pometle s konkurenco in osvojile 1. mesto«, se še spominja Kozic. Sezono 2007/2008 sta zaznamovala dva dogodka; kadetinje so osvojile naslov najboljših v državi, klub pa je dobil tudi povabilo k sodelovanju na enem najvčejih turnirjev v ženskem nogometu v Evropi, kar je bil dokaz, da so dobri rezultati ekipe odmevali tudi zunaj meja. Dekleta so igrala v Mentonu na Azurni obali z ekipami z vsega sveta in zasedla 5. mesto. V naslednji sezoni sta se mladi talentirani igralki, Mateja Zver in Alena Milkovič, odločili, da se bosta preizkusili v tujini. Odšli sta na Islandijo. »To ni bilo veliko priznanje le za njiju, temveč za celotno ekipo,« pojasnjuje Kozic, saj je bil dokaz, da so naša dekleta sposobna igrati tudi v močnejših tujih klubih. ŽNK Pomurje Beltinci Klub je zaznamovalo tudi leto 2009. Nogometašice so se iz Filovcev preselile v Beltince in sicer zaradi nerazumevanja moravskotopliške občine, kamor spadajo Filovci. Spomnimo, da je bila v Beltincih doma moška prvoligaška nogometna ekipa »Potrošnik«, po propadu kluba, pa je tamkajšnji stadion s pripadajočim kompleksom bolj ali manj propadal. »V treh tednih se je celotna podoba objekta precej spremenila, uredili bomo tudi pomožno igrišče, tako da bodo vadbene površine v spomladanskem delu prvenstva že nared«, je julija 2009, ob dokončni odločitvi o preselitvi kluba, dejal Kozic. Tako se je tudi zgodilo. Stadion koristi tudi Nogometno društvo Beltinci, »odnosi med Mali rijtar - februar 2012 nami in njimi pa so zelo korektni,« še dodaja Kozic, ki je zadovoljen tudi s sodelovanjem občine Beltinci. ŽNK Pomurje Beltinci pod okriljem Teleinga Junija 2011 je klub dobil novega generalnega sponzorja. Družbo Teleing z Razkrižja. Kot je ob podpisu pogodbe z direktorjem Janezom Smolkovičem izpostavil predsednik kluba Stanko Ivanušič, je pomurski klub med slovenskimi ženskimi nogometnimi klubi edini, ki združuje v svojih vrstah vse selekcije; od U-8 do članske selekcije. Direktor Štefan Kozic, ki se mu, kot je dejal, nikoli ni sanjalo, da se bo ukvarjal z nogometašicami, pravi, da je ženski nogomet v vzponu. »Če sta bila med leti 2002 in 2005 le dva uspešna kluba, ŽNK Krka in ŽNK Pomurje, je danes drugače«, pravi direktor kluba. Po njegovih besedah je tudi Nogometna zveza Slovenije spremenila odnos do nogometašic. »ŽNK Pomurje Teleing ima pet starostnih kategorij, s štirimi selekcijami tekmujemo na državnem nivoju, tri selekcije tekmujejo na območju Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota oziroma Lendava in sicer v konkurenci fantovskih ekip,« še dodaja Kozic, ki si želi boljšega sodelovanja z osnovnimi šolami. »Tako bi lahko pridobili več mlajših igralk, ki bi jih vzgajali v lastni nogometni šoli.« Kozic ima glede kluba jasne cilje. »V sezoni 2011/2012 definitivno ciljamo na prvo mesto, želimo tudi, da bodo dekleta igrala vsaj v drugem krogu evropske lige prvakinj.« Na vprašanje, kaj pomeni Mateja Zver za prekmurski klub, Kozic odgovarja, da je Bistričanka zagotovo prvo ime slovenskega nogometa, »vendar so naša dekleta tudi takrat, ko je Zverova igrala v tujini, dosegala vrhunske rezultate. In še, kot pravi Kozic, denarja v ženskem nogometu ni. »Vsak klub, ki uspe prodati kakšno igralko v tujino, je fenomen.« Selekcije U-14, U-17 in članice trenirajo pod vodstvom Bojana Jančarja. »Ko sem prevzel ženski klub, so me punce presenetile«, pravi. »Nisem pričakoval, da premorejo toliko nogometnega zna- nja.« Ob tem dodaja, da večino treningov opravijo ob koncu tedna, saj punce študirajo ali obiskujejo srednjo šolo zunaj regije. »Ker imajo rade nogomet, se treningov tudi redno udeležujejo.« Sicer se tudi Jančar strinja, da je razlika med moškim in ženskim nogometom vse manjša, vendar dodaja, da v Sloveniji popularnost deklet narašča prepočasi. »Mene so ženske tako presenetile, da po televiziji raje pogledam kakšno žensko tekmo, kot moško«, še pove trener. Tudi zato, da lahko primerja igro s svojimi varovankami. Kot je še povedal Bojan Jančar, se z drugimi ekipami v ligi ne ukvarja kaj dosti.«Pomembno je, da mi delamo dobro. Potem so vidni tudi rezultati.« O žogobrcu z igralkami Matejo Zver, Tanjo Vrabel, Tjašo Tibaut, Tjašo Misja, Špelo Kolbl in Vito Šiftar »Zakaj nogomet?« se ob vprašanju, ki ga je slišala že nič kolikokrat nasmeji najboljša slovenska nogometašica Mateja Zver, sicer tudi novopečena lastnica bernskega planšarja Bendžija. »Prihajam iz okolja, kjer so fantje nenehno igrali nogomet, vključno z mojim bratom. Pa sem igrala z njimi,« se spominja Mateja in dodaja, da jo je tudi učitelj športne vzgoje v osnovni šoli povabil na vse tekme, kjer je seveda igrala s fanti. »Ko sem izvedela za ženski klub v Odrancih, sem se pridružila in tako se je moja nogometna pot začela zares.« »Da sem najboljša slovenska igralka?« s vprašanjem na vprašanje odvrne 23-letna Mateja. »Jaz ne gledam tako na to. Vsaka je dobra in k igri doda nekaj svojega. Potem je rezultat tu, « pove reprezentantka in vendarle pripomni, da ji, če tako pravijo, to veliko pomeni. Zverova še pravi, da je na Islandiji največ pridobila kar zadeva »postavitve v duelu in skoka v igri.« Pomembne izkušnje so tudi tekme v ligi prvakinj. »Sicer Islandke več igrajo na moč in več pretečejo po igrišču, kot me,« še doda Mateja, ki meni, da je ženska slovenska reprezentanca v zadnjem času zelo napredovala. Na vprašanje, kateri dogodek iz sveta nogometa, ji je ostal najbolj v spominu, pa odgovori: »Ko sem preigrala Mirana Pavlina.« In doda. »Nekateri moški še vedno mislijo, da smo ženske le za štedilnik.« Matejine želje so: ŽNK Pomurje Beltinci Teleing državni prvak ter uvrstitev slovenske reprezentance na evropsko in svetovno prvenstvo. Sama želi biti poleg, kakopak. Mateja Zver odhaja februarja z rusko ekipo FC Energi na enotedenske priprave v Tučijo. 21-letna Tanja Vrabel, ki, mimogrede, ne mara tekov brez žoge, je študentka računovodstva. »Če si priden, lahko uskladiš šport in učenje«, pravi Tanja, ki jo je za nagomet pri štirih letih navdušil brat. »Ob igranju nogometa čutim srečo in zadovoljstvo, uživam v ekipnem športu,«pojasnjuje Vrablova, ki je prepričana, da so mediji krivi za to, da je moški nogomet veliko bolj popularen kot ženski. »Gledala sem svetovno žensko nogometno prvenstvo in moram povedati, da sem bila zelo navdušena nad nekaterimi potezami igralk.« Tanja ob tem še dodaja, da tudi v slovenskem prostoru postajajo ženske ekipe vse bolj enakovredne. »Največje tekmice nam so igralke Krke, a upam, da jih bomo letos premagale«, je še povedala Tanja Vrabel in zavrnila očitke nekaterih, da so nogometašice groba dekleta. »Ne, smo zelo ženstvene,« je poudarila. Njeni vzorniki? Mateja Zver in Lionel Messi. Tjaša Tibaut, 23-letna študentka biotehnologije, je začela igrati nogomet za to«ker je to najlepša igra.« Na vprašanje, kako komentira veliko razliko med popularnostjo moškega in ženskega nogometa, odgovori, da je ta razlika na primer v Nemčiji ali Skandinaviji bistveno manjša kot pri nas. »Morda tudi za to, ker je Slovenija relativno mlada država«, pojasni in podobno, kot kolegica Tanja pri tem ošvrkne medije. »Mnogi sploh ne vedo, da obstaja kakovosten ženski nogomet. Vauuu, ti igraš nogomet, še vedno slišim (pre) pogosto,« glasno pove Tibautova. Cilji? »S klubom uvrstitev v ligo prvakinj in z reprezentanco na svetovno prvenstvo,« pove Tjaša in še doda, da če bo šlo vse po načrtih, ni razloga, da ne bi osvojile naslova prvakinj. 23-letna Staša Špur je bodoča profesorica razrednega pouka. Nogomet igra že 13. leto. Zakaj? »To pa ne bi vedela, Mali rijtar - februar 2012 res ne, « odvrne. Življenje je pač polno presenečenj. »Morda zato, ker sem ob nedeljah hodila z očetom na nogometne tekme. Staša, ki je naravnost razočarana, kako javnost ignorira ženski nogomet, pa ni le igralka in študentka. Dela še prek študentskega servisa in je novopečena sodnica. Podobno kot Tanja Vrabel. Za Špurovo je sojenje sedmih tekem. Večinoma moških. »Na zadnjem turnirju, kjer so se pomerile ekipe policistov, reševalcev in gasilcev, mi je eden od igralcev zabrusil, naj se spakiram v kuhinjo.«Na vprašanje, ali jo je reakcija prizadela, pa Staša odvrne: «Ko je to rekel že petič, sem zaznala moški ego.« Sicer je klub Špurovi druga družina, s soigralkami gredo tudi skupaj na morje in seveda na zabave. »Nekoč so dekleta igrala nogomet zato, ker so to želela početi in ne zato, ker bi obvladale igro. Danes je drugače. Konkurenca je vse močnejša«, o tekmicah pove Špurova, ki najbolj spoštuje ekipo Krke, najbolj pri srcu pa so ji nogome-tašice Maribora. 16-letna Tjaša Misja je dijakinja Srednje ekonomske šole v Mariboru. Nogomet igra že deset let, za igro pa jo je navdušil oče. »Igranje nogometa mi pomeni prihodnost. Ali doma, ali pa v tujini,« odgovarja Tjaša, ki sicer priznava, da je na prvem mestu šola. »Konkurenca je huda, a jaz za naš klub upam na najboljše«, še pove najstnica, ki si prav tako želi, da bi bil ženski nogomet bolj prepoznaven. 13-letna Špela Kolbl in 12-leta Vita Šiftar sta bili nekaj let soigralki, danes je uspešna Špela »pobegnila« v višjo selekcijo. »Nogomet mi je všeč, kadar igram res uživam«, pove Špela in doda, da je največji užitek zadeti v mrežo. Treningi so sicer za Špelo naporni, a všeč so jih vse vaje, ki jih zahteva trener Grega Zver. Špela, ki ji je vzornik hiter Cristiano Ronaldo, igra v napadu, da bi štela gole, ki jih je dosegla, pa je kar preveč. Vita med tem igra nogomet od šestega leta. »Nogomet imam rada, ker je borbeni šport.« Borbeni? »Da. Borim se za vsako žogo. Če jo izgubim, jo skušam dobiti nazaj«, odgovori Vita na vprašanje, kaj pomeni borbeni šport. »Tudi če dobimo gol, se moramo boriti naprej«, še doda Vita, ki prav tako, kot njena starejša kolegica Tanja, ne mara tekov brez žoge. Sicer doda, da je na igrišču pomembno tudi to, da so igralke med seboj tudi prijateljice. »Žal mi je, da po televiziji ni več ženskih tekem,« je še povedala Šiftarjeva. Največji Vitin uspeh je naslov najboljše igralke v zimskem turnirju U-12 leta 2010. Pod ŽNK Pomurje Beltinci Teleing se sicer podpisuje 60 deklet. »Babica in dedi« kluba In še za konec. Prekmurski klub ima še eno posebnost. Babico in dedka. Tako namreč vse igralke, vključno s trenerji in vodstvom kluba, pa tudi starši, kličejo Marijo in Štefana Mariča, ki sta v klubu »deklica za vse.« »V nogomet me je zvabila starejša vnukinja«, pove Marija, ki je sama nekoč trenirala rokomet, tako sva začela delati oba z možem, in dan brez nogometa nama težko mine.« Maričeva, ki spremlja vse selekcije( tudi vsak dres gre skozi njene roke), še dodaja, da se dekleta in trenerji zelo trudijo in želi si, da bi dobil ženski nogomet v Pomurju ugled, kakršnega si tudi zasluži. Na vprašanje, kako je nervozna ob tekmah, pa babica na kratko odvrne: »Tega se ne da povedati.« In za konec še nagrada za naše delo. Telovadnica Ekonomske šole Murska Sobota je bila prizorišče zaključka tradicionalne, že 48. Vestnikove razglasitve najboljših pomurskih športnic, športnikov in športnih kolektivov za leto 2011. Potem ko je med športniki prvo mesto zasedel Boštjan Maček, za njim pa sta se uvrstila rokoborec Jure Kuhar in na tretje mesto strelec Robert Markoja, je med športnicami prva nogometašica Tanja Vrabel, državna reprezentantka, ki je s 50 zadetki najboljša strelka v elitni druščini slovenskih nogometa-šic. Igrala pa je tudi vidno vlogo v ŽNK Teleing Pomurje, ki po jesenskem delu vodi v 1. ženski nogometni ligi. Na drugo mesto se je uvrstila atletinja Anja Benko, tretja je košarkarica Alja Samec, igralka ŽKK Pomurje-Rašica. Med športnimi kolektivi je prvi ŽNK Teleing Pomurje Beltinci, ki so z jesenskim naslovom v 1. ženski nogometni ligi kronale zelo uspešno lansko sezono. So tudi zmagovalke državnega dvoranskega prvenstva v nogometu. Na drugem mestu je pristal AK Panvita Murska Sobota, tretji je ŽOK Kema Puconci. Štefan Kozic Pomurska liga v elektronskem pikadu V polnem teku je tekmovanje v Pomurski pikado ligi za sezono 2011/2012, katero tudi letos vodi in organizira pikado klub ŠD Dokležovje. Tudi letos v ligi tekmuje večina ekip iz naše občine. Letos so ekipe v ligi zelo izenačene, tako da bo boj za prvaka še zelo napet. Matjaž Gyorek Po 10.odigranih kolih je lestvica sledeča: ekipa tekem zmage porazi seti igre točke 1. F1 PAJEK (Dokležovje) 10 8 2 158:92 370:242 16 2. PICOLO (Melinci) 10 8 2 150:100 348:275 16 BRIZGALNA BAR 3. (Vanča vas) 10 8 2 147:103 343:274 16 ŠD DOKLEŽOVJE 4. (Dokležovje) 10 6 4 145:105 324:271 12 5. MAŽI BAR (Ižakovci) 10 4 6 136:114 318:276 8 6. ČARNE VRANE Ižakovci) 10 3 7 111:139 287:325 6 7. PAJDAŠJE (Dokležovje) 10 3 7 108 : 142 286:326 6 8. VIKTORIJA (Filovci) 10 0 10 46:204 150 : 437 0 Mali rijtar - februar 2012 Tudi v Bratoncih tek Pomurje teče in hodi Tudi v letu 2011 je pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije potekala rekreativno tekmovalna prireditev Slovenija teče. Tekmuje se za pokal posameznih področij (pokrajin), pet izbranih in vnaprej določenih tekov pa šteje za Pokal Slovenije. Tekmovanje na severovzhodnem delu Slovenije se imenuje Pomurje teče in hodi ali teki za Pomurski pokal. V letu 2011 so se tekmovalci lahko udeležili šestnajstih tekov v različnih krajih, za točkovanje pa šteje deset najboljših uvrstitev. Tekmuje se v starostnih kategorijah: otroci - A, B, C, D, ženske - A, B, C, D, E moški - A, B, C, D, E, F, G Priznanja se podeljujejo v posameznih kategorijah in v kategorijah absolutno v skupini (ženske, moški). Iz Beltinske občine je v letu 2011 tekmovalo lepo število tekmovalcev in dosegli so visoke uvrstitve. V skupini moški je postal absolutni zmagovalec Dejan PREINDL iz Brato-nec (Tekaška sekcija Prevozi bolnikov Bratonci). Zmagal je tudi v kategoriji moški C, v kategoriji ženske C je Pavla FORJAN iz Bratonec (Tekaška sekcija Prevozi bolnikov Bratonci) zasedla 3. MESTO, prav tako je član Tekaške sekcije Prevozi bolnikov Bratonci Stanko ROŠKAR v kategoriji D zasedel 4. MESTO. Kategorija A - deklice: 1. MESTO - Kaja MARTON, Bratonci (Tekaška sekcija Prevozi bolnikov Bra-tonci) 3. MESTO - Klara JANŽA, Bratonci (Vrtec Lipovci) Kategorija B - dečki: 3. MESTO - Maj JANŽA, Bratonci (OŠ Beltinci) Kategorija C - deklice: 2. MESTO - Saša MAUČEC, Lipa (AK Panvita) 3. MESTO - Zala JANŽA, Bratonci (OŠ Beltinci) V pretekli tekaški sezoni se je v organizacijo tekov vključila tudi naša občina. NK Bratonci je v mesecu maju organiziral Bratonski tek, ki bo na sporedu tudi letos v soboto 12. maja 2012. Organizatorji želijo, da bi tek postal tradicionalen, saj lahko kraj poznane širše poznan tudi po odmevni športno rekreacijski prireditvi. V letu 2011 se je ustanovila tudi Tekaška sekcija Prevozi bolnikov Bra-tonci in že prvo leto delovanja dosegla odmevne rezultate. Sekcija vabi v svoje vrste nove člane vseh starosti, začetnike in tudi bolj aktivne člane. Predstavil sem številne rezultate, dejansko pa je zmagovalec vsak, ki zbere voljo in pogum, malo potrenira in potem premaga tistih 7-11 km kolikor je dolžina posameznega teka. In naj si sposodim rek pri pevcih »Kdor teče, slabo ne misli.« Se vidimo na teku 2012! Janez Koren Zadovoljni in ponosni: Saša, Zala, Kaja, Maj in Klara - Foto Janez Koren Bratonski Trmaši Da se človek ne zapusti mora ostati trmast in ne popustiti v tisto kar si je zadal za svoj cilj. Mi trmaši vztrajamo ne popuščamo kljub določenim oviram. Bodisi da si mlad, oziroma kot smo mi tudi malo starejši je lepo,da to izkoristiš prijetno z koristnim za svoje zdravje. V preteklem letu so se nam pridružili še trije kolesarji brata Borut in Bojan iz Lipovec Ter Aleš iz Brato-nec, kateri je tudi najmlajši. Ko se začne kolesarska sezona tudi mi začnemo in to dvakrat tedensko, ter v nedeljo prekolesarimo 150-200km. V čast si štejemo, da smo prekolesarili otvoritveni maraton v DOLOMITIH v Italiji, kjer nas je bilo 20.000 kolesarjev. Zelo dosti je bilo ženske populacije, ter dosti sedemdeset letnikov in več. Udeleženci smo bili iz celega sveta. Prevozili smo štiri vzpone dolžine 55 km ter višinske razlike 1900m. Vreme je bilo zelo lepo za kolesarit. Kljub naporom smo uživali v lepotah pokrajine dolomiti. Naši kolegi so se udeležili maratona Vildon v Avstriji, kateri je tudi zelo poznan po Evropi. Milan in Drago sta se udeležila vzpon na Gosglockner, vendar sta imele slabo vreme. Po vsponu je začelo deževati in sta morala biti zelo prevedna pri spustu. Po vrnitvi domov sta bila zelo ponosna da sta imela čast, da jima je uspelo prekolesariti na vrh te gore. Prekolesarili smo tudi del naše lepe Slovenije. Pred dnevom državnosti smo se podali na pot v Olimje. Tam smo si ogledali jelenov hram, čokoladnico, Podčetrtek, pivovarno Haler kjer smo tudi prenočili. V Podčetrtku smo obiskali tudi tamkajšnjega župnika g. Rogača doma iz Bogojine, kateri je bil kaplan pri nas v Beltinci. Drugi dan smo se vračali domov ter spet uživali v lepotah naše lepe Slovenije. Ob koncu leta smo našega prijateja Dragoja pospremili v lepa šezdeseta leta. Skupaj z njegovim praznovanjem smo tudi naredili zaključek uspešne sezone. Ob obujanju in doživjanju lepih do-gotkov in tidi majn lepih smo delali plane za drugo leto. Ob praznovanju dneva državnosti naj bi prekolesarili Balaton. To naj bi bilo tridnevno kolesarjenje. Mali rijtar - februar 2012 Udeležili naj bi se večih maratonov doma in v tujini. Beltinski je obvezen. V zimskem času kolesarimo na trena-žerjih, sobnih kolesih. Vabimo vas da se nam lahko pridruži vsak ki ima voljo in trmo da se pelje znami po naši pokrajini po bregeh in doleh. Leta niso važna le dobra volja in trma. Imamo tudi svojo spletno stran: www.bratonci-kolesari.si e.mail: bratonski.trmasi@gmail.com Lahko pa pokličete na tel. 031-612-246 Milan Horvat Milan Horvat v. r * k t ’ r - ' Kolesarjenje po Dolomitih Samo 7. mesto po jesenskem delu tekmovanja 2011/2012 Vodstvo in igralci ŠD Meteor Melinci, ki tekmujejo v Pomurski ligi malega nogomet, nikakor ne morejo biti zadovoljni z pravkar končanim jesenskim delom prvenstva, saj so zasedli šele 7. mesto med 10 ekipami. Dosegli so samo 3 7mage, enkrat igrali neodločeno ter kar 5 krat izgubili. V ekipi prevladujejo mladi in nadarjeni igralci, kar sed bo slej ko prej moralo videti tudi na rezultatih. Veseli pa dejstvo, da ima klub med 10 najboljšimi strelci lige na visokem 4. mesti igralca Luko graja z 12 doseženimi zadetki. Navijači ŠD Meteor Melinci stojimo trdno za svojim klubom. Janez Maroša Novice iz judo kluba Klima center Tratnjek Beltinci Za nami je zelo uspešno leto 2011, katerega smo uspešno zaključili z drugim turnirjem za Pokal Beltinec in klubskim miklavževanjem. Če se ozremo nazaj in naredimo manjšo inventuro nam ta pokaže, da smo na 36 tekmovanjih osvojili 162 medalj, od tega kar devet na državnih prvenstvih. V točkovanju za slovenski pokal pa smo med 60 klubi končali na 18 mestu, kar je viden napredek (leta 2010 smo bili 30.). Imamo najboljšo mlajšo deklico v državi ( Hanna je osvojila maksimalno število točk). Člansla ekipa je bila 2. V II. Ligi, uspešno smo organizirali turnir s 120 tekmovalci, trenerji so uspešno opravili izobraževanja. Vse to naše uspešno delo je bilo nagrajeno s strani Športne zveze, ki nam je dodelilo tretje mesto med ekipami v naši občini. To je za nas veliko priznanje, hkrati pa obveza, da še bolje delamo v prihodnje. Letošnjo sezono smo začeli še bolje kot lani, na državnem članskem prvenstvu smo bili zelo blizu prvi medalji, a je tudi 5. Mesto Nikota, in 9. Marka in Filipa, ki je še lani bil kadet lep dosežek. Nakadetskem državnem prvenstvu pa nas je presenetil Marsel, ki je še starejši dečko a je vseeno osvojil 3. Mesto. Mlajši so bili uspešni v Lendavi in Bruck an der Muru. V Lendavi smo osvojili štiri prva in tretja mesta, ter eno drugo, v Brucku pa štiri prva in dve tretji mesti. V prihodnje nas čakajo državna prvenstva pri mlajših in starejših deč-kih/deklicah, ter mladinsko in mlajše člansko. Zreven tega pa še tradicional- ni turnirji v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Kot zmeraj na koncu Vas vabim, da se nam pridružite, če ne drugače pa vsaj na naši internetni strani ali facebooku. Vpis novih članov je mogoč skozi vse leto, lahko nas obiščete na treningu, lahko nas pokličete po telefonu, ali pa na naši spletni strani www.judo-ms. si in facebooku »judo klub beltinci«. Kontakt: Iztok Jerebic 031-506-707, Bogdan Lešnjak 031-791-826, Tarik Mazouzi 041-550-015. Športni pozdrav JK klima center Tratnjek Beltinci Iztok Jerebic Mali rijtar - februar 2012 Miklavževanje 2011 Predstavitev obrtnih poklicev in srednješolskih programov na OŠ Beltinci Učenci 7., 8. in 9. razreda so v sredo, 23. 11. 2011, spoznavali srednješolske programe in poklice ter se seznanjali z možnostjo nadaljevanja šolanja s ciljem lažje izbire svoje poklicne poti. Svoje delovanje in poslanstvo so predstavili Pomurska gospodarska zbornica, Medpodjetniški izobraževalni center Pomurja in Zavod za zaposlovanje M. Sobota. Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, in Medpodjetniški izobraževalni center, ki ga vodi Blaž Gerenčer, sta predstavila projekt Pravi poklic za pravi razvoj. O pomenu izbire pravega poklica je učencem spregovorila tudi Tamara Repic iz Zavoda za zaposlovanje M. Sobota. Medpodjetniški izobraževalni center Pomurje je organizacijska enota Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, ki ponuja kakovostne izobraževalne programe in usposablja tiste kadre, ki jih pomurska podjetja, obrtniki in posamezniki najbolj potrebujejo. Soboški MIC nudi aktualna teoretična in praktična znanja, posamezniki pa lahko pridobijo poklic, se dokvalifici-rajo ali nadaljujejo izobraževanje na specifičnem področju. So povezovalni člen med šolstvom in gospodarstvom. Tako so učenci lahko spoznali ljudi, ki opravljajo poklic kuhar-natakar, kle-par-krovec, parketar in mizar. Veseli smo bili velikega odziva srednjih šol. Svoje programe so učencem predstavljali ravnatelji, profesorji in di- jaki iz kar 9 srednjih šol. To so: • Biotehniška šola Rakičan, • Ekonomska šola Murska Sobota, • Gimnazija Frana Miklošiča Ljutomer, • Gimnazija Murska Sobota, • Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, • Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, • Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, • Šolski center Ptuj, • Gimnazija in kemijska šola Ruše. Učenci in učitelji OŠ Beltinci smo bili zelo zadovoljni z vsemi informacijami o možnostih nadaljevanja osnovnošolskega izobraževanja in nazornimi prikazi vseh sodelujočih. Verjamemo, da bo izbira poklicne poti učencev OŠ Beltinci zdaj lažja. Cvetka Rengeo, OŠ Beltinci Učenci so spoznali, kaj dela okoljevarstveni tehnik Mali rijtar - februar 2012 (43) Praznična knjižna čajanka v šolski knjižnici OŠ Beltinci Šolska knjižnica OŠ Beltinci pri svojih dejavnostih promovira branje in bralno kulturo. Tako smo v četrtek, 15. 12. 2011, v okviru knjižničarskega krožka priredili praznično knjižno čajanko, z zanimivimi in aktualnimi vsebinami. V prvem delu je Tadej Kirinčič, predstavnik spletnega medija Sobotainfo. com, predstavil nove medije, E-bralni-ke in opozoril na nevarnosti na spletu, predvsem na priljubljenem Facebooku. V drugem delu so o pomenu knjige v vsakdanjem življenju spregovorili Anton Štihec, župan Mestne občine Murske Sobote, dr. Matej Gomboši, župan Občine Beltinci, Tadej Kirinčič, Sobotainfo.com, Mateja Horvat, ravnateljica šole in Zoran Kos, učitelj športne vzgoje. Gostje so z učenkami, ki obiskujejo knjižničarski krožek, delili svoje izkušnje z branjem in s knjigo. Pripove- dovali so, kdaj in kaj berejo in povedali tudi to, da so jih življenjske situacije pripeljale do tega, da so v roke vzeli knjigo in da je njihova izkušnja s knjigo bila tako močna, da jim je spremenila življenje. Naše druženje se je končalo v sproščenem vzdušju ob čaju z željo, da se še kdaj srečamo na podoben način. Cvetka Rengeo, šolska knjižničarka Tadej Kirinčič predstavlja nevarnosti na spletu Dedek Mraz je prišel med nas V sredo, 21. 12. 2011, je v telovadnico OŠ Bakovci prišel dobri stari mož, dedek Mraz. Težko smo ga pričakovali otroci vrtca Krtek in učenci OŠ Bakovci, saj je s seboj pripeljal snežinke in kup daril. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Bakovci in Krajevno skupnostjo Dokležovje smo mu pripravili čudovit sprejem. Po pesmici, ki jo je zapela učiteljica Nataša Trobentar Majcen, smo glasno priklicali dobrega starega dedka. Dobri stari Dedek Mraz je prišel med nas. Foto: Boštjan Kosednar Otroci iz vrtca Krtek so skupaj z vzgojiteljem in vzgojiteljicami zaigrali igrico Dva snežaka in spet smo se preselili v snežno deželo. Učenci od 1. do 4. razreda iz Bakovcev in podružnice v Dokležovju so veselo zapeli in zaplesali in dedku Mrazu zagotovili, da so bili pridni. Po veselem petju in nastopanju je napočil težko pričakovani trenutek, ko je dobri mož obdaril pridne otroke. Po obdaritvi in veselem rajanju smo se poslovili od dedka Mraza in voditeljica programa Nuša Grah je zbrane povabila na čaj in piškote, ki so jih spekli učenci.. Upamo, da bomo tudi naslednje leto tako dobro sodelovali in skupaj pričakali dobrega moža iz daljnih krajev. Matejka Pavličič Pukšič Foto Boštjan Kosednar Mali rijtar - februar 2012 Nepozabljen spomin Krepko smo že zakorakali v leto 2012. Prazniki so minili za ene bučno, veselo, za druge bolj umirjeno. Spomini gredo v pozabo, še malokdo se spomni miklavževanja v Domu Janka Škrabana v Beltincih. Skromna beseda »pridite prosim« in smo se odzvali upokojenci in prostovoljci projekta Starejši za starejše Občine Beltinci. Ko smo prišli v dom je bilo že vse okrašeno in pripravljeno za prihod svetega Miklavža. Zbrani stanovalci so z radovednostjo čakali kaj bo. Sledil je kratki program z recitacijami, pesmimi, glasbo, katerega je spontano vodila naša koordinatorka Ana Marija - Marica Vučko iz Lipovec. Brez priprav, skupnih vaj in srečanj je nastal pravi veseli večer. Posebej so se izkazali člani DU iz Melincev, ki so s starim kmečkim orodjem in harmoniko še posebno razvese- lili vse prisotne. Potem je veličastno s svojim spremstvom vstopil sveti Miklavž, ki je obdaril vse stanovalce. Vzdušje je bilo enkratno, sproščeno. Toda marsikatero oko, nekdaj svetlo iskrivo, je napolnila solza in tiho spolzela po zgubanem licu, s spominom na mlade dni in na svoj dom. Tam nekje... Stanujem v Domu Janka Škrabana v Beltincih. A kje je moj pravi dom? Nekje, nedaleč vstran, rahlo valovi Mura. Obrežje ji krasijo veje povešenih vrb, listje rahlo trepeta v sapici vetra. Nežni zvončki, sklanjajo bele glave. Tam nekje je moj dom, ki pozabljen ne bo. Nekje, nedaleč vstran,rastejo vitki topoli, v njihovih krošnjah gnezdijo ptički veseli. Tam so travniki zeleni, še ne pokošeni, s pisanim cvetjem okraše- ni. Tam nekje je moj dom, ki pozabljen ne bo. Nekje, ne daleč vstran, zori zlata pšenica. Med njo pa mak rdeči cveti. Nad poljem letajo lastovke in veselo žgolijo, saj našle so svoj stari dom. Tam nekje je moj dom, ki pozabljen ne bo. A moj dom sameva, bog ve, ali so se štorklje vrnile na naš dimnik, ali lastovke še gnezdijo pri nas, kjer ni več toplega ognjišča in otroškega vrišča. Tam nekje je moj dom, ki pozabljen ne bo. Ko zazvoni večerni AVE, marsikdo zaspi s solznimi očmi, s spominom na svoj dom in na vse kar bila je mladost. TAM NEKJE JE MOJ DOM, KI POZABLJEN NE BO. Marica Horvat in sodelavke projekta »STAREJŠI ZA STAREJŠE« iz Dokležovja Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost učencev šole na OŠ Bakovci in POŠ Dokležovje Ob sprejemu v šolsko skupnost so nas obiskali tudi naši dedki in babice Konec meseca novembra so naši prvošolci postali enakopravni člani šolske skupnosti. Svečana prireditev se je odvijala na OŠ Bakovci. Ob tej priložnosti so prvošolci iz OŠ Bakovec in prvošolci iz POŠ Dokležovja prejeli svečano listino in zaobljubo, s katero so bili sprejeti v skupnost učencev šole v Bakovcih. Hkrati so nas obiskali tudi naši babice in dedki. Prvošolce iz Dokležovja so pospremili na matično šolo in skupaj prisostvovali svečani zaobljubi. Ob krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci šole, so se prvošolčki svečano zaobljubili, da bodo spoštovali svoje sošolce in sošolke in vse druge ljudi, do bodi vestno opravljali svoje šolske obveznosti, skrbeli za čisto in zdravo okolje, bodo pomagali prijateljem in sošolcem v stiski in se ravnali v skladu s šolskimi pravili. Sledila je svečana zaobljuba: Danes, Ko postajam član šolske skupnosti, slovesno obljubim, da se bom pridno učil in delal domače naloge, da bom ubogal učitelje in pomagal sošolcem. Obljubim, da bom delal V dobro šolske skupnosti. Ob koncu smo se vsi skupaj še malce okrepčali in nasmejanih ter veselih obrazov odšli domov. Postali smo enakopravni člani šolske skupnosti. Vanja Mladenovič, mentorica SUŠ Mali rijtar - februar 2012 Prehranska piramida tudi pri najmlajših Vrtec Beltinci - enota Beltinci, oddelek 2-3 let Otrok ima vse potrebno za spoznavanje sveta, ker ima telo. Telo je opremljeno s čutili, ki znajo zaznati okolje, ki obdaja otroka (Rinaldi, 2006). Predšolsko obdobje, je obdobje hitrega razvoja, tako telesnega kot duševnega, za to je potreba po zdravi prehrani še pomembnejša. Je obdobje, ko se otrokove prehranjevalne navede šele oblikujejo, za to lahko z najrazličnejšimi pristopi vplivamo na njihove zdrave prehranjevalne navade. Otroci, ki uživajo zdravo in raznoliko prehrano že v zgodnjem otroštvu, si privzgojijo prehranske navade, ki ostanejo za vse življenje. Kot starši in vzgojitelji se moramo zavedati, da sta ustrezna hrana in telesna pripravljenost, dejavnika, ki sta pomembna za zdravje otrok. Vzgojitelji v vrtcu se zavedamo, da je prehrana otrok ključnega pomena za njihov razvoj in ker otroci večji del dneva preživijo v vrtcu, je tudi naša naloga, da jim privzgojimo zdrave prehranjevalne navade in jih vzgajamo v smeri zdravega načina življenja. Naš vrtec - vrtec Beltinci, je vključen v različne projekte, trije izmed projektov - Eko projekt, mednarodni Fit projekt in projekt Zdravje v vrtcu, pa dajejo še prav poseben poudarek k vzgoji in ohranjanju zdravega načina življenja. Zastavljene dejavnosti v smeri vzdrževanja in ohranjanja zdravega načina življenja, skozi celo leto vključujemo v igro in učenje. V oddelku otrok, starih 2-3 leta smo se odločili, da naše dobre prehranjevalne navade še utrdimo, da skupaj spoznamo kaj je tisto, kar nas vsak dan počaka na krožniku in kako sploh na krožnik pride..., to in še veliko več nas je zanimalo in na vsa postavljena vprašanja smo odgovarjali v obliki naravoslovnih dejavnosti v vrtcu, s prepletanjem še vseh drugih področij Ku-rikuluma za vrtce (jezika, matematike, gibanja, umetnosti). Pri načrtovanju dejavnosti, smo želeli, da bi otroci dobili konkretne predstave in osvojili veliko število novih pojmov s področja prehrane. Za večjo nazornost in predstavljivost smo v igralnici postavili veliko prehransko piramido, ki je že dolgo časa samevala na podstrešju vrtca. Otroci, vzgojitelji in Manuelova mama (ga.Vanja Kramar), smo poskrbeli, da je piramida oživela in zaživela v naši igralnici. Piramido smo napolnili z živili, ki smo jih spoznavali preko vseh čutil. Čeprav smo stari, komaj 2 ali 3 leta, smo bili prav spretni pri rezanju živil s plastičnimi noži, brez pomisleka smo okušali vso sadje in zelenjavo, saj smo sodelovali pri rezanju in to je doživetje, ki premaga ves strah pred nečim novim, še neznanim. Okusni so bili tudi sokovi, ki smo jih pripravljali čisto sami, vanje smo dodajali sadje in zelenjavo, bili so zelo zdravi in seveda najokusnejši, zato, ker smo jih pripravljali čisto sami - bili smo zelo ponosni. Ponosni smo bili tudi na svoje prve palačinke - ampak zdrave palačinke - palačinke z jabolčno čežano, ki smo jih prav tako pripravili v naši igralnici. Postali smo pravi kuharji s kuharskimi kapami in recepti, ki smo jih sestavljali z lepljenjem sličic (sestavin, ki smo jih uporabljali) - tako smo preko sličic natančno vedeli katere sestavine dodajamo. Res, da se nam zdi prehranska piramida zapletena, toda za nas ni bila, saj smo si nova spoznanja pridobivali na podlagi že znanih pojmov. Poznali smo že majhen in velik krog - v njiju smo lepili sličice živil, ki jih lahko uživamo v velikih ali majhnih količinah (veliko v veliki krog, majhno v majhni krog), otroci so ob rezanju, trganju, razvrščanju in lepljenju nadvse uživali ter se tako preko igre seznanjali z zdravimi in nekoliko manj zdravimi živili. Prehransko piramido smo preko igre ves čas utrjevali - z dodajanjem in uporabo živil v kotičkih, s socialnimi igricami, vključevanjem pojmov s področja prehrane v gibalne dejavnosti, z ogledom lutkovnega filma - Ostal bom zdrav, preko slikanic o prehranjevanju. Obisk kuhinje v vrtcu nam je prinesel bogate izkušnje in spoznanje o tem, kje in kako se pripravlja hrana, ki jo vsakodnevno na vozičku pripeljemo v igralnico. Spoznali smo kaj se skriva za vrati kuhinje našega vrtca in spoznali nov poklic - kuharja. Vse kar smo se učili smo se učili preko igre, otrokove temeljne dejavnosti, vse o čemer smo se pogovarjali smo okušali, se dotaknili, zaznavali preko voha, vida, sluha in tako poskrbeli za nova spoznanja in izkušnje otrok. Pri načrtovanju in izpeljavi dejavnosti smo sodelovali: otroci oddelka 2-3 let, vzgojiteljica - Helena Vargazon, pomočnik vzgojiteljice - Dejan Pozde-rec, pomočnica vzgojiteljice - Suzana Horvat, sodelavci iz kuhinje vrtca in starši s sodelovanjem ob prinašanju slik in odpadnega materiala. Helena Vargazon, vzgojiteljica 1 1 Prehranska piramida v naši igralnici Mali rijtar - februar 2012 Novice iz enote SONČEK Dokležovje Okušali smo sadje Skrbimo za zdravje V našem vrtcu se trudimo, da bi osvojili čim več pozitivnih navad, ki se nanašajo na zdravje, zato smo se vključili v program ZDRAVJE V VRTCU. Želimo si, da bi bili otroci čim bolj zdravi, zadovoljni in nasmejani, zato smo vzgojiteljice načrtovale dejavnosti, ki bodo zajemala področja gibanja, zdrave prehrane in osebne higiene skozi vse šolsko leto. Veliko se bomo pogovarjali o zdravju, zdravi prehrani, izdelali si bomo prehrambeno piramido, pripravljali si bomo sadne krožnike, navajali se bomo na pitje nesladkanih čajev, se veliko gibali, skrbeli za higieno in se navajali na samostojnost pri oblačenju. Otroci, ki živijo v zdravem okolju, spoznajo zdrav način življenja, osvajajo zdrave navade in veščine, lahko odrastejo v zdrave osebe in pri tem lahko kaj naučijo tudi starše. Gordana Sobočan Ustvarjamo z naravo na plesnem in likovnem področju Preko obogatitvene dejavnosti že tretje leto nadgrajujem svoje znanje iz področja umetnosti. Otrokom poskušam preko plesa in likovnega ustvarjanja približati drugačen svet umetnosti, v katerega skušam vnašati čim več elementov iz narave (listje, pesek, sneg, dež, vosek, glino...). Naravo uporabljam kot element oziroma prostor za umetniško izražanje. Med sabo poskušam prepletati čim več zvrsti iz umetnosti, ter jih na inovativen način seznaniti z ustvarjanjem skozi plesno in likovno dejavnost. V otroku želim spodbuditi ustvarjalnost, izvirnost, drugačnost, estetsko doživljanje, občutek za umetniški red in lepoto. Želim spodbuditi skriti potencial, ki ga skozi umetnost izraža in komunicira, s čimer razvija svoje sposobnosti uporabljanja simbolov, ko v risbi, plesu, glasbi ustvari nekaj, kar predstavlja nekaj drugega. Skozi umetnost lahko predstavi svoja najbolj skrita počutja in čustvene vsebine. Doživlja sebe kot pomemben del družbe, z svojim ustvarjanjem prispeva k oblikovanju okolja, zaradi česa doživlja svojo vlogo v skupnosti kot smiselno in gradi samozavest. Izkušnje iz področja umetnosti so zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja pomemben dejavnik uravnoteženega otrokovega razvoja in duševnega zdravja. Rebeka Zver Mali rijtar - februar 2012 Kako smo v vrtcu prespali in pričakali božička Komaj smo dočakali dan, 19. december, kajti ta dan smo prišli spat v vrtec. Zvečer ob 18. uri so nas starši pripeljali v vrtec, šli smo se igrat, starši pa domov. Spekli so nam kekse, prinesli pijačo. Ko smo to pojedli, smo se odpravili na sprehod z laternami. Šli smo do družine Žižek, kjer smo si ogledali jaslice, zapeli Sveto noč, družina pa nas je pogostila s sladkarijami. Počasi smo se odpravili proti vrtcu, kajti čakala nas je večerja - slastna pizza iz Gostišča Vrtnica. Sledila je božična zgodba Vesel božič, Mandi, nato še disco ples. Večer je hitro minil, zato smo se šli umivat, preoblačit v pižame in počivat. Otroci so si sami izbrali, kje bodo ležali. Ob gledanju risanke so se umirili, si voščili lahko noč in zaspali. Ko smo zjutraj vstali so prvo vprašali kdaj pride Božiček? Ko se je Boži- ček pripeljal s konjem in so ga otroci zagledali so začeli kričati, vriskati, se veseliti. Bili so očarani. 19 otrok od 23 si želi še prespati v vrtcu. Povedali so, da je bilo super lepo. Simona Voroš, Bernarda Koren Vrtec Lipovci Prespati v vrtcu je bilo nepozabno doživetje Donacija družbe Petrol Vrtcu Beltinci S strani družbe Petrol - BS Beltinci, je Vrtec Beltinci prejel donacijska sredstva v vrednosti 200 eur. Denar smo porabili za nakup didaktičnih sredstev, igrač za enoto Beltinci, oddelek 3 - 5 let. Veseli nas, da so se sodelavci BS Beltinci odločili za tako prisrčno gesto in s tem našim otrokom omogočili veselje ob igri, posledično pa tudi razvoj sposobnosti, ki jih nudijo skrbno izbrana in certificirana didaktična sredstva. Otroci in zaposleni v Vrtcu Beltinci se iskreno zahvaljujemo za donacijo, kupljene igrače bomo z veseljem izkoristili najbolje kar se da. Martina Vidonja, ravnateljica Vrtca Beltinci Prevzem donacije v Vrtcu Beltinci - Foto Monika Š. Jerebic Mali rijtar - februar 2012 Pravljični december v vrtcu »MLINČEK« Ižakovci V vrtcu »Mlinček« Ižakovci smo v pravljičnem decembru v okviru projekta »Biba odkriva ljudski zaklad« izvedli pri nas že tradicionalno popoldansko srečanje s starši. V lanskem šolskem letu smo izvedli koledovanje po vasi. Tako smo v mrzlem decembru ogreli marsikatero osamljeno srce z venčkom božičnih pesmic. Letos smo se odločili, da bomo izvedli srečanje malo drugače. Obudili smo stari običaj skozi katerega smo prika- zali kako so si nekoč krajšali zimske večere. Ob »pucanju« orehov in prepevanju božičnih pesmic smo si pričarali pravi »indašnji« večer. Na drugem srečanju pa je zadišalo po pravih sladkih praznikih. Skupaj s starši smo pekli pecivo, s katerim smo se posladkali ob prihodu Božička. Kljub hitremu življenjskemu utripu, ki nas venomer priganja in nas včasih za marsikaj prikrajša, si s temi srečanji ogrejemo srce, zremo v preteklost in gradimo spomine. Otroci rajajo Tamara Hajdinjak Babice in dedki na obisku v tem šolskem letu smo kot vsako leto na POŠ Dokležovje, povabili medse naše babice in dedke. Dedki in babice prvošolcev so bili prisotni tudi na sprejemu svojih vnukic in vnukov , v skupnost učencev na matični šoli v Bakovcih. Stari starši učencev 2., 3. in 4. razreda so najprej prisostvovali krajšemu kulturnemu programu, ki so ga zanje pripravili učenci. Nato so po skupinah pekli piškote, likovno ustvarjali in se družili v prijetnem dopoldnevu. Ob tem so se učenci spomnili zakaj imajo radi svoje babice in dedke: ...ker hodimo skupaj na sprehod in izlete, ...ker pečem z babico »kifline«, piškote, .ker mi vedno speče potico, .ker mi babica vse dovoli, .ko imam rojstni dan mi speče sadno torto, .ker mi dedek vedno pomaga, .ker se vedno igrata z mano, .ker večkrat skupaj preberemo kakšno pravljico, .ker se z babico skupaj igravi in zaba-vavi, .ker mi dedek pusti pogledati njegovega konja. Sabina Rožman Malčki iz vrtca pokazali veliko znanja o Prešernu V mesecu februarju posebno pozornost namenjamo življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik, zato pogostokrat pravimo, da je mesec februar tudi mesec kulture. Tudi šolska knjižnica na OŠ Beltinci v februarju vse aktivnosti posveča življenju in delu največjega slovenskega pesnika in temu, da učencem in zainteresirani javnosti približa lik velikana slovenske poezije. Veseli smo, da so nas 1. 2. 2012 obiskali tudi malčki iz vrtca Beltinci z vzgojiteljicama Cilko Opaka in Janjo Škraban. V pogovoru in sprehodu skozi slikovno gradivo, ki predstavlja najpomembnejše postaje Prešernovega življenja, so pokazali veliko znanja in dejstev, ki so povezana s Francetom Prešernom. Pogovarjali smo se tudi o kulturi. Otroci že pri teh letih namreč odlično razumejo razliko med kulturnim in nekulturnim, pravilnim in nepravilnim. Poskusili so tudi fige, da bi še bolje zapomnili, zakaj so Prešerna otroci na ulici klicali Doktor Fig. Srečanje je bilo sproščeno, poučno in zelo prijetno. Cvetka Rengeo, knjižničarka OŠ Beltinci Malčki so veliko vedeli o Prešernu in njegovem življenju Mali rijtar - februar 2012 ■ •I V • • • I • - zvabi solze v oci in varuje zdravje Čebula Čebula nam zlahka zvabi solze v oči. A kljub temu jo ljubijo vse kuhinje sveta. Zakaj? Ker jedem podari čudovit okus ter istočasno varuje zdravje. To so vedeli že pred nekaj tisoč let. Koristili so jo Egipčani, Grki, Rimljani, Indijci in drugi narodi. V Srednjem veku pa je postala nepogrešljiva zelenjava v evropskih kuhinjah. Kaj pa čebula v vaši prehrani? Imate raje belo, rumeno ali rdečo? V čebuli je skrit pravi zaklad mineralov, vitaminov, antioksidantov in drugih zdravju prijaznih snovi. Specifičen oster okus ji podarijo eterična olja. Od mineralov najdemo kalij, kalcij, fosfor, baker, molibden, mangan in krom. Čebula je dober vir kroma. Vsebuje vitamin C, vitamin B6 in folno kislino. V čebuli so prisotni tudi flavonoidi med katerimi je najpomembnejši kverce-tin. Hlapne žveplove spojine in druge učinkovite snovi prav tako najdemo v čebuli. Ne smemo pozabiti, da čebula vsebuje tudi vlaknine. Ni čudno, da ima odlične učinke na zdravje. Predvsem na zdravje srca in ožilja. Redno uživanje surove čebule prispeva k zniževanju holesterola. Kuhana ali surova čebula pa prispeva k zniževanju krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter preprečevanju krvnih strdkov (možganska kap). Krepi telesno odpornost. Zato je več kot dobrodošla v sezoni prehladov in gripe. Pripisujejo Domače juhe Juhe človeštvo uživa že nekaj tisoč let. Številne nacionalne kuhinje v svetu se lahko pohvalijo z odličnimi juhami. Tradicija pri nas veleva, da kosilo začnemo z juho. Pomembno vlogo ima juha tudi v sodobni prehrani. Izbira je velika: čiste juhe, goste juhe, kremne juhe, tople juhe, hladne juhe.Lahko spodbudijo tek ali pa nas nasitijo. Z vidika zdrave prehrane je potrebno upoštevati nekaj dejstev: • Pripravimo jih iz različnih živil - zelenjave, žit, stročnic, mesa in celo sadja. • Pazimo na količino dodane soli in maščob. ji tudi vpliv na zmanjševanje tveganja za nastanek nekaterih rakavih bolezni, med drugim tudi raka debelega črevesja. Prispeva k varovanju čvrstih kosti. Pospešuje izločanje vode. Prav tako čebula spodbuja delovanje črevesja ter je odlična pri preprečevanju in odpravljanju zaprtja. Zato naj bo čebula del vsakdanje prehrane. Uživajmo jo surovo, kuhano ali dušeno. Čim pogosteje-najboljše vsak dan ali pa vsaj trikrat tedensko. Obilno. In ne pozabimo, bolj ostra in močna je čebula, večji so učinki na zdravje. Naj vas ne odvrne njena nagajivost - solzenje oči in vonj. Solzenje odpravimo tako, da čebulo za nekaj časa shranimo v hladilnik. Potem jo hitro narežemo z ostrim nožem. Žvečenje peteršiljevih listov skrije njen vonj. Nasveti: • Obilna količina čebule naj bo obvezna sestavina mesnih golažev, mesnih omak.... • Rumena čebula dalj časa zadrži okus, zato jo uporabljajmo za pripravo jedi, ki se kuhajo dlje (prikuhe, juhe, omake.). • Rdeča čebula je odličen dodatek solatam, hladnim omakam, sendvičem ter mesu na žaru. • Mlado čebulo obvezno uživajmo surovo. • Večje glavice čebule lahko nadevamo • Uporabljamo sveža ali suha zelišča/ začimbe brez dodane soli. • Spoštujmo našo bogato kulinarično tradicijo. Na naših mizah naj bodo tudi tradicionalne juhe. Še več, naučimo mlajše rodove, da jih bodo znali pripraviti in bodo ponosni na njih. Z juho lahko zaužijemo dodatne pomembne količine zelenjave. Lep primer so različne zelenjavne juhe, mineštre in zelenjavne krem juhe. V kremnih juhah lahko skrijemo veliko različne zelenjave. Tako bodo tudi tisti, ki niso ljubitelji zelenjave (otroci in številni odrasli) z mesnim ali zelenjavnim nadevom ter spečemo v pečici. • Izogibajmo se uporabi čebule ki je vzklila, je plesniva ali mehka. Čebulni golaž 70 dag srednje velike čebule 70 dag govejega mesa 2 dl paradižnikovega soka 2 stroka česna 2 dl rdečega vina 2 žlici olja kis po okusu lovor, poper, sol Meso narežemo na kocke. Čebulo olupimo. Na olju popražimo meso, dodamo celo čebulo in česen. Zalijemo s paradižnikovim sokom in vinom. Če jed uživajo otroci, vino opustimo. Po potrebi dodamo malo vode. Začinimo. Dušimo do mehkega. Po želji dodamo še malo kisa. zaužili zelenjavo. Danes takšno juho ni težko pripraviti. Nekoč smo kuhana živila pretlačili. K sreči je gospodinjam danes delo olajšano. Palični mešalnik ali multipraktik opravita delo v nekaj sekund. Zakaj nebi poskusili kremno juho iz korenčka, brokoli, cvetače, buče, špinače, graha, belušev, rdeče pese, paradižnika, pora, gob, fižola . ali mešanice sezonske zelenjave? Tako bomo tudi uporabili presežek zelenjave in poskrbeli, da je ne bomo zavrgli. Juhi lahko ji dodamo tudi krompir. Zelišča in začimbe bodo dala piko na i. Bogata gosta juha sestavljena iz zelenjave, mesa ali stročnic ter žit je lahko po- - okusne in zdrave Mali rijtar - februar 2012 poln obrok, ki ga pripravimo vnaprej. Pri prehladih in gripoznih stanjih pa je dobrodošla bistra piščančja juha kateri smo dodali čebulo, česen, zeleno, korenček ali pa zelenjavna juha. Namreč juha bo nadoknadila tekočino in minerale ter prispevala k lajšanju bolezni. Otrokom ponudimo le manjše količine juhe, še posebej če gre za bistre juhe. Namreč otrokov želodcev je sorazmerno majhen. Če bo zaužil več juhe, bo pojedel manj preostalega kosila. S tem pa tudi manj hranilnih in zaščitnih snovi, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Priprava raznovrstnih domačih juh naj postane navada in potreba. Priprava juh kot tudi samo uživanje naj nam bo v veselje, užitek in korist- zdravje. Cvetačna ali brokolijeva krem juha 50 dag cvetače ali brokoli 2 krompirja 2 stroka česna 2 dl mleka 1 jogurt Poper Sol Damo kuhat krompir. Preden je kuhan dodamo brokoli ali cvetačo in sesekljan česen. Zmešamo s paličnim mešalnikom ali zmiksamo. Dodamo mleko, sol in poper. Zavremo in postrežemo. V vsak krožnik dodamo žlico jogurta. Namig: • V cvetačno juho dodamo nariban muškatni oreh. • Na podoben način pripravimo krem juho iz pora ali špinače. prim. mag. Branislava Belovic, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Pismo z neba (http://bozijatisina.blogspot.com/2010/06/pismo-s-neba.html) Ta zgodba se je zgodilo v neki daljni deželi, mi pa bomo mami rekli kar Tanja, njenemu sinu pa Peter. Tanja je skočila na noge takoj, ko je zagledala kirurga, ki je prihajal iz operacijske dvorane. Vprašala ga je: “Kako je z mojim sinom? Je z njim dobro? Kdaj ga lahko vidim?” Polna bolečine, si Tanja sama pri sebi reče: „Zakaj morajo otroci zboleti za rakom!? Ni Bogu nič mar!? Kje si bil Bog, ko te je moj sin potreboval!?“ Kirurg ji reče: „Žal mi je. Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, vendar vaš sin ni preživel“. Kirurg jo vpraša: „Bi bili radi za nekaj trenutkov sami s svojim sinom?” Sestra gre lahko ven za nekaj časa in vas pusti s sinom samo preden ga odpeljejo na Medicinsko fakulteto. Tanja je sestro vseeno prosila naj ostane z njo, ko se bo ona poslavljala od svojega sina. S prsti mu je šla nežno skozi njegove bujno nakodrane lase. „Si želite pramen njegovih las?” jo vpraša sestra. Tanja žalostna prikima. Sestra odreže pramen dečkovih las in ga da v prozorno plastično vrečko, ki jo da Tanji. Mama reče: „To je bila Petrova ideja, da darujemo njegovo telo Medicinski fakulteti. Mogoče bo to komu koristilo, je rekel. Najprej sem bila proti, pa me je Peter prepričal in rekel: „Ko umrem mi telo ne bo več koristilo. Mogoče pa bom s tem pomagal kakšnemu drugemu dečku, da bo lahko kakšen dan več ostal s svojo mamo.“ Tanja nadaljuje: „Moj Peter je imel zlato srce. Mislil je na druge in jim vedno pomagal kadar je le mogel.“ Tanja je zadnjikrat odšla iz Pediatrične klinike, potem ko je v njen prebila največ časa v zadnjega dolgega pol leta. Torbo s Petrovimi stvarmi je dala na sopotnikov sedež. Vožnja do doma je bila težka. Še težji pa je bil prihod v prazno hišo. Odnesla je Petrove reči in vrečko s pramenom njegovih las v otroško sobo. Začela je zlagati njegove avtomobilčke in ostale stvari tako, kot so bile vedno zložene v Petrovi sobi. Ulegla se je preko njegove posteljice, objela njegov vzglavnik in jokajoč zaspala. Bilo je okoli polnoči, ko se je prebudila in poleg sebe zagledala pismo v kuverti. Brala je pismo: Draga mama! Vem, da me boš pogrešala. Ne misli, da te bom pozabil ali te nehal imeti rad, čeprav me ne boš vsak trenutek slišala kako ti kličem: »Rad te imam! Mama, vedno te bom imel rad, vsak dan bolj. Nekega dne se bova spet videla. Do takrat pa lahko posvojiš kakšnega majhnega fantka, če želiš, da ne boš sama. Meni je prav. Lahko ima mojo sobo in vse moje igračke. Če pa se boš odločila za deklico pa ji moje stvari najbrž ne bodo všeč. Njej boš morala kupiti punčke in vse ostalo kar imajo rade deklice. Ne bodi žalostna, ko misliš name. Tukaj, kjer sem zdaj je zelo lepo. Babica in dedek sta me pričakala in me popeljala naokoli. In še kar nekaj časa bomo porabili, da mi bosta vse razkazala. Angeli so super. Rad jih gledam kako letijo. In veš kaj? Jezus ni podoben niti eni izmed tistih slik. Takoj, ko sem ga zagledal sem vedel: to je on. Jezus me je osebno peljal k Bogu. In veš kaj mama? Sedel sem k Bogu in skupaj sva se pogovarjala kot, da sem nekdo zelo pomemben. Rekel sem mu, da bi ti zelo rad napisal pismo, da se poslovim od tebe in še mnogo drugih stvari, čeprav sem vedel, da to ni dovoljeno. In veš kaj mama? Sam Bog mi je dal papir in svoj lastni svinčnik, da ti lahko napišem pismo. Mislim, da je tistemu angelu, ki ti bo odnesel pismo ime Gabrijel. Bog mi Mali rijtar - februar 2012 je rekel, da ti naj napišem še njegov odgovor na eno od tvojih vprašanj. Kje je bil, ko sem ga najbolj potreboval? Rekel mi je, da je bil z menoj, kot je bil tudi s svojim sinom, ko je umiral na križu. Bil je pri meni, kot je vedno pri svojih otrocih. Še nekaj, da ne pozabim, mama. Veš nihče ne more videti kar sem ti napisal, samo ti mama. Za vse ostale je to le navaden nepopisan list papirja. Zdaj pa moram Bogu vrniti njegov svinčnik. Rabi ga, da bo v Knjigo življenja napisal nova imena. Pri večerji bom sedel zraven Jezusa. Prepričan sem, da bo hrana odlična. Skoraj bi ti pozabil povedati. Mene nič več ne boli. Od raka ni več niti sledu. Srečen sem, ker mi ni treba več prenašati bolečine. Tako tudi Bogu ni več treba gledati kako trpim. Bog zdaj kliče svojega angela k sebi in mu reče, da je to pismo “posebna dostava”. Kaj zdaj rečeš na to? Podpisani z ljubeznijo; Bog, Jezus in jaz Toplina te zgodbe naj preplavi vaše notranjosti in občutite moč ter mir. Vedite, da na svetu nismo sami, imamo nebesa in božjo pomoč, ki nas spremlja ter nam stoji ob strani. Lilijana Žižek Nasmeh, ki vrača upanje V letu, ki je za nami je bilo vsega, tako lepega, kot tudi tistega manj lepega. Tako je vedno bilo in vedno bo. Razlika je le ta, da na nekatere stvari lahko vplivamo, na druge pa ne. Kar je bilo včeraj je zavedno odšlo, pa naj je bilo dobro ali slabo. Usmeriti se moramo v čas, ki ga živimo sedaj in razmišljati, kako bomo živeli v prihodnje. Vsi bi želeli imeti lepše in boljše življenje, vendar moramo k temu prispevati vsak po svojih sposobnostih. Naša glava naj ne bo obremenjena z nepotrebnim in pesimističnim razmišljanjem, ki prej škodi kot koristi. Delajmo stvari, ki nas veselijo, saj na ta način krepimo pozitivno razmišljanje in vračamo organizmu hormon sreče, ki je pomemben za ravnovesje telesa in duha. V preteklosti smo imeli na vasi veliko dobrih praks, ki pa so se počasi in večinoma »odtujile in odšle«, kar je bila posledica razvoja, ki je hitro prodiral tudi v ruralno okolje. Razvoj je tako prinesel veliko dobrega, vendar je na drugi strani močno osiromašil medčloveške odnose. Ljudje smo družbena bitja, ki smo odvisna drug od drugega. Vsak si želi dobrega odnosa a za dober odnos je potrebno naprej nekaj narediti pri sebi. Včasih je potrebno stopiti korak nazaj, da bi lažje stopil dva koraka naprej. Na vasi smo kljub vsemu ostali ljudje bolj občutljivi in solidarni do tistih, ki jih je kdaj doletela večja katastrofa. To smo dokazali tudi ob zadnjem nesrečnem dogodku, ko je mlada družina Rajner, zaradi ognja izgubila svoj dom. Slogan »v nesreči nikoli sami« je dokazal, da znamo stopiti skupaj, če je to potrebno. Zares je stopila skupaj cela vas, vsi krajani, vsak je po svojih močeh pomagal v obliki prostovoljnega denarnega ali kakšnega drugega prispevka, da bo družina čim prej dobila novi dom. Na nesrečni dogodek se je odzvala s pomočjo tudi širša okolica. Dom, pa če je še tako skromen, je tisto »to- plo« zatočišče, kamor se vsi tako radi vračamo. Verjamemo, da bo novi dom ob pomoči številnih, spet kmalu vrnil nasmeh celotni družini, posebej pa še majhnima otrokoma, da bosta lahko spet brez skrbno in v celoti sanjala svoje otroške sanje. Ob tem si je vredno zapomniti, kar si dobrega dal ljudem ni izgubljeno, tudi če se ne povrne, zato hvala vsem, ki ste ali še boste pomagali. Marica Vučko, KORK Lipovci www.izolacije-hack.com | itifo:aizolacije»hacltcoin GRADBENE fZOLACUE NUDIMO VAM KVALITETNO IZOLACIJO: z 10-letno garancijo EtiTESZETt SZIGETELESEK 4 vlažnih hiš in drugih objektov, s strojnim prerezom zidov in vgradnjo vrhunskih izolacij 4 kleti\ ki jih zaliva voda «I ravnih streh, teras, balkonov drenaže in hidroizolacije pri novogradnjah kvalitetno odpravimo vzroke za nastanek zidne plesni vsa druga gradbena dela T: 041656 489,02/579 9166 GRAmiE IZOmOJE m KKK jHNOSfc, DOBRCm^mDOBmSK Mali rijtar - februar 2012 Po sedmih medaljah še naziv »Natakar leta 2011« Simon Jerebic iz Ižakovcev je natakar v hotelu Livada Prestige v Moravskih Toplicah. Že sedem let zapored se udeležuje tekmovanj v pripravi jedi pred gostom, na Gostinsko-turističnih zborih v Sloveniji. Marsikdo misli, da je priprava jedi pred gostom izključno delo kuharja, saj si ljudje težko predstavljajo za kaj gre. Pa razložimo na kratko: Pri pripravi jedi pred gostom gre za samostojno kreiranje, pripravo in dokončanje jedi pred gostom, ter postrežbo te jedi. Načini in tehnike priprave in dokončevanja jedi pred gostom so filiranje, razkosavanje, mariniranje in flambiranje. Simon se s temi načini in tehnikami vsakodnevno srečuje pri svojem delu, njegova najljubša tehnika pa je flambiranje. Pri flambiranju gre za spektakel pred gosti, saj natakar med pripravo jedi prilije žgano pijačo, ki zaradi visoke temperature zagori z velikim plamenom. Tovrstne jedi se pripravljajo na flambirnem vozičku, ob mizi, kjer sedijo gostje. Največkrat je Simon svojim gostom flambiral palačinke, izmed vseh tehnik pa je največkrat pred gosti mešal tatarski biftek (približno 2000 krat). Pri tekmovanjih pa je poleg obvladanja tehnike priprave jedi pred gostom pomembna še izvirnost in kreativnost, saj tekmovalci morajo sami sestaviti jedilni list kombinacije treh jedi (predjed, glavna jed in sladica), ki jih bodo pripravili. Simon se je tekmovanja prvič udeležil leta 2005 v Portorožu, od takrat naprej pa vsako leto v različnih krajih po Sloveniji. Do zdaj se je udeležil sedmih državnih tekmovanj in se vedno izkazal med najboljšimi, saj je prejel eno bronasto, tri srebrne in tri zlate medalje. Na podlagi dosežkov iz tekmovanj in kakovostnega dela natakarja, je Tu-ristično-gostinska zbornica Slovenije Simonu podelila naziv »Natakar leta 2011«. Naziv je prejel na javni podelitvi v okviru prireditve »Dnevi slovenskega turizma«, 9. decembra 2012 v Portorožu (v hotelu Bernardin, kjer se je pred sedmimi leti prvič udeležil tekmovanja). Prenos podelitve so Simonovi domači in prijatelji spremljali na TV Slovenija. Simonu naziv »Natakar leta 2011« pomeni potrditev svojega dobrega dela, hkrati pa spodbudo za naprej, saj so takšna priznanja in zadovoljstvo gostov edina dobra motivacija za danes premalo cenjeni poklic natakarja. Monika Š. Jerebic Simon Jerebic, Natakar leta 2011 - Foto Monika Š. Jerebic Vrtnica v snegu Sredi nežne poljane je kot čudež vzcvetela, v zimsko belino je nežno zardela, nihče ni verjel, a ona je živela, nekdo jo je izmolil, led je zdrobila. Vrtnica v snegu, zakaj si vzcvetela? V božični zvezdi sem cvet svoj sklonila, dete v jaslih z dišečim vonjem povila in mladi materi nasmeh vrnila. Vrtnica v snegu, ostra je zima, mrzel je veter in ti si vsa mila. A tam v revnem hlevu je sveta družina, v njeni toplini bom sonce prejela. Se nič ne bojiš, ko noč bo ledena? Nihče te v dlaneh ne bo varoval leva. V ogretih hišah ni zate prostora. Kako boš preživela? Res si naivna in nora. Ne bojim se mrzali, ne bojim se leva, zame je prostor v jaslih krotkega vola. Tam bom drhtela, ob otroku cvetela, ljubezen družine me bo z življenjem hranila. Janez Maroša Mali rijtar - februar 2012 V spomin Teji Maučec Leto se je bližalo h koncu, ko smo se vsi že iz navade pripravljali na praznovanje ob slovesu starega In se veselili prihoda novega, je med nas prišla žalostna vest, da si preminula v naročju svojega moža draga sošolka, sokrajan-ka, prijateljica in dobra sodelavka v Krajevni skupnosti Teja Maučec. Spoznale smo se ob vstopu v osnovno šolo Beltinci, saj ste se z družino preselili v »najino« ulico nekje v četrtem razredu. Bilo nas je dosti otrok v naši ulici, pri vsaki hiši štiri, pet ali pa šest, in ko smo se skupaj podali v bližnji gozdiček Sloparco, nas je bilo »za malo bejžanje«, kakor so nas zbadali starejši ljudje. Bila so to kljub pomanjkanju skoraj vsega, lepa otroška leta, polna prijateljstva, pesmi, druženja ob vsaki priložnosti. Leta osnovne šole so minila kakor piš vetra, in že smo se odločali za vstop v srednjo šolo. Vsak je izbral svojo pot, in tako so se naša otroška lepa leta druženja končala, poti so se razšle. Sama sem ostala v rodnih Beltincih, tebe draga Terika, pa je pot zanesla v Ljubljano. ki je nekoč bila za naše pojme daleč, daleč. Dolgo te ni bilo nazaj v Beltince, potem pa si se vrnila skupaj z družino, zgradili ste si topel dom, sama pa si se podala z vso vnemo v delo v Krajevni skupnosti Beltinci. Delo si jemala zelo resno in predano si ga opravljala skoraj do konca svojega prekratkega življenja. Dostikrat sva se pogovarjali o našem kraju, kako bi ga polepšali, kako preuredili določene zadeve, kje in kako zagotoviti varno zavetje našim otrokom na igriščih, varno pot v šolo in »dolen-čaron« varno pot ob Črncu. Do potankosti si poznala delovanje Krajevne skupnosti, zato si si nalagala vedno več dela, morda tudi zato spregledala določene znake bolezni, kar je bilo usodno za tvoje zdravje in življenje. Nisi skrivala, da si bolna, še po operaciji si veselo prišla v službo, polna volje do dela in življenja. Srečna si mi pripovedovala o tvojem prvem vnuku, kako je življenje dobilo nov smisel, kako... Ni ti bilo sojeno deliti sreče z njim in tvojimi najdražjimi. Vso svojo bolečino in žalost si nosila skupaj z možem v vajinem domu, skrita od vseh radovednih ljudi, pa čeprav smo skoraj vsi nemo spremljali tvoj boj z boleznijo. Čeprav sva včasih dokaj »glasno usklajevali« različne poglede na določen problem, sva vedno znova bile za sodelovanje, in zamer nisva nikoli kuhali. Večkrat si mi dejala »jebela cesta, če bi vsi bilij takši kak sva midve, bi se vse lažje delalo«. Zdaj te ni več, ne veš kolikokrat beseda nanese nate, ko se srečamo sokra-jani, pogrešamo tvojo podobo na naših ulicah, pogrešam sama debato s teboj. Za vedno boš zapisana v spomine nas, ki smo delili s teboj mladostne dni in vseh, ki smo kdajkoli delili s teboj poti. Lizika Mali rijtar - februar 2012 DREVO IMA SRCE (Shel SilverStein) Na travniku je raslo drevo... Zelo je ljubilo fantiča. Fantič je prihajal vsak dan In pobiral pisane liste. Napravil si je krono in hodil okrog kakor gozdni kralj. Večkrat je splezal v krošnjo In se gugal na vejah In jedel sadeže. Z drevesa sta se igrala skrivalnice. Ko se je fantič utrudil, je zaspal v njegovi senci. Tudi fantič je imel drevo rad, Zelo rad. In drevo je bilo srečno. Leta so minevala. Fant je odrasel v moža. Drevo je vedno bolj samevalo. Nekega dne pa je fant spet prišel in drevo se ga je razveselilo:«Pridi fant, pridi in splezaj v krošnjo, zibaj se na vejah in ugrizni v sadeže, igraj se v moji senci in bodi srečen!« »Prevelik sem, da bi plezal in se igral,« je odvrnil fant. »Hočem si marsikaj kupiti in se zabavati. Potrebujem denarja. Mi lahko daš nekaj denarja?« »Žal mi je,« je odgovorilo drevo, »Denarja pa nimam. Imam samo liste in sadeže. Natrgaj si sadežev, fant in prodaj jih v mestu. Tako boš prišel do denarja in boš srečen.« Fant je res splezal na drevo, Nabral sadežev in jih odnesel. Drevo je bilo srečno. Fanta dolgo ni bilo nazaj. in drevo je bilo žalostno. Nekega dne pa se je vrnil in drevo je završalo od veselja:«Pridi, fant, splezaj po deblu v krošnjo in zazibaj se v mojih vejah in bodi srečen!« »Preveč imam dela, da bi plezal po drevju,« je odgovoril fant. »Potrebujem hišo, da me bo grela,« je nadaljeval. »Želim si ženo in otroke, zato potrebujem hišo. Mi lahko daš hišo?« »Hiše pa nimam,« je odgovorilo drevo. »Gozd je moja hiša, toda če želiš, si lahko nažagaš mojih vej in si zgradiš hišo. Tako boš srečen.« In res si je fant nažagal vej in jih odnesel, da si bo zgradil hišo. In drevo je bilo srečno. Fanta dolgo ni bilo nazaj. Ko je spet prišel, Je bilo drevo tako srečno, Da je komaj lahko spregovorilo. »Pridi, fant,« je zašepetalo, »pridi in se igraj«. »Prestar sem in preveč žalosten, da bi se igral,« je rekel fant. »Želim si ladjo, ki bi me odpeljala daleč vstran. »Mi lahko daš ladjo?« »Posekaj moje deblo in napravi si čoln,« je reklo drevo. »Potem boš lahko odplul, in boš srečen.« Res je fant posekal deblo, Si napravil čoln in odplul daleč vstran. In drevo je bilo srečno. Vendar ne popolnoma. Mnogo časa je preteklo, preden se je fant spet vrnil. »Žal mi je, fant« je reklo drevo, »ničesar več nimam, kar bi ti lahko dalo. Nič več ne rodim sadežev.« »Preslabe zobe imam za sadje,« je rekel fant. »Nič več nimam vej,« je reklo drevo. »New moreš se več zibati na njih.« »Prestar sem, da bi se gugal na vejah,« je rekel fant. »Tudi mojega debla ni več,« je reklo drevo. »Ne moreš več plezati po njem.« »Preveč sem utrujen, da bi plezal.« je odgovoril fant. »Žal mi je,« je vzdihnilo drevo. »Tako rado bi ti kaj dalo, pa nimam ničesar več. Zdaj sem samo še star štor. Res mi je žal. »Sedaj ne potrebujem ničesar več,« je rekel fant, »samo miren kot, kamor bi sedel in se odpočil. Zelo sem utrujen.« »Glej,« je reklo drevo in se vzravnalo kolikor se je moglo, »Glej, star štor je ravno pravšen, da sedež nanj in se odpočiješ. Pridi fant, in sedi. Sedi in se odpočij.« In fant je sedel. In drevo je bilo srečno. Dragi otroci, spoštovani starši! Ta imenitna zgodbica ima res veliko moč, daje upanje in nam je vsem lahko v razmislek. To kar dajemo drug drugemu, prijateljem, svojim domačim, znancem, ni nikoli pozabljeno in ne bo nikoli pozabljeno. Zato imejmo srce odprti tudi mi in darujmo svoje veselje, radost in vse nam bo povrnjeno. Lilijana Žižek Mali rijtar - februar 2012 Analogna TV Digitalna TV (*80+) VdP telefon 17,99 € KTV in FON Kabelski internet (1M/256K) Analogna TV Digitalna TV (*80+) 21,99 € KTV Q Kabelski internet (1M/256K) Analogna TV | Digitalna TV (*80+) 23,99 € VoIP telefon 'Več kot 80 raznovrstnih SD in HD TV programov. POPUST NA IZVEDBO INTERNE INŠTALACIJE v' Brez vezave, brez drobnega tiska V' Enaka naročnina, ne samo nekaj prvih mesecev •/ Brezplačen prenos obstoječe telefonske številke ■/ Popust na izvedbo interne inštalacije ob priklopu V Darilo spominski (USB) ključek -1 GB 080 35 38 www.teleing.si | info@teleing.si E3 www.facebook.com/1eleing Ob priklopu storitev predajte kuponček našim tehnikom. Popust velja do 15.4.2012. TELEKS TELE Uaša povezava v IR svet! ODREŽITE KUPONČEK X