POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE CIRIL ROSC Trudil se bom delati tako, da bom čez štiri leta vsakemu občanu lahko pogledal v oči (stran 15) F* " fcS m fc® M jT\ ANTON DROBEŽ V očeh potrošnikov smo lopovi in barabe PHHnS F Zadruga Mozirje v sodelovanju Zadruga mozlrje z Mercatorjem Zgornjesavlnjska kmetijska 459,00 SIT Čokolada z rižem I Mnogo lepih želja, 100g 98,00 SIT Medenjaki s čok. prelivom Medeno srce, 350g PVC okna vhodna vrata senčila 139,00 SIT 349,00 SIT Surovo maslo 250g 990,00 SIT 243,00 SIT In še 86 izdelkov po AKCIJSKIH CENAH! IV BLAGOVNICI UUBNO, tel.: 584 10 20 - akcijska prodaja smuči || mcJUmn. \ PRI NAKUPU SMUČI IN VEZI ALI SMUČARSKIH ČEVLJEV BREZPLAČNA MONTAŽA! •kitit I TEKSTIL GORNJI GRAD IN BLAGOVNICA UUBNO - čevlji ALPINA in GORENJSKA oblačila 15% POPUST ■ velika izbira ostalega tekstila, obuteve, igrač.. &*ekUtÙtttìfti4c fletè K6/kàf«ié! P1' ^(1 VSiff *** *♦ ^o\etna praz„0 . edt^be' /TN .. . ^a2azakV)^e i^navas0% 槧 Savinja Pa to lahko \U ^tr/ tudi gtasbeot 9' ,ost 7 lift MAROVT GREGOR s.p. l\ KBE Bočna 60 3342 Gornji Grad 0KENSK'SISTEMI Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 ] g let garancije Šport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Tel. 03 838 10 30 GSM 041 752 111 fM ■ p| obvezne Igra ansambel ZAPELJIVKE ^ 6. december - Miklavžev koncert na prostem z ,tt. ve* glasbenimi gosti in Miklavžem s polno vrečo ° * * * _______v__• presenečenj K 28. december - Božično novoletni w koncert s Terezo Kesovijo * * w ★ 31. december - Silvestrovanje £ Ig 1. januar - Novoletni ples Gostinstvo Laznik, Mirko Laznik s.p., Lačja vas 22, 3331 Nazarje tel.: 03/839-40-60, faks: 03/839-40-61, e-mail: gostinstvo.laznik@siol.net PE: Hotel Veniše Nazarje, tel.: 03/839-40-60 PE: Hotel Savinja Laško, tel.: 03/734-30-30 PE: Grad Tabor Laško, tel.: 03/734-23-70 Pridobite si kondicijo pred smučarsko sezono! Vabljeni v naš FITNES W SAVNO 25. november označuje začetek 16 dnevnih aktivnosti boja proti nasilju nad ženskami. S tem želijo svetovne nevladne organizacije opozoriti na to večno problematiko, ki vnaša obilo gorja in hudih posledic ne le v življenja trpinčenih žena temveč celotnih družin. Ravno nasilje v družini, torej v objemu doma, ki naj bilo zatočišče in spodbuda za njene člane, je najpogostejša oblika nasilja nad ženskami in otroki. Kljub temu, da tovrstno nasilje obstaja že odkar pomnimo, so žrtve zakonsko slabo zaščitene pred agresivnimi partnerji. Prepuščene same sebi se raje kot za prijavo odločijo vztrajati v nemogočih razmerah, v brezupni veri, da se bo pekel nekoč nehal. Zakoni so nekoliko bolj razumevajoči v nekaterih zahodnih državah. Nemška zvezna vlada je na primer sprejela zakon za zaščito žensk pred nasiljem, ki nasilnežu začasno ali stalno prepove vstop v žrtvino stanovanje, prepove vzpostavljanje stikov z žrtvijo ali naloži izogibanje krajem, kjer se žrtev običajno zadržuje. Za uspešno in dolgoročno reševanje nastale situacije je potrebno sodelovanje različnih institucij, od policije, centra za socialno delo, nevladnih organizacij, ki nudijo zatočišče in pomoč žrtvam nasil- ja do šole, kadar so v dramo vključeni otroci. Žal so vse navedene institucije običajno prezaposlene z lastnim delom, da bi se poglabljale v posamezne primere. Nasiljeje vtakšni ali drugačni obliki od vekomaj bilo sestavni del medčloveških odnosov. Kaže, da je tudi agresivnost del človekove narave, kije pri nekaterih komaj zaznavna, drugi jo razvijejo do očitnih in nevarnih razsežnosti, pri tretjih je potlačena pod pokrovom družbenih pravil in norm obnašanja. Zato se včasih zdi (ko v medijih spremljamo grozotne posledice vojn, revščine, krivic in bolestnih dejanj neuravnovešenih oseb), daje svet ves mračen, surov in krut. Pa vendar je življenje zgrajeno tudi iz svetlih, srečnih trenutkov in obdobij, ki so deloma pogojeni z zunanjimi okoliščinami in možnostjo zagotavljanja lastnega ugodja, veliko pa je odvisno tudi od naše sposobnosti in pripravljenosti, da poskrbimo za lastno dobro voljo in prijetno sobivanje z drugimi. Priložnosti, da še posebej osrečimo svoje bližnje, so prazniki in v prihajajočem decembru bo teh na pretek, začenši z Miklavžem. Najboljša darila pa niso nujno najdražja, še tako moderna igrača bo izgubila vsakršno vrednost, če se bo otrok sam igral z njo. Zaželeni so bližina, pozornost in ljubezen, ki nič ne stanejo, a ogromno pomenijo. fj- IZ VSEBINE: (48 Aktualno: Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Mlečna afera: Razburjenje med zadrečkimi in zgornjesavinjskimi kmeti.. Intervju: Ciril Rose, novi župan občine Luče.8 Ljubno ob Savinji: Odprt nov bencinski servis.........9 Številčna družina Pojškruhovih: Sedem zakladov..... 19 Črna kronika: Tat radiatorjev... .23 Na naslovnici: Lesna sova ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št 48,29. november 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Marija Šukalo, Jože Miklavc, Franjo Pukart, Aleksander Videčnik, Igor Solar, Igor Pečnik, Tatiana Golob, Franjo Atelšek, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Milena Kozole, Nastasja Kotnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje '^trimesečje. Sliši se preprosto, a žal obstaja cela vrsta dejavnikov, ki enostavno pot zelo zapletejo. Seveda obstajajo organizacije, ki se bojujejo proti zlorabi žensk, a prvo in zadnjo besedo pri reševanju te težave ima vsaka trpinčena posameznica posebej. Ženska je tista, ki mora reči dovolj in tako izstopiti iz začaranega kroga udarcev in bolečine, je pa to zelo velika in težka odločitev. Pred vami sta zgodbi dveh žensk, ki sta v želji, da bi se iz njunih izkušenj vsi kaj naučili, za naš časopis razgrnili delček svoje duše. Imena so zaradi njune želje po anonimnosti izmišljena. ANINA ZGODBA Mateja je spoznala že med študijem v Ljubljani. Bil je zelo opazen mladenič, vedno v središču pozornosti in vedno je imel glavno bese- Varna hiša za ženske in otroke - žrtve nasilja Enote: Celje, Velenje, Slovenj Gradec Tel.: 03/492 63 57,031/807 763 do. To ji je bilo takrat všeč, sajje bila sama zelo tihe vrste, žal pa ni vedela, da ima Matej bolezensko potrebo po nadvladovanju ljudi. Dokler sta hodila le na zmenke je bil do nje vedno zelo pozoren, pravzaprav sploh ni opazila, da je o vsem odločal le on. Po letu dni sta se preselila v skupno stanovanje, le nekaj mesecev kasneje pa je Ana nenačrtovano zanosila in zaradi tega dobila svo- jo prvo zaušnico. Ker je bila zaradi nosečnosti tudi sama zelo pretresena, je njegovo ravnanje pripisala šoku, ki ga je Matej ob novici gotovo doživel ter mu udarec, kljub globoki prizadetosti, nekako odpustila. Šele sedaj ve, da je ni udaril zaradi šoka, ampak zato, ker je bila to prva stvar, nad katero ni imel nadzora on, saj se je dogajala v njenem telesu. Po tistem sije obljubila, da ga zapusti takoj, ko bo spet dvignil roko nad njo, hkrati pa seje prepričevala, da je ne bo. Seveda jo je spet udaril in seveda ga ni zapustila. Takrat je bila njuna prva hčerka stara pol leta, bila sta že poročena, Ana pa pred diplomo in ni si predstavljala, kako bi živela sama na svojem. Še hujše pa je bilo ponižanje, ki jo je žrlo v dno duše. Le kako ona, inteligentna, izobražena ženska, ni opazila, s kakšnim človekom seje poročila. Ni razumela, da ima lahko moški, ki jo drugače »nosi po rokah« in tako požrtvovalno skrbi za njuno hčer, takšne nasilne izpade. In ravno zaradi te nelogičnosti v njegovem ravnanju si je njegovo temno stran enostavno zanikala. Njegovi izpadi so z leti postajali vedno hujši, zaušnice so zamenjali udarci s pestmi, Ana pa je postajala vedno bolj otopela. Kaj se dogaja za vrati njunega doma, ni vedel nihče, saj seje skozi leta trpinčenja ob njegovih napadih naučila zgrabiti vzglavnik in si z njim zavarovati obraz, tako da ni bilo modric na vidnih mestih. Zakon, na zunaj zgleden, je bil v njenem srcu mrtev. In kot se človek navadi na vse hudo, seje navadila tudi Ana. Mateju je bila celo hvaležna, da se zna zadrževati vpričo njunih hčera ter jo tepe le kadar sta sama. Njuni deklici sta rasli, mislila je, da sta srečni, da se ne zavedata nočne more, v katero je bil zavit zakon njunih staršev. Pa ni bilo tako in tega si verjetno ne bo nikoli odpustila. Stari 13 in 11 let sta dan po takšnem tepežu prišli k njej in starejša jo je vprašala, zakaj jo oči tepe. Takrat se je nekaj v Ani podrlo, bila je osupla, sajje mislila, daje to dogajanje hčerkama prikrito. Pa ni bilo tako, starejša hči je že leto dni vedela, da se nekaj dogaja, nekaj zaradi česar se njena mamica ne smeji več, očka pa joka v kopalnici. In to je še ena stvar, kije Ano hudo presenetila. Niti sanjalo seji ni, da mož svoje izpade doživlja s takšno prizadetostjo. Vseskozi seje gledala skozi oči edine žrtve, sedaj pa ji je nenadoma postalo jasno, da so žrtve štiri. Dve ubogi deklici, ki ne razumeta, kaj se dogaja, Ana, z dušo polno jeze in obupa ter njen mož, ki gaje pestila huda osebnostna težava. Ani pa je bilo takrat za MEDNARODNI DAN BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI Svoje življenje lahko spremenim, če tako hočem V ponedeljek, 25. novembra, je bil mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, en sam dan, ki pa bi se moral podaljšati na celo leto. Žal pa je na tem našem svetu tako, da nič ni popolno. Pa vendar obstaja vrsta zakonov, ki naj bi ščitili šibkejše in jim zagotavljali varno življenje. Če je storjen zločin, je treba zločinca kaznovati. (foto: Tatiana Golob) Marjana Veršnik Fale, direktorica CSD, Mozirje: "Tudi v naši dolini je problematika nasilja nad ženskami prisotna. Na leto obravnavamo okoli 10 takšnih primerov, se pa v tem okviru nahajajo vse stopnje nasilja, od lažjega do zelo hudega. Poleg tega pa prihaja tudi do oblik psihičnega nasilja, ki je včasih še bolj prikrito. Nasilje je prisotno v vseh slojih prebivalstva, je pa v bogatih družinah mogoče bolj prikrito, hkrati pa se ženske, ki so finančno samostojne lažje odtrgajo od nasilnega partnerja. Toje eden izmed glavnih dejavnikov, zaradi katerih pride do nas več materialno šibkih žensk, kot pa premožnih. Načini reševanja te problematike so zelo različni, najbolj pa so odvisni od samih žensk, koliko so same zmožne stopiti ven iz tega začaranega kroga. Praviloma traja več let, da se ženska sploh opogumi stopiti naprej ter se svojemu partnerju tako ali drugače upreti. Pa še potem se velik odstotek trpinčenih žensk vrne nazaj k nasilnemu partnerju. Razlogi za to vračanje so lahko čisto objektivni: partnerja imata skupno premoženje, stanovanje... Naša zakonodaja ženske po tej strani precej slabo ščiti, saj nasilni partner ostaja v skupnem stanovanju dokler ni obsojen na zaporno kazen in gre v zapor. Zato je ponavadi žrtev tista, ki mora zapustiti dom, če se hoče nadaljnjemu nasilju izogniti. To pa je težko že, če je ženska sama, z otroki pa je še toliko težje. In tu nastaja problem, kaj ženskam ponuditi v pomoč. Začasno rešitev nudijo t.i. varne hiše, kjer pa je lahko ženska praviloma le leto dni, nato pa seje treba znajti drugače. V naši dolini je problem tudi v oddaljenosti od teh zavetišč, najbližje je namreč v Celju, treba pa je hoditi v službo, otroci morajo všolo... Težko se je odreči vsemu svojemu življenju, ki ponavadi poteka v bližini domačega kraja. Skratka, ovir na poti do rešitveje veliko, vendar se rešitve vedno najdejo, če se le žrtev odločno upre nasilju, ki ga doživlja. Nobena ženska ni dolžna prenašati nasilnega partnerja, zatojim vtakšnih primerih močno priporočam uradno prijavo, sajje to prvi in najvažnejši korak, ki ga lahko žrtev stori." moža že povsem vseeno, v njej ni bilo več niti kaplje ljubezni do njega, leta polna udarcev in ponižanj sojo posrkala vase. V njej seje prebudil materinski nagon in s sabo prinesel željo po preživetju, željo po drugačnem življenju. SOS TELEFON za ženske in otroke Tel.: 080 811 55 Trajalo je še precej časa, da seje Ana prebila iz začaranega kroga udarcev ter da se je naučila spet čutiti. In kar je najpomembnejše -končno je odvrgla vlogo žrtve, ki jo je vezala na Mateja in iskala opravičila zanj, ki jo je zlorabljal in za njo, ki mu je to dovolila. Na tej poti ločitve od moža ji je prav gotovo pomagal tudi denar, ki ji ga zaradi dobre službe ni nikoli manjkalo, vendar Ana zagotavlja, da ni igral nobene vloge pri njeni odločitvi, da ne bo več žrtev, da je ne bo nihče več zlorabljal. Pot iz pekla staji osvetlili njeni ljubi hčerki, ki sta danes samozavestni mladi ženski, zaveda pa se, da sta moževo početje in njena pasivnost v njiju pustili globoke rane. Tega pa ne bi smela dovoliti nobena mati, pa naj bo njena pot iz nasilja še tako huda in polna ovir. MAJO JE ŠE VEDNO STRAH Koje Maja končno dobila službo, ki si jo je želela in tudi zaslužila, bi od samega veselja najraje objela cel svet. Po večletnem napornem študiju managementa je končno prišla v priznano podjetje, kjer je lahko pokazala, česa je v resnici sposobna. Ker je bila prijetna, zelo delavna in sposobna oseba, soje sodelavci hitro vzljubili, s trdim delom pa je v nekaj letih napredovala do uglednega položaja pomočnice direktorja sektorja v velikem podjetju. Tu pa se začne druga, žalostna in ponižujoča zgodba njenega življenja. Njen nadrejeni jo je venomer obsipaval s pokloni, karji je bilo neprijetno, saj ni vedela, kako se odzvati na njegove opazke, ki so prihajale iz ust precej starejšega, poročenega moškega. Poskusila jih je ignorirati v upanju, da bo s tem težave konec. Žal pa seje nadlegovanje še stopnjevalo, Maja sedaj pravi, da je verjetno ravnala na- %àri*** Turistično društvo Rečica ob Savinji Osnovna šola Rečica ob Savinji Tednik Savinjske novice vabijo na PREDSTAVITEV KNJIGE JOŽETA JERAJA, nekdanjega generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu, "PREKO KARAVANK", KI BO V SOBOTO, 7. DECEMBRA 2002, OB 17. URI V OSNOVNI ŠOLI NA REČICI OB SAVINJI. Z AVTORJEM KNJIGE SE BO POGOVARJAL PUBLICIST IN novinar Edi Mavrič - Savinjčan. _________________________________________z pačno, ker ni takoj odločno in glasno rekla NE. Ampak glede na nadaljnji potek zgodbe, bi verjetno tudi odločen ne bil mnogo premalo. Opolzka namigovanja so začeli spremljati še vsiljivi dotiki, Maji je odhod v službo, ki ji je prej pomenila vse, postajal vedno bolj mučen. Postala je tiha, vase zaprta. Mlada 28 - letnica se je začela oblačiti v oblačila primerna za starejšo konzervativno damo, ne pa za mlado, privlačno dekle. To je bil njen obupan poskus, da bi se grozno dogajanje vendarle enkrat končalo. Ko se je končno opogumila in svojemu šefu jasno dala vedeti, da njegovega obnašanja ne sprejema, se ji je v obraz smejal in dejal, da če ji kaj ni všeč, lahko takoj izprazni svojo pisarno in odide. Kmalu po tistem, ob koncu službenega dne, ji je šef naložil ogromno dela in dejal, da urejene dokumente pričakuje nazaj še isti dan. Seveda seje Maja ob delu zadržala do poznih večernih ur. In ko so bili prostori podjetja že sko- raj prazni, je v pisarno vstopil njen nadrejeni ter se je je po krajšem besednem nadlegovanju tudi fizično lotil. Na srečo je v tistem trenutku vstopila čistilka in stem rešila Majo pred verjetnim poskusom posilstva. Po nekaj dneh dopusta seje zato odločila, da dogodek prijavi vodstvu podjetja, kjer pa so ji jasno dali vedeti, da njo lahko pogrešajo, njenega šefa pa ne. Sploh pa gre za njeno besedo proti besedi uglednega uslužbenca ter ji uradno prijavo odsvetovali. Združenje proti spolnemu zlorabljanju torek in sreda od 17. do 20. ure Tel.: 01/431 3341 Maja je službo v tistem podjetju pustila, sedaj dela na delovnem mestu, kjer ne izkaže niti polovice svojih sposobnosti, vendar si drugačnega dela trenutno sploh ne želi. Ostati hoče del množice v proizvodnji, kjer se počuti neopazno in s tem tudi varno. Tatiana Golob DOM STAREJŠIH V GORNJEM GRADU PRED ODPRTJEM v Čez teden dni uradna otvoritev Starejši občani z območja Zgornje Savinjske doline in tudi širše bodo 6. decembra dobili svoj dom. Dan po uradni otvoritvi pa bodo v okviru dneva odprtih vrat zaposleni med 9 in 15 uro na voljo za vse informacije. Do otvoritve bodo potekala še zadnja finalna opravila pri dokončni ureditvi doma, ki bo prve oskrbovance sprejel na praznik svetih treh kraljev, torej šestega januarja prihodnje leto. V domuje še nekaj prostih mest, ki pa bodo prav gotovo zasedena v doglednem času. Polna zasedenost pomeni za kraj neizmerne možnosti. Gornji Grad, kakor tudi celotna občina, bo ob odprtju zaživel v novem utripu. Konec koncev ne gre zanemariti delovnih mest, ki so se odprla s postavitvijo doma, kot tudi ne tistih, ki se bodo odpirala ob vzpostavitvi celovitega sistema oskrbovanja doma za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb oskrbovancev. Benjamin Kanjir QÄp Kresničke °o° "N Išči sebe, če želiš najti druge. Savinjčan __________________________________J www.2BiT.si 2BÌT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 RAZBURJENJE MED ZADREČK1MI IN ZGORNJESAVINJSKIMI KMETI Po kravji še mlečna norost Zgodba s prepovedanim antibiotikom v mleku je v preteklih dneh močno odjeknila med ljudmi in sprožila številna ugibanja, ki so prerasla mejo dobrega okusa, saj so bili posamezni kmetje uradno in med ljudmi obtoženi, da uporabljajo kloramfenikol za zaviranje mikroorganizmov mleku brez nadzora veterinarske službe. Imena kršiteljev so bila z negativno odločbo sicer preklicana, ostaja pa vprašanje, zakaj se manipulira z imeni kmetov brez dokazane krivde. Kmetijski minister Franci But in direktor Veterinarske uprave RS Zoran Kovač doslej še nista pojasnila, kako se je antibiotik znašel v o rezultatih analiz ni nihče obvestil. Odločbo o prepovedi oddaje mleka so prejeli pozno zvečer. Pri tem je seveda pomembno vedeti, da so bili Ivan Rihter z družino, ki je v celoti odvisna od dohodka s kmetije (foto: EMS) mleku. Odgovornost je bila preložena na kmete, le redki pa si upajo na glas podvomiti o delu inšpekcijskih služb in postopkih, kijih vodi direktor veterinarske uprave. Pri tem sta mag. Butin mag. Kovač ves pretekli teden zavajala javnost, češ da so zdaj vse mlečne proge že odprte, kar ni ustrezalo resnici. Zgornjesavinjska proga je bila dejansko odprta v petek, z izjemo Vla- posamezni vzorci vzeti, potem koje za celotno progo Nova Štifta, Gornji Grad, Radmirje že veljala nekajdnevna prepoved. "Kloramfenikol se še vedno uporablja v humani medicini za zdravljenje raznih okužb ter v kapljicah in mazilih za okužbe zunanjega ušesnega kanala in oči. V Sloveniji ga ni mogoče dobiti, vendar pravijo, daje lahko dostopen na črnem trgu sos- da Tratnika izTiroseka, kateremu je odvoz mleka ustavljen, vendar brez uradne prepovedi. Kot rečeno, je kmete poleg zaprtja šestnajstih prog in povzročene škode najbolj razburilo, da so bili objavljeni kot domnevni kršitelji. Svoja imena so lahko slišali po radiu, dejansko pa jih ednjih držav. Uradne veterinarske storitve so vse dražje in ni mogoče nedokazano trditi, da nihče ni uporabljal prepovedanega antibiotika. Ljudje si znižujejo stroške tudi na nedovoljen način, vendar lahko skozi kravja prebavila pride marsikaj," ugotavlja Ivan Rihter izTiroseka, kije Valentin Mavrič: "Če bo vzorec pozitiven, bom zahteval, da gre zadeva do kraja. Če nisi kriv, je obtožba kaznivo dejanje. Vzorce naj bi jemali postopoma in našli krivce." s 320 litri dnevno oddanega mleka med večjimi kmeti na gornjegrajskem območju. Marto pomeni, da bi kloramfenikol lahko prišel v krave in nato v mleko s krmo ali njenimi dodatki? Takšna možnost je nemogoča, trdita tudi But in Kovač, ker da vse pristojne službe jemljejo vzorce krme, s katero krmijo naši kmetje. Tudi tiste, ki prihaja iz držav EU, vendar se jih ravno zaradi tega pozneje praviloma ne analizira. Takšne so pač govorice, ki krožijo med ljudmi. "Lani so pristojni z odkritjem bolezni BSE zatrli zakol na črno, saj praviloma kmetje vozimo živino v klavnice," dodaja Rihter, ki razmišlja, daje sedanja afera mogoče povezana z mlečnimi kvotami in, kot kaže, ne najbolj uspešnimi kmetijskimi pogajalci pred vstopom v EU. Med domnevnimi kršitelji so se znašli tudi kmetje, ki vozijo mleko v skupinsko zbiralnico vFlorjanu. Prepričani so, da so se vdelo veterinarjev pri celotnem postopku prikradle določene napake, zato so zahtevali, da so jim dali lasten vzorec. Hribovski kmetje kmetujejo resno in odgovorno, zato jim neumnosti, kot je zgodba s kloramfenikolom ne rojijo po glavi. Valentin Mavrič, ki oddaja mleko že 34 let, je prepričan, da je zadnje dogajanje posledica prevelikih količin mleka na slovenskem tržišču. "Kmetje v celoti odobravamo kontrolo, vendar ne tako, da delamo iz sebe norce. Tudi kmetje smo potrošniki, saj kupujemo vitaminske dodatke in krmila. Z vsebino krmil pa naj se ukvarja država. Pri tako intenzivni proizvodnji si je nemogoče predstavljati, da bodo krave dobro 'molzle' samo z doma pridelano krmo. Naj plačajo liter mleka namesto 60 do 70 tolarjev po 150 tolarjev, pa bomo kmetovali po starem,"je razočaran nad lastno državo Mavrič. "V Sloveniji pridelana hrana je mnogo kakovostnejša od evropske, vendar je vse očitneje, da želijo biti naši gospodje všeč evropskim birokratom, ki razumljivo skrbijo za lastne interese. Če bo vzorec pozitiven, bom zahteval, da gre zadeva do kraja. Če nisi kriv, je obtožba kaznivo dejanje. Vzorce naj bi jemali postopoma in našli krivce," je bil ogorčen Mavrič in tudi ostali kmeti so se z njim v celoti strinjali. "V očeh potrošnikov smo lopovi in barabe," dodaja Anton Drobež, ki se ne more znebiti občutka, da jih ljudje gledajo postrani. Dogajanje povezuje z nameravanim povišanjem odkupne cene mleka. Iz tega očitno ne bo nič in tudi za naprej je šentflorjanskim kmetom vseeno, če mleko še naprej zlivajo v gnojnico. "Samo, da bo plačano tako, kot je obljubil minister But. Za svoje pravice smo se pripravljeni boriti do konca, čeprav nihče ne more z gotovostjo trditi, da ne bo prav njegov vzorec pozitiven. Podobno smo doživljali v komunizmu," je najbolj zgovoren najstarejši Valentin Mavrič: "Vsi za vse in vsem enako, tako daleč, da smo se zadolžili. Ob revnem kmetu ni še nobena družba cvetela." Savinjčan Anton Drobež: "V očeh potrošnikov smo lopovi in barabe. Ne morem se znebiti občutka, da nas ljudje gledajo postrani." (foto: EMS) Nad kmete in ugled Očitnoje, da naša država ni sposobna normalno funkcionirati brez afer in podtikanj, ki sovzadnjihdvehletihnajizrazitejšapredvsem na kmetijskem področju. V povezavi z Evrop-_ skounijojetakšnoobnašanjeaklualneoblasli i ' _________j in njenih sistemov še lahko razumeti, vendar samodotočke,kosezavsenakopičenedejanskealizgolj"polrebne"prob-leme ne išče notranjega krivca. Očitnojezdemokracijonekajnarobeozira-majeodpovedalazdravakmečkapametkinajbibilaknvazazadnjomlečno đero, kije vrgla hudo grdo packo na vse, ki bi morali vtem primeru ravnali preudarno in odgovorno. Precej kmetov je bilo obtoženih, da so uporabljali prepovedani antibiotik, nekđeri med njimi so dobili začasno, eden celo trajno prepoved oddaje mleka v mlekarno. Govorimo o območju naše doline oziroma t. i. radmirski progi, kjerjeočilnoprihajabdoslrokovnihnapakinšpekcijskihslužb,okderih ni zaželeno govoriti. Zgodba seveda ni preprosta. Je kloramfenikol zašel v mleko resnično po krivdi kmetov? Kmeje in veterinarji že nekaj časa ne govorijo povsem istega jezika. Je torej zaroto skuhala široka? Gre za preprosto politično igro z vnaprej znanim poražencem, toje slovenskim kmetijstvom in kmetom kot individuatemeli pa se želi preusmeriti pozornost s potnih stroškov direktorja veterinarske uprave Zorana Kovača? V vsakem primeru bi se morali nad resnostjo obtožb temeljito zamislili. Gre za vprašanje preživetja nemajhnega števila kmetij in verjetno ni lahko bitivkoži Vlada Tratnika iz Nove Štifte, kđeremuje ustavljen mlečni promet, za nameček pa so mu hišo in vse, karspadazraven, prebrskali še /ruminatisi Doza prepovedanega anibioika vnjegovemmlekujeskorajabsolutna, in vendar gre za vestnega in marljivega krnela, ki mu kmetovanje pomeni vse. Je resnično tako neveden ali neumen, da bi se igral z ognjem? Rafko Kerznar, predsednik upravnega odbora mozirske Zadruge, in drugi kmetje iz Nove Štifte, ki so se odločili solidarno odkupii njegovo mleko namesto vitaminskih dodatkov, so prepričani v njegovo resnico. Kaj pa inšpektorji, ki so obtoževali malo po dolgem in nekoliko počez? So prepričani v lastno nezmotljivost? Kerznar pravi, da seje dogajalo, tudi pri Tratniku, daje lahko zapisnik odvzetih vzorcev podpisala povsem tuja oseba. Torej so med nepoštenimi ludi veterinarji. Kmetje se bodo seveda morali navaditi, da bodo svoje pridelke primemo zavarovali, tako kotla počne sleherno podjetje, ki prodaja izdelke. Vprašanj in namigovanj je več kot preveč, odgovorov bore malo. Takokđv primeru norih krav se zna zgodit, da zgodba ne bo imela konca. Kotseslvari zaptelafi,fe1udinipričakovati.Razm,čenigtehzvsemiposledicamivrednalažBn na grbo komu, kip vverigiinleresa/zadnji, najbolj občutljivin najmanjodporen. . Savinjčan TRGOVINA KRM CENTER Ih Marlia Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 58-33-323 PE OKONINA Tel. št.: 58-41-441 DRAGI MIKLAVŽ! V KRIM CENTRU so tiže pripravili lepa darila: kape, šale, rokavice, termoflis nogavice, puHje, polpute BARBI, BIGG-R žametne elastične hlače, športne ali elegantne’ za otroke, ženske in moške LENT YEANS. Trenerke, mikice, hlače NICK DANIEL SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA Potrebujemo dober projekt Pridobivanje razvojnih sredstev v regiji oziroma lokalnem okolju je v zadnjem času vse bolj odvisno od razpisov, ki so pripravljeni za različna področja, vedno pa vezani na pripravo projektov. 0 sposobnosti posameznih lokalnih okolij pridobiti državna in evropska sredstva smo povprašali Jasno Klepec, direktorico agencije. "Prvi in osnovni dejavnik, na podlagi katerega je mogoče pridobiti sredstva, je dober program oz. projekt. Doslej je bil največji problem vsebinska oziroma dovolj kakovostna priprava projekta za prijavo na razpis. Dokumentacija je vedno zahtevnejša in pri tem, ocenjujem, se približujemo merilom Evropske unije. Gre za problem kadrovskega potenciala oziroma znanja, ki sicer obstaja, vendar bi morali za dosego boljše priprave slučajno, za nekatere, ki so uspeli. Za razvoj turistične infrastrukture sta sredstva gospodarskega ministrslva dobila v preteklem letu Terme Topolšica in Golte Slovenija. "Agencija je letos sofinancirala in sodelovala pri izdelavi več kot dvajsetih poslovnih načrtovza razvoj podeželja. Razen enega so bili vsi projekti odobreni. Ta denarje namenjen za osnovno kmetijsko dejavnost in razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turizmom." Jasna Klepec, direktorica SAŠA območne razvojne agencije: "Agencija je letos sofinancirala in sodelovala pri izdelavi več kot dvajsetih poslovnih načrtov za razvoj podeželja. Razen enega so bili vsi projekti odobreni. Ta denarje namenjen za osnovno kmetijsko dejavnostin razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turizmom." določenih projektov bolje sodelovati. Pri tem mislim na vse; od razvojne agencije, podjetij do občin, zbornic in drugih institucij. Naslednji problem pri pridobivanju državnih sredstev in sredstev iz skladov EU je v tem, da je potrebno zagotoviti določen delež sredstev v lokalnem okolju. Tu bi morali imeti stvari bolje urejene in se zavedati, da niso zgolj občine tiste, ki naj bi zagotavljale sredstva, temveč je treba po vsebini projekta ugotoviti, če lahko denar zagotovi še kdo drug. Pri tem je zelo pomembno, da nam vsem skupaj zmanjka moči pri pridobivanju denarja, zlasti, ko bi bilo potrebno o kakovosti in nujnosti izvedbe posameznih projektov prepričati koga pri vrhu", pravi Klepčeva. Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da se regija po nekaterih merilih uvršča med razvite, kar poti do denarja gotovo ne olajša. Največ projektov, pri pripravi in prijavi katerih je sodelovala agencija, je bilo za področje razvoja podeželja in turizma, malega gospodarstva in za področje izobraževanja. Pri tem Klepčeva poudari, daje težko imeti pregled nad pridobljenimi razvojnimi sredsM Razlog je preprost; prijave in razpisi gredo z različnih ravni in ustanov. Povratnih informacij ni, vemo, pogosto le Glede porabe sredstev, ki jih je odobrila država ali Evropska unija, je treba vzadnjem času dosledno in natančno podajati poročila. Jasna Klepec ocenjuje, da je večina denarja porabljena namensko, ob tem, daje ob naknadni refundaciji nujno večino denaija najprej zagotoviti v lokalnem okolju. Pri vprašanju podeželja je jasno, da ne gre govoriti samo o razvitosti oziroma nerazvitosti z vsemi kmetijskimi problemi, ki se kopičijo, temveč ga je treba obravnavatizvidika zaposlitvenih možnosti. Znano je, da velika večina kmetij zaposluje največ dve osebi, ostalo bo, po prepričanju Jasne Klepec, treba reševati z razvojem dopolnilnih dejavnosti in drobnega gospodarstva s posebnim poudarkom na turizmu. "Čeželimo doseči dejanski razvoj turizma, bo treba pri razvoju ostalega gospodarslva paziti, s čim se bomo ukvarjali. Prvi korakje izdelava razvojnih programov podeželja. Lahko nam je odveč,vendarkmetijskoministrslvo in EU postavljata merila, po katerih mora imeti vsako zaokroženo območje razvojni program. To se pravi, daje treba vedeti, kaj želimo," ugotavlja Klepčeva, prepričana, da je treba ljudem, ki živijo na podeželju, zagotoviti boljši standard. CIRIL ROSCfUPAN OBČINE LUČE Še tako dolga pot se začne s prvim korakom Če bi bila merilo tehtnica, bi bil Ciril Rose gotovo med težjimi slovenskimi župani. Rad ima dobro hrano in tudi pred najinim razgovorom se je primerno podložil. "Za vsak slučaj", se je pošalil dosedanji tajnik občine, ki želi biti dosleden pri spoštovanju zakonodaje in ljudske volje. Slednja mora biti podkrepljena s primerno večino, predvsem pa želi zadeve reševati strpno in odgovorno. Volitve so stvar preteklosti, zato je sleherni, ki želi prispevati k razvoju občine in posameznikov, dobrodošel sogovornik. V Lučah so bili doslej, kljub jasni zakonodaji, brez podžupana. Rose zagotavlja, da bo zadeve postavil v okvir veljavne zakonodaje že na eni od prihodnjih sej občinskega sveta. ■ Doslej ste opravljali delo tajnika občine, torej, razen večje plače, bistvenih presenečenj in novosti ne pričakujete? Pri samem delu bistvenih sprememb ne pričakujem. Tudi plača ne bo večja. Na področju odgovornosti in pristojnosti bom nedvomno lahko določene zadeve uresničil tako, kot mislim, da je prav. Seveda ob sodelovanju občinskega sveta. Pri večjih odločitvah pa bom poskušal zagovarjati najširše soglasje v dobrobit kraja in občanov. - Lahko razumem, da ste imeli kot tajnik zvezane roke? Ni bilo zakonskih pristojnosti in si jih tudi nisem prisvajal, ker sem bil le uradnik. Župan poje funkcionar, ki ima možnost odločanja. Temu primerna je tudi njegova odgovornost. -Zaradi objektivnih vzrokov je bil dosedanji župan v občini prisoten manj kot je za optimalno delovanje potrebno. Nameravate funkcijo opravljati profesionalno, kar bi seveda pomenilo, da bo potrebno zaposliti novega tajnika? Ja, odločil sem se za profesionalno delo. Ne vem, kako bi bilo združljivo biti štiri ure tajnik in štiri župan. Tajnika bom poiskal čim prej, tudi zato, ker ne poznam občine, ki ga ne bi imela. Brez dvoma lahko s svojim delom opraviči plačo. Delaje veliko, zato ni bojazni, da bi ostali zaposleni na občini brez primernega dela. V teh letih sem prišel do spoznanja, da mora biti župan profesionalec. Občanom mora biti vedno na voljo. To ni funkcija, ki bi se začela ob sedmih zjutraj in končala ob petnajsti uri. Še pose-bejjeto pomembno vmanjših občinah, kjer veliko več dela odpade na župana kot velikih, kjer področja dela pokrivajo s pristojnimi službami. - Nekateri so prepričani, da se bo z vašo izvolitvijo nadaljevala "Zamernikova politika", kar naj bi pomenilo, da bo iz ozadja občino še naprej vodil dosedanji župan. Vse, kar je bilo v dosedanji politiki koristnega, bom poskušal ohraniti. Na nek način sem jo pomagal kreirati, čeprav ne v veliki meri. Z dejanji bom poskušal dokazati, da imam lastno hrbtenico, svoje ideje in odločitve. Kot sem že rekel, nameravam maksimalno sodelovati z občinskim svetom. Pri velikih projektih želim doseči splošno soglasje. - Lučane čaka v tem mandatu pomembna odločitev. Odločiti se bo potrebno za obvoznico s predorom oziroma rekonstrukcijo ceste skozi kraj. V dosedanjih razpravah sta se oblikovala dva tabora s povsem konkretnimi interesi, zato brez širokega soglasja rešitve ni pričakovati. Katera rešitev se vam zdi oprijemljivejša? Strinjam se, da rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse, ne bomo dosegli. Potrebno se bo odločiti za eno od možnosti. V predvolilnem času sem povedal, katero zastopam, to pa ne pomeni, da želim z glavo skozi zid. Mislim, da bo odločitev sprejeta na referendumu, kar bo dalo vsej zadevi potrebno legitimnost. Opredeliti se bo potrebno relativno kmalu, da se bodo postopki, ki so vezani na odločitev, lahko nemoteno nadaljevali. Stroka nam je že večkrat dala vedeti, da mimo odločitve lokalne skupnosti ne misli ukrepati. Na nek način soodločamo o državnem projektu, kar je redko dana možnost. Pri odločitvi bi bilo smiselno upoštevati priporočila stroke, vendar, kot rečeno, odločila bo volja večine. - Verjetno se v Lučah zavedate, da vas država prav posebej vzpodbujala ne bo... Ja, jaz se tega zavedam, verjetno tudi ostali. Potrebno bo angažiranje vseh, saj gre nenazadnje za odločitev, ki bo pomembna tudi za prihodnje rodove. Tako kot se bomo odločili sedaj, bo verjetno ostalo dolga desetletja in odločitve naknadno ne bo mogoče spreminjati. - Če govoriva o rodovih, potem se zdi, da sedanji v turističnem smislu predhodnim precej dolguje. Luče so bile vključno s narodopisno prireditvijo najbolj cvetoč turistični kraj v Sloveniji. Stagnacijo je povzročila katastrofalna poplava, vendar tudi z uvedbo lokalne samouprave zadeve še naprej tonejo... Popolnoma se ne morem strinjati. Tudi po letu 1995 smo bili izbrani za najlepši kraj v svoji kategoriji in tudi Lučki dan je še imel nekaj prebliskov. Se pa strinjam, da bo potrebno na turističnem področju marsikaj postaviti na nove temelje. Brez dvoma je obči- na ena od dejavnikov, ki lahko stvari premakne, vendar še zdaleč ni edina. Tudi sami turistični subjekti se bodo morali zavedati, eni se že, daje turistični kruh trd. Neke primerjalne prednosti še vedno imamo: neokrnjena narava, bližina Avstrije, posodablja se cestna povezava z ljubenske in kamniške strani. Dolg minulim rodovom bo torej lahko poplačan. Posebne industrije, razen drobnega gospodarstva, v Lučah ne bo mogoče razvijati, tako daje dejansko perspektivo potrebno iskati v turizmu. Pot je še dolga, vendar se začne s prvim korakom. - Občina pravzaprav ni dolžna vzpodbujati turizma, je pa verjetno priporočljivo, da sodeluje... Se v celoti strinjam. Tudi zgodovinsko gledano, je bilo nekaj dejavnikov, med njimi les in ugodna posojila za turistične kmetije, ki so na nek način dali zagon, vendar pravega nadaljevanja ni bilo. Na nek način bo občina morala biti vzpodbujevalnik, ki bo pomagala turizem dvigniti s spodnje točke. Glede financ občina ni in more biti glavni dejavnik. - Precej besed je bilo v preteklosti namenjenih smučišču in letnemu sankališču... Na občinskem svetu so se kresala mnenja, do katere mere naj občina vlaga finančna sredstva. Dogovorjeno je bilo, da do pridobitve gradbenega dovoljenja oziroma pri pripravi dokumentacije pri odkupu zemljišča. Mislim, daje bilo v te projekte vloženih nekaj nad 15 milijonov tolarjev občinskega denarja. Dejstvo je, da je potrebno pri investiciji vredni nad 200 milijonov najti partnerja, ki bo želel investirati. Občina sama takšnega zalogaja ne zmore in upam, da smo na dobri poti, da do tega investitorja pridemo. Še enkrat poudarjam, da nikoli nisem bil proti izvedbi tega projekta, sem pa kategorično zavračal, da se investira iz občinskega proračuna. Novi župan Občine Luče Ciril Rose (foto: EMS) - Torej drži, da bo denar zagotovil ljubljanski Smelt. Po informacijah, kijih imam,je bila pogodba o soinvestiranju poslana v podpis firmi, ki naj bi vodila projekt na lučki strani. Gre za firmo RTC Raduha. Z Lučke strani je pogodba podpisana, čakamo, da to stori tudi Smelt. - RTC Raduha je torej občinska firma? V podjetju je šest članov z enakimi deleži. En delež pripada občini. -Torej so vsi družbeniki vložili po 15 milijonov osnovnega kapitala, kolikor je občina prispevala za dokumentacijo in odkup zemljišča? Občina je vlagala še pred ustanovitvijo firme za nakupe zemljišč, ki so vknjiženi na občino. Poleg tega je naročila projekte za okoljske študije. Dejansko ne gre za enak delež kot pri ostalih. Ta naj bi se postopoma izenačil. Ena od možnosti je, da občina svoj delež tudi odproda. -Torej bo držalo, da občina financira projekt, od katerega bodo v prihodnosti tržili posamezniki. Ja... Kot rečeno, so bile na občinskem svetu na to temo vroče razprave in tudi sam nimam več informacij. Del občinskega sveta seje opredelil za projekt, nekateri so bili skeptični. Soglasje je bilo doseženo na točki, da občina sodeluje do pridobitve gradbenega dovoljenja. - Mislite, da boste z ostalimi župani v Zgornji Savinjski dolini lahko sodelovali, ker ne nosite kravate? (smeh) Doslej sem dobro sodeloval tudi brez kravate. Jaz se nisem spremenil in mislim, da se tudi oni ne bodo. - Pred leti smo namreč slišali, da ne more biti župan, kdor ne nosi kravate. V Lučah v pisarni kravate ne rabim. Če pa grem "po svetu", se prilagajam kar se tiče kravate in dialekta. - Lučani imate izrazito specifično govorico... Verjetno zato, ker smo bili, gledano zgodovinsko, precej časa zaprti. Kot posledica nam je ostala naša "Špraha", ki seje ne sramujem. Seveda pa se zavedam, da seje potrebno prilagajati sogovorniku in okolici. - Moralno in finančno odprtih vprašanj doslej pri vas ni bilo zaslediti. Denar v življenju ni na prvem mestu. So stvari, ki imajo višje vrednote, ki niso merljive s številkami. Tudi v prihodnje se bom trudil delati pošteno, tako da bom čez štiri leta lahko vsakemu občanu pogledal v oči. Tako kot danes. - Ampak oblast je menda pokvarljiva in ljudje so v veliki meri prepričani, da so vsi na oblasti enaki... Skušnjave so bile in ostajajo. Vendar pri izdelanih vrednotah in prioritetah mislim, da bom ostal takšen kot doslej. Edi Mavrič Popravek V 47 številki Savinjskih novic smo v prispevku o vzrokih prometnih nezgod na strani 6 narobe zapisali priimek komandirja PP Mozirje, ki se pravilno glasi Pinter in ne Pintar. Za napako se opravičujemo. Na Ljubnem ob Savinji so odprli nov, modem bencinski servis (foto: Franjo Atelšek) LJUBNO OB SAVINJI Odprt nov bencinski servis Po dobrih treh mesecih obnovitvenih del je bil v četrtek, 21.novembra, uradno odprt nov Petrolov bencinski servis na Ljubnem ob Savinji, od stare bencinske črpalke, katere odprtje sega v leto 1969, je dejansko ostala samo lokacija. Od 5. avgusta letos, koje podjetje CMC Celje pričelo z deli, do odprtja je bil zgrajen popolnoma nov objekt, ki ustreza vsem strogim zahtevam glede varovanja okolja, poskrbljeno pa je tudi za boljše delovne pogoje uslužbencev. Prodajni prostorje namreč kar petkrat večji od prejšnjega, med ostalo sodobno opremo pa je tudi video nadzor objekta. Tudi za stranke bo nov bencinski servis bolj prijazen, saj bo odprt tudi ob nedeljah in praznikih, česar do sedaj v zim- skem času ni bilo. Simbolično rezanje traku so izvedli Ijubens-ka županja Anka Rakun, predstavniki Petrola Mariča Lah, Ciril Pirš in Franc Zamrnik -poslovodja bencinskega servisa, kateremu je to že druga otvoritev, saj je bil v isti vlogi že daljnega 13. septembra 1969. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki izvajalca del in številni domačini. Franjo Atelšek MOZIRSKI OBČINSKI SVET Za svetniki prva vroča razprava Na prvi redni seji so se 26. novembra srečali svetniki, ki so bili pred dobrima dvema tednoma izvoljeni za predstavnike v občinski svet. Poleg potrditve mandatov so zagrizli v prvo kislo jabolko in določili člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Uvodni pozdravje tokrat zadnjič po zadnjih štirih letih pripadel dosedanjemu županu Jožetu Kramerju. Vodenje je nato po pravilih poslovnika prevzel najstarejši član, torej Karol Kopušar. Njegove besede so izzvenele v znamenju zahval za dosedanje delo, kije bilo opravljeno v zadnjem obdobju in so hkrati obveznost za nadaljevanje. Razprava, kije sledila, pa je prekoračila okvire, ki so se jih novo izvoljeni svetniki držali do tega trenutka. Potrebno je bilo namreč izvoliti člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Jože Kramerje podal predlog, po katerem bi pet člansko komisijo sestavljali trije svetniki z Rečice in dva iz Mozirja. Drugi predlog, ki ga je obelodanil Roman Čretnik pa je predvideval dva rečiška in tri mozirske člane. Razprava, ki je sledila obema predlogoma, je bila usmerjena v že slišano ločevanje obeh krajev in iskanje ustreznega kompromisa. Razpravljala so zagovarjali oba predloga, podkrepljena na eni strani z različnim številom volivcev po krajih in po drugi z zagotavljanjem enakosti. Ker gre za politični organ, sta obe strani zagovarjali svoj prav. Zaradi rešitve in pomiritve nastalih razmer se je Roman Čretnik odločil, da svoj predlog umakne. Svetniki so nato sprejeli Kramerjev predlog, ki je v to komisijo postavil Romana Čretnika, Milana Cajnerja, Jožeta Grudnika, Petra Habjana in Jožeta Kramerja. Za predsednika komisije je bil imenovan slednji. Novoizvoljeni župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnikje v nadaljevanju seje predstavil svoje poglede na mandat, ki je pred njim in svetniki. Poudaril je različnost pogledov članov sveta, ki so iz različnih strank. Ta različnost pa jih ne sme ločevati, ampak dopolnjevati njihove sposobnosti. Med izpostavljenimi projekti, ki so pred njimi, je omenil celo vrsto perečih stvari, ki čakajo na izpolnitev. Piše: Igor Pečnik Hja metalna barva je že doplačilo, enako velja za centralno zaklepanje, radi bi imeli vozilo na 5 vrat... V času pred novim letom, ko se iztekajo letniki in so trgovci v strahu, da jim avtomobili obležijo na zalogi, se ugodne ponudbe kar vrstijo. Na trgovce pritiskajo zastopniki, ki želijo v zadnjih mesecih poboljšati zastavljene plane in si tako zagotoviti ugodnejše pogoje od proizvajalca za prihodnje leto. V teh predzim-skih akcijah pa ponujajo klimo zastonj ali popust od 200.000 tolarjev dalje. Hiter pogled v dnevno časopisje navrže, dajetoyota yaris na voljo z brezplačno klimo. Obisk pri trgovcu to potrdi, vendar, ker se odločim za 5 vrat, metalno barvo in pop opremo, je znesektakoj vvrednos-ti 2,3 milijona tolarjev. Citroen C3 NAKUP Malega avtoaiobila Hitri pogled na prenatrpane ceste pokaže, da se po cestah vozi zelo veliko malih avtomobilov. Ali so to družinski ali pa namenjeni drugemu avtomobilu pri hiši, pa je že malce težje ugotoviti. Cene so relativno ugodne, pa poglejmo, kaj to pomeni. Punto, peugeot ali polo? Obisk pri prodajalcu navrže dejanski račun, ki se kaj hitro dvigne preko magične meje 2 milijona tolarjev. Kdo pa še danes vzame avto v navadni barvi? to se oglasimo pri renaultu, kjer že vsi mislijo na novega megana. No, clioje v akciji s klimo in ceno od 2.2 milijona tolarjev dalje. Je pa res, da je potem notri že vse. Hyundai ponuja novega getza, ki je menda po nemških testih zelo zanimiv. Preskočili smo ford fiesto in škodo fabio, pri katerih se cene gibljejo v še večjem razponu. Tisti brez opreme so sicer poceni, a potem se dvignejo tudi čez 3 milijone tolarjev. Kdor pa se ne odloči med zgoraj navedenimi, skoči po VW pola ali mercedesa A oziroma audija A2. Tam pa se pričnejo že drugačne številke. Torej primerljivost cen je težavna. Različne opreme, različni motorji. Pa še na uporabnost ne smemo pozabiti in seveda, kaj nam je najbolj pri duši. To je treba upoštevati. In ni lepšega, kot ko pogledaš avto in si rečeš, res je lep in funkcionalen! Pri Slovencih meda to velja... nima posebnih ugodnosti, vendar ugoden nakup se šteje fiat punto, cena z opremo in barvo doseže Kjer ponujajo klimo in avto za nivo yarisa. Pri peugeotu 206 vam 1.799.000 tolarjev. Res je, ampak ponujajo serijo elan z smučmi in seveda klimo. Ampak, ker najšibkejšega nočemo, ker mora biti 1.4 litra in metalne barve s 5 vrati je znesek zopet tam nekje. Za najbolj potem pa še metalna barva, 5 vrat in centralno daljinsko zaklepanje, pa smo na 2 milijonih, kar pa je ugodno, če ne upoštevamo, da smo vzeli motor z 1.2 litra. Z lahko- SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME Kljub manjšemu obisku organizatorji zadovoljni Gornjesavinjski smučarski klub vsako leto poleg številnih drugih nalog pripravi tudi tradicionalni smučarski sejem, kjer vsa potrebna oprema za beli šport zamenja lastnike. Letos so ga pripravili že četrtič. Žal pa so, ker niso našli skupne besede z nazorskimi košarkarji, lanskoletno lokacijo v nazorski športni dvorani morali zamenjati z manjšim prostorom v mozirskem »partizanu«. S tem pa so morali izbirati med manjšim številom tistih razstavljavcev, ki so obiskovalcem sejma [ Tudi povpraševanje, ki so ga pogojevale vremenske razmere, je bilo po besedah Damjane Paulič, sekretarke kluba, slabše v primerjavi z izkušnjami v preteklih letih. Vendar so kljub temu zelo zadovoljni. Organizatorji, ki so v pripravo sejma vložili skoraj dvesto petdeset udarniških ur, so od potencialnih prodajalcev zbrali vso smučarsko opremo od smuči, pancerjev, oblačil, bordov in celo drsalk ter jo zbrano v komisijsko prodajo ponudili številnim kupcem. Provizijo, ki sojo s prodajo dobili, pa bodo namenili za pokrivanje stroškov najema dvorane in drugih odhodkov kluba. Upajo, da bodo s sredstvi obnovili jekleno vrv na Brdcah, kjer bodo člani kluba in ostali ljubitelji belih strmin v primeru snega lahko uživali v smučanju. Stavijo na najmlajše člane kluba, ki že imajo tedenske suhe treninge v mozirski osnovni šoli, saj je moto kluba čim več otrok naučiti smučanja. To jim zelo uspeva, saj so njihovi vaditelji šole smučanja zelo uspešni z otroki v šoli v naravi v osnovnih šolah po dolini. V Letos je Gornjesavinjski smučarski klub sejem nove in rabljene smučarske opreme izvedel v mozirski telovadnici (foto: Franjo Atelšek) svojih vrstah pa ima zgornjesavinjski smučarski Splačanočlanarinovklubusočlanitudičlanislov-klub že šest registriranih tekmovalcev. enske smučarske zveze in lahko koristijo številne Smučarski sejem so organizatorji izkoristili tudi ugodnosti, kijih nudita bela in modra kartica. za povečevanje že sedaj visokega števila članov.__________________________________Marija Sukalo KONCERT KVARTETA VITA Teče, mi teče vodica V Mozirju, v Slomškovi dvorani se je konec prejšnjega tedna zbrala velika množica ljubiteljev narodne pesmi. Prišli so, da prisluhnejo ubranemu petju kvarteta Vita, ki ga sestavijo četvero deklet pod umetniškim vodstvom Nine Šalamon. Nastop kvarteta Vita v Slomškovi dvorani v Mozirju (foto: Franjo Atelšek) Breda Bider, Stanka Čremožnik, Darja Čremožnik ter Nina Šalamon se poznajo že iz študentskih časov, kjer jih je povezalo predvsem veselje do petja. Sprva so nastopale priložnostno, a želja po ohranitvi in razširjanju njihovega ustvarjanja jih je spodbudila, da so pred dobrim letom in pol, pod imenom Vita, pričele nastopati tudi v širši javnosti. Za njimi je uspešna turneja po Kanadi in ZDA, kjer so gostovale pri večjih slovenskih skupnostih, ki so jih sprejele z velikim navdušenjem, saj so jim s slovensko pesmijo prinesle tudi delček njihovega starega doma. Spomladi je izšla njihova zgoščenka narodnih pesmi z naslovom Teče, mi teče vodica, ki so jo najprej predstavile onstran Luže, sedaj pa tudi v Mozirju, kjer so bile prav tako toplo sprejete. V uri in pol dolgem programu so čudovito odpele šopek slovenskih narodnih pesmi ter se predstavile tudi s cerkveno in sodobno pesmijo. V goste so povabile domače pe- vce kvinteta Koledniki, ki pod umetniškim vodstvom Jelke Re-penšek prepevajo že leto dni. Med skupinami pesmi je za instrumentalno glasbeno vzdušje poskrbel odličen kitarist Jože Lesjak, z recitiranjem slovenske poetike pa je večer povezoval Toni Brinjovc. In kakšni so načrti kvarteta Vita v prihodnje? Še naprej si želijo skupnega ustvarjanja, svoj repertoar pesmi bodo razširile še s sodobno in zabavno glasbo. Če pa bo vse potekalo po zastavljenih načrtih, jim bodo prihodnje poletje z veseljem prisluhnili tudi avstralski Slovenci, ki jih bodo obiskale na njihovi oddaljeni celini. Tatiana Golob • PRODAJA VOZIL UG0DNIBANCNI KREDITI’ . PRENOS LASTNIŠTVA "SEEEST’ • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI ' PRODAJA PNEVMATIK IN KOVINSKIH TER ALU PLATIŠČ Migojnice 140 3320 Griže Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka Tel.: 03/571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si Korejski kuščar ob tovarni v Nazarjah V Zgornjesavinjski dolini imamo veliko raznovrstnih kuščarjev, ki se z njimi srečamo tako v naravi kot doma. Pri nasjih najdemo na travnikih, gozdovih in planinah. Srečamo se predvsem z manjšimi kuščarji, kot so pozidna kuščarica, živorodno kuščarico, martinček, slepec in zelenec, ki je med največjimi kuščarji v Sloveniji. So pa tudi druge vrste kuščarjev, kijih pripeljejo iz tropskih krajev in jih imajo za hišne ljubljence. To so predvsem pozidni gekoni, bradate agame, kameleoni in zeleni legvani. Tokrat pa smo se v Nazarjah prvič srečali Gekon iz Koreje, najden ob podjetju Kovinoplastika Benda (foto: Jure Felicijan) s kuščarjem iz tropskih krajev, ki ga je našel Vinko Vidmar na paleti, ki je prispela iz Južne Koreje. Ugotovili smo, da kuščar spada v družino gekonov, čakamo pana odgovor strokovnjaka, ki nam bo pojasnil, za katero določeno vrsto gre. Žival je dolga približno deset centimetrov, je rjave do umazano rumene barve s temnejšimi rjavimi progami. Po vsem telesu ima manjše izrastke in zobat rep, barvo kože prilagaja okolju, tako daje težko opazen. Luske na spodnji strani nog (stopalu) in trebušnemu delu telesa so opremljene s posebnimi mikrodlačicami, ki živali omogočajo vzpenjanje po zelo gladkih površinah. Jure Felicijan IN IZDELAVA 3LASTIČNIH FASAD Herman Albin Soseska 12, 3312 Preboli Tel.: 03/705-30-52 Faks: 03/705-30-51 GSM: 041/826-116 p.e. BARVE, LAKI, ČISTILA trgovina Hmeljarska 15, PREBOLD Tet: 03/572-4554 Predel 14a, 3240 Šmarje pri Jelšah Telefon&faks: 03 58 21 308 • Izdelava in montaža komplet ostrešja, frčade, čope itd. • Izdelava in montaža kleparskih izdelkov, snegolovov, strelovodov • Strokovno pokrivanje vseh vrst strešnih kritin • Po naročilu vam opravimo izmere na objektu, izstavimo predračun • Nabava materiala, prevozi na objekt z avtodvigalom ter dvigom kritine na streho • Strokovno svetujemo in nadziramo izvedbo del, tudi, če sami izvajate dela na svojem objektu • Sezonski popusti, • ugodni plačilni pogoji, • možnost kredita kratkoročni-dolgoročni 1-7 let, • pomagamo mladim družinam, • posebni pogoji za upokojence AM.MIKIAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 I Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev ( delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si ! NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! ADUT Ittoj avet je maj dam NOVOST AVDIO IN VIDEO TEHNIKA SONY® in Panasonic, televizorji domači video: DVD predvajalniki, DVD sistemi, videorekorderji HiFi ( domači AV sistemi ) videokamere CD walkmani »%, 1(1.03/11115)0 20% od 29. novembra do 5. decembra 2002 .A 4x Na vsa oblačila, igrače in športno opremo VELENJE: Nomo, Velma, Zibko, Šport; ŠOŠTANJ: Dolino; ŠMARTNO OB PAKI; Oljka; MOZIRJE: Blagovnica T; SL. KONJICE: Vesno; PREVAUE; ZAGORJE; KISOVEC O ERA, Trgovino z živilskimi In nšhrikkimi izdelki d.d., Prešernovo 10,3504 Velenje, wnr.uv.si ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H RAK DOJKE NAJPOGOSTEJŠA OBLIKA RAKAVIH OBOLENJ V SLOVENIJI Potrebna preventiva V Sloveniji je rak dojke najpogostejša oblika rakavih obolenj, saj predstavlja kar četrtino vseh rakavih obolenj pri ženskah. Letno zboli preko sedemsto žensk, 75 odstotkov izmed njih je starejših od 50 let. Pri raku dojke je pomembna predvsem preventiva. Na silikonski lutki so žene lahko otipale vse možne pomanjklivosti dojke (foto: Marija Šukalo) Da bi ženske bile bolj osveščene, je mozirsko območno združenje Rdečega križa organiziralo predavanje po različnih krajih Zgornje Savinjske doline. Maja Kaker, medicinska sestra, ki je v nazorskem zdravstvenem domu zadolžena za zdravstveno vzgojo,je v teh dneh v Bočni, Gornjem Gradu in Šmartnem ob Dreti pripravila predavanja, ki so jih žene z zanimanjem sprejele. V pomoč ji je bila silikonska lutka, na kateri žene lahko praktično otipajo vse možne pomanjkljivosti dojke, od različnih bulic do rakavih celic. Po besedah Maje Kaker seje za predavanje po vseh krajih izkazalo veliko zanimanje. Nanj se odzivajo žene različnih starosti in ga pozitivno sprejemajo ter postavljajo različna vprašanja. Po mnenju Kaker-jeve so predavanja z zdravstveno vsebino po mestih vsakdanjik, medtem koje za ljudi s podeželja to novo doživetje. Kljub vsemu pa sama predavanja niso dovolj. Žene si morajo dojke pregledovati preventivno vsak mesec in se ob vsaki spremembi posvetovati s svojim zdravnikom in ginekologom. Marija Šukalo DRUŠTVO SPECIALNE OLIMPIADE MOZIRJE Vlado gral tako kot zna in zlate medalje mu ni mogel nihče več odvzeti. Ostala dva člana mozirske ekipe pa sta v svojih skupinah zasedla drugi mes- ti, kar je pomenilo, da se bosta za bron pomerila med sabo. Kljub zmagi Damjana pa sta bila tokrat zmagovalca kar oba, saj sta se svojih prvih teniških udarcev naučila prav v tem letu, zato je njun uspeh še toliko večji. Varovance VDC Mozirje, ki so člani Specialne olimpiade Slovenije, čaka sedaj jesensko-zimski ciklus priprav za zimske igre Specialne olimpiade Slovenije, ki bodo leta 2003 v Črni na Koroškem, spomladi pa so na sporedu še ostala tekmovanja po programu SOS. Franjo Pukart Vladu Pavliču je medaljo podelil dobitnik bronaste olimpijske medalje v smučarskih skokih Robert Kranjec (foto: DP) turnirja v namiznem tenisu V organizaciji Osnovne šole Roje, se je v Domžalah odvijal 4. turnir Specialne olimpiade Slovenije v namiznem tenisu. V konkurenci 18. ekip z 68. tekmovalci, so izjemen uspeh dosegli člani Sožitja - VDC Mozirje, saj je Vlado Pavlič v peti skupini zmagal, Toni Kramer in Damjan Rajter pa sta se v medsebojnem dvoboju pomerila za tretje mesto. Tekmovalci so bili najprej razdeljeni v dvanajst skupin, po izločilnih bojih pa so se samo zmagovalci uvrstili naprej vfinalne skupine, kjer so se potegovali za prva štiri mesta. Od članov društva specialne olimpiade Mozirje se je najbolje od- rezal Vlado Pavlič, kije v svoji skupini prepričljivo zmagal in se uvrstil v peto finalno skupino. Po zanesljivi igri v polfinalu in gladki zmagi z 2:0 je imel v velikem finalu sicer nekaj težav s svojim tekmecem v prvem nizu, v nadaljevanju pa je spet zai- Zbiranje podpisov za zakonodajni referendum Do šestega decembra poteka na sedežih upravnih enot in njihovih izpostavah ter krajevnih uradih zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Gre za vračilo sredstev, ki sojih posamezniki prostovoljno namenili za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, ki je v državni lasti in ki naj bi bilo večinoma zgrajeno prav s sredstvi zainteresiranih za telefonski priključek. Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj poziva vse, ki ocenjujejo, daje treba vprašanje rešiti z zakonodajnim referendumom, da podpisane obrazce posredujejo aktivistom združenja v njihovi lokalni skupnosti. Vodstvo združenja opozarja, daje zadnji rok za oddajo obrazca po pošti tretji december, kajti do šestega decembra je treba v Državni zbor vložiti vsaj štirideset tisoč potrjenih obrazcev. Savinjčan Florjanjenje m MM—------------------iìJùmam!lìm Piše: Aleksander Videčnik Že v eni prejšnjih številk smo pisali o tem, kaj so nekoč imenovali "florjanjenje". Po vsem sodeč gre za navado, ki sojo pri nas imenovali "jajčarija". To lahko sklepamo iz nadaljevanja našega zapisa, "Na predvečer sv. Florjana pa pripravijo po večerji na ognjišču blagoslovljen les, kje na kaki polici aii v kakem skritem kotu pa darilo za "Florjane"(kako klobaso ali pa nekaj jajc), kateri so navadno domači fantje ali pa tudi drugi. Dostikrat se zgodi, da ko eni že odnesejo pripravljeno darilo, pridejo drugi, ki pa seveda ne najdejo nič, so zato jezni ter se maščujejo s tem, da pred vežna vrata nanosijo vse, kar na dvorišču premakljivega najdejo. Drugo jutro se vežna vrata tako ne dajo odpreti. Kadar torej "Florjani" pridejo v hišo, najprej zakurijo, potem iščejo skriti dar in ko to najdejo šele, začnejo svoj posel izvrševati. Eden kuri z blagoslovljenim lesom, drugi pomete hišo do duri, kjer pusti smeti in čeje kateri več, ta moli kleče pri mizi, če sta pa samo dva, pa morata ona to oprav- iti. Sicerje tudi mnogo takih "Florjanov," ki le na to gledajo, kako bi več jajc in klobas nabrali, na molitev pa radi pozabijo." Naši bralci vedo, da je ta zapis najden v mohor-janskem koledarju za leto 1885. Torej gre za dokaj staro izročilo, kije v njem opisano. Vsekakor bo to predhodnica naših "jajčarij". Morda je navada bila bolj žlahtna prav zaradi povezave s sv.Florjanom, zaščitnikom pred ognjem in požarom. Lahko tudi domnevamo, daje navada, kije opisana, bila doma na Koroškem, saj so tedaj koledartiskali v Celovcu in tam je bila tudi uprava Mohorjeve družbe. Stvar narodopiscevje raziskati, če so moje domneve pravilne, daje lahko "florjanjenje" predhodnica našejajčarije. Domače prlpouedfee KUGLA PRI RUDENEKU Pravljica pripoveduje, kako so ta griček pred nekdanjim gradom nanosili Turki, in to v vojaških kapah. Tam so namreč pokopali svojega padlega poveljnika. Ker jim je primanjkovalo zemlje za pokop, sojo nanosili, z njo pa zagrebli padlega. NEGOJNIŠKI GRAD Lastniku tega gradu so ljudje pravili tirški gospod. Njegov brat pa je domoval na Lešjem, zato so mu rekli leški gospod. Brata se nista razumela, prav sovražila sta se. Tako seje zgodilo, da Leški poslal Tirškemu sod smodnika namesto soda vina. V kleti seje vnel in porušil grad. ŠKRAT V GORNJEM GRADU Vsi so poznali prijaznega škrata v zelenem plašču in rdeči kapi. Nikomur ni storil nič hudega, zato so gospodinje po peki položile na prag majhen hlebček za škrata. Pri taki hiši so imeli vsega do- Vatikanski držauljani V reviji Dom in svet iz leta 1931 so pojasnili nekaj več o Vatikanskih državljanih, takole so zapisali: "V dobi, ko seje sklenil lateranski mir, je Vatikansko mesto štelo 532 grajana, vštevši stožernike ali kardinale. Leta 1928 je bilo pet porok, štiri rojstev, dve smrti. V letu 1930 seje poročilo 17 parov, beležili so štiri porode in deset smrti. Dne 4. prosinca 1931 je Vatikanska državica obsegala 636 duš, od tega dva domačina, 495 Italjanov, 118 Švicarjev, 8 Francozov, 8 Nemcev, 3 Špence, 2 Nizocemca, 1 Avstrica, 1 Norvežana in 1 Etiopica. Vsa ta "vatikanali-ja," izrazje menda nastal ob veliki francoski prekuciji, predstavio torej pravo društevce narodov, ki se moži in množi. volj, skratka, srečni so bili. Toda časi se spreminjajo in ljudje z njimi. K hišam so prihajale mlade gospodinje, ki niso upoštevale starih navad. Neka gospodinja je bila še posebno skopa. Za palčka je na prag položila kamen. Škratje potem nanosil ogromno kamenja na njive in polja te kmetije. Še celo okoli hiše je bilo polno kamenja. Gospodinja je vedela zakaj ta nesreča, pa si ni upala povedati zaskrbljenemu možu. ŠKRAT NA PUNINI Na pašnikih okoli Solčave je pasel mlad pastir. Zarana je v koči zakuril, pristavil mleko za zajtrk in odgnal ovce na pašo. Ko seje vrnil,je našel v ponvi smeti, ogenj pa pogašen. Tako mu je nagajal škrat. Pastirje krepko rentančil, saj je moral posodo pomiti, ogenj pa znova pripraviti. Pa še huje je bilo! Nekega večera ni naredil križa na vrata hleva. Ponoči seje pritihotapil škrat in mu odpeljal vse ovce. Pastirje to opazil in zaklical: "Le srečno jih goni, k letu pa priženi vse zdrave nazaj." Škrat se je razjezil, ker gaje pri tem nečastnem delu videl pastir. Pa mu ni šlo ravno lahko z ovcami. Pozimi je moral krasti seno, daje trop preživel. Pa še strigel jih ni. Ob letu, ko jih je prignal nazaj, so imele tako dolgo volno, da niso mogle hoditi. Škrat ni nikoli več kradel ovc. Pastir pa je imel težko delo, koje strigel zapuščene ovce. ŠKRATVVODOUH Ni vse bogaslvo, še manj pa velja biti skopuh! Vodušek je bil bogat in velik skopuh. K njemu je redno zahajal škrat, da bi dobil kaj za pod zob. Nekoč so pripravili zanj štruklje, toda pojedla jih je dekla. Škrat ji je rekel: "Ker si pojedla moj štrukelj, boš nesla moj punkelj." Res so škrati včasih nosili težka bremena, baje so kar žvižgali od napora... Po opravljenemu nazbeku pri Kofinšekovih v Lepi Njivi leta 1931. Sliko nam je poslala Ana Petek iz Mozirja. ŠTEVILČNA DRUŽINA POJŠKRUHOVIH IZ FLORJANA PRI GORNJEM GRADU Sedem zakladov poskušata vzgojiti v dobre ljudi Domačija Pojškruhovih v Florjanu pri Gornjem Gradu danes odmeva od otroškega smeha in razigranih otrok. Ko sta se Zofija in Peter poročila, o številu potomcev nista delala posebnih načrtov, a z leti skupnega življenja se je družina večala. Zofija je velike družine vajena, saj se je rodila kot prva od dvanajstih otrok, medtem ko so na Petrovi domačiji zrasli štirje otroci. Domačija Pojškruhovih v Florjanu odmeva od otroškega smeha (foto: Marija Šukalo) Danes mati Zofija in oče Peter Potočnik poskušata v dobre ljudi vzgojiti svojih sedem zakladov. Najstarejša Andreja je osmošolka, Janez sedmošolec, Francka obiskuje šesti razred, Marija četrtega. Medtem koje Peter drugošolec, se Pavla ponaša s svojimi skoraj štirimi leti, najmlajši Simon pa je zakorakal v drugo leto svojega življenja. Majhna kmetija ne daje dovolj zaslužka za preživetje, zato Peter hodi na »šiht« v gornjegrajsko Smreko, kjer je zaposlen od svoje vajeniške dobe naprej. Pred dobrimi enajstimi leti ga je doletela še delovna nesreča. Ostal je invalid tretje kategorije, zato z bolečo hrbtenico težko dela doma na kmetiji. V oporo mu je sin Janez, ki poskuša biti očetova desna roka pri vseh težkih kmečkih opravilih, v prostem času pa veliko »eksperimentira« z elektriko. Sam popravi vtičnico ali odstrani manjšo napako na radiu. Dekleta: Andreja, Francka in Marija ob konicah vzamejo v roke motike in se z mamo podajo na njivo. Najstarejša Andreja se pogosto preizkusi tudi v kuhinji ali kratko malo popazi na svojega najmlajšega bratca Simona in čebljavo sestrico Pavlo. Kuhanje ima rada, zato bo tudi šolanje nadaljevala v tej smeri. Ko otroci odidejo v šolo, Zofija postori to in ono v hiši in na domačiji, saj ji ob številni družini nikoli ne zmanjka dela. Kljub temu vsak teden zamesi tudi kruh, saj pri Pojškruhovih vsi po vrsti prisegajo na domač kruh iz krušne peči. Posebno doživetje so pri Potočnikovih družinski in osebni prazniki. Ob teh priložnostih Zofija speče slavljencu torto. Potočnikova zatrjujeta, da so otroci povečini zdravi, seveda pa ima zaradi otroške razigranosti in razposajenosti vsak svojo izkušnjo z zdravnikom. Za manjše bolezni poskrbijo kar doma. »K zdravniku se pač ne podamo za vsako malenkost. Pri toliko otrocih si nabereš kar nekaj izkušenj v različnih manjših bolezenskih problemih,« se smeji Zofija. Vzdrževanje tolikšne družine je pogojeno z visokimi stroški. »Oblačila otroci nosijo eden za drugim, saj vse hitro prerastejo. Problem je obutev, te pa žal ni mogoče »pojirbati,« je razgrnil delček svojih skrbi oče Peter. Kljub temu, pa se vedno najde tudi kak tolar za obnovo domačije. Prav v teh dneh so pri Pojškruhovih obnavljali dotrajano krušno peč, ki je dvema rodovoma služila petintrideset let. »Podamo se tudi na izlete,« se v pogovor vključi Zofija. »Pred kratkim smo se šli kopat. Ko je prodajalec vstopnic videl, koliko nas je, smo takoj dobili količinski popust. In tako smo namesto petsto tolarjev po osebi plačali le tisočak in pol za vse skupaj. Otroci so zelo uživali. Naša številnostje včasih tudi prednost. Na srečanju družin na Travniku smo zato, ker smo bili najštevilčnejša družina, dobili za nagrado kosilo za celo družino v eni od gostiln. Bili pa smo tudi gostje koncerta Aninega sklada v Ljubljani.« Petrova mama Frančiškaje pazila na malčke, koje bila njihova mama zaposlena v Elkroju in tudi sedaj, kljub svojim sedeminsedemdesetim letom, je Potočnikovim v veliko oporo. Za svoje vnučke pravi, da jim nič ne manjka. Marija Šukalo Njenih osemdeset let Trogarjeva Pavla je slavila svoj visoki življenjski jubilej. Pisati o taki osebnosti, kakršna jejubilantka, je po svoje lahko, sajje toliko tega, kar jo odlikuje, toliko tega, kar je storila in toliko tega, kar je v svoji dobroti storila drugim. Poleg vsega pa še vedno vodi skupino telovadk v tretjem življenjskem obdobju. Je trdna Mozirjanka, ki je prizadeta nad vsem, kar v kraju ni storjeno in bi moralo biti narejeno. Boli jo zanemarjanje nekdanjih znamenitosti in lepot zgodovinskega trga. Njena velika skrb pa je že od povojnih časov nekdanji dom Sokola. Lahko bi trdili, da bi brez njenih osebnih zalaganj dom že zdavnaj ne bil to, kar je in kar je bil. Mlajši rodovi ne vedo, kaj je v časih pred prvo svetovno vojno in včasu med obema vojnama pomenilo telovadno društvo Sokol za ohranjanje slovenstva in narodove pokončnosti. In prav Trogarjeva Pavla je od svojih rosno mladih let, ob svojem očetu Jožetu, kije bil graditelj tega uglednega doma v Mozirju, delovala kot vaditeljica, funkcionarka in skrbnica doma. Pozneje je dobil dom naziv Dom TVD Partizan, pač ustrezno tedanjim družbenim spremembam. Trogarjeva Pavla je vodila Gozdno šolo v Lokah in jo še danes vodi. Kaj vse bi še lahko našteval... Njeno prizadevno delo ni ostalo neopaženo. Prejela je najvišja odličja, kijih podeljujejo telesno-kul-turnim delavcem že v času Jugoslavije, pa tudi pozneje, v naši državi. Vsi, ki jo poznamo in jo spoštujemo, ji iskreno želimo še veliko volje do dela, ki jo že dolga leta plemeniti in opogumlja. Naj še naprej smatra trg in dom kot glavno brigo domačinke, ki nima dlak na jeziku, ko gre za naš kraj in dogajanje v njem. Draga Pavla, pa še na mnoga leta! Aleksander Videčnik MIKLAVŽEVANJE Dan poln drobnih pričakovanj Miklavževo je praznik malih in velikih otrok. Odrasli lahko obudimo spomin na medsebojno pomoč in dobroto. Pridni in malo manj pridni otroci te dni vztrajno pišejo pisemca in se sprašujejo, če jim bo Miklavž kaj prinesel. Nekdaj je veljalo, da Miklavž v zlato knjigo zapisuje pridne otroke, nepridiprave pa v črno knjigo, danes pa je, seveda zaradi razumevanja staršev, ki imajo posluh za drobne otroške nagajivosti, malce drugače. V otroških srcih je Miklavževo ime zapisano z velikimi črkami, saj je to dan, poln drobnih pričakovanj. Tudi zato člani Turističnega društva Nazaije radi pričarajo Miklavževo vzdušje. Nazarske otroke bo Miklavž letos obiskal v četrtek, 5. decembra, ob 17. uri pred Vrbovcem, kjer bodo nazarski osnovnošolci v sodelovanju s turističnimi delavci in frančiškanskim samostanom pripravili kratek kulturni program. Če si otroci darilo zaslužijo, pa bodo odločili starši, ki si lahko priskrbijo Miklavževe bone v živilskih trgovinah Prihova, Nazarje in Šmartno ob Dreti od 28. novembra do 4. decembra. Marija Sukalo V Barceloni se je pred 13.000-glavim občinstvom odvila podelitev MTV Europe Music Awards SOOS. X Glasbeni spektakel naj bi si pred televizijskimi sprejemniki ogledala več kot milijarda ljudi. Zmagovalec večera je bil beli raper EMINEM (na sliki), kije domov odnesel tri nagrade (najboljši moški izvajalec, najboljši album ter najboljši hip-hop album) ter nastopil s svojim novim hitom Cleanin' Out My Closet. Po dve nagradi so na oder prišli iskat Kylie Minogue (najboljši pop ter dance), Red Hot Chili Peppers (naj rock ter koncertni band) ter Linkin Park (hard rock ter najboljša skupina). Za najboljšo žensko izvajalko je bila izbrana Jennifer Lopez, za single leta pa je več kot 15 milijonov gledalcev, ki so glasovali za nagrade, izbralo Get The Party Started pevke Pink. The Calling so bili proglašeni za najboljše novince, Alicia Keys za naj r&b izvajalko, Royksopp pa so prejeli nagrado za najboljši videospot (za pesem Remind Me). GORNJI GRAD adi Zvončki na once rtu Marjana Po znanih pripetljajih z odvzemom električne energije pred tednom dni seje minulo soboto občinstvu v Gornjem Gradu s koncertom predstavil Maijan Zgonc z gosti: Viktorijo, Perom Dimitrijevičem in mladim zgornjesavinjskim ansamblom Zvončki. Maijan Zgonc je tenorist - operni pevec, ki je s svojimi izrednimi glasovnimi sposobnostmi očaral in navdušil občinstvo v gornjegrajskem kulturnem domu. Prepevati je začel že v rosnih letih, a žal zaradi okoliščin ni imel možnosti izobraževanja svojega glasu. Pred leti pa se je opogumil in zapel na enem od dobrodelnih koncertov in se zaradi odziva občinstva odločil, da bo nadaljeval svojo pevsko kariero. Koncert, ki ga je Maijan Zgonc zaključil v duetu z Brankom, bratom dvojčkom, je popestril nastop znane pevke Viktorije s temperamentnimi melodičnimi pesmimi ter Pero Dimitrijevič, kije občinstvu predstavil nekaj skladb iz jugo zakladnice starogradskih pesmi. Poskočne melodije in samozavesten nastop malih Zvončkov so segli v srca številnih poslušalcev. Čeprav nastopajoči niso imeli sreče s tehniko, kije v dvournem programu kar nekajkrat zatajila in ponagajala, so pevci svoje pesmi odpeli, kot znajo le oni. Marija Sukalo Telefon: 703 20 00 Faks: .. /'. 572 44 27 GSM: 041 404 582 Z vami smo vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure. Čestitke, male oglase in osmrtnice lahko naročite tadi v uredništva Savinjskih novic. Redakcija: 572 47 24 Z gonca Fantje Mark, Dennis in Steffanio, združeni pod imenom GAME OVER so že s prvim singlom ‘Ubila si del mene’ osvojili srca oboževalk. Tokrat pa vam predstavljamo njihov prvi album, ki so ga napovedali z novim singlom, ki je tudi naslovna pesem albuma 'Igra za 2'. V kratkem pa se odpravljajo tudi na turnejo po Sloveniji skupaj s skupinama Bepop in Power Dancers ter pevcem Sebastianom, s katerimi so se samo za to priložnost združili pod skupnim imenom 'Pop-stars Tour 2002' Novi FOO FIGHTER5-OV album je tokrat skupinsko delo Davea, Taylora, Natea in Chrisa. Nad projektom je bdela izkušena roka Nicka Raskulinecza (kije postavljal mikrofone in v danem trenutku pritiskal na gumb "ree") z izjemo nežne skladbe, ki jo je delal cenjeni gospod Adam Kasper. Snemali so od 6. dol8. maja vstudiu 606 v Virginiji. Po krajšem premoru se fantje iz skupine ZAKLONIŠČE PREPEVA vračajo na male zaslone z novim videospotom. Tokrat z naslovno skladbo z zadnjega albuma Odoh majko u rokere. Že četrti videospot z zadnjega albuma bo za razliko od predhodn-jega, ki je bil posnet za balado Sretan sam (da postoji neko), spet v klasičnem "zakloniščarskem" stilu... Za-kloniščarji pravijo, da tako kot so pred pol stoletja mame jokale, ko so njihovi sinovi odhajali v partizane, danesjokajo, kojim sinovi bežijo med rokerje. Zato je tudi skladba, kot piše na ovitku albuma, posvečena vsem materam, katerim sinovi so odšli med rokerje in klonili v borbi z življenjem. Alenka GUM!" Tel: 03/703-71-30, ' 03/703-71-31 VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 2.12.2002 do 25.1.2003 Ugodni plačilni pogoji: čeki, krediti Informacije na telefon: 03/70 37 130 03/70 37 131 Delovni los prodajalne: pon - pet od 8. do 18. ure sob od 8. do 12. ure E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize, ter vzmetnice. - Znižane cene omar z drsnimi vrati ZENA - Ugodna ponudba sedežnih garnitur in kavčev O nagradna igra SESTAVLJANKA Čestitamo Rudiju Vresu, Nove Loke 61, Mozirje, kije bil izžreban med številnimi prispelimi pravilnimi rešitvami prejšnje sestavljanke, ki je skrivala portret pevke Natalije Verboten. Njemu in izbrani osebi želimo dober tek v gostišču 902 na Črnivcu, kamor je vabljen na nedeljsko kosilo (nagrajenec prejme potrdilo po pošti). Sodelujte še naprej v nagradni igri Sestavljanka! Pred vami je že nov pomešan portret znane slovenske osebe. Vaša naloga je, da posamezne sličice izrežete in jih pravilno zložene nalepite na dopisnico tako, da se bo pokazala prava podoba portreta. Ne pozabite na drugo stran dopisnice pripisati, kdo je oseba na sliki. Izmed do torka, 3. decembra, prispelih dopisnic s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, kateremu bomo podarili kosilo za dva. Kje, vam bomo izdali v naslednji številki... ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7, Celje Tel.:42-63-122 GSM: 031/342-118 www.sz-atrij.sl NK ERA ŠMARTNO OB PAKI - 17. KROG Sl. MOBIL LIGE Toča golov v derbiju vijoličastih V predzadnjem krogu jesenskega je kroga pa je ponovno poskrbel dela Si.mobil lige, sta se ekipi Šmart- Franci Oblak, novi trener velenjske- Lestvica po 17. krogih: nega in Maribora razšli brez zma- ga Rudarja, ki je s svojimi »knapi«, govalca. Na dokaj razmočenem in presenetil vodečo Vego Olimpijo kar l.Vega Olimpija 17 10 5 2 31 :14 35 težkem igrišču v kraju ob Paki smo na njihovem igrišču, po remiju v 2. CMC Publikum 17 9 6 2 33:17 33 videli kar deset golov, kar zgovorno Kopru pa bomo zmagovalca jesen- 3. Sport Line Koper 17 8 5 4 23:17 29 govori o učinkovitosti napadalcev in skega dela prvenstva dobili prav v 4. Maribor Piv. Laško 17 7 6 4 21:19 27 na drugi strani slabih obrambah zadnjem kolu. 5. ERA Šmartno 17 5 9 3 22:24 24 obeh ekip. Za največje presenečen- Franjo Pukart 6. Dravograd 17 5 5 7 17:17 20 Rezultati 17. kroga lige Si. mobil: 7. Rudar Velenje 17 5 4 8 19:24 19 Era Šmartno : Maribor Piv. Laško 5:5(2 1) 8. Gorica 17 4 7 6 20:27 19 Mura : Dravograd 3:2(1 2) 9. Ljubljana V&V 17 5 4 8 20:30 19 Primorje : Ljubljana V&V 5:0(1 0) 10. Primorje 17 5 3 9 23:30 18 Relax Korotan : Gorica 2:3(1 3) 11. Mura 17 4 4 9 23:27 16 Vega Olimpija : Rudar Velenje 1 : 2 (0 D 12. Relax Korotan 17 4 4 9 17:23 16 Sport Line Koper : Publikum 0 : 0 (0 0) KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE 2.SLMN ■ ZAHOD 5. KROG Dotolčeni Kobarid« Po več kot mesecu dni prvenstvenega premora je KMN Nazarje, v petem krogu 2. slovenske lige malega nogometa, gostil ekipo Oplast iz Kobarida. Željni igre in dokazovanja so domači »Graščaki« dobesedno razbili nasprotnike iz Srednje Soške doline, ki jim Nazarje, po toči prejetih golov sodeč, prav gotovo ne bo ostalo v lepem spominu. Tudi avtobus najbolj zvestih kobarid-skih navijačev ni mogel ustaviti domačega stroja, kije mlel in mlel že od samega začetka. Hitre in uigrane kombinacije so kmalu obrodile sadove in gostujoča vrataija sta lahko le jezno pobirala žoge iz svoje mreže. Metulj, Ipavec, Uršnik, Kolar, Vreš, Adamič, Klemen Šemenc in celo vratar Skok so se z evro-goli izmenjavali v vlogi strelcev, vse to pa so z bučnim nasjedomačin dobesednodotolkel in njihova zmaga je več kot zaslužena. Igro gradimo predvsem na mladih igralcih, ki pa se bodo morali, po današnji predstavi sodeč, še marsičesa naučiti. Odlična atmosfera in športno navijanjetako naših kotdomačih navijačev je dalo tekmi še dodaten žar. Franjo Pukart - sekretar KMN Nazarje: Kljub daljšemu ligaškemu premoru, zaradi prestavitve tekme z tribun, saj so prav oni naš šesti igralec in ekipo še dodatno motivirajo. Nikakor pa ne moremo biti, ne mi in ne košarkarji, zadovoljni s čistočo na parketu, saj je ta, zaradi slabega čiščenja, izredno spolzek in predstavlja resno nevarnost poškodb. Sprašujem se, kdo bo ob morebitni hujši poškodbi za njo odgovoren? FP KMN Nazarje : KMN Oplast Kobarid 11 : 1 (4 : 0) Športna dvorana Nazarje: Gledalcev: 300. Sodnika: Rafael Ajdovec (Britof) in Janez Mohar (Kranj). Delegat: Leopold Holderman (Maribor). Strelci: 1:0 Ipavec (4), 2:0 Metulj (7), 3:0 Uršnik ( 11 ), 4:0 Kolar ( 15), 5:0 Metulj (23), 6:0 Vreš (25), 7:0 Adamič (28), 8:0 Metulj (36-10m.), 8:1 Ručna ( 38-10m.),9:l Skok (38), 10:1 Metulj (39-1 Om.), 11:1 Klemen Šemenc(40-10m.). KMN Nazarje: Skok, Delamea, Adamič, Uršnik, Kolar, Šemenc K., Ipavec, Vreš, Hren P., Metulj, Zagožen. Trener: Ilija Pezič KMN Oplast Kobarid: Ručna, Hrast, Miklavič, Šimac, Menart, Koren, Go-renšek, Plesničar, Gabršček, Ivančič, Zabreščak, Kurinčič. Trener: Marko Miklavič Rumeni karton: Jani Ručna in Branko Šimac (KMN Oplast Kobarid), Rudi Vreš in Klemen Šemenc (KMN Nazarje) Igralec tekme: Celotna ekipa KMN Nazarje Dobri treningi so izredno pomembni pri doseganju dobrih rezultatov (foto: Franjo Pukart) navdušenjem spremljali številni domači navijači. Res predstava vred- Eko Stilom in prostem terminu, seje na treningih delalo izredno dobro in inten- Rezultati 5. kroga: Nazarje : Oplast Kobarid 11 : Zalog Eko Stil : Tomi Press Bronks O : Dörnberg : Mokerc Ig 6 : Prosta ekipa: Poni Okrepčevalnica OK Corral Lestvica po 5. krogih: 1 (4 4 (O 6 (4 0) 3) 0) na ogleda in še en dokaz več, da se zivno, karje najboljši pokazatelj rezul- 1. Poni Okrepčevalnica OK Corral 4 301 21:10 9 tudi v naši dolini igra vse boljši, že kar tat sam. Fantje so izredno homogena 2. Tomi Press Bronx .4 301 14:11 9 vrhunski, mali nogomet. ekipa, polni želja po dokazovanju in ob 3. Dornberk 5 212 16:12 7 Izjavi po tekmi: Marko Miklavič - takšnem načinu igranja še niso rekli 4. Nazarje 3 201 15:5 6 trener KMN Oplast Kobarid: V dose- zadnje besede. Izredno smo veseli 5. Mokerc Ig 4 1 1 2 10:9 4 danjem poteku prvenstva še nismo tudi dobrega obiska gledalcev na 6. Oplast Kobarid 5 1 1 3 10:23 4 bili v podrejenem položaju, tokrat pa naših tekmah in njihove podpore s 7. MNK Zalog Eko stil 3 012 3:11 1 KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE 3. SKL CENTER - 6. KROG S Kranjskogorci le lažji trening Ekipa Davidovega hrama je v domači dvorani gostila zadnje uvrščeno Kranjsko Goro. Gorenjci še zdaleč niso bili dorasli nasprotnik domači ekipi, ki je v igri za sam vrh, zato je dal trener Vaupotič priložnost tudi nekaterim mlajšim, izkušenj potrebnim igralcem. Kljub neatraktivnemu nasprotniku je bila nazorska športna dvorana spet polna, kar samo potrjuje priljubljenost košarke vtem kraju in njeni okolici. Z dobrimi igrami v nadaljevanju obstajajo velike možnosti napredovanja v drugo skupino, karjetudi tihi cilj igralcev in uprave kluba. Veliko bo odvisno že od končnice jesenskega dela prvenstva, ko bo potrebno najprej doma premagati Pingvine iz Šmartnega in nato v gosteh velenjsko Ero, ti dve ekipi pa sta, poleg Šenčurja in Gorenje vasi, neposredni konkurentki »Hram-ovcev« za osvojitev željenega cilja. Seveda pa tudi brez pomoči navijačev ne bo šlo in povabilo vsem za prisotnost na omenjenih tekmah. Franjo Pukart KK Davidov Hram : KK Kranjska Gora 91 : 52 Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 300. Sodnika : Kšela in Inkret (oba Maribor). Komisar: Turnšek (Polzela). KK Davidov Hram: Zadravec, Majstorovič 26 (2-2), Zakrajšek 1.19 (7-7),Napotnik, Sarhatlič 15 (3-3), Brinovšek 8, Glušič 2, Goltnik 14(1-2), Šemenc 3 (3-4), Grebenšek 2, Dedič, Zakrajšek M. 2. Prosti meti: 16:20 - 80 % Meti za dve točki: 24:32 - 75 % Meti za tri točke: 9:24 - 37 % (Zadravec 0-1, Majstorovič 4-8, Zakrajšek 1.0-4, Goltnik 3-7, Sarhatič 2-3, Dedič 0:1 ) Rezultati 6. kroga: Davidov Hram : Kranjska Gora 91 : 52 Žiri : Era Velenje 71 :101 Tinex Medvode : Pingvini Šmartno 69 : 79 Šenčur : Celjski KK 77 : 60 Prosta ekipa: Gorenja vas Lestvica po 6. krogu: l. Šenčur 6 5 1 495:388 (+107) n 2. Davidov Hram 6 5 1 491 :404 (+87) n 3. Era Velenje 5 4 1 461 :361 (+100) 9 4. Gorenja vas 5 4 1 418:358 (+60) 9 5. Pingvini Šmartno 5 4 1 427:372 (+55) 9 6. Celjski KK 6 1 5 423:465 (-42) 7 7. Tinex Medvode 5 1 4 363:395 (-32) 6 8. Žiri 5 0 5 319:445 (-126) 5 9. Kranjska Gora 5 0 5 287:496 (-209) 5 ODBOJKA SAVINJSKO-ŠALEŠKA LIGA ■ KADETINJE Zgornjesavinjski derbi Mozirjankam V tretjem krogu Savinjsko-Šaleške odbojkarske lige za kadetinje sta se v nedeljo, v telovadnici osnovne šole v Mozirju, pomerili ekipi odbojkarskega kluba Mozirje in Ljubnega ob Savinji. V pravi prvenstveni tekmi, kjer ni manjkalo lepih potez in borbenosti na obeh straneh, so bile v končnici za odtenek boljše domačinke, ki so si tako zasluženo priigrale svojo prvo ligaško zmago. doriti, da je to izredno mlada, perspektivna ekipa, v kateri ne manjka žara in borbenosti in ob dobrem delu v nadaljevanju lahko od njih še veliko pričakujemo. V strokovnem vodstvu obeh klubov seje porodila želja po skupnem formiranju mladih, obetajočih igralk, ki bi se lahko čez čas enakovredno kosale s svojimi vrstnicami iz večjih odbojkarskih središč kot so Šoštanj, Šempeter... Tu ne bi smelo biti ovir, saj smo bili pred leti že tudi korak pred temi središči, kar samo potrjuje, kje je vrhunska, ženska odbojka doma. Franjo Pukart Po dolgem (foto: Beno Skok) Zgornjesavinjski derbi je postregel z napeto in izenačeno igro, saj je bil zmagovalec znan šele v odločilnem, petem nizu. Kljub visokem vodstvu domačink z 2:0, so mlajše Ljubenke uspele rezultat izenačiti, za samo končnico pa jim je zmanjkalo moči. Tako je na koncu odločila predvsem boljša uigranost, višina in večji izbor igralk, oziroma daljša klop mozirske ekipe. V predhodnem krogu je ekipa iz Mozirja izgubila v Šoštanju in ima v dosedanjem poteku prvenstva eno zmago in dva poraza, ekipa iz Ljubnega pa je tesno izgubila vsa tri srečanja, vendarje potrebno pou- JU JITSU KLUB SAMURAJ Vabi k vpisu vse, ki se želijo učiti borilne veščine ju jitsu. Treningi potekajo v telovadnici OŠ Gornji Grad v petkih od 20:00 do 21:30 ure in v sobotah od 18:00 do 19:30 ure. Ostale informacije dobite pri Tadeju na 041 434 408 in Toniju na 040 749 148 ali pa na naši spletni strani www.samuraj-klub.si JU JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD. FLORJAN 2, 3342 GORNJI GRAD KINO MOZIRJE Sobota, 30,11. ob 20.00 in nedelja, 31.11. ob 17.00: ČASOVNI STROJ - znansf.-fantast. triler Režija: Simon Wells Vloge: Guy Pearce, Samantha Mumba, Omero Mumba KINO NAZARJE Sobota, 30.11. ob 20.00 in nedelja, 31.11. ob 17.00 POSEBNO POROČILO - akcijski triler Režija: Steven Spielberg Vloge: Tom Criuse, Max von Sydow leremy Irons KINO LJUBNO Sobota, 30.11. ob 19.30 in nedelja, 31.11. ob 17.30 XXX - TROJNI X - akcijski triler Režija: Rob Cohen Vloge: Vin Diesel, Samuel L. Jackson, Asia Argento, Marton Csokas Tetoviran. Pobrit na balin. Nabildan do maksimuma. Frajer, da mu ni para. Reklama za antiavtoritarnost na dveh nogah. In tako kot črka, s katero se začenja njegovo ime (in je trikratno ovekovečena na njegovem tilniku s črnilom in iglo), ekstremen vsak dan. Xander Cage je XXX. ČASOVNI STROJ MED0BM0ČN0 SREČANJE PEVSKIH ZBOROV V CELJU Nastop v Narodnem domu svojevrtno doživetje za dva zgornjesavinjska zbora Bočki moški pevski zbor se poleg kakovostnega petja ponaša tudi z dolgoletno tradicijo. V starih zapiskih so pred kratkim odkrili, da se generacije pevcev pod različno taktirko družijo že skoraj sto let, zato lahko s ponosom trdijo, da je pesem v Bočni doma. Zadnjih šestnajst let zbor vodi Mitja Venišnik. Tudi komorni pevski zbor Viva la muzika iz Luč, kjer prepeva mlada generacija pevcev iz cele Zgornje Savinjske doline, je skupaj že dvanajst let. Njihov bogat repertoar obsega številne ljudske in umetne pesmi domačih in tujih avtorjev, kijih zadnji dve leti izvajajo pod vodstvom zborovodkinje Jerice Bukovec. Oba zbora sta na spomladanskem srečanju odraslih pevskih zborov naše doline pokazala največ znanja. Prijetno zapeta pesem je prepričala strokovnega svetovalca, da lahko nastopijo tudi na medobmočnem srečanju odraslih pevskih zborov. Tega je sredi novembra v Narodnem domu pripravila celjska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Nastopilo je petnajst zborov iz celjske regije, ki jim je petje v veselje. Med pevci, ki so prepričani, da se splača prepevati, pa naj bo to za lastno zabavo, prijatelje ali enostavno tistim, ki to radi poslušajo, so bili tudi možje in fantje iz Bočne ter mladi lučki pevci in pevke, združeni v komorni zbor. Srečanje je spremljal Tomaž Tozon, strokovni spremljevalec, medtem ko je za predstavitev zborov poskrbela Simona Šolinič. Za moški pevski zbor iz Bočne je bil po besedah Mitje Venišnika nastop svojevrstno doživetje, saj (foto: Marija Sukalo) niso vajeni velikih akustičnih dvoran. Po njegov- ben in prijeten. Žal pa so bili presenečeni nad em mnenju so bili kljub rahli okrnjenosti dobro maloštevilnih poslušalstvom v dvorani, pripravljeni, zato je bil tudi nastop zbora brezhi- Marija Šukalo Med pernatimi lepotci tudi lesna sova V Zavodicah, kraju, ki je fe nekaj minut oddaljen od doline in industrije v Nazarjah, si je Anton Velam ustvaril prijeten dom. Že od ranega otroštva gaz naravo povezuje ljubezen do živali, predvsem do pernatih kljunatih dvonožcev. Odgovor na pismo 'Zahvala z nekaj mislimi v razmislek' ANTON VELAM IZ ZAVODIC »Ptice so me obkrožale, odkar pomnim zase. O domačih pernatih ljubljenčkih sem začel razmišljati, ko sem pred leti dobil prvi par kanarčkov. Danes sem kanarčke zamenjal s papigami,«je o svojem hobiju z navdušenjem pripovedoval Velam. Svoje domovanje je pri Velamu našlo kar osem vrst papig oziroma skoraj osemdeset živopisanih rumenokljunih lepot- cev, ki jih ima Anton v dveh prostorih. Nekateri med njimi presegajo vrednost sto tisoč tolarjev. Tak je sivi jako, katerega samica je godna za parjenje šele v petem letu starosti. Toda ti papagaji žive več kot osemdeset let. Izkušnje, ki jih rabi za delo s pticami, si Anton že vrsto let nabira predvsem v strokovni literaturi, ki jo prebira ob večerih, ko zaključi delo v službi in okrog domače hiše. Tedaj se posveti tudi svojim pernatim ljubljenčkom. Hranjenje in čiščenje je prednostno njegova naloga. Večkrat pa mu na pomoč priskočita tudi hčerki. V preteklosti, ko sta se zakonca Velam odpravila na dopust, je za papige navadno poskrbela hčerka Simona, letos pa je to vlogo prevzela mlajša Vesna. Tudi ženi Dragici to delo ni tuje. S pernatimi lepotci si je Anton Velam prislužil že veliko nagrad na različnih tekmovanjih od društvenih do državnih. Posebnost Velamove domačije pa je udomačena sova, ki jo je Anton dobil iz Šmihela. »V službi mi je prijatelj zaupal, da je na domačem gospodarskem poslopju našel mlado sovo, ki je imela poškodovano perutnico. Nanjoje poveznil zaboj za jabolka in ji dal nekaj kruha. Sova se mije smilila, zato sem jo pripeljal v Zavodice. Tu sem jo negoval in nahranil z drobovino. Sprva sem jo hranil s kleščami, danes pa je že toliko domača, dajo lahko hranim iz roke. Pri nas je že tretje leto in poleg drobovine dobi pogosto tudi uplen domače mačke - miš,« je o svoji lesni sovi začel pripoved Velam, ki ji posveča veliko svojega prostega časa. Na njeno pristnost na domačiji seje privadil tudi domači pes. Sova čez dan drema v svoji kletki, ponoči pa »vasuje s svojimi vrstnicami«, ki se pogosto približajo Velamovi domačiji v Zavodicah. Anton ve, da bo nekoč prišel čas, ko jo bo moral spustiti, a se zanjo boji, saj bi sama v naravi poginila, ker se ni naučila zakona preživetja. Sedajje odvisna od človeka, v naravi bi bila od svojega nagona, slednjega pa žal ni imela možnosti izuriti zaradi poškodbe perutnice. Marija Sukalo Ker sem bil v omenjenem članku večkrat omenjen, naj mi bo dovoljeno, da spoštovanim bralcem Savinjskih novic pojasnim tudi svoje videnje nekaterih 'vročihTtem v Lučah. V svojem predvolilnem programu sem se do tem, ki bodo aktualne v naslednjem mandatu poskušal čimbolj jasno opredeliti. Pri vprašanju obvoznice sem zavzel stališče, da se bom zavzemal za potek obvoznice mimo Luč s hkratnim reševanjem protipoplavne varnosti Luč z izgradnjo tunela za Savinjo, ki tudi po mnenju stroke edina zadovoljivo rešuje omenjeno problematiko. Pri nameravani izgradnji smučišča (in letnega sankališča) sem poudarjal, da nasprotujem financiranju tega velikega projekta iz občinskega proračuna. Na to temo so bile vroče razprave vedno znova tudi na sejah občinskega sveta. Tam kottajnikobčine nisem imel možnosti glasovanja. Nikoli pa nisem in tudi zdaj ne trdim, da sem proti omenjeni investiciji. Pri obljubi izgradnje novega športnega centra sem presodil, da gordijskega vozla problematike športnega igrišča v Lučah ne moremo drugače rešiti, kot da vozel presekamo. Idealne rešitve, ki bi maksimalno ugajala obema stranema ni. Zato se bom zavzemal za gradnjo novega igrišča izven Luč, ki bi lahko služilo tudi za različne prireditve. Seveda pa sedanje igrišče ob šoli ostaja takšno kot je, predvsem za potrebe šolarjev. Bojazen zaposlenih v občinski up- ravi glede izgube delovnega mesta je sovpadala s spraševanjem več občanov, če že iščemo nove službe. Bojazen postavljena v predvolilni čas, je na svoj način razumljiva. Zagotavljam pa, da agitiranja na delovnem mestu ni bilo. Vsak volivec, tudi občinski uradnik, pa ima pravico do osebnega mnenja. V predvolilni kampanji nikjer v javnih nastopih nisem niti z besedo omenjal spoštovanega protikandidata g. Plankla in njegovega programa ter se do njega tudi nisem opredeljeval. Je pa res, da sva bila z odločitvijo za župansko kandidaturo oba v predvolilnem času izpostavljena 'na milost in nemilost volivcev', kjer so včasih padali tudi 'nizki udarci', pa ne samo po najini krivdi. Menim pa, daje kljub vsemu predvolilna kampanja bila v mejah normale. Demokracija nam daje možnost, da se vsak volivec lahko odloča po svoji vesti. Tako so se lahko in so se odločali tudi člani različnih društev, zborov, klubov. Če je bila večinska odločitev Lučanov na volitvah prava, bo pokazal čas, nedvomno pa je bila demokratična. S tem zaključujem omenjeno polemiko. Kot že rečeno mislim, da se lahko da tudi v prihodnje z zavzetim in poštenim delom marsikaj postoriti v dobro občine in občanov. Za to se bom zavzemal in sem prepričan, da bomo skupaj to tudi dosegli. Ciril Rose župan Občine Luče OBVESTILO TRATEX s.p., Travner Drago, Praprotnikova 16, Mozirje preneha z dejavnostjo trgovske storitve z dne 18.2.2003. SAMU TURS S.p. avtobusni prevozi in trgovina Nove Loke 5, Mozirje PREDNOVOLETNA BUDIMPEŠTA Z NAKUPI V KITAJSKEM DELU Sni etriolÄIJIM fizlet milili!!! Odhodi vsako soboto do zakijučno.22. cje.cembra 2002. Cena 5.000 SIT Telefon: 041 666 213 ČRNA KRONIKA • KAJ VSE KRADEJO!? Mozirje: V noči na 20. november je neznani storilec vlomil v nedograjeni hotel v Lokah pri Mozirju. Iz notranjosti je odtujil večjo količino straniščnih splakovalnikov in radiatorjev ter s tem lastnika M.B. oškodoval za okoli 300.000 tolarjev. • Z AVTOMOBILOM V AVTOBUS Mozirje: 20. novembra ob dveh popoldan je prišlo do prometne nesreče na Gorenjskem klancu. Voznik osebnega avtomobila ni upošteval varnostne razdalje in zavoljo tega trčil v pred sabo vozeči avtobus. Pri tem seje telesno poškodoval. • NE PUSTI TELEFONIRATI Mozirje: Neznani storilec je 22. novembra v večernih urah poškodoval telefonsko napeljavo stanovanjske hiše, last A.P. iz Mozirja. Prav tako je poškodoval senzorje za prižiganje zunanjih reflektorjev. Očitno je hotel ostati med kaznivim dejanjem skrit v temi. • SO BILI GOSTJE BOUŠI? Nazarje: 22. novembra v večernih urah je neznani storilec poškodoval avtobus, ki je bil parkiran pred športno dvorano v Nazarjah. Avtobus je bil last D.U. iz Kobarida kije pripeljal gostujoče igralce na nogometno tekmo. • POŠKODOVANA AVTOMOBILA Nazarje: 23. novembra okoli polnoči je neznani storilec poškodoval osebni avtomobil, parkiran pred gostinskim lokalom v Nazarjah, last P.R. iz Gornjega Grada. Neznanec mu je odtrgal anteno, poškodoval pa tudi stranski ogledali. Ob istem času je bil poškodovan tudi osebni avtomobil, last M.R. iz Varpolj. Neznani storilec mu je poškodoval stransko ogledalo. • PRETEPAČI NA ROK ŽURU Nazarje: 24, novembra okoli treh zjutraj je bil dežurni policist obveščen o kršenju javnega reda in miru na rok žuru v Kokarjah. Zaenkrat še neznani storilec se je fizično lotil F.S. in ga hudo telesno poškodoval. Dve uri kasneje je prišlo še eno obvestilo. Na žuru sta se tokrat pretepala dva moška. Eden izmed njiju, P.P. iz okolice Luč, pa je dobil pri tem tudi telesne poškodbe. Center starejših Gornji Grad Tlaka 28, Gornji Grad organizira DAN ODPRTIH VRAT v soboto, 7. decembra, med 9. in 15. uro. , Vljudno vabljeni! OBVESTILO Avtoprevozništvo Janez Prislan s.p„ Radmirje 100, Ljubno ob Savinji preneha z dejavnostjo 20.2.2003. J Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. EŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. V srce zavel leden je veter, ker z nami več te ni, v duši ujeta bolečina za vedno v nas zdaj spi in vendar boš med nami kot večna zvezda tja do konca dni... V SPOMIN dragi ženi, mami in stari mami Jožici TIRŠEK z Rečice ob Savinji 1. decembra 2002 mineva eno leto, odkar si odšla od nas. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, za vsak cvetin prižgano lučko. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 Dober dan, gospod doktor! Prišel sem na pregled, ker zadnje čase nekam slabo vidim. Nerešljivi prsbleitii s težavaitti Zakaj so kazni za lopove pri nas tako blage? Če jih poostrijo, ne bo nihče več hotel krasti, kar pa pomeni, da bo še več brezposelnosti. Saj veste... policaji, sodniki, tožniki, odvetniki, izdelovalci lisic, sefov, alarmnih naprav, pisci kronik, tiskarne... Pravzaprav... ali poznate kakšnega brezposelnega tatu? Če želi, naj čez vikend kaj ukrade. Zanj bi imeli ugodno ponudbo s sodišča začetrtkovtermin. Včasih, ko so bila družbena pravila jasna in si bil srečen, ko si jih izpolnil, če si bil dober življen-ski sopotnik in starš, je bilo lahko. Sedaj pa je toliko različnih norm in pokvarjenih ljudi, da mlad človek ne ve, katere družbene norme naj upošteva, da bo prilagojen. Kaj naj storim, da bom kot drugi? Počasi, počasi. V uredništvu smo že v letih in ne razumemo vsega, kar si napisal. Za začetek pojasni, kaj si mislil s tistim "včasih so bila družbena pravi la jasna..." IZmiRAVT ČASA "Si še vedno brez službe?” vpraša Jože Francija. "Še huje!'1 "Kako? So ti vzeli podporo?" "Ne, našli so mi delo!" Ah, oprostite, mislila sem, da je moj mož! Ei M0VJQÈ rriEDALJA RAR0V0STI "Pravijo, da alkohol škodi. To absolutno ne drži! Dokler sem bila polna vina, so me vsi občudovali. Pa me zdaj poglejte, ko sem prazna v razbitinah in na poti v deponijo!" pravi boteljka. Uspešen nesp©s®bnež Nabornik Tinko si ne želi vojaške obleke. Izgovarja se na vse živo, da bi se izognil služenju vojske. Ploske noge ima, slabo vidi, slabo sliši, obnaša se neuravnovešeno. Ko se zdravnik naveliča njegovega tarnanja, mirno reče: "Kar ugovor vesti bova napisala kot glavni razlog, ker nočeš v vojsko. Dal te bom v civilno službo..." “O, to pa ne!" ugovarja Tinko. "Nočem, da me imajo za mehkuž-neža!" IZGINULA DRUŽBA "Tako pogrešam moža," potoži Gelca, "že pet let ga ni. Odkar pa je serviser popravil hladilnik, še njegov duh ne ropota več!" Ali to pomeni, Angelila, da najin zmenek zvečer odpade ? CENENE USLUGE "Miha, Miha!” kara ledik Karolina soseda, ko vidi da se od njega poslavlja nočna dama. "Se sploh zavedaš, koliko te takšna ljubezen stane?" "Seveda se!" reče veselo Miha. "Nič me ne stane. Ona mi da lažno ljubezen, jaz pa njej ponarejen denar." fflffiŠRA ©DL0ČITEV Nekaj pripomb glede volitev smo dobili tudi na Zadrečke novice. Predvsem smo dobili opombe moške populacije glede izvolitve predsednika države. Moški v Zgornji Savinjski dolini pravijo, da so morali voliti žensko zaradi svojih žensk. Gledale so jim pod prste, če bodo volili zanjo. Prav bi bilo, da se moški bolj izkažejo v drugem krogu in volijo kot jim veli vest. Torej naj volijo..., khm..., tudi nam pod prste gledajo ženske. Cvetke to koprive SVEŽINA Novi občinski sveti so postregli z obilico novih, svežih imen, mednje seje uvrstil tudi nam dobro znani Franjo Pukart, ki že pridno spleta vezi v družbi sebi enakih. V prid složnosti Zgornje Savinjske doline pa bi svetnikom svetovali, da se za v prihodnje zedinijo vsaj glede piva. (PIR ZA MIR PRESS) IN RASLA BO TRTA Mlečna afera je po besedah in dejanjih sodeč hudo pretresla kmetijskega ministra Franca Buta, ki seje od zaskrbljenosti odločil, da mleka sploh ne bo več pil, pač pa bo odslej teklo le še vino... (JE PA KISLO PRESS) POKRAJINA, KI JI JE VLADAL ETNARH DAMSKA VEČERNA OBLEKA POVRŠIN- SKA MERA AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA SRČNI SESTAVIL PRESTENEK, PEPINO PRETIN (AN AT.) NEKDANJA DOLŽIN. MERA 20 CM SKOK V STRAN, ODDALJITEV OD GLAVNE TEME NEMŠKI PISATELJ- LUDW1G BOLNIŠKA HRANA MESTO V ITALIJI PERZEJEVA MATI, ZEVSOVA LJUBICA SLOVENSKI BALETNI PLESALEC (OTRIN) SISTEM NAPRAV, KI SESTAVL. CELOTO AMERIŠKI FILOZOF IN PESNIK-RALPH WALDO SVOJEGLA- VOST ZVAREK, OBAREK, PREVRETEK 24. IN 1. ČRKA UMBERTO SABA SOVJETSKI DRŽAVNIK (PRAVI PRIIMEK DŽUGAŠVILI) BOLGARSKI SLAVIST- MARIN KRČEVITA JEZA KRILO RIMSKE LEGIJE NEMŠKI ASTRONOM- PETRUS ANTIČNI NIN REKLO, PREGOVOR SLOVENSKI IGRALEC- BOJAN VERZ Z SEDMIMI ZLOGI TEKOČI RAČUN STARO- JUDOVSKI KRALJ IMENOVANJE NA SLUŽBENO MESTO SLAPU PODOBNA IZSTOPA- JOČA STENA PODOBA GOLEGA TELESA AMERIŠKI IGRALEC ANTON AŠKERC OKAMNELA SMOLA IGLAVCEV TVORBA V PANJU ZA POLTON ZVIŠAN A ŠIRJAVA NAVEDEK, BESEDILO SREBRNO-BELA KOVINA (Na) EGIPČAN BOG SONCA VOJAŠKA ENOTA NEVARNA BOLEZEN HRVAŠKI PETROL PRITRDIL- NICA TRAVA DRUGE KOŠNJE ODVETNIK, PRAVNI FORDOV ZASTOP- MALČEK NIK HRVAŠKI NOGOMETNI TRENER- KRASNODAR RENE LALOU KDOR SE POKLICNO UKVARJA Z NAPRAVLJ. DRV NEKDANJI EVROPSKI DEL CARIGRADA KRIŽANKA NI NAGRADNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Praline, recital, Abasidi, TU, ant, tisa, Ela, srk, strah, narkoman, raka, Ariela, erar, Bilač, tropine, osa, Avrelijan, rt, Evrotas, FD, Onis, tv, Tate, skaska, ar, Sam, prilast, Alali, Aare, aluminij, star, Marakana MINI SLOVARČEK: SEPTUM- srčni prestenek, pretin (anat.) EKSKURZ- skok v stran, oddaljitev od glavne teme DRINOV- bolgarski slavist- Marin VOKACIJA- imenovanje na službeno mesto DANAA- perzejeva mati, Zevsova ljubica DEUS- Bog (lat.) OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 46. številke SN smo izžrebali tri dobitnike nagrad, ki jih prispeva Zlatarstvo in urarstvo Tamše iz Velenja: 1. nagrado, moško ročno uro prejme Cveta Praznik, Lačja vas 28, Nazarje; 2. nagrado, otroško ročno uro prejme Danijela Sovinšek, Tirosek 54, Gornji Grad; 3. nagrado, zlat ženski prstan prejme Matija Nerat, Nove trate 18, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno na uredništvu Savinjskih novic, Savinjska cesta 4, Nazarje. Čestitamo! RADIOKLUB MOZIRJE Na trgu 14 p.p. 52 3330 Mozirje Tečaj se odvija na osnovni šoli Nazaije ob petkih, ob 17. uri. Tečaja se lahko udeležijo tudi učenci 6., 7. in 8. razreda osnovnih šol, posebno poyabilo velja učencem, ki bodo šolanje nadaljevali v tehničnih smereh. Dodatne informacije na GSM: 041/688-094 (Miro Prašnikar). Napovednik • Petek (29. november), od 9.00 do 19.00. Rdeča dvorana Velenje Sejem smučarske opreme • Petek (29. november), ob 19.00. Galerija Ivan Napotnik Velenje Otvoritev razstave slik Andreja Pavliča -Metafizično sporočilo • Petek (29. november), ob 17.00. Stari grad Celje Otvoritev razstave del otrok • Sobota (30. november), ob 14.00 in 16.00. Gostilna Gmajna Radmirje Miklavž obišče otroke • Sobota (30. november), ob 10.00. Telovadnica OŠ Šalek, Velenje Košarkarska tekma - Era Velenje : Refleks Nazarje (kadeti) • Sobota (30. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Prijateljska košarkarska tekma - Davidov hram : Pivovarna Haler (Podčetrtek) • Sobota (30. november), ob 17.00. Mestni stadion Velenje Nogometna tekma NK Rudar : NK Korotan KMETIJSKI PRIDELKI Kupim slamo. Gsm: 041 277 019 Prodam fižol sivček. Tel: 5 832 656 STROJI Prodam komplet molzno enoto alfa lavai. Tel: 041 894 351 Odjemalnik silaže obnovljen ali nov in elektro agregat ugodno prodam. Tel. 8391800 NEPREMIČNINE Prodam manjšo hišo z vrtom v Zadrečki dolini - Potok 18. Cena ugodna. Tel: 5 841 513 ali 041 783 544 Kupim bivalni vikend ali manjšo hišo. Gsm: 031 327 612 ŽIVALI-PRODAM Prodam teden dni starega bikca. Gsm: 041 783 615 Prodam prašiča za zakol, težkega 180 kg, domača krma. Tel: 5 832 126 Prodam prašiča - krmljenega z domačo hrano, cca 180 kg. Tel: 5841 582 Prodam pol prašiča krmljenega z ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 1 X NOVO = zmeraj novo. Zavarujte svojo hišo, stanovanje in opremo na NOVO vrednost. Tako si boste zagotovili, da vam v primeru škode, vse kar je uničeno, nadomestimo z novim. KUPON zo brezplačni mali oglas do IO besed v 49. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. domačo krmo. Tel: 838 50 91 Prodam kravo sivo, 8 mesecev brejo, drugo tele. Gsm: 031 443 441 Prodam 8 mesecev brejo telico A kontrola. TeL: 5 841 550 Kravo za zakol zamenjam (z doplačilom) za visoko brejo ali kravo po telitvi. Tel: 5 835 258 ' Prodam teličko sivko, staro en teden. Tel: 5 845 243 kobilo haflinger staro 3,5 let prodam. Tel: 5 844 104 (zvečer) AVTOMOBILI IN MOTORNA KOLESA Kupim yugo, dobro ohranjen. Gsm: 040 611 572 DRUGO-PRODAM Prodam smučarske čevlje (št. 45) in smučarski kombinezon (št. 40) ženski. Zelo ugodno. Gsm: 041 783 431 Prodam računalnik Celeron 366 mmx, 265 ram, zelo ugodno. Tel: 5 845 284 ali Gsm: 031 202859 Snowboard, dolg 153 cm, z vezmi Burton Freestyle in buci št. 43. Cena: 35.600 sitGsm: 040 359 570 Prodam kombinezon št. 12, cena po dogovoru. Tel: 5 846 173 Prodam smučarske hlače in kombinezon za starost 12-14 let in čelado znamke Scott. Gsm: 031 792 422 Ugodno prodam pancerje št. 37 za 3.000 sit. Tel: 5 833 157,Gsm:031 776 803 Prodam ročno pletene nogavice iz domače volne. Tel: 5 835 217 MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnats.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux In Gorenje ter prodajo BTV Evelux In SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031^54-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PIROTEHNIKA Rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle, pištole za rakete, pasje bombice... Tel. 03/58 33 626. Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430. Gostišče Trobej, Filač Jakob s.p., Attemsov trg 12,3342 Gornji Grad. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041 / 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. MORDA STE ISKALI PRAV TO mm ì mm mm mm 30. NOVEMBER OTVORITEV TRGOVINE S TEKSTILOM PINOCCHIO V MOZIRJU NA TRGU 26, MOZIRJE - Otroške majice in puliji od vel. 2 do 14.že za 1.990,00 SIT - Fantovski pulover........................za 1.990,00 SIT * Zenske hlače ze od 2.490,00 SIT naprej - MOŠKE JEANS HLAČE GIO....................že za 3.690,00 SIT - Mikice za fante .........................od 3.990,00 SIT naprej - ŽENSKE JEANS HLAČE.......................že od 3.990,00 SIT - Ženski puliji............................od 2.990,00 SIT naprej - Da ne omenjamo ženske puloverje..........že od 3.990,00 SIT PRESENEČAMO: -SSUPER IZBIRO KONFEKCIJE LASTNIH BLAGOVNIH ZNAMK ZA VSO DRUŽINO 15% OTVORITVENI POPUST ■ mm m TOREJ VABLJENI NA SUPER ! USODNE NAKUPE V TRGOVINO PINOCCHIO V MOZIRJE! PINOCCHIO TEAMI Pinocchio, d. o .o., Gosposka 1, 3000 Celje S4VL SAM NAZALE Lesarsko 26, Nazarje Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Telefon: 03/839 4190,839 4191 839 47 71; fax: 03/839 47 72 AKCIJA-AKCIJA!!! BRAMAC klasic, donav 1.765 SIT/m2 BRAMAC Markant... 1.509 SIT/m2 POROTHERM 38.....280SIT/kos CENA DO RAZPRODAJE ZALOG. VSE CENE SO Z DOSTAVO. AKCIJA LAMINATI CLIK... 1.841 sit/m2 UGODNE CENE GIPS PLOSC IN KERAMIČNIH PLOŠČ Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! DOSTAVA Z AVTODVIGALOM m PGM* Delovni čas: od .............. 5000010830,48 MOJE DARt SKRIVNOST DARILA JE, DA SVOJIM NAJBLIŽJIM, PRIJATELJEM, POSLOVNIM STRANKAM, NAMENIŠ DOBRE ŽELJE IN JIM PRIČARAŠ TRENUTEK VESELJA. COBISS Naša prijetna dolžnost je, da vam pomagamo najti pravo darilo. Za prihajajoče praznike vam ponujamo: -monitorje Samsung,Relisys, - NOVO, NOVO, Monitor BenQ 17” že od 38.900 SIT, - računalnike PCX 900Mhz od 83.290 SIT, - tiskalnike HP, EPSON, - optične čitalce BenQ, ploščke, joysticke, kamere, - veliko izbiro zvočnikov (ČUDO!!! napihljivi zvočniki), - Izobraževalne CD-je, IGRE... äii OB 1. ROJSTNEM DNEVU, NASI OBLETNICI, VAM VTEDNU OD 1.12.2002 DO 7.12.2002 NUDIMO DOLOČENE ARTIKLE PO NEVERJETNIH CENAH. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE V NAŠEM KOTIČKU UGODNOSTI. ' « «|f ■' • : : - ' PRODAJA NA OBROKE (s kreditno kortico KARANTA, EUROCARD in UGODNIM BANČNIM POSOJILOM NLB) KARTICA DINERS CLUB DO 6 OBROKOV BREZ OBRESTI. SU §8 V' TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI IZREDNO UGODEN KREDIT za belo tehniko in tv gorenje NA 6 AL112 MESECEV EOM 7,00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!! PRALNI STROJ GORENJE WA 583 (500 Obratov) - 69.900,00 SIT PRALNI STROJ GORENJE WA1182 S (1100 obratov) - 85.900,00 SIT PRALNI STROJ GORENJE WA 1381 S - 89.900,00 SIT PRALNI STROJ WA 162 ProLogical -139.900,00 SIT «j m mam ÄSIÄ ZAMRZOVALNA SKRINJA FH 21 (210 litrov) - 50.900,00 SIT ZAMRZOVALNA SKRINJA _ FH 33 (325 litrov) - 63.900,00 SIT ZAMRZOVALNA OMARA F 247 (6 predalov, 210 litrov) 77.900,00 SIT Bi ODZRACEVALNI SUSILEC PERILA ELEKTRONSKI WT 741 * 54.900,00 SIT KONDENZACIJSKI SUŠILEC PERILA ELEKTRONSKI WT 981 - 82.900,00 SIT BTV EVELUX 51 cm TTX - 37.900,00 SIT VIDEO REKORDER LG (2 glavi) 26.900,00 SIT BTV EVELUX 70 cm TTX - 69.900,00 SIT BTV GORENJE 70 cm SLIKA V SLIKI STBP - 89.900,00 SIT MIKROVALOVNA PECICA ZANUSSI Z GRILOM - 23.900,00 SIT VENTILACIJSKA VGRADNA PECICA B 798 W T digitalna ura, teleskopska vodila, termosonda, osvetljeni gumbi - 82.900,00 SIT ÖO VGRADNA PEČICA INOX (vroči zrak) + steklokeramlčna plošča, samo v kompletu - 95.800,00 SIT AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG ■ RTV SERVIS IN POOBLAŠČENI SERVIS SESALCEV VORWERK BREZPLAČNA DOSTAVA I ALIANSA VAŠA ZADNJA SANSA!!! I REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE VSE CENE ŽE VSEBUJEJO DDV.