ZS. številka. u sredo, 31. Januarja 1906. XXXIX. len. Ilbaia vsak dan zvečer, iziraši nedelje in praznike, ter velja po pošti preieman za avstro-ogrske dežele za vse leto *» K, za pol leta 3 K, za Četrt leta H K 60 h, za en mesec I K 30 h. Za Ljubljano s poSH.anjem na dom za vse leto i A K, za pol leta 19 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 5Ž K. Kdor hodi sam pouj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, m Četrt leta 6 K 50 b, za en mesec 1 K M h. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša postoma. Na naročbe wez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanita se plačule od peterostopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 b, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvoh' trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah st 6, in sicer uredništvo v L nadstr., npravniatvo pa v pritličju. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Uredništva telelon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telelon št 85. Vabilo na naročijo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da ;o o pravem časa ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vs leto .. K 24-- I Četrt leta .. K 6-Pol leta ... „ 12* j En mesec . . „ 2-V npravništvn prejeman na mesec K 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25* I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta ... n 13-— j En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in droge deiele vse leto 30 K. S^T" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. gJBJT" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini torej ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Uprcvnišvo ..Slovenskega Naroda". C. kr. uradna tajnost. Gospod deželni predsednik Teodor Schwarz je pravzaprav šele nekaj tednov na Kranjskem, a že funkcij o-nira novi kur z. ki ga je prinesel v deželo, da je kar veselje. Politično upravo je postavil v službo sleparskega klerikalizma. Vlada je zapustila stališče objektivnosti in je postala ponižna izvrševalka ukazov in želja klerikalne stranke. Zgodi se to. kar je dobro za klerikalce; če je to tudi pravično in zakonito, za to se nihče ne meni. Pa ne dovolj tega. Za klerikalce je razveljavljena celo uradna t aj n o s t in uradne stvari se objavljajo v ..Slovencu", še predno so rešene. Dokaz tega so r Slovenceva" poročila o zadnjih dogodkih na Jesenicah. Okrajno glavarstvu v Radovljici je razveljavilo izvolitev g. Trevna županom na Jesenicah. -Slovenec" je to javil tisti dan, ko je bil odlok dostavljen jeseniškemu županstvu. Na J »»s en i c ah ni nihče vedel o stvari. Mi smo >e natančno informirali in lahko na podlagi teh informacij povemo, da ni noben jeseniški klerikalec tisti dan govor i 1 z županom ali z občin-ski m tajnikom, da nobeden niti slutil ni. kak odlok je prišel iz Radovljici- -Slovencev" telegram je datiran z Jesenic. To je pa lingirano. Le nihče izmed klerikalcev na Jesenicah ni vedel za odlok, tudi ni mogel -Slovencu" brzojavki. ^Slovenec- je mogel izvedeti za stvari«' direktno pri okraj n cm g 1 a v a r s t v u v R a-d o v 1 j i c i in sicer še predno je bil odlok dostavljen. Brez dvoma se je torej kršila uradna tajnost, kar bi gospod Teodor Sclrvvarz prav lahko dognal s pomočjo brzojavnih uradov, česar pa najbrže ne bo hotel storiti. Da pa se pri okrajnem glavarstvu izdajajo uradne tajnosti in da je s tem izdajanjem uradnih tajnosti v zvezi komisar Schittnik. za to imamo jasen dokaz v sobotnem -Slovencu". Komisar Schittnik je razpustil prizivno komisije > in je imenoval v drugo. Ta komisija še ui imela nobene seje in vsled tega tudi Pongratz ali Klinar, od katerih bi utegnili klerikalci kaj izvedeti, še nista bila v stanu povedati, kako stoji z reklamacijami. Samo komisar Schittnik ve, kake reklamacije sobile podane od narodno-nap redne stranke. A glej - sobotni ^Slovenec" je med „Jeseniškimi novicami*- ž«- vedel, kake reklamacije so vložili pristaši narodno-napredne stranke. Kako je mogel to izvedeti? PaČ ne drugače, kakor da mu je kdo izdal uradno tajnost, in ker ve za to uradno tajnost samo komisar Schittnik, je čisto gotovo, da je komisar Schittnik bodisi v neposredni ali v posredni zvezi s „S1 o v e nc e m". Mi se zaradi tega čisto nič* ne razburjamo. Pribili smo to le v namen, da spozna občinstvo novi kurz, ki ga je vpeljal deželni predsednik gospod Teodor Schwarz na Kranjskem. Državni zbor. Na Dunaju, 80. jan. Že davno se ni nobeno zasedanje avstrijskega parlamenta tako mirno in harmonično pričelo, kakor današnje. Ni bilo nakupičenih nujnih predlogov, niti običajne vladne izjave z neizogibno debato, ki se je potem vsakokrat razpredla po več dni. Ker je to zadnje zasedo,njega parlamenta, je videti, kakor da se mu ne zdi vredno napenjati svojih moči. Med interpelanti so bili tudi koroški poslanci, ki so nahrulili nauč-nega ministra, zakaj statistična centralna komisija p o slovenj a nemška (?) krajevna imena na Koroškem. — Posl. Licht je vprašal ministrskega predsednika zaradi e a -rinskega in trgovinsko političnega postopanja napram Srbiji. Vprašal je: 1. Kaki nagibi so vodili avstrijsko vlado, da je pretrgala trgovinska pogajanja s Srbijo in zaprla mejo proti uvozu srbske živine V 2. V kakem stanju je sedaj ta zadeva? Potem se je pričela debata o r okrutnem zakonu, ker je bil odklonjen Ghocov predlog. naj se začne najprvo razt)--avljnti o zavarovanju privatnih uradnikov glede pokojnine. Ako se rekrutni zakon jutri dožene, pride ta zadeva na vrsto v četrtkovi seji. — V debati o rekrutnem zakonu je govoril prvi posl. grof Sternberg. Po svoji navadi je kritikoval vse: armado, častnike, justico, parlament itd. O častnikih je rekel, da imajo premalo vere (?), vsled česar postanejo kmetski fantje pri vojakih socialni demokrati (?). Bivšemu ministrskemu predsedniku Korberju je očital, da je neki njegov sorodnik, državni uradnik, poneverb* denar ubožnega zaklada, a ministrstvo je naprosilo časopisje, naj o tem molči. Sedanjemu ministrskemu predsedniku je očital, da dobiva njegov sin iz dispozicijskega fonda grofa Goluchowskega po (>000 gld. na leto. Potem je zelo ostro kritikoval politiko grofa G o 1 u c h o w s k e g a. N a j -zanikernejša balkanska država se sramuje pogajati se s tem grofom. Go- vornik se je hvalil, da je bil svoje-časno intimen prijatelj kralja Milana ter je bil vsled tega zelo natančno poučen o politiki grofa Go-luchovvskega. Krivda naše zunanje politike je baje, da je padel Milan, da sta bila umorjena kralj Alekzander in Stambulov, ki so bih svoječasno edini prijatelji Avstro-Ogrske na Balkanu. Poveličeval je cesarja Viljema, kralja K d v a r d a in predsednika Roosevelta, kako si prizadevajo povzdigniti moč in blagostanje svojih dežel. Pri nas pa postane gledalisčni intendant, ako vsled omehčanih m ožgan ne more veČ učiti plesati baletnih deklic, ravnatelj prvega bančnega zavoda v Avstriji. Ker je vlačil tudi vladarja v svojo kritiko, mu je predsednik opetovano zagrozil, da mu odtegne ba-sedo. Posl. Schramek je polemizoval proti Sternbergovemu govoru ter zahteval znižanje vojaške službe na dve leti Posl. Onciul jo govori] proti pomadjarjenju armade na Ogrskem, češ, da se skupnost v armadi mora ohraniti za vsako ceno. Posl. Fresl je govoril proti dovolitvi rekrutov Posl. dr. Scheieher je imenoval parlament hišo ironije Le dve skupini sta v parlamentu, ki nista delali škandalov, temuč sta vedno pripravljeni za delo: zastopniki trgovinskih zbornic in veleposestva. In te dve skupini hočejo sedaj vreči iz zbornice. Glede konflikta s Srbijo je rekel, da so ga provzročili Madjari v svojo korist Nato se je debata prekinila ter se nadaljnje jutri. Volilna reforma. Dunaj, 30. januarja. V poslanski zbornici se širijo Čudne vesti o vladnem načrtu za volilno reformo. Vladni načrt je baje popolnoma nesprejemljiv za desnico kakor za levico. Vse to je tudi vladi že znano ter se že pripravlja, da razpusti parlament. Veljava sedanjim mandatom ugasne še pred Veliko nočjo. Baje je prestolonaslednik najhujši nasprotnik vladne volilno reforme. Poslanci dr. Šusteršič. dr. P loj in Robi' so bili danes pri ministrskem predsedniku in ministru notranjih zadev ter protestovali zoper nameravano prikrajšanje štajerskih in koroških Slovencev pri razdelitvi mandatov. Oba millMllra sta seveda vse obljubila Ogrska kriza se bliža rešitvi ? B u d i m p e š t a, 30. januarja. Proti spravni akciji, da prevzame koalicija ministrstvo, so posebno nekateri de-sidenti, v prvi vrsti pa baron Ban h* v. Veudar je skoraj zagotovljena stvar, da prevzame prehodno ministrstvo pl. Szell. V kolikor bodo odločevali voditelji koalicije, m Ukfl smatrati mir zagotovljen. Koalicija sploh ne dobi n i k a k i h koncesij. Le glede vojaškosodnega jezika je dovoli] cesar razpravljati Tudi na gospodarskem polju ni koncesij. Dunaj. 30 januarja. V nemških poslanskih krogih v-d... da dobe Madjari koncesijo v tem, da se premesti skupno finančno ministrstvu in z njim dvorni zbornični arhiv z 1 hinaja v B u d a p e š t u. in sicer se v ta namen izločijo akti, ki se tičejo Ogrske. Ako se to res zgodi, hočejo tudi Cehi zahtevati, da se akti. ki se tičejo Cilke, prepovejo v Prago. Carinska vojna med Av-stro-Ogrsko in Srbijo. Dunaj, 30 januarja. Srbska vlada je poslala avstro-ogrski vladi noto. v kateri se Avstriji o dr.-k a pravica, zapirat i m ej »» prot i uvozu živine in mesa, ker V Srbiji n i živinskih bolezni, Belgrad, 911 januarja V današnji seji skupščine sta se pročitala dva kraljeva ukaza, s katerima vlada pooblašča, da sklene t r g o-vinske pogodbe z Nemčijo in Crnogoro. Obenem se je prečital dopis finančnega ministra, da m umakne zakonski načrt »zlo d e — posojila pri dunajski han k i rUn ionw. LISTEK. „BeneiUi trgovec". Gosp. Oton Zupančič nam je po-sLJ naslednji dopis: Ne svojemu, nego ugledu „Slovenske Matice- som dolžan naslednje pojasnilo. Poročevalec o knjigah ..Slovenske Matice" v podlistku -Slovenskega Naroda" piše o mojem prevodu „Be-ueškega trgovca", da je ^seveda iz nemščine", da je „za silo", da je pa vendar —o kako milostno! ^bolje nekaj, nego nič" Da je prečital skriti gospod samo prvo stran in jo primerjal z nemškim prevodom (z angleškim „seveda" ne morem zahtevati), bi ne stal tisti trdni nseveda" več tako nepremično pred njega duševnim očesom. Svoj prevod iz nemščine sem namreč pozneje primerjal natančno z izvirnikom in ga temeljito predelal; skušal sem, da bodi prevod kolikor mogoče dobeseden, kjer to ne, vsaj „domiseln'*; hotel sem pa tudi, da ne bodi pre- vod samo materijalno vesten, ampak da ohrani tudi ono harmonijo in poet isko ozračje, s katerim je ovil veliki pesnik svoj umotvor. V kolikor ne odgovarja še sedaj vsem zahtevam, ni krivo nepoznanje izvirnika, nego ali tehtni presodki ali obČečlo-veška nedostatnost, ki sem jo kot človek sam ne vem koliko deležen. Smatral sem in smatram svoj prevod za resno in vestno delo, in za nikak brezpomemben surogat „za silo". Nikoli nisem izšel pri svojem književnem delovanju s stališča „bolje nekaj nego nič" zahteval sem vedno od sebe naivišje, česar sem mogoč, zato smem zahtevati resne, kritiško-estetske ocene, pa naj se nagne sodba zame ali proti meni, odločno pa za-' vračam vse brezmiselno besedovanje v prazni zrak, ki se mu vidi že od daleč, da je samo „za silo". Na Dunaju, dne 29. jan. PJ06. j [Oton Zupančič. Naš recenzent nam piše: Gospod Zupančič se po nepotrebnem razburja. Njegovemu prevodu nisem odrekel estetske vrednosti. Rad priznavam, da je njegov prevod „Beneškega trgovca" v estetiškem ozim pravi pes- niški umotvor. Jezik je krasen, dikcija je poetiška, vsaka vrsta tega prevoda kaže, da je njegov oče pravi pesnik. V svoji recenziji sem pa upošteval v prvi vrsti to, da je pri prevodih klasiških dol točnost prevoda ravno tako važna, kakor estetiška dovršenost prevoda, le glede točnosti sem opozoril na težave, ki jih ima vsak prelagatelj, če ni popolnoma zmožen jezika, v katerem je pisan original. Po tem, kar mi je znano o prevodih Shakespearovih del na druge jezike imam prepričanje, daj je Shakespearea nemogoče res točno prevesti, ako ni prelagatelj specijalist v angleščini. Schlegel, Tick, Dingel-stedt, Gildemeister in drugi, so znali angleški tako dobro kakor nemški, a vendar se je prav zadnji čas pri reviziji nemških prevodov Shakespea-reovih del pokazalo, da so original na mnogih mestih napačno umeli in napačno preložili. Pierre Loti je lani preložil „Kralja Learja" na francoski jezik. Loti zna perfektno angleški in kakor je pojasnil v pariškem ^Fi-garo", se je dve leti bavil s proučevanjem Shakespeareove angleščine in studiranjem komentarjev, vedoč, da se je od Shakespeareovih časov pre-menil smisel mnogih angleških fraz in besedi in vendar >e mu je uei-talo. da je njegov prevod mestoma napačen. O gosp. Zupančiču vem, da angleščine ni zmožen in da je moral svoj prevod napraviti po nemškem prevodu. Ako ga je primerjal z izvirnikom, kateremu je dodana inter-linearna za šolske namene prirejena nemška prestava tako je tudi Funtek preložil Shakespearea mu je to morda mnogo pomagalo, ali perfektno poznanje angleščine in Shakespearovega jezika je to težko nadomestilo. Kritično oceniti prevoda Zupančičevega nisem zmožen jaz in sploh nobeden sedanjih Slovencev, ker nimamo nobenega specialista za angleščino, površno poznanje jezika pa v to še ne zadostuje. Ko sem mi urednih. Spisal Bistričan. (Konec.) Da si vsaj nekoliko izbijem iz glave mračne misli, sem zapustil zopet mesto in jo ubral na levi dravski breg. Solnce je sijalo z vso svojo ju- lijsko močjo, meni je pa kaj prijetno delo divje šiunenje mogočne Drave, ki seje z jezno in trdovratno žaganjala v vehkansko skale, hoteč si napraviti gladko pot, katera je le njena last. Mehka travica pod črnozelenimi jelšami, ki so kot otožni čuvaji obrasto-vale nizek breg penaste vode. me je vabila k sebi v prijateljski objem. Nisem si dal dvakrat reči: ulegel Sem se v hladno sencu in ni minulo pet minut in že sem spal V sanjali pa sem sedel na uredniškem stolu in pisal efektne članke za svoj list, čigar lastnik sem bil izključno jaz. Veselja mi je utripalo srce pomislivšemu. da sem dosegel že 30(X) naročnikov, ki mi vsi redno plačujejo, kar je pri časopisih tako redka prikazen, da hi jo kmalu imenoval čudež . . , Zbudil sem se. ko je pošiljalo soline zadnje pramouo >v«»jo svetlob* na zemljo Vstal sem in se zravnal ter segal v hlačna žepa. Kot bi me bil pičil gad! V /epu. kjer sem imel navadno denar, ui bilo razen šestih soldov nobenega vinarja več. Po tleh sem pregledal vsako ped zemlje po desetkrat, a krvavo potrebovanega denarja ni bilo v moji bližini. 15 MU Sofija, 30. januarja. Trgovinske zbornice v RušČuku, Varni in Plov-divu so sklenile čestitati srbski vladi, predsedniku srbske trgovske zveze in predsedniku velikega protestnega shoda, da so se tako vrlo zopersta-vili proti poskusu Avstro-Ogrske, ki je hotela uničiti srbsko-bolgarsko carinsko zvezo. Zbornice žele Srbiji najboljših uspehov v zaprieeti borbi za blagor srbskega in bolgarskega naroda. Belgrad, 30. januarja. Revizija potnih listov iz Avstro-Ogrske došlih potnikov se je z današnjim dnem zelo poostrila. Vsak potnik mora svoj dokument takoj dati pri policijskem komisarijatu potrditi. Grška se razorožuje. Carigrad, 30. j anuarj a. Ministrski predsednik Theodokis je sporočil zbornici p r o g r a m n ove vlade. Napovedal je razne reforme za zboljšanje političnega in gospodarskega položaja. A' ta namen se zniža vojaška služba in s t a 1 n a a r m a d a se reducira na polovico sedanje njene moči. Proračun za leto 190**». izkazuje 843.176 drahem preostanka. Položaj na Ruskem. Odesa, 30. januarja. A' Tiilisu je bil z bombo ubit načelnik generalnega štaba, general Origaznov. — Med vožnjo v Rigo pa je bil v železniškem vozu umorjen bogati grof ^VV e n g e-L a m b s d o r ti'. Petrograd, 30. januarja. „Novoj e Vremja" poroča, da se državni osnovni zakoni spremene tako, da se vladarju odvzame naslov „neomejena oblast." Na ustavo ne bo treba prisegati. Zakonodajno oblast dobe vladar, duma in državni svet. Ako kateri teh kak zakon zavrže, ne more priti več v istem zasedanju na vrsto. Sploh preveva načrt tudi v ostalih točkah liberalni duh. „Kralj je mrtev, živio kralj!" Kodanj. 30. januarja. Danes proti poldnevu se je pred Amalien-borgoni trlo na tisoče ljudstva. Točno ob 12. uri je stopil na balkon ministrski predsednik ter trikrat zaklical: , Kralj Kristijan IX. je mrtev; živel kralj Friderik VTII.!" Množica je začela viharno nazdravljati novemu kralju. Takoj so na vseh javnih poslopjih razobesili zastave črne so morali umakniti — in cela baterija je izstrelila novemu kralju v pozdrav. — Novi kralj je nato stopil na balkon ter imel sledeči nagovor na ljudstvo : „Nas vseh kralj, moj preljubij eni oče, je zatisnil oči. Tiho in mirno je zaspal, do zadnjega izpolnjujoč kraljevske svoje dolžnosti. Ako sedaj prevzamem jaz težko dedšČino, je jnoja zaupljiva nada in odkrita molitev, da bi mi bila dana moč, voditi dalje vlado v duhu mojega prelj ubij enega očeta, v sporazum-Ijenju z narodom in njegovimi izvoljenci." Novi danski kralj se imenuje Jezen sem se vrnil domov. Komaj sem stopil v redakcijo kaka ironija! že pride za menoj gospa in mi pripoveduje, da se je oglasil naročnik, ki je plačal 60 krajcarjev kot poluletno naročnino. Denar je sprejela ona, češ, da ne bi bilo pametno ljudi dvakrat mučiti za tak znesek. In odštevajoč desetico za desetico na mizo, se je zlobno muzala, kot bi se hotela posmehovati žalost- ■ nemu finančnemu stanju uprave listove. Mene je pa to obnašanje docela razjezilo. Že sicer kažejo ti vragi svoje preziranje in zaničevanje do človeka, ki ima to smolo, da ga je rodila slovenska mati in da svojega rodu ni hotel zatajiti. Ošabnost jim bliska iz oči, prevzetnost iz hoje, oboje pa iz vsake besede. Fiksno idejo imajo, da je Nemec polubog, Slovenec pa že poluživina, ki je zato na svetu, da služi in tlačani svojemu gospodu Nemcu, ki se šopiri in širi po slovenski zemlji. In "zdaj še to zlobno posmehovanje! Sklenil sem zato takoj drugo jutro oditi iz Beljaka. Pred odhodom sem bil še pri odgovornem uredniku našega lista in mu povedal ves položaj, da je Vrb- Frederik VII1 Dosedanje ministrstvo, ki je podalo demisijo, je kralj naprosil, da ostane na svojem mestu. Dnevne vesti. V Ljubljani, 31. januarja. Vse zaman I Že leta in leta vodijo duhovniki strastno vojsko proti našemu listu. Kar je v njihovih močeh store vse, da bi saj odvrnili nekaj naročnikov od „Slov. Naroda", toda vse prizadevanje, vse grožnje, ves terorizem, vsi škofovi inkvizicijski ukazi — v s e j e zaman. V teh letih naj strastnej šega preganjanja smo „Slov. Narod" trikrat povečali in vendar zmagujemo stroške brez težav, ker od leta do leta rase Število naših naročnikov. Danes ga na eelem slovanskem jugu ni dnevnika, ki bi imel le približno toliko naročnikov in odjemalcev, kakor „Slov. Narod". „Slovenec" je za več tisoč naročnikov in odjemalcev za nami. Duhovniki ga ponujajo za vsako ceno; za b do 8 K ga dajejo, a še ga ljudje ne marajo. Ves januar je „Slovenec" na kolenih prosil in moledoval svoje naročnike, naj se ga vendar usnnlijo in naj pošljejo naročnino do 25. t. m., sicer se jim bo list ustavil. V našem listu ni bilo nikdar čitati takega beračenja in ga ne bo. Pri nas se list, kakor to store vse spodobne administracije, gotovi dan ustavi vsakemu, kdor ga ni plačal in vse je v redu. To vse ve „Slo\enecu prav natančno, to ga boli ali kaj, ko je vse zaman, kar store malopridni duhovniki, da bi nam škodovali. Predvčerajšnjim je „Slovcneca pisal, da nam naročniki na kupe vračajo list. Oj, reva neumna! A'sa budalost „Slovenčeva" se razvidi iz tega, da se prav sedaj vodstvo „Narodne tiskarne" posvetuje zastran nabave rotacijske mašine, ker je število naročnikov in odjemalcev toliko, da s sedanjimi velikimi stroji že ni več mogoče pravočasno dotiskati ..Slov. Narod". „Slovence", zaščitnik nemških listov. Glasilo ljubljanskega Škofa se je zavzelo za nemško-kleri-kalni list „Stidosterreicliische Stim-nieii", ker smo pribili, kako nevaren list je to za Slovence, katere skuša pod katoliško krinko spraviti v nemške kremplje, katerim naj se nikdar vec ne iztrgajo. List, ki vabi na Wa-stianove vsenemške shode in potem poroča o njih, je „Slovencu" vzor-slovenski list in „Slovenec" piše : »Kdor ta list napada, ne dela narodu v korist. Taktika pa naj se pusti uredništvu, ki razmere zelo dobro pozna in ima kot sotrudnike spretne moči." Spretni so naši klerikalci takrat, kadar se jim gre koga raznaroditi in ga vsužnjiti v internacionalno katoličanstvo, kar je namen gori imenovanega časopisa. Ako še povemo, da „Slovenec" vabi na naročbo „Sudosterrei-chisehe Stimmen", ki pišejo ime ljub- nik odšel in da je usoda lista zapečatena, ker ni nobenih naročnikov. „ Kakšen Vrbnik ?u me je vprašal mož, ki je bil vnet socijalni demokrat in vsled tega nosil ogromno rdečo zavratnico in se usekoval v velikanski rdeč robec. „Ali ne poznate Vrbnika ?" sem vprašal začudeno. „Jaz nobenega!" „Kdo vas je pa naprosil, da ste postali odgovorni urednik „Natur-freunda ?" „Urednik Leon Reiter." Spoznal sem, da je zviti Vrbnik še z napačnim imenom uafarbal svojega odgovornega urednika, ki je klical sedaj vse socijalno demokratične peklenske svetnike nc pomoč in obljubil, da se maščuje za tak škandal, kolikor Vrbnik zasluži Ko sem odhajal iz redakcije, kjer mi je mrknda moja sreča, čakala me je na hodniku gospa. Težko ji je bilo za mene in govorila je o moji bodoči ženitvi, kako mi je treba nevesto izbrati, ne prenaglo, ampak premišljeno. Njena hči Beti, da me spoštuje, in da se je proti svoji mami prav laskavo izrekla o meni . . . Naj kaj pišem in kadar mi bo dopuščal čas, naj se oglasim, sprejet bom ljanskega škofa z „Jegiitsch" in prof. dr. Medveda z „Medwed", mislimo, da je označeno, kakšno narodnjaštvo se razvija v „Slovencevem" uredništvu in da je ljubljanski Anton Bonaven-tura le toliko slovenski škof, kolikor vlada nad slovenskim ljudstvom. — Da „Sudbsterreichische Stimmen" ne podpirajo prav nič teženj Slovencev, je razvidno med drugim iz dejstva, da ga je slovenjebistriŠka čitalnica opustila, na kar pravi „Domovina", ki stoji sicer vedno na strani slovenskih duhovnikov: „Menda ni zavednega Slovenca, ki bi podpiral ta list." To je pač značilno za našega „Slovenca" ! — Zlobnost nemčurskega mariborskega magistrata. Za prete- eeno nedeljo je sklicala „Podravska podružnica Slov. plan. društva1" občni zbor v „Narodnem domu" v Mariboru. Predsednik je pravilno naznanil zborovanje 4 dni prej na kolkovanem pismu, na katerega je tudi pritisnil društveni pečat. V soboto ob 7. uri zvečer dobi predsednik priporočeno uradno naznanilo od mariborskega magistrata potom okrajnega glavarstva, ki prepoveduje zborovanje „\veil der zur Abhaltung einer Vereins-versamiulung ausserhalb des Bezirkes des Vereinsgesetzes erforderliche Nach-weis des rechtlichen Bestandes des Vereines und der Legitimation des ITberreichers der Anzeige nicht er-bracht \vurde." Vsako društvo je oglašeno pri politični oblasti in tudi naše Ako že „slavni" in „vsemogočni" mestni urad ni verjel društvenemu naznanilu, naj bi bil vprašal okrajno glavarstvo, kateremu je itak poslal prepoved. Drugi vzrok je, da se predsednik ni legitimiral! Ta prepoved je dokaz skrajne perfidnosti uradnega vodje in tudi mestnega župana, ki je lastnoročno podpisal prepoved. Predsednik je drugo jutro telefonično prosil dovoljenja za zborovanje pri c. kr. namestništvu. To je takoj brzo-javdo predsedniku: „Da ohne Akten-einsicht Entscheidung untunlich, \vurde Stadtrat zur ungesaumten Berichter-stattung aufgefordert." Zborovati na ta odgovor nismo mogli. Magistrat je tudi točno ob dveh poslal v „Narodni dom" policijskega vodjo, ki je prinesel še eno prepoved in potem predsednika vprašal. „če bodo gospodi vendarle zborovali !" Se na Ruskem bi lahko zborovalo kakšno planinsko društvo, v Mariboru pa je to najbrž „staatsgefahrliclr. Skandal! Ob 2. uri se je zbralo precej udov, kajti ni bilo mogoče naznaniti, da je zborovanje prepovedano. Nekateri so prišli tudi od daleč. Kdo jim povrne stroške? Tržaški škofijski konvikt je ustanovil narodni škof Dobrila iz ljubezni do svojega stiskanega naroda, do tužne Istre, ki toliko trpi pod italijanskim jarmom. Pod njegovo zaščito se je v gojencih-Slovanih gojil slovanski čut, zato je iz tega konvikta izšlo premnogo navdušenih mladeničev, ki so spoznavali svojo nalogo, katero so potem tudi vršili v blagor sebi in vedno z odprtimi rokami in s prostim srcem! Podal sem se na pot. &est krajcarjev svojega denarja sem imel s seboj in onih «»0 soldov, ki jih je prinesel drugi naročnik. Iskal sem tudi prvega naročnika plačilo, ki ga je Vrbnik spravil za seme, a spravil ga je tako varno^. da ga nisem mogel dobiti. Na potovanju sem poskusil vse prijetnosti popotniškega življenja. Med drugim sem tudi rad pritiskal na kljuke župnišč. Marsikak župnik me je sprejel dobrodušno in me pogostil, kak drugi mi je dal po kratkem pomisleku groš, tretji je pa napodil psa v mene, ker sem bil pre-silen. Sicer pa sta se mi zadnja dva slučaja večkrat pripetila nego prvi, a vkljub temu sem svoje potovanje raztegnil na deset dni, ko bi ga bil lahko izvršil v štirih. Vrbnika nisem več videl. Bral sem pozneje v časopisih, da je tudi na Dunaju začel enako obrt kot v Beljaku, a tudi tukaj se ni hotel nihče pretepati za njegove duševne proizvode, zato jo je od tam ravno tako popihal daleč, daleč proč. narodu. Odkar je pa zasedel prestol tržaškega škofa dr. Nagi, se je stvar zasukala v drugo smer. V zavodu je oficialni jezik nemški in tudi obče valni med vodstvom in gojenci. Gojenci dobe le knjige družbe sv. Mohorja in sv. Jeronima ali pa kake misijonske in druge svete glasnike. Od ostali h dobivajo le take, ki so vodstvu všeč, dogodilo se je pa že tudi, da so iz takih knjig iztrgali strani, ki niso bile vodstvu všeč. Slovenski gojenci ne smejo peti slovenskih narodnih pesmi, katerih vsebina je erotična! (Duhovniki pa smejo prepevati pesem „Ma-gnificatu, ki je vendar erotična!; Izmed listov ne smejo dijaki čitati nobenega, ki kritikuje n. pr. kakega Slovanom sovražnega škofa, tudi „NaŠa Slogau jim je prepovedana. Brati pa. smejo in dobivajo zastonj klerikalno „Hrvatstvo" in cel kup nemških klerikalnih listov, kot „Reichs-postu, slovanofobski „Vaterlandu, slo-vanožrski „Orazer Volksblatt", „Osser-vatore Romano", celo „L' Ainico", ki nima para v sovraštvu proti istrskim Slovencem; dobe nadalje vse različne nemške „Katholische BlatterL. ,-Ka-tholische Kirchenzeitungen", „Brixner Chroniken" itd. Kdor zna gledati, vidi jasno, kam stremi škof Nagi : v mladih slovanskih srcih ugonobiti čut narodne zavesti in mu vcepiti pristnega nemško-rimskega duha. S tem gre Nagi na roke vladi in Rimu in sebi! Tako piše le glasilo nemškega škofa dr. Nagla! Tržaški „Novi list", glasilo škofa dr. Nagla, piše: „P r o f an a c i j a j e prirejati Ciril-Metodove plese. S plesovi se slovenska apostola ne častita. Kdor ima pravo srce za svoj narod v smislu svetih apostolov, bo radodarno dal, kar ima dati. ne da bi iskal lastne naslade po plesih in ne .da bi toliko tratil za druge stvari pred plesom, ua plesu in po plesu, ki niso čisti dobiček za družbo.- Iz vseh teh besedi sije ona zoprna nestrpnost in sovraštvo do naše narodne družbe, ki je lastna škofu Naglu, zatiralcu slovenskih pravic in ljubljencu ljubljanskega „Slovenca* ! — Imenovanje pri deželnem Odboru« Deželni vinarski potovalni učitelj, g. F"ran Gombač, je bil v seji dne 27. januarja t 1 imenovan definitivnim deželnim komisarjem za vinarstvo in sadjarstvo. — V ravno tej seji je bilo definitivno mesto voditelja deželnozborske stenografske pisarne podeljeno g. Henriku Pfei-ferju, kateri bo v času, ko ni ste-nografskega dela za deželni zbor, pri-deljen deželnemu tajništvu kot kon-ceptna moč v činu pisarniškega ]ništava. Iz politične službe. Namest- ništveni tajnik in vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Ljutomeru plem. Rainer je imenovan okrajnim glavarjem. Začasni okrajni komisar dr, Emil Lubee je imenovan za stalnega okrajnega komisarja. Imenovanje pri državni Železnici. Pristav v Kranju Ivan Soklič je postal postajenačelnik v Dovjem. — Promocija, -buri bo na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja modroslovja gospod Josip Mencej, profesor na mestni realki v 1 d rij i. Čestitamo! Šolska Vest. Izprašani suplent gosp. Josip P1 e n i č a r je imenovan provizoričnim učiteljem-voditeljem na dvorazrednici v Kropi. — Slovensko gledališče. Henrik Ibsenova igra „S o v r a ž n i k l j u d-stva", ki se je snoči predstavljala na slovenskem odru in v kateri je kot gost nastopil ravnatelj hrvatskega narodnega gledališča gosp. Andrija Fijan, ne spada med najboljša dela velikega skandinavskega pisatelja Dasi je drama v tehničnem oziru prav spretno in vešče zgrajena, vendar ji nedostaja tistih dramskih efektov, s katerimi se odlikujejo druge pisateljeve drame, na primer „Strahovi". D o čim razpravlja Ibsen v svojih ostalih dramah o raznih socialnih in etič-nih problemih, skuša v igri „Sovraž-nik ljudstva" zgolj pokazati, da je samo tisti v resnici močan, ki je zapuščen od vseh in ki je navezan zgolj na svoje sile. Ta svoj aksiom podpreti in dokazati, tega pisatelj ni poskušal, marveč je samo komponiral dejanje, iz katerega naj bi sledilo pravilo, katero pisatelj v končni sceni polaga glavnemu junaku dr. Otonu Stockmannu sam na usta. da je tisti močan, ki je sam. Peripetija drame se nahaja v prizoru, ko urednik Haustadt, ki je preje odločno stal na strani zdravnikovi in obljubil, da bo z vsemi silami podpiral dr. Stockman-novo akcijo v zadevi zdravilišča, odkloni dr. Stockmannov članek v tej zadevi in uvrsti v „ljudski Glas-županovo pojasnilo, da so dr. Stock-mannove trditve o zastrupljeni vodi v kopališču neutemeljene in izvirajo zgolj iz težnje, škodovati mestu in kopališču Stališče, ki ga zavzaiic-„Ljudski Oias- napram dr. Stockmannu, je odločilno za nadaljni razvoj dajanja in povzroči, da se vse mest dvigne proti zdravniku in zbere okroe župana in drugih mestnih prvakov Preokret v mišljenju in naziranju urednikov .Igndakegi lahko opaža na drugih igralcih, ki vsako vlogo predstavljajo po gotovi, že osvojeni metodi in pri katerih so vsi tipi — in naj si so še tako diametralno različni — podobni dru«; drugemu kakor jajce jajcu; Fijan je v vsaki vdogi drugačen, bodisi v mimiki, bodisi v kretnjah, da, celo v govoru in v izražanju. V vsako vlogo se vglobi. vživi in jo študira posel).-, zato ustvari tudi iz vsake nekaj popolnega in umetniške* dovršenega. Dr. Otona Stockmanna je Fijan igral b toliko umetniško bravuro, da se \r nam zdelo, kakor da bi imeli pred očmi pravega Stockmanna in ne samo njegovega interpreta. Vsaka njegova kretnja je bila preračunjena in temu primerno umerjena, vsaka poteza na njegovem obrazu je imela svoj določen pomen, vsaka beseda je bila namestit in je že način njenega izgovora izražal natančno duševno razpoloženje, ki bi se naj zrcalilo v dotičnih bodali. Zlasti se mu je izborno posrečilo, primerno izraziti in označiti duševne afekte, pri čemer se še dobrim uniei -nikom prigodi, da zajidejo v pretiravanja, čemur se pa Fijan ume izogniti čim najspretneje. Na višek umetnosti se je popel Fijan v prizoru, ko uvidi, da ga je urednik Haustadt izdal, in v konfliktu s svojim bratom Ivanom. Ako bi videli Fijana samo v teh dveh prizorih, bi nam to že zadostovalo, da bi ga lahko proglasili za velikega umetnika. Občinstvo je odlikovalo g gosta s podaritvijo lovorovoga vem a s trobojnimi trakovi. Kakor rečeno, so tudi domače moči rešile svoje vloge povsem častno in v veliki meri pripomogle k temu, da je „Sovražuik ljudstva" dosegel tolik uspeh. Ako povemo, da so domači igralci ustvarili igri g. Fijana prav dostojen okvir, nam pač ni potreba še posebe govoriti 0 vlogah, ki so jih imeli: gospe Danilova, K r e i s o v a , gg. D r a -g u t i n o v i č , Vero v š e k , L i e r, N u-Čic, Danilo, Vedi al itd.! i Tretji veliki oratorijski koncert Glasbene Matice. Sedesi in vstopnice sa tretje izvajanje Bossijeve Visoke pesmi se dobivajo v trgovini g. J Lozarja na Mestnem trgu po v primeri z običajnimi cenami Matičnih koncertov na polovico znižanimi cenami in sicer stojišča po 80 h. Bedeli pa po 1 K. 2 K in Sa Prostori in sedeži so v koncertni dvorani hotela Tnion za Matični koncert po cenah sledeče razvrščeni: (Vrele sedeži v parterju po K. parter ni s«'dež i I. reda po 2 K: p ar ter ni Bedeli II. in III reda, katerih je največ vsi brez izjeme po 1 K: balkonski sedeži na s r e d nji, odru nasproti MMi galeriji in 11 a obeh stranskih lalerijah v l. vrsti po 3 K; ga-erij^ki sedeži, katerih vrste se redne višje dvigajo v I. in II. vr-.t{ po B K. v Iti. in IV. vrsti >o "2 K. P a t e r n a stojišča in st o-i^ča na srednji galeriji in na bet stranskih galerijah po ;0 h Najlepši sedeži so balkonski in r-ilerijski. r?az njih prostorov se ima gegM čez celo dvorano in čez cel vIiki koncertni oder. Akustika bo na nUkonih in galeriji najbrž najboljša. 5 a je koncertni oder stopnjema [vllrnjen, bo raz vseh parternih in g i'rijskih sedežev krasen pogled na j,1,-r in vtisk popolnejši. Besedi 1 o •jsoke pesmi s kratko razlago .rbine skladbe dobi vsakdo b r e z-»lačno v trgovini g. Loza r j a , okler bo od 2000 izvodov še kaj na iznolago. Koncertna dvorana v ho-leln Union je zelo velika in ima pro-$orov za nad 800 sedežev in 4—600 rtojišč, torej brez vštetih sodelujočih 500 moči prostora za 12—1400 po-*alcev. Obiskovalci koncerta naj selo pazijo na napis na svojih stopnicah: desna ali leva stran, la pri iskanju sedežev ne bo nereda. (hod na vse parterne sedeže, ki majo v z'rimskimi številkami zapisa-lih vrstah arabske številke od 1—11, ieloma od 1 — 13, je skozi desni i o d n i k ob d v o r a n i (skozi tretj a rata), na vse sedeže a Številkami od i9. -22, deloma 14—2<> pa skozi levi iodnik ob d v orani. Družba sv. Cirila in Me- Oda je poslala L L9G4 in 1. 1906 rsem svojim podružnicam okrožnico, r koji pojasnjuje, da se v njenih Vrstnikih** izkazujejo vsakokrat le )ni dohodki, ki jih je prejemala z a preteklo u p ravno let o. V poročilu za veliko skupščino v St. J ur ju 1 iužni železnici 14. septembra 1906 n zaznamovani torej dohodki z a I; inčno leto 1904. Zato ne ftiore tiskan biti med prispevki za ■ 1904 n. pr. oni, ki se nam je iz-I ;] šele s. januarja L905. leta. frriobei se samoumevno Še le v I V-s!iiikuu za prihodnje leto. Velik nered bi učinili v svojih knjigah, fto bi delali tu izjeme. — Naj se nam M>b podobnih slučajih ne očita nne-1 !iosta in naj podružnice ne pišejo i izrazi, kakor n. pr. ^zahtevamo pojavo* i. dr. Ko bi vodstvo. oprto ia zgoraj znamovane svoje izjave — abilo toprilično take besede, bilo bi 0 nmljivo. Nam napram niso na vem mestu. A ni na tem, da bi lokazovali, kako napak uČinjajo drugi last pismo tudi nikdar ne gre na •obatost izra.z<»v. Par pa stojimo vsa-[okrai za domovinosko darežljivo jubav. na ko j o Vas vabimo to že v retje poj.» tudi danes. - V o d- 1 v o družbe sv. Cirila in M e-oda V Ljubljani, dne 30. januarja 1906 Velika izguba preti .deželni v-niči. Cuje se. da se misli primarij {_ >od dr. SI a j mer odpovedati -lužbi. Upamo, da se posreči poklicanim faktorjem to preprečiti. Afera Maliisch. Vsled od-ijvisjega sodišča se vrši nova razprava o Malitschevi aferi < Uki svet je dobil dovoljenje, da -me dati prosto dva dni po razdelitvi ričeval koncem I. semestra na vseli :.. -Sanstrih š<-lah. Nadaljevalni kurzi za učitelje trgovskih strok na umetno-mrtni strokovni šoli v Ljubljani. S a Leno ministrstvo je dovolilo, da »e vrši nadaljevalni tečaj za učitelje vskih strok na obrtnih nadaljevalnih šolah s slovenskim učnim je-likoin na umetno-obrtni strokovni loli v Ljubljani od 2. do vštetega 14. luiija 1906. j „Trgovski plesni venček". pg. člane veseličnega odseka prosi Ilov. trg. društvo „Merkura, da pri-liejo jutri dne 1. februarja na dan l»rireditve plesnega venčka točno ob r. uri zvečer v „Narodni dom". Isto-tasno se odpre blagajna. Pri čet ek lesa ob polu 9. uri. Čisti dobiček je I enjen zakladu za „Trgovski dom". 1^ lec po zanimanju za ta venček I obeta biti ta prireditev ena najlepših \\ tej v. kar je gotovo samo ob sebi mnevno in se s temi vabili dele vstopnice za celo rodbino. Maske pa dobe pnice, le proti izkazu vabila na Jil'-tično ime, vsled tega naj si ma-I Kovani že v predprodaji oskrbe pnice oziroma zahtevajo povabilo, bi bil kateri po neljubem prezrt, ter je za maskarado izredno zamiranje in obeta po pripravah in udeležbi postati vprav veličastna pred-tustna prireditev, naj si tudi nema-Ikovani kolikor mogoče preje oskrbe l^topniee, da ne bode vsled navala pvečer pri blagajni delo otežkočeno. ■»stopnice se dobivajo za maske in v Porodni noši po 1 K, za nemasko-»ano po 2 K. >> osebe ene obitelji T> K in sicer v trgovinah gg. Zalaz-n i k a, Čudna in trafikah gg. Še-šarka in Hiner ter na dan maskarado dne 4. februarja zvečer pri blagajni v hotelu „Union". Slika dr. Hugona Kartina, ki je pred desetimi leti umrl v Ljubljani kot sekundarij na deželni bolnici, je razstavljena v izložbi knjigarne Schwentner v Prešernovih ulicah. I>r. Hugon Kartin je za časa svojih studij veljal kot vzor slovenskega akademika in njegov spomin živi med njegovimi kolegi in v akad. društvu „Triglavu", kateremu je bil vdan z vso dušo. Članom tega društva se Še sedaj stavi dr. Kartin v zgled dobrega in navdušenega „Tri-glavana". Sliko je izdelal gosp. Peter Zmitek Slovenski umetniki v Londonu. „Sava" se udeleži letošnje avstrijske razstave v Londonu. Poleg „Secesiji" se je najlepši prostor od-kazal rSavi~. Razstave se udeležijo gg slikarji Grohar, Jakopič, .h« m a, Sternen in Vesel ter kipar Berneker. Grohar slika za to razstavo Postojnsko jamo. Glavni dobitek zadet v Ljubljani. Naprošeni smo objaviti: ~SlovenčevaK vest, da je soproga tukajšnjega krojača g. Rojine zadela glavni dobitek neke ogrske loterije v znesku 150.000 K ali nekoliko manj, je hudo pretirana. Imenovana gospa je zadela le neki postranski dobitek z vprav neznatno svoto. V korist družbe sv. Cirila in Metoda posremanja. vredno. Gostilničar g. A n t o n Z u p a n v Ljubljani, na Starem trgu, je dajal v letu 1905. na zahtevo gostov, kateri so pili najmanj triČetrt litra vina, en narodni kolek brezplačno, kateri se je takoj uničil. S tem je pripomogel družbi sv. Cirila in Metoda približno 40 K. K temu pa je pridobila družba še stavo 4 K, katero je zapadel neki gospod, ki je stavil, da gostilničar ne bode vztrajal pri svoji obljubi, kar pa še ^edno. Prostovoljno gasilno društvo V Litiji prirecb v soboto dne 3. februarja običajno veliko plesno veselico, šaljivo lotrijo, korijandoli itd. v gostilni gosp. Sajoviea pri Mostu. Vstopnina za osebo GO v. za družino 1 K 50 v. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni. Začetek ob «s. uri zvečer. — Iz Borovnice se nam poroča : Te dni je bil tukajšnji nadučitelj v pok., g. Fr. Papler. povodom svojega imendana kaj prijetno iznenađen. Nekateri njegovi, v daljni Ameriki živeči bivši učenci so mu poslali v hvaležen spomin dva lepa zlata za-pestna gumba s primernim vrezanim napisom To dejstvo ni le v čast go-dovniku. temuČ še bolj v čast njegovim, v daljni tujini živečim učencem ki se še čez toliko let s tako hvaležnostjo spominjajo svojega dobrega, priletnega učitelja. Imena teh vrlih in blagih, dariteljev so: Fran Drašler, K a r e 1 D r a š 1 e r , J. P i r n a t, L e o p. Pirnat, Jak. Brancelj, Fr. Le-b en, Jan. S u sina n, Martin Tom-šiČ in F r. Ur h. Čast jim ! Samomor blaznega. 491etni k« m ar Jožef S e t i n a iz Prebacevega pri Kranju že dlje časa ni bil normalen in je pretekli teden skočil v Savo in utonil. Dobili so ga ob jezu mlinarja Ivana Drakslerja v Mavčičah. Županom v Kropi je izvoljen gospod Fran Šolar. Mokronoško učiteljstvo priredi v nedeljo, dne 4. svečana t. 1. v gostilni ..pri Lipi" šolsko veselico v prid šolarske kuhinje. Prijatelji mladine pridite v obilem številu! Volitev v šolski odbor. Kot za-topnika obrtnikov v šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole v Top-licah-Zagorju sta poklicana gg. Martin Bukove iz Toplic in Peter Savšek iz Zagorja. Štrajk v Trbovljah in Hrastniku. 1^- Hrastnika se nam piše: Zmešnjava je čim dalje večja. V ponedeljek dopoldne se je tu razneslo, da je šlo zjutraj 150 rudarjev v Trbovljah na delo. Tedaj se je odločilo par tukajšnjih delavcev, da store popoldne isto. A na stotine žensk jih je pričakalo pred rovi in jih sprejelo s psovkami, pljuvanjem in kamenjem. Pri tem je bilo aretirano 171etno dekle Julka Kuhar, katero ho pa proti večeru izpustili na prosto. Delavcem že primanjkuje živeža, kurjave in dr. Soc. demokratje (bilje tu tudi Kopač) obetajo podpore iz Trsta in drugod. O Linhartu pripovedujejo, da 'so ga odvedli v ponedeljek orožniki v Celje. Pripeljal je namreč okoli 900 socijalnih demokratov na pokopališče z godbo na čelu. Govoril je v spomin obletnice 26. januarja 1905 v rudokopu ponesrečenih rudarjev. Črez soc. dem. voditelje, ki so, kakor se govori, uprizorili stavko, zabavlja vse. Ti se zopet ne razumejo s sodrugom Čobalom v Zagorju, ki ne prične tam s stavko, baje iz zavisti do Linharta, dasi je iz Trbovelj prišlo v ponedeljek mnogo socijalnih demokratov, ki so na vse načine poskušali pregovoriti zagorske rudarje, da bi pričeli s stavko. čobala hočejo vreči. V Hrastnik pride Še 50 vojakov s tremi častniki. Nastanjeni so v šolskih prostorih. — V Trbovljah je delalo vsega skupaj včeraj in predvčerajšnjim po 350 delavcev. V Hrastnik so odšle snoči tri kompanije ljubljanskega 17. pešpolka. — V štev. 4. „Rdećega prapor ja", ki je glasilo jugoslovanske socijalne demokracije, napada neki dopisun naš občni zbor. V tem dopisu trdi, da so bili povabljeni opi-čarji na naš občni zbor po odborniku Feletu. Resnica pa je, daje odbornik Fele povabil samo Linharta in ne cele njegove garde in še to samo na javen ljudski shod, katerega nameravamo prirediti, ne pa na občni zbor. Nadalje trdi ta lažnjivi dopisun, da so se naši Člani skrili kot miši pred velikansko množico za bajonete orožnikov (katerih pa nismo mi klicali). Resnica pa je, da so bili vsi naši člani, ves čas burnih prizorov na prostem. Linhart si je hotel s surovostjo izsiliti besedo, katere mu pa predsednik našega društva nikakor ni dovold, ker ni bil javen shod ampak občni zbor, na katerem imajo besedo samo člani. Linhart pa se je že, in se bode še moral zagovarjati zaradi svojega surovega obnašanja pred sodiščem. Našemu društvu je škodoval samo toliko, da se je dalo vpisati na novo precej članov. — Slovensko delavsko j) o d p o r n o društvo v Hrastniku. Za II. sokolski ples v Brežicah vabila razposlana. Prijatelji in somišljeniki društva, ki še morebiti niso prejeli vabila, naj blagohotno oproste in se obrnejo s popolnim naslovom na odbor društva v Urežice. Kakor čujemo, se hočejo tega plesa udeležiti v večjem številu tudi naši bratje Hrvati in Srbi iz Zagreba. Tembolj pričakujemo, da se bodo naši bližnji rojaki odzvali našemu vabilu in poleteli ta dan v Brezi, e. da se v okrilju mladega Sokola razvedrijo in dajo duška svojemu narodnemu navdušenju. Predrzna goljufija. Sredi decembra meseca je prišel v Ptuj k nekemu odvetniku neki kmet, ki se je izdal za Simona Kaisersbergerja iz Gornjega Volovljcka in prosil za posredovanje, da bi dobil pri ptujski hranilnici 1000 K posojila. Ker je mož prinesel seboj tudi posestno po-lo, se je tekom enega meseca imenovani znesek vknjižil na dotično posestvo in kmet je dobd 1 < h m > K izplačanih. Te dni se je pa zglasil pri odvetniku pravi Kaisersberger. ki ni nič vedel o vsej stvari, in se čndil. kako se mu more vknj iziti K m M) K na posestvo, ko ni prejel nobenega krajcarja v ta namen. Goljufa so kmalu prišli na sled. Bil je to kočar Tvari Crnko iz Dolič: našli so pri njeni le Še 320 K, ostali znesek je pa porabil za poplačilo svojih dolgov in nakup raznih stvari Crnka s<» vtaknili pod ključ. Odpočiti se je hotel v neki kleti v Mariboru urarski pomočnik Pr. \Veber iz Gradca, pri tem se je pa lotil steklenic, napolnjenih s konjakom. A ni imel sreče, kajti kuharica zdravnika dr. Bergmanna ga je motila pri tem delu in naznanila vso stvar svojemu gospodu, katerega je \Veber pred aretacijo bil po obrazu, da je bil ves krvav Radi žganja je zmrznil kmet „Tratar" iz Loma na Goriškem, ko je šel s Slapa domov. «Trataru je 1 > i 1 drugače dober kmet. le velik žganj epi vec. Tržaška podružnica ,,Slov. plan. društva" priredi v petek, dne 2. februarja, popoldanski izlet k Broj-nicam: v nedeljo, dne 18. februarja, celodnevni izlet na Tabor: v nedeljo, dne 4. marca, pa popoldanski izlet na Sv. Lenaril SurOVOSt. 291etna Ivana Vali i se vič v Trstu je prišla z nekim človekom zaradi malotnega vzroka v prepir, v katerem jo je ta tako hudo po obrazu udaril, da ji je oko izbil Morala je v bolnico. Poskusen samomor. Iz neznanega vzroka se je ustrelil v Trstu 251etni pisarniški magistratni praktikant Renat Veronese v desno sence. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Kako si Ljubljančan v tujini preganja dolgčas. SSIetni mizar Jakob Skodlar iz Ljubljane je v Trstu od ljubega dolgočasja začel metati kamenje po neki ulici in pri tem nevarno ranil na glavi lOletnega Emila Rozinoviča. Škodlarja so zaprli. Samomor. Včeraj zjutraj je skočila v Trstu (KJletna gospa R cee hi iz 4. nadstropja na dvorišče in bila v par minutah mrtva. Vzrok samomoru ni znan. Ponesrečena avstrijska bojna ladja. Parnik za polaganje min, „Basiliska, ki je obložen z vojnim materijalom vozil iz Pulja v Šibenik, je v bližini Zadra zadel ob skalo in se izdatno poškodoval. „Ba-silisk" je zgrajen 1. 1902. in ima 39 mož posadke ter vozi 11 morskih milj na uro. Iz Pulja so poslali na pomoč pomožno ladjo -Gigant44 z mnogimi čolni. Pri Stritarjevi slavnosti na DunajUi ki jo priredi slovensko aka-demično društvo „Slovenija44 (VIII. Breitenfeldergasse 20) tlne 8. februarja 19(30 v dvorani rKursalonaa, I. Stadtpark, sodelujejo iz posebne prijaznosti: „ Slovansko pevsko druŠtvow pod vodstvom gosp. A. Are h angelskega, narodni pevski kvartet (ga. Vida Jerajeva, gdč. Ruža Zahradničkova, gg Val. Accetto in Al. Hočevar), komorni kvartet „Jeraju pod vodstvom g. K. Jeraja in g. Fr. Nabelek na klavirju. Slavnostni govor je prevzel starešina „Slovenije^, g. dr. Ivan Prijatelj. Pri plesu svira godba si. c. in kr. pešpolka št. 6, kapelnik g. dr. Josip Čerin. Začetek ob h. uri zvečer. Soiree toilette. Vstopnina: 3 K za osebo, 6 K za družino 3 oseb. Preplačila se hvaležno sprejemajo Kdor Še ni dobil vabila, naj blagovoli naznaniti svoj naslov. Kakor prejšnja leta, upamo, da bo tudi letošnja slovenijanska prireditev nudila svojim cenjenim gostom obilo umetniškega užitka in zabave. Velika nova tovarna na Reki. Neka rimska družba ustanovi na Reki veliko kemično tovarno z delniškim kapitalom 9 1 milijona kron. Tovarno začno graditi že spomladi. Premogarski hlapci. V ponedeljek smo prinesli doposlano nam opravičenje premogarskih hlapcev, češ, da niso krivi, da niso dajali strankam premoga, ker so se ozirali na svoje odjemalce. V tem oziru nam pišejo zdaj: „To ni resnica! Hlapec gospoda Paulina je vozil poleti premog po Gosposki ulici in stranke v tej ulici v Garliczijevi hiši so ga jemale celo leto od njega. Zdaj hodi vsak dan dražit revne gospodinje in piska po dvorišču, dokler niso hodniki polni žensk, ki nimajo s čim kuriti. Ko ga prosijo, naj jim za pošten dnnar prinese premog, se norčuje iz njih in pravi: Same pojdite doli ponj ! Dobro ve, da slaba ženska ne more vreče s 50 kilami nesti v drugo ali celo tretje nadstropje, kar naposled tudi ni njena dolžnost. Hlapec proda potem premog samo v gostilni in se smehljajoč dalje odpelje, gospodinje pa ne morejo skuhati kosila in majhni otroci jim zmrzujejo v nezakurjenih sobah. Ali ni vnebovpijoča hudobnost V To je ravno tako, kakor bi kazal za za lakoto umirajočemu človeku jedila. Gospod Paulin naj take hlapce odstrani, kajti upamo, da si je svest, da ne živi od svojih hlapcev, temuč od strank, katere mu premog pošteno plačujejo. Pripominjamo še, da bo hlapec polit z vodo, kadar se bo spet prišel norčevat z revnimi ljudini.- Slede podpisi treh strank in jih je še več na razpolago. Neznosna draginja premoga. Danes so prodajali preniogarji po mestu premog 50 kg po 1 K 40 vin. in 1 K 50vin. Kam pridemo s to neznosno draginjo? Metulja - admirala je ujel včeraj na Miklošičevi cesti pri hotelu „Union" Aleksander Gjud, učenec IV. vadničnega razreda. Metulj je popolnoma nepokvarjen. Na policijskih oglasih je razstavljena slika dozdevne Marije Mattuseheve, ki je bila dne 25. t. m. umorjena v Raxengrabenu pri Miirzu-schlagu. Navedenka se je dne S. junija 190*2 v Gradcu kot prostitutka oglasila, da gre v Ljubljano, a je tu njeno ime popolnoma neznano. Kdor bi vedel za kako sled. ki bi vodila v izsledbo umorjenkine identitete, oziroma kje st' Mattuseheva sedaj nahaja, naj jo poroča mestni policiji. Tatvine. Služkinji Antoniji Kotarjevi so bili ukradeni na Karlov-ski cesti št. 39 S K vredni štirleti. — Neki mizarski pomočnik je pokradel svojemu mojstru za 20 K orodja, svojemu tovarišu pa 24 K vreden površnik in neznano kam odšel. — Po*-neveril je premogarskemu hlapcu Antonu Kralju njegov tovariš I. P. 11 K 88 vin. denarja in pobegnil. — Zatekel se je pred nekoliko dnevi velik lovski pes, skoro gotovo nekam v ljubljansko okolico. Pes je brez ovratnika, pisan s črnimi in belimi pikami, in ima velike temnorjave lise (Dunkelbrauntigeri. Sliši na ime Karo in je kratkodlakast. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da to naznani na Tržaški cesti št. 33. Pred nakupom se svari! Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko h' Hrvatov in 54 Slovencev. V Scheibbs je šlo S, nazaj je pa prišlo 1!* Hrvatov in 11 Slovencev. — Izgubljene in najdene reči. Ključarski mojster g. Jožef Rebolj je izgubil denarnico s 6 K. - Ivana Burjakova je izgubila žensko uro, vredno iS K. — Šolska učenka Ivana Bocova je izgubila srebrno žensko uro, vredno 20 K. — Hlapec Jožef Kos je izgubil zavitek ženskega blaga. Ključar Anton Perdan je našel moško uro in jo oddal na magistratu. — Kuharica Ivana Opekova je našla manjšo vsoto denarja in jo oddala na magistratu. Finančni paznik gosp Anton Česen je izgubil srebrno verižico, vredno 5 K — Najdena je srebrna ženska ura z double-verižico. Iz-gubitelj jo dobi v Spodnji Šiški v trafiki na drž. kolodvoru „Šramel"-kvartet koncertuje danes zvečer v kavami „Prešerenu. Začetek ob 9 uri Vstop prost * Najnovejše novice, obsojen sodnik. Sodni svetnik Mlumen-berg v Beuthenu je bil zaradi sleparij, poneverjen ja in drugih hndo«leUte\ obsojen v petletne jede Zaradi goljufije pri poštni hranilnici so zaprli v Olo-mucu kot sokrivca bivšeg« učitelja Nevaruja. — 17. obletnica smrti prest o 1 o n a s 1 e d n i k l H u d o 1 f a je bila včeraj Cesarje obiskal krsto Telefonska In brzojavna poročila. Trbovlje 31. januarja. Vodstvo tib3ve\jskih premogokopov tudi sedaj &a ni pomirjeno, dasi je včeraj prišlo toliko vojaštva iz Ljubljane semkaj. Dunaj 81. januarja. V današnji seji poslanske zbornice je vodja trgovinskega ministrstva grof A u e r s p e r g odgovarjal na Vukovi če v o in Klofačevo interpelacijo žustra n carinske vojne proti Srbiji. Zvračal je vso krivdo na Srbijo in ošabno izjavil, da mora Srbija storiti potrebne korake da doseže pora-zumljenje z Avstrijo. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o re-krutnem zakonu Vodja ju-stičnega ministr. Klein je polemiziral proti Sternbergu; Dzicduszvcki je podal kr&to izjavo, socaldemo krat Resel pa je govoril kar dve uri. Ko se je sklend konec debate, je nastal mal vibar. Generalna govornika sta Mnlik in HiUinger. Prhodnja seja b3 jutri, p tem pa bo pavza do ponedeljka. Dunaj 31- januarja. Češki namestnik grof Karol Couden-h o v c. ki sdavi 15. februarja desetletnico svojega namestnikovanja, je dobil tem povodom veliki križec Leopoldovega reda. Dunaj 31. januarja. Na graščini vojvode Roberta Parms^ega se je zgodila velika frttfina Usra demh je bilo 5000 K v gotovini in mnego dragoceuosti Dunaj 31 januarja. Zaradi goljufije poštne hranila'ca je bilo aretovanib že več eseb tu in na Moravskem Med aretovanc je tudi neki učitelj. Trat 31. januarja. Neznani tatovi so danes ponoči navrtali železno blagajnico v mestni bol niči Ufera>ti mso mogli ničesar. V blagijn'ci je bilo 30000 K. Budimpešta 31. jbiiuarja. Vsi ministri se odpeljejo jutri na Dunaj. Iz kr- lov napredne stranke se čuje, da hoče koalicija zavleči pogajanja s krono vsaj do 2 1. februarja Na men temu je, da bi še Fejervary moral u*/eljav.t! trgovinske pogodbe in ntg^dbo in bi koaheja mogla odvrniti rd sebe vsako odgovornost. Budimpešta 31. januarja. Radikalni elementi v koalieji groze z izstopom iz svojih strank, če se koalicija porazume s krono. Belgrad3l janu.r,a V skup š č i n i je predsedaik prečital vladno izjavo, da je vlada opustila namen, najeti pri banki „Union" na Dunaj u posojilo, to pa vs'ed izjemnih trgovinskih odnešajev s sosedno monarhijo. Z zgradbo novih železnic in novim oborožen jem a m bde se vseeno takoj začne. Interpelacija vseh strank v zadevi kor ti kti z Avstrijo, bo prečitana danes, a vlada odgovori v četrtek Včeraj je bil v skupščini prečitan kraljev ukaz, s katerim se pooblašča vlada, predložiti zakonski načrt g*ele trgovinske pogodbe z Nemčijo in s Crno goro. —u t. Carigrad 31 januarja. Tur ški sultan se je obrnil do ruskega carja in mu je nujno priporočal naj na noben naćin ne uvede na Ruskem ustave, ker bi to imelo nedoglednih posledc v vseh mo-hamedanskih deželah Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prafcek4'. ker vpliva na prebav ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagateT na DUNAJ1. Tucblauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnoM.no znamka in rodpipom 3 31 2 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Stava v gostilni gosp. Zupana v Ljubljani 5 K. — V veseli družbi v „Narod u eni domu- nabrala gospica .Inlka Lah ova f> K. Skupaj 11 K. — Srčna hvala! Živeli! Umrli so v Ljubljani. Dne 27. januarja: Marija Šilher, blagajnikova vdova, 87 let, Dunajska cesta 2, "vsled ostarelosti. — Fran Perko, sobni slikar, 57 let. Sv. Petra cesta 38, Ervsepelas miquans. Dne 28. januarja: Henrik Fuchs, trafikant, 69 let. Marije Terezije cesta 11. srčna hiba. Dne 29. januarja: Ivana Pavšek, vratar-jeva žena, 76 let, Kolodvorske ulice 39, srčna kap. — Karel Leben, tapetar, 29 let. Poljanska cesta 27, jetika. Borzna poročila. „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 30. januarja 1906. i Denar Blago . 100 10 100 30 Naložbeni papirji. 4-2 0 majska renta . . . 42 , srebrna renta . . 4 avstr kronska renta . 4/t*/« posojilo mesta Spljet 4: 1 Zadar 4- A I H ■ J 4 4 4 40 40 3- •-* o 41.\" a bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4°/. češka dež. Kinka k. o. n „ Ž. O. , zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . ( pest. kom. k. o. z 10" pr...... „ zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . „ z. pis. ogr. hip. ban. f, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč ..... prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. »///i 4 J0/« avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860' . . . „ od 1. 1864 . . . . 9 tizske...... zem. kred. I. emisije u m n » n , ogrske hip. banke . . srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne » . . . Inomoike 9 . . . Krak« \>ke „ . . . Ljubljanske , • . • Avstr. rdeč. križa , . . • r>gr n » » • • • Rudolfove , . . . Salcburške » . . ■ Dunajske kom. „ . . . Oelnice. Južne železnice..... Državne železnice . . . • Avbtr.-ogrske bančne de'n. . Avstr. kreditne banke . . pgrske „ » . . /livnostenske „ Premogokop v Mostu (Briixj Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . r\vstr orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe i lOO—i j 100-20 ! 11825 90 50 114-56 100 65 100.- 100(50 100-100 15 100-20 100-40 118*45 96*70 114 75 101 -101 65 100 — 101 60 100 15 100 50 Učenec dobrih stari&ev, z dobrimi Šolskimi izpričevali, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga 408-1 Franca Oseta na Vranskem. Za opekarne in stavMke »e prav ceno odda že rabljen materijal za fužinsko železnico vsak del posebej — 5000 metrov sin za tir, 50, 60, 65 in 70 mm visokih. 75 železnih obrae vozičkov (Kipper) z obsegom ''a in 3 4 kub metra, 35 etažuih in plateau-vozičkov, 15 premen, 24 obračalnih plošč, 4 lokomotive za 20, 30, 40 in 50 konj skih al različne seaaike, amoknlnice in orodje. Ponudbe pod ,,Bauinwentar 331" na naslov Rafael & Wltiek, Dima , I., Graben 28. 407-1 Vabilo na plesni uenček ki bode v Četrtek, dne 1. februarja t. I. v gostilni „pri Tonetu" na Martinovi cesti št. 36. Začetek • b 7'. u i zvečer. Vstop prost. K tej veselici vljudno vabi Roza Pavšek V hiši štev. 21 na Kuhnovi testi se takoj ali pa s 1. majem odda V obstoječe iz 3 parketiranih sob, v legi proti juga, kuhinje, pritikliu in posebnega vrta s paviljonom za letnih 260 gld. _402-1 Stanovanje s 3 sobami in pripadki v Kolodvorskih ulicah št. 32 v Ljubljani, dalje 2 lokala oo co primerna za prodajalno ali pisaroo v Sodniiskih ulicah št 4 v Ljubljani se odda s 1. februarjem 1906. VeČ pnve kamnosek Vodnik v Liub'jani. 410 10045 10140 106 50 107-50 100 50 10150 100 — 100- 100 70 100 80 9950 1005U 100 50 101-50 99 90 99 50 100 - 316 <5, 101-25 196--289-75 161 — 318 75 10175 198 — 29175 164 29650 30650 299 — 264 — 100-— 149 50 25 25 476 — 79 -92 — 61 — 52- 33 io: 57—1 72- — 309 — 26950 lil" -150 50 2725 486 50 85-— 99* — 68'— 54-35-10 63- -78 50 529 50 539 50 124 10 125'10 667 50 668 50 1632— 1642 — 675 - 676 802-50 803 50 246 - 247-2:) 65S — 664* 538 251 539 25 2670*— 2680 - 536 25 537 25 278— 280-— 565 569 — 160— 162 — C. kr. cekin......• 1133 1137 20 franki.......I 19 11 1913 20 marke.......j 23 481 23 56 Sovereigns.......j 23-9G 24 04 Marke........ 117-37 117 57 Laški bankovci.....> 95 55, 95 75 Rublji........jI 250 25; 251 25 Dolarji........!: 4 84 5- Žitne cene v Budimpešti. Dne 31. januarja 1906. Termin. Pšenica za april ... za 100 kg K 1702 „. oktober . . „ 100 „ , 16 82 Rž . april ... „ 100 „ „ 13 88 Koruza „ maj ... . „ 100 n „ 1390 Oves .. april ... „ 100 „ „ 1488 Efektiv. Do 5* ceneje. Meteorolosično poročilo. ViAina nad morjem S06*2. Srednji zračni tlak 736 0 mtn. baro- a« > % opaz0" metra trostilničarka. . Vetrovi, Nebo 30 [9. zv. 31. 7. zj. n 2. POP 738 6 1 — 1 5 sr. szao. 735 8 — 7-9 ialJivsshod megla 734 2 I 03 |3l.jjvzhoai obiaCm' Srednja včerajšnja temperatura: —3*9°, normale: 18. — Padavina v mm 00. Spretnega nkulzlterjo išče pod ugodnimi pogoji na;.KraDJskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode. Več pove upravništvu „Slovenskega Naroda". ffiŽMBF^r^' 17-(* Podpisani gostilničar si usoja čast- občinstvo vljudno vabiti na plesno ■*■■+■ ■*■ veselico %i bo dne t. svečana zvečer v gostilni „ori Lovcu" na Sv- Petra nasiou štev. 6? dobro kuhinjo in točno postrojbo jamči 4i3 Jffarko Jfesman. hiša 1 zelo prostorna, 8 min oddaljena od želez inškc postaje blizu menta Da Sp. Sta jerskem, v prijaznem tr^n, kjer je več tovarn in kamor radi pnbaja|o letovišč-niki. Poleg h še je novozgrajena peč za peka in v biči so primerni prostori za gostilniško obrt. S hišo vred se tudi proda njiva, travnik iu gozd, ako to kupec želi. — Već pove upr. „S1. Nar.tt. ~ VABILO plesni veselici katera bode v četrtek, I. svečana t. I. y „naredni restavraeji" Bernarda DolšeKa (prej VVeiserjevi) 403 na Tržaški cesti št, 21. Začete« ob 7. uri. Vstop 40 vin. 1 O O C* IV A. O 3936—16 B CZUBA-DUROZIER & d francoska tvornica konjaka Promontor. ')<>hlva ■»«»» **«»«!. l'NtHIM>Vlj«nH 1HH4 Naznanilo In priporočilo. Nazoaojam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril 96—8 m < nožarsko delavnico in trsouino LiSS • ' _ ^_____:_z___x__. i---. u _» .---j _ : „ x:_i ____. i c ►O z drugimi v nožarsko "brt spadajočimi stvarmi. Poprave, vsakovrstue brnsitve in p tličim, pisarna na levo. Dober toici .Ljubi. Zvona". 344 3 (Pri veeji odjemi eventualno tudi na obroke.; „Ljubljanski Zvon" IT*%SJ£ »Dunajski Zvon" celoten. 6 letnikov K raj če va izdaja. ,'. uk:;r;' zgodovina slou. sloustua. s„„„,, Kopitar, Metelko, Lesar. A. J. Murko: Besednjak, ;ad::, Prodajo posreduje »in le pismena vprašanja rešuje) iz prijaznosti Ivan Bonač, trgovina papirja v Ljubljani. dobi vsaka oseba (tudi dama) t vtafcj todi najmanjšem kraja Da Slaven« ... za neznatno pismeno opravilo. Qg. || telji, trgovci, obrtniki in občinuki t, niki imajo prednost. 4« Ponudbe na upravništvo Naroda44 pod šifro: ,Pismeno opruvii; 7alanda cejlonski čai Znamka prve vrsti posebne izdatnosti Naprodaj v zavitkih od 20 do 2 K v drogerijah in epe. cerijah. *6i !!Cenjene dame! Fini francoski moderci s pristno ribjo kostjo se dobe pri tvrdki 6_* [ Senica & Zupan \ £jubljanaf Mil>iit*{fowe val« ;t, Unson Dusuštinshejc piva. je dospel. specialno točenje u grand hotelu MM u Ljubljani. D nes, v sredo, v vinski kleti mr velik ričetov veče S KONCERTOM oddelka "Povene g:dbe". Vstopnina za nečlane 40 vin. - Člani prosti. Točila se bodo baron VVambolt pl. Umstadtova viri! lastnega pridelka od graščinskega upraviteljstva Mopfen bach in Stattenberg dokler bo kaj zaloge. I državne telezmoe G. ui ravnateljstvo dri. fteiesiuc« i beuaau r»Trod tz ^ozrLegrsi rodLai Velj&vea .xS dne < oktobra 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iu#. kol PROGA NA ntBIŽ Ob 12. ari 14 a p«i.oel oeob: »lak v Trbiž, Bebah, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inom ost, Mo^akovo Ljubno, tttl Selitbal v Ausk;, Solnograd, če« Kleu.-Bei3ing v Steyr, » Line, na DnaaJ «ria Amsv, :: — Ob 7. uri b d njutrej osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beliak, Celovec, Muraa, Mauteroo Pransenefeste, Ljubno. Dunaj, 6e* Selztha ? Solnograd, inomost, cez Klem-Hei* img t Steyer, ^ Line, Bndejevice, PUen, Bđari)ioc vare Heb, PVancovt vare, Prago. Lip*ko ce» AtuntetT^n a Dunaj. — Obli. nri 44 m dopoldne oeobn vla> v Trhii, Pontabel, Beljak, Celovec, Mal> nitz, Ljubno, Selsthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, (aomost, Bregenc Curich. Zrl •neva, Pariz, ćez Austetten na Du*.aj. — I >b i ari 65 m popoldne osobni vI.Ak * Trhli Smohor, Beljak, Celovec, Pransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ces Klein Beifling v SterJ Lino, BadejVK-e, Pisen, Marijine vare Heb, Krancove vare, Karlove vnre, Prago ;v Prago rek tal vos I. in 11 razr Lapsko, na Dunaj oes Amstetten. Ob 10. uri sotioCi o-^bii 7lsk v Trbiž, Beljak, Pransensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni v«** 1 1) razredi). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 4 Zjutraj osebni vlak v Novo mesto, 8tra2o, Toplice, Kooevjo, ob 1 ari 6 m pop isto Ob 7. nri 8 ne sveder » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jul. kfll PBC-GA IZ TRBIŽA Ob 3. ari c3 m rjatraj osobni vlak s Dunaj* 6ez Amstetten, MunakoJ (Monakovo-Trst dureki:. vos 1., II. raz). Inomost, Pranzensfeste boluograd Lino, Steyr, Ul Autisee, Ljubno, Celovec. Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. on Tj m sjntraj osobni vlak is Trhiii- — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak i Dunaja cez Amstetten, Lipsko, Prago (u PrM direktni voz I. in II. razreda), Prancove vare, Karlove vare, Heb, Manjne vare, Plzei Bndejevice, Line, Steyr Paru ženeva, Curib, Bregen« Inomost, Zeli ob jeseru Bjk Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmobor Pontabel. — Ob 4 ur 89 m popoldne o vlak b Dunaja, Ljnbua, Seiztbals, Beljak Celovca, Malega Glodnitza, Monako^egb, lastnosti, Pransenifesta. Pontabla. — Ob 8 ari 06 m zvečer osobni viai t Dunaja, Ljuboa. Beljaka, M'ir*a*.; Malega Glddnica, Celovca, Pontabla, čez Se iz t bal od Inomosta in Solnograda, 6ez KI i Reitln g iz Stevra Linca, Budejevic, Plznat Marijinih varov, Heba, Fr»ncowvib varuv, Prag> Lihega. — hBOGA li NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlasi: Ob 1 uri 44 m »m rt osobni vlak is Novega mesta n Kočevja, ob S. uri 32 m popoldne iz Straže Toplic, No«ef mesta, Kočevja in ob B. nri 35 m ivecer istorako. — ODHOD IZ UU3UANE dri. kol 1 KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7, ur 'i8 m zjutraj, ob t, uri 5 m popoldne, ob 7. zri 10 ^ svečer. — Ob 10. on 45 m ponoč samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRlj HOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 4b a sjutraj, ^ 10. uri 69 m dopoldne, ob C. uri 10 m svecei Ob S. ari 66 oa ponoči sam ob tedeljs? praznikih in le v oktobru. — Srodnjeevronzki ta« -e w 'i mm nred krajevnim čast a Lii. ••• Sprejema zavarovanja Cfovofitioga življenja po oajraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako agodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsnjoCimi se vplačili. v Rak Slan ima po preteku petin iet pravico do diviuuL.de. 'r z.e. j 1X1 n a zavarovalna toanlca v Prairi, Hmz. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačano odškodnino in kapitalije: 82,737.159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vatMiltozI alovamatio • narodno upravo. 2 V m pajMnlla c*)» istop w Ljubljani, iegar pisarno so v laztnsj banćnej hiši €bs>«»sMBs>«a«aazAz[flas srna«zaa*»j štew. 13 ilni £avarn;e poaiopja in premičnine proii požarnim škodam po najnižjih cona Škode cenjuje takoj in cajkaiantne Oživa najboljši sloves, koder poelnjo Dovoljuje iz Čistega dobička izdate" podporo v narodne m občno koristih namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. ■Idurtnina in tisk „Narodne tiskarne".