8 TEMA MESECA ODDELEK ZA INVESTICIJE OBČINE DOMŽALE 6 VELIKI INTERVJU CVETA ZALOKAR, UPOKOJENA DIREKTORICA KD FRANCA BERNIKA, NEKDANJA ŽUPANJA IN POSLANKA glasilo občine domžale 29. julij 2022 | letnik lxii | številka 7 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Umrl je častni občan Jože Pogačnik (1916–2022) Foto: Uroš Zagožen Deseti brat obiskal Studenec Ena od lepot našega kulturnega poletnega festivala Studenec je obujanje čudovitih pripovedi, ki smo jih nekoč kot mladostniki brali v knjigah. Z agotovo je prebiranje knjig čudovit občutek, a ko vse te junake zagledamo na odru … zgodba dobi nove razsežnosti. Tako je v letošnjem letu, na 22. kulturnem poletnem festivalu Studenec, to novo razsežnost dobila tudi uprizoritev Desetega brata. Da gre za naše okolje posebno uprizoritev, nam je dajal vedeti tudi vpogled v gledališki list, kjer smo lahko zaznali številne imenitne posa- meznike iz naše in okoliških občin. Priznati moramo, tudi tokrat niso razočarali. Da je bila predstava še pred krstno uprizoritvijo res lepo sprejeta, priča tudi do zadnjega sedeža zapolnjena premiera. Kot pravijo ustvarjalci, je to dokaz, da gledalci vsako leto s pričakovanjem in obiskom nagradijo njihov trud. Sicer pa se je tudi letos pod režisersko taktirko podpisal Lojze Stražar, medtem ko je dramaturško pre- SVEŽA SPODBUDA ZA VAŠO DENARNICO. Obiščite prenovljeni salon ETIS Domžale. Kako se lahko bolj zdravo in trajnostno prehranjujete? To vprašanje si dandanes mnogi zastavijo. Naš odgovor je: BioFresh. Bolje ne gre? Seveda gre. S promocijo Cashback sedaj poleg tega prihranite do 200€ pri IZBRANIH aparatih s funkcijo Bio Fresh. Do Bio Fresh vračil a denar ja Akcija s prihrankom 100, 150 ali 200 EUR, velja za prostostoječe in vgradne kombinirane hladilnike z zamrzovalnikom s funkcijo BioFresh, od 1.6. – 31.8.2022. Vse informacije o aparatih najdete v vseh Etis-ovih poslovalnicah. Etis_Oglas_Liebhererr_CashBack_102x70_Slamnik.indd 1 Raziščite vse prednosti Liebherr aparatov. VABLJENI, DA NAS OBIŠČETE. PE Domžale, Ljubljanska c. 92 | www.etis.si vzel v roke Davorin Petančič. Besedi- V tem času smo bili priča številnim la pesmi so plod Bernarda Miklavca, domačim gledaliških predstavam z medtem ko je za uglasbitev poskrbel bogatimi igralskimi in pevskimi zaSlavko Avsenik mlajši. In kdo je Dese- sedbami. Ponosni smo lahko, da je ti brat? Glavno vlogo je tokrat prvič na festival skozi leta hitro prešel okviStudencu prevzel Žiga Bunič, ki tako re naših krajev in ga danes obiskujeskupaj s soigralci gledalce popelje jo obiskovalci iz vse Slovenije, ki ceskozi čudovite scenske prizore – od nijo dober kulturni večer, ob smehu, gradov do vaških večerov v gostilnah. druženju, pa tudi kakšni potočeni Kot omenjeno, odrske deske v solzi, ki jo izvabijo prepričljive igralpoletnem gledališču na Studen- ske sposobnosti nastopajočih. cu igralci brusijo že več kot 20 let.  27 AKTUALNO AKTUALNO Prostorska zasnova Kofutnikovega parka 30-letnica domžalskih skavtov V teh dneh poteka pod okriljem KDFB odstranitev in rušitev Kofutnikove domačije v Jaršah. Žal Občina Domžale kot lastnica objekta od leta 2012 v njem ni prepoznala njegove velike vrednosti in izjemne vsebine, s katero je bila povezana. Zato je bila prepuščena večletnemu propadanju, ki je privedlo do dotrajanosti in neizbežne odločitve o njeni rušitvi. Kljub žalostni usodi pa menimo, da bi morali prostor, kjer je stala, urediti in 22 spremeniti v park.  Domžalski skavti letos obeležujejo 30-letnico neprekinjenega delovanja. Njihovo moderno zgodovino zaznamujejo številni zanimivi, inovativni projekti in dogodki, ki na svojevrsten način zaznamujejo življenja mladih skavtov in skavtinj. O življenju skavtov, kaj je zaznamovalo prvih 30 let delovanja ter kako preživljajo letošnje počitnice, so nam zaupali Blaž Otrin, eden od soustanoviteljev, ter Domen Bolta in Anže Štrukelj, aktualni stegovodji domžalskih skavtov.  34 20/06/2022 10:50 V sredo, 20. julija 2022, je umrl častni občan Občine Domžale Jože Pogačnik, ki je med potmi, ki jih ljudje različno prehodimo, našel pot, na kateri dobi življenje pravi smisel. Pokončno jo je prehodil in iz časnosti prešel v večnost. Ta odhod pa ni tisto, kar nas loči in tudi življenje samo po sebi ni tisto, kar nas povezuje. Veliko je trdnejših vezi, ki so se med nami in Jožetom Pogačnikom, spoštovanim častnim občanom naše občine, tkale desetletja, dokler se, žal v 106. letu starosti, niso pretrgale. Ampak samo na videz. Tudi v prihodnje ostajajo med nami, ob spominih na njegovo delo in uspehe – krepkejše in polne hvaležnosti za vse, kar nam je dal. O njegovem delu smo govorili na seji, ko se je Občinski svet Občine Domžale v letu 2003 odločil, da gospodu Jožetu Pogačniku podeli naziv častni občan Občine Domžale za življenjsko delo – prispevek h gospodarskemu in širšemu družbenemu razvoju naše občine. Tudi tedaj smo govorili o tem, kako je uspešno dve mandatni obdobji opravljal funkcijo predsednika Skupščine Občine Domžale, kako organizacijsko in visoko strokovno delo je bilo njegovo delo direktorja Tosame, kako pomembno je bilo sodelovanje pri poskusu zgodnejšega vprašanja demokratičnih oblik političnega življenja, pozabili pa nismo tudi njegovega velikega ugleda med občani in občankami, ki so ga tudi v častitljivi starosti cenili zaradi izrazitega socialnega čuta in razumevanja za malega človeka. Za njim ostajajo rezultati njegovega dela, vgrajenega v občini, ki jo je imel neizmerno rad in bil ponosen nanjo. Častni občan Jože Pogačnik ostaja plemenit zgled za vse nas in tudi prihodnje rodove, ki se ga bodo, tako kot mi, spominjali s ponosom in hvaležnostjo. In prav s to veliko hvaležnostjo mu ob njegovi smrti izrekamo iskreno zahvalo za vse njegovo delo. Bil je človek z veliko začetnico in prijatelj. Svojcem izrekamo iskreno sožalje, hkrati pa je to ob njegovi smrti namenjeno tudi vsem, ki smo gospoda Jožeta spoštovani, cenili in imeli radi. In, ko se zadnjič poslavljamo, vemo: Ko umreš, se ne vrneš. Ostaneš pa! Večno živ v hvaležnem spominu in to za našega častnega občana Jožeta Pogačnika še kako velja. Občina Domžale in Toni Dragar, župan 2 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii aktualno Drage bralke, dragi bralci, naslovnico julijskega Slamnika krasijo fotografije s premierne uprizoritve letošnje domače gledališke predstave Deseti brat. Poletno gledališče Studenec, ki se nad obiskom dosedanjega programa 22. kulturnega poletnega festivala ne more pritoževati, je bilo tokrat zapolnjeno do zadnjega sedeža, kar še enkrat več kaže na vsakoletno težko pričakovano domačo gledališko predstavo. Na kulturnih straneh Slamnika si lahko preberete pogovor z glavnim igralcem Žigo Buničem, za katerega lahko rečemo, da sta petje in igranje pomemben del njegovega življenja že od mladosti. V Velikem intervjuju je naša sogovornica sveže upokojena direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Cveta Zalokar, sicer tudi nekdanja županja in poslanka, ki je vpeta v številne pore domžalskega življenja. Ne samo iz časa županovanja, ampak tudi sicer, iz osebne angažiranosti in želje po povezovanju, razume delovanje naše občine na različnih nivojih in področjih. V Temi meseca predstavljamo Oddelek za investicije Občine Domžale. Pogovarjali smo se z vodjo oddelka mag. Sonjo Spruk, univ. dipl. ing. metal., ki pravi, da z investicijami vzpostavljamo pogoje za gospodarski in družbeni razvoj občine, cilji investicijskega značaja pa v veliki meri vplivajo na ostala družbeno socialna področja. Tokratni Obraz Domžal je citrarka Tanja Zajc Zupan, ki vedno bolj ugotavlja, da ima najlepšo službo na svetu, saj igra prelep instrument, s katerim izraža svoje občutke in ji daje zatočišče. Ker domžalski skavti v letošnjem letu obeležujejo 30-letnico neprekinjenega delovanja, smo se o življenju skavtov ter o tem, kako preživljajo letošnje počitnice, pogovarjali z Blažem Otrinom, enem od soustanoviteljev, ter Domnom Bolta in Anžetom Štrukljom, aktualnima stegovodjema domžalskih skavtov. Špela Čarman, odgovorna urednica slamnik@kd- dom zale. si Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti v Dobu Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob sta v soboto, 25. junija 2022, v parku pod Močilnikom v Dobu priredila osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnost. Trobilni kvintet Godbe Domžale je zaigral himno. Miro Pivar Foto: Vido Repanšek V enec sta pred pomnik državnosti položila podžupana Občine Domžale Marjan Ravnikar in mag. Tomaž Deželak. Pozdravni nagovor je imela predsednica Krajevne skupnosti Marija Ravnikar, ki je med drugim dejala, da pred pomnikom državnosti v parku pod Močilnikom praznujemo poseben dan, praznik naše mlade države. Med drugim je dejala, da se ji ob tej priložnosti zdi potrebno, da izrazimo podporo vsem državljanom, ki s svojim delom, trudom in zgledom ustvarjajo našo državo ter zagotavljajo njeno življenjsko moč in uspešnost: »Bodimo ponosni na uspeh ter dosežke, ki jih imamo. Bodimo enotni. Enotnost naroda ne pomeni živeti brez razlik, temveč z razlikami ob zavedanju pomena skupnih vrednot. Ob dnevu države vam vsem skupaj čestitam. Položimo državi vsa naša upanja in ji zaželimo vse dobro. Država je naš dom, ki ga moramo skrbno varovati. Danes praznujmo skupaj z našo državo. Z našo Slovenijo.« V Letnem gledališču Dob je sledil še kulturni program, kjer so nastopili trobilni kvintet Godbe Domžale, Mešani pevski zbor Klas Groblje, igralec Boris Kerč, Kulturno društvo Jožef Virk Dob in Folklorna skupi- Venec sta pred pomnik državnosti položila podžupana Občine Domžale Marjan Ravnikar in mag. Tomaž Deželak. na Češminke iz Kulturnega društva Domžale. Prireditev je vodila Marta Starbek Potočan. Slavnostni govornik je bil Janez Gregorič, predsednik Pokrajinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo, PO Ljubljana - okolica. V slavnostnem govoru je dejal, da so nas dogodki izpred enaintrideset let za vedno zaznamovali in nas postavili na svetovni zemljevid kot samostojno državo in narod, ki se je končno zavedel, da lahko in zmore dozoreti v enotnosti in pogumu, ki je potreben za nastop na svetovnem političnem odru. »Samozavest je tista, ki odpira vrata. Zato, podprimo tiste redke posameznike, ki so s svojim delom dokazali, da so vredni zaupanja, bodimo zahtevni, bodimo pripravljeni na sodelovanje. Tako kot danes številni naši občani in državljani, športniki, kulturniki, umetniki, znanstveniki in podjetniki s svojimi dosežki in znanjem osvajajo svet in ponašajo ime Slovenije izven naših meja, tako so tudi tistega poletnega junijskega dne naši predniki ponesli v svet ime novo nastale države Slovenije, ki od takrat dalje ni bila več odvisna od takratne Jugoslavije.« Med drugim je podal nekaj dejstev o razorožitvi Teritorialne obrambe v času osamosvajanja. Kako so se takrat temu uprli, orožje in strelivo poskrili na različne lokacije po Domžalah in okolici. Spomnil je tudi na bitko v Trzinu, na žrtev Edvarda Peperka in ranjene ter mrtve vojake JLA. ❒ Fantastičen uspeh prve poletne šole podjetništva Prvega julija 2022 se je končala prva poletna šola podjetništva, ki je potekala od ponedeljka do petka in na kateri se je zvrstila vrsta izjemnih predavateljev in podjetniških gostov. Udeleženci so si bili enotni, da se je splačalo žrtvovati pet dni počitnic, saj so v zameno dobili ogromno dragocenih informacij. Organizatorje, Obrtno zbornico Domžale, je prijetno presenetila udeležba; glavnina udeležencev je že imela nekaj predznanja. Z zakonitostmi in skrivnostmi podjetniških uspehov so jih seznanjali pre- davatelji Jernej Narat, Ana Maria Mitić, dr. Rok Stritar, Maj Hrovat ter posebna gosta: Miha Hrovat in Matjaž Smodiš. Posebej smo ponosni, da so kar trije od njih domačini, kot se za najbolj podjetno slovensko občino tudi spodobi. Na voljo jim je bil poseben e-delovni zvezek, ki so ga lahko s predavatelji na način ena na ena tudi pregledovali in nadgrajevali. Poletna šola podjetništva je potekala pod pokroviteljstvom Občine Domžale, ki s finančnimi sredstvi podpira razvoj podjetnosti v zibelki podjetništva. Foto: Drumlife ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. avgusta 2022. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. avgusta 2021, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, v sredo 11. avgusta 2022 pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Večerna Kuhna na plac V mesecu, ki se počasi poslavlja, smo kar dvakrat lahko uživali na dogodku Večerna kuhna na plac. Prva je bila izpeljana v soboto, 2. julija, 15. julija je nato sledila še petkova Večerna kuhna na plac. Na Tržnem prostoru so se zvrstili naslednji ponudniki: Vinoteka na dom – Halo Pinki, Ginious gin point, Vafl official, Pie shop, Atelier Karim, Šmorn/pražen krompir – Nada Bučar, American Burger – Don Sergio, Okrepčevalnica Zoki – Zoran Janković, Pivovarna Adam Ravbar, Falafel okusi orienta, Mala pivovarna Kajti mar, Love2Bake, 6tesjt, Sister Kurtoš, Bubble Waffle, Pivovarna Hopsbrew, Beyond Mura distillery, kmetija Kramberger, Sweet point, Pivovarna Rokovnjač in Mango Tree. Pod zvezdami in romantičnimi lučkami je bilo na ta dva vroča poletna večera seveda poskrbljeno tudi za dobro glasbo. Avgusta si bo Kuhna na plac privoščila krajši oddih, ponovno pa se vidimo v začetku septembra. Hvala za vaš obisk in se vidimo! Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Lokalne volitve 2022 Nagrada OHS AWARD 2022 Po izboru slovenske javnosti je med nagrajenci OHS AWARD 2022 tudi družinska hiša, ki stoji v središču Domžal Pred kratkim so bile podeljene nagrade OHS AWARD 2022.To je prva slovenska nagrada po izboru najširše javnosti najboljšim realiziranim objektom in zunanjim ureditvam ter njihovim avtorjem, naročnikom in izvajalcem. Letos je bilo oddanih več kot 2500 glasov. Med skoraj 60 nominiranimi projekti, ki jih je v program uvrstila strokovna žirija, je javnost v kategoriji zasebnih objektov nagradi podelila dvema enostanovanjskima hišama. Ena od njiju je Hiša MM (avtorji: a2o2 arhitekti), ki stoji v središču Domžal in je bila pred prenovo ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. »Ravnikarjeva, naša soseda ob občinski stavbi in neposredni bližini gasilskega doma PGD Domžale - mesto, sta hišo gradila z občutkom in odgovornostjo in nam vsem poka- zala, kako je lahko dom funkcionalen, privlačen, ima dušo in se zaveda identitete prostora,« je lastnikoma izrazil svoj poklon župan Toni Dragar in dodal: »Tudi v Domžalah imamo občutek za privlačno in ekološko gradnjo.« Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi. Pri prenovi so notranjost hiše izčistili in obdržali elemente, ki ohranjajo ambient stare zgradbe. Novi posegi so odmaknjeni od starih zidov in se od njih ločijo tudi po materialnosti. Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen. Čestitke nagrajencem! V nedeljo, 20. novembra 2022, bodo v občini Domžale potekale volitve za župana, člane Občinskega sveta Občine Domžale in člane vseh 13 svetov krajevnih skupnosti. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 5. septembra 2022. Podrobnejše informacije o lokalnih volitvah 2022 so objavljene na občinski spletni strani www.domzale.si. Kje bom preživljal poletne počitnice? Občina Domžale Foto: Ana Skobe Predstavitev poletnih počitnic v občini Domžale na spletni strani Nagrajena družinska hiša v Domžalah www.visitdomzale.si 4 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si V SPOMIN Jože Pogačnik, častni občan Občine Domžale O minevanju Vse je enako kot nekoč, še si tu. Vsako leto, nekje v tem času, sem navadno s svojimi sodelavci že planiral praznovanje našega častnega občana, gospoda Jožeta Pogačnika ob njegovem rojstnem dnevu. Prav posebno veselje je bila priprava tega, lahko bi rekel ʻtradicionalnegaʼ dne, ko smo se tudi s preostalimi častnimi občani in njegovo družino srečali na praznovanju. Tudi letos ni bilo nič drugače. A žal je ravno nekaj dni pred tem prišla do nas novica, da nas je za vedno zapustil naš častni občan Jože. Njegova zapuščina v našem kraju je velika in resnično smo vsi skupaj lahko ponosni na vse njegove dosežke in doprinose. Čudovito je bilo z gospodom Pogačnikom povsod, kjer smo se srečevali, govoriti o naši občini, našem kraju, saj je vse življenje kazal zanimanje za napredek in delil svoje več kot dobrodošle nasvete. Z njim si se lahko pogovarjal o vsem, tudi o življenju. Kljub svoji visoki starosti je bil v svojem srcu izredno mladosten. Kot že nekajkrat omenjeno, ga bomo vsi zagotovo ohranili v prav posebnem spominu. Žalostna vest prikliče razmišljanje o minevanju, o ciklu življenja. Na novo rojeno zaspi v jeseni svojega življenja, a se spet nekoč povrne nazaj. Ko razmišljamo o minljivosti, lahko vzporednice vlečemo tudi pri nedavnih dogodkih na Krasu. Tudi naši domači gasilci so priskočili na pomoč. V težkih pogojih so se borili z ognjem, da bi le lahko zavarovali ljudi in naravo. Uničujoči plameni za seboj puščajo neopisljivo škodo, a vendar narava vedno poskrbi zase, se obnovi in dokaže, da bo neke pomladi spet cvetelo cvetje. Velika zahvala vam, dragi gasilci, za srčnost in trud. Srečno in varno vam želim na vseh vaših poteh. Župan Občine Domžale Toni Dragar V (1916–2022) sredo, 20. julija 2022, je umrl Jože Pogačnik, častni občan Občine Domžale. Poslovil se je človek, zapisan z veliko začetnico, prijatelj, s katerim smo desetletja tkali trdne vezi, ki so se v 106. letu njegove starosti pretrgale. A samo na videz. Tudi v prihodnje ostajajo med nami, ob spominih na njegovo delo in uspehe – krepkejše in polne hvaležnosti za vse, kar nam je dal, kar bo za vedno zapisano v novejši zgodovini naše občine. Zapisano z vsemi uspehi, ki smo jih dosegli skupaj tudi ali predvsem ob njegovi modrosti, sočutju, pogumu, skromnosti, preprostosti naklonjenosti, prijaznosti, pomoči, prijateljstvu, preudarnosti, izkušenosti, domačnosti. In še bi lahko našteval, saj so vse to bile pozitivne vrednote, o katerih smo govorili tudi na seji, ko se je Občinski svet Občine Domžale v letu 2003 odločil, da gospodu Jožetu Pogačniku podeli naziv častni občan Občine Domžale. Naš častni občan Jože Pogačnik se je rodil 27. julija 1916 v Srednji Dobravi, v družini mame Alojzije in očeta Filipa, ki sta z veliko ljubeznijo na kmetiji in v gostilni skrbela za številno družino: pet deklet in pet fantov. V družini so starši ob delu otroke ob ravno pravi strogosti naučili skromnosti, dobrote in poštenosti. Znanje je bilo pri Pogačnikovih zelo cenjeno, zato sta starša podpirala odločitve otrok za študij. Jože Pogačnik se je posebno rad spominjal osnovne šole, še posebej pa učitelja Stanka Žagarja, partizana in narodnega heroja. Dal je pečat njegovemu življenju. Ne nazadnje si je Stanka Žagarja zapomnil tudi zato, ker mu je učitelj rešil življenje ob kopanju v Lipnici. Lepe spomine je imel tudi na gimnazijo v Kranju, kjer so bili sošolci Ivan Javor, Mirko Bračič in Ljubo Sirc. Odločitev za študij na tekstilni šoli je bila njegova. Kot je ugotovil ob prvi zaposlitvi leta 1938 v firmi Rosner, mu je šola dala veliko strokovnih znanj, tudi praktičnih, ki jih je vseskozi nadgrajeval. Druga svetovna vojna ga je presenetila na orožnih vajah v Aračinovem pri Skopju, kjer so kopali strelske jarke. Nemci so ga kot vojnega ujetnika odpeljali v Bolgarijo, od koder je avgusta 1942 v spremstvu stražarjev prišel v Maribor, od tu pa prek Celovca domov. Pozneje je šel v partizane, bil v Gorenjskem odredu in Prešernovi brigadi. V borbi je bil ranjen in poslan v terensko organizacijo – v krajevni odbor OF Kropa in komando mesta Kranj, kjer je dočakal tudi osvoboditev in konec druge svetovne vojne. Bil je član Krajevne organizacije združenja za ohranjanje vrednot NOB Venclja Perka, najstarejši slovenski živeči partizan in prejemnik zlate plakete Zveze borcev. Nato je delal Kamniku, kjer je spoznal bodočo ženo Ivico. Sledila je premestitev v Ljubljano in opravljanje funkcij v tedanjem domu armije – kot sekretar in finančnik, vse do demobilizacije. 15. januar 1951 je bil dan, ki se ga je vedno rad spominjal. Na osnovi odločbe Direkcije za tekstilno industrijo se je kot tehnični vodja z izkušnjami iz tekstilne industrije zaposlil v Tosami in po odhodu direktorja Bingolda leta 1953 postal direktor kolektivu, kot si ga vsak direktor le želi, je rad govoril o svojih začetkih v Tosami in predanih sodelavcih. Uspešno so izvedli večjo rekonstrukcijo Tosame, uvajali nove dejavnosti, nove proizvodnje, nova delovna mesta. Tosama je pod njegovim vodstvom postala ena najmodernejših sanitetnih tovarn in bila sposobna zadostiti potrebam trga. Pa to ni le moja zasluga, je večkrat poudarjal, in se spominjal solidarnosti, veselja ob dosežkih, sindikalne pa tudi gasilske organizacije, sodelavcev. Leta, ki jih je kot tehnični direktor ter pozneje kot direktor preživel v Tosami, so bila en sam prijeten spomin, ki ga je vedno rad obudil – tudi ob srečanjih z nekdanjimi zaposlenimi, ki svojega direktorja niso nikoli pozabili, kakor niso pozabili njegovega odnosa do mladih, ki jim je To- sama in pozneje občina na njihovih življenjskih poteh pomagala s štipendijami. Predober direktor ste, da bi šli v politiko, so mu govorili sodelavci in delavci, ko ga je tedanja oblast snubila, da prevzame odgovorne funkcije. Pritiskom je popustil in postal predsednik Skupščine Občine Domžale. Funkcijo je opravljal v obdobju od 1963 do 1969, vmes pa je v letih 1967– 1969 opravljal kar obe funkciji – bil je direktor in predsednik občinske skupščine – seveda za eno plačo. To pa lahko, je vedno poudarjal, ker sem imel tako v Tosami kot na občini dobre sodelavce, ki so pomagali, da je bilo delo dobro opravljeno. Nadaljevali so začeti razvoj nekdanje velike občine. S sredstvi in z delom so pomagala podjetja, vsi občani in občanke, ki so se prav tedaj združili v še danes veljavne krajevne skupnosti. Med pomembnejšimi investicijami so bile: gradnja pošte, zdravstvenega doma in hale Komunalnega centra Domžale, začetek samoprispevka z vrsto novih osnovnih šol, rast srednje šole, predvsem pa razvoj občine na komunalnem področju, kjer so pridno uresničevali slogan: Zdrava pitna voda za vse. Postavljeni so bili tudi temelji za druge pridobitve, za centralno čistilno napravo. Njegovo prizadevanje je pomembno tudi pri ohranitvi železniškega prometa na progi Kamnik– Domžale–Ljubljana. V letih 1972 do 1973 je bil poslanec Gospodarskega zbora slovenske skupščine in sopodpisnik znane politične akcije 25 poslancev ob kandidiranju za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, ki sta jo vodila poslanca Cene Matičič in Ivan Kreft. Za poizkus zgodnejšega vprašanja demokratičnih oblik političnega življenja je z grenkobo in razočaranjem doživel politične kritike, ob tem pa bil vse življenje ponosen na svoje tedanje ravnanje. Ponosen pa je bil tudi na svojo družino. Z žal že pokojno ženo Ivico sta praznovala sedem desetletij skupnega življenja. V letu 1961 sta se preselila z Vira v hišo v Domžalah, kjer sta ustvarila topel dom za hčerko Andrejo, nekdanjo ravnateljico Osnovne šole Rodica in podžupanjo naše občine, ter ekonomistko Metko. Zelo je bil ponosen nanju, kakor na vnuke in pravnuke. Vse življenje se je zelo zanimal za razvoj in uspehe občine, spremljal dogajanja v njej in znal pohvaliti uspehe, hkrati pa vselej priznal, da so še priložnosti za napredek. Rad je obujal lepe spomine na skupno delo, na uspehe, bil tudi kritičen, in povedal, kaj ga moti in iz svojih izkušenj dal tudi kakšen nasvet. Rad se je spomnil tudi čisto zasebnih srečanj prijateljev pred nekdanjo Vele, ko je bilo veliko priložnosti za prijazne, včasih tudi kritične pogovore, o življenju in delu v občini, državi. V teh dneh smo se poslovili od našega častnega občana Jožeta Pogačnika, nikoli pa se ne bomo poslovili od njegovega ustvarjalnega dela, ki ga je v svojem bogatem življenju vgradil v razvoj naše občine. To ostaja, vgrajeno v občino, ki jo je imel neizmerno rad in bil ponosen nanjo. Spoštovani častni občan: bili ste in ostajate plemenit zgled za vse nas in tudi prihodnje rodove, ki se vas bodo, tako kot mi, spominjali s ponosom in hvaležnostjo. In prav s to veliko hvaležnostjo vam izrekamo iskreno zahvalo za vse vaše plemenito delo. Bili ste človek z veliko začetnico in prijatelj. Vašim domačim ob veliki izgubi izrekam iskreno sožalje. Toni Dragar, župan Občine Domžale Občina Domžale je 22. julija 2022 pripravila žalno sejo, na kateri je o življenjski in delovni poti Jožeta Pogačnika, častnega občana naše občine, govoril župan Toni Dragar. Na pogrebu pa sta se od pokojnega častnega občana Občine Domžale poslovila častni občan Peter Primožič in predsednik Krajevne organizacije borcev za ohranjanje tradicij NOB Franci Gerbec. ❒ letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 5 iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si Digitalizacija kolesarskih poti bogati turistično ponudbo v občini Domžale Čas je za kolesarsko pustolovščino Nova Strategija turizma Občine Domžale 2022–2029, ki je temelj razvoja turizma v lokalni skupnosti, Občino Domžale usmerja v doživljajsko, odgovorno in trajnostno destinacijo. Pomemben del primarnih turističnih produktov z doživljanjem in udejstvovanjem v naravnem okolju in naseljih so tudi kolesarske poti. Poleti 2022 smo zaključili z digitalizacijo kolesarskih poti v občini Domžale. Dostopne so prek aplikacije BikeMap/bikedomzale in na spletni strani: visitdomzale.si. Mira Bečan, vodja TIC Domžale, je pojasnila: »Kolesarstvo je posta- lo pomembna oblika rekreacije oziroma preživljanja prostega časa, ne samo za posameznike, ampak za celotne družine, zato smo z digitalizacijo kolesarskih poti želeli obiskovalcem ponuditi informacije, katere poti so zanje primerne. Predvsem smo želeli informacije o kolesarskih poteh ponuditi turistom, ki iščejo dodatna doživetja v bližini glavnega mesta oziroma obliko rekreacije med raziskovanjem osrednje ali celotne Slovenije.« V aplikaciji je označenih 16 kolesarskih poti za cestno in gorsko kolesarjenje v skupni dolžini več kot 500 km in so primerne tako za družine kot posameznike. Trase so raznolike, od manj do bolj zahtevnih, in nam nudijo prijeten kolesarski potep po zelenih predelih naše občine in sosednjih občinah. Na poti bomo lahko odkrivali nove kraje, uživali v prečudovitih naravi in razgledih ter si ogledali znamenitosti. Z digitalizacijo kolesarskih poti občina Domžale ustvarja pogoje in priložnosti za razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge v občini. Digitalizaciji kolesarskih poti bodo v prihodnjih mesecih sledi- Župan Toni Dragar obiskal tabornike v Stavči vasi V sredo, 13. julija, je župan Toni Dragar skupaj s predstavniki Občine Domžale, CZR in Civilne zaščite Občine Domžale obiskal Stavčo vas, kjer se nahajajo domžalski taborniki. Tabornike vsako leto omenjeni predstavniki obiščejo zato, ker so pomemben sestavni del občinskega sistema zaščite in reševanje. Glede na njihovo dejavnost so v sistemu zadolženi za nastanitev in oskrbo ogroženih oziroma za postavitev začasnih bivališč in organizacije oskrbe ogroženih občanov. Rod skalnih taborov Domžale že vrsto let na omenjeni lokaciji organizira tabore na tem čudovitem, neokrnjenem delu Dolenjske. Taborniki so se na pot odpravili 7. julija iz Domžal, kjer so sedli na vlak, iz Ivančne Gorice pa pot nadaljevali peš. Tri dni je potekala pot do tabora, kjer je bilo nato treba pripraviti vse za udobno bivanje. V taboru sta nas na dan obiska sprejeli taborovodja Lea Ana Juhart in starešina Živa Bratec, ki sta županu povedali več o poteku tabora v letošnjem letu. Ob obisku je bilo v taboru 87 otrok od 5. do 9. razreda, nekaj dni za tem pa so v taboru uživali še otroci od 1. do 4. razreda. Zanje skrbi nekaj manj kot 30 mladih vodnikov in vodnic. Alja in Gašper sta nas nato popeljala skozi tabor, pokazala kuhinje, prostore za druženje in celotno organizacijo tabora. V taboru je bilo V taboru vladata red in disciplina. seveda kot vsako leto zelo živahno. Letošnja tema je bila srednji vek in otroci so navdušeno izdelovali kužna znamenja, katapulte, gradili ječe in vse tisto, kar je povezano s tem obdobjem. Program na taboru je raznolik, ob večerih pa se skupaj zberejo in družijo ob kitari in petju. Na enak način so bo koncu tabora zaključili pester teden, podelili nagrade za najbolj ocenjeni šotor in druge dosežke, odigrali kakšen skeč in se poslovili od novih poznanstev. Bivanje v naravi, iskrena druženja in dogodivščine v časih, ko nam različne naprave kradejo čas in pozornost, je zagotovo izkušnja, ki jo močno potrebujejo naši otroci, in veseli nas, da so mladi pripravljeni svoj čas nameniti deljenju teh dragocenih izkušenj. Občina Domžale Foto: Alenka Klinar Prijetno preživet dan z mladimi taborniki v Stavči vasi V sredo, 20. julija, so župan Toni Dragar, namestnik poveljnika CZ Peter Gubanc in predsednik PGD Domžale - mesto Anže Korošec obiskali domžalske tabornike v Bohinju, kjer so jih sprejeli predstavniki Roda skalnih taborov, starešina tabora Nataša Belle in Franc Mlakar kot taborovodja. Župan Toni Dragar na obisku v Bohinju začetka delovanja taborniških skupin ter zelo aktivni in inovativni. »Nikoli nam ni dolgčas,« pravijo in tudi visoke temperature ne ustavijo njihovega tempa. Znotraj klubov še vedno ohranjajo prijateljstva in pravo taborništvo v sebi. »Vesel sem, da se vrsto let že srečujemo v osrčju te prelepe narave v Bohinju, da ohranjamo vezi, prijateljstva in na mlade prenašamo taborništvo. Čas, preživet v naravi, skupaj z otroki, vrstniki in prijatelji, kjer skozi igro v naravi spoznavajo svet, ni nikoli zapravljen čas,« je ob obisku povedal župan Toni Dragar. Zaupali so nam še, kako so se imeli prve dni v Bohinju, skupaj smo obujali spomine in že delali načrte za naprej. Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale čankami in občani kot širše v občini in Sloveniji. Občina Domžale, Služba za turizem Foto: arhiv Občine Domžale Kolesarjenje s čudovitimi razgledi Občinski štab Civilne zaščite prejel bronasti znak Policije 27. junija obeležujemo dan Slovenske policije. Ob tej priložnosti je na policijski akademiji v Tacnu potekala proslava Policijske uprave Ljubljana, na kateri je bil Občinskemu štabu Civilne zaščite Občine Domžale podeljen bronasti znak za sodelovanje. Visoko priznanje je v imenu štaba od direktorja Policijske uprave Ljubljana Damjana Petriča prevzel poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale Marko Žagar. Priznanje je bilo podeljeno na podlagi predloga Policijske postaje Domžale za sodelovanje med Policijo in Civilno zaščito pri krepitvi varnosti v občini Domžale. Uspešno sodelovanje dveh pomembnih stebrov nacionalne varnosti v naši občini poteka že vrsto let. Načelnik in poveljnik sta ob priložnosti izrazila prepričanje, da bo sodelovanje še naprej trdno in uspešno. Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale Obisk domžalskih tabornikov v Bohinju Zbrali so se iz taborniških klubov Weor, SOS, Orli in Westman. Nekateri od njih so skupaj že od samega li še novi turistični produkti. S tem bo občina zagotavljala dvig prepoznavnosti turistične ponudbe in turističnih priložnosti tako med ob- Civilna zaščita je prejela bronasti znak Policije. 6 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si POTREBUJEMO NOVO, SODOBNO, VEČJO PRIREDITVENO DVORANO CVETA ZALOKAR, NEKDANJA ŽUPANJA, POSLANKA IN UPOKOJENA DIREKTORICA KULTURNEGA DOMA FRANCA BERNIKA DOMŽALE Cveta se resda poslavlja od uradnih službenih dolžnosti in odhaja v zasluženi pokoj, a kot boste lahko prebrali v nadaljevanju, bo z nami tudi v prihodnje, na različne načine in skozi številne projekte. ga izvedli v spremenjenem popoldanskem času, zelo dobro sprejeta. Res pa je, da bo napredek mogoč le ob povečanju finančnih sredstev (zlasti za njegovo promocijo) in okrepitvi ekipe za njegovo izvedbo. Ogromno izzivov odpira tudi vzporedna ponudba hrane in pijače. Mateja A. Kegel Foto: Iztok Dimc M alo je pristnih Domžalčanov, ki ne bi poznali Cvete Zalokar. Ena prvih slovenskih županj, poslanka, zadnja leta pa direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, je vpeta v številne pore domžalskega življenja. Ne samo iz časa županovanja, ampak tudi sicer, iz osebne angažiranosti in želje po povezovanju, razume delovanje naše občine na različnih nivojih in področjih. Skozi pogovor se začuti bogastvo izkušenj, njena ljubezen do našega mesta in zdrava mera kritičnosti, ki jo danes pogrešamo pri marsikomu, pa bi bila nujno potrebna. Cveta se res poslavlja od uradnih službenih dolžnosti in odhaja v zasluženi pokoj, a kot boste lahko prebrali v nadaljevanju, bo z nami tudi v prihodnje, na različne načine in skozi številne projekte. Tokrat bova začeli na koncu … zaključilo se je delovno obdobje vašega življenja. Kako se je odvijal odhod v pokoj? To je velika življenjska prelomnica, a na srečo je pri meni potekalo umirjeno in sprijaznjeno. Sicer sem bila v dneh pred penzijo še aktivna na slamnikarskem sejmu, dežurala na večerni prireditvi, do zadnjega podpisovala pogodbe ... Da bi prelomila z ustaljenim delovnim ritmom, sem enostavno za nekaj dni pobegnila na morje. Ostalo je kar nekaj dni neizkoriščenega dopusta, seveda brez poplačila. In kar nekaj zadev, za katere sem obljubila, da jih dokončam: med drugim uredniško delo pri izdaji knjige zgodovinarja dr. Miroslava Stiplovška o zgodovini Občine Domžale ter odstranitev objekta Kofutnikove domačije in priprava idejnega predloga za ureditev Kofutnikovega parka. In s temi stvarmi se ukvarjam v teh dneh. Že po vašem dosedanjem načinu življenja lahko sklepamo, da boste aktivna upokojenka, verjetno ne samo zasebno. Imate tudi kakšne drugačne projekte v mislih in željah? Takoj, ko se je izvedelo za upokojitev, so me mnogi začeli vabiti v različne skupine, društva, organizacije … A sem odgovorila, da potrebujem čas za premislek, predvsem pa ne želim prehitro prevzeti novih odgovornosti in obremenitev. Rada bi počela stvari, ki me zares veselijo in čas preživljala z dragimi ljudmi. V kulturnem domu smo se dogovorili, da bom, če me bodo potrebovali, z veseljem pomagala pri njihovem obsežnem programu ter delovala pri nekaterih projektih, npr. pri vodenju in organizaciji Srečanj pod slamniki v muzeju, pa pri delovanju Galerije Domžale, zlasti njenih potepih po domačih in tujih razstaviščih. Ostajajo tudi predstavitve knjig na Srečanjih z ustvarjalci v Knjižnici Domžale – program Najprej bi morali pripraviti dobro strategijo za področje kulture. Smo ena redkih slovenskih občin brez nje. In to veliko pove. V njej bi morali začrtati nekaj investicij, na primer nov kulturni center z dvorano, kjer bi prostor za vaje dobil tudi izjemni Simfonični orkester. za prihajajočo sezono je že pripravljen. Upam, da bom uspela napisati kaj tudi za blog Založbe Miš. S članki in pogovori pa bom sodelovala tudi s Slamnikom. Nedokončani so nekateri projekti, pri katerih sodelujem, na primer postavitev obeležja kulturniku in glasbeniku Stanetu Habetu, speljati je treba simpozij o življenju in delu Franca Bernika. Želela bi opozoriti in širši javnosti predstaviti zgodbo o veliki ljubezni in sprejetju prelomne življenjske odločitve našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ki je povezana z domžalsko Goričico. Moja velika želja pa je tudi prepričati odločujoče ljudi naše občine, da nujno potrebujemo novo, sodobno, večjo in funkcionalno prireditveno dvorano – če bo to v povezavi z ureditvijo kulturne četrti na širšem območju bivše Metalke, bo pa že skoraj prelepo. Zadnja delovna leta je vaše življenje v največji meri zaznamovala kultura. Kot direktorica KD Franca Bernika ste prevzeli veliko odgovornost. Kakšen je vaš pogled na preteklo obdobje? Moj predhodnik Milan Marinič je skupaj s sodelavci v ʻBernikuʼ res opravil ogromno delo in postavil odlične temelje za nadaljevanje na prav vseh področjih. Prepričana sem, da smo skupaj s sodelavci v osmih letih naredili še nekaj korakov naprej. Ponosna sem na opravljeno delo in ugled, ki ga imamo v širšem prostoru, še posebej pa med občinstvom. Obseg programa smo povečali na okoli 1200 različnih dogodkov na leto, pri čemer smo ohranili visoko kakovost. Tudi obisk se je v letu pred pandemijo povečal na več kot 76.000 obiskovalcev. Res pa je, da nam je korona naredila ogromno škode, ohromila ustaljeno delovanje in najbrž tudi močno spremenila navade obiskovalcev kulturnih dogodkov. Prav zaradi nje sem tudi sprejela dokončno odločitev, da se upokojim, saj je bila kultura najbolj brutalno in nerazumljivo strogo onemogočena. Voditi kulturno institucije ob vsakodnevnih spremembah, stalnem spreminjanju pogojev delovanja, nerazumevanju in mačehovskem odnosu širše družbe do kulture, me je enostavno izčrpalo; nenazadnje pa sem sama prebolela kar tri okužbe, ki so pustile nekaj posledic. Zato sem ocenila, da je čas za umik in prihod nove energije. Podobno sem se pred leti po treh mandatih županovanja tudi odločila za umik in se odpovedala ponovni kandidaturi. Mislim, da bi moral vsakdo po določenem obdobju na vodstvenih mestih znati oditi, sicer pride do rutine in določene naveličanosti. Kateri so bili tisti mejniki, dogodki, projekti, ki vam bodo še posebej ostali v spominu? V kulturnem domu smo razvili številne nove vsebine, na primer pogovore ob odprtjih razstav in Galerijo na potepu, vodila sem redna srečanja in pogovore v Slamnikarskem muzeju, skupaj s TIC-em smo izve- dli dva tečaja šivanja slamnikov in usposabljanja turističnih vodnikov, uredili stalno razstavo o življenju in delu Franca Ahčina v Menačenkovi domačiji, ki smo jo tudi sicer močno obnovili; nabavili smo novo filmsko platno in kupili prenosen kino projektor ter poletne filmske projekcije preselili tudi v Arboretum, prenovili klub, nenazadnje smo tudi naše glasilo Slamnik, ki ga izdajamo, močno obogatili in posodobili, tako da je zelo priljubljen med bralci. Na založniškem področju pa ne smemo pozabiti na izdajo monografije o Aciju Bertonclju ter izjemnega projekta z izdajo ponatisa treh knjig in obsežne knjige o življenju in delu domžalskega župnika, po katerem nosi ime naš kulturni dom. Vesela sem tudi, da smo na našem dvorišču postavili obeležje svetovno znanemu pianistu Bertonclju, saj so Domžale na tovrstnem področju zelo podhranjene. Domžale zagotovo pogrešajo sejemsko dogajanje. Zakaj se ne moremo zgledovati recimo po sosednji kamniški občini, ki ima vsaj dva večja festivala? Takšni dogodki so prava poživitev za kraj in občino. Sicer so v nekaterih stvareh boljši v Kamniku, a marsikaj se dogaja tudi pri nas, naj spomnim na Kuhno na plac, poletne projekcije filmov v Češminovem parku in Arboretumu, pred korono tudi na bazenu, pa Poletni kulturni festival Studenec, Szomijev Etno rock festival, pester program v Blunoutu … Dobro so obiskani tudi nekateri dogodki v Češminovem parku. In prav na tem bi morali graditi. Če bi kulturnemu domu dali nekaj dodatnih sredstev in povečali ekipo (verjemite, da sedem trenutno zaposlenih enostavno več ne zmore …) bi z velikimi organizacijskimi izkušnjami z lahkoto pripravili na primer odličen in pester poletni festival s koncerti, kakšno predstavo, filmi, programom za otroke. Sicer pa tisti, ki se potrudijo in jih zanima, lahko najdejo res ogromno prireditev in dogodkov, vrednih ogleda in obiska. Kakšen jesensko-zimski večer jih je tudi več kot pet. V kakšni kondiciji menite, da ste pustili kulturni dom svojemu nasledniku? Po pandemiji bo glavna naloga najprej ponovno vzpostaviti stanje pred njo. Tako glede obsega programa kot ponovnega privabljanja obiskovalcev. Vsi z nestrpnostjo čakamo, kaj bo prinesel jesenski vpis abonmajev, kajti ne pozabimo, pred korono smo imeli več kot 1200 abonentov gledališkega, koncertnega, glasbeno-scenskega in filmskega abonmaja ter tudi Eden od projektov, ki se je res več kot 1200 otroških abonentov. Velepo razvijal pod taktirko vas in liki izzivi jih čakajo tudi pri filmu, saj vaše ekipe je Slamnikarski sejem. so se ljudje enostavno polenili in je Kako pa ste ta projekt doživljali zvečer na kavču udobneje, ponudna vi? pa ogromna. A vendarle je ključni problem premajhna in nefunkcionalSlamnikarski sejem bi moral na dvorana, ki zahteva številne drabiti osrednji in najbolj prepoznage ponovitve (gledališko predstavo ven domžalski dogodek, saj je potako ponavljamo in plačamo večkrat, vezan z našimi koreninami, dedizaigrana pa je pred le 180 obiskovalščino, predniki. Z ekipo smo stalci). Žalostno je, da na domačem odru no dograjevali in širili vsebino, po ne moreta nastopiti največja domizvedeni anketi pred leti pa smo žalska glasbena kolektiva, Simfoničdali poudarke čim bolj pestremu dogajanju, premišljenim vsebinam ni orkester in Godba. Najbolj pa me žalosti, ker si številnih prireditev zain zanimivim razstavljavcem, druradi premajhne zmogljivosti dvoraženju, ki je namenjeno vsem genene ne morejo ogledati vsi, ki bi si to racijam, izjemni modni reviji, nastopom številnih skupin in društev, želeli. Žal obiskovalci večkrat tarnajo tudi zaradi neudobnega sedenja. promociji nošenja slamnikov, imeUpam, da bo nova politična garnitunitnim gostom … Letos smo bili še ra po volitvah prepoznala nujnost izposebej veseli, da so se po dveh gradnje novega kulturnega centra s letih, ko ga ni bilo mogoče izveprireditveno dvorano, kar je sicer že sti, vrnili obiskovalci in da je bila desetletje začrtano v občinski stratesprememba, ko smo sejem povegiji – a je ostalo pozabljeno … zali s koncerti Čarobnega mesta in letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 7 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si V zadnjem času smo malo zaspali, po levi in desni nas prehitevajo številne občine in na mnogih področjih. Izginila sta naša inovativnost in pronicljivost, prehitro smo v občini zadovoljnih ljudi – zadovoljni z malimi stvarmi. Kakšni so danes izzivi domžalske kulture? Kulturnega dogajanja je pri nas veliko, ljudje delujejo po društvih in skupinah, so kreativni in neskončno zagnani. A žal kultura v našem okolju močno izgublja širši, družbeni in zlasti politični pomen in podporo. Manj je sredstev, zamrle so investicije in novi projekti, predvsem pa med domžalskim političnim vrhom ni prav veliko ljudi, ki bi imeli primeren odnos do kulture. To pomeni, da ne obiskujejo prireditev, ni jih na odprtjih razstav in pogovorih (niti domačih ustvarjalcev), ne berejo in kulture ne prepoznajo kot neizbežne za človekovo polno in ustvarjalno življenje. Prave kulture in umetnosti, ne tiste množično plehke in zabavljaške. Tipičen primer trenutnega stanja je dogajanje z javno skulpturo Fontane, ki razrezana leži nekje pod Šmarno goro. Propadla nam je Kofutnikova domačija, nismo izpeljali čudovitega projekta Etnološkega parka, več kot dve leti se ob neprestanih ovirah ukvarjamo s postavitvijo obeležja Stanetu Habetu. Kako bi morali pristopiti k reševanju teh izzivov? Najprej bi morali pripraviti dobro strategijo za področje kulture. Smo ena redkih slovenskih občin brez nje. In to veliko pove. V njej bi morali začrtati nekaj investicij, na primer nov kulturni center z dvorano, kjer bi prostor za vaje dobil tudi izjemni Simfonični orkester. Razviti skupaj s turizmom slamnikarski sejem, izkoristiti potencial poletnega festivala na Studencu in ga s povečanjem sredstev razširiti. Ogromen potencial predstavlja tudi delovanje knjižnice. Ljubiteljska kultura pa zlasti potrebuje sveže pristope pri svoji predstavitvi. Predvsem pa bi morali lokalni politiki, pa tudi drugi javni vodstveni delavci z lastnim vzorom, z obiskom dogodkov, nedvoumno pokazati, da spoštujejo in cenijo ustvarjalnost in pomen kulture. Ne moreva mimo dejstva, da ste bili dolgoletna domžalska županja. Kako danes, toliko let pozneje, gledate na to obdobje svojega življenja? Kaj je bilo v tistem času vaš največji izziv? S ponosom. Ker vem, da smo z dobrimi in kreativnimi sodelavci v nelahkih časih naredili ogromno. Bilo je naporno, trpela je družina, zdravje … Iskreno povedano: človek bi si za to obdobje zaslužil dvojna leta. Občina se je sredi devetdesetih razdelila, ogromno energije smo usmerjali v urejanje delitvenih odnosov, nove pogoje dela, se navajali strankarskega delovanja … Konkretni projekti: obnovili in vsebinsko postavili smo Bernika, zgradili knjižnico, stadion, naredili temelje za tržnico in pešpoti ob Kamniški Bistrici, gradili prva otroška igrišča, zagnali Center za mlade, plinificirali in pokablili občino, v tem času sta se gradili av- tocesta in trzinska štiripasovnica, postavili smo šolo v Dragomlju, uspela sem v Domžale pripeljati gimnazijo, prvi v Sloveniji smo odprli javno kuhinjo. Predvsem sem vesela, da mi je uspelo uravnotežiti komunalno področje s prej morda rahlo zapostavljenimi družbenimi dejavnostmi. Dogradili smo temelje za uspešno področje zaščite in reševanja ter stalno širili dejavnosti na področju zdravstva. So Domžale po vašem mnenju v zadnjem času napredovale ali se jih še vedno drži značka ʻspalnega mestaʼ? Vsako mesto, ki je na periferiji večjega, je na neki način zaznamovano. A naše ima bogato zgodovino in dediščino, s tem pa temelje, da ni le spalno. Imamo športne, kulturne in gasilske kolektive s stoletno tradicijo in številni dosegajo vrhunske rezultate. Srečujemo se na tržnici, kjer ni prav nič zaspano. Ljudje delujejo v številnih društvih, skupinah, telovadijo v Šoli zdravja … To ni znak spanja in dolgočasja. Morda manjkata predvsem mladinska in alternativna scena. Smo pa v zadnjem obdobju zaspali pri pripravi številnih projektov in črpanju denarja iz raznih državnih in evropskih virov. Tu je bilo ogromno zamujenega! Kateri projekti bi lahko in bi morali naše mesto premakniti naprej na točki razvoja? Potrebno je redno prijavljanje na razpise, za kar pa bi morali imeti pripravljene projekte. Manjka večjih in ambicioznejših. Občinsko vodstvo mora tudi zgraditi bolj trdne in stalne stike navzgor z državnimi institucijami in ministrstvi, ker je treba stalno trkati po teh vratih, samo se pač ne zgodi nič. In navzdol, z okrepitvijo dela krajevnih skupnosti in srečanji z zavodi, društvi. Ne boste verjeli, a v vsem obdobju korone nismo imeli niti enega sestanka z vodstvom občine! Glede na trenutne razmere bo hitro treba urediti področje prometa, saj je gostota in nepretočnost znotraj krajev v občini velika. Skupaj z Ljubljano moramo poskrbeti za urejen javni promet (vse bolj se kaže, da metro iz zadnje kampanje ni bil utopija …), v centru mesta nimamo urejenih kolesarskih poti (težko je varno priti na tržnico ali pa poslati otroka v šolo, glasbeno šolo), najbrž bo potreben brezplačen medkrajevni krožni lokalni avtobus. Podnebne spremembe nas silijo tudi k spodbujanju gradnje sončnih sistemov na domovih in javnih objektih, kjer je občina lahko velik promotor. Močno pa je podhranjena tudi skrb za starejše, in to potem, ko postanejo nemočni in zbolijo. Nimamo urejenega dnevnega varstva, naš dom za starejše pa poka po šivih in je zastarel, zato bo treba sile nameniti v izgradnjo novega. Je kakšna stvar, ki jo iz svoje kariere morda obžalujete ali bi jo danes naredili drugače? Kar se dela v parlamentu tiče, mi je žal, da sem sprejela argumente (domači premog, ohranitev delovnih mest) in podpirala gradnjo TEŠ 6, saj se zdaj kaže, da je to okoljsko nesprejemljiva rešitev. Je pa res, da nam še vedno zagotavlja tretjino naše proizvodnje elektrike. Za našo občino pa mi je žal, da nismo ob gradnji avtoceste vztrajali pri krožiščih (npr. na izvozu, na Viru), propadel je velik projekt obrtne cone v Dobu (se je pa zato ohranila neokrnjena narava). Hudo je bilo, ker smo bili tudi popolnoma nemočni pri propadanju domžalske indu- poletni strije in ni nam uspelo izpeljati projekta reševanja Univerzale, zlasti s preselitvijo umetniških akademij, kar je žal presegalo naše okvirje. Skozi projekte osrednje domžalske kulturne ustanove ste posegali tudi na področje turizma, če ne drugega, s programi. Kaj menite o (ne) razvoju turizma v Domžalah? Imamo potencial, a ne za množični in prenočitveni turizem, pač pa za dnevne goste, zlasti domače, kolesarje in pohodnike; tujce pa predvsem v povezavi z bližnjim glavnim mestom. Vsekakor je pomemben kulturni turizem, kjer morata ključno mesto dobiti slamnik in slamnikarstvo. To je bilo ob pripravi strategije v celoti spregledano. V Domžalah znamo pripraviti izjemne kulturne prireditve za širše okolje, kar se potem prenese tudi na gostinstvo in druge dejavnosti. Se Domžalčani dovolj zavedamo potenciala, ki nam ga daje naše mesto? Morda smo v zadnjem času malo zaspali, po levi in desni nas prehitevajo številne občine in na mnogih področjih. Izginila sta naša inovativnost in pronicljivost, prehitro smo v občini zadovoljnih ljudi – zadovoljni z malimi stvarmi. Samo droben primer: avtomobil, s katerim prostovoljci prevažajo starejše na nujne vožnje, smo uvedli med zadnjimi v Sloveniji, celo male sosednje občine so nas prehitele. Da ne omenjam katastrofalnega odnosa do brezdomcev. Blizu vam je tudi knjiga. Nenazadnje ste bila ravnateljica domžalske knjižnice. Je knjiga nekaj, kar še vedno radi primete v roke? Seveda, ogromno berem in zdaj bom še več. Knjiga zahteva poglobljeno in koncentrirano pozornost, kar mnogi dandanes, obremenjeni in zapeljani s telefoni in računalniki, ne zmorejo več. A ne bo nikoli izumrla. In vse študije so pokazale, da otroci, ki berejo, postanejo uspešnejši in ustvarjalnejši. Ker sem študirala književnost in materni jezik, imam do njih prav poseben odnos. Zanima me leposlovje, tudi domača literatura je izjemna. Rada prebiram pesmi, zahtevnejšo poljudnoznanstveno literaturo in esejistiko. Morda mi je še najbolj tuja znanstvena fantastika, tako kot tudi pri filmu. A se tudi odnos do tega spreminja, saj vidim, kako pronicljivo so pred desetletji avtorji videli in predvideli, kaj nas čaka. Česa se najbolj veselite v prihodnje? Tega, da bom razpolagala s svojim časom bolj svobodno in da ne bom imela toliko odgovornosti. Vso svojo delovno dobo sem bila na vodstvenih položajih, kjer sta prisotna velika odgovornost in stalna skrb, da bo vse teklo. Zdaj bom to energijo lahko usmerila v čas z vnukoma, pa skrb za mamo in druženje z nečakinjo in njeno družino, ki živi v bližini. Imam ogromen krog prijateljev, ki me že prav pogrešajo. Za kakšen nasvet bom na voljo tudi sinu Mateju, ki se jeseni podaja v boj na županskih volitvah. Na svojem vrtu in v sadovnjaku si pridelujem veliko hrane. Neskončno uživam na potovanjih po svetu in potepanjih s kolesom. Pa obiski koncertov, gledališče, redno spremljanje dobrih filmov (na leto jih pogledam več kot 200). Ja, sem že blizu tiste znanega upokojenskega stavka: Žal nimam dovolj časa! ❒ KINO avgust MINIONI: GRUJEV VZPON na sporedu avgusta animirana komedija / Minions – The rise of Gru / režija: Kyle Balda, Brad Ableson, Jonathan del Val / scenarij: Matthew Fogel, Brian Lynch / 2022, ZDA / disribucija: Karantanija / 87’ / sinhronizirano, 6+ Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja v predmestju odrašča 12-letni Gru. Kot ljubitelj superzlobne superskupine Zlobnih 6, Gru kuje načrt, kako bi postal dovolj zloben, da bi se skupini lahko pridružil. Na srečo dobi podporo svojih zvestih privržencev, Minionov. Skupaj Kevin, Stuart, Bob in Otto z Grujem zgradijo svoj prvi brlog, eksperimentirajo s svojim prvim orožjem in izpeljejo svoje prve naloge. Ko pa Zlobnih 6 odslovijo svojega vodjo Wilda Knucklesa, Gru opravi intervju, da bi postal njihov nov član, a mu ne gre dobro in se vse še poslabša, ko jih Gru izigra in v trenutku postane njihov smrtni sovražnik. ORKESTER 12.|16.|23.|27.|31. avgust komična drama / režija: Matevž Luzar / scenarij: Matevž Luzar / igrajo: Gregor Zorc, Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav / 2021, Slovenija / distribucija: Gustav film / 111’ Razposajeni člani pihalnega orkestra potujejo v majhno avstrijsko mesto na koncert. Ob petju in zabavi spremljamo njihovo prešerno gostovanje skozi probleme različnih protagonistov - mladega voznika avtobusa, ki se trudi vzbuditi zaupanje starejšega voznika, katerega je strah, da bo izgubil službo, dveh članov orkestra, ki po pomoti pristaneta pri avstrijskih gostih in ne moreta pobegniti svoji žurerski naravi, skozi oči srednješolske članice orkestra, ki jo prizadane očetovo brezskrbno uživanje in kako to brezskrbno uživanje dojemajo žene članov orkestra, ki ostanejo v domačem kraju. Pet zgodb zaobjame celotno izkušnjo gostovanja orkestra in posledice, ki bodo vplivale na njih. NAK 17.|24.|29. avgust srhljivka / Nope / režiser: Jordan Peele / scenarij: Jordan Peele / igrajo: Keke Palmer, Barbie Ferreira, Daniel Kaluuya / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 135’ »Kako se reče slabemu čudežu?« Jordan Peele, ki je s filmoma Zbeži! in Mi na novo definiral sodobno grozljivko, z nami deli svojo najnovejšo nočno moro: zgodbo o prebivalcih samotne soteske v notranjosti Kalifornije, ki so priča čudnemu in srhljivemu odkritju. Preseneti jih prisotnost neznanega letečega predmeta. Film se ponaša z režiserjevo značilno mešanico groze, humorja in provokativne družbene kritike. DOBRI ŠEF 19.|21.|29. avgust komedija, satira / El buen patrón / režija: Fernando León de Aranoa / scenarij: Fernando León de Aranoa / igrajo: Javier Bardem, Manolo Solo, Almudena Amor, Óscar de la Fuente, Sonia Almarcha, Fernando Albizu, Tarik Rmili / 2021, Španija / distribucija: Fivia / 120’ Blanco je karizmatični, na videz dobrohotni lastnik družinske tovarne, ki se že desetletja ukvarja s proizvodnjo tehtnic. Zadnje čase je še posebej pod pritiskom, saj se poteguje za regionalno nagrado za poslovno odličnost. A le nekaj dni pred obiskom komisije, ko bi moralo biti vse popolno, se mora spopasti z maščevanjem odpuščenega delavca, depresivnim nadzornikom in novo, vse preveč privlačno in ambiciozno pripravnico … Blanco je pripravljen storiti vse, da bi znova dosegel ravnovesje in prejel nagrado … MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, 1230 Domžale blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si online.kinodomzale.si spletni kino z najboljšimi filmi iz udobja domačega kavča 8 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii tema meseca Z INVESTICIJAMI ZA GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ OBČINE Oktobra 2008 je bil na Občini Domžale ustanovljen Oddelek za investicije z namenom, da se pod eno streho združi izvajanje vseh občinskih investicij, s katerimi se je v preteklosti ukvarjalo več oddelkov. predpostavki, da se nihče od ponudnikov ne pritoži na izbor: »Seveda obstaja tudi možnost, da na razpis ne dobimo nobene ponudbe. Tudi to se v teh kaotičnih časih dogaja. Vendar, ker smo optimisti, upamo, da bomo jeseni 2023 začeli z gradbenimi deli in objekt zaključili do sredine leta 2026. Ker pa so jeseni lokalne volitve, obstaja možnost, da se terminski plan projekta tudi spremeni.« Miha Ulčar Foto: arhiv Občine Domžale O ddelek za investicije se tako ukvarja z investicijami s področja nizkih gradenj (ceste, kanalizacija, vodovod, JR ...), visokih gradenj (vrtci, šole, zdravstveni dom, Kulturni dom FB, domovi krajanov ...), s področja športa, protipoplavni ukrepi itd. Samostojno vodenje vseh postopkov in spremljanje dinamike izvajanja investicij V okviru razvojne strategije občine, ki je v občinskem proračunu prikazana v načrtu razvojnih programov, delovanje oziroma delovno področje Oddelka za investicije obsega predvsem pripravo projektne in investicijske dokumentacije, pridobitev dovoljenj za gradnjo, izvedbo postopkov za pridobitev izvajalcev in gradbenega nadzora, spremljanje gradnje objektov ter prevzem in izročitev objektov v uporabo. Trenutno je za vodenje projektov nizke in visoke gradnje na oddelku odgovornih šest oseb, vključno z vodjo oddelka mag. Sonjo Spruk, univ. dipl. ing. metal., ki s pomočjo poslovne sekretarke samostojno vodijo vse postopke in spremljajo dinamiko izvajanja investicij. Delo je zahtevno, dobra organizacija in pravilno vodenje peljeta k uspehom Po besedah župana Tonija Dragarja je čas pokazal, da je bila ta poteza spretna, odločitev pa premišljena, saj so s prerazporeditvijo dela pridobili večji pregled nad projekti, lažji so organizacija, izvedba in nadzor nad projekti. »Po veliko letih smatram, da je bila pametna odločitev, da smo ustanovili samostojni oddelek, v katerem smo združili izvajanje občinskih investicij,« je povedal župan. O samem delu vodje in zaposlenih na tem oddelku pa je povedal, da je kolegica mag. Sonja Spruk s svojim delovanjem že do prevzema vodenja oddelka pokazala, da je vestna, zanesljiva, marljiva in zaupanja vredna: »Delo opravlja praktično brez napak ob sodelovanju z oddelkom in uradom župana. Ko je prejšnji vodja odšel novim izzivom naproti, ni bilo vprašanje, kdo bo prevzel vodenja oddelka. Delo je zahtevno in samo dobra organizacija in pravilno vodenje pelje k uspehom.« Lansko proračunsko leto zaključili z nekaj pomembnimi obnovami, rekonstrukcijami in adaptacijami ski proračun. »Vse investicije morajo biti skrbno načrtovane. Za investicije, ki so uvrščene v proračun občine, je predhodno potrebno izdelati investicijsko dokumentacijo. V bistvu je z aktivnostmi, vezanimi na posamezno investicijo, treba začeti že leto ali dve prej, odvisno od zahtevnosti investicije. Zelo dobrodošlo je, če je projektna dokumentacija ob sprejemu proračuna izdelana vsaj do faze idejne zasnove ali idejnega projekta in če je zemljiško knjižno stanje urejeno, kar pomeni, da občina razpolaga z zemljišči, na katera z investicijo posega. Žal v realnosti ni vedno tako. Zato se tudi zgodi, da se kakšna investicija lahko zavleče oziroma odloži, zaradi npr. nestrinjanja lastnikov pri odkupih zemljišč, zavlačevanja pri overitvi podpisov, nepravočasno izdanih mnenjih ipd. Včasih nam jo zagode tudi vreme ali pa se aktivnosti zavlečejo za toliko časa, da izvedba investicije v tekočem letu ni več mogoča. Saj vemo, da nekaterih investicij ni mogoče izvesti pozimi, ko so zunaj prenizke temperature in tudi ne po zraku, kot bi to ljudje včasih najraje videli,« nam je o načrtovanju in pripravah za izvedbo investicij povedala mag. Sonja Spruk, vodja Oddelka za investicije. V sam proces posamezne investicije so poleg vodje in zaposlenih na Oddelku za investicije vpeti župan, občinska uprava ter vodje oddelkov, ki so zadolženi za posamezno investicijo. Po besedah župana Tonija Dragarja je začetek investicij nabor vseh deležnikov in predvsem usklajevanje želja s finančnimi zmožnostmi. Koordinacija poteka pri sprejemu proračuna, pa potem ob vodenju in izboru na razpisni komisiji, sledenju investiciji na terenu in nenazadnje sestanki z vodjo oddelka, zadolženimi za posamezno investicijo in poročanju na kolegiju uprave, kjer ima oddelek za investicije stalno točko in vsak torek poroča. Zahtevnost posameznih Podlaga za občinske investicije je proračunuobčine, investicij je različna, s tem pa tudi poti do realizacij ki je hkrati tudi načrt dela Po sprejemu proračuna se projek- V zvezi s tem nam je mag. Sonja ti/NRP-ji razdelijo med zaposlene Spruk povedala, da se vsi projekti in takoj se začne z vsemi potrebni- vodijo po obstoječi zakonodaji in so mi aktivnostmi, od priprave projek- vsak po svoje podobno zahtevni. Za tne dokumentacije, pridobivanjem vse postopke, katerih vrednost ingradbenih dovoljenj, kadar je to po- vesticije znaša več kot 40.000 evrov trebno, urejanjem zemljišč itd. Posa- za storitev oziroma 80.000 evrov za mezne investicije se planirajo glede gradnjo, je treba izvesti postopek na sprejete prostorske načrte, glede javnega naročila za izbor izvajalca, na aktualne oziroma bodoče potre- v skladu z Zakonom o javnem nabe v občini in seveda glede na stanje ročanju, kar pomeni objavo razpisa dotrajanosti posameznih objektov na portalu javnih naročil in na porin se kot take tudi uvrstijo v občin- talu e-naročanje. Nekatere investici- je s področja prometa, prometne infrastrukture in komunikacije se izvajajo kot investicijsko vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist na javnih cestah, kjer se ne potrebuje gradbeno dovoljenje. Pri drugih investicijah je potrebno pred začetkom gradnje urediti še upravne postopke, ki pripeljejo do pravnomočnega gradbena dovoljenja: »Naj omenim, da vodimo in koordiniramo postopke investicij s področij gradnje in obnove gospodarske javne infrastrukture, varovanja okolja in naravne dediščine, programa komunalnih dejavnosti, športa in prostočasnih aktivnosti ter izobraževanja (gradnja in adaptacije šol, vrtcev, krajevnih domov …).« Z lastniki nepremičnin poskušajo vedno najti ustrezno in mirno rešitev teva tudi izvedbo natečaja za pridobitev arhitekturno in urbanistično najustreznejše rešitve, naročanje uradnih objav in razpisov za pridobitev državnih in evropskih sredstev s področja investicij. Vsi postopki so transparentni in sledijo gospodarni porabi proračunskih sredstev za uresničevanje ciljev na investicijskem področju.« Fizična prisotnost in koordinacija na terenu Po besedah Sonje Spruk je pri prometni infrastrukturi in komunikacijah občina realizirala obnovo cestne infrastrukture (Slamnikarska in Cankarjeva cesta v Domžalah, Opekarniška cesta Radomlje, cesta skozi Škrjančevo, Šolska ulica v Ihanu, del Virske ceste), v sodelovanju s solastnikom so uredili ploščad pred blagovnico Vele. Tudi na vodnem področju je bilo narejenih veliko projektov, med važnejšimi so brv čez mlinščico v Mali Loki, ureditev pešpoti ob Kamniški Bistrici od Bišč dolvodno. Pri gospodarski javni infrastrukturi so obnovili veliko vodovodov in kanalizacij v Dobu, na Homcu, v Jaršah in Domžalah, menjala se je oprema na vodovodnih objektih in kanalizaciji ter črpališčih. Obnavljali so se športni objekti in igrišča v Domžalah, Ihanu in Jaršah. Poleg tega pa se je vrsta obnov izvedla še na vrtcih in šolah, predvsem v smislu energetskih sanacij in obnove dotrajanih objektov. Obseg investicij po posameznih področjih delovanja zahteva seveda tudi fizično prisotnost in koordinacijo na terenu. Tehnične zadeve opravljajo usposobljeni strokovnjaki (nadzorniki, varnostni inženirji, projektanti), na Oddelku za investicije pa skrbijo za logistično podporo in usklajenost terminskih planov ter seveda nemoten potek dela na gradbiščih. Tu se zaradi ekonomske krize in ostalih nevšečnosti v povezavi s tem srečujejo z nemalo težavami, vendar s strpnostjo in pomočjo lokalVeč različnih investicij tudi nih okolij se rešijo tudi ti problemi. Za realizacijo nekaterih investicij, kot so obnova in širitev cest, izgradnja pločnikov, kolesarskih stez, obnova vodovoda, kanalizacije … se zaposlev letu 2022 ni v tem oddelku zaradi odkupa zemljišč, služnostnih pravic in podob- V zadnjem obdobju se V teku je gradnja nove enostranske nih stvari na terenu srečujejo z lastni- ukvarjajo z zahtevnim dvosmerne regionalne kolesarske ki zemljišč. Takšna opravila pogosto projektom Širitev ZD Domžale povezave občine Domžale v dolžini zahtevajo določen čas in usklajeva- in gradnja podzemne garaže približno 2 km. Za zagotavljanje trajnja, zaradi česar se lahko neka inve- Eden izmed zahtevnejših projek- nostne mobilnosti so bila pridobljesticija zavleče. Mag. Sonja Spruk nam tov, s katerim se v zadnjem obdobju na v veliki večini nepovratna sredje v zvezi s tem povedala, da lahko po- ukvarjajo na Oddelku za investici- stva s podporo Evropske unije, skohvali tako svoje sodelavce na oddelku je, je Širitev Zdravstvenega doma raj 80 %. Na območju semaforiziraza investicije kot tudi občane, ki razu- Domžale in gradnja podzemne ga- nega križišča Ljubljanske, Kamnimejo, da želijo s posegi skozi njihova raže. Gre za projekt, v katerega so ške in Masljeve ceste v Domžalah, s zemljišča urediti naše skupno bival- poleg Občine Domžale vključene sodelovanjem države in občine, pono okolje: »Na koncu je narejen nov vse občine soustanoviteljice zavoda teka gradnja enopasovnega kroživodovodni in kanalizacijski priključek, ZD Domžale, to so Občina Mengeš, šča z namenom umirjanja motorneobnovljena cesta, pločnik, varna pove- Občina Lukovica, Občina Moravče ga prometa. Zaključujejo se dela na zava med krajevnimi skupnostmi, ure- in Občina Trzin. Mag. Sonja Spruk Domu krajanov v Študi, začenjajo jeno igrišče, pešpot, ipd. Se pa zgodi, nam je povedala, da je projekt še se dela na komunalni infrastruktuda naletimo pri svojem delu tudi na vedno v fazi projektiranja, čeprav ri (vodovod, kanalizacija) na cestah nestrinjanje in nasprotovanja. Vedno so se prve aktivnosti začele že leta v Škocjanu in na Količevem. Poleg poizkusimo najti ustrezno in mirno re- 2017. V letu 2020 je bil izveden va- tega nadaljujejo z ureditvijo zelene šitev. Včasih se pa tudi ne da in se po- bljeni natečaj za izbiro arhitekturno osi ob Kamniški Bistrici s pripadajotem izpeljejo drugi projekti, ki so bili in urbanistično najustreznejše reši- čimi objekti ter seveda še nekaj druna ʻčakalnem seznamuʼ.« tve, sledili so postopki javnega na- gih investicijskih projektov ob šolah, ročila za izbor projektanta in nad- vrtcih in športnih igriščih. Postopki za izvedbo zornika: »Pridobili smo pravnomočposameznega projekta se no gradbeno dovoljenje, v izdelavi je Vsi projekti so za občino začnejo že leto ali več pred PZI projektna dokumentacija. V vme- pomembni fizično realizacijo snem času so se pojavile težave z ve- Po besedah mag. Sonje Spruk je cilj Zahtevnejši postopek določene inve- liko količino podtalne vode, posledič- Oddelka izvajanje investicij v smislu sticije zahteva pripravo projektne in no je bilo treba prilagoditi projekt va- zagotavljanja opremljenosti na poinvesticijske dokumentacije s prido- rovanja gradbene jame. Upamo, da dročju cestne, komunalne in družbebitvijo dovoljenja za gradnjo. Ker je nam bo do konca leta uspelo projek- ne infrastrukture. Uresničevanje lev takih primerih investicija običajno tiranje zaključiti.« tnega cilja se odraža skozi izvedene Če uspejo letos zaključiti s pro- investicije na podlagi sprejetega proobsežnejša, po besedah mag. Sonje Spruk izvedbo postopkov začnejo že jektiranjem, kar je po besedah mag. računa in načrta razvojnih prograleto ali več pred fizično realizacijo: Sonje Spruk vsekakor njihov na- mov: »Z investicijami vzpostavljamo »Po pridobitvi gradbenega dovoljenja men, bi v prvi polovici prihodnje- pogoje za gospodarski in družbeni rasledi javni razpis na portalu javnih ga leta lahko objavili razpis za izbor zvoj občine, cilji investicijskega znanaročil za izbiro izvajalcev in gradbe- izvajalca gradbenih del, kar bi jim čaja pa v veliki meri vplivajo na ostala nega nadzora, včasih pa projekt zah- vzelo približno štiri mesece časa, ob družbeno socialna področja.« ❒ letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 9 novice slamnik@kd- dom zale. si Slovesnost ob prevzemu treh novih gasilskih vozil Tudi mi smo na morju – Rdeči križ Domžale V Sloveniji znamo biti solidarni, tako otrok, izbranih na območnih enotah ob zbiranju sredstev ob odpravi po- Rdečega križa Slovenije. sledic naravnih nesreč, ko s pomoV vseh teh aktivnostih sodelučjo tako posameznikov kot podjetij je tudi Območno združenje Rdečezberemo finančna sredstva, s kate- ga križa Domžale, v okviru katererimi pomagamo neposredno najbolj ga so od 9. do 16. julija letovali otroprizadetim družinam in posamezni- ci iz socialno ogroženih družin in kom, kot ob zbiranju sredstev za dru- tudi nekaj otrok begunskih družin ge dobrodelne namene. Tako so med iz Ukrajine, ki živijo na našem obnami otroci in ostareli, ki si ne more- močju, kjer je skupaj trenutno 16 jo privoščiti počitnic, radoživega leto- družin. Letovanje so jim omogočili vanja, druženja in blagodejnega vpli- iz donatorskih sredstev dobrodelneva morja. Njihovim prijetnim trenut- ga projekta Pričarajmo nasmeh Tuš. kom na morju je namenjena vsesloSicer pa naše Območno združevenska humanitarna akcija Peljimo nje Rdečega križa Domžale že razmijih na morje, v kateri lahko sodelu- šlja o prihodnjem šolskem letu. Tako je prav vsak. Rdeči križ tako zbere fi- je že pomagalo pri nakupu šolskih nančna sredstva, s katerimi omogoči potrebščin za 195 otrok iz socialno 500 otrokom in 100 starejšim iz soci- ogroženih družin v skupni vrednosti alno šibkih okolij brezplačne in brez- 7500 evrov. Pričakujejo tudi dobave skrbne počitnice v svojih letoviščih namenskih paketov Tuš in pralnega na Debelem rtiču in Punatu na Krku. praška, ki jih bodo delili prek poletja. Rdeči križ Slovenije prosi za vašo Na Debelem rtiču, za katerega mnogi pravijo, da gre za najlep- solidarnost. Vsak prispevek je doši košček slovenske obale, je vse leto, brodošel. Ne pozabite: več kot bomo posebno pa poleti, značilen otro- zbrali, več otrok in starejših bo letoški vrišč na tisoče majhnih in veli- valo v okviru dobrodelnega projekkih otrok, ki jim Rdeči križ Sloveni- ta Peljimo jih na morje. Dvaindvajsetega junija je na domu poklicnih gasilcev, v Centru za zaščito in reševanje Domžale na Količevem, potekal slavnostni prevzem treh novih gasilskih vozil, specializiranih za različne namene – gasilsko vozilo za tehnične intervencije, kombinirano logistično vozilo in eno najsodobnejših gasilskih vozil za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, katerih skupna vrednost je 1.392.581,20 evra. Slavnostni govornik na dogodku je bil minister za obrambo Marjan Šarec. Omenjena vozila je CZR Domžale kupil v zadnjih treh letih, tako s pomočjo domžalske občine kot tudi Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Uprava za zaščito in reševanje RS. Zaradi epidemije je na enem velikem dogodku potekal slavnostni prevzem kar treh vozil, ki so močno izboljšala pripravljenost poklicne gasilske enote in posodobila njihov vozni park. V šestih letih obstoja javnega zavoda Centra za zaščito in reševanje Domžale so skupaj kupili že šest novih vozil. Poklicna enota gasilcev skrbi za varnost občanov štirih občin (Domžale, Trzin, Moravče in Lukovica), kar znaša 220 km² oziroma več kot 52.000 prebivalcev, območje avtoceste od Trojan do Ljubljane ter še posebej za tri podjetja, ki zaradi svoje narave dela potrebujejo posebno prisotnost gasilcev (Lek, MM Količevo in Helios). Tri nova vozila, specializirana za različne namene: Gasilsko vozilo za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi je bilo dobavljeno že junija 2020 in so ga gasilci do danes uporabili v več kot 50 intervencijah. Gre za odlično opremljeno vozilo, zaradi posredovanj ob najrazličnejših nesrečah z nevarnimi snovmi v naravnem okolju, cestnem prometu, v tovarnah in industrijskih objektih, ki jih pokrivajo gasilci CZR, je bilo takšno vozilo več kot nujno potrebno. Vrednost vozila in opreme znaša 597.995,20 evra z DDV. Decembra 2020 so prevzeli kombinirano gasilsko vozilo za logistiko, ki je opremljeno z dvižno ploščadjo. NaObrambni minister Marjan Šarec men vozila je izvajanje servisa gasil- je v svojem govoru izpostavil prednikov, opravljanje meritev hidrantnih vsem pomen domžalske poklicne omrežij ter nudenje logistične podpo- enote za širšo regijo – »ko ena pore ob intervencijah, njegova vrednost klicna enota slavi prihod novega vopa znaša 48.678 evrov z DDV. zila, praznuje celotna država.« (Ne) Zadnje vozilo, ki so ga prevze- varnost namreč ne pozna (občinli prav na dan slavnostnega dogod- skih) meja. ka, je gasilsko vozilo za tehnične inRazvoj poklicnega gasilstva v tervencije z zmogljivim dvigalom v Domžalah sledi potrebam in dolvrednosti 745.908 evrov z DDV. Na- goročnemu načrtu, ki si ga je ob men tovrstnega vozila je posredova- ustanovitvi zavoda začrtala Občina nje ob nesrečah v prometu, narav- Domžale. Cilji, zastavljeni ob usta- je s sodelovanjem z donatorji pričara nih nesrečah, porušenih objektih, novitvi zavoda, so doseženi, javni nasmehe na obraz, saj v počitniškem reševanju na vodi in iz nje ter teh- zavod CZR pa je tako pred novim iz- času pa tudi sicer uživajo v brezskrbnična pomoč pri požarih in drugih zivom – zagotovitev ustreznih pro- ni igri, učnih aktivnostih in morskih nesrečah. Potreba po takšnem vozi- storov za delovanje, kar je ključ- radostih. V letošnjem letu je bilo še lu je obstajala dlje časa, predvsem ni dejavnik za nadaljnji razvoj in bolj kot sicer že 19 let precej pozorv velikem neurju julija 2020. Najve- učinkovito delovanje javne gasilske nosti namenjene dobrodelnemu pročja prednost novega vozila je dviga- službe in izvajanje drugih nalog za- jektu Pričarajmo nasmehe, s katerim lo s številnimi priključki, ki omogo- ščite, reševanja in pomoči. Tuš pomaga najranljivejšim v naši Ajda Vodlan čajo učinkovito ter varno delo na vidružbi. Tudi letos na Debelem rtiču Foto: Andraž Gregorič šini, pri prenosu bremen, reševanju že letujejo skupine od skupno 500 ob prometnih nesrečah ipd. Poleg dvigala je vozilo opremljeno z najrazličnejšo namensko opremo za t. i. tehnično reševanje. »Kdor misli, da je varnost draga, naj si privošči nesrečo.«: Zbrane je najprej pozdravil direktor CZR Domžale Andrej Jarc, ki je ravnokar začel svoj drugi mandat na tej poziciji. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali pri nakupu vozila, predvsem pa množičnim obiskovalcem, ki so tisti dan prišli na Količevo in tako dokazali, da se občani zavedamo pomena poklicne enote za našo varnost. MALO VERJETNO JE, »Sodelavci CZR Domžale obljubljamo, da bomo z vozili ravnali gospoDA VAM NA RAJSKI darno, predvsem pa občanom in poPLAŽI PADE VELIK slovnim partnerjem dajemo zaveKOKOS NA GLAVO. zo, da bomo strokovno in učinkovito nudili pomoč, kadar bo le-ta poNI PA NEMOGOČE. trebna.« Občinstvo je nato nagovoril tudi podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar, ki je tudi za prihodnost obljubil podporo in razumevanje s strani domžalske občine za potrebe gasilstva, tako poklicne kot prostovoljnih enot. Za popestritev programa so poskrbeli kar poklicni gasilci in njihov pevski zbor pod vodstvom Primoža Leskovca. ZAVAROVANJE ZA TUJINO. ZA VSE MO GO Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 Hkrati pa vas vabimo, da si vsi, ki to želite, v teh počitniških dneh vzamete čas za dobrodelnost. Tudi v teh dneh lahko nakažete en odstotek že plačane dohodnine za humanitarne namene za RKS Območno združenje Domžale – davčna številka 31484238. Najlepša hvala za izkazano dobrosrčnost in zaupanje! Vera Vojska Foto: RKS ČE. 080 20 60 vzajemna.si vz-tujina-poletje2022 (155x145mm).indd 1 4. 07. 2022 08:27:19 10 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si Plakat miru Lions kluba Domžale Cvetoči Arboretum Volčji Potok vabi Naj ga samo na hitro predstavimo: klub Domžale, saj želimo omogogre za mednarodni projekt, v kate- čiti vsem otrokom, ki bi želeli risarem sodelujemo skoraj vsi lions klu- ti, možnost sodelovanja v tem probi po svetu. V Lions klubu Domža- jektu. V projektu so letos sodelovale le ga izvajamo že vrsto let, v Slove- tri osnovne šole, in sicer OŠ Rodica, niji pa v njem sodeluje približno 40 OŠ Venclja Perka in OŠ Roje. Zmaklubov. Plemeniti namen tega pro- govalna slika je pripadala učenki iz jekta je spodbuditi otroke v starosti 6. b razreda. Za nagrado za zmagood 11 do 13 let k razmišljanju o življe- valno sliko smo Lions klub Domžanju, miru na svetu, prihodnosti, lju- le pokrili likovni material v znesku bezni in medsebojnem razumeva- 336 evrov. Razstava čudovitih otro- nju. Ta razmišljanja pa nato otroci v tej starostni skupini skupaj s svojimi likovnimi mentorji z različnimi tehnikami predstavijo kot likovna dela. Natečaj poteka stopenjsko, končana likovna dela se ocenijo na lokalnem nivoju, nato dela pošljemo na državno raven in v končni fazi se določi zmagovalno likovno delo na mednarodnem nivoju. Na svetovni ravni sodeluje več kot 400.000 otrok, in resnično smo ponosni, da smo lahko del te zgodbe. Seveda pa ima vsako leto razstava tudi svoje ime; letošnja tema se glasi: Vsi smo povezani (We are all conected). Medtem ko premagujemo izzive, ki nam jih je prinesla aktualna globalna pandemija, praznujemo stvari, ki nas ohranjajo povezane tako med seboj kot tudi po vsem svetu. Letošnje povabilo je, da si otroci te povezave zamislijo, jih raziskujejo ter vizualno izrazijo na risalno površino. Na zadnjo stran risalnega lista pa napišejo še nekaj misli na temo, kaj jim pomeni letošnji slogan Vsi smo povezani. Toliko na kratko o našem projektu, ki ga (upam), da z vašim sodelovanjem izpeljemo tudi v tem letu. Letos je prvič povabilo obšlo vse OŠ v okraju, kjer deluje Lions Že večkrat ste lahko prebrali, da je naš Arboretum Volčji Potok lep prav v vseh letnih časih, in kolektiv tega našega čudovitega parka zasluži vso pohvalo, ker se v zadnjih letih trudi in to mu tudi v veliki meri uspeva, da obisk parka popestri s celo vrsto prireditev in priložnosti za prijeten sprehod z dodatkom. Poletni čas v Arboretumu, park je odprt vsak dan od 8. do 20. ure – tudi med vikendi in prazniki, pa je še posebej radodaren s cvetjem, zato vabljeni med raznovrstne vrtnice na različnih lokacijah v parku, kjer ne manjka niti enoletnic in cvetočih trajnic, zanesljivo pa vas bodo razveselile tudi številne hortenzije, saj se arboretum lahko pohvali, da ima zbirko z največ hortenzijami v Sloveniji. Posebno skrb namenjajo najmlajšim, V tem počitniškem času omogočajo družinam ugodno vstopnino. Zato se ob obisku parka pri blagajni pozanimajte o ugodnostih za družine in zanesljivo boste prijetno presenečeni, zadovoljni pa otroci, saj je v parku veliko priložnosti zanje, med katere spadajo tudi različne delavnice. Seveda pa ne manjka različnih prireditev in delavnic tudi za odrasle, obiščite jih. Razstavo 500 orhidej si lahko ogledate v notranjih in zuna- ških umetnin skupaj z njihovimi mislimi pa je potekala v petek, 6. maja 2022, ob 19.00 v Samostanu Mekinje pri Kamniku. Dogodek smo naredili še malenkost bolj pravljičen in ga združili s pripovedovalskim V jubilejnem, 20. letu dobrodelnega večerom mednarodnih pripovedo- projekta Pričarajmo nasmeh, bo nevalcev. Ti so vsak povedali čudovi- pozabne poletne počitnice na Debeto zgodbo, ob katerih ni nihče ostal lem rtiču preživelo 500 otrok iz soravnodušen. Po razstavi in zgod- cialno deprivilegiranih okolij iz vse bah pa je potekala naša dražba slik. Slovenije Nepozabne poletne počitnice je v Dražbo je vodil Goran iz Kulturnega doma Kamnik, ki nam je s svojo iz- okviru Tuševega dobrodelnega provirnostjo pomagal zbrati 440 evrov. jekta Pričarajmo nasmeh doživelo Denar smo v celoti namenili dekli- tudi 16 otrok iz Domžal. V mladinci, ki je prav tako sodelovala v pro- skem letovišču in zdravilišču Rdečejektu in se vpisala na Srednjo šolo ga križa na najlepšem koščku slovenza oblikovanje in fotografijo Ljublja- ske obale so zanje pripravili številne na. Prav tako sodelujočim šolam po- učne aktivnosti, brezskrbno zabavo darimo čisto pravo sadiko češnje. Te bomo posadili v okolici šole in tako poskrbeli za še bolj zeleno Slovenijo ter našim čebelicam zavetje in domove. V tem srčnem projektu smo v našem klubu tako povezali otroško ljubezen do risanja in izražanja kot tudi našo skrb za še bolj zeleni planet, obenem pa bomo pomagali še družinam v stiski. njih prostorih pristave v Arboretumu Volčji Potok. V rastlinjaku pri pristavi je razstava tropskih metuljev. V Galeriji Janeza Boljke si lahko ogledate razstave in multimedijske predstavitve: Souvani in njihov park v Volčjem Potoku, Ciril Jeglič, prvi vodja Arboretuma Volčji Potok in Janez Boljka, razstava živalskih plastik. Do 12. septembra bo razstava del študentov oddelka za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v šotoru pri pristavi. Ne pozabite pa obiskati tudi vrtnega centra Arboretuma v Volčjem Potoku, kjer so vam na voljo cvetoče hortenzije, trajnice in vrtnice. Sadike dreves, grmovnic in trajnic, ki so naprodaj v loncih, lahko sadite tudi zdaj, vendar jih ne pozabite dobro zalivati. Za zelenjavni vrt imajo sadike jesenske in zimske zelenjave, substrate in gnojila. Dobrodošli! Vera Vojska Foto: Arboretum Volčji Potok Tuševi pričarani nasmehi tudi za otroke iz Domžal privilegiranih okolij preživijo nepozaben teden ob slovenski obali: »Našega projekta ne bi bilo brez številnih poslovnih partnerjev in kupcev, ki z nakupi posebej označenih izdelkov v trgovinah Tuš prispevajo v sklad za letovanje otrok. Tako širimo dobra dejanja in osveščamo družbo o pomoči tistim, ki jo zares najbolj potrebujejo,« razlaga vodja dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh Anja Marjetič iz Tuša. Vsa leta ob pomoči Rdečega križa Slovenije izberejo otroke, ki potrebujejo odmik iz vsakdana v varno ženje in ustvarjanje nepozabnih spominov. Izkušeni vzgojitelji iz mladinskega letovišča in zdravilišča vedno pripravijo ustvarjalne delavnice, tečaje plavanja, zabavne urice ob glasbi in plesu, ne manjka niti izlet z ladjico ob slovenski obali. Poskrbljeno je tudi za prijetno namestitev in okusno hrano: »Vsako leto prejmemo številna zahvalna pisma. Ponosni smo, ko vidimo, kako smo lahko nekomu polepšali poletje. Vedno znova pa nas preseneti, koliko otrok morje pozna le s slik, kako se vedno znova želijo pre- zavetje skrbnih vzgojiteljev in sovrstnikov: »Otroke za letovanje v Mladinskem letovišču in zdravilišču na Debelem rtiču vsako leto izberejo območne enote Rdečega križa Slovenije v sodelovanju s centri za socialno delo in socialnimi službami na osnovnih šolah. Izbor je vsako leto težji, kar nam nalaga odgovornost, da še naprej pomagamo najmlajšim v naši družbi,« pojasnjuje Anja Marjetič. V tednu dni letovanja na Debelem rtiču je v ospredju prijetno dru- pričati, ali je zares slano in kako hvaležni so za brezskrbne urice, preživete s sovrstniki. Vedno, žal, ugotovimo, da je marsikdo v vsakdanu prikrajšan tudi za okusno hrano,« še pove Anja Marjetič in dodaja, da lahko kupci v njihovih trgovinah z nakupom posebej označenih izdelkov še vedno pomagajo pričarati hvaležne otroške nasmehe. Z letošnjimi letovanji bo skupno število otrok, ki so v 20 letih na Debelem rtiču preživeli nepozabne počitnice, doseglo številko 10.000. Koordinatorka projekta Plakat miru za Lions klub Domžale Nina Fartek Spoštovani! V Društvu Sinica imamo programa tečajev Mladi šivamo in Seniorji šivamo. Prosim vas, da vaša neuporabljena vretenca za sukanec za šivalni stroj, škarje, sukanec, sponke in karabine podarite v ta namen. Srčno se vam zahvaljujemo, društvo Sinica in tečajniki. Kontakt: M: 068 602 136 E: sinica.jozi@gmail.com MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 možnost DARILNIH BONOV skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja in druženja s sovrstniki, manjkal pa ne bo niti izlet z ladjico. V Tušu bodo v dveh desetletjih, odkar pripravljajo dobrodelni projekt Pričarajmo nasmeh, skupaj s partnerji in kupci nepozabne poletne počitnice pričarali skoraj 10.000 otrokom iz socialno deprivilegiranih okolij iz vse Slovenije. Letos mineva 20 let, odkar so v Tušu prvič predstavili dobrodelni projekt Pričarajmo nasmeh. Vsa ta leta ob pomoči partnerja Rdečega križa Slovenije skrbijo, da otroci iz socialno de- letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 11 novice slamnik@kd- dom zale. si Marika Haler – srčna hvala in čestitke za priznanje Blagoslov mlina pri Kepčevih Na poti skozi življenje je glasba na svojevrsten način naša spremljevalka. Pogosto že od trenutka, ko jo zaslišimo prvič, pa vse tja do zadnjega izdihljaja, ko zatisnemo oči. Dodati glasovno podobo zapisanim besedam, ni ravno lahko. Kako preplesti različne barve glasu ter jih združiti v harmonično celoto in dodati melodijo, ki nežno in z občutkom pospremi zapisane besede, je prava umetnost. Skrivnost tovrstne umetnosti izjemno dobro pozna Marika Haler iz Domžal, ki stanovalcem MGC Bistrica z izjemno energičnostjo, strastjo, predanostjo in pa angažmajem, s pomočjo petja že nekaj let prostovoljno pomaga pri obujanju spomina na že poznane pesmi in pri spoznavanju novih. Pisalo se je leto 2016, ko je Marika Haler kot prostovoljka v MGC Bistrica začela s projektom, ki nosi naslov S pesmijo do boljšega spomina in s pomočjo katerega starostnike v jeseni življenja spretno vodi in spodbuja pri skupinskem petju. Na pobudo direktorja doma MGC Bistrica Primoža Cimermana je strokovna vodja Irena Štrus speljala postopek prijave Marike Haler in projekt S pesmijo do boljšega spomina na natečaj Prostovoljec leta 2021. Celotna ekipa zaposlenih v MGC Bistrica si je srčno želela in upala, da bi bilo prostovoljno delo Marike Haler okronano s plemenitim nazivom, saj je prostovoljka s srcem, dušo in ljubeznijo do starih ljudi. Gospe Mariki se vsak teden pri petju pridruži 25 do 30 stanovalcev doma, ki s skupnimi močmi skušajo kar se da melodično zapeti izbrane pesmi. Njihovi združeni glasovi tako odmevajo po avli centra. Projekt je srce in duša stanovalcev, saj jih redno ponese v njihov čas mladosti, sprosti in v njih prebudi njihove V soboto, 25. junija, smo obeležili slovenski državni praznik tudi z blagoslovom obnovljenega mlina pri domačiji Kepec v Zalogu pod Sveto Trojico, ki ga je vodil župnik Jure Ferlež. Kupčev mlin oziroma malen so prenavljali od leta 2016 in je končno podobo dobil na začetku leta 2022. Prva uradna omemba mlina je leta 1756 v urbarju Kamniškega špi- pevske sposobnosti. S strani stanovalcev je gospa Marika vedno izredno dobrodošla. V času omejitev se je še dodatno žrtvovala, da je lahko prišla do stanovalcev. Vse ideje in organizacija ter pripadnost je na prostovoljni bazi, kar resnično pomeni ogromno časa in povezovanja ljudi tako lokalno kot tudi širše. To srčnost in ljubezen do petja in prostovoljstva s starimi ljudmi je treba le videti, doživeti in začutiti. Vse to Marika Haler daje iz tedna v teden, iz leta v leto. Med stanovalci pa s pomočjo petja ustvarja boljše razpoloženje in tudi boljši spomin. Prebujanje spominov in veščin prepevanja stanovalce sprošča, prostovoljcem pa da sporočilo in izkušnjo, da je deliti svoj čas s starimi ljudmi neizmerno bogastvo. Moto Marike Haler je povezovanje in petje, ter srčnost in vera v dobre stvari, in starostnikom s pomočjo petja utirati pot do boljšega spomina. 27. junija 2022 je v Kongresnem centru Brdo potekala zaključna prireditve natečaja Prostovoljec leta 2021. Na prireditvi sta bila tudi Primož Cimerman, direktor MGC Bistrica, in Irena Štrus, strokovna vodja centra. Koruzni labirint na Krtini V soboto, 16. julija, smo ponovno odprli Koruzni labirint na Krtini v bližini Ljubljane. Idejni vodja projekta sem Luka Kastelic, ki koruzne labirinte v Sloveniji postavljam že od leta 2011. Letos je motiv Indijanec, kot poklon in v zahvalo tej neverjetni civilizaciji, ki nas je med drugim spoznala tudi z neprecenljivo poljščino, koruzo. Koruzni labirint ima dva vhoda in dva izhoda, sredi labirinta je velik most, ki ponuja razgled na celoten labirint. Kot novost smo v labirintu postavili bar, kjer se lahko v senci koruze osvežite. Poskrbljeno je za parkirišče, sanitarije in wi-fi povezavo, predvsem pa za zabavo. V labirintu, velikem kar za šest nogometnih igrišč, na vas čaka 15 zabavno poučnih točk, ki jih poiščete s pomočjo zemljevida, izpolnite geslo in se tako potegujete za sodelovanje v jesenskem nagradnem žrebu. Nekaj točk smo to leto prav posebej posvetili spoznavanju Indijancev, nekaj točk presenečenj pa je skritih, neoznačenih na zemljevidu. Za vse dogodivščine željne smo v juliju in avgustu odprti vsak dan med 9. in 20. uro, vsak petek pa vabljeni v nočni labirint med 21. uro in polnočjo. Prek spleta lahko kupite tudi darilno kartico. V labirintu ne sprejemamo gotovine, enostavno plačilo z bančno kartico. V zadnjem tednu oktobra za vas ponovno pripravljamo Noči čarovnic ali Halloweek. Letos je prispelo 112 prijav, 88 za posameznike in 24 za projekte. Podelili so nazive Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v dveh starostnih skupinah, Naj prostovoljski projekt, Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt, poleg tega pa še dve priznanji za posebne dosežke. Eno od priznanj je prejela tudi Marika Haler iz Domžal, in sicer na predlog Medgeneracijskega centra Bistrica za dolgoletno aktivnost na glasbenem področju, predvsem pa za izvajanje projekta za starejše S pesmijo do boljšega spomina. Spoštovana Marika Haler, hvala vam in iskrene čestitke ob tako plemenitem nazivu, kot je Priznanje za posebne dosežke. Ekipa MGC Bistrica Irena Štrus, strokovna vodja Župnik Jure Ferlež ob blagoslovu mlina Foto: Darko Brvar tala, zelo verjetno pa je mlin deloval že prej. Z obratovanjem je dokončno prenehal leta 1965. Mlinarske opreme, razen mlinskih kamnov nismo videli, smo pa na razstavi videli še prvotno ohranjeno črno kuhinjo in kar nekaj starih hišnih in kmečkih pripomočkov in orodij. Blagoslov se je začel s petjem slovenske himne priložnostnega moškega zbora župnije Dob. Župnik Jure Ferlež nas je nagovoril, da moramo biti ponosni na svoj rod in svojo domovino. Ne pozabimo, da smo si prvo bratje in sestre med seboj. Kot narod in kot skupnost moramo delovati kot eno, kljub medsebojnim razlikam. Samo na tak način lahko naredimo nekaj dobrega za skupnost in zase. Poudaril je pomen naše kulturne dediščine, ohranjevanje kulturne dediščine ter dejstvo, da moramo biti ponosni na svoje prednike, na vse, kar so storili, da danes živimo v samostojni državi. Po tem je sledil blagoslov mlina ter kipa sv. Miklavža, ki ga je izdelal akademski kipar Marjan Drev, čigar podoben kip krasi krožišče pred stolnico v Murski Soboti. Sveti Miklavž je zaradi rešitve ladje z žitom za obubožano mesto tudi zavetnik mlinarjev. S svojo odločno podobo naj nas spodbuja, da bi delali dobro in si pomagali med seboj. Po blagoslovitvi je sledil venček slovenskih narodnih pesmi ter pogostitev in druženje. K. K. Počitniške tegobe in potovalna lekarna Čas počitnic in dopustov je že v polnem teku. Kaj vse je dobro vzeti s seboj na dopust? Sončna krema: Svetujemo zaščito z visokimi UV faktorji in zadosten nanos kreme. Soncu se je najbolje izogibati med 10. in 16. uro. Sredstva za blažitev sončnih opeklin: Pri sončnih opeklinah na kožo nanesemo losjone z dekspantenolom ali gele z aloe vero, ki omogočajo boljšo regeneracijo kože. Zdravila proti povišani temperaturi in bolečinam: V potovalni lekarni naj bodo zdravila s paracetomolom, ibuprofenom ali naproksenom. Sredstva za zaščito pred piki insektov: V lekarni lahko dobimo tako naravne kot sintezne preparate za zaščito pred piki insektov. Sredstva za blažitev pikov insektov: Nanos gelov z dimetindenom bo težave s srbenjem in rdečico ublažil. Pri hujših reakcijah se poslužimo peroralnih antihistaminikov, npr. loratidina. Prebavne težave: V primeru driske svetujemo uporabo pripravkov, ki nase vežejo toksine in zaustavijo drisko, ter uporabo rehidracijskih praškov. Pri zaprtju se poslužimo različnih odvajal v obliki sirupov, tablet, praškov in svečk. Za urejeno prebavo lahko že pred dopustom uživamo probiotike. Potovalna slabost: Najbolje je, da vzamemo zdravilo že pred začetkom potovanja. V lekarni lahko kupite zdravilo z učinkovino dimenhidrinat, ingverjeve pripravke ali zapestne trakove, ki delujejo na osnovi akupresure. Prva pomoč: Ne pozabimo na obliže, povoje, gaze in razkužila za rane. Zdravila primerno shranimo, da ne bodo izpostavljena visokim temperaturam, svetlobi in vlagi. Za pomoč in nasvete glede ohranjanja vašega zdravja se vedno lahko obrnete na farmacevte v vseh lekarnah. Maruša Bračič Kočar, mag. farm. 12 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii aktualno slamnik@kd- dom zale. si LITERARNI NATEČAJ PREDELANA BABIČINA POROČNA OBLEKA V društvu Sinica smo organizirali 3. literarni medgeneracijski natečaj, letos z naslovom Predelana babičina poročna obleka 2022. Foto: Ina Hoekstra, Pixabay S elektorica je bila letos literarna mentorica dipl. Nada Cotman, predmetna učiteljica in višja knjižničarka. Literarne prispevke smo sprejemali od 1. marca do 15. marca 2022, poslalo jih je 31 udeležencev iz vse Slovenije. Po programu bo 3. avgusta 2022 potekal zaključek z branjem nagrajenih del. MLADOSTNIKI 1. NAGRADA Babi živčno tam je stala, kot pošast bi jo ugnala. Nekaj čudno je jecljala, jaz pa not sem se podala. Ohcet je bila vesela, babi se je razživela: vice nam je govorila, kot bi zvarek zaužila. Stal ob pultu star je stric, čakaj, sem prišla v bar? Zavrtela sem spomin: saj to vendar je Justin! Z možem sta se krohotala, se vseskoz spogledovala. Še ob jutru smo plesali, kot bi celo noč prespali. Mislim, da zdaj končno vem, kaj je čudnim vzrok rečem: babi se je zaljubila, glej, bom dedija dobila! Da povestico zaključim, vem: vas že pošteno mučim: babi svojo je obleko, barve kot ovseno mleko, Ko golobčka sta mencala, da je vse le majhna šala, sem naznanila na glas: »Ohcet bo čez kratek čas.« malo skrajšala, prešila, v delovno jo spremenila. V njej z Justinom avte šravfa in rekreativno lavfa. To sta sila resno vzela, Avtorica: Julija Plut Šifra: zatreskana babica, OŠ Naklo, se pripravljati začela. A ne tipično kot vsi, mentorica: Jasna Zupan saj naš par kot vsi pač ni. Babičina predelana poročna obleka Babi mi je samotarka rekla, da življenja barka njena je dovolj velika zanjo le in konec pika. Dedi davno je umrl, babi je dogodek strl, drugega pa ne želi, pravi: »Čudni so prav vsi!« Saj sem jo prepričevala, da bo pravega spoznala, vedno me je zavrnila, pa se stvar je spremenila. Ko sva z avtom se vozili, da bi mleka nakupili, katrʼca je zaškripala, iz motorja dim pognala. Babi trikrat je zaklela, a nato se v roke vzela, poklicala avtovleko – naj se le solit gre mleko! A takrat prišel je on, stric zajeten kakor slon, z brki skoraj do ušes, star že šestdeset in čez. Ostrižen bil je na balin, se predstavil kot Justin. Babi pisano je zrla, a Justina s tem ni strla – Kovček svoj je hrabro vzel, za orodje je prijel, prej kot rečeš tristo sov, avto bil je kakor nov. Babi gledala je strica, kot da čudežna je ptica. Sem kar jaz se zahvalila, babi v avto potegnila. Od takrat se čudno vede in kot kakšna mačka prede. Večkrat sploh je ni doma, stvari bom prišla do dna! Sem pri njej se oglasila, brez najave pozvonila, pa mi dolgo ni odprla, ko sem končno jo uzrla. Delala sta dan in noč, skupaj, srečno, na vso moč. Avtoservis sta odprla, žlahta je debelo zrla. Res bila sta krasen par, hud sovražnik vseh okvar. Skoraj pa bi pozabila, da se bosta poročila. Le dan prej sta naročila hrano iz gostilne Dila in pripravila obleko, barve kot ovseno mleko, ni bila pač v barvi moke, saj od prejšnje je poroke. No, še ena noč do dne, ko bo on nov možek nje. Ni bila poroka javna, a zato še bolj zabavna. Petdeset se nas je zbralo, pol od teh jih je jokalo. Prav, priznam, da tudi jaz, moja mami pa ves čas, sploh, ko sta si rekla da in si dala ljubčka dva. Sneti te obleke noče, pa naj jo ima, če hoče. Naj kar stranke se hahljajo, njune zgodbe ne poznajo! 1. NAGRADA Avtorica: Zoja Novak Šifra: Sreča na vrvici, OŠ Mengeš, mentorica: Mateja Lašič Predelana babičina poročna obleka Danes je prav poseben dan, dan Evrope in moj šestnajsti rojstni dan. Devetega maja leta 1945, torej pred 55 leti se je končala 2. svetovna vojna, v kateri je umrla moja babica Genovefa. Z babico Genovefo se nisva spoznali, saj je umrla kar nekaj let pred mojim rojstvom. Vendar je tako dobro kot jaz ne pozna nihče drug, dam roko v ogenj. To pa zato, ker vse svoje dni preživim na njenem podstrešju, brskam po njenih stvareh in berem njene »zelo dobro skrite« dnevnike. No, preden boste pomislili, da sem čisto nora, naj se vam najprej predstavim. Ime mi je Mavi in sem normalno 16-letno dekle z zanimi- moda malo drugačna, bolj »šik«, vo družino. Moja mama je invalid- vendar ti dovolim, da obleko predeka, pri 19 letih je s sošolci spušča- laš po svoje. la petarde, prišlo je do trenutka neTvoja Genovefa previdnosti in pufff-cvrir-auu, njene noge ni bilo več. Po tej travma- Po prebranem pismu sem zavihatični izkušnji se je odločila, da po- la rokave. Zakopala sem se v predestane psihologinja, tako kot moj lavo babičine poročne obleke in jo oče: Res super je živeti v družini, spremenila v čudovito obleko, v kaobdani s psihologi, vsakič, ko se teri vem, da bom čez nekaj let polti zarosijo oči, imaš slab dan, izre- na ljubezni svojemu izbrancu dahčeš grde besede nad drugimi, pod- nila »da«. Odprla sem celo svoj povomiš v svoje znanje ali pa se pre- ročni butik z retro oblekami. Kupci prosto ne počutiš dobro, dobiš so navdušeni nad mojimi drugačnibrezplačne ure nakladanja o tem, mi oblekami, vedno me sprašujejo, kako sta ponosna na moje razmišl- od kje sem dobila idejo, jaz pa se le janje, da je to del odraščanja, in o nasmehnem in rečem: Od naših batem, kako nepredvidljivo in čarob- bic se lahko marsičesa naučimo. no je življenje. Ughhh, kot da pri skoraj 16. ne morem le živeti v tre- OCENA: Prispevka sta si enakovrenutku žalosti, ga preboleti in iti na- dna. Oba sledita predpisani temi, prej. sta igriva in hudomušna. Prvi priNo, teh trenutkov ni veliko, saj spevek je zanimiva, malce zafrkljiva nimam časa za žalost, zaposle- zgodba, spisana v verzih. Pesem je na sem s »požiranjem« babičinih daljša in zahteva izredno spretnost, dnevnikov in brskanjem po pod- da sama zgodba ne zvodeni. Bralca strešju. Svojo babico, tako rekoč drži v napetosti od samega začetka naravnost obožujem, ker je bila po- do konca pesmi. Pesem je napisagumna, samostojna in neustrašna na v štirivrstičnicah s stalno zapoborka za pravico in svobodo. Med redno rimo. vojno je celo napisala pismo in ga Drugi prispevek v kratki prozspravila v škatlo skupaj z drugi- ni obliki zelo strnjeno opiše, kako mi stvarmi. Za njeno prvo rojeno vnukinja predela babičino poročno vnukinjo (to sem jaz!) in jo izročila obleko, in tako brez zapletov ureshčeri (moji mami). Dobila jo bom za niči več desetletij dolgo tradicijo. svoj 16. rojstni dan. Zgodbo popestri hudomušna predZaslišala sem trkanje, mami in stavitev družine. Zanimivo je samo oči sta mi zapela vsenajboljše in sporočilo, da se vnuki lahko marsimi izročila darilo. To je bilo to! Le- česa naučijo tudi od babic, ki jih v sena škatla, na katero sem čakala življenju niso nikoli srečali. 16 let. Škatla je bila že zelo stara, žeblji so gledali ven iz nje, barva se je luščila in les je začel že tro- MLADI hneti. Čim hitreje sem jo želela odpreti, zato sem starša hitro napodi- 1. NAGRADA la ven, skočila na posteljo in odprKatarina Pegan la to »skrivnostno« škatlo. Na moje Šifra: 49 presenečenje sem zagledala le velik kup belega blaga. Hitro sem ga vzela iz škatle in ga razgrnila po Kdo je predelal babičino postelji. Seveda ni bil le kup blaga, poročno obleko? bila je babičina obleka. Obleka je prečudovite umazano bele barve s Nad oknom se igrajo srčkastim ovratnikom. V zgornjem snežinke v pomladi. delu je zelo ozka (očitno je bila babica prava manekenka), v pasu pa Kvačkanje, pletenje, figurice iz filima ovit črn svetleč pas. Krilo ima ca – več plasti, zato je zelo puhasto in vse je pretopljeno z veseljem nad letežko. Vendar je obleka tudi zelo poto. umazana. Na koncu krila, če po- V omari visi poročna obleka. bližje pogledaš, opaziš koščke ze- ʻZ daljave čutim njen pogled, mlje. spoznavam svet, ga ustvarjam spet. Kljub temu sem obleko pome- Poročno obleko slutim na koži. rila, bila je kot sešita zame, le v pasu mi je bila malo preozka (na Nekoga novega spoznam, žalost od babice nisem dobila ge- a sebe komaj prepoznam. nov za ozek pas). Ko sem se nekaj Čujem, res trga blago se obleke. časa gledala v ogledalu, sem opazila, da ima obleka dva mala žep- Pokliče me, zgane srce, ka, v katerih se je skrivalo babičino lepota vsa od znotraj je. pismo. Papir je bil že zelo star, zato Mi zleze pod kožo poročna obleka. sem previdno odprla pismo. Črke so bile rahlo razmazane, vendar se Spoznavam še, je dalo lepo razbrati babičino pisa- mir v meni je. vo. Na listku je pisalo: Predelana oprava. To je moja zapuščina tebi, bodoča princeska. Verjetno se čudiš, Minilo staro že, kaj za vraga je ta obleka, to; dra- novo – On le ve. ga moja; je moja ena in edina po- Sobota, 14. ročna obleka, ki prehaja iz generacije v generacijo že vrsto let in se- Zvonovi zapojo in orgle zaigrajo daj je tvoja. Verjamem, da je sedaj v nov poročni dan. letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 13 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Drobtinica na prtu Včasih se mi zdi, da urno čas hiti. Kje so tiste dni: babica in mi. Gobelini, kvačkarije, vsakovrstne umetnije. Dala nam je vse, kar imelo je srce. Sirovi grislini, smetana, tortelini, a pecivo novo, jasno – še surovo. Pesmice, bližina, mislice, globina v spomine preorane. Dragoceno ostane. Spretnosti, navade, pravite razvade? Jaz pa vam povem: brez njih v svet ne grem! OCENA: Edini prispevek iz tega sklopa si zasluži 1. nagrado za pogum in pripravljenost k sodelovanju. Avtor se je predstavil z dvema pesmima. Prva pesem sledi predpisani temi. Odlikuje jo poseben slog: prepletanje perspektiv: sedanjega trenutka ustvarjalnosti in miselnega refleksa, ki ga avtor nakaže in predstavi z dvojno izbiro pisave. Pesem je tenkočutna, polna čutnih zaznav. Druga pesem nima predpisane teme. Je preprosta, lahkotna, polna spominov in hvaležnosti do babice, ki je s svojo spretnostjo znala razvajati svoje vnučke. Po vsebini lepo dopolni in zaobjame izpoved v prvi pesmi. ODRASLI 1. NAGRADA Avtorica: Metka Oset šifra: Maska Ohcet in karneval Predelana babičina obleka visi v moji omari. Odselila se je in mi jo podarila. Ni bila moja prava babica. Ko staršev ni bilo doma, sva se prijetno družili, kot se družijo babice in vnuki. Spomnim se zgodbe, ki mi jo je pripovedovala: »Zdaj, ko si v občutljivih letih, ti bom povedala, kako sem se poročila.« Priprave na poroko je natančno opisala. Po zaroki je bila poročna obleka njena prva skrb. Zaposlovala se je z mrzličnim iskanjem po tujih modnih revijah. Več ur, ki so se zavlekle dolgo v noč, so oči iskale njeni duši skladno oblačilo, v katerem bo stopila pred oltar. V enem tednu je prelistala vse, kar je našla doma, kar so ji prinesle prijateljice in kar ji je posodila teta, ki je bila vrhunska šivilja. »Sešila ti bom izbrano obleko, ki bo moje poročno darilo.« ji je po- nudila. V tistih časih, ko so se pri nas delali seznami izbrisanih oseb, ni bilo pričakovati, da bo našla za svoj izpiljeni okus obleko za poročni obred v kakšni trgovini ali bog ne daj izposojevalnici. Tako so minevali dnevi in tedni. Mesec se je obrnil, kot bi trenil, njej pa se še vedno ni zbistrilo, kaj si sploh želi. Čeprav je bila, lahko bi rekli, rosno mlada za tak življenjski korak – imela je dvajset let, je bela barva ni zadovoljila, pa tudi ne barva šampanjca ali rožnata. Zanjo je bilo to vse preveč dolgočasno. Takšna je bila lahko vsaka nevesta. Želela je obleko, ki še ni bila videna, da bi si jo svatje zapomnili in še dolgo govorili o njej. Minila sta dva meseca in ustvarjalni duh, ki ga je podedovala po očetu, je vendarle počasi, z drobnimi potezami izrisoval podobo princese. Ideja je bila vse bolj jasna in všečna, kot plima jo je napolnila z radostjo. Mami je zaupala, da je sanjala obleko, po katero bo šla na konec sveta. Mama je nemočna zavila z očmi in pri sebi šepnila: »Mladost je norost, skače čez reko, kjer je most.« Hčerko je poznala in ji ni ugovarjala, kar si je namreč zabila v glavo, to je tudi naredila. Ni se strinjala niti s poroko, zaradi česar sta se pred časom sporekli. Ženin je bil osem let starejši, podjetnik, in je znal s pretkanostjo kot pajek v svojo mrežo zvabiti srce neizkušene mladenke. V njegovem podjetju je dobila priložnost za prvo plačo, hitro napredovanje in pot v finančno neodvisnost. Delo je dobro opravljala in spodnesla stolček marsikateremu zbeganemu sodelavcu. Postala je desna roka direktorja in njegova zaročenka. Ni mogla skriti eksplozije čustev, ki so privrela kot vulkan, ko jo je zasnubil. V njegovem naročju se je stopila kot snežinka, ki je ravnokar priletela na vetrobransko steklo. Bila je sama, na poti, ne ravno na konec sveta, temveč samo v Avstrijo. Slabo vreme je ni motilo, saj je bila na misiji poročna obleka. Zavila je na parkirišče in ustavila. Iz torbice je vzela denarnico in preverila njeno vsebino. Imela je nekaj svojega denarja, nekaj ga je primaknil ženin, pa tudi starša sta pomagala po svojih močeh. Kljub mrazu, bil je mesec februar, je po ulici hodila vsa vročična ob pogledu na butike, ki so se ji razkrivali drug za drugim s svojimi darežljivimi izložbami. Požirali so jo, kot požira zemlja težko pričakovane dežne kaplje. Spuščal se je mrak, ko se je vračala proti avtu. Hodila je mehko kot po oblaku. V rokah je nosila dragocenost: poročno obleko, takšno iz sanj. Njen obraz je zadovoljno žarel. Položila jo je na zadnja sedeža. Sedla je, nakar jo je zadelo: imela jo je, zdaj gre zares! Srce ji je od sreče noro poplesavalo. Vsa je drhtela, videla se je pripravljeno za poročni dan. Solze sreče so prestopile bregove vek in se kot potočki razlile po ravnici lic. Marogast Razočarana in prestrašena, kot obraz je skrila v dlani. Počakala je, da so se silna čustva umirila. Še šipe obstreljena mlada srna, se je vrnila v gnezdo. Ob dobrohotnosti starso se orosile, kot bi čutile z njo. Na poti domov jo je čakal še en šev se je znova postavila na noge. postanek: carina. V koloni se je po- Šele zdaj, ko se je koprena ljubezni časi premikala naprej. Med vožnjo razblinila kot megla pod žarki juje iskala odgovore na vprašanje, če tranjega sonca, je spregledala. Uviimate kaj za prijaviti. Najbolj ji je sé- dela je, kaj sta ji starša želela dodel odgovor, da je kupila obleko za povedati že pred poroko. Menjala pusta. Bila je na vrsti za pregled. Od- je službo in spoznavala nove ljudi. prla je okno, pozdravila in pokaza- Bili so njenih let. Med njimi se je la potni list, uslužbenec je posvetil dobro počutila. Skupaj so hodili na na zadnja sedeža, videl nekaj rde- izlete in zabave. Bližal se je pustni čega in vprašal: »Imate kaj za prija- čas, ko je nekdo predlagal, da bi se vit?« Mirno mu je odgovorila: »Oble- našemili. Nekateri so že imeli ideje, ko za pusta sem kupila.« Res se je drugi so brskali po spominu in isbližal čas norčavosti, zato ji je ver- kali ljube like. Želela se jim je prijel ter pomahal, da lahko nadaljuje družiti. Med pustnimi kostumi izvožnjo. Sproščeno je stopila na plin. pred več let je ni nič zamikalo. OdOhcet se je začela. Ženin je dajal prla je še eno omaro, na dnu katevtis belega panterja, ki bo prelestno re je klavrno ležala poročna obleka. nevesto na svojih plečih brez napo- Verjetno jo je bila malomarno obera ponesel na skupno življenjsko sila in je čez čas spolzela z obešalpot ter jo obvaroval trnja in ostrih nika. Po telesu jo je spreletelo. Vraskal. Ona, vsa predana, je pokončno ta je takoj zaprla in se s hrbtom in stala ob njegovi rami kot princesa v rokama naslonila nanje. Boleče mirdeči obleki in s prav takim klobuč- sli preteklosti so se je hotele polakom. Nekateri povabljeni so se čudi- stiti. Spomnila se je dogodka, kako li drznosti in morda že kar predrzno- je prelisičila carinika. Zdaj pa bo sti mladenke pri izbiri barve poroč- obleka zares postala njena pustna ne obleke. Bila je prava gostija. Sva- oprava. Potrebni so bili le manjtje so jedli, pili, plesali in se veselili. ši popravki. Prišila je zlate volančNekateri so že omagali, slavju pa še ke in čipko. Na klobuček je navesila zlate kroglice in privezala svilen ni bilo videti konca. Žal, ljubezen ni trajala večno, kot trak. Navdušena, da je obleki vdihsta si obljubila. Ampak ravno toliko, nila novo dušo, jo je oblekla in se da je »možak pospravil v žep naš po- počutila glamurozno. Nihče od pritni list,« so pravili zlobni jeziki. So jateljev je ni prepoznal. Pustno razpoloženi so odšli na karneval. Za imeli prav? Kdo bi vedel! brezčasno beneško masko je dobila prvo nagrado. Med rajanjem jo je nekdo prijel za roko. Zavrtela sta se v vrtinec radosti. Bila mu je naklonjena in srečna. Oči so se poiskale. Šeme so okoli njiju sklenile obroč in se veselile. Predelana poročna obleka ji je prinesla še eno nagrado – ljubezen. OCENA: Zanimiva zgodba predelane babičine poročne obleke, ki ji je na pustnem karnevalu prinesla prvo nagrado in posledično še novo ljubezen, je navdušila tudi ocenjevalce in zgodbi dodelila prvo nagrado. Poleg zanimive vsebine je zgodba prepletena z izjemnimi opisi doživljanja protagonista, ki jih avtor uspe pričarati z umetelno izbranimi slogovnimi sredstvi, kot so izvirne komparacije, persofinikacije in okrasni pridevki, s katerimi se dotakne svojih najrazburljivejših trenutkov življenja. Potek same zgodbe je v skladu s samim značajem glavne junakinje, ki je vihrava, a odločna in polna optimizma, zato je neprijetne življenjske okoliščine ne ohromijo. Poseben čar zgodbe doseže z dejstvom, kako v življenju vse prav pride in se dozdevna naključja, ko poročna obleka, ki je bila v preteklost pod pretvezo predstavljena kot pustni kostum, v resnici postane prav to, in zgodba na koncu dobi svojstven epilog. Tako z nenadnim zasukom bralca prijetno preseneti in iz zgodbe zasije zdrav optimizem. ❒ Na zbornici se dogaja: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Zbiramo prijave za začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje: Angleščina, nemščina, italijanščina V živo na naši zbornici na Viru ali on-line Začnemo jeseni Informativne prijave na: info@domzale-ooz.si Podjetniški S.O.S. Imate vprašanje, pa ne najdete odgovora? Vas je računovodja razočaral, ali pa ne ve vsega? Svetujemo 1: 1, za člane zbornice in občan(k)e Domžal gratis Obvezne predhodne prijave na: info@domzale-ooz.si Kako iz hobija ustvariti posel? Imate hobi, ne bi vložili več kot 100 eur, bi pa radi zaslužili? Svetujemo 1: 1, za člane zbornice in občan(k)e Domžal gratis Obvezne predhodne prijave na: info@domzale-ooz.si Za bogato penzijo Kako biti upokojen in zraven še kaj zaslužiti? Svetujemo 1: 1, za člane zbornice in občan(k)e Domžal gratis Obvezne predhodne prijave na: info@domzale-ooz.si Start up mentoriranje Poglobljeno specialistično svetovanje Svetujemo 1: 1, za člane zbornice in občan(k)e Domžal gratis Obvezne predhodne prijave na: info@domzale-ooz.si Podjetniška knjižnica in bralna značka Pridite v knjižnico brez članarine, naročite si knjigo po telefonu Svetujemo 1: 1, za člane zbornice in občan(k)e Domžal gratis Obvezne predhodne prijave na: info@domzale-ooz.si 14 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii obrazi domžal slamnik@kd- dom zale. si 30 LET BOGATE GLASBENE POTI TANJA ZAJC ZUPAN, CITRARKA Tanja Zajc Zupan je ena najboljših in najpomembnejših citrark pri nas. Skozi leta je izoblikovala svoj prepoznaven in edinstven zven, citre pa je predstavila kot moderen instrument največjih razsežnosti in v slovenski prostor vnesla svežino s poustvarjanjem največjih svetovnih uspešnic vseh časov. Njeno prefinjeno in emotivno igranje seže vsakomur v srce. Miha Ulčar Foto: Barbara Zajc T anjo glasba spremlja že od njenih malih nog, saj so doma pogosto prepevali slovenske ljudske in narodnozabavne pesmi, vseh osem let osnovne šole pa je prepevala v šolskem pevskem zboru. Pri 10 letih se je v Glasbeni šoli Domžale začela učiti citre in naredila nižjo glasbeno šolo za citre, hkrati je naredila tudi dva letnika klavirske harmonike in se učila osnov kitare in klavirja. Že kot srednješolka je za Radio Slovenija posnela veliko slovenskih ljudskih pesmi. Pri 17 letih je začela poučevati citre. Z možem Bogdanom sta si družino ustvarila v Nožicah, v zakonu pa sta se jima rodila hči Ana in sin Domen. Za Tanjo je že 30 let bogate glasbene kariere. Eden njenih prvih večjih televizijskih nastopov je bil leta 1994 v oddaji Poglej in zadeni na Televiziji Slovenija, kamor jo je povabil voditelj Stojan Auer. V istem letu sta z možem Bogdanom organizirala prvi samostojni koncert z gosti v Hali komunalnega centra v Domžalah, ti pa so naslednja leta postali stalnica, saj sta do leta 2012 organizirala kar 18 koncertov, na katerih je bilo tudi po dva tisoč obiskovalcev. Leta 1993 je izdala prvo kaseto Sanjarjenje in takoj za tem še kaseto Ko pride polnoč. Do zdaj je izdala 14 albumov, zadnjega z naslovom Ljubljena leta 2020. Na njih je poustvarila več kot 150 instrumentalnih priredb iz priljubljenega repertoarja svetovne in slovenske glasbene zakladnice. Največ je sodelovala s producentom, tonskim mojstrom in aranžerjem Dušanom Zoretom, s katerim sta oblikovala njen prepoznaven zven. Preizkusila se je tudi kot pevka in s Stojanom Auerjem posnela pesmi Vrni se (1995) in Tisoč noči (1998), sama pa je zapela pesem S teboj plesala bi. Leta 1997 je začela desetletno sodelovanje s flavtistko Anjo Burnik, od leta 2013 pa sodeluje predvsem s pevko Tejo Saksida. Zaigrala je glasbene vložke za film Kajmak in marmelada, nastopila na koncertih s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z orkestrom Slovenske policije, Big bandom RTV Slovenija ... Citre je zaigrala ob mnogih slovenskih in hrvaških pevcih. Med drugim je nastopila v Palači Sveta Evrope v Strassbourgu, za švedski kraljevi par, na Japonskem in Švedskem ter v Izraelu in Kanadi. Tanja, kdo vas je navdušil za citre in kdaj ste se odločili za pot poklicne glasbenice? Ko sem bila otrok, smo ob večerih poslušali soseda, ki je lepo igral na citre. Imela sem to srečo, da sta me starša vpisala v glasbeno šolo za citre in tako se je začelo. Zlahka pa si sebe predstavljam tudi kot cvetličarko, ki uživa z rožicami, pa kot detektivko, ki raziskuje zapletene primere, morda kot psihoterapevtko, ki pomaga ljudem v stiski. Šestnajst let sem bila v službi na Ministrstvu za notranje zadeve in študirala ob službi. Prišel je trenutek, ko je bilo težko usklajevati službo, citre in družino. Zdaj vem, da je bila prava odločitev, ko sem se odločila za službo profesionalne glasbenice. To delo rada opravljam, pri tem uživam in to delim s poslušalci. Ste ena redkih glasbenic, ki zelo uspešno promovira citre. Za uspeh so potrebne določene posameznikove lastnosti. Uspejo samo tisti, ki so osebnost. Poleg prijaznosti, nasmeha, motivacije, iskrenega dela, sem spada tudi čustvena inteligenca, ki nam omogoča zavedanje lastnih čustev in prepoznavanje čustev pri drugih. Se pa ljudje ne povzpnemo iz nič. Rabiš pogum za dolgo pot navzgor. Če želiš uspeti, moraš biti pripravljen, na pravem mestu, ob pravem času. Na koncu je odločilna tudi sreča, da dobiš priložnost; da nekdo prepozna tvoj talent, da te vzljubi občinstvo, ki pride na tvoje koncerte. Jaz sem bila pri svojem delu ves čas motivirana, trdo sem delala in srečala sem prave ljudi, ki so mi pomagali na tej poti. Poleg 30-letnice glasbene kariere ste v letošnjem letu dopolnili tudi 50 let? Kako se počutite ob teh mejnikih? Pyotr A. Pavlenko je napisal: »Življenje – to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.« Čudovita misel. Po pravici povedano me je moja 50-ka malce opomnila, da nisem več dvajset, trideset ali štirideset, vendar sem ugotovila, da je to le številka, ki ne pove dosti. Dokler se počutim koristno in imam ob sebi ljudi, ki me potrebujejo, mislim, da se ne bom postarala. Starost je le navidezna, staro je samo telo – v sebi čutim, da sem še mlada in da še veliko lahko dam, imam še mnogo neuresničenih želja. Zdaj ste že petnajst let poklicna glasbenica. Ste zadovoljni? Vedno bolj ugotavljam, da imam najlepšo službo na svetu – igram prelep instrument, s katerim izražam svoje občutke in mi daje zatočišče. Zaradi citer sem spoznala mnogo čudovitih ljudi, stkala nova prijateljstva, videla mnogo zanimivih krajev, mogoče imam zaradi tega tudi boljši vpogled v občutja in navade ljudi. Ti nastopi ti dajo neko sliko, kako ljudje delujejo ob raznih življenjskih dogodkih, ki jih spremlja glasba: od pogrebov, jubilejev in porok. Kdo z vami največkrat zapoje ob citrah? Enkrat spremljam pevca Roka Ferengjo, drugič sem na odru s Tejo Saksida in Klemenom Torkarjem, pogosto tudi s pianistom Tadejem Vasletom in Klapo Histri s Hrvaške. Zelo uživam, ko moje koncerte vodi hči Ana. Zelo globoko se na odru čutiva s pevko Tejo Saksida. Na srečo delam z ljudmi, kjer ni potrebno mnogo besed. Preprosto smo na zelo subtilni frekvenci. Poje zelo emocionalno, angelsko in najini energiji skupaj zelo lepo valovita. Teja besedilo podaja na način, kot da ga živi. To pri njej zelo cenim. Če besedilo govori, da je nekdo šepetal, Teja tako tudi zapoje. Ne znam prav opisati ta čudoviti občutek, ko na odru točno predvidiš in čutiš, kaj sledi, in pri tem neznansko uživaš. Po več kot dveh letih prisilnega premora se zdaj glasbeniki vračate v normalno stanje. Kako ste preživeli t. i. obdobje izrednih razmer? Moj poklic je moj hobi in mi daje občutek pripadnosti, pomirjenosti, ritem, urnik, ustvarjalnost in denar. Med epidemijo, sploh na začetku, sem čutila bivanjsko praznoto, ki je imela name precej neugoden vpliv. Imela sem občutek, da preživeti tako krizo, zame presega moje zmožnosti. Vendar sem hitro ugotovila: pomagaj si sama, nihče drug ti ne bo pomagal. Ugotovila sem, da kljub vsemu ni konec sveta in da je najpomembneje, da sem ostala povezana z družino in prijatelji. Tolažbo sem našla tudi v glasbi. Verjamem, da so za preživetje potrebni ljubezen, upanje, pogum in odpuščanje. Torej biti tukaj in zdaj. Živeti po pameti in sproti in ne čakati na boljše čase. Prepričana sem, da življenje podpira le najpogumnejše. Med epidemijo sem bila hvaležna tudi za možnost nastopanja na pogrebnih slovesnostih. Razlika pa je v tem, da v trenutku slovesa glasba pomaga ljudem doživeti neka druga čustva kot na koncertu. Ob glasbi je slovo bolj osebno. Sama pa ob pogrebih spoznavam, kako je človek minljiv in se na neki način bolj zavedam tudi sebe, da človek ni sam sebi namen. Da je pomembno le tukaj in zdaj, da imam socialno mrežo, da puščam za seboj neke sledi. seni da filmu krono in zaradi tega je film naredila popoln. Po 50 letih od nastanka melodije in filma pa v tem trenutku nastaja nova pesem. Že dlje časa sem si neznansko želela, da bi mi Matjaž Vlašič napisal melodijo posebej zame. Letos je ideja dozorela in lahko rečem, da nastaja nekaj lepega in veličastnega. Zelo mi je ljuba, ker je bila napisana prav za citre oziroma zame. V njej citre zazvenijo v vsej svoji globini in veličini. Matjaž je res mojstrsko opravil svoje delo. Komaj čakam, da jo bomo jeseni premierno izvedli v Cankarjevem domu. Imate v svojem repertoarju najljubšo skladbo? Melodijo Cvetje v jeseni sem doslej zaigrala največkrat. Zelo mi je ljuba, ker je bila napisana prav za citre in v njej zazvenijo v vsej svoji globini in veličini. Mojster Urban Koder je res izvrstno opravil svoje delo. Ljudje jo vedno in znova želijo slišati. Ta pesem je tudi najlepša točka na mojih koncertih. Hči Ana ob mojem igranju interpretira odlomek iz filma, ko Janez zaprosi Meto za roko. Ana je zelo prepričljiva, poslušalci pa so vedno ganjeni. Pri srcu mi je toplo, ko vidim s kakšnim žarom in veseljem nastopa. Ob tej točki neznansko uživam; z Ano se predajava do maksimuma in potegneva iz sebe vse znanje ter ljubezen do citer in besede. Kaj načrtujete v prihodnje? Trenutno ne delam posebnih načrtov, saj je vsa energija usmerjena v praznovanje tridesetletne glasbene kariere. Vendar pa so želje pomembne, saj vodijo k cilju. Tako kot sama pogosto zaželim ljudem, ki jim igram ob raznih jubilejih, si želim tudi zase: da bi se mi življenje v prihodnje odvijalo tako, da ga bo lepo in vredno živeti. Da bi naredila kaj dobrega. V prihodnosti se želim česa novega naučiti, kam iti, početi zabavne in vznemirljive reči. Imeti odprte oči in sklepati nova prijateljstva. Ja, veliko stvari si želim poizkusiti. Predvsem pa živeti po pameti in sproti. In v skladu s pesmijo: Življenje je lepo, če ga živiš. Kot mi je znano, so vaše citre posebne, saj ste si omislili ʻTanjinoʼ struno. Leta 1995 je izdelovalec Vinko Novak naredil zame prav posebne citre, ki so morale biti bele. Naročila sem mu še, naj vgradi dodaten vijak za dodatno struno. To je dobro premišljena poteza, saj mi ta struna omogoča večji tonski razpon in je kvalitativen doprinos inštrumentu. Kaj vam pomeni sreča oziroma zadovoljstvo v življenju? Vsako življenje se včasih drži na smeh, drugič ima solze v očeh – tudi moje. Včasih ne najdem notranjega miru, počutim se nemočno in iščem smisel. V nekem trenutku sem podlegla strahovom, prežemala me je nemoč. Po vsem, kar se dogaja na planetu Zemlja, ugotavljam, da svet ne bo nikoli urejen in bo večen ʻBabilonʼ. Da se ni pametno česa oklepati za vsako ceno, ker je vse minljivo, da lahko struna poči, ko na citre igram najlepšo melodijo. Edino, kar je gotovo in resnično, je sedanjost. Da moram sama najti harmonijo in si lahko in znam reči: Tanja, si čisto v redu, si prijazna, lepa, dobrodelna, lepo igraš … Res je, če ne igraš življenja sam, se življenje igra s teboj. Moja sreča je odvisna od moje notranjosti – kako doživljam svet okrog sebe, kako sem zadovoljna s seboj. Kot je rekel Tone Pavček: »Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad. Potem v tebi dve sreči gorita. Dve sonci v srcu …« Po 50 letih nastanka Cvetja v jeseni bodo citre dobile novo veličastno avtorsko pesem. Ljudje s citrami povezujejo tudi film Cvetje v jeseni. Melodija Cvetje v je- Nam poveste še nekaj besed o gala koncertu, ki ga pripravljate ob 30-letnici glasbene kariere. Trideset let bogate glasbene kariere je čudovit občutek in priložnost za slavje, saj se mi je uresničila osebna želja, da sem kot glasbenica v slovenskem prostoru pustila nek pristen odtis. Praznovala bom z gala koncertom v Cankarjevem domu, 25. septembra. Spremljal me bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla in mnogi pevci, s katerimi sem sodelovala: Nuška Drašček, Slavko Ivančić, Rok Ferengja, Elda Viler, Gregor Ravnik, Goran Karan, Teja Saksida, Klemen Torkar, Daniel Popović, Stiški kvartet. Navdušila vas bo izbrana glasba – sprehodili se bomo skozi glasbene spomine in pretekla sodelovanja. Slišali boste največje uspešnice, od slovenskih popevk in hrvaških pesmi do tujih mojstrovin, ki vas bodo zapeljale v čarobni svet omamljanja z glasbo. Mili zvoki citer se bodo zlili s čudovitimi glasovi pevcev in glasbo simfonikov. Večer bo poln čudovite glasbe, spominov, čustev in glasbenih presežkov z odličnimi izvajalci. Skupaj bomo ustvarili nepozaben večer. Bi želeli kaj sporočiti bralcem Slamnika? Želim si, da vseh teh lepih melodij, ki sem jih poustvarila, nikdar ne bi prekril prah pozabe. Bralkam in bralcem Slamnika pa želim, da se jim to leto zgodi kaj lepega in nepozabnega. Nekaj, kar jih bo osrečilo. Toda pozor, sreča ni nekaj, kar pride naproti samo od sebe. Treba je početi zabavne, vzpodbudne in vznemirljive reči, kam iti, se česa naučiti in si privoščiti malenkosti. ❒ letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 15 naša varnost slamnik@kd- dom zale. si VARNOSTNI PAS – ZAVARUJE VAS PRED HUJŠIMI POŠKODBAMI Vozniki in potniki osebnih avtomobilov predstavljajo skoraj polovico smrtnih žrtev v prometnih nesrečah in spadajo med najpogostejše žrtve. 7. Pas s potegom proti zgornji pritrditveni točki pravilno naravnamo in zategnemo. S tem dosežemo, da se dobro prilega telesu in da čimbolj zmanjšamo naletno težo telesa ob pas. Miha Ulčar Foto: AVP Poškodbe varnostnih pasov D Na Agenciji RS za varnost prometa opozarjajo, da je treba občasno preveriti varnostne pasove in ugotoviti, ali so morda poškodovani. Za čiščenje ne smemo uporabljati agresivnih čistil, saj lahko oslabijo pas. Posebne zaponke, ki naj bi zagotavljale večje udobje, onemogočajo samodejno zategovanje pasu in so izredno nevarne. Pas ob uporabi teh zaponk ni zategnjen in ob trku lahko povzroči hude poškodbe. Če je bilo vozilo udeleženo v prometni nesreči, je treba zamenjati vse varnostne pasove, ki so bili uporabljeni, tudi če poškodbe na pasu niso vidne. ❒ osledna uporaba varnost­ nega pasu zmanjša tveganje za smrt v primeru prometne nesreče kar za polovico, skoraj toliko zmanjša tudi tveganje za hude poškodbe, ter za skoraj četrtino zmanjša tveganje za nastanek lažjih poškodb, tako pri voznikih kot pri sopotnikih na sprednjih sedežih. Po statističnih podatkih več kot tretjina smrtnih žrtev med vozniki in potniki v osebnih vozilih v letu 2018 ni uporabljala varnostnega pasu (40 %), delež pripetosti smrtnih žrtev med potniki pa je bil za Do 21. junija letos je Policija po začasnih podatkih ugotovila že 22.376 kršitev neuporabe varnostnih pasov. Posebej zaskrbljujoče pa je, da je v tem času Policija ugotovila kar 2407 kršitev, povezanih z neuporabo zadrževalnih sistemov pri otrocih. Lani je Policija ugotovila 54.020 kršitev neuporabe varnostnih pasov, v letu 2020 pa 43.842 tovrstnih kršitev. Od tega je bilo kar 5832 kršitev, povezanih z neuporabo zadrževalnih sistemov pri otrocih. Število kršitev je bilo lani tako znova večje, saj je v letu 2020 Policija ugotovila 5227 tovrstnih kršitev. več kot 30 odstotkov slabši kot pri voznikih (38 %). Med telesno poškodovanimi vozniki je bil delež pripetosti boljši – med huje poškodovanimi vozniki jih varnostni pas ni uporabljalo 16 odstotkov, med lažje poškodovanimi pa 4 odstotki. Med poostrenim nadzorom nad uporabo varnostnih pasov so policisti v tednu dni obravnavali 1902 kršitvi Med nadzorom nad uporabo varnostnih pasov, ki je med 4. in 10. julijem 2022, potekal v okviru nacionalne preventivne akcije Varnostni pas varuje vas, so policisti odkrili 1902 kršitvi zaradi neuporabe varnostnih pasov oziroma zadrževalnih sistemov za otroke. Od tega je bilo na sprednjih sedežih ugotovljenih 1747 kršitev, na zadnjih pa 155. V 667 primerih so kršitelje zgolj opozorili. Preverjali pa so tudi pravilno uporabo zadrževalnih sistemov med vožnjo, pri čemer so v enem tednu odkrili 51 kršitev zaradi neuporabe zadrževalnih sistemov pri otrocih. Varnostni pas vam dokazano lahko reši življenje Med akcijo so policisti spodbujali k varnemu pripenjanju v vozilih, ob tem pa tudi preverjali uporabo var- nostnega pasu pri voznikih in sopotnikih tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih ter pravilno uporabo zadrževalnih sistemov med vožnjo. »Na ta način želimo zmanjšati število mrtvih in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Varnostni pas je namreč še vedno najpomembnejša varnostna naprava v vozilu, s katero lahko v veliko primerih preprečimo najhujše posledice. Marsikateri voznik, ki umre v prometni nesreči, bi preživel, če bi bil privezan,« poudarjajo na Policiji. kovit je le pravilno zapet varnostni pas. Ni dovolj, da ga potegnemo čez sebe in zapnemo. Izprazniti je treba tudi morebitne žepe v vrhnjih delih oblačil in preveriti, ali je varnostni pas poravnan in nameščen povsem tesno ob telesu. Pravilna uporaba varnostnega pasu v sedmih korakih 1. Najprej ustrezno nastavimo vzglav­ nik, tako da je njegov vrh v višini vrha glave. 2. Višino zgornje pritrditve varnostnega pasu naravnamo na svojo višino, tako da zgornji del varnostnega pasu teče čez sredino rame. 3. Pas ne sme biti preblizu vratu, prav tako ne sme zdrsniti z rame. 4. Spodnji del pasu mora poteka- Ali ste vedeli? • Odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h. • Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli 10 m globoko. Pri večjih hitrostih pa ta sila skokovito narašča. • Strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40 % manj žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove. ti prek bokov in ne prek trebuha. Previsoko nameščen spodnji del pasu in ohlapen pas lahko povzročita hude poškodbe. 5. Pripnemo se pazljivo, prepričamo se, da je zaponka pasu dobro zapeta in da slišimo ʻklikʼ. 6. Preverimo, da je varnostni pas poravnan in ni zvit. Pripnite se na vsaki vožnji, tudi najkrajši! Zavedanje o pomenu dosledne uporabe varnostnega pasu je žal še vedno prenizko. Zato ob tej priložnosti policisti znova pozivajo vse voznike, naj vedno in brez izgovorov poskrbijo za dosledno pripetost vseh potnikov v vozilu: »In to na vsaki, tudi najkrajši poti! Pri najhujših prometnih nesrečah je namreč vedno znova ugotovljeno, da bi bile lahko posledice bistveno blažje, če bi vozniki in potniki v vozilu dosledno uporabljali varnostni pas.« Učinkovit je le pravilno zapet varnostni pas Na Policiji opozarjajo tudi na pomen pravilnega pripenjanja. Učin- Varnostni pas in zračna blazina pri trku upočasnita in preprečita gibanje telesa proti trdim delom v vozilu in tako prevzameta velik del sile, ki se sprosti ob trku. Posledice za potnike so blažje, kot bi bile brez uporabe teh varnostnih pripomočkov. S talne in dolge kolone na Karantanski cesti iz smeri Ihana in avtoceste kličejo po spremembi – beri podaljšanju – intervala na semaforju v križišču z Ljubljansko cesto. 16 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii društva slamnik@kd- dom zale. si 16. druženje pod lipami V lipovem drevoredu pred Kulturnim domom Groblje je bilo 21. maja 2022 nadvse živahno. kulturno društvo groblje Po krajšem presledku zaradi covida-19, le kolikokrat smo to že napisali, je Kulturno društvo Groblje pripravilo 16. druženje pod lipami in s tem tradicionalnim kulturno-zabavnim srečanjem, v katerem ni manjkalo dediščine, predvsem pa razstavljavcev in obiskovalcev. Vsi so bili zaradi priložnosti za druženje, za obujanje spominov na dosedanjih 15 prireditev, predvsem pa priložnosti za raznovrstna srečanja, ki smo jih v preteklih dveh letih zelo pogrešali. K prijetnemu razpoloženju je prispevalo sončno vreme, bogat kulturni in zabavni program ter vedno prijazni domačini, ki so, ob pomoči sponzorjev (Občina Domžale, JSKD, Območna izpostava Domžale, KS Jarše - Rodica, Slaščičarna Lenček, Gostinsko podjetje Trojane in Biotehniška fakulteta) pripravili res prijeten dan. Tudi letos ni manjkalo nastopajočih, ki jih je predstavljal Žiga Bunič, in prav za vsako skupino našel ravno pravšnje besede. Tako so za prijeten začetek nastopile Domžalske mažoretke in twirlerice z Osnovne šole Rodica, zapel je Upokojenski pevski zbor Občine Moravče, zaplesala je Folklorna skupina Groblje Domžale, ki je bila deležna posebne dobrodošlice, Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale in Pevska skupina Rožmarin Dob, za konec pa so številne obiskovalce razveselili glasbeniki Tam- Pestotnik in Janko Pucihar, ob iz Črnuč, Ivan Zaplotnik iz Kovorja, Peter Gostič s Prevoj, Peter Guček iz Kovorja, Željko Širec iz Ljubljane in Jernej Zajec s Črnega vrha. Veliko obiskovalcev se je ustavljalo ob posameznih rokodelcih: Društvo rokodelcev, Moravče, KUD Fran Maselj Podlimbarski, Ciril Burgar, Melodija Mengeš – izdelava harmonik, Drago Plevel, slikanje na platno Mengeš, Joži Anžin, slikanje na platno, Spodnje Jarše, Matejka Jakob Oven, klekljanje, Ljubljana, Eva Zajec, klekljanje, Urška Cerar, šivanje, Janko Drčar, izdelava skrinjic; Marija Bizjak, glineni izdelki Čirče Kranj; Milan Dernulovec, izdelava košar Prevoje Za otroke sta otroško delavnico pripravila Sabina in Gašper Plevel. Kulturno društvo Groblje je poskrbelo tudi za jedačo in pijačo ter prijetno razpoloženje, ki je zanesljivo ostalo v lepem spominu vsem, ki so bili del 16. druženja pod lipami. Vera Vojska buraške skupine Bisernice – veterani KUD Janko Krmelj Reteče. Med večino ljudskih in narodnih pesmi ter plesov so se mešali obiski in postanki pri razstavljavcih, razporejenih ob obeh straneh lipovega drevoreda, ki so v pogovorih radi pred- stavljali svoje rokodelske ustvarjalnosti, med katerimi smo lahko občudovali tudi izdelke naše dediščine, predvsem pa občudovali veliko veselje, s katerim ustvarjajo. Posebne pozornosti so bili tudi tokrat deležni rezbarji in njihove spretne roke, med njimi tradicionalni razstavljavec Marijan Vodnik iz Domžal in Jože Močnik iz Preserij, Roman Kokole iz Stranj, Olga in Alojz Šmid iz Ljubljane, Fanči Smole z Rodice, Marko Kobilica z Vira, Tomaž in Ladislav Jakob iz Ljubljane, Tone POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo občine domžale Prijetno poletje Kljub počitniškemu času so prostori Društva upokojencev Domžale v Domžalah, Ulica Simona Jenka 11, odprti za vse, ki tudi v tem času potrebujejo kakšno pomoč ali informacijo za vsakdanje življenje. društvo upokojencev domžale Pri tem ne bo odveč, če vas opozorimo, da je treba ob visokih temperaturah še bolj paziti na zdravje kot sicer. Svetujemo, da se zadržujete predvsem v senci in ne pozabite na dovolj pijače. Nismo pozabili niti letošnjega odziva na drugo tradicionalno srečanje Starejši smo skupaj močnejši. V Društvu upokojencev Domžale smo se potrudili, da bi skupaj z Ob- čino Domžale pripravili kar čim prijetnejši dan, žal pa smo ugotavljali, da odziva s strani drugih podobnih društev ni bilo oziroma je bilo zelo majhno. Kljub temu smo bili veseli prav vsakogar od obiskovalcev. Potrudili se bomo, da bo Starejši smo skupaj močnejši res postalo tradicionalno srečanje in se dobimo tudi v naslednjem letu. Čeprav je prav na vsakem vogalu, kot radi rečemo, veliko govora o povečevanju števila okuženih s nje starejših, saj želi zainteresiracovidom-19 najbrž ne bo odveč, da nim pomagati pri izpolnitvi pogovas, kot najbolj ogroženo skupino, ja za pridobitev omenjenega bona. opozorimo, da upoštevajte prav vse Več informacij bomo objavili v naukrepe, predvsem pa sami posku- slednjih mesecih. Med aktivnosti, ki se jih člani in šajte ravnati, da se boste čim bolj izogibali možnostim okužbe. Uživajte članice društva vselej radi udelebrezskrbno v poletju, kajti jesen bo, žujejo, so ekskurzije in izleti, kjer kot pravijo, zdravstveno spet manj udeleženci spoznavajo zanimivoprijetna. Tudi v tem času lahko po- sti in znamenitosti posameznih dekličete na tel. št. 051 262 100 od po- lov naše lepe Slovenije. poučnimi nedeljka do petka od 9. do 12. ure, ekskurzijami – izleti. Tako so pred da se dogovorite za brezplačni pre- kratkim organizirali obisk Geosvoz starejših ter pri tem upoštevate sa, središča v Vačah, prijetna poučna ekskurzija pa jih je popeljala po pogoje, ki vam to omogočajo. Naj vas spomnimo na dogodek vseh treh zasavskih središčih: ZaProgram Sožitje za večjo varnost gorju, Trbovljah in Hrastniku, kjer v cestnem prometu za seniorje in so se spoznavali z njihovo zanimiupokojence, ki bo 13. septembra vo zgodovino in sedanjostjo, pred2022, v Knjižnici Domžale in na ka- vsem pa v prijetnem druženju preterega se je treba predhodno naro- živeli prijeten dan. čiti v tajništvu društva na tel. št. 01 Društvo upokojencev Domžale 724 19 04 v času uradnih ur. Preda- se trudi, da bi sprejeti program čim vanja bodo potekala od 9.30. do 13. bolj uresničili in spočiti dočakali ure. Ker je število mest za udeležen- jesen, ko bo delo zaživelo v celoti. ce omejeno, vas prosimo, da se pri- Vsem želijo prijetno poletje, vabilo javite čim prej. tudi novim članom in zlasti prostoKot je znano, se bodo morali upo- voljcem za delo v številnih odborih, kojenci za pridobitev svojega digi- dobrodošli pa tudi prostovoljci šotalnega bona udeležiti brezplačne- ferji za program brezplačnega prega izobraževanja s področja digital- voza starejših. ne pismenosti, zato Društvo upokoVera Vojska jencev Domžale razmišlja tudi o orFoto: DU Domžale ganizaciji tovrstnega izobraževa- Gibalna veselica Društvo Šola zdravja vas vabi na gibalno veselico društvo šola zdravja Ljudje si običajno naredimo žur v večernih urah. Lahko se odločimo in gremo ven na potep po mestu, sami, ali pa jo mahnemo na kakšno skupno veselico. Ampak vse to se dogaja šele zvečer! Šola zdravja organizira skupne veselice že zjutraj in to povsod po Sloveniji. Veselice se začnejo že ob 7.30 ali ob 8. uri. Najprej preverite na tej povezavi https://solazdravja.com/skupine-po-obcinah/, kdaj se pri vas začnejo, da ne bi česa zamudili, saj se na teh veselicah dogajajo pomembne reči. Tam se vsako jutro zahvalijo novemu dnevu. Prvih 30 minut se gibajo in plešejo po metodi 1000 gibov. Glasbo ustvarja orkester Narava bend, v katerem igrajo psi, mačke, ptiči, žabe, kokoši in še marsikdo, ki se znajde v bližini lokacije ene od številnih veselic na prostem. Kdaj pa kdaj zvoke popestrijo veter, dež in grmenje. Nič hudega, saj se v bližini vedno najdejo kakšne strehice, pod katere se malo bolj stisnemo, kot se za veselico navsezadnje tudi spodobi. Tisti, ki redno hodijo na veselice Šole zdravja, radi poudarijo, da se na njih z veseljem oglasijo, saj se tam obenem gibajo in družijo, kar pa zelo dobro vpliva tako na fizično kot tudi psihično zdravje. Dobre besede o gibalnih veselicah so prišle tudi do Ministrstva za zdravje, ki jih zdaj podpira že osmo leto. Torej, recept za ohranjanje in krepitev našega zdravja je enostaven, čim več gibanja in čim več druženja. Letos se je tej podpori pridružila še Fundacija za šport. Pridružite se tudi vi! Čim več ljudi se zbere, bolj bo veselo. Če na vasi, v kraju ali naselju, kjer živite, še nimate takšne veselice, se oglasite na naslov Šole zdravja info@ solazdravja.si, (tel. št. 059 932 066 ), kjer se bodo potrudili, da tudi pri vas čim prej organizirajo vsakodnevno jutranjo gibalno veselico. Pa na zdravje! Neda Galijaš letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 17 društva slamnik@kd- dom zale. si Društvo Jesenski cvet na 22. medgeneracijskem taboru v Izoli Medgeneracijski tabor predstavlja načrtovano, organizirano in vodeno dejavnost v obliki sobivanja in sožitja vseh treh generacij. društvo jesenski cvet Ustreza človekovi potrebi po življenju in bivanju z drugimi ljudmi. Medgeneracijski tabor se izvaja po predhodno sprejeti in posodobljeni metodologiji ZDSGS, nastali kot primer dobre prakse na osnovi predhodnih teoretičnih modelov dela s skupinami starih ljudi za samopomoč. V nekem smislu je medgeneracijski tabor s svojo socialno dinamiko in prepletanjem medčloveških odnosov nadgradnja vodene in organizirane skrbi za starejše. Izvajalci MT so prostovoljci, voditelji skupin za samopomoč (voditelji pogovornih skupin). Udeleženci MT pa stari ljudje, člani naših skupin in mladi prostovoljci. Na MT zasledujemo naslednje cilje: • povezovanje ljudi različnih generacij • odpravljanje tabujev o predstavnikih stare in mlade generacije • učenje in prenašanje življenjskih izkušenj in tradicionalnosti • spodbujane medsebojne pomoči, solidarnosti, medsebojnega spoštovanja in razumevanja • sprejemanje ljudi takih, kot so • razvijanje in spodbujanje kreativnosti udeležencev pri sodelovanju v različnih aktivnostih na taboru • krepitev pripadnosti programu skupine starih ljudi za samopomoč Za MT je značilno, da se izvaja v okviru ZDSGS, vendar v organizaci- ji in izvedbi posameznih društev. Za vsak tabor se prilagaja prostor, kraj in oblike dela. Trajanje tabora je omejeno na 4 do 7 dni. Vsebina dejavnosti (rdeča nit) in delavnice so v naprej določene, marsikaj pa se dogaja tudi spontano. Udeleženci tabora se povezujejo v skupinah in naključno. Poleg pogovorov na določeno temo potekajo tudi druge vsebine, izkustvene delavnice, obisk znanih oseb, različni kvizi, karaoke, dramatizacija ali komični vložki. Vsakdanje aktivnosti so tudi jutranja telovadba, plavanje, sprehodi, nemalokrat odzivi na za- nimivo dogajanje v okolju (glasbeni nastopi ipd.). Na koncu tabora udeleženci izpolnijo anonimni evalvacijski vprašalnik. kjer ovrednotijo organizacijo, potek, dogajanje in ne nazadnje lastno počutje na taboru. Evalvacija je podlaga za načrtovanje nadaljnjih taborov. Letos smo v MD Jesenski cvet izvedli 22. tabor za naše člane. V začetku junija smo se v dopoldanskem času z naročenim avtobusom odpeljali našemu morju naproti. 32 udeležencev dobre volje in pozitivnih pričakovanj je srečno pri- spelo najprej v Koper, kjer smo si predhodno organizirali voden ogled Luke Koper. Prijeten gospod je prisedel k nam v avtobus in nam med vožnjo po luških koridorjih podrobno orisal strateško in gospodarsko pomembnost Luke Koper. Naše predstave so naenkrat dobile druge dimenzije logistike, organizacije dela in delavcev na takem teritoriju ter s takimi napravami in tovori. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Nadaljevali smo pot do Izole, kjer smo se za nekaj dni nastanili v našem hotelu Delfin. Nekaj udeležencev je bilo novih, prvič, večina pa je okolje in pogoje bivanja ter organizacijo tabora že poznala. Letošnja rdeča nit je bila Smeh je pol zdravja in še več. Po obdobju epidemije covida-19, ki je precej vplivala na naše socialno odzivanje do ljudi in okolja, nam je smeh še kako pomemben, saj nas povezuje in pravijo, da je tudi zdravilen. Naša tema je bila izziv za vrsto smešnih in hudomušnih domislic naših članov, kar je imelo pozitiven vpliv na naše vsakodnevno počutje. Vici, pesmi, smešne prigode, so nas resnično spremljali vse dni. Člani imajo radi vodene aktivnosti, radi pa tudi poklepetajo kar tako. Družijo se v parih, se kopajo, gredo na sprehod ob morju. Tisti, ki zmorejo, gredo z voditelji tudi v mesto Izola. Naši člani, udeleženci tabora se na taboru počutijo varne, sprejete, vedo, da je pomoč blizu, če jo potrebujejo. Vedo, da se lahko družijo z drugimi člani izven vodenih aktivnosti, nobenemu niso v breme, niso sami. Naši spremljevalci na taboru so bili: morje, morska klima, prijetno urejeno okolje, doživljanje nečesa drugačnega, vključenost, prijateljstvo, druženje in ustvarjalnost. Ne nazadnje je k našemu dobremu počutju prispevalo tudi osebje v hotelu Delfin s svojo prijaznostjo, razumevanjem in pripravljenostjo za sodelovanje. Iskreno se zahvaljujemo. Šesti dan tabora se je spet v dopoldanskem času pojavil naš avtobus. Vsi smo bili že pripravljeni za odhod, nostalgično razpoloženi, da se vrnemo ob letu osorej. Toda našega tabora še ni bilo konec. Da zapolnimo dan s še kakšnim prijetnim doživetjem, smo se podali na Kras. Namenili smo si ogledati kraško krajino, kraj Brje pri Komnu ter imeti kosilo v Osmici. Načrti so se nam uresničili in pripravljeni smo bili za odhod nazaj domov. Vožnja domov je bila mirna. Bili smo veseli, da se vračamo, zadovoljni, ker se je vse dobro izteklo, vsi smo si nabrali nove energije, ponesli lepe spomine in vtise o dogajanju in prijateljskih odnosih preteklih dni. Vsak posameznik je veliko dal in veliko prejel. Majda Knehtl, predsednica društva Foto: Jožica Trstenjak, voditeljica Glasbeniki Društva Lipa Domžale VN 00 % N ARA Vse za zdravo spanje na enem mestu. SLOVENSKA PROIZVODNJA KAKOVOSTNIH VZMETNIC IN LEŽIŠČ OD LETA 2001. naravni la t P i ra m id 0% na ležalna p o š in a vr 10 L E T V E N E P O D LO G E / P O S T E L J E / V Z G L AV N I K I s ek pesmi v izvedbi citrarskih skupin Sončnice in Kresničke ter skupinama kitaristk Tempo in Tesere. Vse štiri skupine vodi prof. Damjana Praprotnik. Glasbeniki radi nastopajo skupaj, se družijo in velikokrat zaigrajo in zapojejo tudi za svoje duše. Prijetno razpoloženje skupin in obiskovalcev so dokazovale tudi skupaj zapete Kaj nam pa morejo … in Mi se imamo radi, ki sta jih polni dobrega razpoloženja odpeljali v prve počitniške dni. Ob koncu se je nastopajočim, še posebej prof. Damjani Praprotnik, za prijeten večer zahvalil Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, ter poudaril, da glasbenice dokazujejo, da si je življenje mogoče popestriti tudi v jeseni življenja. Vse je povabil, da so dobrodošli v Društvu Lipa, kjer ni nikoli prepozno za pridobivanje novih znanj. Vsem nastopajočim hvala za lep nastop ter prijetne počitnice in ne pozabite: Ne štejejo leta v življenju, temveč koliko življenja je bilo v teh letih. 1 univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo lipa domžale Pred zaključkom letoš­ njega šolskega leta, ki ga Univerza za tretje življenjsko obdobje – Društ­vo Lipa Domžale ocenjuje kot zelo uspeš­no, so se glasbeniki zbrali na imenitnem koncertu v Grobljah, poimenovali so ga Poletni pozdrav. To je bil sicer zadnji koncert v šolskem letu 2021/2022, s katerim so citrarke in glasbenice sebi in obiskovalcem popestrile dan. Ob tem je treba reči, da glasbeniki Društva Lipa pomembno prispevajo k pestrejšemu kulturnemu življenju – tako v naši občini kot drugod, pa tudi da so njihovi koncerti vselej zelo dobrodošli in lepo obiskani. Citrarke in kitaristke so prijeten koncert začele z eno najbolj znanih in vselej dobrodošlih melodij iz filma Cvetje v jeseni. Dobrodošlica in vodenje koncerta je bilo v rokah Andreje Trontelj, ki je povedla, da koncert prinaša zamejsko ljudsko glasbo, ki je bila tudi rdeča nit njihovih koncertov v letu 2022. Tako smo prisluhnili vrsti zelo znanih ljudskih O S poletnim pozdravom na počitnice Vera Vojska Foto: Društvo Lipa 20% POPUST NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si 18 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii društva slamnik@kd- dom zale. si »Z veseljem grem na telovadbo, ne glede na zgodnjo uro« Marta Ružnič – nagrajenka Društva Šola zdravja za leto 2021 Nagrajena prostovoljka Društva Šola zdravja Marta Ružnič (73) je telovadbo 1000 gibov začela obiskovati junija 2009 kot osma članica skupine Domžale – Drevored 88 lip. Prizna, da jo je zato najbolj navdušil prvi veliki dogodek v Piranu, vseslovensko srečanje skupin Šole zdravja. »Pričakovala sem, da bom naredila nekaj za svoje telo, za zdravje in dobro počutje, dobila pa sem veliko več: druženje in prijatelje,« nam zaupa gospa Marta. Od takrat je s skupino Drevored 88 lip obiskala veliko slovenskih krajev, kjer so pomagali pri ustanavljanju novih skupin in poskrbeli za pravilno izvajanje vaj. »Skupaj z drugimi člani smo zasnovali skupnost, katere osnovna dejavnost je temeljila na razgibavanju, telovadbi pa tudi izobraževanju (veliko zanimivih predavanj), predvsem pa na prepričanju, da lahko za svoje zdravje in počutje največ naredimo sami!« Takrat se še ni dobro zavedala, kako zelo ji bo Šola zdravja popestrila, pospešila oziroma spremenila življenje: »Vsako novo leto je prineslo nova spoznanja, še večje veselje do telovadbe pa tudi druženje in vse večji krog prijateljev in poznanstev ter s tem širjenje novih obzorij.« Že trinajsto leto je članica Društva Šola zdravja, kar pomeni, da prav toliko časa vsako jutro tudi redno telovadi. Na vprašanje o izkušnjah z dolgoletno telovadbo in o morebitni razliki, ki jo v primerjavi z začetki čuti zdaj, odgovori: »Prej nisem bila nikoli športno aktivna. Nikakor si nisem predstavljala, da bi lahko bila kdaj članica kakšne telovadne skupine. Zdaj po vseh teh letih telovadbe po metodi 1000 gibov čutim, da sem zares zelo napredovala tako v fizičnem kot psihičnem smislu. Najbolj pa me je k vsemu skupaj pritegnila prav disciplina med telovadbo in dosledno izvajanje vaj.« Gospa Marta v svoji skupini slovi kot skrbnica za družabne zadeve: skrbi za rojstne dneve, posebej za okrogle obletnice svojih sošolcev; ob vsaki obletnici skupine (8. decembra) zbira denar za obdaritev vaditeljic, prav tako pa deluje kot pomemben povezovalni člen med obolelimi in dalj časa odsotnimi člani v skupini. »Ugotovila sem, kako že majhna pozornost in prijazna beseda pride prav starejšim, ki so iz naše družbe vse prevečkrat odrinjeni in pozabljeni ali kdaj pa kdaj celo izkoriščani. Tako sem se domislila, da bomo ob obletnicah skupine obdarovali naše najbolj aktivne vaditeljice in člane skupine. Tako zdaj zbiramo prostovoljne prispevke za nagrade in ob slavnostnem dogodku naše skupine, to zamisel tudi realiziramo,« nam pojasni skrbna gospa Marta. Za skupine Šole zdravja po vsej Sloveniji se večinoma zanimajo starejši državljani, predvsem pa ženske. Ko sem gospo Marto vprašala, kaj misli, zakaj je temu tako, ni imela določenega odgovora. Le pritrdila mi je lahko in sporočila vsem generacijam, še posebej pa moškim: »Res je! Naše društvo ni rezervirano le za starejšo populacijo, zato bi se v naših vrstah veselili tudi mlajših članov, ki pa niso prav odzivni. Kljub temu jih z veseljem pričakujemo. Tudi moške, ki se našim povabilom ne odzivajo tako množično, kot bi si želeli, lepo vabimo v svoje vrste. Prepričana sem, da jim ne bo žal!« Domžalske skupine so poleg telovadnih v svojih vrstah ustvarile tudi druge sekcije. Gospa Marta je tako vključena v pevsko skupino Šole zdravja, kjer skrbi za nastope, pa še za vsa administrativna dela, povezana z občinskim razpisom za njeno nadaljnje delovanje. Veliko je tajniškega dela, papirjev, dokazil, itn. Na vprašanje, kako ji vse to uspeva, od- govori, da ji pri pravočasni ureditvi vseh potrebnih administrativnih zadev s svojim nesebičnim sodelovanjem pomagajo tudi drugi člani in članice. »V teh krogih (vrtci, šole, domovi upokojencev, občinske prireditve, F3ŽO itd. …) nas zdaj že dobro poznajo, zato nas že kar sami vabijo, da se udeležimo njihovih programov na najrazličnejših prireditvah,« mi ponosno pojasni naša nagrajenka. Gospa Marta kot prostovoljka sodeluje tudi v vseh akcijah svoje skupine v Medgeneracijskem centru Bistrica, kjer občasno telovadijo skupaj z varovanci doma, ki se jih vedno zelo razveselijo. Drugače pa njihovi skupini vodstvo MGC Bistrica velikodušno odstopi tudi prostor za pevske vaje, za kar se jim gospa Marta v imenu pevske skupine javno zahvaljuje. Gospa Marta, ki je zdaj upokojenka in je po poklicu kemijska tehnica, v Šoli zdravja vidi pobudo za aktivno življenje in razvijanje mnogih dejavnosti, ki pa niso, kot hudomušno pristavi, povezane le z razgibavanjem naših teles, marveč tudi možganov. Najin pogovor zaključi z besedami: »Tisto, kar te pritegne, da vsak dan z veseljem hodiš k telovadbi, ne glede na zgodnjo uro, je prav gotovo veselo vzdušje in sproščenost v skupini. Seveda pa ne gre pozabiti tudi na vse tiste koristne reči, ki so jih pri tem početju deležna naša hvaležna telesa.« Neda Galijaš Vzdrževanje Ihanske krožne poti Lansko leto smo markacisti Planinskega društva Domžale na pobudo Občine Domžale in Turističnega društva Ihan začeli z urejanjem Ihanske krožne poti. pd domžale Najprej smo pot označili ter nato postavili označevalne in smerne tablice na lokacijah v Ihanu pri cerkvi, na Taboru, Brdu, v bližini spomenika na Oklu, na Gorjuši ter ob vznožju Velikega vrha, po domače Križentavra, pri Krumperku in tudi v Prelogu. V nadaljevanju smo vsak mesec popravljali dele poti, ki so bili v slabšem stanju, obrezovali drevje na trasi, kosili travo in podrast. Označitve smo še izboljševali, tako da so rumeno-bele markacije gostejše kot na običajni planinski poti, kar pa je bolj primerno za turistično-pohodniško pot. Na tak način se pohodniki lahko lažje in bolj zanesljivo orientirajo ne glede na to, kje startajo s pohodom in do kam jih nese noga. Vedno se trudimo čimprej in brez večje škode odstraniti drevesa, ki padejo prek poti, kar se dogaja pretežno v zimsko/pomladnem času. Na najbolj obiskanem delu, to je v smeri iz Ihana proti Taboru, pa smo izvedli večjo akcijo, namestili več bočnih opor poti ter pot nasuli z bližnjim kamenjem in zemljo. Prav tako smo morali na bolj strmem te- renu na določenih odsekih vgraditi stopnice. Na ta način smo med domačini priljubljeno pot razširili in poskrbeli, da je varnejša, še posebno v mokrem vremenu. Pohodnikom je v pomoč zloženka z opisom poti, ki jo lahko dobijo na TIC Domžale ali pa tudi na sedežu PD Domžale vsako sredo, v času uradnih ur. Ihanska krožna pot je v zadnjih nekaj letih postala zelo prepoznavna turistično-pohodniška destinacija. Veseli smo vsakega pohodnika, ki tudi z našo pomočjo z veseljem raziskuje griče naše bližnje okolice in se nadiha svežega zraka. Polonica Kosec, Planinsko društvo Domžale Foto: Aleš Kermauner Odprtje obnovljenih obeležij tajnih skladišč orožja in opreme TO 1990–1991 V predpoletnem času smo se veterani vojne za Slovenijo iz Domžal odločili obnoviti obeležja še za naslednja štiri tajna skladišča. veterani vojne za slovenijo V preteklem obdobju smo jih obnovili pet, nekaj pa smo jih prihranili za prihodnje obdobje. S krajšo slovesnostjo smo z odprtjem obeležja najprej začeli pri Franciju Semprimožniku s Homca. Tam je bilo v tistih prelomnih časih, ko se je rojevala naša država, skrito orožje za 2. vod JOD (Jurišnega odreda), katerega najpomembnejša naloga je bila izvajanje blokade nad ljubljansko vojašnico JLA v Šentvidu. Orožje je imel skrito v kanalu za popravilo avtomobilov. Naslednji postanek je bil na Škrjančevem pri krojaštvu Marjana Pohlina, ki je v svojem tajnem skladišču varoval minsko-eksplozivna sredstva, ravno tako za 2. vod JOD, ki mu je poveljeval Tomo Marc iz Radomelj. Tudi vsi pripadniki tega voda so bili z bližnje okolice obeh tajnih skladišč, tako da je izvzem oborožitve in opreme potekal kar najhitreje. Marjan je tudi sam sodeloval pri soustvarjanju kulturnega programa, ki je bil v okviru odprtja obeležja. Zbrali smo se tudi v Dobu na nogometnem igrišču, kjer je bilo v prostorih nekdanjega TVD Partizana Dob tajno skladišče orožja za 4. vod JOD, ki mu je med vojno poveljeval domačin Jože Narat in je rav- no tako sodeloval v blokadi vojašnice v Šentvidu. Skrbnik tega tajnega skladišča je bil Božidar Cerar, ki je bil gospodar v društvu in je poskrbel, da nikogar ni v času hranjenja orožja pot zanesla v tisti del zgradbe, kjer se je le-to nahajalo. Na Kolovcu nad Radomljami se nahaja turistična kmetija Čeh, kjer je tudi bilo tajno skladišče orožja in Franc Semprimožnik na svojem domu Obeležje na nogometnem igrišču v Dobu Odkritje obeležja pri Marjanu Pohlinu oborožitve. Zakonca Ivan in Tatjana Kastelic sta zaupano jima nalogo opravila z odliko, tako kot vsi ostali skrbniki tajnih skladišč, saj niti eno ni bilo odkrito, ali kako druga- če obelodanjeno, preden so odslužila svojemu namenu. V času osamosvojitvene vojne je bilo ob zavzetju skladišča orožja JLA v Borovnici na območju Kolovca, pri kmetiji Čeh, vzpostavljena nekakšna zaprta cona, ki je služila za pretovarjanje oborožitve in opreme. To orožje se je z večjih tovornjakov prelagalo na manjše, ki so skrivnostni tovor odpeljali na različne konce naše domovine, kjer so ga najbolj potrebovali. Ob tej priliki se vsem v imenu veteranskega združenja še enkrat najlepše zahvaljujemo. Janez Gregorič Ivan in Tatjana Kastelic ter namestnik načelnika MSNZ v Domžalah Milan Narat letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 19 društva slamnik@kd- dom zale. si Spomin na preteklost, opomin za prihodnost Obisk Gorenjske in nekdanjega Koncentracijskega taborišča Ljubelj društvo izgnancev domžale Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale, ki od leta 1991 združuje izgnance, prisilne delavce in begunce iz obdobja druge svetovne vojne, je v juniju pripravila za svoje člane in njihove sorodnike ter prijatelje obisk Gorenjske, kjer smo največ pozornosti namenili obisku nekdanjega Koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki je bilo zgrajeno leta 1943 na obeh straneh ljubeljskega prelaza kot pomožno taborišče koncentracijskega taborišča Mauthausen. Do konca vojne je moralo približno 1800 jetnikov skopati predor skozi Karavanke. Taborišče je bilo v obdobju od 3. junija 1943, ko je prišlo prvih 330 internirancev, pa do 5. maja 1945, ko je prenehalo z delovanjem, podružnica zloglasnega nacističnega taborišča Mauthausen. Predvsem od tam so dovažali internirance, med katerimi je bilo največ Francozov, Poljakov, Rusov, Jugoslovanov in drugih. S prijaznima vodičkama iz Tržiškega muzeja smo si ogledali spominski park z ostalinami taboriščnih barak, drugih poslopij in krematorija, obiskali pa smo tudi najnovejši muzej. Posebej smo bili opozorjeni na pomoč Bankomat – drugič in ne zadnjič Aktivnosti za postavitev bankomata v Dobu se nadaljujejo. ks dob Pred časom smo tudi v Slam­niku pisali, kako smo v Krajevni skup­nosti Dob, ne da bi nas o tem kdorkoli obvestil, ostali brez bankomata NLB Domžale, katerega lokacija je bila v prostorih trgovine Cerar – TUŠ, v stavbi, ki jo med drugim koristi KS Dob ter nekatera društva in organizacije. Svet KS je problematiko, ki zadeva veliko krajanov in krajank tako KS Dob kot ostalih bližnjih KS, obravnaval na seji sveta in sklenil, da v okviru možnosti čim prej poskrbi za nov bankomat. Sklicanih je bilo več sestankov, pridobili smo mnenja različnih bank in se s souporabniki (solastniki) stavbe dogovorili, da poskrbimo za prostor za bankomat. Če ne drugače pa v zabojniku, za katerega bi našli prostor ob stavbi. O tem smo se pogovarjali tudi z več bankami. Razmišljali smo tudi, da bi uredili še dvigalo, ki bi omogočilo, da bi invalidni oziroma ovirani člani različnih društev in organizacijah, ki imajo prostore v prvem nadstropju stavbe, le-te lahko koristili. Svet KS je pridobil tudi projekte tovrstne dograditve. Svetnik Peregrin Stegnar je občinskemu svetu v zvezi s to tematiko postavil naslednje vprašanje: Vsebina: Postavljam predlog za sredstva pri dograditvi objekta za postavitev bankomata pri prostoru KS Dob, ki pa ga zdaj ni v Dobu. Ob tem bankomatu bi hkrati dogra- dili še dvigalo za invalide, ki imajo v prostorih KS Dob svoje aktivnosti. Prostori KS Dob so last krajevne skupnosti in proračunska cena predlagane dograditve je 50.000 evrov. Prilagam tudi projektno dokumentacijo. Sprejeta je varianta 1. Na vprašanje smo prejeli naslednji odgovor, katerega posredovalec je župan: Vsebina odgovora: Odločitev o postavitvi bankomata je izključno v pristojnosti poslovne politike banke. Niti občina niti krajevna skupnost nista registrirani za izvajanje bančnih storitev, zato bančnih storitev ne smeta opravljati, torej ne moreta izvajati poslovnih aktivnosti preko bankomata. Krajevna skupnost Dob kot lastnica objekta lahko izvaja investicijsko vzdrževalna dela na objektu, torej lahko postavi tudi dvigalo, če meni, da ga pri svojem poslovanju potrebuje. Krajevna skupnost Dob dobi iz proračuna Občine Domžale dovolj sredstev za tako investicijo. Svet Krajevne skupnosti Dob je na svoji seji 2. junija 2022 vztrajal, da se aktivnosti za postavitev bankomata v Dobu nadaljujejo. Svet Krajevne skupnost Dob glasilo občine domžale kolumna • medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIČ JANČAR NI JE BOLJŠE RAZVADE OD DOBRE ČOKOLADE domačinov tedanjim taboriščnikom in skrbi za spominski park in spo- Z veseljem bi tokratno kolumno namenila čokoladi, minska obeležja. saj jo imam zares rada. Ker pa sem obljubila, da Po kratkem postanku v Tržiču, ki je od leta 1985 zavarovan kot kultur- bodo moje kolumne namenjene pisanju o odnosih, ni spomenik, smo se zapeljali v Be- bom poskušala združiti oboje: odnose in čokolado. gunje, kjer smo se na kratko seznanili z zgodovino graščine Katzenstein, e dolgo nazaj smo z dobri- grobega vlečenja iz trgovine ali kos mi prijatelji sedeli v prije- žemlje, temveč umirjenost starša, kjer so bili med nacistično okupacijo tni kavarni Flerin, pili kavo ki ga vzame v naročje, ga umiri in gestapovski zapori, skozi katere je v in se pogovarjali. Seveda poskrbi zanj tako, da se bo otrok počasu vojne med leti 1941–1945 šlo več kot 11.000 zapornikov, večinoma pri- so naša pogovorna stalnica med dru- čutil varnega in mu bo udobno, predpadnikov gorenjskega odporniškega gimi tudi naši odraščajoči otroci. Ve- vsem pa, da ga nežno in umirjeno gibanja. Lepo urejen muzej v prosto- dno pereča in zahrbtna je tema o po- umakne iz množice ljudi. S tem ko se rih nekdanjih zaporov je naše dru- stavljanju meja. Naš pogovor je bil uglasimo na tisto, kar otrok zares poštvo obiskalo že pred leti. Po ozki do- povod za moje še globje razmišljanje. trebuje, mu pomagamo, da bo tudi lini Drage mimo gradu Kamen, kjer Vselej, ko za starše pripravim preda- sam pozneje prepoznal, kaj čuti in smo se spomnili znane pesmi o Pe- vanje o mejah, je udeležba visoka. potrebuje ter kako naj poskrbi zase. gamu in Lambergerju, smo se zape- Torej to zagotovo pomeni, da se starši ljali do lepo urejenega spominskega močno lovimo pri tem, kako učinkoKaterih potreb pri sebi parka, posvečenega talcem, ki so jih vito postaviti meje otrokom. Na vsa- ne prepoznamo in jih zato tod med drugo svetovno vojno ustre- kem koraku namreč slišimo o pome- napačno zadovoljujemo? lili Nemci. Med spominskimi plošča- nu meja za zdrav razvoj otrok. Da ne Smiselno si je zastavljati mi smo poiskali tiste z imeni talcev govorimo o najstnikih … Kadar predaiz krajev z našega območja in se še vam o mejah, so starši najstnikov na takšna vprašanja, ki enkrat spomnili žrtev vojne, ki jih ne prvem mestu. Obupani in z željo po zahtevajo od nas, staršev, smemo pozabiti, saj so njihova ži- »dajte nam navodila, da prebrodimo polno mero vpogleda vase vljenja vtkana v našo svobodo. to obdobje in zmoremo toliko energije in razumevanja lastnih Tokratni naš obisk Begunj je bil za dobre in smiselne meje«, se mi procesov, da lahko vse predvsem namenjen obisku zmeraj kar zasmilijo. Že na samem začetku odtenke potreb svojih otrok zanimivega Muzeja Avsenik z doku- predavanja so starši presenečeni, ko mentarnim filmom in zbirko, ki prina- jih želim napeljati na dvoje: meje zares prepoznamo in se ša zgodbo časa, v katerem sta aktiv- lahko postavljamo le sebi in dobri ustrezno odzovemo nanje. no ustvarjala Vilko in Slavko Avsenik. nastavki za meje se začnejo že v prvih Prijetno potovanje po Gorenjski, mesecih otrokovega življenja. Počasi se z razvojem začnejo poČokolada. Kaj ima skupnega z me- stavljati nastavki za zdrave in trdne za finančno pomoč se zahvaljujemo Občini Domžale, nam je prineslo jami? Pravzaprav veliko. Začnimo na meje, ki pozneje človeku sporočajo veliko novih spoznanj, predvsem samem začetku. Imeti dojenčka je na- naslednje: kar čutim, je prav. Ko sem pa prepričanje, da morajo dogodki porno, se ve. Sam pomen vzgoje se je utrujen, poskrbim zase, za počitek in iz druge svetovne vojne ter žrtve za v zadnjih 20 letih dodobra spreme- regeneracijo. Ko sem lačen, jem. Ko svobodo za vedno ostati med nami nil. Zdaj razumemo, da je nujno pre- sem žalosten, se umirim in si prisluhkot spomin na preteklost in opomin poznavanje in uglaševanje na otrokove nem, kaj čutim. Ko me je strah, poipotrebe in ne obratno. Kolikokrat ste ščem tolažbo itn. Torej, ko v svojem za prihodnost. Vera Vojska slišali priporočila ʻljudi z izkušnjamiʼ, telesu zaznamo določeno in pravo ki so modrovali: »Otroka je treba potrebo, ji prisluhnemo in jo zadohraniti na tri ure.« Ali pa še kaj pame- voljimo. Poskrbimo za to, da ne poKRAJEVNA SKUPNOST DOB tnejšega: »Otroka je treba utruditi, da sežemo po čokoladi, kadar smo žaloULICA 7. AVGUSTA 9 bo ponoči spal.« Da ne govorimo, da stni in nam je vsega preveč. Poskrbi1233 DOB smo dobivali nasvete o tem, da otroku mo, da ne delamo in delamo, ne da IN nič ne škoduje, če ga pustimo jokati, bi poskrbeli zase, ker si želimo, da bi KRAJEVNA ORGANIZACIJA češ: »Saj se bo naveličal in utrudil.« Ba- nekdo kot za otroka poskrbel za nas. BORCEV ZA VREDNOTE NOB bice so znale narediti še kaj bolj čud­ Res je, neprepoznavanje lastnih poDOB KRTINA nega. Z veliko vnemo so hranile otroke treb je pri ljudeh zelo prisotno in metakrat, ko so bili tečni, jokajoči. Takrat, hanizem odziva na to deluje mehaničVabilo ko bi v resnici potrebovali naročje, pe- no, samodejno, če hočete, nezaved­no. stovanje, telesni stik in umirjanje. Ko pojemo čokolado, ker se počutimo OB PRAZNIKU Kje so tukaj potrebe otroka, vas prezrti, nam to dejanje govori o televprašam? Katere potrebe postavlja- snem spominu, ki kriči: »Ko smo kot KRAJEVNE mo v ospredje? Otroci so si med seboj otroci potrebovali pozornost, umirjenje SKUPNOSTI DOB zelo različni. Izjemni so v tej svoji raz- in slišanost s čustvenega sveta, smo bili ličnosti. Že ko se rodijo, nam to zelo utišani, nahranjeni s pravo hrano, ne pa vas vabimo na spominsko jasno pokažejo. Nekateri veliko joka- s čustveno. Zato tudi zdaj ne zmoremo slovesnost jo in se težje potolažijo, drugi so več prepoznati svojih lastnih potreb, kaj jih v soboto, 6. avgusta 2022, ob 10. budni, spet tretji veliko spijo. Pozna- šele primerno zadovoljiti.« uri na Hrastovcu. mo take simpatične malčke, ki so že Ko starši postavljamo meje, jih Odhod ob 8. uri izpred od nekdaj mladi raziskovalci, drugi vedno postavljamo sebi. Ko najstnik prostorov KS Dob oziroma ob pa raje uživajo v mirnejših igrah. Zelo kriči in želi nekaj, za kar vemo, da je 9.30 z Brezovice. zmotno je mišljenje, da se z vsemi rav- zanj škodljivo, moramo pri svojem Dobrodošli tudi na športnona po istem kopitu. Nekateri starši, ki mišljenju vztrajati in ne popustiti. rekreativnih tekmovanjih v imajo več otrok, ne zmorejo razumeti, Meje se vselej postavljajo nežno, a balinanju, metanju podkev in kako škodljivo je enako ravnanje s si- odločno, ter tako, da otrok ve, zakaj nogometu. cer različnimi otroki, četudi istih star- smo se tako odločili. To pa zahteva šev. Ne razumejo tega, da ima drugi, naše notranje procese: jasne princiOb prazniku KS Dob ne tako speči otrok popolnoma dru- pe, nežnost in odločnost. Zmoremo? iskrene čestitke! gačne potrebe kot prvi, ki veliko spi. Da ne bo pomote: čokolado imam Če smo starši zelo natančni in zares rada. Nič ni narobe z njo. Vpraprepoznamo, da je otrok utrujen, mu šanje za vse nas pa je: Prepoznaponudimo spanec. Čas za dojenje mo, kdaj čokolada ni več le čokolaROK ZA ODDAJO nastopi ravno takrat, ko otrok pokaže, da, temveč mašilo in tolažba? Nasleda je lačen, in ne takrat, ko smo si dnje vprašanje, ki si ga lahko zastaNaslednja številka Slamnika izide v mi zamislili, ali pa takrat, ko nekje vimo, je: Katerih potreb pri sebi ne petek, 26. avgusta 2022. piše, da ga je treba nahraniti. Ko prepoznamo in jih zato zadovoljujeRok za oddajo prispevkov je v četrmu je dolgčas ali je vsega naveličan, mo na napačen način? Smiselno si je tek, 11. avgusta 2021, do 12. ure. potrebuje našo družbo, zabavo, zastavljati taka vprašanja, ki zahtevaPrispevke lahko v času uradnih ur našo ustvarjalnost, ne pa hrane, jo od nas, staršev, polno mero vpogleoddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur prigrizkov, stekleničke in dude. Ko da vase in razumevanja lastnih prov nabiralniku na stavbi ali na naš mu je vsega preveč in ima dovolj cesov, da lahko vse odtenke potreb e-naslov. vseh impulzov, ki prihajajo iz okolja, svojih otrok zares prepoznamo in se Za vsa vprašanja smo vam na voljo in se zato vrže po tleh, ne potrebuje ustrezno odzovemo nanje. ❒ N na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. 20.30 | TAJNI AGENT 117: IZ AFRIKE Z LJUBEZNIJO Akcijska komedija / OSS 177: Alerte rouge en Afrique noire / režiser: Nicolas Bedos / scenarij: Mestni kino Domžale 10.00 | BARABE Družinski animirani film / The Bad Guys / režija: Pierre Perifel / scenarij: Etan Cohen, Hilary Winston / slovenski glasovi: Boris Car, Gorazd Žilavec, Alenka Tetičković, Rok Kunaver, Robert Korošec, Maja Martina Merljak, Damjan Trbovc, Aja Kobe, Ota Širca Roš / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 100' / sinhronizirano, 7+ / kriminalna ekipa živalskih izobčencev poskuša izvesti najzahtevnejšo prevaro doslej – postati vzorni državljani. Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED: SIROMAČEK TRDE GLAVE Namen glasnega branja je ozaveščanje pomena glasnega branja in poslušanje brane besede, ki nas bogati in zdravi, ohranja naš lep slovenski jezik, spodbuja domišljijo in prevetri naše možgane / vabljeni k poslušanju / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. 2. avgust, torek Arboretum Volčji Potok 21.00 | MINIONI: GRUJEV VZPON Glej opis pod 4. avgust. Poletno gledališče Studenec 21.00 | DESETI BRAT Glej opis pod 4. avgust. Mestni kino Domžale 18.00 | HITER KOT STREL Glej opis pod 4. avgust. 6. avgust, sobota Arboretum Volčji Potok 21.00 | ORKESTER PREMIERA + Mengeška godba Komična drama / režija: Matevž Luzar / scenarij: Matevž Luzar / igrajo: Gregor Zorc, Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav / 2021, Slovenija / distribucija: Gustav film / 111' / Pihalni orkester iz Slovenije se odpravi na glasbeni festival v malo avstrijsko mesto: zgodbo spremljamo skozi dogodivščine različnih protagonistov: mladega voznika avtobusa je strah, da bo izgubil službo; dva člana orkestra, nastanjena pri avstrijskih gostiteljih, ne moreta pobegniti svoji žurerski naravi; srednješolka odkrije očetov drugi obraz; žene, ki so morale ostati doma, uživajo v svobodi … Poletno gledališče Studenec 21.00 | DESETI BRAT Glej opis pod 4. avgust. Mestni kino Domžale 18.30 | TOP GUN: MAVERICK Akcijska drama / Top Gun: Maverick / režija: Joseph Kosinski / scenarij: Ehren Kruger, Eric Warren Singer, Christopher McQuarrie / igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman, Miles Teller / 2020, ZDA, Hong Kong / distribucija: Karantanija / kultni Top Gun je dobil nadaljevanje – stotnik Maverick (Tom Cruise) se po 30 letih uspešnega službovanja kot pilot vrača na elitno vojaško letalsko šolo. Knjižnica Domžale E-vsebina | PODOBE DOMŽAL NA AKVARELIH MILANA MERHARJA Predstavitev akvarelov / zgodba s portala Kamra / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 20.30 | ZA VEDNO SKUPAJ Komedija / En Meme Temps / režja: Benoît Delepine, Gustave Kervern / scenarij: Benoît Delepine, Gustave Kervern / igrajo: Vincent Macaigne, Jonathan Cohen, India Hair, Jehnny Beth, Doully Millet, Yolande Moreau / 2022, Francija / distribucija: Fivia / 108' / župana dveh majhnih francoskih mest na nasprotnih političnih straneh feministična aktivistka dobesedno 'zlepi' skupaj – zaradi prisilne bližine se stališča obeh moških zbližajo tako glede gospodarskega razvoja kot ekologije. 5. avgust, petek Animirana komedija: Minioni: Grujev vzpon Mestni kino Domžale, 4. avgusta 1. avgust, ponedeljek Animirani film: Barabe Mestni kino Domžale, 2. avgusta številka 7 | julij 2022 | letnik lxii 9.00–12.00 | ZDRAVE NAVADE IN TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA Glej opis pod 9. avgust. Mestni kino Domžale 10.00 | MINIONI: GRUJEV VZPON Glej opis pod 4. avgust. KAMFEST 21.00 | VESOLJE MED NAMI Mladinski film / režija: Rahela Jagrič Pirc / scena- Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED: KAJUHOVA POEZIJA Glej opis pod 2. avgust. 16. avgust, torek Knjižnica Domžale E-vsebina | PODOBE MENGŠA NA AKVARELIH MILANA MERHARJA Predstavitev akvarelov / zgodba s portala Kamra / org.: Knjižnica Domžale. 15. avgust, ponedeljek Poletno gledališče Studenec 21.00 | DESETI BRAT Glej opis pod 4. avgust. 20.30 | TOP GUN: MAVERICK Glej opis pod 5. avgust. Mestni kino Domžale 18.00 | MINIONI: GRUJEV VZPON Glej opis pod 4. avgust. 14. avgust, nedelja Arboretum Volčji Potok 21.00 | DOWNTON ABBEY: NOVA DOBA Romantična drama / Downton Abbey: A New Era / režija: Simon Curtis / scenarij: Julian Fellowes / igrajo: Hugh Bonneville, Michelle Dockery, Maggie Smith, Dominic West, Kevin Doyle, Joanne Froggatt / 2022, Velika Britanija / distribucija: Karantanija / 124' / na velika platna se vrača zgodba premožne družine Crawley in njihovih služabnikov na posestvu na angleškem podeželju v začetku 20. stoletja. Film: Hiter kot strel Arboretum Volčji Potok, 4. avgusta Mestni kino Domžale 20.30 | ZAČETEK Knjižnica Domžale E-vsebina | PODOBE MORAVČ NA AKVARELIH MILANA MERHARJA Predstavitev akvarelov / zgodba s portala Kamra / org.: Knjižnica Domžale. 22. avgust, ponedeljek 20.00 | DOBRI ŠEF Glej opis pod 19. avgust. Mestni kino Domžale 18.00 | MINIONI: GRUJEV VZPON Glej opis pod 4. avgust. 21. avgust, nedelja Arboretum Volčji Potok 20.30 | DC LIGA SUPER LJUBLJENČKOV Glej opis pod 18. avgust. Mestni kino Domžale 18.00 | HITER KOT STREL Akcijski triler / Bullet Train / režija: David Leitch / scenarij: Zak Olkewicz po stripu Kôtara Isake / igrajo: Brad Pitt, Sandra Bullock, Joey King / 2022, ZDA, Japonska / 152' / pet profesionalnih morilcev na japonskem hitrem vlaku ugotovi, da imajo njihove misije nekaj skupnega. 20. avgust, sobota Arboretum Volčji Potok 20.30 | DIVJAKI Predpremiera Akcijska komedija / Divljaci / režiser: Dario Lonjak / scenarij: Ivo Balenovič, Velimir Grgič, Dario Lonjak / igrajo: Alen Liverič, Branko Jankovič, Norko Perič / 2022, Hrvaška / distribucija: Karantanija / 94' / trije hrvaški nogometni navdušenci si želijo na finale svetovnega prvenstva, zato oropajo bencinsko črpalko, a med begom pred policijo po nesreči prečkajo mejo v Bosno in Hercegovino, kjer se znajdejo v taborišču za usposabljanje islamističnih teroristov. Delavnica: Temeljni postopki oživljanja Knjižnica Domžale, 9. avgust 18.30 | ZA VEDNO SKUPAJ Glej opis pod 1. avgust. Mestni kino Domžale 10.00 | BARABE Glej opis pod 2. avgust. E-vsebina | ZVEN BESED: ČE NI LAČEN, JE PA ŽEJEN Glej opis pod 2. avgust. Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | ODKLOPI SE! Glej opis pod 19. avgust. 30. avgust, torek 20.30 | DOBRI ŠEF Glej opis pod 19. avgust. Mestni kino Domžale 18.00 | NAK Glej opis pod 11. avgust. 29. avgust, ponedeljek 20.00 | TAJNI AGENT 117: IZ AFRIKE Z LJUBEZNIJO Glej opis pod 2. avgust. Mestni kino Domžale 18.00 | DC LIGA SUPER LJUBLJENČKOV Glej opis pod 18. avgust. 28. avgust, nedelja Češminov park Domžale 18.00 | ETNO ROCK FESTIVAL 2022 Glasbeni festival / Duo STAND-ART / Peters Pan / Divje jezero / Viperstone / vstop prost! 20.30 | ORKESTER Glej opis pod 5. avgust. Mestni kino Domžale 18.30 | MINIONI: GRUJEV VZPON Glej opis pod 4. avgust. 27. avgust, sobota Animirani film : Jaz, rdeča panda Mestni kino Domžale, 9. avgusta Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ avgust Mestni kino Domžale 20.30 | HITER KOT STREL Glej opis pod 4. avgust. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC: IGRAČE IN IGRE Glej opis pod 3. avgust. 10. avgust, sreda KAMFEST 21.00 | BELFAST Drama / Belfast / režija: Kenneth Branagh / scenarij: Kenneth Branagh / igrajo: Caitríona Balfe, Judi Dench, Jamie Dornan, Ciarán Hinds, Colin Morgan, Josie Walker, Jude Hill / 2021, Velika Britanija / distribucija: Karantanija / 97' / deček in njegova delavska družina v Belfastu doživljata burna pozna šestdeseta leta prejšnjega stoletja / oskar za najboljši scenarij (Kenneth Branagh). 20.30 | ORKESTER Glej opis pod 5. avgust. Mestni kino Domžale 10.00 | JAZ, RDEČA PANDA Družinski animirani film / Turning Red / režija: Domee Shi / scenarij: Julia Cho, Domee Shi / slovenski glasovi: Vita Renko, Mojca Funkl, Zoja Trbovc Mihajlović, Toja Tetičković Oman, Ela Đurič Ribič, Nejc Heine, Maja Končar, Martin Pibernik / 2021, ZDA / distribucija: Blitz / 100' / sinhronizirano, 7+ / samozavestna, a rahlo nerodna 13-letna najstnica Mei Lee se vsakič, ko se razburi, spremeni v rdečo pando. 9.00–12.00 | ZDRAVE NAVADE IN TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA Delavnica / zdravstvena vzgoja / promocija zdravja / skrb za svoje telo in sočloveka / org.: Zdravstveni dom Domžale – Zdravstvena vzgoja otrok in mladine, Knjižnica Domžale. Gledališka predstava: Deseti brat Poletno gledališče Studenec, 4. avgusta Dogaja se ... slamnik koledar dogodkov Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED: KOČARJEV GOSPOD Glej opis pod 2. avgust. Arboretum Volčji Potok 10.00 | IZDELAVA LOKA Otroci bodo na delavnici lahko spremljali praktični prikaz, kako iz veje leske nastane lok, pa tudi prikaz streljanja z izdelanim lokom / otroško delavnico vodi: ŠAD Mavrica / otroci se delavnic udeležijo v spremstvu staršev ali skrbnikov / plača se vstopnino v park, delavnica in uporaba potrebščin je brezplačna / obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. 9. avgust, torek KAMFEST 21.00 | PRAVI MOŠKI Romantična komedija / Ich bin dein Mensch / režija: Maria Schrader / scenarij: Jan Schomburg, Maria Schrader / igrajo: Maren Eggert, Dan Stevens, Sandra Hüller, Hans Löw, Wolfgang Hübsch, Annika Meier, Falilou Seck, Jürgen Tarrach, Henriette Richter-Röhl / 2021, Nemčija / distribucija: Cinemania / 105' / da bi si Alma zagotovila sredstva za svoje znanstvene raziskave, privoli v sodelovanje pri nenavadnem eksperimentu: tri tedne bo morala sobivati s humanoidnim robotom, ki naj bi se v tem času preobrazil v njenega idealnega partnerja. Mestni kino Domžale 20.30 | MOŠKI Glej opis pod 3. avgust. 20.00 | ROK POGAČAR: PODREČJE, DRAGA VAS DOMAČA Odprtje razstave / akvareli / kulturni program / moška vokalna skupina Adam Ravbar / razstava na ogled do 3. septembra / vstop prost / org.: Rok Pogačar, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | PODOBE LUKOVICE NA AKVARELIH MILANA MERHARJA Predstavitev akvarelov / zgodba s portala Kamra / org.: Knjižnica Domžale. 8. avgust, ponedeljek KAMFEST 21.00 | MORENA Drama, triler / Murina / režija: Antoneta Alamat Kusijanović / scenarij: Antoneta Alamat Kusijanović, Frank Graziano / igrajo: Gracija Filipović, Danica Curcić, Leon Lučev, Cliff Curtis, Jonas Smulders, Niksa Butijer, Mislav Cavajda / 2021, Hrvaška, Slovenija, Brazilija, ZDA / 92' / napeti odnos med šestnajstletno Julijo in avtoritarnim očetom Antem se začne krhati, ko na njihov dom na jadranskem otoku prispe stari družinski prijatelj. Poletno gledališče Studenec 21.00 | DESETI BRAT Glej opis pod 4. avgust. Arboretum Volčji Potok 17.30 | JOGA V PARKU Naredite nekaj zase, pridite na vadbo in izkusite blagodejne učinke izvorne joge / vodi Društvo Joga v vsakdanjem življenju pod brezami na otroškem igrišču / plača se vstopnino v park, rekreacija je brezplačna / prinesite svojo podlogo za vadbo / ponovitve 14. 8. in 21. 8. 2022. 7. avgust, nedelja Poletno gledališče Studenec 21.00 | DESETI BRAT Glej opis pod 4. avgust. Mestni kino Domžale 19.00 | MINIONI: GRUJEV VZPON Glej opis pod 4. avgust. 13. avgust, sobota Arboretum Volčji Potok 21.00 | ELVIS Biografska glasbena drama / Elvis / režija: Baz Luhrmann / scenarij: Baz Luhrmann, Sam Bromell, Craig Pearce, Jeremy Doner / igrajo: Austin Butler, Olivia DeJonge, Tom Hanks, Dacre Montgomery, David Wenham, Kodi Smit-McPhee, Luke Bracey / 2022, Avstralija, ZDA / distribucija: Blitz / 159' / portret glasbe in življenja enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleyja skozi prizmo zakompliciranega odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem, ki je vztrajal celih 20 let, od Presleyjevega vzpona, pa vse do vrhunca njegove slave. Poletno gledališče Studenec 21.00 | DESETI BRAT Glej opis pod 4. avgust. Mestni kino Domžale 18.30 | ORKESTER Glej opis pod 5. avgust. 12. avgust, petek Arboretum Volčji Potok 21.00 | NAK Srhljivka / Nope / režiser: Jordan Peele / scenarij: Jordan Peele / Igrajo: Keke Palmer, Barbie Ferreira, Daniel Kaluuya / 2022 / ZDA / distribucija: Karantanija / 135' / prebivalci izoliranega mesta v Kaliforniji – med njimi lastnika ranča, brat James in sestra Jill Haywood – so priča nenavadnemu in grozljivemu odkritju – preseneti jih prisotnost neznanega letečega predmeta. KAMFEST 21.00 | PRASICA – SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO Alter komedija / režija: Tijana Zinajić / scenarij: Iza Strehar / igrajo: Liza Marijina, Tosja Flaker Berce, Anuša Kodelja, Jure Henigman, Lea Cok, Jernej Kogovšek, Jožica Avbelj, Špela Rozin, Nika Rozman, Miranda Trnjanin, Lovro Zafred, Sebastijan Horvat, Ana Urbanc, Vesna Pernarčič Žunić, Nina Valič, Davor Janjić, Matej Puc / 2021, Slovenija / distribucija: Gustavfilm / 90' / alter komedija o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej / filmski prvenec Tijane Zinajić je s Festivala slovenskega filma odnesel kar sedem vesen, tudi za najboljši celovečerec in najboljši film po izboru občinstva. Mestni kino Domžale 10.00 | MINIONI: GRUJEV VZPON Glej opis pod 4. avgust. 11. avgust, četrtek rij: Rahela Jagrič Pirc, Darja Medič / igrajo: Kolja Chilima Budišin, Ivo Barišič, Manca Dorrer, Irena Mihelič, Alenka Kraigher, Aljaž Jovanovič, Aliash Tepina, Matic Jamar, Neja Cušin, Jakob Cilenšek, Liam Cimperman / 2022, Slovenija / distribucija: Con film / 100' / v slovenščini, 10+ / zapuščen observatorij združi slepega astronoma Hermana in najstnika Tobija, ki je z mamo poleti pripotoval v Slovenijo. Mestni kino Domžale 18.00 | DOBRI ŠEF Komedija, satira / El buen patrón / režija: Fernando León de Aranoa / scenarij: Fernando León de Aranoa / igrajo: Javier Bardem, Manolo Solo, Almudena Amor, Óscar de la Fuente, Sonia Almarcha, Fernando Albizu, Tarik Rmili, Rafa Castejón, Celso Bugallo / 2021, Španija / distribucija: Fivia / 120' / Javier Bardem blesti kot 'dobri šef' v trpki, a nadvse zabavni tovarniški satiri o sodobnih delovnih razmerjih. Šest nagrad goya, med njimi za najboljšega igralca, režijo in film. Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | ODKLOPI SE! Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 19. avgust, petek Arboretum Volčji Potok 20.30 | VOJVODA Komedija / The Duke / režija: Roger Michell / scenarij: Richard Bean, Clive Coleman / igrajo: Jim Broadbent, Helen Mirren, Fionn Whitehead, Anna Maxwell Martin, Matthew Goode, Jack Bandeira, Aimee Kelly, Charlotte Spencer / 2020, Velika Britanija / distribucija: Fivia / 96' / po resnični zgodbi posneta komedija o hudomušnem Angležu, sodobnem Robinu Hoodu, ki je ukradel Goyo iz Narodne galerije / zadnji film nedavno preminulega Rogerja Michella (Notting Hill) z Jimom Broadbentom in Helen Mirren v glavnih vlogah. 18.00 | ZAČETEK Drama / Dasatskisi / režija: Dea Kulumbegashvili / scenarij: Dea Kulumbegashvili, Rati Oneli / igrajo: Ia Sukhitashvili, Rati Oneli, Kakha Kintsurashvili, Saba Gogichaishvili, Ia Kokiashvili, Mari Kopchenovi, Giorgi Tsereteli / 2020, Gruzija, Francija / distribucija: Fivija / 125' / Jana živi mirno življenje v skupnosti Jehovovih prič v zaspanem podeželskem mestecu, a ko skrajneži požgejo zgradbo, kjer njen mož vodi bogoslužje, začne Janin svet počasi razpadati / gruzijska režiserka je za svoj prvenec med drugim prejela nagrado za najboljši film na festivalu v San Sebastiánu. Mestni kino Domžale 10.00 | DC LIGA SUPER LJUBLJENČKOV Animirani akcijski film / DC League of Super-Pets / režija: Jared Stern, Sam Levine / scenarij: Jared Stern, John Whittington / slovenski glasovi: Predrag Lalić, Sašo Prešeren, Klemen Bunderla, Mirko Medved, Uroš Bitenc, Ota Roš, Gregor Trebušak / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 100' / super pes Krypto in Superman sta nerazdružljiva prijatelja, delita si super moči in skupaj se borita proti kriminalu v Metropolisu, a ko Supermana ugrabijo, mora zvesti super-pes zbrati prav posebno skupino superherojev, ki mu bodo pomagali pri reševanju. 18. avgust, četrtek Mestni kino Domžale 20.30 | NAK Glej opis pod 11. avgust. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC: V HRIBE Glej opis pod 3. avgust. 17. avgust, sreda 20.30 | ORKESTER Glej opis pod 5. avgust. Arboretum Volčji Potok 20.30 | REŠITEV V ZADNJEM TRENUTKU / z živo glasbeno spremljavo – Mitja Reichenberg Komedija, nemi film z živo glasbeno spremljavo / Safety Last! / režija: Fred Newmeyer, Sam Taylor / scenarij: Hal Roach, Sam Taylor, Tim Whelan / igrajo: Harold Lloyd, Mildred Davis, Bill Strother, Noah Young, Westcott B. Clarke / 1923, ZDA / 73' / film bo na klavirju spremljal Mitja Reichenberg / brezčasna klasika iz zlate dobe nemega filma, ki je izstrelila med zvezde nepozabnega Harolda Lloyda, se ponaša z enim najbolj ikoničnih filmskih prizorov vseh časov, v katerem 'tretji genij' neme komedije na vrtoglavem vrhu nebotičnika binglja z urinega kazalca. Češminov park Domžale 18.00 | ETNO ROCK FESTIVAL 2022 Glasbeni festival / The Balkan Experience of Song and Ritual / An Bot / Kontrabant / Prismojeni profesorji bluesa / vstop prost! Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | ODKLOPI SE! Glej opis pod 19. avgust. 26. avgust, petek Arboretum Volčji Potok 20.30 | PLESNA TERAPIJA PRED-PREMIERA + sejem plakatov Komedija / Rumba la vie / režija: Franck Dubosc / scenarij: Franck Dubosc / igrajo: Franck Dubosc, Louna Espinosa, Jean-Pierre Darroussin, Catherine Jacob, Michel Houellebecq / 2022, Francija, Belgija / distribucija: Karantanija / 102' / zgodba o očetu, ki bi naredil vse, da bi se znova zbližal s svojo hčerko – celo plesati se je pripravljen naučiti. 18.30 | TAJNI AGENT 117 Glej opis pod 2. avgust. Mestni kino Domžale 10.00 | MINIONI: GRUJEV VZPON Glej opis pod 4. avgust. 25. avgust, četrtek Mestni kino Domžale 20.30 | NAK Glej opis pod 11. avgust. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC: PAPIRNATO CVETJE Glej opis pod 3. avgust. iz urada župana koledar dogodkov Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v septembru 2022 pošljite do 19. avgusta na naslov: koledar@kd-domzale.si. Zbrala in uredila: Maša Rener Fotografije: promocijsko gradivo. Koledar dogodkov Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) T 01 724 84 08 Muzej je odprt vse poletje: od torka do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Zaprto ob nedeljah in praznikih. Več informacij: slamnikarski.muzej@kd-domzale.si ali info@kddomzale.si ali telefonska številka: 01 724 84 08 (v odpiralnem času muzeja). Menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 50 50 Poleti zaprta. S programom nadaljujemo v oktobru. Tudi v tem času je možna predhodna najava obiska na e-naslov menacenk@kd-domzale.si ali info@kd-domzale.si ali na telefonski številki: 01 722 50 50 (v uradnih urah Kulturnega doma Franca Bernika Domžale). Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61, Domžale T 01 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 50 80, info@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Info 20.30 | HITER KOT STREL Glej opis pod 4. avgust. Mestni kino Domžale 18.00 | ORKESTER Glej opis pod 5. avgust. 20.30 | ORKESTER Glej opis pod 5. avgust. 24. avgust, sreda Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC: BRALNI KLUB Glej opis pod 3. avgust. 31. avgust, sreda 20.30 | 2017 Dokumentarni film / režija: Goran Vojnović / scenarij: Goran Vojnović / nastopajo: Goran Dragić, Jaka Blažič, Vlatko Čančar, Žiga Dimec, Luka Dončić, Edo Murič, Aleksej Prepelič, Andy Randolph jr, Matic Rebec, Gašper Vidmar, Igor Kokoškov / 2021, Slovenija / distribucija: Gustav film / 113' / dokumentarni film »2017« obnavlja zgodbo z Evropskega prvenstva v košarki v Carigradu z besedami vseh dvanajstih igralcev, selektorja in njegovega trenerskega štaba ter vodstva reprezentance. Mestni kino Domžale 10.00 | DC LIGA SUPER LJUBLJENČKOV Glej opis pod 18. avgust. 10.00–12.00 | ODKLOPI SE! Glej opis pod 19. avgust. 9.00 | METODA 1000 GIBOV Predavanje Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED: ZELENEC IN DVA BRATA Glej opis pod 2. avgust. 23. avgust, torek Glej opis pod 18. avgust. slamnik@kd- dom zale. si Arboretum Volčji Potok 21.00 | HITER KOT STREL Akcijski triler / Bullet Train / režija: David Leitch / scenarij: Zak Olkewicz po stripu Kôtara Isake / igrajo: Brad Pitt, Sandra Bullock, Joey King, Aaron Taylor-Johnson, Andrea Muńoz / 2022, ZDA, Japonska / distribucija: Con film / 152' / pet profesionalnih morilcev na japonskem hitrem vlaku ugotovi, da imajo njihove misije nekaj skupnega. Poletno gledališče Studenec 21.00 | DESETI BRAT Domača gledališka predstava / v Poletnem gledališču Studenec bo uprizorjen Deseti brat, po romanu Josipa Jurčiča, ki je bil osnova za dramatizacijo Davorina Petančiča, po kateri je režiser Alojz Stražar priredil odlično predstavo za izvedbo na prostem in kot nalašč za studenški oder / rezervacija vstopnic: 051 61 61 51 | 051 61 41 41 | www.studenec.net 18.00 | ZGODBA MOJE ŽENE Romantična drama / A feleségem története / režija: Ildikó Enyedi / scenarij: Ildikó Enyedi, po romanu Milána Füsta Zgodba moje žene: zapiski kapitana Störra / igrajo: Léa Seydoux, Gijs Naber, Louis Garrel, Sergio Rubini, Jasmine Trinca, Luna Wedler, Josef Hader, Ulrich Matthes, Udo Samel / 2021, Madžarska, Italija, Nemčija, Francija / distribucija: Fivia / 169' / režiserka Ildikó Enyedi (O telesu in duši) pripoveduje ljubezensko zgodbo skozi oči moža, ki se obupano trudi razumeti svojo ženo, skrivnostno Francozinjo v podobi Lée Seydoux / sodobna različica legende o letečem Holandcu, fantomski ladji, obsojeni na večno tavanje po sedmih morjih. Mestni kino Domžale 10.00 | MINIONI: GRUJEV VZPON Animirana komedija / Minions – The Rise of Gru / režija: Kyle Balda, Brad Ableson, Jonathan del Val / scenarij: Matthew Fogel, Brian Lynch / 2022, ZDA / distribucija: Karananija / 87' / sinhronizirano, 6+ / dogodivščine priljubljenih malih miniončkov in njihovo iskanje največjega in najmogočnejšega zlobneža se nadaljuje. 4. avgust, četrtek Mestni kino Domžale 20.30 | MOŠKI Srhljivka / Men / režija: Alex Garland / scenarij: Alex Garland / igrajo: Jessie Buckley, Rory Kinnear, Paapa Essiedu / 2022, Velika Britanija / distribucija: Karantanija / 100' / Harper najame razkošen podeželski dvorec v odročni angleški vasici, da bi tam našla svoj mir in se po moževi tragični smrti postavila na noge, toda zdi se, da jo nekdo ali nekaj iz okoliških gozdov zalezuje … Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC: USTVARJANJE S PAPIRJEM Kadar vam zmanjka navdiha za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerne knjige povzroča prevelik stres, vam bo v pomoč rubrika Z NAŠIH POLIC / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. 3. avgust sreda Jean- François Halin, Nicolas Bedos po romanih OSS 177 Jeana Bruca / igrajo: Jean Dujardin, Piere Niney, Fatou N'Diaye, Natacha Lindiger, Gilles Cohen, Wladimir Yorandoff / 2021 Francija, Belgija / disribucija: Cinemania group / 117' / vohunska parodija z Jeanom Dujardinom v glavni vlogi (Sean Connery do zadnjega manšetnega gumba in šarmantnega nasmeška) je nasmejala občinstvo na zaključni projekciji lanskega festivala v Cannesu. letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 21 22 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii aktualno slamnik@kd- dom zale. si PROSTORSKA ZASNOVA KOFUTNIKOVEGA PARKA V JARŠAH Idejna zasnova in javna predstavitev Cveta Zalokar V teh dneh poteka pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale odstranitev in rušitev Kofutnikove domačije v Jaršah. Žal Občina Domžale kot lastnica objekta od leta 2012 v njem ni prepoznala njegove velike vrednosti in izjemne vsebine, s katero je bila povezana, in na katero smo opozarjali kot upravljalci od leta 2014. Zato je bila prepuščena večletnemu propadanju, ki je privedlo do dotrajanosti in neizbežne odločitve o njeni rušitvi. Kljub žalostni usodi pa menimo, da bi morali prostor, kjer je stala, urediti in spremeniti v park ter s tem v njem na simbolno ohraniti spomin na bogato dediščino hiše, njegovih lastnikov in dogajanja, poveza­ nega z njo. Tako bi Kofutnikova do­ma­čija nekako živela še naprej, zanamcem pa bi tudi predstavili pestro zgodovino, povezano z njo. Ob tem pa bi Jarše kot kraj pridobile tudi prijeten prostor druženja in srečevanja. V juniju je bila tako v arhitekturnem biroju Archinauts, d. o. o., naročena idejna zasnova za ureditev parka in spominskega paviljona, ki so jo izdelale arhitektke Hana Gader, Barbara Pirih in Pina Šeruga Seršen ter ga predstavile komisiji, ki je bila imenovana s strani vodstva Kulturnega doma in v kateri so predstavniki Krajevne skupnosti Jarše - Rodica, OŠ Rodica, predstavniki sosedov ter nekateri posamezniki in posameznice, med drugim sodelavka Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja Saša Roškar, ki so strokovno že sodelovali pri projektu Etno parka in načrtovani, a žal neuspeli postavitvi rekonstruirane Kofutnikove domačije v Slamnikarskem parku pri Občini Domžale. Povabili smo tudi predstavnike občine, ki pa so se opravičili in se sestanka žal niso uspeli udeležiti. Tekstovni del predloga Idejne zasnove Območje parka na severu in vzhodu zamejuje cesta. Na jugu in vzhodu se na robu nahaja ograja, ki park loči od dvorišča hiš in dostopne poti. Idejna zasnova novega Kofutnikovega parka poizkuša v kar največji meri ohranjati spomin na obstoječo hišo, pa tudi na zgodbe ljudi, ki so v njej prebivali. Predstavlja nov javni prostor, ki je namenjen srečevanju krajanov, s čimer ohranja vlogo, ki jo je domačija imela v preteklosti. V opečnem tlaku parka se riše tloris obstoječe hiše. Zamisel različnih ambientov sledi nekdanjim prostorom objekta. Tako nam npr. pa- domesti plodovito drevo. Lahko gre za češnjo, še več povezave s preteklostjo pa bi bilo morda z zasaditvijo lipe, katere plodovi so uporabni za pripravo čaja ali pa kot paša za čebele. Nadalje se tlak v območju nekdanje šupe začne mešati s travo, na ta način tlakovana površina mehko preide v zelenico. Južni in vzhodni rob območja tvori grmičevje, ki ga vsake toliko predrejo drevesna debla. Krošnje listavcev poleti zastirajo južno sonce, pozimi pa žarke prepuščajo. Na vzhodu je v varnem objemu zelenja predvideno igrišče z večjim lesenim igralom. Ob severnem in vzhodnem robu se uredi pločnik. Mejo tu predstavlja niz svetilk na stebričkih, ki ga dopolnjuje nizko zelenje. Vsi trije elementi onemogočajo, da bi se park uporabljalo za nezaželeno in nekontrolirano parkiranje, hkrati pa predstavljajo tudi mehko bariero, ki otrokom preprečuje, da bi v žaru igre morda stekli na cesto. Park je dopolnjen z okroglimi visokimi gredicami, ki bi bile namenjene in predane v skrb otrokom bližnje Osnovne šole Rodica, da v njih zasadijo dišavnice. Šola je bila že doslej močno povezana s Kofutnikovo domačijo. Te so umeščene na zelenici med opečnim tlakom in zelenim robom na jugu. Prijeten ambient ob večerih tvori osvetlitev, ki je na območju igrišča predvidena v obliki lampijončkov, indirektna svetloba pa je umeščena tudi pod večjo klopjo v območju paviljona in prostora s kuriščem. Poleg primarne funkcije je namen osvetlitve narediti območje preko noči manj zanimivo za vandalizem. ❒ Vizualizacija bodočega Kofutnikovega parka viljon na mestu nekdanjega prostora ʻhišeʼ predstavlja zavetje, njegove stene pa hkrati služijo kot podlaga za prezentacijo Kofutnikove domačije in njenih zgodb. Nekdanja vhodna veža in črna kuhinja igrata in dobivata vlogo srečevanja. Tu so umeščene klopi, pa tudi manjše odprto kurišče. Predvideno je, da se edina grajena opečna struktura nekdanjega hleva ohrani ali pa na novo vzpostavi z obstoječim materialom do višine, ki lahko služi kot klop, hkrati pa kot korito, napolnjeno z zemljo, v katerem je posajeno večje drevo. Simbolika tu igra pomembno vlogo. Če je včasih živina predstavljala vir hrane, jo danes na- Komisija se je v začetku julija seznanila s pripravljenim gradivom idejne zasnove ter nekaterimi dejstvi in opozorili krajanov, povezanimi z dogajanjem in življenjem v okolici Kofutnikove domačije. Po daljši obravnavi je bila sprejeta odločitev, da bomo idejni projekt predstavili širši javnosti v občinskem glasilu Slamnik ter pozvali vse, ki bi želeli sodelovati pri njegovi zasnovi, da posredujejo svoja mnenja in predloge do 31. avgusta na e naslov: slamnikarski.muzej@kd-domzale.si ali po pošti na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale. Na tej osnovi bomo skušali pripraviti dokončni strokovno utemeljeni predlog za ureditev ter ga predali v izvedbo Občini Domžale. DUNAJ, 3. september 2022 REALIZEM in AI WEI WEI Vse prijatelje domžalske Galerije na potepu vabimo na prvi potep v novi sezoni. Na Dunaju si bomo ogledali dve razstavi: na prvi bomo odkrivali skrivnosti realizma v likovni umetnosti na Zgornjem Belvederu, na drugi pa si bomo ogledali pregledno razstavo kitajskega umetnika in opore≠nika Ai Wei Wea v razstaviš≠u Albertina Modern. Razstavi, ki ju bomo videli, si ne moreta biti bolj razli≠ni in hkrati izjemno sorodni, zato bo to še toliko bolj posebna izkušnja. Po razstavah vas bo spremljal strokovni vodja Galerije Domžale Jurij Smole. Odhod avtobusa izpred KDFB Domžale ob 5.00 uri, vrnitev je na≠rtovana v ve≠ernih urah. Cena strokovne ekskurzije, ki vklju≠uje prevoz, vodenje, najem slušalk, organizacijo in nezgodno zavarovanje, bo odvisna od števila udeležencev in sicer: do 29 oseb = 126 eur; 30 - 39 oseb = 85 eur; 40 - 44 oseb = 65 eur; 45 oseb in ve≠ = 58 eur. Prijave osebno ali po telefonu 01/722 50 50 v KDFB Domžale. Obvezno vpla≠ilo akontacije 90,00 eur na AGENCIJO LACOSA FK, Cesta II 22, 3320 Velenje, TRR: SI56 6100 0000 3521 447 (referenca SI00 1111, namen: KDFBD DUNAJ + PRIIMEK) sprejemamo do vklju≠no torka, 30. avgusta 2022. Na avtobusu bomo opravili obra≠un glede na število potnikov in pora≠un razlike za dopla≠ilo vstopnin v znesku 30,80 eur oziroma 26,30 eur upokojenci in študenti (14,90 eur ozir. 12,90 eur za upokojence in mlajše od 26 let za Albertino in 15,90 eur ozir. 13,40 eur za upokojence in študente mlajše od 26 let za Belvedere) – cene se lahko spremenijo). Prijazno vabljeni! Organizacija: KD Franca Bernika Domžale in turisti≠na agencija Lacosa FK. Informacije: Tlorisi bodočega Kofutnikovega parka www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50 letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 23 iz naših vrtcev in šol | starejši slamnik@kd- dom zale. si Vesele otroške počitnice v Centru za mlade Domžale Tri tedne po koncu šole, od 27. junija do 15. julija, smo v Centru za mlade Domžale izvedli že tradicionalne otroške počitnice. czm Vsak teden se nam je pridružilo 20 otrok in skupaj smo doživeli veliko lepega, se preizkusili v različnih aktivnostih, se med seboj spoznavali in družili. Dneve smo začenjali z jutranjo telovadbo in gibalnimi igrami. Svoje fizične in motorične spretnosti smo krepili tudi na igrah brez meja, se hkrati ohladili z vodnimi igrami, preizkusili različne cirkuške pripomoč- ke in obroče ter se ohladili v baze- ci, poleg igranja različnih iger, zanu. Možgančke pa so lahko razgibali gnano pletli zapestnice, s katerimi s prikazom različnih eksperimentov. so obdarili tudi prijatelje in družino. Velik del naših počitnic je tudi Verjamemo, da bomo zapestnice viustvarjanje. Tokrat smo izdelovali deli čez poletje po vseh Domžalah. En dan v tednu je bil namenjen izokvirčke za fotografije, potiskali nahrbtnike in ustvarili okras iz starih letu. Letos smo si v Arboretumu VolCD-jev. Otroci so pokazali res veliko čji Potok ogledali razstavo eksotičnih mero ustvarjalnosti in navdiha, tako metuljev, orhidej in kaktusov ter se da smo nad njihovimi izdelki nav- izgubili v labirintu. Drugi teden podušeni! V prostih trenutkih so otro- čitnic smo obiskali Ljubljanski grad, kjer smo reševali Erazmove izzive in si tako prislužili prostost iz grajske ječe. Tretji teden smo obiskali Mengeško kočo, si ogledali tamkajšnje živali in se okrepčali z odličnim sladoledom. Manjkalo seveda ni tudi pravo filmsko popoldne, za katerega smo si sami izdelali karte, poskrbeli za sedežni red in si razdelili kinematografske vloge – biljeter, prodajalec kokic, hostesa. Tudi animirane Grini na obisku v vrtcu Dominik Savio Ko je Grini slišal, da si v vrtcu Dominik Savio prizadevamo za ohranjanje čistega okolja in spoznavamo poklic komunalnih delavcev, se je odločil, da nas obišče. vrtec dominik savio Prišel je kar s smetarskim vozilom in s seboj pripeljal celo ekipo smetarjev, ki so nam prikazali, kako poteka odvoz smeti in pranje zabojnikov za biološko razgradljive odpadke. To je bilo zelo zanimivo. Nato je bil Grini radoveden, če so v naših koših za smeti pravilno razvrščeni odpadki, in je za nas pripravil kratek kviz. Odrezali smo se odlično, saj smo znali na vsa vprašanja pravilno odgovoriti. Za nagrado nam je predstavil Grinijeva pravila, ki naj nam bodo v pomoč za ohranjanje lepše in čistejše narave. A najpomembnejše pravilo, ki si ga velja zapomniti, je, da so najboljši tisti odpadki, ki sploh ne nastanejo. V spodbudo, da bi se tega zavedali vsak dan, je otrokom podaril tudi manjša darilca. Seveda iz recikliranih materialov. Ker je bila celotna mesečna tema namenjena spoznavanju poklica komunalnega delavca, smo imeli v vrtcu tudi akcijo zbiranja odpadnega papirja. Otroci starejših skupin so se sprehodili do čistilne naprave in do črpališča pitne vode na mengeškem polju. Tudi tam so nas prijazno sprejeli. Ogledali smo si animacijo o poti vode iz pipe, od njenega vira do čistilne naprave, s po- Zlatoporočenca Marija in Brane Iskrene čestitke Koprivnikarjevima iz Doba Mož in žena v zakonu doživita vse: od smeha do solz, od grenkih do najlepših trenutkov v življenju. Eden teh je vsekakor dan, ko sta se poročila ter si zaobljubila ljubezen in zvestobo do konca svojih dni. In nato je vsako poročno leto zgodba zase – zgodba, ki govori o povezanosti in skupni moči, da zrasteta in se dvigneta nad prepreke, ki jih nosi skupnosti Dob, kjer je bil med drugim pet let član sveta KS Dob. Starejši Dobljani in ljubitelji kulture se ga bodo spomnili kot odličnega igralca v kulturnem društvu. Jesen življenja in tudi bolezen sta ju malce odmaknila od Velike planine, leta 2007 se jima je pridružil avtodom, s katerim sta po domovini in tujini, tudi s prijatelji preživela, in Viktorija Kaplan CZM je koordinator Varnih točk v občini Domžale. To so javni prostori, ki nudijo pomoč otrokom v stiski. je najpomembnejši člen projekta. V njem sodelujejo prostovoljno, s svojo srčnostjo in prizadevnostjo pa pomagajo otrokom v težavah. V Domžalah je 17 varnih točk, najdete pa jih po vsej občini: • Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58, Domžale • Društvo Verjamem vase – Naša trgovinʼca, Ljubljanska cesta 104. Domžale • Policijska postaja Domžale, Ljubljanska cesta 96, Domžale • Picerija Pipca, Ljubljanska 80, Domžale • Hofer Domžale, Šaranovičeva cesta 27 a, Domžale • Lidl Domžale, Ljubljanska cesta 150, Domžale Mi se že veselimo zadnjega sklopa letošnjega počitniškega programa. Skupaj bomo preživeli zadnje počitniške dni od 22. do 31. avgusta. Prijavo lahko oddate prek e-naslova: info@czm-domzale.si ali 040 255 568. Program je namenjen domžalskim otrokom od končanega 1. razreda do 6. razreda osnovne šole. Ne odlašajte s prijavo, saj se prosta mesta zelo hitro zapolnijo! udarkom, kaj vse je potrebno za to, da iz naših pip teče čista pitna voda in kako tudi samo pripomorejo k temu. Ob koncu lahko rečemo le to, da nam je bilo vsem lepo in zabavno, za kar se Griniju in celotni ekipi Prodnika lepo zahvaljujemo. Uporabno: varne točke za otroke v stiski V Varno točko se lahko zatečejo otroci in mladostniki, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč – so pozabili ključe od doma, želijo poklicati starše, potrebujejo vozni red avtobusa ali se soočajo z resnejšimi situacijami, kot sta družinsko in medvrstniško nasilje. Koristno je, da otroci poznaj varne točke, sploh med poletnimi počitnicami, ko so drugi prostori, v katere redno zahajajo, zaprti (npr. šole, klubi, organizatorji tečajev za otroke …). Otroci lahko varne točke prepoznajo po posebni nalepki – smejoči se hišici, ki je nameščena ob vhodu na vidnem mestu. V Varnih točkah so prisotni ljudje, ki otrokom nudijo trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski. Po uvodnem izobraževanju, ki ga zanje organizira Unicef Slovenija, so seznanjeni z ustreznimi oblikami pomoči otrokom v težavah in tako usposobljeni za nudenje pomoči otrokom. Osebje v Varnih točkah filme so si otroci izbrali sami, med tremi izbirami. Obiskali so nas tudi prav posebni gosti, in sicer vodnica reševalnih psov Tinkara Bezovšek, skupaj s kužki, s katerimi smo naredili tudi prikaz reševalnih spretnosti, poslušnosti, trikov in dela z nosom. Skupaj smo pripravili tudi okusne prigrizke: jagodni tiramisu, breskov biskvit in borovničeve muffine. • Center za socialno delo Domžale, Masljeva ulica 3, Domžale • Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2, Domžale • Jože Tratnik, s. p. – Vrtnarstvo in cvetličarstvo, Šolska ulica 14, Domžale • AVTO SET servis in trgovina, d. o. o., Dragomelj 26, Domžale • Cvetličarna Slovnik – Judita Slovnik, s. p., Breznikova 56, Ihan • Vrtec Urša – enota Češmin, Murnova ulica 4, Domžale • Lekarna Vir, Čufarjeva ulica 23, Domžale • Cafe Rondo – Metod Marčun, s. p., Cesta borcev 5, Radomlje • Dom upokojencev Domžale, Karantanska cesta 5, Domžale • Knjižnica Domžale, Cesta talcev 4, Domžale • Cvetličarna Vijolica – Stanka Praš­ nikar, s. p., Ulica 7. avgusta 29 a, Dob www.czm-domzale.si/ta-resno/varne-tocke-2/ življenje, da ustvarita toplo gnezdo jih še danes, veliko prijetnih trenutza svoje otroke in svoje vnuke, da v kov. Uživata z družinama obeh hčespoštovanju, ljubezni, tudi potrplje- ra, njuna velika ljubezen sta oba nju, dočakata edinstven in nepono- vnuka, Žan in Maj. Pomembno mevljiv dan – dan zlate poroke. sto v njunem življenju ima tudi skrb In tak dan sta Dobljana, zlatopo- za vrt in urejeno okolico doma. ročenka Marija Koprivnikar, dekliško Vse življenje ju spremljajo delavSvoljšak, rojena 26. decembra 1951 nost, skromnost, spoštovanje in priočetu Vančku in mami Frančiški, ima jaznost, zanju sta pomembna tudi brata Janeza in Matjaža, in zlatopo- varčnost in hvaležnost, kar vse sta ročenec Brane, ki se je rodil 4. febru- in še skušata prenesti na domače. S arja 1952 očetu Antonu in mami Rozi, ponosom povesta, da sta zadovoljima brata Toneta, v krogu najdražjih na z njimi, da se veselita uspehov, pričakala junija 2022. Skupna pot ju posebno vnukov. Drug drugemu poje povezala že v Osnovni šoli Dob, od magajo, tudi v okviru lepo urejene koder ju je življenjska pot odpeljala stanovanjske hiše, kjer ne manjka Marijo v srednjo galanterijsko šolo. rož in zelenja. Posebnih želja nimata, je pa bilo Brane pa se je odločil, da postane avtomehanik. Po končanih srednjih šo- praznovanje ob zlati poroki v širšem lah se je začela njuna delovna pot. družinskem krogu, kjer sta si zlatoZlatoporočenka je večji del delovne poročenca želela predvsem srečanje poti preživela v Toku, zlatoporočenec družinskih članov, tudi obeh njunih je priložnosti iskal v več podjetjih, za- prič pri poroki: Janeza Svoljšaka in dnjih 18 let pa sta skupaj preživela v Toneta Koprivnikarja. Tako je bilo srečanje prijeten in vesel dogodek, ki ga Energoingeniringu. Njuno prijateljstvo, začeto v je kot presenečenje popestrila mengeosnovni šoli, je raslo in se krepilo, ška veteranska godba, pa tudi nastop dokler se 24. junija 1972 nista poro- klape, ki je tedaj čisto slučajno običila. Priči sta bili Janez Svoljšak, ne- skala prizorišče njune zlate poroke. Vselej rada povesta, da je njuno vestin brat, in Tone Koprivnikar, ženinov brat. Skupno življenje sta za- življenje lepo in srečno, zato želita čela na Branetovem domu, kjer sta le – zdravje zase in za domače, pa se jima pridružili dve hčerki, Polon- bo šlo – morda celo do biserne poroca in Mojca. Od leta 1967 je v njunem ke, kdo ve. Privoščimo jima prijazno življenju imela posebno mesto Veli- jesen življenja in se jima zahvaljujeka planina, kjer sta si postavila svoj mo za vse, kar sta dala svojim domadrugi dom in v njem preživela tisoče čim, sorodnikom in prijateljem, naprijetnih trenutkov. Tudi po zaslugi šli lokalni skupnosti. Želimo jima, Planinskega društva Bajtar in števil- da bo še naprej njuno življenje prijenih prijateljev planincev, pa tudi v tno, srečno, veselo … Imejta se rada, prostovoljnem delu, prispevku Bra- iščita srečo v majhnih rečeh, skuneta h knjižici o Veliki planini in pe- pnih sprehodih, prijetnih srečanjih smarici ter njunem deležu pri dru- z domačimi pa tudi v tovariških drugih aktivnostih, med drugim je bil ženjih s prijatelji v Krajevni organiBrane tudi zavzet markacist. Družila zaciji borcev za vrednote NOB Dob, ju je tudi ljubezen do hribov, po srcu Krtina, katere člana sta. Ob zlati poroki iskrene čestitke in in duši planinca sta se povzpela na vrh številnih najvišjih vrhov. Zlato- naj vaju dobro zdravje spremlja na poročenec se rad spominja svoje- vajini nadaljnji skupni poti. Vera Vojska ga sodelovanja s fotografom CiriFoto: arhiv zlatoporočencev lom Velkovrhom, pa dela v Krajevni 24 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si FILMSKA VZGOJA V MESTNEM KINU DOMŽALE Že kratek sprehod po spletni strani Kulturnega Doma Franca Bernika nam da vedeti, da se v tej hiši dogaja veliko. Še posebno bogat je zavihek Kino, ki že na prvi pogled nakazuje širok nabor dejavnosti. J. B. Foto: Arhiv Mestnega kina Domžale V Mestnem kinu Domžale so namreč doma filmoljubi, ki svojo ljubezen in navdušenje nad čarobnim svetom filma z veseljem širijo med svojo publiko. Poseben poudarek dajejo t. i. ʻmladi publikiʼ. V to kategorijo spadajo malčki od treh let dalje, razpon pa se širi vse do študentov, ki končujejo svoje formalno izobraževanje. Ekipa Mestnega kina vsako leto za najmlajše pripravi izbor najboljših filmskih vsebin, ki so primerne za posamezna starostna obdobja. Veliko se posvečajo tudi spremljevalnim dejavnostim, ki obogatijo vsako filmsko projekcijo. Kino kot pozitivna izkušnja Članica kino ekipe, filmska pedagoginja Lučka Berlot: »Prvo srečanje s filmom na velikem platnu, v popolni temi in tišini kinodvorane, je lahko izjemna izkušnja. Tako v pozitivnem ali pa negativnem smislu. V našem kinu se trudimo, da mladi obiskovalci doživijo zgolj pozitivno. Vsaka filmska projekcija je tako pospremljena s pozdravom, predstavitvijo kina in naše opreme, gledalce izobražujemo o tem, kako filmska projekcija sploh poteka, spoznajo našo ekipo, tehnično ozadje prikaza slike in zvoka v dvorani, hkrati pa jih opozorimo na morebitne vsebinsko zahtevnejše trenutke v filmu. Ogledu sledi tudi filmsko-vzgojni pogovor, ki je pri najmlajših predvsem vezan na vsebino filma, včasih uspemo z malčki ʻvključitiʼ tudi naša ušesa in prepoznati kakšen zvok, glasbo …« Film redno vključujejo v abonmajsko ponudbo, med drugim tudi v otroški abonma za šole in vrtce. Z leti so zgradili močno mrežo z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami na širšem območju domžalske občine, ki v okviru svojih vzgojnih in učnih načrtov obiščejo Mestni kino ter se vedno znova vračajo. Po krajši prekinitvi te abonmajske tradicije zaradi epidemije v preteklem šolskem letu kino ekipa z veseljem ponovno napoveduje novo sezono filmskih poslastic za najmlajše. Epidemija je sicer res nekoliko zamajala ustaljene prakse, vendar pa je v ponudbo domžalske filmske hiše prinesla tudi zanimive novosti. Med drugim so v sodelovanju z Art kino mrežo Slovenije vzpostavili spletni kino, ki jim je omogočil, da so šolske filmske projekcije lahko ponudili tudi v času, ko prihod v kino in šolo ni bil mogoč. S pomočjo spletne tehnologije so ohranili vse spremljevalne dejavnosti – filmsko-vzgojne pogovore, pogovore z gosti in filmskimi ustvarjalci ter celo ustvarjalne delavnice. Spletni kino je ostal aktiven in je na voljo vsem, ki si želijo kvalitetni filmski program ogledati iz domače dnevne sobe. Del filmske vzgoje tudi Kino iz kovčka »Če je le mogoče, najdemo način, kako kvalitetne filmske vsebine približati čim širši publiki,« pravi naša sogovornica Lučka Berlot. S tem razlogom so na primer začeli izvajati program Kino iz kovčka, ki filmsko projekcijo pripelje tudi v vrtce in šole, ki si iz kakršnih koli razlogov filma ne morejo ogledati v kinu. Pri tem se potrudijo, da zagotovijo maksimalno kakovost zvoka in slike, s kovčkom pa potuje tudi ekipa usposobljenih tehnikov ter filmskih pedagogov, ki poskrbijo za pristno filmsko izkušnjo mladih gledalcev. Ob posebnih priložnostih, kot so na primer premiere slovenskih mladinskih filmov, se filmsko-vzgojni ekipi pridružijo tudi pomembni filmski ustvarjalci. Za šolske skupine organizirajo brezplačne oglede filmov, po projekciji pa se jim v dvorani, prek spleta ali na kakšni drugi lokaciji pridružijo režiserji, scenaristi, igralci, producenti … Mladi gledalci imajo tako možnost za neposreden stik s filmskimi profesionalci, zastavijo jim lahko vprašanja o filmu ali njihovih poklicih. Tovrstni dogodki so zelo dobro sprejeti tudi med uči- telji, še posebno med tistimi, ki poučujejo izbirni predmet Filmska vzgoja. Zanje vsako leto pripravijo tudi strokovni posvet, kjer teče pogovor o potencialnih priložnostih za sodelovanje in razvoj na tem področju. Z veseljem ugotavljajo, da je zanimanje šol za film vedno večje, mnogi pa v kinu iščejo tudi strokovno podporo in možnost kvalitetnega prikazovanja filmskih vsebin. Filmski klub V kinu se lahko pohvalijo, da na tem področju njihov domet seže tudi precej prek domžalskih meja, sodelujejo namreč tudi s šolami iz sosednjih občin (Osnovna šola Marije Vere Kamnik, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Črnuče, OŠ Dragomelj …). To so praviloma šole, ki zelo zavzeto vodijo predmet Filmska vzgoja. V kinu so se namreč odločili, da zanje organizirajo t. i. Filmski klub. To je projekt, ki ga izvajajo enkrat mesečno, mladi se v izbranih terminih srečujejo v kinu, si ogledajo film in se o njem pogovarjajo z gostom. Gostje so profesionalci, ki so s filmom tesno povezani – filmski kritiki, režiserji, teoretiki, itd. Pogovor je namenjen poglobljenemu spoznavanju določene teme. Mladi nato dobijo tudi navodila in spodbudo za nadaljnje dejavnosti – pisanje recenzij, intervjujev, raziskovanje filmske produkcije … Sodelovanje v Filmskem klubu je za šole iz Domžal in okoliških občin, ki izvajajo izbirni predmet Filmska vzgoja, brezplačno. Filmski klub izvajajo tudi s pomočjo spletnih filmskih projekcij in pogovorov prek zooma. Kino dan Še ena izredno celovita dejavnost, ki so jo v Mestnem kinu Domžale zasnovali v letošnjem letu, je tehniško-kulturni dan, t. i. Kino dan. Le-ta je sestavljen iz vrste dejavnosti: učence sprejmejo s pozdravnim nagovorom in uvodom v film, sledi izbrana filmska projekcija in filmsko-vzgojni pogovor. Nato se učenci v manjših skupinah podajo na sprehod po kinu, kjer jim tehnično osebje predstavi različne filmske nosilce, posebnosti projektorjev, zvočno opremo in dvoransko zaodrje. Posebno doživetje je tudi ogled kratkega filmskega odlomka, ki se odvrti iz 35-milimetrskega projektorja podjetja Iskra. Na novo pridobljeno znanje nato preizkusijo tudi v praksi, ko z mentorji in mentoricami ustvarijo iluzijo filma – optično igračo ʻslikofrcʼ. Tehnološko preprosta ʻpogruntavščinaʼ, ki pa učence spodbudi k likovni ustvarjalnosti in povezovanju različnih znanj ter spretnosti. Filmsko-vzgojne dejavnosti tudi med počitnicami Pričakovali bi, da se filmsko vzgojne dejavnosti odvijajo predvsem med šolskim letom. A pogled na zloženko s kino programom kaže drugačno sliko. Vsak torek in četrtek v juliju in avgustu so v dopoldanskem času namreč na sporedu otroški in mladinski filmi, ki jih spremljajo ustvarjalne delavnice. Zasnovane so tako, da gledalce spodbudijo k aktivnemu poustvarjanju. Mladi z mentorji razvijajo in krepijo ročne spretnosti, ustvarjalnost in iznajdljivost ter se družijo tudi izven dvorane. Občasno se tovrstne delavnice še dodatno razširijo v večdnevni počitniški program, kjer se udeleženci še pobližje spoznajo z življenjem in delom v kinu, ozadjem nastanka filmov, spoznavajo principe animacije, pisanje scenarija, režijo, oblikovanje zvoka, montažo, hkrati pa obiskujejo filmske predstave in krepijo sposobnost natančnega opazovanja ter kritičnega vrednotenja. Načrti za prihodnost Kakšni pa so načrti za prihodnost, je takšnemu naboru dejavnosti sploh možno dodati še kaj? »V letu 2021 smo začeli sodelovati tudi v različnih evropskih projektih. Prek izmenjave izkušenj in primerov dobrih praks s tujimi partnerji raziskujemo nova področja, predvsem izredno zanimive primere uporabe virtualne resničnosti (VR) in igričarstva (Gaming), raziskujemo pa tudi žanrske filme evropskega porekla ter koncept Jukebox kino – projekcije izbranih filmov za zaključene skupine,« nam pojasni Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika in programski vodja Mestnega kina Domžale. Več kot očitno idej ekipi torej ne zmanjkuje, poudarjajo pa, da so vedno odprti tudi za nova sodelovanja, pobude in ideje. Če bi želeli soustvarjati zgodbe Mestnega kina Domžale, jih lahko obiščete v njihovih prostorih na Ljubljanski 61 v Domžalah, ali pa na spletnem naslovu www.kd-domzale.si. ❒ letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 25 kultura slamnik@kd- dom zale. si izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle Joseph B. Fabry Hoja za smislom: Viktor Frankl, logoterapija in življenje četrtek, 4. avgust / 21.00 Celjska Mohorjeva družba, 2022 HITER KOT STREL akcijski thriller / Bullet train /režija: David Leitch / igrajo: Brad Pitt, Sandra Bullock, Joey King, Aaron Taylor-Johnson, Andrea Muńoz / 2022, ZDA, Japonska / Pet profesional- nih morilcev, med njimi Brad Pitt kot »Ladybug« na japonskem hitrem vlaku ugotovi, da imajo njihove misije nekaj skupnega. petek, 5. avgust / 21.00 ORKESTER premiera komična drama / režija: Matevž Luzar / igrajo: Gregor Zorc, Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav / 2021, Slovenija / Pihalni orkester iz Slo- venije se odpravi na glasbeni festival v malo avstrijsko mesto. Zgodbo spremljamo skozi dogodivščine različnih protagonistov: mladega voznika avtobusa je strah, da bo izgubil službo; dva člana orkestra, nastanjena pri avstrijskih gostiteljih, ne moreta pobegniti svoji žurerski naravi; srednješolka odkrije očetov drugi obraz; žene, ki so morale ostati doma, uživajo v svobodi … sobota, 6. avgust / 21.00 MINIONI: GRUJEV VZPON animirana komedija / Minions – The rise of Gru / režija: Kyle Balda, Brad Ableson, Jonathan del Val / 2022, ZDA / sinhronizirano, 6+ / Dogodivščine prilju- bljenih malih miniončkov in njihovo iskanje največjega in najmogočnejšega zlobneža se nadaljuje. četrtek, 11. avgust / 21.00 NAK srhljivka / Nope / režiser: Jordan Peele / igrajo: Keke Palmer, Barbie Ferreira, Daniel Kaluuya / 2022, ZDA / Prebivalci izoli- ranega mesta v Kaliforniji – med njimi lastnika ranča, brat James in sestra Jill Haywood – so priča nenavadnemu in grozljivemu odkritju. Preseneti jih prisotnost neznanega letečega predmeta. petek, 12. avgust / 21.00 ELVIS biografska glasbena drama / Elvis / režija: Baz Luhrmann / igrajo: Austin Butler, Olivia DeJonge, Tom Hanks, Dacre Montgomery, David Wenham, Kodi Smit-McPhee, Luke Bracey / 2022, Avstralija, ZDA / Por- tret glasbe in življenja enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleya skozi prizmo zakompliciranega odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem, ki je vztrajal celih 20 let, od Presleyevega vzpona, pa vse do vrhunca njegove slave. sobota, 13. avgust / 21.00 DOWNTON ABBEY: NOVA DOBA romantična drama / Downton Abbey: A New era / režija: Simon Curtis / igrajo: Hugh Bonneville, Michelle Dockery, Maggie Smith, Dominic West, Kevin Doyle, Joanne Froggatt / 2022, Velika Britanija / Na velika platna se vrača zgodba premožne družine Crawley in njihovih služabnikov na posestvu na angleškem podeželju v začetku 20. stoletja. četrtek, 18. avgust / 20.30 VOJVODA komedija / The Duke / režija: Roger Michell / igrajo: Jim Broadbent, Helen Mirren, Fionn Whitehead, Anna Maxwell Martin, Matthew Goode, Jack Bandeira, Aimee Kelly, Charlotte Spencer / 2020, Velika Britanija / Po resnični zgodbi posneta komedija o hudomušnem Angležu, sodobnem Robinu Hoodu, ki je ukradel Goyo iz Narodne galerije. Zadnji film nedavno preminulega Rogerja Michella (Notting Hill) z Jimom Broadbentom in Helen Mirren v glavnih vlogah. petek, 19. avgust / 20.30 DIVJAKI pred-premiera akcijska komedija / Divljaci / režiser: Dario Lonjak / igrajo: Alen Liverič, Branko Jankovič, Norko Perič / 2022, Hrvaška / Trije hrvaški nogometni navdušenci si želijo na finale svetovnega prvenstva, zato oropajo bencinsko črpalko. Med begom pred policijo po nesreči prečkajo mejo v Bosno in hercegovino, kjer se znajdejo v taborišču za usposabljanje islamističnih teroristov. Le kaj bi šlo lahko narobe? sobota, 20. avgust / 20.30 DC LIGA SUPERLJUBLJENČKOV animirani akcijski film / DC League of SuperPets / režija: Jared Stern, Sam Levine / slovenski glasovi: Predrag Lalić, Sašo Prešeren, Klemen Bunderla, Mirko Medved, Uroš Bitenc, Ota Roš, Gregor Trebušak / 2022, ZDA / sinhronizirano, 6+ / Super pes Krypto in Superman sta nerazdružljiva prijatelja, delita si super moči in skupaj se borita proti kriminalu v Metropolisu. A ko Supermana ugrabijo, mora zvesti super-pes zbrati prav posebno skupino superherojev, ki mu bodo pomagali pri reševanju. četrtek, 25. avgust / 20.30 PLESNA TERAPIJA pred-premiera komedija / Rumba la vie / režija: Franck Dubosc / igrajo: Franck Dubosc, Louna Espinosa, Jean-Pierre Darroussin, Catherine Jacob, Michel Houellebecq / 2022, Francija, Belgija / Zgodba o očetu, ki bi naredil vse, da bi se znova zbližal s svojo hčerko – celo plesati se je pripravljen naučiti. petek, 26. avgust / 20.30 REŠITEV V ZADNJEM TRENUTKU z živo glasbeno spremljavo – Mitja Reichenberg (klavir) komedija, nemi film z živo glasbeno spremljavo / Safety Last! / režija: Fred Newmeyer, Sam Taylor / igrajo: Harold Lloyd, Mildred Davis, Bill Strother, Noah Young, Westcott B. Clarke / 1923, ZDA / Brezčasna klasika iz zlate dobe nemega filma, ki je izstrelila med zvezde nepozabnega Harolda Lloyda, se ponaša z enim najbolj ikoničnih filmskih prizorov vseh časov, v katerem “tretji genij” neme komedije na vrtoglavem vrhu nebotičnika binglja z urinega kazalca. PRODAJA VSTOPNIC Vstopnice so na voljo pri blagajni Arboretuma Volčji Potok, pri blagajni Mestnega kina Domžale in na vstopnice.arboretum.si, www.kd-domzale.si ter kd-domzale.mojekarte.si. Cena vstopnice je 6 EUR, projekcija slovenske klasike “Ne čakaj na maj” pa je brezplačna. Na voljo je tudi paket petih vstopnic za 24 EUR (5 za 4). Avtor pričujoče knjige je bil Franklov sodobnik in dunajski rojak, ki je še pred vojno prebegnil v Belgijo in se pozneje ustalil v ZDA. Ob razreševanju lastnih stisk se je srečal z logoterapijo, ki ga je navdušila do te mere, da se je z njo začel ukvarjati profesionalno kot pisec in predavatelj. Knjiga Hoja za smislom je bila izdana leta 1968 z namenom poljudne predstavitve tega psihoterapevtskega pristopa. Logoterapija temelji na premisi, da je osrednja motivacijska sila človekovega bivanja volja do smisla. Sleherni izmed nas je odgovoren za to, da najde lasten življenjski smisel, kar predstavlja predpogoj za duševno zdravje. Ključ torej ni v lovljenju sreče, temveč v iskanju in osmišljanju tega, kar nam življenje predoči. Logoterapija pomaga človeku v stiski, s tem da mu pomaga prepoznavati njemu enkraten smisel, vlogo v življenju. Če druge terapevtske prakse pogosto iščejo vzroke za težave v zgodnjem otroštvu, logoterapija poudarja našo inherentno moč odločanja in se na tak način kaže tudi kot vzgoja za odgovornost. Logoterapija ima dandanes konkurenco v celi vrsti psihoterapevtskih praks, a predstavitev bralcu ponuja zelo dostopen in univerzalno uporaben način, kako reflektirati in reševati osebne stiske. (G. J.) Emmy Abrahamson Kako se zaljubiti v moškega iz grmovja Meander, 2020 Komičen in nenavaden ljubezenski roman je nastal po resničnih dogodkih. Glavna junakinja Julia je doma iz Švedske, a vseeno na Dunaju uči angleščino, zato včasih zataji poreklo, ker ji sicer ne verjamejo, da je lahko jezikovna učiteljica. Živi s svojim mačkom in se v iskanju globljih vezi druži z vsemogočimi ljudmi. Želi si postati pisateljica, a po njeno kar ne najde dovolj zanimive tematike za dober roman. Nepričakovano se spoprijatelji z brezdomcem Benom, saj si jo le-ta vzame na piko, ker se mu zdi edino pravo dekle za bodočo ženo. Je pravi lepotec, a neurejen in bos, umazan, ponošen in vedno neumit, zato je sprva ne gane. Ker prihajata iz tako različnih svetov s tako različnim odnosom do česarkoli, si kljub navijanju zanju kar ne moremo predstavljati, da bi jima skupaj šlo. Iskrena ljubezen pa vendarle najde poti, da se dve ljubeči srci končno najdeta in združita. (C. H.) Lucija Čevnik Mama hčerki 5ka, 2022 Lucija Čevnik je doktorica socioloških znanosti, profesorica, specializantka lacanove psihoanalize, publicistka, mentorica in svetovalka za reševanje nezdravih odnosov ter celjenje ranjene samopodobe. Lucija Čevnik je tudi mama. Drobna knjižica se bere kot prvoosebna izkušnja odnosa matere in hčerke, je pa tudi plod dolgoletnih poklicnih izkušenj pri delu z mladimi in odraščajočimi otroki. Knjiga je oblikovana kot niz vprašanj, ki ji jih je nekoč postavila hči. Mama je takrat odgovarjala na ‘otročje’ reči, ki se jim mudi in ne dajo v danem trenutku otroku prave teže njegovega vprašanja. Danes mama na vse gleda z drugimi očmi, na vsa vprašanja odgovarja bolj razumevajoče, odkrito, sočutno ali kot danes pogosto rečejo – s čuječnostjo. (S. J.) Malcolm Gladwell Bombniška mafija: sanje, skušnjava in najdaljša noč druge svetovne vojne UMco, 2022 Kanadski publicist, ki ga pri nas poznamo po knjigah, kot so Preblisk in Prebojniki, tokrat seže na področje vojaške zgodovine, točneje letal- Izbral in uredil: Janez Dolinšek stva. Avtor nam skozi kombinacijo dejstev in anekdot skuša prikazati dileme znotraj vojaških krogov, ki so se pojavile, ko se je kmalu po prvih bojnih poletih nad Nemčijo izkazalo, da bombardiranje zgolj vojaških ciljev ne bo prineslo želenih ciljev. S tem se je odprla pot načrtovanju masovnih in neselektivnih zračnih napadov na nemška in pozneje japonska mesta, ki so svoj višek dosegla z uporabo zažigalnih bomb, ko je v Dresdnu in Tokiu v nekaj urah umrlo več sto tisoč ljudi. Ob prebiranju knjige ima bralec občutek, da je avtor bolj kot nad grozljivimi rezultati bombardiranj in preizpraševanju takšnega pristopa navdušen nad opisovanjem inovativnosti, osebne odločenosti in vneme ključnih načrtovalcev, kot da bi šlo za implementacijo kake podjetniške ideje, ne pa za masovno pobijanje civilnega prebivalstva. (G. J.) knjige za otroke in mladino Nejka Omahen Šikonja Vihar v meni Miš, 2022 Mladinski roman Nejke Omahen Šikonja nas popelje v svet devetošolcev, svet, ki je zapleten, v njem spremljamo zgodbe devetošolcev, njihovih staršev, pa tudi učiteljev, ki se medsebojno prepletajo v labirint odnosov. Spoznamo Tjašo, na katero se neprestano spravlja Viktorija, zato si Tjaša želi postati nevidna. Zakaj Viktorija uživa, ko jo zasmehuje? Zakaj Erika zazna Tjašino stisko in zna biti sočutna in pomagati? Katero dekle je všeč Aneju? Zakaj Urban popusti v šoli in zakaj ne želi več igrati nogometa? Ali učitelji zaznajo, kaj vse se dogaja v razredu, opazijo med vrstniško nasilje? Ali starši dovolj poznamo svoje otroke? Kako se uspešno spopadati z izzivi odraščanja in življenja? Knjiga odpira mnogo vprašanj, odlična knjiga za odraščajoče najstnike, pa tudi knjiga za vse starše in učitelje. (S. Z.) Boštjan Gorenc - Pižama Si že kdaj jezdil morskega konjička Mladinska knjiga, 2022 Bratranca Erik in Svit ter Erikova sestra Lara se igrajo v morju, Lara ju zaslišuje o šoli, saj bo jeseni postala prvošolka. Opazujejo ribe in ugotovijo, da o njih ne vedo kaj dosti, poznajo vse dinozavre, rib pa ne. Lara predlaga, da morske živali poiščejo kar sami in se poučijo o njih. Tako se odpravijo na pravljično potovanje po morskih svetovih, jezdijo morske konjičke, spoznajo hobotnico, ki ima na vrvici morskega psička Fonzija, opazujejo jato pojočih ribic … Ustrašijo pa se čudne rdeče zelene meduze, za katero ugotovijo, da je pravzaprav prazna vrečka njihovih bonbonov, v katero se je ujela preplašena ribica, ki krčevito hlipa. Ko zaplavajo iz vode, jih starši pocrkljajo s sladoledom, vrečke z bonboni pa odtlej romajo v koš za odpadke. Odlično slikanico krasijo čudovite ilustracije Igorja Šinkovca. (S. Z.) Joseph Coelho Luna Loves Library Day Andersen Press, 2017 Nadvse simpatična slikanica v angleščini je prisrčna promocija obiska knjižnice in branja za otroke. Luna se veseli knjižničnega dneva, ko je čas za obisk knjižnice. Preden odide v knjižnico, preveri, če ima vse potrebno: knjižnično izkaznico, torbo za knjige in knjige, ki jih mora vrniti. Mami jo nato odpelje v knjižnico, kjer jo, zatopljen v knjigo, že čaka njen očka. Tokrat z očkom odkrivata velikanske knjige o dinozavrih, mumijah in nerazjasnjenih skrivnostih, knjige o žuželkah in magičnih trikih. Nekaj trikov preizkusita tudi očka in Luna. Knjiga o trikih gre zato v torbo. Nato očka odkrije črno-belo knjigo o krajih, kjer je odraščal, in o knjižnici, ki jo je obiskoval. Tudi ta knjiga gre v Lunino torbo. Nato skupaj prebereta pravljico The Troll King and the Mermaid Queen (ki je tudi vključena v slikanici), Luna si izposodi vse knjige, ki jih je tokrat izbrala, in knjižnični dan je končan. Domov prinese polno torbo spominov o pustolovščinah, čarovnijah in … očku. (J. D.) 26 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si kolumna • pod mestnim slamnikom ajda vodlan POGLED NA DOMŽALE OD DALEČ Poletje je čas, ko se marsikdo izmed nas (na žalost ne morem napisati vsi!) odpravimo na daljši dopust, v večini na plaže Istre, Dalmacije, morda Italije, Grčije. K o po dobrem tednu dopusta, že čisto sproščena in odklopljena od ʻnormal­ negaʼ načina življenja, ter vklopljena v to bolj lagodno počitniško verzijo, sedim po kosilu v najljubši kavarni tega istrskega mesteca in uživam v moji najljubši pokosilni dobroti (espresso in čokoladni sladoled), razmišljam o domu, Domžalah, spoznam, da imam trenutno odlično priložnost za drugačen pogled. Pravijo, razmišljaj izven okvirjev škatle, in točno to lahko v danem trenutku naredim. Ko greš iz škatle, pogledaš na škatlo in takrat se spomniš na najbolj temeljna vprašanja, kot so recimo: kaj je škatla, čemu naj služi, kaj želim od škatle? Kajti, ko smo v škatli, se velikokrat ubadamo z malenkostmi, krožimo v krogu in ne znamo priti ven iz naših lastnih zapletov. Ko si vpet v svoje redno življenje, v redno službo, v vsakdanji domžalski vrvež, se hitro vpleteš v naše večne debate. In tako je na mestu tudi moja skrb, da prihaja volilna jesen, in da bomo spet premlevali ena in ista vprašanja: ali je Prodnik predrag? Kaj bomo naredili z SPB-jem? Vlagamo preveč v obnove cest, zakaj ne menjamo križišč za krožišča? Prav je, da o naših težavah raglabljamo – toda mar ne obstajajo meje demokratičnih debat? Tako kot tudi vprašanje privatnega in javnega šolstva na državni ravni – zakaj nekatere debate vedno znova prihajajo na dan? Mar ne obstaja neka točka, ko rečemo: dovolj smo govorili, naredimo zdaj nekaj in pojdimo po tej poti vsaj desetletje, dve, tri. In potem spet odprimo debato na konkretnih stvareh, dilemah, izkušnjah. Ko torej sedim in opazujem od daleč, se vprašam: kaj imamo v Domžalah in kaj nam manjka? Kljub vsem anomalijam, imamo veliko. Na večini področij naša občina presega slovensko povprečje. Visoka stopnja priseljevanja, kljub izjemno visokam cenam nepremičnin v zadnjih letih nakazuje, da so Domžale zaželen kraj bivanja. Zgolj zaradi bivanja blizu prestolnice? Verjetno še kaj drugega: urejene šole, vrtci, knjižnica, zelene površine ... Seveda: obstajajo anomalije, obstajajo izzivi in predvsem velik prostor za izboljšavo. Kaj pa nam manjka? Bolj kot materialne stvari, ocenjujem, da nam manjkajo elementi na duhovnem področju, neko zadovoljstvo, notranji mir, varnost, vrednote, menim pa, da predvsem zaupanje. Pa to ne le na lokalni, temveč tudi na državni ravni. Zaupanje v sistem, zaupanje v politiko, zaupanje v državo, zaupanje v soljudi. Zaupanje v boljšo prihodnost. Le preko zaupanja lahko namreč skupaj gradimo – ker sicer stagniramo v trenutnem nezadovoljstvu, jamramo in se sprašujemo, čemu se sploh truditi, se sploh splača delati in živeti? Toda, kako se vzpostavi zaupanje? Kako se ga zgradi in čigava naloga je to? Je to naloga državljanov, občanov ali politkov, vodij? Zaupanje prinaša zadovoljstvo. Zaupanje daje občutek varnosti. In kaj več potrebujemo, kot da smo zdravi in srečni ter posedujemo občutek varnosti in notranjega miru? Ko zaprte čevlje zamenjaš za odprte natikače, toga službena oblačila za kopalke, spiš malce dlje in urnik prilagodiš svojim pravim naravnim potrebam, ne pa uri, se zaveš: v življenju ne potrebuješ veliko. Pravzaprav materialnih stvari zelo malo. Potrebuješ pa družbo ljudi, iskrenost in mir. Potrebuješ okolje, ki spodbuja tvojo ustvarjalnost. Ljudje namreč sami po sebi nismo leni, temveč želimo ustvarjati. Toda želimo delati zase, ne za državo, ki nastopa v vlogi mačehe, temveč tople matere, ki dela v našo korist in pri kateri najdemo toplo zavetje, varnost, ko jo potrebujemo. Zaupanje prinaša zadovoljstvo. Zaupanje daje občutek varnosti. In kaj več potrebujemo, kot da smo zdravi in srečni ter posedujemo občutek varnosti in notranjega miru? Koncertni recital zbirke skladb Tomaža Habeta Otroški zbori s Pevskim zborom OŠ Rodica in zborovodkinjo Emo Cerar Že pred dvema letoma (2020) izdana notna zbirka skladatelja in domačina Tomaža Habeta (r. 1947) je zdaj na Koncertnem recitalu z Otroškim pevskim zborom OŠ Rodica (Tomčeva dvorana KDFB, 14. jun. 2022) šele doživela svojo predstavitev. Umetniško ga je oblikovala zborovodkinja Ema Cesar, kot obligatna spremljevalca pa še solista: flavtistka Annemarie Glavič in pianist Uroš Pele. Nastop in predstavitev so organizirali JSKD OI Domžale in OŠ Rodica; potem, ko smo v prepolni domžalski (veliki!) dvorani slišali in (koreografsko ter polscensko) videli prvih sedem Habetovih in del pesnice in avtorice besedil Anje Štefan (r. 1969), je bil na vrsti še odličen priložnostni pogovor moderatorja večera Mateja Primožiča z obema akterjema. Am- še s koreografijo, delno scenografipak bolje kdaj kot nikoli! Ker se je jo … skratka lahko bi rekli neke vrste od izdaje zbirke otroških zborov (s ʻTotal Gesamkunstwerk Thetaterʼ (R. spremljavo) zgodilo marsikaj, je pri- Wagner). Pevski in zunajglasbeni šla (živa) glasba iz tega na vrsti žal izzivi poezije in glasbe so dali prvo šele sedaj. Odličen scenarij celotne omenjeni in zagotovo najbolj zasluprireditve sta prispevali Draga Jere- žni (poleg avtorjev) zborovodkinji tina Anžin in zborovodkinja E. Cerar. E. Cerar, toliko strokovnega in pouZnačilnost omenjene (tiskane in stvarjalnega elana, da ga je lahko v izdane) notne zbirke so (otroška) celoti in vseskozi predajala na odru besedila, ki so jih tako v notah kot vsem mladim izvajalcem. V glasna koncertu podpisali A. Štefan (4- benem pogledu je bila to zagotokrat), F. Milčinski Ježek (2), Boris vo odlična (glasbena, otroška, pevA. Novak (1) in skladatelj T. Habe ska) predstava. Ker pa je bila osrekar sam (3), je bila njihova enovi- dnja vloga tokrat poverjena izvajaltost. Celota, ki je kot neke vrste po- cem: zboru, solistom in solistkam, etično kompozicijska sprega, mi- ne sme ostati sama zbirka pozabljenila brez vmesnih aplavzov, pa je na. Saj so prav na podlagi nje same otrokom (21–25) dala nemalo prilo- nastali vsi tile rezultati. Predstavlježnosti, da so se izkazali ne le z odlič- ni opus T. Habeta na tem vokalno innim (enoglasnim) petjem na pamet, štrumentalnem Koncertnem recita- lu pa je v aktualnosti segel med leta 2002 in 2022. Tako kot prireditev samo so tudi Habetovo zbirko, naslovljeno Zvezdice, zvezde, sonce, planeti izdali (Domžale, julij 2020) JSKD OI Domžale in OŠ Rodica. Na koncertu so bile zaporedoma izvedene vse skladbe iz te zbirke v enem samem dahu, po omenjenem pogovoru vseh treh glavnih akterjev pa so pevci na odru dodali še tri Habetove uglasbitve poezije A. Štefan. Po naslovih Zvezdice, Pesem Zvezdice Zaspanke, Pesem zvezd, Severnica, Sonce in planeti, Jaz, Luna, in Luna ali mesec? pa so bili to še naslovi: Iščemo hišico, Čebela in Le pogumno, le za mano. Notno zbirko je uredil Klemen Stopar, ilustracije je prispeval kar eden od skladateljevih vnukov Tai Golob Habe, (odlično) notografijo je oskrbel Tadej Lenarčič, tisk v nakladi 500 izvodov pa je opravila tiskarna Cicero, d. o. o., iz Begunj. Lepa in vsebinsko (literarno in glasbeno) bogata zbirka bo lahko tako kot številni tovrstni (in še drugi) skladateljev opus živela še dolgo. In s tem prispevala na še enem od glasbenih področij: pevstvo, umetnost, vzgoja … v piramido ves ta čas izjemno uspešnega glasbenega šolstva na Slovenskem. Vse tole, zlasti pa še (do)končni rezultati niso od muh, in tele ter take akcije pa samo še zagotavljajo, da je že večkrat omenjeni tovrstni razvoj v nenehnem porastu; in se tem seveda tudi rezultati. Dr. Franc Križnar Slovenska ljudska pesem nas združuje Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar je v prvem polletju letošnjega leta uresničil vse zastavljene cilje glede nastopov. Pravijo, da prihaja težka jesen, ko bo vse dražje. Je to morda čas za premislek, kaj človek zares rabi? Recimo zdravstvo, ki deluje na vseh področjih. Šolstvo, ki spodbuja vedoželjnost in ne piflanje na pamet. Družbo, ki spodbuja. Ne pa okolje, kjer smo drug drugemu pekel, kot bi rekel Sartre. Morda bi bila ta jesen čas, da razmislimo o tistem, kar je rekel Tacit – »čim bolj pokvarjena je država, tem več zakonov ima«. Zagotovo ne potrebujemo več birokracije. Vse več zakonov ni nadomestek za moralo. Potrebujemo več srčnosti, pravih vrednot in pa vedno znova razmislek o temeljnem vprašanju: kaj želimo, kaj zares potrebujemo. Glede na to, da imamo vse več materialnih stvari, pa je v naši družbi vse več depresije in izgorelosti, vse več ljudi, ki pravijo, da niso zadovoljni s svojo službo in svojim življenjem, pa tudi vse več otrok ima resne psihološke težave in morda ni lakote (čeprav na žalost še vedno vse preveč lačnih otrok tudi pri nas!), pa je zato vse več bolezni, ki so posledica nepravilnega prehranjevanja, je prav, da se vprašamo: ali plujemo v pravo smer? In tako se v tem vročem poletju lahko vprašamo: kako bi v Domžalah zares postali prostor zadovoljnih ljudi? Kaj zares potrebujemo? Mi kot posamezniki in mi kot družba. Mi kot kraj, ki ga kličemo naš dom. ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. mopz janez cerar V januarju smo zapeli podoknico ljudski pevki Mari Vilar ob njeni 90-letnici. V marcu smo popestrili dopoldan oskrbovancem MGC v Domžalah, s katerimi smo ob zaljučku nastopa tudi skupaj zapeli. Ob občinskem prazniku smo v aprilu nastopili na prireditvi Spoznajmo se – praznujmo skupaj. V maju smo ljudsko pesem predstavili v Domu upokojencev v Domžalah. Zaradi korona ukrepov smo morali nastope ponoviti v vsakem nadstropju posebej. Tretjo so- Z nastopa v Volčjem Potoku boto v maju smo se družili pod lipa- njhovem dnevu na odprtem odru v mi v Grobljah. Sodelovali smo tudi Volčjem Potoku, ki je potekal 18. juna Gorenjskem srečanju upokojen- nija. S tem nastopom smo tudi zaskih pevskih zborov na Jesenicah. ključili prvo polletje letošnjega leta. Maj smo zaključili pri najmlajših v Z vajami in nastopi bomo nadavrtcu Mavrica na Krtini. Po nastopu ljevali v septembru, v sredini oktosmo jih pospremili v svoje prostore bra pa načrtujemo izvesti 4. Večer s pesmijo Naša četica koraka. ljudskih pesmi in napevov v KulturV juniju smo s predstavitvijo slo- nem domu Franca Bernika v Domvenske ljudske pesmi nadaljevali na žalah, kamor vas bralce Slamnika Slamnikarskem sejmu v Domžalah. vabimo že ob tej priliki. Posebej smo bili veseli vabila JavneMoPZ Janez Cerar ga sklada za kulturne dejavnosti, da Foto: Florjan Zabret predstavljamo občino Domžale ob letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si 22. kulturni poletni festival Studenec 2022 Dober dan, Žiga Bunič, Deseti brat Dobrodošel Deseti brat prvič, drugič, tretjič … Večplastno in zapleteno poigravanje s čustvi. »Naša želja je, da bi vsak obiskovalec našel svoj košček navdiha in obenem razvajal svojo dušo,« nas je na besede Lojzeta Stražarja, predsednika Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki je priredil in režiral letošnjo domačo gledališko predstavo Deseti brat, spomnil Jure Sešek 23. julija 2022 ob koncu premiere, ki je navdušila vse. Poletno gledališče Studenec, ki se z obiskom dosedanjega programa 22. kulturnega poletnega festivala ne more pritoževati, je bilo tokrat zapolnjeno do zadnjega sedeža, kar še enkrat več kaže na vsakoletno težko pričakovano domačo gledališko predstavo. Tokrat so nas člani in članice Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan povabili na srečanje z Desetim bratom, ki ga je večina spoznala ob učenju o življenju in delu pisatelja Josipa Jurčiča z Muljave, najbrž pa je večini iz tega prvega slovenskega romana najbolj v spominu ostali znameniti Krjavelj, ob njem pa Martinek – Deseti brat, pa učitelj Lovro Kvas in njegova ljubezen, grajska gospodična Manica, vedno zabavni Dolef … Po ogledu predstave pa najbrž še kdo iz pisane druščine več kot 50 igralcev, pevcev in plesalcev. Že sam začetek nam je dal vedeti, da bomo v prijetnem poletnem večeru deležni veliko petja tako imenitnih posameznikov kot okoliških pevcev in članov Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika in skupine Sidro iz Lukovice ob spremljavi Komornega ansambla Poletnega gledališča Studenec, pa tudi tega, da ljubezni v do- mači gledališki predstavi ne bo manjkalo. In res je ni, tako med nastopajočimi, ki so vsak svojo vlogo odigrali z veliko ljubezni, kot obiskovalci, ki so z veliko ljubezni do vsega, kar se je dogajalo, spremljali predstavo in ob koncu vse, tudi vse tiste, ki jih med predstavo nismo videli, pa so še kako pomembni za predstavo, nagradili z glasnim aplavzom, ki ga tudi med posameznimi prizori ni manjkalo. Domača gledališka predstava Deseti brat, ki jo je po romanu Josipa Jurčiča dramatiziral Davorin Petančič, priredil in režiral Lojze Stražar, besedila pesmi so delo Bernarda Miklavca, za glasbo pa je poskrbel skladatelj in glasbeni producent Slavko Avsenik ml., je vse obiskovalce ob pogledu na imenitno sceno spomnila na zgodovino in gradove, ki jih tudi v naši bližini ne manjka, na prijetne nekdanje večere v gostilnah, na vaške posebneže, ki jih danes skoraj ni več, pa so bili včasih pomemben del ljudske folklore, predvsem pa jih je zlasti Deseti brat (Žiga Bunič) spomnil na nekatere vrednote, ki jih tudi skoraj ni. Tako smo se lahko zamislili ob njegovih besedah: jaz sem doma, kjer so dobri ljudje; pa tudi – živimo zato, da druge osrečujemo, predvsem pa smo lahko občudovali njegova dobra dela in bili ob koncu kar malo žalostni nad razkrito skrivnostjo njegovega življenja. Kot v Jurčičevi knjigi je tudi v predstavi Krjavelj (Stanko Pelc), ki nam je ob koncu pokazal tudi svojo kozo, še enkrat več predstavil svoje srečanje s hudičem, smejali smo se njegovim zdravniškim izkušnjam s kozo in konji ter bili ob njegovem govorjenju enako neučakani kot gostje v Obrščakovi gostilni, središču kraja, kakršnega danes zanesljivo pogrešamo. Glasba in petje sta nas vodili skozi predstavo in nas očarali z odličnim igranjem in petjem, za vse drugo pa bi si izposodila besede Tee Kočar, lektorice, ki je zapisala: »Vse like so odlično upodobili številni znani in manj znani igralci, med katerimi je kar nekaj priznanih opernih pevcev. Zaradi njih, odlične režije, scenografije, kostumografije, koreografije, glasbene produkcije ipd. igro Deseti brat polno zabavnih prihod in pevskih vložkov doživimo v popolnosti.« Tako, zdaj ste izvedeli nekaj drobcev o Desetem bratu ob njegovem obisku na Studencu. Če želite izvedeti več o tem, kako se konča ljubezen med domačim učiteljem in grajsko gospodično, ali pa kako se konča dvoboj med Desetim bratom in Marjanom, pa tudi o tem, ali koza Krjavlja uboga in zakaj ne, obiščite katero od ponovitev Desetega brata in se pridružite tisočem obiskovalcem, ki v Poletno gledališče na Studencu vedno radi pridejo, nikdar pa ne zamudijo domače gledališke predstave. Dobrodošli! Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan in vsem, ki so kakorkoli prispevali k imenitnemu obisku Jurčičevega Desetega brata na Studencu, iskrene čestitke, ki veljajo tudi zakoncema Lojzetu in Marjani ob njuni zlati poroki. Vera Vojska Domača gledališka predstava Po romanu Josipa Jurčiča dramatiziral Davorin Petančič Deseti brat Priredba in režija: Alojz Stražar Skladatelj in glasbeni producent: Slavko Avsenik ml. Poletno gledališče Studenec Spored domačih predstav: Ponovitve: 29., 30., 31. julij 2022, ob 21. uri 4., 5., 6., 7. avgust 2022, ob 21. uri 12., 13., 14. avgust 2022, ob 21. uri Cena vstopnice: 20 € odrasli, 15 € otroci, četrtek in nedelja: 2 € popusta Poletno gledališče Studenec poletno.gledalisce.studenec www.studenec.net Info: 051 61 61 51 (Marjana) in 051 61 41 41 (Urša) Poletno gledališče Studenec je v teh dneh v znamenju Desetega brata, letošnje domače gledališke predstave. V glavni vlogi Desetega brata nastopa Žiga Bunič, za katerega lahko na različnih portalih preberemo, da sta petje in igranje pomemben del njegovega življenja že od mladosti. Na to kaže njegovo sodelovanje v različnih pevskih zasedbah, od zborov do vokalnih in akustičnih glasbenih skupin, pa do mu- Je veliko razlik, saj ste doslej zikalov, v katerih je posebej pokazal igrali predvsem s poklicnimi svoj talent – uspešen je bil kot pe- sodelavci? vec, plesalec in igralec. Pa to še ni Težko točno rečem, namreč potek vse, saj je tudi sooblikovalec oddaj dela je tudi tu kot drugod: na zana radiu, povezovalec programa, v četku spoznavanje z materialom, tej vlogi smo ga srečali tudi na prire- bralne vaje in potem vaje. vaje in ditvah v naši občini, nepozaben pa vaje. Čeprav pravijo zase, da so ostaja tudi v različnih predstavah ʻamaterskoʼ gledališče, tega občutka nisem dobil. Mogoče bi lahko rekel, na odrskih deskah. Medtem ko smo njegovega očeta da je kljub trdemu delu bolj sproščeMarjana Buniča na odru Poletnega na atmosfera (dokler seveda ne začgledališča Studenec že srečali pred ne goreti pod podplati, he he). leti, se Žiga Bunič letos prvič predstavlja na njem, in sicer kar v glav- Čemu ste pri igranju vloge dali ni vlogi Desetega brata. Povprašali poseben poudarek? smo ga o njegovih občutkih ob igra- Dvoličnosti Desetega brata. Namreč v tej ʻrazličiciʼ mi je dovoljeno. da nju na Studencu. sem tudi vesele narave, rad kakšen Ste poznali Studenec že pred kozarček zvrnem ali dva in se sproletošnjim nastopom? Ste si ščeno pogovarjam s sovaščani. In s ogledali katero od predstav? tem v bistvu skrivam resnico, ki je Da, predstave na Studencu že leta globoko v meni in pride na dan, ko spremljam kot gledalec. Velikokrat se srečam s situacijo, ki me spomni sem tam gledal svojega očeta, kako na preteklost oziroma na očeta, do nastopa, pred leti pa sem tam tudi katerega gojim neke vrste sovraštvo, spoznal svojo boljšo polovico Ka- a vseeno kanček ljubezni. Skratka, rin Lisjak, ko smo imeli predstavo večplastno in zapleteno se lahko Mamma Mia in pozneje sem spre- poigravam s čustvi, ki jih doživlja mljal tudi njo. Sva eden izmed mno- Deseti brat. gih parov, ki so svojo pot začeli prav na Studencu. Izgleda, da je že pra- Zakaj bi morali obiskovalci priti na Studenec? va atmosfera . Že če se samo usedeš na tribuno in Kako je prišlo do sodelovanja? pogledaš na oder ter vidiš sceno, Do sodelovanja, predvidevam, da je lepo ozadje in si sredi dejanske naprišlo tako: ker sva se z gospodom rave, si že nekaj naredil za srce in Lojzetom že kar nekajkrat videla po dušo. Če pa je potem tam še predstapredstavah na Studencu, na njiho- va z živo glasbo in petjem, mislim, vih pogostitvah in druženju ter ka- zakaj ne bi prišel? kšno rekla, in ker dobro pozna mojega očeta ter tudi ve, da se gibljem Tudi v Desetem bratu je veliko tudi sam po odrskih poteh, sem ne- glasbe in petja. V čem se koč dobil klic. V pogovoru mi je po- bistveno razlikuje od nastopanja vedal, da želi to leto uprizoriti Dese- v muzikalih? tega brata in, če sem pripravljen od- Največja razlika je v plesu. Namreč igrati glavno vlogo. Ni mu bilo tre- tukaj zelo malo plešem in to tudi ba reči dvakrat, že je slišal moj pri- bolj ʻpreprostoʼ koreografijo. Kar pa seveda ne pomeni, da ni plesalcev, trdilni, o, ja. ki vam popestrijo dogajanje. Ste že pred odločitvijo poznali Lahko svoj nastop na Studencu vsebino Desetega brata in primerjate s katero že odigranih posebej njegovo skrivnostno vlog? zgodbo? Čeprav je minilo že kar nekaj let, od- Ne, mislim, da sem do zdaj igral dokar sem hodil v šolo, kjer sem seve- volj unikatne vloge, da jih med seboj da slišal zanj, sem se nekaj malen- težko povežem. Sploh pa Deseti brat, kosti spomnil. Zato sem takoj pogra- ki je v sebi čustveno in navzven tudi bil branje in film ter malo preštudi- zelo zapleten, je neprimerljiv. ral. Poleg tega pa sem tudi zelo hitro prejel scenarij, ki je nekoliko druga- Morda kakšno besedo o Lojzetu čen od ʻoriginalaʼ. Večinoma v tem, Stražarju, ki je delo priredil in da likom ter še posebej Desetemu režiral? So kakšne velike razlike med njim in profesionalnimi bratu dovoljuje več ʻživljenjaʼ. režiserji? V igri sodeluje več kot 50 Lojze, kapo dol. Toliko ljudi pa tolinastopajočih. Prvi vtisi? ko informacij, ki jih drži njegova glaNa odru, če govorimo zgolj v števil- va, bi bilo težko zbrati v zbirko knjig! To dela s srcem in se vidi, vedno kah, sem že velikokrat nastopal z veliko soigralci/pevci/plesalci itd. je pripravljen pomagati in dati naNikoli pa ne tako zelo v ospredju svet, poskrbi za profesionalnost in oziroma v ʻglavni vlogiʼ. No, pa tudi hkrati za sproščeno atmosfero, zraambient in srčnost ljudi na Studen- ven pa skrbi še za mnogo, mnogo stvari. Tako bom rekel, vsaka predcu je nekaj enkratnega. stava ima veliko ljudi v ozadju. Tudi Se s sodelujočimi dobro tu jih je v zaodrju veliko število in razumete? Lojze jih šteje vsaj 10, 10 za DeseteOdlično. Hitro so me sprejeli, veliko ga brata. Hvala in srečno! sem jih poznal že prej, če ne drugaVera Vojska če vsaj na ʻživijoʼ, in počutim se res Foto: Aleksander Sokler domače. 28 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si 50 let Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik Tokrat samo v Kamniku z izključno slovensko glasbo simfonični orkester domžale - kamnik 50 let je nedavno teg minilo od ustanovitve in začetkov delovanja enega redkih tovrstnih ljubiteljskih simfoničnih orkestrov, ki so ga med Domžalami in Kamnikom ustanovili oziroma združili dotedanje posamične dosežke dveh občinskih prostorov v enega samega (1972), v Simfonični orkester Domžale - Kamnik. Doslej so ga vodili številni ugledni slovenski dirigenti, njihov ustanovitelj in dandanašnji častni član orkestra pa je Tomaž Habe. Tokratni slavnostni koncert-Akademijo ob 50-letnici delovanja v kamniškem Domu kulture (15. jun. 2022) je vodil zdajšnji dirigent in umetniški vodja ansambla, sposobni in spretni dirigent Slaven Kulenović, koncertni mojster-prvi violinist, mladi Uroš Bičanin. Kot se za tako priložnost spodobi, je bila tudi dramaturgija in vsebina koncerta zelo premišljena, da ne rečem filigransko prebrana, izključno slovenska (aktualni predsednik Mihael Kozjek). V izključno slovenskih vsebinah je bila na sporedu glasba starejšega Blaža Arniča in njegova Uvertura h komični operi, ena od ponovitev in različic Tomaža Habeta Narodna in scherzo za rog, godala in šest inštrumentov s solistom Boštjanom Lipovškom, krstna izvedba, noviteta T. Habeta Pavliha v cirkusu in nazadnje še delo iz povsem drugega žanra Spomin Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika v priredbi Bojana Adamiča; vmes pa seveda podelitve številnih priznanj in nagrad, od najvišje listine JSKDRS orkestru kot najvišja tovrstna državna zahvala ansamblu v celoti do številnih manjših in tudi orkestrovih zahval; ter seveda govori, nagovori, zahvale. Slovesnost, ki sta jo enakovredno pripravili obe območni izpostavi JSKD Domžale in Kamnik (Matej Primožič in Anton Ftičar), torej z območij, od koder orkester vsa ta ʻzlataʼ leta (50) prihaja in obenem plemeniti nazaj te in še kakšne druge prostore. Povezovalec Gregor Budal (skupaj z agilnim predsednikom orkestra M. Kozjekom) nas je ob občasni video-promociji vodil skozi ves tale zgodovinski sprehod z orkestrom; med podelitvijo priznanj, internih zahval orkestra, slavnostnih in zaključnega govora. Bil pa je tako kot številni koncerti, nastopi orkestra (ki se jih še tudi sam spomnim od vseh začetkov) le še en velik praznik jubilantov za glasbo samo: igrali so in igrajo od Grobelj, prek Domžal in Kamnika, Arboretuma v Volčjem Potoku, na letnih in novoletnih koncertih … vse do zdaj. Četudi se je potem v samem nastopnem delu in navkljub slavnosti pripetila še kakšna (intonančna) napaka, saj smo slišali povsem profesionalni repertoar in prav take izvedbe, ali kot se je izrazil eden od avtorjev (T. Habe), »kompozicije kar skrajne težavnostne kategorije,« je bila v ospredju le njihova osrednja in rdeča nit te (slavnostne) akademije: glasba sama. Vse od uvodne Uverture h komični operi (1932), lahkotno in živo delo našega orkestralnega nestorja Blaža Arniča, prek enega starejših Habetovih koncertantnih del s slovitim solistom Boštjanom Lipovškom. Ni edini, ki bi Narodno in scherzo (1983) odigral prvi, saj je bil njen krstitelj sloviti Jože Falout. Lipovšek pa je edini in zadnji, ki jo je prav z vsemi izvedbenimi odlikami pripeljal najdlje, do vrhunca tovrstnih zmožnosti. Tako je bilo tudi tokrat v Kamniku. In seveda poslastica večera: krstna izvedba ali noviteta T. Habeta ter ena njegovih zadnjih orkestralnih fresk Pavliha v cirkusu (2022). Skladatelj jo je v sicer svoji jasni in znani inštrumentalni govorici posvetil tako izvajalcem kot občinstvu. Tega se je tudi tokrat po tradiciji najbolj ekselentne percepcije Habetove glasbe na tem domžalsko-kamniškem koncu nabralo za polno dvorano. Habetov ʻslovenski klovn, ki ima dva obrazaʼ, je tako spet enkrat prišel prav tudi neke vrste naši (slovenski in ne le domžalsko-kamniški) publiki in še kako do polnega izraza. Če so se uvodne intonančne težave te izvedbe začele v godalih, se jih ansambel v dokaj pretenciozni izvedbi ni otresel do konca. Ampak to je le živa glasba, katere čar je prav v tem, da ni prekleto laboratorijsko in digitalno povsem čista. Njena nihanja in pa (relativnostni) odnosi v njej sami so prav tako čar neke druge vrste, neke vrste tudi prihodnosti tega letošnjega slavljenca, Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, v umetniškem in dirigentskem delu pa še pedagoga, psihologa … Slavena Kulenovića. začetku poudarila intimnost, piano, tihost … Še ena subtilna muzika tega večera, Schubertova Poloneza je bila neke vrste logično nadaljevanje uvodne skladbe za enako zasedbo. Tudi Straussova ʻnapitnicaʼ Živi se le enkrat ni bila daleč od obeh uvodnih skladb: (solistični) klarinet ves čas in to spet zelo kvalitetno daleč v ospredju. S kontrabasistom Ž. Trilarjem se je potem celotna šesterica predstavila v neke vrste naslovni ali vsebinsko najpomembnejši skladbi, Herrmannovih Spomin- kih s potovanj; še vedno ena sama in mila programskost tako iz glasbe kot od izvajalcev. Poustvarjalni crescendo vseh šestih izvajalcev pod neke vrste nevidno (poustvarjano) roko M. Bekavca, se je v ʻuradnemʼ delu sklenil s Cardelusovim Con Aires du Tango/V duhu tanga. V tem argentinskem in plesnem vzdušju tanga pa je ostal tudi edini dodatek A. Piazzolle, ʻ… v tanguʼ. Ponovne in izjemne poustvarjalne gradacije so že itak povsem konsolidirani inštrumentalni ansambel, kvintete in sekstete ohranile vse do konca na mnogo več kot na zgledni ravni, tekom dogodkov, tekom brezčasnega in enovitega muziciranja pa so temu še dodali svoj gradacijski lok. Od tega vseh šest izvajalcev ves čas ni popustilo niti za kanec. Tole nadaljevanje je umetniški vodja M. Bekavac podprl za vse tri koncerte dokaj enovito: tematika s potovanj. Po eni strani gre v celotnem ciklu za obujanje spominov iz preteklih dogodivščin ali navdihov za prihodnja poletna potovanja: glasba brez meja, etiket in predalčkov za več generacij in ljubitelje raznih glasbenih zvrsti. Dr. Franc Križnar Prvi koncert: Spominki s potovanj Glasbene razglednice iz Arboretuma 2022 kdfb Tretjo sezono zapored (11. jun. sedbe. Podpisali so jo Francoz Jean 2022) so se spet začeli trije zaporedni Françaix (1912–1997), Avstrijca Franz koncerti v idiličnem rozariju Arbore- Schubert (1797–1828) in Joseph Stratuma Volčji Potok, ki sta jih spet pri- uss (1870–1938), Američan Bernard pravili in začeli obe glavni organiza- Herrmann (1911–1975), Španec-Ameciji le-teh: Arboretum in KDFB. Kot ričan Arturo Cardelus (r. 1981) in kot sta uvodoma povedala predstavnika bis še Argentinec Astor Piiazzolla obeh: Matjaž Mastnak za Arboretum (1921–1992). Delom, ki jih je omenjein Jure Matičič za KDFB, gre zdaj res na peterica, šesterica odigrala tokrat že za neko tradicionalno podaljšanje v Volčjem Potoku, je bila skupna točiztekajoče se sezone domžalskega ka skrajno piano, tiho odigrana muKDFB in v povezavi z zunanjim am- zika. Ta je marsikdaj že mejila na nebientom; kajti razen nadstreška nad slišnost in pa na neke vrste enovitost. samimi izvajalci, smo bili vsi sku- Ta se je marsikdaj odvila do te mere, paj: muzika in številne vrtnice s številnim in hvaležnim občinstvom res pod milim nebom. Tudi tokratni prvi koncert je oblikoval spiritus agens domžalske glasbene scene, odlični klarinetist Mate Bekavac. Ta je spet po tradiciji vseskozi tudi igral vso tole pozno popoldne-zgodnji večer. Ne sam, pač pa skupaj s še petimi godalci: v godalnem kvartetu: Mojca Menoni in Jerica Kozole/violini, Gea Pantner/viola, Martin Sikur/violončelo in še kontrabasist Žiga Trilar. Ker je bil tokratni prvi večer omenjenega cikla Glasbenih razglednic iz Arboretuma naslovljen Spominki s potovanj, je bila na sporedu glasba za kvintet in sekstet omenjene za- da so si dela in stavki sledili skoraj attacca. V urici in pol smo se tako tudi glasbeno nenehno sprehajali med barvnimi podobami in vonjavami vrtnic in pa muzike: ne vem, kdo je bil tokrat bolj v ospredju, ozadju? ʻFrancoskiʼ uvod s Françaixovim tandemom Adagio-Allegro je minil še brez kontrabasa, torej za (solistični) klarinet in spremljevalni godalni kvartet. Ta, klarinet pa je seveda ves čas prevladoval, bdel nad godalci, bil kot neke vrste idée fixe vonja vrtnic. Muzika je že takoj na Dr. Franc Križnar letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 29 kultura slamnik@kd- dom zale. si Drugi koncert: valčki in polke & co.* Glasbene razglednice iz Arboretuma 2022 Odklopi se! / Igrarije kdfb Tokratni drugi koncert tele mini serije je v Arboretumu (17. jun.) odigrala le trojica, seveda spet izvrstnih inštrumentalistov: Mate Bekavac/klarinet, Klemen Leben/harmonika in Janez Krevel/kontrabas. V tej ʻkompanijiʼ ali družbi smo slišali splet valčkov in polk, torej zvoke tradicionalnih plesov in tudi tistih, s pridihom tega in onega: lokalno (t. j. slovensko), evropsko in svetovno …, staro, novo zimzeleno … Umetniki so spored (7 + 5 + 3) 14 del razdelili na tri kolikor toliko enakovredne deleže, programske sklope: izza časa Avstro-Ogrske monarhije in v veliki prednosti tovrstni ʻdunajskegaʼ repertoarja, kjer sta prednjačila valček in polka, latinsko-ameriški spored in pa nazadnje še slovensko-srbski melos. Če valček izhaja iz nem. walzen, t. j. ʻvrteti seʼ (Walzen tanzen = z nogami pri plesu ob zasuku po tleh drseti, namesto poskakovati), ples v ¾-taktovskem načinu z jasnim poudarkom prve četrtinke in je nastal ok. 1800 prav na Dunaju, je s polko malo drugače. Pri njej, torej pri polki, gre za češki ples v 2/4-taktovskem načinu in (relativno) hitrem tempu. Tudi ta je nastala v 19. stoletju kot skupinski ples v krogu. Ko je prodrla v salone (kar velja tudi za valček), je polka postala parni ples, se spet vrnila v ljudsko plesno izročilo, zlasti še med srednjeevropske narode. Oba, torej valček in polka, sta se oblikovno in vsebinsko dokončno usidrala v operetno in plesno glasbo. Oba temeljna češka skladatelja B. Smetana in A. Dvoržak sta ju uvedla tudi v operno in simfonično glasbo. otroci, mladostniki Druženje ob družabnih igrah. Tu je naš dom, tu sem doma otroci, odrasli Sodelujte v fotografskem natečaju! V teh, torej okvirih valčkov in Vilka in Slavka Avsenika – Ansampolk ter še drugih plesov srednje- bla bratov Avsenik Pastirček (1962). evropskega prostora pa se je sukal Napisan je bil za klarinetista Franca tudi tale koncert v Rozariju, vrtu vr- Tržana, največji uspeh v izvirniku tnic Arboretuma v Volčjem Potoku. pa je beležil njegov naslednik v anIzjemna eksterierna, zunanja in na- samblu Albin Rudan. Pa tudi Lebnoravna intima pa je seveda v vseh teh va priredba za povsem drugačno zaplesnih artefaktih dala svoje mesto, sedbo: klarinet, harmoniko in konvodilno vsebino in zlasti še glasbe- trabas, ni bila od muh; zlasti ne za ne poudarke tega koncerta. Sukala našega, še enega od perfektnih slose je med izvirno in prirejeno, an- venskih klarinetistov M. Bekavca. sambelsko in duo-zasedbo. Valčk- Ta pa se itak znajde v vseh smereh, om in polkam pa so izvajalci dodali zvrsteh in (glasbenih) žanrih. še južnoameriški oziroma latinskoaTako tudi letošnje ideje, ki zdaj meriški repertoar pa še sambo, tan- omenjene koncerte iz Rozarija v Argo … Pri tem so se navedeni umetni- boretumu v Volčjem Potoku počasi ki izkazali kot izjemni in tenkoču- izzvenevajo spet v vsej svoji popoltni izvajalci: od improvizacije, do- nosti, inovativnosti, novostih … lahdatkov v vokalu, topotanje … pa vse ko samo še več kot optimistično pood koračnice pa do pastirske eklo- spremimo v še zadnjega iz te serije ge, tj. idilične pesnitve o pastirskem in v še vedno oddaljeno glasbo okoživljenju, pastirske pesmi in tudi do li sveta. srbskih napevov in ritmov. Na kon*(co.je okrajšava company, cu ni manjkala še ena od priredb za slovensko: družba) Dr. Franc Križnar klarinet, harmoniko in kontrabas Tretji koncert: Z glasbo okoli sveta ali Ko zvoki Arboretuma srečajo Jana in Boštjana Glasbene razglednice iz Arboretuma 2022 Razstave v Knjižnici Domžale LES - ki ne mine Fotografska razstava 11. 7. do 6. 8. 2022 Avtor: France Stele JANKO KERSNIK, pisatelj, notar in poli k Razstava fotografij ob 170-letnici rojstva avgust 2022 www.knjiznica-domzale.si Vabljeni! kdfb Morda najbolj animacijski, raznolik in razgiban je bil v ciklu letošnjih treh glasbenih razglednic iz Arboretuma v Volčjem Potoku prav tale zadnji, tretji. Dva umetnika, ki sta si tokrat (26. jun. 2022) razdelila zunanji in pokriti del rozarija, t. j. rožnega vrta, sta ga naslovila z Glasbo okoli sveta: ko zvoki Arboretuma (t. j. gojeni vrt z drevjem in listnatim rastlinstvom) srečajo Jana in Boštjana. To sta bila poliinštrumentalista in pevca Jan Tomšič in Boštjan Gombač; slednji je eden redkih Slovencev, ki je za področje glasbe (klarinetist, multiinštrumentalist in skladatelj) prejel (2017) tudi aktualno, popularno in zaslužno nagrado Prešernovega sklada. Oba umetnika pa, ki sta dodobro poznana kot kreativna glasbenika, sta tudi tokrat igrala (in pela) na kar več inštrumentih. Tokrat sta to predstavila v glasbenem repertoarju od rodne Slovenije prek (celega) sveta do povratka domov; v dobri uri z besedo in glasbo vse od najstarejšega glasbila na svetu – piščali iz kosti/stegnenice divjega medveda, spet na Slovenskem, v Divjih babah, in s piščalmi ter drugimi inštrumenti sta prepotovala tale naš (mali) svet: od Izraela prek Indije, Mongolije, Skandinavije, Irske, Afrike, Amerike … Zanimiv in aktualen je bil njun izbor inštrumentarija, pri tem pa sta svoj artizem nadgradila vse do pravega cirkusantstva, saj sta nemalokrat v vseh svojih navdihih igra- la kar na več inštrumentov hkrati, … in s finalno demontažo klarineta pela … Pri tem pa nikoli nista poza- do samega ustnika. Edini bis pa je bila na občinstvo in tako z igranjem predstavljala še znana priredba sloin petjem, telesno mimiko in anima- venske ljudske pesmi Moj očka ʼma cijo še nadgradila svoje in od občin- konjička dva, ki jo je B. Gombač ob stva pričakovane ne le zgolj umetni- kitarski spremljavi kolega J. Tomšiške prezentacije, performanse. Tako ča odigral hkrati in to ne z usti, pač npr. B. Gombač dandanes poseduje pa z nosnima votlinama, luknjama približno 400 inštrumentov z vsega (za pihanje, proizvodnjo zraka). sveta, tukaj pa je bil na voljo le izbor Bil je to še en uspešen in skupni le-teh: izraelske oziroma judovske koncert z zajtrkom (10.00, Arboreglasbe in njihovega klezmarja s kla- tum v Volčjem Potoku in KDFB), ki rinetom in kitaro, za izvedbo indij- je ne gleda na povsem druge glasske rage npr. drumelca ali žvegla, bene žanre preostalih dveh koncerslovaška piščal in boben, irske pi- tov letošnje 3. sezone (Spominki s ščali in petje, iz Afrike-iz ʻmameʼ ali potovanj in Valčki, polke & co.) s zibelke ritma kalimba ali sansula, skupnim naslovom Glasne razgledžeba in petje, ni manjkal niti ame- dnice iz Arboretuma daleč presegel riški blues (s solo orglicami oziroma tako ambicije obeh so-organizatorustno harmoniko), pa spet piščali in jev kot tudi izvajalcev; saj gre zlatolkala, do spletnega happeninga s sti v temle zadnjem primeru za iztrobento, klarinetom, kitaro, tolka- jemno uspešno obujanje in replicili in značilnim globokim (moškim) ranje tako inštrumentov od svetovbasom B. Gombača, ki ga poznamo ne kot tudi naše, slovenske folklorod slovitega L. Armstronga Satchma ne in glasbene dediščine, etnologiv znamenitem jazzovskem dixieju je in etnografije, etnomuzikologije … Dr. Franc Križnar Oh, When the Saints Go Marching 30 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si Glasbenik Toni Semeja iz Doba POLETJE V CENTRU ZA MLADE DOMŽALE Da se ne pozabi Jubileji posameznikov, institucij, društev ali organizacij so navadno tudi priložnost, da se spomnimo ljudi, ki so bili začetniki jubilejne dejavnosti ali pa so v dejavnost vložili tak delež, da se jih ne sme pozabiti. Tako je bilo tudi praznovanje 70. rojstnega dne Glasbene šole Domžale, ob katerem prav vsem iskreno čestitam, tudi priložnost za spomin na nekatere posameznike, ki so posebej zaslužni za začetek in razvoj Glasbene šole Domžale. Veliko jih je in najbrž je nemogoče našteti vse, pa vendar sem se ob tej priložnosti spomnila na glasbenika Tonija Semeje iz Doba. O njem sem v našem Slamniku iz leta 2008 našla zapis pod naslovom Začetki glasbenega izobraževanja v Domžalah in okolici avtorice Cvete Zalokar Oražem. V njegovem okviru pa tudi ugotovitev, da ima v dolgoletni in pestri zgodovini naše glasbene šole izjemno mesto tudi vloga in pomen sprva neformalnega, a nadvse dragocenega glasbenega delovanja in izobraževanja domačin, glasbi predan in entuzijastični glasbeni samouk Toni Semeja (1901–1979). Razstavo o začetkih glasbenega izobraževanja je v Menačenkovi domačiji na pobudo Francke Matičič pripravilo Društvo narodnih noš Domžale, pripravili pa so jo Stane Vavpetič, Leon Štiftar, Janez Juvan in Edi Semeja. S slednjim, ki je nečak Tonija Semeje, poznan pa predvsem kot dolgo- letni odlični harmonikar Alpskega kvinteta, srčen človek in zaljubljen v glasbo, sem v pogovoru izvedela marsikaj zanimivega o delu strica v Glasbeni šoli Domžale, med drugim tudi o priznanju, ki ga je Toni Semeja prejel v letu 1960 ob 10-letnici Glasbene šole Domžale za svoje delo, in sicer za požrtvovalno pionirsko delo na glasbenem področju 25. sezona 2022/23 gledališki | koncertni glasbeno scenski | filmski in pobudniku za ustanovitev Glasbene šole v Domžalah. Sicer pa je glasba doma pri Semejevih v Dobu že kar dolga obdobja. Glasbenika sta bila Edijev stari ata in oče, moj sogovornik se spominja obiskov dedka in očeta Ota Pestnerja ter skupnega igranja, tudi petja v glasbeni skupini, ki je nastopala med drugim v Sokolskem domu. Stric Toni Semeja je praktično igral na vse instrumente razen trobil in pihal, še posebej pa je kot samouk dobro igral harmoniko, citre, kitaro in celo okarino. Čeprav samouk je stric Toni poučeval v glasbeni šoli harmoniko, najdemo pa ga tudi na skupinskih fotografijah. Kot se spominja njegov nečak, je učil celo znamenitega Acija Bertonclja, ki pa se je pozneje odločil za klavir. Dobra prijatelja sta bila tudi z glasbenikom in častnim občanom Stanetom Habetom, s katerim so igrali v manjšem ansamblu, Tonija Semejo pa bi našli tudi v drugih glasbenih skupinah, hkrati pa je bil tudi ustanovitelj in vodja številnih harmonikarskih glasbenih skupin. Kot privatni učitelj je poučeval ne le v Dobu in okolici, temveč se je kljub invalidnosti s kolesom odpeljal tudi izven območja nekdanje in sedanje občine Domžale, celo do Vrhnike in bil zelo priljubljen učitelj, posebej harmonike, ki jo je poučeval tudi nečaka Edija in nečakinjo Marjano, ki sta ga spremljala na stričevih glasbenih produkcijah. Njegovi učenci so ga imeli zelo radi. Veliko mladih je organiziral v različne glasbene – harmonikarske skupine in z njimi tudi nastopal. Kot posebnost naj napišem, da je z manjšim harmonikarskim orkestrom igral tudi na mladinski delovni akciji Šamac– Sarajevo. O njegovem delu pa najdemo zapis tudi v Kroniki Doba Staneta Stražarja, ki med drugim zapiše: »Leta 1931 je vodenje (tamburaškega) zbora prevzel domačin Anton Semeja in ga vodil do vojne. Učil je tudi mladinski tamburaški zbor. Po osvoboditvi je spet zbral tamburaše in nadaljeval delo, in sicer v okviru prosvetne skupine ter sindikalne podružnice Vata Vir.« Mnogi se spominjajo, da je tamburaški zbor vodil tudi v tedanji Papirnici Količevo. Glasba, posebno harmonika, je zapolnjevala življenje glasbenika Tonija Semejo, ki je s svojo srčnostjo in ljubeznijo do glasbe številne mlade, pa tudi starejše, navdušil za glasbo. Zato je prav, da v spominih na sedem desetletij in nekaj več Glasbene šole Domžale omenjamo tudi njegov prispevek. Glasba, ki je pomemben del življenjskih poti Semejevih, pa je močno prisotna tudi na življenjskih poteh mlajših Semejevih, saj so vsi, tako ali drugače, povezani z glasbo in uspešni glasbeniki. Preživljate poletje v Domžalah? Vabljene in vabljeni v Center za mlade Domžale, od ponedeljka do petka od 12h do 16, od 18. julija do 19. avgusta, kjer lahko v mirnem in sproščenem poletnem vzdušju, s prijatelji_cami ali posamezno malo pohangate, preizkusite katerega izmed športnih rekvizitov, prebrskate skozi našo izmenjevalnico knjig ali si ogledate katerega izmed zanimivih filmov iz naše filmske zbirke. Spremljajte naša socialna omrežja, kdaj bodo na sporedu kvizi, filmi in drugi dogodki, ali pa se zgolj oglasite! Vera Vojska Foto: arhiv Edija Semeje ROK ZA ODDAJO Vpisovanje abonmajev: od 8. do 22. septembra www.kd-domzale.si T (01) 722 50 50 DC Studio / ilustracija: Darja Remc Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. avgusta 2022. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. avgusta 2021, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 31 kultura slamnik@kd- dom zale. si Recenzija filma: Elvis Vaje, nastopi, pa tudi izlet Verjeli ali ne, Folklorna skupina Groblje, Domžale je v prvi polovici letošnjega leta uresničila že tri četrtine sprejetega programa. folklorna skupina groblje, domžale Plesalci in plesalke so pridno obiskovali vaje in še z večjim veseljem plesali na različnih prireditvah ter tako promovirali našo folkloro različnim generacijam. Hkrati so s folklornimi plesi iz različnih koncev naše Slovenije razveseljevali doma in v tujini, saj so med drugim obiskali tudi sosednjo Madžarsko, največ pozornosti pa namenili prav folklornemu večeru, s katerim so obeležili svoj 15. rojstni dan. Plesalci in plesalke so tudi veliki in iskreni prijatelji, ki se med seboj lepo razumejo in družijo, zato so se odločili, da pred počitnicami, ki so si jih še kako zaslužili, privoščijo izlet v Novo mesto, kjer je 35 udeležencev zelo dobre volje najprej obiskalo proizvodne obrate naše največje tovarne zdravil Krka. O obisku sem se pogovarjala s predsednikom društva dr. Francem Hribovškom, ki je poudaril veliko ljubeznivost gospe Jerneje, ki je skupino sprejela in ji ponudila osvežitev v obliki čaja, kave in prigrizka, nato pa nadaljeval: »Najprej smo si ogledali dva promocijska filma Krke ter se sprehodili po razgledni poti za obiskovalce. Iz razumljivih razlogov se v prostore, kjer delajo zdravila, ne more kar tako vstopati. Ob sobotah delajo zmanjšano, delavcev je skupaj v Krki več kot 13 tisoč, toda skoraj nobenega ni bilo videti. Na pol poti smo se fotografirali in na koncu je vsak izletnik prejel spominsko fotografijo. Proizvodni obrati so impozantni, vodička je zelo ponosno odgovarjala na postavljena vprašanja. Številke gredo v milijone – milijoni tablet, milijoni evrov, ton, paketov itd. Navdušili so nas in bili smo ponosni, da imamo v Sloveniji kaj takega.« Skupina navdušenih obiskovalcev se je po slovesu od Krke napotila v središče Novega mesta, kjer so se sprehodili ob reki Krki in obujali nove vtise ter občudovali dolenjsko prestolnico. Sledilo je kosilo v gostilni PrʼJap v Prapročah pri Temenici, kjer je gospod Kepa pripravil odlično kosilo, folkloristi pa prijetno razpoloženje, h kateremu sta prispevala tudi oba godca, ki sta Vera Vojska Foto: Krka Novo mesto Za smeh poskrbeli Sleparja v krilu in Šjora od poslanca pletenih preoblačenj, igranje Shakespearove predstave Kar hočete, ne manjka niti plesa, predvsem pa ne srečnega konca, saj bosta srečno zaljubljena sleparja v krilu dobila vsak svoje dekle, vsi igralci pa vrsto glasnih aplavzov za prijeten večer. Seveda je bilo precej lažje slediti slovenski Partljičevi Šjori od poslanca v izvedbi Gledališke skupine Kulturnega društva Domovina Osp. Najprej zaradi prikupne primorščine, pa tudi bolj domače vsebine, v kateri smo kar velikokrat spoznali odmeve današnjih dogajanj, predvsem pa res veliko željo šjore v izvedbi Žive Piškur, da postane poslančeva žena. Za to imenitno funkcijo je pripravljena kupiti morilca moževega konkurenta, ki k sreči postane bruseljski komisar manjših manjšin in tako izpolni njeno največjo željo – na njegovo mesto poslanca namreč stopi njen mož. Postane torej šjora od poslanca, prejšnji sovražniki postanejo prijatelji, celo hčerin fant je kar naenkrat pravi, vendar le do velike božične zabave, kjer vsi sodelujoči žal izvejo, da vanje s strani mase dejansko dvorezni meč. Res je, da oboževanemu ponudi krila, s katerimi se lahko praktično dotakne ʻsija nebesʼ, vendar pa mora le-ta slej ko prej sestopiti in treščiti ob zemljo, ki je po drugi strani silno trda, torej brezpogojno in okrutno materialna. Gre za vidik, ki se ga sleherni mladenič (ali mladenka), ki sanja o svetovni slavi, ne more in niti noče zavedati, deluje pa po principu sleherne droge. Najprej pozornost malo godi, kmalu že zelo, kar naenkrat pa nam brez objekta svoje naklonjenosti ni več niti za živeti, kar deluje v obeh smereh. V potr- tro pozabimo, kako malo sta si s kraljem dejansko tudi fizično podobna. Ključen za izbiro vloge naj bi bil posnetek, ko je Butler sanjal svojo umrlo mamo, igralec pa je pod vtisom močne emocije zapel in posnel Elvisovo poslovilno pesem z njegovega zadnjega koncerta v Las Vegasu, Unchained Melody. Posnetek je poslal režiserju, sledile pa naj bi le še formalnosti. Butlerju je tako uspelo utelesiti eno tistih nepozabnih vlog, na podlagi katere se filmska kariera tega relativno nepoznanega igralca zdaj morda meteorsko vzpne. Teren je pripravljen, svoje pa bodo zagotovo povedali tudi oskarji. Za antagonista je bil režiserjeva izbira ʻziheraškiʼ Tom Hanks, ki svoj lik Elvisovega producenta in managerja, kontroverznega Polkovnika Toma Parkerja, upodobi obrtniško dosledno in ravno tako nadvse zadovoljivo. Nekateri filmu sicer očitajo, da je njegova vloga v zgodbi nesorazmerno visoka v odnosu na Elvisa, s čimer se sam ne strinjam. Le zgodba je povedana skozi njegove oči, kar ji nikakor ne odvzema kredibilnosti, pač pa ravno obratno. Parkerjev vidik namreč doda dragoceno perspektivo na Elvisov tragični zaton, ki med drugim sugerira, da ga je ubilo ʻpreveč ljubezniʼ s strani oboževalcev, kar ga – podobno kot kakšno grško mitološko bitje – povzdigne na piedestal božanskega, s čimer se ne more primerjati prav nič zemeljskega. Zrno resnice obstaja v dejstvu, da je za sleherni človeški ego enormno obože- ditev slednje teze si lahko zastavimo še naslednje preprosto vprašanje: koliko svetovno slavnih ljudi je hkrati resnično tudi zadovoljnih s svojim življenjem? Sploh v svetu šovbiznisa, kjer moraš biti ves čas na razpolago različnim ljudem na ʻnerealni osnoviʼ: glamur, sprehodi po preprogah in raznih shodih ter vešče odigrani nasmeški, ki nimajo nič skupnega z dejanskim duševnim stanjem posameznika. S tem se nam seveda sploh ne da ukvarjati, saj nam uničuje iluzijo nečesa neizmerno privlačnega in hkrati neprimerno večjega od nas samih. Prav slednje vzdušje je Luhrmannu v Elvisu uspelo dejansko tudi pričarati. Levji delež pri tem ima seveda že omenjeni Butler, upodabljajoč dobrosrčnega, k ljudem in svoji glasbeni strasti usmerjenega Elvisa, ki si je intimno želel le mirnega in preprostega družinskega življenja, kar mu seveda ni uspelo. Elvis je film, prežet z empatijo do njegove osebnosti, ki je bila velika ravno zaradi pristne potrebe služenja ljudem in zveste zavezanosti svojemu poslanstvu: glasbi in doživetemu petju. In to ne glede na vsakršne zunanje okoliščine, kjer – tako kot številni glasbeni zvezdniki pred in za njim – enostavno ni bil dovolj previden in je slepo zaupal plenilskim jastrebom, brez katerih seveda tudi bleščeče kariere ni. Kako pa bi se odločili vi? Film predvajajo tudi v Mestnem kinu Domžale. raztegnila harmoniko, izletniki pa so ob prijetnih zvokih zapeli, tudi zaplesali, nekateri pa so se v prijetni senci družili in pogovarjali. Med pogovori, tudi na poti domov, ni manjkalo besed o čudovitem dnevu, pa tudi nadaljnjem delu Folklorne skupine Groblje, Domžale, ki jo po zasluženem dopustu že v jeseni čakata mednarodni gala folklorni večer in romanje v Groblje, kamor ste prisrčno vabljeni tudi bralci Slamnika, ki boste lahko v naslednjih številkah našega časopisa našli podrobne podatke o obeh prireditvah. Folklorni skupini Groblje Domžale pa prisrčna hvala za vse številne nastope, prijetne počitnice in nasvidenje jeseni. 24. junijski večeri pod zvezdami v Dobu kulturno društvo jožef virk dob Kulturno društvo Jožef Virk Dob je ob pomoči Krajevne skupnosti Dob in Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Domžale, tudi letošnje poletje v Letnem gledališču Dob pripravilo Večere komedije, ki jih poznamo tudi kot Junijski večeri pod zvezdami. V dveh dneh večerov komedije smo 24. in 26. junija 2022 zaploskali komedijama Sleparja v krilu v izvedbi Gledališča Belansko Kulturnega društva Bohinjska Bela in Šjori od poslanca, ki jo je zaigrala Gledališka skupina Kulturnega društva Domovina Osp. Kulturno društvo Bohinjska Bela – Gledališče Belansko v Dobu že dobro poznamo in tudi tokrat nas niso razočarali. Komedija Sleparja v krilu je bila s svojo sproščenostjo, vrsto komičnih situacij in srečnim razpletom kot nalašč za topel, skoraj vroč junijski večer, ki ga je, k sreči, le malo poškropil dež. Mlada igralca, ki sta že skoraj obupala nad svojo igralsko kariero in življenjem, zaslutita svojo priložnost v objavi bogate ženske, ki išče otroka svoje sestre, katerima bi rada zapustila del svojega premoženja. Ne moti ju, da bogatašinja išče nečakinji, od katerih je ena celo gluhonema. In tu se začne komedija, v kateri sodelujejo tudi ostali znanci bogatašinje, med njimi tudi dve prikupni dekleti, vrsta za- Razkošno naravnani režiser Baz Luhrmann (Romeo in Julija, Moulin Rouge) je po daljšem premoru znova udaril, in sicer s svojo celovečerno igrano vizijo kralja rockʼnʼrolla, ki je pravi zadetek v polno. V njegovem prepoznavnem slogu je pričakovano estetsko dodelana, vendar za nameček še vsebinsko prijetno presenetljiva, saj je v kontekstu biografij z lahkoto moč ustreliti tudi v prazno. Glede odlične izvedbe tega veličastnega filma ima prav gotovo veliko opraviti izbira glavnega igralca Austina Butlerja, ki je tako pristno in zavzeto re-kreiral Elvisov duh, da kaj hi- je komisar izgubil funkcijo, z njim pa tudi nadomestni poslanec ne bo več poslanec. Ampak šjora se ne da, naslednjič bo v še večji meri vzela kampanjo v roke, in ko ona postane poslanka, potem boste že videli, predvsem pa občutili, kako bo … Prijetni kulturni vikend, ki ga je popestrila tudi prijetna proslava dneva državnosti, nas je vrnil v čase, ko je smeh v Dobu odmeval daleč naokoli, in upam, da so se ti časi v letu 2022, ko Kulturno društvo Jožef Virk praznuje 125-letnico vrnili. Vera Vojska Žiga Čamernik 32 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii okolje | politične stranke živeti z vrtom matjaž mastnak BLAGODEJNA HLADNA SENCA Poletna vročina je letos spet neznosna. Pri 35 °C se na prostem ne da zdržati podnevi, a tudi noč v pregreti hiši in naselju ne prinese olajšanja. Podnebne projekcije ne kažejo na bolje. Kakšne rešitve za znosnejše poletno bivanje se nam kažejo za prihodnje? Z a potrošniško mašinerijo je odgovor enostaven: klimatske naprave v vsako stanovanje in v vsako sobo! Več prodaje, več vzdrževanja, več prometa in profita za ene – in več stroškov za potrošnika. Klimatska naprava je dragocen izum, a v osnovi samo prečrpava toploto iz stanovanja na prosto. Klimatska naprava za svoje prečrpavanje toplote sama troši električno energijo. V letošnjem juliju so med vročinskim valom v zahodni Evropi politiki jadikovali, da bo vsak hip zmanjkalo električne energije – zaradi klimatskih naprav. Klimatske naprave so vse prej kot zanemarljiv potrošnik elektrike! Seveda so jadikovali tudi zaradi nepremišljene energetske politike EU, a to ni tema tega razmišljanja. Dejstvo ostaja, da klimatske naprave trošijo in da bo treba električno energijo v prihodnje znatno dražje plačevati. Hlajenje s klimatskimi napravama torej potrošnika stane in še več ga bo. Poleg tega rešuje problem v posameznem stanovanju, ne pa v naselju. Električna energija, ki jo klimatske naprave potrošijo, se spremeni v toploto. Naprave zato bruhajo v okolje iz stanovanja prečrpano toploto in toploto lastne porabljene električne energije. Klimatske naprave aktivno pregrevajo naselje. Klimatska naprava je rešitev za enega lastnika stanovanje in ni rešitev za mestno okolje oziroma vsaj ne more biti edina rešitev. V mestih so klimatske naprave v resnici problem, saj se toplota iz klimatskih naprav prišteje toploti, ki jo oddaja promet, in toploti, ki se kopiči v osončenih zidovih in tlakovanih površinah. Tudi sodobni bencinski in dizelski motorji za avtomobile in tovornjake vsaj polovico energije iz goriva nekoristno pretvorijo v toploto in dodatno pregrevajo mesta. Problem toplote, ki se čez dan vpije v ceste in stene, poznamo vsi, ki lahko primerjamo življenje v središču mesta z življenjem na podeželju ali v zelenem predmestju. Ko je vročinski val, v mestu z odprtimi okni celo noč ne moreš ohladiti stanovanja. Ker s ceste in parkirišča zdržema puhti toplota. Noč do jutra ne prinese olajšanja. V vročini se pa slabo spi. Zakaj je na podeželju bolje? Ker pozna narava patent, ki poletji vpija toploto in znižuje temperaturo. Ta patent so rastline. Vse rastline za svoje življenje potrebujejo vodo. Če so vas v šoli učili, da korenine črpajo vodo, so vas narobe učili. Korenine samo sprejemajo vodo. Vodo črpajo listi. Črpalka deluje na izhlapevanje. Voda izhlapeva na gobastem tkivu znotraj lista in nato skozi listne reže zapusti rastlino; v rastlinskih vodovodnih ceveh se vodni stolpec ne sme prekiniti, zato li- sti vodo vlečejo iz korenin navzgor. Pri travi petdeset centimetrov, pri drevesu petdeset metrov visoko. Izhlapevanje je fizikalni proces, pri katerem se porablja energija. Toplotna energija. Na štedilniku moramo toploto dodajati, da Mesto lahko napravimo poleti hladnejše z več drevesi in z več zelenimi površinami. Zelenica se nikdar tako ne pregreje in ne napije toplote kot asfaltno parkirišče. Drevesa s svojimi krošnjami senčijo ceste in stavbe ter preprečujejo, da bi se pregrele in zrak še samo ohlajajo. slamnik@kd- dom zale. si Skupaj z Grinijem skrbimo za naše okolje V Javnem komunalnem podjetju Prodnik smo prepričani, da je odgovoren odnos do okolja treba začeti razvijati že pri najmlajših, zato veliko pozornosti namenjamo ozaveščanju otrok v vrtcih in šolah. Pri tem nam pomaga maskota Grini. G rini je, prijazen vesoljček, ki na Zemljo prihaja s prav posebno misijo – navdušiti otroke za skrb za okolje in ohraniti naš planet prijeten za življenje. Skupaj z Grinijem, ki je med otroki že prava zvezda, otrokom zabavno, a tudi poučno predstavimo, zakaj in kako pomembno je za nas in za naše okolje pravilno lo- Obisk otrok na črpališču pitne vode Grini vedno rad obišče tudi različne dogodke, na katerih se srečuje s svojimi pridnimi pomočniki – malimi varuhi okolja in zanje pripravi delavnice iz odpadnega materiala, miselne naloge s področja varovanja okolja in nagradne igre iz ločevanja odpadkov. Navdušenost otrok in Grinija je običajno obojestranska! Grini ima tudi svoje spletno mesto www.grini.si, na kateri se otroci lahko preizkusijo v ločevanju odpadkov (Igralnica) ali pobrskajo po Grinipediji o najpomembnejših informacijah o ravnanju z odpadki ter pitni in odpadni vodi. Grini ima svojo spletno stran www.grini.si s poučno vsebino. Grini v vrtcih in šolah Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Grini rad sodeluje na družabnih dogodkih Grini ima tudi svoje spletno mesto čevanje in odlaganje odpadkov ter skrbno in varčno ravnanje s pitno vodo. To je pomembno za nas, pa tudi za tiste, ki bodo naše okolje podedovali za nami. voda iz tekočega stanje prehaja v plinastega, da, po domače, vre. Rastline, ki prečrpavajo vodo, jemljejo toploto iz okolja. Rastline ohlajajo svoje okolje. Rastline hladijo zrak. Sto let stara bukev, 25 metrov visoka in s 15 metri široko krošnjo, na leto porabi za izhlapevanje vode 10.000 kilovatnih ur energije. Toliko toplote vzame iz okolja. Za toliko ohladi zrak. Na hitro in čez palec sem preračunal, da toliko energije pri povprečni rabi potroši za hlajenje 50 klimatskih naprav. Bukev dela brez elektrike in hrupa. Pravzaprav hrup celo duši in ima še mnogo drugih koristnih in spodbudnih učinkov. Mesto lahko napravimo poleti hladnejše z več drevesi in z več zelenimi površinami. Zelenica se nikdar tako ne pregreje in ne napije toplote kot asfaltno parkirišče. Drevesa s svojimi krošnjami senčijo ceste in stavbe ter preprečujejo, da bi se pregrele in zrak še samo ohlajajo. Mnoga mesta v Evropi se tega zavedajo in iščejo načine, kako posaditi čim več dodatnih dreves. Ker je tudi drevesom v mestih vedno težje, je treba znati spremenjenemu podnebju ustrezno projektirati rastni prostor, dobro izbrati drevesno vrsto, dobaviti kakovostne sadike in jih dobro posaditi. Tudi s tem se ukvarjamo v Arboretumu Volčji Potok. ❒ pip teče čista pitna voda in kako tudi samo pripomorejo k temu. Pripravili pa smo tudi čisto novo animacijo o ločevanju odpadkov, ki je primerna predvsem za vrtčevske otroke in mlajše osnovnošolce. Grini skupaj s smetarji in smetarskim vozilom z veseljem obišče otroke v vrtcih, kjer otrokom prikažejo, kako poteka odvoz smeti in pranje zabojnikov za biološko razgradljive odpadke. Učence višjih razredov z veseljem povabimo na ogled Centra za ravnanje z odpadki v Dobu, kjer prisluhnejo predstavitvi delovanja centra in ce- Otroci so odlični ambasadorji lovite dejavnosti ravnanja z odpad- varovanja okolja – ki. Na črpališču pitne vode na Men- prisluhnimo jim geškem polju si lahko ogledajo ani- Skozi izvedbo različnih ozaveščevalmacijo poti vode iz pipe, od njenega nih akcij z velikim veseljem in zadovira do čistilne naprave, s poudarkom, voljstvom opažamo, da našim najkaj vse je potrebno za to, da iz naših mlajšim pa tudi malo starejšim ni vseeno za naše čudovito okolje in da skupaj lahko poskrbimo, da bodo v takšnem okolju živele tudi prihodnje generacije. Otroci svoje znanje radi delijo s starši, starimi starši pa tudi sovrstniki, zato smo prepričani, da so odlični ambasadorji varovanja okolja. Prisluhnimo jim – nenazadnje gre za njihovo prihodnost. Grini na obisku v vrtcu JKP Prodnik, d. o. o. nsi / peregrin stegnar, občinski svetnik Več posluha in poguma za reševanje konkretnih težav ljudi Na zadnjih sejah OS Domžale sem posredoval več vprašanj in pobud. Nanje nisem prejel zadovoljivih odgovorov, zato sem vprašanja ponovil ali dopolnil. Žal imam občutek, da volja za reševanje težav ali odgovarjanje pojenjuje, in kot kaže, bodo morali odgovori žal počakali na novo vodstvo občine. Vprašanja in pobude mi po navadi posredujejo občani, ker jih zanimajo aktivnosti občine, ali pa me opozorijo na posamezne težave, na katere naletijo. Zadnja problematika, ki je bila večkrat izpostavljena, je optika za internetno povezavo. Krajani naselij Brezje, Škocjan, Studenec, Zalog, Kokošnje in Žeje – Sv. Trojica so prizadeti, ker se ne morejo priklučiti na optični kabel. To je problem za vse v teh krajih – od šolarjev do zaposlenih, ki potrebujejo dobro internetno povezavo. Prav tako pa imajo v nekaterih omenjenih krajih problem z električnim omrežjem, ki je prešibko. Obe težavi bi bilo treba čim prej rešiti in občina bi morala bolj aktivno spodbuditi distributerje, da k reševanju obeh problemov čim prej pristopijo. Zelo zanimiv je tudi odgovor na naše vprašanje oziroma pobudo, podano na OS, kjer prosimo Občino Domžale za pomoč pri zagotovitvi Žal imam občutek, da volja za reševanje težav ali odgovarjanje pojenjuje, in kot kaže, bodo morali odgovori žal počakali na novo vodstvo občine. prostora, da bi v Dobu ponovno namestili bančni avtomat. Svetniki KS Dob so pripravili projekt, ki predvideva konstrukcijo za postavitev novega bančnega avtomata in hkrati še dvigala za vstop starejših v prostore KS Dob. Odgovor se je glasil, da ne Občina in ne KS ne moreta opravljati bančnih storitev. A to sploh ni bilo vprašanje. Spraševali smo po možnosti, da bi občina pomagala pri sredstvih za postavitev konstrukcije, ki bi omogočala, da bi banka lahko ponovno postavila bančni avtomat. Drugi del odgovora pa je bil, da KS Dob že zdaj dobi iz občinskega proračuna dovolj sredstev za take investicije. Resnično upam, da bodo župan in odgovorni ljudje v občinski upravi v prihodnje uspeli najti več posluha in poguma za reševanje konkretnih težav ljudi. Če želi občina Domžale res postati prostor zadovoljnih ljudi, brez tega ne bo šlo. letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 33 pogled na domžalsko preteklost slamnik@kd- dom zale. si KAMNIKTITI OBNORELI TUDI DOMŽALE Med skupinama, ki sta zlasti okoli leta 1970 privabili nič koliko mladih v Halo komunalnega centra v Domžalah, spadata kamniški zasedbi Kamniktiti, pa tudi Jogi. Jože Skok P red Kamniktiti je v Kamniku obstajal ansambel Dusty Guitars (prašne kitare), ki se je kmalu razšel, potem The Corsiars, tudi zasedba ki se je razšla, ker so morali trije člani oditi na služenje vojaškega roka. Ko so se vrnili, so 1. marca 1968 ustanovili ansambel VIS Kamniktiti. Tako se je imenoval zato, ker je bil kamniktit eksploziv, ki so ga izdelovali v Kemijski tovarni Kamnik (KIK), vsi člani zasedbe so bili Kamničani. Začetkov se spominja Franci Vengust - Tinka, pozneje so ga klicali Frenk. »Prvo vajo smo imeli z dvema kitarama in mikrofonom nad Kavarno Veronika. Vodja je bil Branko Hribar, ki je poleg ritem in solo kitare lahko igral tudi bas ter orglice in klaviature. Na solo kitari je bil Tomaž Perko, igral je tudi citre, na bas kitari Janez Mavrin John in jaz kot bobnar, igral sem tudi flavto. Flavte sem se učil v glasbeni šoli v Kamniku, kjer sem končal nižjo glasbeno šolo pri prof. Zafredu ter dve leti srednje glasbene šole za oboo pri prof. Božu Rogelji. Na flavti sem pogosto izvajal znano El Condor Pasa, The Sound of Silence Simona in Garfunkla, pa izvedbe Jethro Tulla.« Seveda so začeli z rock glasbo Preigravali so predvsem izvedbe The Beach Boys, Shadowse in Tremelouse, pa tudi Beatle ter uspešnice iz Top 10, ki so jih vrteli predvsem na Radiu Luxemburg. »Plesi so se v Kamniku ob sobotah začeli že ob petih popoldne, saj je bil zanj značilen hora legalis ob deveti uri zvečer, tudi zaradi vpliva gimnazije. Fantje smo dali prošnje za nabavo instrumentov in opreme v kamniške tovarne, vendar odziva ni bilo, tako da smo morali za glasbila in opremo privarčevati kar sami, vsi smo bili zaposleni, razen Tomaža Perka, ki je obiskoval likovno akademijo v Ljubljani.« Sodelovali na prireditvi Glasbene snežinke Leta 1970 so tako v Domžalah vžgali z pesmijo Vladimirja Stiasnyja Ali Baba in tudi z lastno izvedbo Tiha reka. Orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale je vodil Tomaž Habe, ki je napisal večino aranžmajev za izvajalce. Popravek: V junijski številki Slamnika je bila pomotoma zamenjana fotografija v članku Metal rock – Brezno zla. Brezno zla v preddverju Hale KC Domžale (z leve): Aleksander Kogoj, Dominik Kozarič in Jože Žankar. Za bobni se Gregorja Mešeta ne vidi. VIS Kamniktiti v Stranjah leta 1969 (z leve): Tomaž Perko - Tom, Janez Mavrin - Johnny, Franci Vengust - Tinka in Brane Hribar. Na modni reviji v Discu Šporn v Radomljah leta 1969: Frenk Vengust (levo) in Tomaž Habe Z Evo Sršen med vajo pred prireditvijo v DOM Kamniku leta 1969 (z leve): Brane Hribar, Eva, Tomaž Perko, Frenk Vengust in John Mavrin. So pa bili med pionirji električnih kitar v cerkvah, saj so igrali v Stranjah, Kamniku, Ljubljani, (najbolj znan nastop v Frančiškanski cerkvi), Domžalah, Škofji Loki in Velikih Laščah, pa tudi v Avstriji, Italiji in Švici. »Na Kamniktite je imel že zelo zgodaj vpliv župnik France Gačnik iz Stranj, skladatelj številnih versko katoliških skladb. Za tiste čase je bil pravi boom, da so se električne kitare pojavile v cerkvi. Razlog je bil na nek način banalen. Brane Hribar je le tako lahko prišel do orgel v cerkvi, v tistih časih so bile električne orgle zelo drage in praktično nedosegljive za plitek žep mladostnikov. Prek Gačnika smo nastopali leta 1969 celo v Vatikanu, posredno so se naše izvedbe pojavile na Radiu Vatikan vse do današnjih dni.« Kamniktiti so posneli tudi znamenito uspešnico Mladih levov Oda Ireni, avtor glasbe je Tomaž Habe, ki se nahaja v arhivu Radia Slovenija. Frenk Vengust je igral tudi pri Modrem valu, kjer je bil vodja Cveto Okršlar, spremljal je tudi pevko Andrejo Zupančič v zasedbi Domino. Poseben uspeh je bil v domžalskem harmonikarskem orkestru pod vodstvom Majde Golob, kjer je igral tolkala, ki je leta 1975 na mednarodnem tekmovanju harmonikarskih zasedb v Trstu dosegel prvo mesto. Kamnitiktiti izjemno veliko nastopali Najraje seveda na plesih. Tako so 22. februarja 1969 igrali v Hali Tivoli v Ljubljani kot gosti Mladih levov, že naslednji dan pa na plesu v Domu v Kamniku, 15. februarja na pustnem plesu v Trzinu, 18. na pustni torek pa na plesu v maskah v Hali KC v Domžalah. V njej so leta 1969 šest zaporednih vikendov igrali v marcu, aprilu in maju. Njihova priljubljenost je bila tedaj izjemna. Nadvse zanimivo je, da je Frenku uspelo poleg edinstvenega albuma shraniti tudi vstopnice, ki so jih prodajali na plesih. »V Hali Komunalnega centra Domžale je stala 8 dinarjev, priložen ji je bil kupon, kar je pomenilo, da si je obiskovalec lahko naročil pijačo. V Kamniku je vstopnice za ples izdajalo KPDK Solidarnost, z naslovom VIS Kamniktiti, na nekaterih so s štampiljkami natisnjeni tudi datumi plesa. Solidarnost je bilo zelo napredno društvo, ki je delovalo že pred drugo svetovno vojno. Pod njegovim okriljem je deloval tudi pevski zbor.« Po delu šport in razvedrilo 14. marca 1970 je bila v dvorani DOM Kamnik zelo odmevna glasbeno zabavna radijska oddaja Po delu šport in razvedrilo, saj je bil Kamnik, podobno kot Domžale, izjemno razvito industrijsko mesto, v Domžalah je poleg tega cvetela tudi obrtna dejavnost. »Na prireditvi so poleg VIS Kamniktiti igrale tudi Bele vrane, poleg tega narodnozabavni ansambel Zapravljivčki s humoristom Stegnom. Kamniktiti smo spremljali Jožico Svete, Ireno Kohont, Pera Dimitrijevića in Dani Vrhovšek. Oddajo sta v nabito polni dvorani vodila Nataša Dolenc, sicer Kamničanka, in Marjan Kralj.« Frenk je najprej študiral medicino, potem je leta 1977 diplomiral na Fakulteti za šport v Ljubljani, pred tem pa obiskoval fakulteto za fizično kulturo v Beogradu. Vrsto let je bil sodelavec ljubljanske fakultete, ukvarjal se je s prehrano vrhunskih športnikov. V svoji karieri je bil tudi maneken pri modnem kreatorju, mojstru Debevcu iz Kamnika, atelje je imel v Mengšu. Kamniktiti so sodelovali na Modni reviji v Discu Šporn v Radomljah leta 1969. Zasedbi se je junija 1970 pridružil Aleš Gašperšič na solo kitari, Brane Hribar, Frenk Vengust in John Mavrin pa so skupaj igrali do juni- Pero je bil v zasedbi Jogi prepoznaven, temperamenten in samozavesten. Še danes se živo spomnim izvedbe White Room zasedbe Cream – kot da bi bila izvedena v originalu. Radi so imeli tudi CCR. Po razpadu Jogijev jeseni 1970 je nastal Sex Machine z večino prejšnjih članov. Pero je prijateljeval z bas kitaristom Silvom Veglom - Sivcem, skupaj sta nekaj časa sodelovala v domžalski zasedbi Jaguarji, Pero kot pevec, potem ga je pot zanesla v druge glasbene vode, Sivca pa v kamniško-domžalsko zasedbo Karavan. Zasedba Jogi na dvorišču Osnove šole Frana Albrehta v Kamniku okoli leta 1969 (z leve): Silvo Vegel - Sivc, Jože Šraj - Taylor, Stane Sitar, Brane Gril in Peter Kunaver - Pero ja 1971. Frenk je bil med prvimi, ki je uporabljal tubo suzafon v kamniški godbi. Veliko sta Kamniktite fotografirala Tomaž Perko, poznejši znani slovenski slikar, in brat Valentin Perko - Tine. Frenk je rojen leta 1947, učil je telesno vzgojo in tudi glasbo na Osnovni šolo Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici. Poučeval je tudi v Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku ter na osnovnih šolah v Stranjah in Frana Albrehta v Kamniku. Ima sina in hčerko. Kamniški pevec Peter Kunaver - Pero Peter Kunaver - Pero je nastopal v kamniški zasedbi Jogi tja do začetka 70. let prejšnjega stoletja; igrali so tudi v Hali KC Domžale. Že leta 1967 so se fantje iz soseščine, zagreti za glasbo, začeli družiti in vaditi ter pozneje ustanovili Jogi, in sicer Silvo Vegel - Sivc, bas kitara, Jože Šraj na bobnih, Stane Sitar na solo in Brane Gril na ritem kitari ter Peter Kunaver - Pero. Vadili so, kjer je naneslo, včasih so nastopali na kakšnem šolskem dvorišču za lokalno mladino. Pero rad menjaval ansamble Leta 1973 se je pridružil skupini Atlantis, ki so leto pozneje igrali na morju, v Novem Vinodolskem, od junija do sredine septembra in pripravljali gradivo za prve studijske posnetke. Nekaj večerov je z njimi igrala zagrebška skupina Renesansa. Navdušeni so bili nad njegovim glasom in ga prepričali, da se jim je jeseni pridružil v Zagrebu za kakšno leto. Pero je imel srečo, da je v osemdesetih letih naletel na Miha Kralja in zasedbo Prah. Pesem Halo Nataša, ki jo je uglasbil Miha, mu je bila pisana na kožo, temperamentna pesmica, s sodobno elektronsko podlago, ki izraža tudi veselost nad življenjem. Prah je z uspešnico leta 1980 nastopal na Slovenski popevki, na Melodijah morja in sonca leta 1981 s pesmijo Žrelo ter na Slovenski popevki leta 1981 z izvedbo Gospod bencin, cin cin. V začetku junija 2020 se je Pero žal poslovil za vedno, star 66 let, pokopan je na ljubljanskih Žalah. ❒ CNS, avtoma�zacija stavb, vzdrževanje in servisiranje prezračevalne, ogrevalne in hladilne opreme. T3 TECH d.o.o., Vojkova cesta 58, 1000 Ljubljana www.t3-tech.si info@t3-tech.si 34 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii aktualno slamnik@kd- dom zale. si TRUDIMO SE BITI PRIPRAVLJENI NA IZZIVE Domžalski skavti v letošnjem letu obeležujejo 30-letnico neprekinjenega delovanja. Njihovo moderno zgodovino zaznamujejo številni zanimivi, inovativni projekti in dogodki, ki na svojevrsten način zaznamujejo življenja mladih skavtov in skavtinj. ti prvo pomoč vsakemu pomoči potrebnemu človeku … Ob koncu srednje šole se lahko vsak skavt odloči tudi za voditeljsko pot, na kateri se izuri tudi v organizaciji, vodenju in vzgajanju mladih na tedenskih srečanjih in poletnih taborih. Mateja A. Kegel Foto: Ana Prek O življenju skavtov, kaj je zaznamovalo prvih 30 let delovanja ter kako preživljajo letošnje počitnice, so nam zaupali Blaž Otrin, eden od soustanoviteljev, ter Domen Bolta in Anže Štrukelj, aktualni stegovodji domžalskih skavtov. Preden se podamo v življenje domžalskih skavtov danes, velja povedati več o vaši zgodovini v Domžalah. Ta je barvita, zanimiva, kako bi jo predstavila vidva? Začetki skavtstva v Domžalah segajo v čas pred drugo svetovno vojno, leta 1928 je bil prvi samostojni steg v Domžalah. Po drugi svetovni vojni skavti niso bili dovoljeni, a mi stika s starejšimi niti nismo imeli. Po letu 1990 so se začeli prebujati skavti v Sloveniji, leta 1992 tudi v Domžalah. Začetki so bili razmeroma klavrni, saj nihče ni točno vedel, kaj in kako. Po porodnih krčih nam je vendarle uspelo in prvi trije skavti, Tomaž Schwarzbartl, Nuša Pohlin (danes Schwarzbartl) in Bernarda Vindišar (danes Mali) so spomladi na taborni šoli dali prve skavtske obljube. 27. septembra 1992 pa smo vsi ostali, kot prva skupina, imeli prve prave domžalske skavtske obljube v Železni jami. Ta dan lahko štejemo tudi kot ustanovni datum. Letos obeležujete 30-letnico domžalskih skavtov. Kako je bilo zadnjih 30 let zaznamovanih, kaj so bili ključni trenutki? Ključni trenutek je bila seveda ustanovitev, potem pa vse te popolnitve enot, da je bil steg popoln. Nadalje pa recimo nekaj takih ključnih trenutkov, po katerih smo tudi širše znani, med katerimi je organizacija Žmohtarije. Naš steg se imenuje Steg žmohtnih žab. Izhajamo z območja, nismo sicer čisti žabarji, vseeno je tukaj območje precej blatno, žmohtno in že od samega začetka nam je bilo udejstvovanje v močvirjih in igranje z blatom blizu, tako smo tudi dobili ime. Leta 1997 smo organizirali prvo Žmohtarijo. Tudi prej smo imeli nekaj projektov, a neuspešnih, zato smo želeli organizirati nekaj, s čimer bi rešili svojo čast. Tako je nastala Žmohtarija, tabor za popotnike in popotnice v srednji šoli. Bila je na območju Krumperka, kjer danes poteka avtocesta, tabor pa je potekal čez vikend, zapolnjen z delavnicami čez dan in večernimi koncerti. Zadeva je zelo dobro uspela. Od takrat so bile še tri Žmohtarije, ki so jih izvedle naslednje generacije. Danes velja, da vsaka generacija, ki da kaj nase, pripravi Žmohtarijo. Smo tudi ustanovitelji skavtskega filmskega festivala Zlata žaba, ki je bil prvič leta 2001 in na katerem se predvajajo razni kratki filmi, ki jih posnamejo skavti iz vse Slovenije. Kako pa letos obeležujete jubilej? Ob letošnjem jubileju smo pripravili tridnevni skupni poletni tabor v Kočevski Reki, ki so se ga udeležili vsi Kar precej stegov, starostnih skupin danes odlikuje domžalsko skavtsko skupnost. Kateri so? Bližnji skavtski stegi v Sloveniji se povezujemo v t. i. ognjišča. V našem ognjišču se povezujemo s skavti s Homca, iz Komende, Kamnika, Moravč in Mengša. Steg sestavljajo pet starostnih skupin: bobri in bobrovke, volčiči in volkuljice, izvidniki in vodnice (četa), popotniki in popotnice (klan) in pa skupnost voditeljev. Od leve: Domen, Blaž in Anže člani našega stega. Za eno noč so na tabor prišli prespat tudi bivši voditelji, zadnji dan pa so se nam na obljubah pridružili tudi starši. Izdali smo tudi slavnostni našitek in posebno številko našega glasila Kvaksi. Skupnega tabora se je tako udeležilo več kot 300 otrok, voditeljev in njihovih staršev. Udeleženci so se preizkusili tudi na progi preživetja, ki je vključevala blatni bazen, zipline, slackline in še nekaj drugih atraktivnih točk. V veliko skavtsko družino se je z obljubo pridružilo 55 novih domžalskih skavtov. Kdo so skavti? Domžalski skavti – steg Žmohtnih žab smo del Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je prostovoljna, nacionalna mladinska organizacija, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladih. Skavtska srečanja vodijo skavtski voditelji – prostovoljci, ki so opravili posebna usposabljanja oz. izobraževanja. Povprečen voditelj na leto opravi več kot 600 ur prostovoljnih ur. Sicer pa je skavt vsak, ki da skavtsko obljubo. Skavtska metoda je tesno vezana na vzgojo v naravi, delo v majhnih skupinah z mladimi, kjer lahko v polnosti začutijo prvinske zadeve, ki jih danes marsikateri otrok ne občuti. Nikoli ne doživi, kako sam pripravi ogenj brez mame in ata, kako je kuriti celo noč, stražiti ob ognju, sam pripraviti hrano in tisti kruh, ki ga spečeš, makaroni, ki jih sam skuhaš, so najboljši, čeprav zažgani, brez začimb. To so izkušnje, ki jih mladi redkokje doživijo, tukaj v tem okolju pa je otrokom to omogočeno. Gre za izkušnje z naravo in krepitvijo medsebojnih odnosov, da pomagaš drugim, pomagaš šibkejšemu, sprejemaš drugačnega in krepitev duhovne dimenzije, da otroci, mladostniki lahko živijo svojo vero, tudi duhovnost je prvinska izkušnja, ki pa je v današnjem svetu potisnjena ob stran, s čimer se po mojem mnenju siromašimo. Skavtska metoda temelji na štirih stebrih, katerih in kaj ti stebri pomenijo za skavte? Skavtska vzgoja je proces, ki temelji na skavtski metodi in omogoča celostni razvoj posameznika v pristnega, samostojnega, odgovornega in zdravega človeka, kristjana in državljana. Prav skavtska metoda nam omogoča, da posredujemo vzgojni program skavtom. Sestavljena je iz sedmih elementov: obljuba in zakoni, delo v majhnih skupinah, učenje z delom, simbolna govorica, dejavnosti na prostem, vloga starejšega in osebno napredovanje. Člani znotraj stega so razdeljeni v posamične starostne skupine. Vsaka skupina deluje po programu, ki je prilagojen glede na njihovo starost. Tako lahko temelje skavtstva predajamo tudi našim najmlajšim članom. Skavt je lahko vsak, ki da in živi skavtsko obljubo, ter izpolnjuje skavtske zakone. Kakšne veščine se skavti učite in priučite in kako dejansko poteka ʻskavtsko odraščanjeʼ? Skavtske veščine so eno najpomembnejših področij, na katerih se skavti razvijamo in izobražujemo. Prek njih spoznavamo naravo, se učimo, kako biti varčni, ekološki in kako biti res pravi skavti. So temelj skavtstva, kot si ga je zamislil naš ustanovitelj Baden Powell. Urimo se na področju orientacije, bivakov, zgradbarstva, vozlov in vezav, prve pomoči, dendrologije, užitnih rastlin, odprave, ognjev ... Enkrat letno organiziramo tudi dan veščin, kjer še poglabljamo svoje znanje. Na ta dogodek je vabljena tudi obča javnost. Če nekako povzamemo, mladi skavti vsako leto napredujejo in so proti koncu svoje skavtske poti že zelo dobri v znanju vseh omenjenih veščin. Vsak zna tudi v dežju zakuriti ogenj s kresilom, se orientirati brez kompasa in zemljevida, preživeti v naravi z vodo iz naravnega filtra, in rastlinsko hrano, ki jo nabere sam, nudi- Ne moremo pa niti mimo odraslih skavtov, t. i. Bratovščine odraslih skavtov in skavtinj. Kaj jo pooseblja? Bratovščina je bila ustanovljena leta 2000 na pobudo Bernarde Mali in Janeza Otrina, sestavljajo pa jo v glavnem starši naših skavtov. Delujejo že 22 let, imajo redna mesečna srečanja in hodijo na tabore. Vsako leto naredijo butaro velikansko, hodijo na izlete, v času korone so prehodili slovensko Jakobovo pot. Z bratovščino odraslih skavtov pa sodelujemo tudi pri nekaterih projektih. Ravno te dni so številni domžalski skavti in skavtinje na taboru na Gorenjskem. Tabori so vsekakor nekaj, kar označuje skavtstvo. Morda beseda o tem? Skavtski tabor je vrhunec skavtskega leta, ki ga vsak skavt nestrpno pričakuje vse leto. Kot smo že omenili, se nanj med letom pripravljamo na tedenskih srečanjih. Na skavtskem taboru se mladi potem preizkusijo v vseh osvojenih veščinah. Postavijo si šotor, pripravijo ognjišče in kuhinjo, sami pripravljajo obroke, ponoči stražijo zastavo in taborni prostor, pripravljajo zabavne večere ob ognju, opravijo kakšno dobro delo (pomagajo na kakšni kmetiji) itd. Letošnje leto je prav posebno tudi zaradi tabora Kvajdej, ki se ga je letos udeležilo več kot 700 skavtov iz vse gorenjske regije. Na tem taboru se mladostniki še bolj povežejo med seboj in sklenejo mnogo novih prijateljstev, zato je takšen tabor nepozabna izkušnja tako za mladostnike kot tudi za voditelje, ki se pri tako velikem dogodku spopadejo s svojevrstnimi organizacijskimi izzivi. Kako pa se usposabljate vodje? Konec koncev delate z mladimi, starši vam zaupajo mladoletne otroke in to je odgovornost, sploh ko pomislimo, da so otroci živahni. Kaj je vaš recept za uspešno izvedene tabore? Voditelji se izobražujemo na skavtskih usposabljanjih, ki so na državni ravni organizirani s strani ZSKSS. Ta usposabljanja potekajo v več stopnjah, udeleženci se na njih usmerijo glede na to, katero staro- stno skupino skavtov želijo voditi. Na izobraževanjih tako pridobimo znanja in orodja za vodenje. Recept za uspešno izvedene tabore pa je predvsem medsebojno zaupanje med voditelji in udeleženci, ki ga zgradimo tekom skavtskega leta. Voditelji stremimo k temu, da nas udeleženci ne jemljejo zgolj kot učitelje, ampak tudi kot starejše brate/sestre v skavtstvu. Pomembno je tudi, da so pravila jasna in se jih je treba držati, gre predvsem za vzgojo z zgledom in prakso. Ne moremo mimo projekta, v katerem sodelujete že dve desetletji. V Domžale namreč ponesete luč miru iz Betlehema. Morda več o tem? Projekt so začeli avstrijski skavti, mi pa smo se pridružili. Vsako leto se luč sprejme najprej v Ljubljani, nato pa se jo ponese po različnih krajih, cerkvah in domovih za ostarele. Ob tem se običajno zbirajo še dobrodelna sredstva. Je precej organizacije s projektom, a gre za lepo tradicijo v božičnem času. Katere projekte še velja omeniti? Omenili smo že Žmohtarijo in filmski festival Zlata žaba, sodelujemo tudi na skavtskem festivalu Skavtfest – skavtske pesmi. Tam sicer še nismo pobrali nobene nagrade, a smo zmagovalci src, edini izvajalci žanra skavtske ljubezenske pesmi, med katerimi se je vsaj ena od naših močno usidrala v srca – Zdaj sem na tleh in jo poznajo vsi skavti. Sledijo pa še nove uspešnice. Tukaj so tudi spomladanske ekološke akcije, ki se jim pridružimo, pa orientacija Jakec, ki je vsako leto in se je z veseljem udeležimo. Omenili pa bi tudi orientacijsko tekmovanje Sever, ki ga letno organiziramo v našem ognjišču. Najpomembnejša vrednota, ki jo skavt dobi za življenje? Skavtski pozdrav se glasi Bodi pripravljen! – Vedno pripravljen! Lahko rečemo, da se skavti trudimo biti vedno pripravljeni na izzive, ki nas čakajo v življenju. Zelo pomembno je, da smo lahko v naravi, da se otroke umakne od elektronskih naprav, kar je v današnjem času zelo pomembno. Fino je, da otroci gojijo ne samo tehnične, ampak tudi socialne veščine, da se družijo, ustvarjajo. Kaj pa sodelovanje z drugimi organizacijami v Domžalah? Domžalski skavti pri svojih dejavnostih sodelujemo z Župnijsko Karitas Domžale in vrtcem Dominik Savio, s katerima sodelujemo pri organizaciji sprejema Luči miru iz Betlehema. Skavti se s sorodnimi organizacijami povezujemo tudi v okviru Mladinskega sveta Domžale, kjer se skupaj trudimo oblikovati mladinsko politiko v naši občini. V času koronakrize smo sodelovali tudi s Civilno zaščito in Rdečim križem, za kar smo prejeli tudi občinsko priznanje. ❒ letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 35 šport slamnik@kd- dom zale. si Muraši znova zagodli Domžalčanom Neporaženi v novo sezono Nogometaši Domžal lahko z grenkobo in obžalovanjem pogledujejo na uvodni dve srečanji nove sezone 1. slovenske nogometne lige. Tako na tekmi proti Celju kot Muri so bili blizu zmage, a se jim je slednja vsakič izmuznila. Nogometaši Radomelj so na uvodnih dveh srečanjih nove tekmovalne sezone zabeležili najprej prestižno zmago nad prvaki iz Maribora, nato pa doma še remizirali s Celjani. nk domžale Ravno nasprotje tega, kar so kazali na pripravljalnih tekmah, ko so zmagovali kot po tekočem traku. Na sedmih prijateljskih tekmah so slavili kar šestkrat, remizirali so le proti favorizirani Crveni zvezdi z 1:1. V juliju pred začetkom domačega prvenstva so Domžalčani najprej premagali avstrijskega drugoligaša GAK s 4:1 in nato še Aluminij z 2:1. Vsi nastavki za uspešen začetek prvenstva so bili tako pravi, a zataknilo se je (znova) že na uvodu. Na uvodni tekmi državnega prvenstva v sezoni 2022/23 so Domžalčani 16. julija na domačem igrišču gostili Celjane in se razšli z najmanj priljubljenih 0:0. Stari in novi trener Simon Rožman ni uspel streti svoje nekdanje ekipe, čeprav so imeli njegovi varovanci izrazitejše priložnosti. Še posebno lepi sta zapravila mladi Mitja Ilenić, ki se je sicer s strani sam znašal pred vratarjem, a ni uspel zadeti, in najboljši strelec Domžal v zgodovini kluba Slobodan Vuk, ki je prav tako slabo streljal s šestih metrov. Na drugem srečanju sezone so Domžalčani gostovali v Murski Soboti in se po napaki hitro znašli v zaostanku, a nato po dveh slabih izbijanjih domačega vratarja že v 27. minuti prešli v vodstvo – zadetka sta dosegla Janez Pišek in Mark Strajnar. Prednost je v zaključku prvega polčasa še povišal Arnel Jakupović, in zdelo se je, da bo to prva domžalska zmaga na Fazanariji po dveh letih in štirih tekmah. A po uri igre so se domači vrnili med žive, rezultat pa izenačili v 68. minuti, ko je bil po strelu z bele toč- nk radomlje Mlinarji so se 16. julija, v 1. krogu nove tekmovalne sezone 2022/23, pomerili z Mariborčani in razen v uvodnih minutah prevladovali na terenu ter na koncu zasluženo slavili s kar 3:0. Uvodni zadetek je z glavo v 11. minuti dosegel Mario Čuić, vodstvo pa je v 35. minuti z lepim zadetkom ʻiz obrataʼ podvojil Luka Cerar. Tudi zaostanek v nadaljevanju ni predramil Mariborčanov, prihodov je na drugi strani izjemno Radomljani so bili celo bliže zadet- dolg. Kot zadnji se na slovenske zeku, kar je v 74. minuti po napaki do- lenice v dresu Radomelj vrača krilmače obrambe potrdil podajalec pri ni napadalec Francesco Tahiraj, iz drugem zadetku Sandi Nuhanović. Doba se k sosedom seli Klemen JuVelika zmaga in injekcija samozave- stin, povratnik med Mlinarji je Vicko Ševelj, v nasprotni smeri kot Zasti že na samem začetku sezone. Na prvi domači tekmi teden dni bukovnik pa iz Celja v Radomlje pripozneje so nato varovanci Nermina haja Ester Sokler… skupno je klub Bašića iztržili točko proti Celjanom. okrepilo enajst novih nogometašev. Goste so sicer ob neodločni obram- Strokovni kader tako čaka kar nebi Mlinarjev povedli, a se Radomlja- kaj dela, da uigrajo ekipo, ki je v zani niso predali in izenačili v 90. mi- ključku lanske sezone blestela in donuti z zadetkom rezervista Roka Jaz- kazala, da lahko cilja višje kot zgolj beca ter tako poskrbeli, da še naprej ʻigra za obstanekʼ. Pomemben faktor pa bo zagotovo tudi kemija znotraj ostajajo neporaženi. Ekipa Radomelj je sicer v novo ekipe s številnimi novinci, a ob tasezono krenila močno spremenje- kšnem začetku sezone bodo ti korana, saj je moštvo po 15 sezonah za- ki k napredku in igri, ki si jo želi gopustil otrok kluba Mark Zabukov- jiti trener Bašić, zagotovo lažji. Domen Jarc nik, odšel je tudi prvi strelec lanske Foto: NK Radomlje sezone Tomislav Mrkonjić. Seznam Arnel Jakupović in Janez Pišek sta zatresla mrežo tekmeca, a to ni bilo dovolj za zmago. ke natančen Luka Bobičanec, igrišče pa je moral zaradi rdečega kartona zapustiti Pišek. Domači so krenili po nov preobrat in ga dočakali v 90. minuti, ko je bil v domžalskem kazenskem prostoru na pravem mestu Nikola Petković. Šok in razočaranje za Domžalčane po odlično odigranem prvem polča- su, ki je nakazal obrise prave igre mlade domžalske ekipe. A tudi to je proces zorenja, v katerega se po besedah trenerja prikradejo napake in naivnost … tega pa bo moralo biti za uresničitev visokih domžalskih ciljev čim manj. Domen Jarc Foto: NK Domžale Nogometaši Doba pripravljeni na novo sezono v drugoligaški druščini Dobljani ta vikend začenjajo že 13. sezono v nogometni drugi ligi. Uvodno tekmo proti Fužinarju pričakujejo sproščeno, po številnih spremembah v kadru brez pritiska rezultata. nk roltek dob Modri iz Doba, ki jih bo tudi v novi sezoni s trenerskega stola krmaril Jernej Javornik, v novo tekmovalno obdobje vstopajo kadrovsko močno spremenjeni. Trenersko ekipo je okrepil Nedo Miletić, ki je pred tem deloval v mlajših selekcijah kluba, delo vratarjev pa po novem prevzema Robert Majdič, do lani trener v NK Domžale. Iz sosednjih Domžal sta se v Dob ʻpreselilaʼ tudi Jan Košir in Aleš Mežnaršič, prvi bo vodil selekcijo U19 in drugi U17 z visokim ciljem – prebojem mladincev in kadetov v 1. ligo. A oči bodo seveda v prvi vrsti uprte v člansko moštvo. Med vratnici bo po koncu kariere vratarja Matica Čretnika in selitvi Gašperja Tratnika v Domžale stopil Žiga Fermišek, v napadu pa bo treba zakrpati nogometno upokojitev prvega strelca lanske sezone Denisa Petroviča. V dres Doba se je zato vrnil napadalec Dino Zenković, na sredini igrišča bo svojo priložnost iskal Edvin Krupić, branil- Pomlajena ekipa ʻmodrihʼ iz Doba čaka, da se znova začne zares. sko vrsto sta okrepila Nik Makovec in Gašper Petek. Še en novinec je Tim Židan, ki je v mlajših selekcijah igral za Olimpijo, nazadnje pa igral za tekmeca Doba v 2. ligi, Vitanest Bilje. Pred tekmovalno sezono 2022/23 so nogometaši Doba odigrali šest prijateljskih tekem. Najprej sta Nejc Levec in Zenković poskrbela za zmago nad Rogaško (2:1), po zadetkih Levca, Makovca in Gašperja Černeta pa so bili ʻmodriʼ s 3:1 boljši še od celjskega Šampiona. Remizirali so z novincem v drugi ligi Slovensko Bistrico, za končnih 2:2 sta mrežo nasprotnika znova zatresla Levec in Zenković. Poraz so doživeli na prijateljskem srečanju z Domžalami (0:5). V zaključku priprav na novo sezono so 20. julija najprej premagali starega znanca NK Brinje Grosuplje z 1:0 ter nato tri dni pozneje izgubili proti še eni ekipi, ki bo letos spet tekmovala v drugi slovenski nogometni ligi, Rudarju iz Velenja. Knapi so bili boljši s 4:2. Kapetanski trak bo na roki še naprej nosil Klemen Kunstelj, ki bo s soigralci od 30. julija dalje na domačem srečanju proti Fužinarju lovil izboljšanje lanskega (skromnega) 9. mesta. Domen Jarc Foto: NK Roltek Dob Sunsi sestavljajo ekipo pred avgustovskim začetkom priprav Košarkarski klub Helios Suns po številnih odhodih počasi sestavlja mozaik ekipe, ki bo v prihajajoči sezoni skušala ponoviti uspehe letošnje sezone. kk helios suns »Ekipo letos iz športnih in ekonomskih razlogov gradimo nekaj pozneje. Potrdili se bomo, da znova najdemo prave kombinacije in zadržimo odlično kemijo pretekle sezone,« je za klubsko spletno stran letošnjo sestavo moštva opisal trener Dejan Jakara, ki še sam točno ne ve, s kakšno zasedbo bo krenil v avgustovske priprave za sezo- Prevetritev ekipe je tako že vidna, saj igralci Domžale zapuščajo v iskanju večje finančne pogače po najuspešnejši sezoni za domžalsko košarko v zadnjih letih. Popolne renovacije moštva pa vseeno ne bo, saj sta pogodbo s klubom že podaljšala mladinski prvak Lenart Sirc in Urban Oman. V oranžnem domžalskem dresu se bosta po novem dokazovala 25-letni Dennos Tunstall, ki k Soncem prihaja iz Zlatoroga, ter 24-letni branilec Niko Bačvić, ki je lani Heliosu nasproti stal v dresu ljubljanske Ilirije. Tunstall bo po odhodu Joisa in Prepeliča glavno orožje Jakare pod obročem, saj je imel ameriški center v lanski sezoni slovenskega prvenstva povprečje dvojnega dvojčka (12,5 točke in 10,2 skoka na tekmo). Domžalske košarkarske navdušence bo še naprej razveseljeval tudi Tibor Mirtič, ki je v juliju s slovensko izbrano vrsto do 20 let nastopal na evropskem prvenstvu v Črni gori, na katerem je Slovenija zasedla 10. mesto. Tibor je na sedmih odigranih srečanjih v povprečju dosegel osem točk in vknjižil še štiri skoke. Dres slovenske reprezentance je v Tibor Mirtič, slovenski mladinski tem mesecu uspešno nosil tudi Jure reprezentant in najkoristnejši igralec Rener, ki je s selekcijo U17 na svekončanega finala mladinska DP se bo še tovnem prvenstvu v Španiji osvojil naprej dokazoval v domžalskem dresu odlično sedmo mesto. no 2022/23. Domžale so po izjemni Pred začetkom priprav na novo sezoni in dvema domačima finalo- sezono torej zaposlene v pisarnah ma tako v državnem prvenstvu kot čaka še kar nekaj dela, da sestavijo pokalu ter končnici v Ligi ABA 2 že mozaik, ki bo (tako kot lani) prinazapustili tujci Carlbe Ervin, Venky šal zmage in polnil domžalsko šporJois in Miroslav Pašajlić, domžalske- tno dvorano ter zadovoljil navijače ga dresa pa v prihodnje ne bosta no- Helios Suns. Domen Jarc sila še dva izmed nosilcev igre, Bine Foto: Helios Suns Prepelič in Leon Šantelj. 36 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si Reprezentančno poletje bo z lovom na medaljo zaključil Jan Emberšič Klemen Bauer in njegovi nasledniki Atletski klub Domžale se v zadnjem mesecu lahko pohvali s številčno udeležbo svojih mladih atletov na reprezentančnem prizorišču. Zima je zaprla svoja vrata. Spet je bila več kot uspešna za ihanske tekače in biatlonce. Predvsem so blesteli mlajši tekmovalci, ki prihajajo na velika vrata. ak domžale Kot prvi so dres s slovenskim grbom 29. junija na četveroboju reprezentanc mlajših mladincev in mladink Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije oblekli Tia Emberšič, Žana Planinšek, Neja Ambrož, Urh Kosirnik in Mark Kočar. Na Madžarskem je do najvidnejše uvrstitve prišla Tia, ki je v metu kladiva z odličnim osebnim rekordom osvojila visoko drugo mesto. Njen dosežek 58,38 metra bi ji pred tednom dni prinesel tudi vozovnico za nastop na evropskem prvenstvu, a je bila za izpolnitev norme nekaj dni prepozna. S petim mestom ni bila preveč zadovoljna Žana Planinšek, ki je kopje zalučala 42,31 me- Jan Emberšič na začetku avgusta v Kolumbijo odhaja z visokimi apetiti. tra daleč. Njen sicer rekordni doseizjemno dolgim metom 76,67 metra, žek 46,61 metra bi jo peljal na oder in tako tudi državnim rekordom. Še pred tem je na začetku julija po srebru je posegla Tia Emberšič, za zmagovalke. Šesta je bila v svojem krstnem reprezentančnem na- na evropskem prvenstvu za mlajše presenetljivo pa se je na tretje mesto v stopu Neja Ambrož, ki je 800-metr- mladinke nastopila Žana Planinšek metu kopja uvrstil Urh Kosirnik z nosko razdaljo pretekla v času 2:19,95. in v metu kopja z rezultatom 42,05 vim osebnim rekordom 43,46 metra. V sicer tekmovalno mirnem avPo sedmem mestu sta posegla Mark metra osvojila 24. mesto. Z osebnim Kočar v teku na 2000 metrov z zapre- rekordom bi se celo zavihtela med 12 gustu pa prihodnji teden na svojo kami in Urh Kosirnik v metu kladi- finalistk stare celine, saj je bilo tre- tekmo sezone čaka Jan Emberšič, ki va. Sploh prvemu se je boljši tek od- ba za uvrstitev v finale kopje zaluča- se na svetovno prvenstvo za starejše mladince v Kolumbiji odpravlja daljil po padcu na eni izmed zaprek. ti 46,31 metra. Julija je bilo na sporedu tudi pr- kot eden izmed favoritov za medaSredi julija je nato na podobni reprezentančni tekmi, šesteroboju re- venstvo Slovenije za starejše mladin- ljo. Prav osvojitev slednje pa bi bil prezentanc za starejše mladince, Jan ce in mladinke ter mlajše člane in čla- dosežek, ki ga Atletski klub DomžaEmberšič prav tako kot njegova se- nice. V vroči Novi Gorici je med sle- le v svoji skoraj 40-letni zgodovini z stra Tia osvojil drugo mesto. V metu dnjimi bron v metu kladiva osvojila nestrpnostjo pričakuje. Domen Jarc kladiva je z dosežkom 75,68 metra le Alenka Pirnat, Jan Emberšič je bil priFoto: Atletska zveza Slovenije za meter zaostal za svojim osebnim čakovano zlat v metu kopja še z enim V dobrem tednu kar 11 zmagovalnih nastopov za KK Pirueta Odlično izpeljan Pokal Pirueta, pet zlatih medalj na domačem prizorišču in kar šest najvišjih stopničk na državnem prvenstvu. kk pirueta Vse to je bera zadnjih ljal, se je predstavil v zelo številč- znova preizkusiti na kotalkarski plodveh preizkušenj 1. dela tekmoval- ni zasedbi, pri čemer so kotalkarice šči: epilog prvega dela tekmovalne ne sezone 2022 v umetnostnem ko- Piruete osvojile kar pet zlatih in dve sezone v umetnostnem kotalkanju talkanju za Kotalkarski klub Pirue- srebrni odličji. Na najvišjo stopnič- so sklenile od 24. do 26. junija v Solko so se vsaka v svoji kategoriji pov- kanu pri Novi Gorici, kjer sta vzporeta Domžale. Brez dvoma imajo v tem prizna- zpele Aliana Vutkovič, Katarina Hri- dno potekala državno prvenstvo 2022 nem klubu za umetnostno kotalka- bar, Taja Cerar, Ludmila Ailen Bru- in tekmovanje za Pokal Slovenije. Innje in hitrostno rolanje veliko ra- no in Alja Smrekar, drugo mesto pa tenzivne in strokovne priprave, povezlogov za slavje in veselje. Po števil- sta osvojili Mija Gorjup in Triša Škof. zanost ter skupinsko delo so priponih uspešnih tekmovalnih preizku- Tudi ostale tekmovalke so posegale mogli k temu, da je praktično vsem šnjah iz aprila, maja in junija, sta jih po visokih uvrstitvah. Čeprav je bil za predstavnicam kluba uspelo dobro je pred začetkom počitnic čakali še nekatere to prvi tekmovalni nastop v izpeljati nastop in osvojiti zastavljeni najtežji nalogi. Nastop pred domačo prostem kotalkanju, so ob bučnem cilj. Najprej so zablestele v disciplini publiko in nato še tekmovanje za na- spremstvu navijačev ter v prijatelj- obveznih likov, kjer so se s konkurenziv državnega prvaka. In izteklo se je skem vzdušju skupaj premagale tre- co merile v preciznosti in osredotočemo in uspešno izpeljale individualne nosti. Bile so nepremagljive. Naslova fantastično. Na ploščad drsališča v Športnem programe. Zahvala ob tem gre vsem, državnih prvakinj sta osvojili Aliana parku Domžale so se tako po dveh le- ki so nudili pomoč pri organizaciji in Vutkovič v kategoriji cicibank in Taja tih premora v nedeljo, 19. junija, zno- vzpodbujali ter podpirali tekmovalce. Cerar v kategoriji kadetinj. V skupiva vrnili umetnostni kotalkarji iz raz- Lepo je bilo znova slišati glasno navi- ni D1 se je na najvišjo stopničko povličnih klubov, kjer so se pomerili na janje in spremljati zadovoljne ter na- zpela Katarina Hribar, v skupini D2 28. Pokalu Pirueta. Domači klub, ki smejane obraze. pa je bila najboljša Izabela Deisinger, Manj kot teden dni po domači tek- katere uspeh je z 2. mestom dopolje tekmovanje za Pokal Slovenije tudi organiziral in več kot uspešno izpe- mi pa so se morale mlade športnice nila še klubska kolegica Maruša Ožbolt. V prostem programu se je znova izkazala 9-letna Aliana Vutkovič, ki si je tako v enem dnevu prislužila kar dva naslova državne prvakinje. V obeh disciplinah se je z zlatom okitila tudi Katarina Hribar, v skupini E2 pa je v prostem programu bron osvojila Alja Smrekar. Odlično so se od 4. mesta dalje uvrščale tudi druge kotalkarice KK Pirueta. Čestitke vsem predanim dekletom, ki so se kljub začetku poletnih počitnic in izjemni vročini v pravem borbenem duhu uspele zbrati in dati vse od sebe. Športnice z veliko začetnico po srcu in duši. KK Pirueta smučarski klub ihan Vrata svoIn nasledniki. Vrata so odprta in je aktivne in zelo uspešne kariere bi- kljuke si kar podajajo. Lovro Planko, atlonca je ob koncu zime, ob 400 na- najboljši mladi biatlonec Slovenije, stopih na tekmah svetovnega poka- je v zadnji zimski sezoni 2021/2022 la, zaprl Klemen Bauer. osvojil svoje prve točke svetovnega Klemen, dolgoletni član Smu- pokala v italijanski Anterselvi in prčarskega kluba Ihan, se je že v zgo- vič odprl olimpijska vrata v Pekindnji mladosti preizkušal na tekmah gu. Matic Repnik je tekmoval na s tekaškimi smučmi in na katerih je tekmah IBU Pokala in bil na svetovbil eden najhitrejših. Vendar se je nem mladinskem in juniorskem prKlemen leta 1996 glede na zanimi- venstvu v Utahu, ZDA, odličen 12. na vost, atraktivnost in dobro organizi- 15-km preizkušnji. Pavel Trojer je izranost zapisal biatlonu. V mladin- jemen, najboljši mladinec, na vseh skih kategorijah je nanizal lepo šte- štirih tekmah uvrščen med najboljvilo uspehov, ki segajo vse do dva- ših 10 mladincev na omenjenem kratnega naslova svetovnega bia- svetovnem prvenstvu v ZDA. Tadej tlonskega podprvaka v Franciji in na Finskem. Klemen je osvojil še šest medalj s svetovnega in evropskega mladinskega biatlonskega prvenstva. Seveda so sledili nastopi v članski kategoriji, kjer se je Klemen prvič preizkusil v sezoni 2005/2006, ko je nastopil na svojih prvih zimskih olimpijskih igrah v Torinu leta 2006. S slovensko moško biatlonsko štafeto je osvojil zelo dobro 10. mesto. Že v naslednji zimski sezoni 2006/2007 je na svetovnem prvenstvu v italijanski Anterselvi dosegel izjemen uspeh s 4. mestom s slovensko mešano biatlonsko štafeto. V sezonah, ki so sledile, je odlično nastopal na tekmah za svetovni pokal in redno osvajal točke svetovnega pokala. Zagotovo so bile eden od njegovih vrhuncev zimske olimpijske igre v Vancouvru v Kanadi. Klemen je v dramatični tekmi v sprintu, kjer je zgolj za 3,4 sekunde zaostal za bronasto medaljo, osvojil fenomenalno 4. mesto. Svojo vrhunskost je na olimpijskih igrah v Kanadi pokazal tudi na zasledovalni tekmi na kateri je osvojil 9. mesto. Seveda medalje štejejo. In Kle- Repnik je bil tudi udeleženec svemen jo je osvojil na svetovnem pr- tovnega prvenstva v ZDA in udelevenstvu v biatlonu v nemškem Ruh­ ženec zimskega olimpijskega festipoldingu leta 2012. Skupaj z repre- vala v finskem Vuokkatiju. Viktorizentančnimi kolegi je z mešano šta- ja Mežnar, zmagovalka na tekmah feto osvojil srebrno medaljo, kar Alpskega pokala v Avstriji in na Poje zagotovo sen vsakega športni- kljuki ter skupno 2. mesto v Pokalu ka. Odlično pripravljenost je poka- Slovenije v biatlonu med mlajšimi zal tudi na posamični 20-km preiz- mladinkami. Tim Zabret, skupno 3. kušnji, na kateri je osvojil 5. mesto. mesto v Pokalu Slovenije v biatlonu Sledile so uspešne sezone in na- med mladinci. Vsi našteti so v že zastopi na tekmah svetovnega prven- četi novi sezoni 2022/2023 člani slostva in na tekmah svetovnega po- venskih biatlonskih reprezentanc. kala. Leta 2014 se je ponovno uvr- Na vrata reprezentance pa trka tudi stil na zimske olimpijske igre v ru- tekač na smučeh Mark Marinšek. skem Sočiju, kjer je s slovensko moIn seveda tisti najmlajši, ki že ško štafeto, skupaj s klubskim kole- stopicajo pred vrati. Neučakani, gom Petrom Doklom, osvojil odlič- polni energije in željni tekaških ter no 6. mesto. Sledil je še nastop na biatlonskih dogodivščin, kot nekoč zimskih olimpijskih igrah v Pjong- Klemen. Vsi so zaslužni, da smo v lečangu v Južni Koreji 2018, ker je sku- tošnji zimi spet odprli vrata na zmapaj s klubskim kolegom Mitjo Dri- govalne stopničke skupnega seštevnovcem osvojil 10. mesto s sloven- ka Pokala Slovenije v biatlonu. Med sko moško štafeto. 11 slovenskimi biatlonskimi klubi V zimski sezoni 2021/2022 je bil smo osvojili odlično drugo mesto. član slovenske moške biatlonske In da smo lahko tako uspešni, reprezentance, v kateri je ponovno hvala družbi Telekom Slovenije, d. osvojil točke svetovnega pokala in 8. d., družbi GEN-I, d. o. o., družbi Memesto s slovensko štafeto v avstrij- tal-Profil, d. o. o., družbi Omicron, d. skem Hochfilznu v Avstriji. In vra- o. o., Občini Domžale, KS Ihan, Zbota uspešne kariere so se zaprla.Kle- ru za biatlon pri SZS ter ostalim domen, poklon in hvala za vse odlič- natorjem, ki nam namenjajo finančne dosežke, ki si jih nanizal v dol- na sredstva za izvajanje programov goletni karieri, predvsem pa hvala, v sezoni 2022/2023. da si na široko odprl ihanska biaIn ob koncu. V naš klub so vrata tlonska vrata in naš šport, naš klub, na široko odprta, da se nam pridrunaš Ihan, našo občino in našo drža- žite in sodelujete v naši uspešni ter vo predstavljal širom sveta. Klemen, zanimivi sredini. Knocking on our naj ti bodo vrata prihodnosti na ši- door - Guns&Skis. Matjaž Pavovec roko odprta. letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 37 šport slamnik@kd- dom zale. si Namiznotenisači se pripravljamo na tekmovalno sezono 2022/23 šah Konec julija je za nas že konec počitnic – začenjamo s pripravami na novo tekmovalno sezono. namizni tenis Uvodni del treningov se je začel 25. julija v naši dvorani v Mengšu, začetek avgusta pa bomo tradicionalno na naših poletnih pripravah v Kranjski Gori. Nato se vrnemo nazaj na treninge v našo mengeško dvorano. V avgustu bomo v našem klubu gostili tudi trenerje, igralce in igralke iz Hrvaške, vmes pa se bomo tudi sami odpravili tja na dodatne treninge. Nova sezona se bo začela tudi v ligaških tekmovanjih. Naša prva ekipa, ki igra v elitni, 1. slovenski namiznoteniški ligi (SNTL), bo letos nastopila v postavi Andraž Avbelj, Klemen Jazbič, Rok Trtnik in Aljaž Frelih (trener Gregor Gostiša). Našo drugo ekipo, ki bo nastopila v 2. SNTL, bodo sestavljali Aljaž Goltnik, Luka Jokić, Aljaž Fortuna, Timotej Jerina in David Grad (trener David Orešnik). Imeli bomo tudi ekipo, ki bo tekmovala v 2. ženski namiznoteniški ligi (Brina Markič, Živa Markič, Urša Rozman, Tina Križnič). Vsem želimo veliko uspeha in užitkov v prihajajočih ligaških dvobojih, ki so marsikdaj prava poslastica za gledalce, zato že sedaj vabljeni k ogledu tekem, ki bodo v naši dvorani v Mengšu (poleg slaščičarne Flere). Za trenutek se še povrnimo na zaključek pretekle sezone. Sredi junija je v Murski Soboti potekalo ekipno državno prvenstvo za mladince in mladinke. Naša ekipa mladink (Brina Markič, Živa Markič, Urša Rozman, Tina Križnič) je osvojila četrto mesto, naši mladinci (Aljaž Goltnik, Timotej Jerina, David Grad, Aljaž Škufca) so bili na koncu peti. Potekalo je tudi precej mednarodnih namiznoteniških tekmovanj. Luka Jokić ravno zdaj, v času priprave tega prispevka, nastopa na evropskem mladinskem prvenstvu, Dva prijateljska turnirja V okviru Društva upokojencev Domžale sta bila v Sahara baru na Viru izvedena dva prijateljska turnirja. Igralci so imeli na voljo 10 minut za razmislek, zaradi dopustov je bilo udeležba nekoliko manjša. Na prvem turnirju je sodelovalo osem šahistov, zmagal je Bojan Osolin pred Marjanom Karnarjem in Borisom Skokom, na drugem pa sedem, najboljši je bil Karnar 5,5, pred Jožetom Skokom 5 in Bogdanom Osolinom 4,5. Skok zmagal na FIT 4 NOVI V naš objektiv smo tokrat med treningom ujeli Katarino Stražar in Luko Trtnika, ki se pospešeno pripravljata na novo tekmovalno sezono. ki poteka v Srbiji (Beograd), zato več o njegovih dosežkih v naslednji številki. V juliju so v Alžiriji (Oran) potekale mediteranske igre, kjer sta v okviru slovenske ženske članske reprezentance uspešno nastopili (ekipno, posamično in v dvojicah) Katarina Stražar in Ana Tofant – obe tvorita jedro naše reprezentance in bosta slovenske barve branile tudi na prihajajočem evropskem ekipnem članskem prvenstvu. Še informacija za vse, ki bi se nam priključiti v novi sezoni: v septembru (začetek 5. septembra) vpisujemo nove člane in članice, seveda pa je vpis je mogoč tudi med letom. In če smo vas uspeli prepričati, da bi vi ali vaši otroci začeli igrati namizni tenis, se nam pridružite. Od najmlajših kategorij pa vse do rekreativcev in veteranov izvajamo vodene treninge, s pomočjo naših sodnikov ter vodstva tekmovanj pa organiziramo številna tekmovanja, tudi na državni ravni. Podrob- Zaključek leta z izpiti za višje pasove Ob zaključku šolskega leta so judoistke in judoisti tradicionalno opravljali izpite iz judo teorije in judo tehnik. judo Otroci, ki obiskujejo program judo vrtec, so si prislužili judo znakce, starejši judoke pa so opravljali izpite za belo-rumeni pas (8. KYU), rumeni pas (7. KYU),(rumeno-oranžni pas (6. KYU), oranžni pas (5. KYU), oranžno-zeleni pas (4. KYU), zeleni pas (3. KYU) in modri pas (2. KYU). Po rednem programu Judo zveze Slovenije so prikazali naslednja na kratko teoretična znanja in osnove juda: judo pozdrav (japonsko Rei), okvirni pregled zgodovine juda, poznavanje stopenj pasov in njihov pomen, poimenovanje športne opreme judoista in nekaj praktičnih judo metov. Ob redni vadbi skozi vse leto so vsi kandidati uspešno opravili izpite. Čestitamo! Besedilo in foto: Judo Golovec nejše informacije glede treningov v našem klubu NTS Mengeš dobite pri trenerju Davidu (031 502 157), glede organizacij, sojenja in vodenja namiznoteniških tekmovanj pa pri našem mednarodnem namiznoteniškem sodniku Janezu (031 612 835). Za namizni tenis res ni nikoli (pre)pozno. Besedilo in foto: Janez Izvrstni uspehi mladih šahistov Od 25. junija do 2. julija letos je v Radencih potekalo državno mladinsko prvenstvo v standardnem in pospešenem šahu, na katerem je sodelovalo tudi 12 mladincev Šahovskega društva Domžale. šah V standardnem (počasnem) šahu so se najbolje odrezali Alisa Gubina, dekleta do 10 let, Sofia Timagina, dekleta do 12 let in Bine Markošek, fantje do 14 let, ki so zasedli 2. mesto. Dobro so tekmovali tudi drugi mladinci: Hana Brezar (D14) – 6. mesto, Viktorija Pona (D16) – 8. mesto, Maksi­milijan Kapla (F12) 14. mesto, Miha Žmaucar (F14) – 9. mesto, Jure Uštar (F14) – 17. mesto, Jaša Farič (F14) – 20. mesto, Noah Vizintin (F16) – 12. mesto. Na tekmovanju v pospešenem šahu so se ponovno najbolje uvrstili Alisa Gubina (D10) – 2. mesto, Sofia Timagina (D12) – 3. mesto in Bine Markošek (F14) – 3. mesto. Rezultati ostalih udeležencev so spod- budni: Hana Brezar (D14) – 5. mesto, Viktorija Pona (D16) – 8. mesto, Evan Kostreševič (F8) – 12. mesto, Nikos Kosreševič (F10) – 14. mesto, Maksimilijan Kapla (F12) – 25. mesto, Miha Žmaucar (F14) – 6. mesto, Jure Uštar (F14) – 19. mesto, Jaša Farič (F14) – 25. mesto. Po skupinah je bila v počasnem šahu najboljša udeležba med fanti do 14 let 24 in fanti do 12 let 17. Na pospešenih turnirjih pa se je med fanti do 14 in 12 let zbralo kar po 30 nadobudnih šahistov. Mlade domžalske tekmovalce so spremljali tudi njihovi mentorji Jure Plaskan, Lan Turek Timotej in Bor Turek Lucijan. Jože Skok Mladi iz ŠD Domžale s pokali za najboljša mesta (z leve): Alisa Gubina, Sofia Timagina in Bine Markošek V Novem Vinodolskem so po dveh letih zaradi korona razmer znova obudili prireditev FIT 4 NOVI – Dnevi športa in rekreacije. Na šahovskem turnirju, ki se ga je udeležilo 10 igralcev, igralni čas je bil 10 minut, je zmagal član šahovskega društva Domžale Jože Skok, ki je premagal vse tekmece. Vrstni red: Skok 9, Kolundić 8, Milivoje Trobentar 6,5, Željko Andretić 5, Pavelić, Bajunovič in Šibonjić s po 4 itd. Turnir so odigrali v mali dvorani Kulturnega doma Novi Vinodolski v središču mesta. Boris Skok drugi na Rožniku Olepševalno društvo Rožna dolina je tudi letos v juniju pripravilo tradicionalni turnir Milan Vidmar na Rožniku, ki se ga je udeležilo 22 tekmovalcev, igralni čas je bil 10 minut. Odigrali so devet kol, zmagal je Ljubljančan Erazem Komelj, 7,5, pred Virjanom Borisom Skokom in Djemalom Veskovičem, Črni graben, oba s po 6,5 točke, sledijo Bajec 6, J. Skok, Sulajnovič in Kamenšek s po 5,5 itd. J. S. klub borilnih veščin domžale Počitnice, a tudi treningi Zaključek šolskega leta je ponavadi za naše mlade začetek počitnic, v katerih si nabirajo novih moči za prihodnje šolsko leto. Pa ne za vse. Za člane in članice Kluba borilnih veščin Domžale so počitnice tudi čas poletnih treningov, saj jih skozi vse leto čakajo tekmovanja. Ob koncu šolskega leta so obiskali Osnovno šolo Venclja Perka ter z nastopom polepšali dan učencem in učenkam ter jih povabili, da se jim morda pridružijo. Da pa bi se vendarle tudi v klubu poznalo, da je konec nekega obdobja, so 23. junija pripravili skupno druženje, na katerega so povabili znanega Francija Keka, ki jih je s svojim nastopom spravil v prešeren smeh. Klub borilnih veščin, ki ga vrsto let s sodelavci vodi Marjan Bolhar, se vseskozi trudi, da so ob pravilnih tehnikah kickboxinga in boksa člani in članice pridobivali pozitivne vrednote, kot so hrabrost in pogum, hkrati pa ne pozabijo na opozorila, da borba ni nekaj, kar bi lahko počeli kadarkoli in kjerkoli. Trenerji z veliko strokovnega znanja mladim posredujejo spretnosti in znanja ter se trudijo, da bi bili mladi tudi zadovoljni in srečni. Tudi letošnje leto so obiskali varovance Doma upokojencev Domžale ter jim dan popestrili s prikazom njihovega treninga. Vera Vojska 38 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii objave Zamrl je tvoj korak, zamrl tvoj vedri smeh, vendar so vezi močnejše, ki nas ne ločijo nikdar. v spomin 18. julija mineva 13. leto, odkar nas je zapustila nenadomestljiva žena, mami in stara mama Anamarija Barle roj. Slapar Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in kakorkoli ohranjate lep spomin nanjo. Vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) zahval a Svojo življenjsko pot je v 89. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric Peter Lipovšek s Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, cvetje, sveče, maše in druge darove ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospe dr. Olgi Ložar za pomoč in podporo v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Gašperju Mauku, pevcem in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in postali ob njegovem grobu. Vsi njegovi slamnik@kd- dom zale. si Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni … (Simon Gregorčič) zahval a V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga Tončka Stanič rojena Mesar, z Vira Ob nenadomestljivi izgubi drage mami, mame, sestre, tete in tašče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala dr. Mirjam Pogačar Zajc, osebju Onkološkega inštituta, še posebno dr. Rozali Arko, patru dr. Andražu Arku za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt, trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste se v takem številu poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti in ohranili v lepem spominu. Vsi njeni zahval a Svojo življenjsko pot je v 73. letu starosti sklenil najin dragi mož in oče Vinko Lahovec iz Doba Od njega smo se poslovili 6. julija 2022 na domžalskem pokopališču ob 11. uri. Iskrena hvala vsem domačim, sorodnikom, znancem, prijateljem, vsem sosedom iz Finžgarjeve, Kersnikove in Ljubljanske ulice, vsem Žanovim sošolcem iz 5. b razreda in njihovim staršem ter učiteljici gospe Lani Klopčič za izkazano podporo, izrečena sožalja in finančno pomoč. Hvala tudi g. župnikoma iz Doba in Domžal, PGD Dob ter Cvetličarni Vijolica iz Doba. Žalujoča: žena Anka in sin Žan Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. zahval a Svojo življenjsko pot je v 79. letu starosti sklenila naša ljuba žena, mama, babica, prababica, sestra in teta Erika Gorjup Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, svete maše in ostale darove. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Jarcu in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala moškemu pevskemu zboru Radomlje za ganljive poslovilne pesmi in Cvetličarni na Ovinku za prečudovite aranžmaje ter PGD Radomlje za veličastno zadnje spremstvo. Njeno življenjsko vodilo je bilo delo, cvetje, srčno veselje in vedno na razpolago vsem in vsakomur. Ohranite jo v lepem spominu. Njeni najdražji zahval a Svojo življenjsko pot je v 68. letu sklenil naš dragi Janko Kuhar Krivčev Janez iz Doba Ob nenadni in boleči izgubi našega moža in ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za lep pogrebni obred, gospe Veri Vojska za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču, cvetličarni Nuša ter pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Nikoli več sonce te ne prebudi, niti ne petje ptic, ti tam si nekje daleč stran in blizu naših src – spomin. v spomin zahval a 27. julija je minilo 20 let, odkar se je prezgodaj poslovil naš V 81. letu se je od nas poslovila žena, mama, sestra, teta in babica Marko Ložar Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko v njegov spomin. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Mar prav zares odšel si tja v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ti ne zmotimo miru. Vsi njegovi Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič) zahval a Z žalostjo in bolečino sporočamo, da je v 72. letu za vedno odšel za nas neprecenljivi Franjo Hrovat Friderika Keržan iz Zaboršta pri Domžalah Ob izgubi naše Fride bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja in vzpodbudne besede, tople stiske rok in za vaše spomine na njo, njeno delo, njeno življenje in njeno neizmerno voljo. Hvala vam za podarjeno cvetje, sveče in podarjene maše. Posebna hvala domžalskemu župniku g. Klemenu Svetelju za opravljen obred ter pogrebni službi Vrbančič. Hvala Zdravstvenemu domu Domžale, UKC Ljubljana, zdravnikom in sestram za njihovo strokovnost in prijaznost ter vsem vam, ki boste postali na njenem grobu in jo ohranili v lepem spominu. Družina Keržan Je čas, ki da, je čas, ki vzame, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. pravnik, ustanovitelj podjetja Šped-agenc, d. o. o. zahval a Na zadnjo pot smo ga pospremili v četrtek, 9. 6. 2022, na pokopališču na Pšati. Svojo življenjsko pot je v 90. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter poslovnim partnerjem, ki ste bili Franju v oporo v težkih trenutkih, ter za vso izkazano pozornost in izraze sožalja, ko smo ga izgubili. Hvala, ker ste ga v tako velikem številu skupaj z nami pospremili na zadnjo pot, bili z nami v mislih, na njegovo željo darovali v dobrodelne namene, maše ali cerkev na Pšati ali se od njega poslovili kako drugače. Še posebej bi se radi zahvalili doc. dr. Matjažu Severju ter ostalim zaposlenim na KO za hematologijo na UKC Ljubljana in dolgoletni osebni zdravnici, dr. med. Mojci Zajc Kraševec za predano zdravstveno podporo, dragi Jolandi Jakovac Kojek, ki nam je bila v vseh težkih trenutkih vedno na voljo za pomoč, posvet in podporo, gospe Alenki Bolta za nasvete ob naši domači paliativni skrbi za Franja, župniku Marku Jeromlu in lazaristu ddr. Stanku Gerjolju za duhovno podporo na domu. Njima obema ter župniku iz Pirnič, msgr. dr. Blažu Jezeršku se zahvaljujemo tudi za lep pogrebni obred. K temu je prispevala tudi vokalna skupina Cantate Domino, ki je izpolnila njegovo željo in se z lepim petjem poslovila od njega. Zahvala gre tudi gospodu Jožefu Pavliču, ki je pogreb ovekovečil s fotografijami. Franc Repnik Zelo ga pogrešamo. Žena Olga, hčerki Tanja s Sandijem in Tjaša z Urošem ter vnukinje Pina, Lana in Triša ter vnuk Timon iz Goričice pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim za izrečena sožalja. Hvala uslužbencem Doma upokojencev Franc Salomon v Trbovljah za nesebično oskrbo, kot tudi gospodu župniku Andreju Pozniču in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo, 10. avgusta 2022, pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pis­no v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si (Rok za objavo v naslednjem izidu Slamnika je 11. avgust 2022.) letnik lxii | julij 2022 | številka 7slamnik | 39 objave | pisma bralcev slamnik@kd- dom zale. si pisma bralcev v spomin Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Jože Pogačnik (27. 7. 1916–19. 7. 2022) Dan pred njegovim 106. rojstnim dnem smo se številni prijatelji in sodelavci na domžalskem pokopališču poslovili od Jožeta Pogačnika, častnega občana Občine Domžale in najstarejšega slovenskega partizana. Bil je prejemnik zlate plakete Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Jože se je rodil 27. julija 1916 v dvanajstčlanski kmečki in gostilniški družini v Srednji Dobravi pri Lipnici na Gorenjskem. Starša, Alojzija in Filip, sta petim sinovom in petim hčeram vcepila poleg delavnosti tudi čut za skromnost, dobroto in marljivost ter poštenost. Te vrednote so jih nezmotljivo vodile skozi težke življenjske preizkušnje. Jože jim je ostal zvest vse življenje ne glede na trenutne okoliščine in razmere tako med drugo svetovno vojno kakor tudi po njej. Nikoli ni bil pripravljen odstopiti od teh načel in vrednot ne glede na ceno, tudi če je zato zašel v nemilost tistih, ki so imeli v rokah takšno ali drugačno moč ali oblast. Njegov vzor je bila mama Alojzija, ki je po očetovi nesreči morala sama prevzeti skrb za celo družino. Starša sta svoje otroke tudi spodbujala, da so se šolali. Jože se je posebno rad spominjal osnovne šole, kjer ga je v prvih dveh razredih učila njegova teta, nato pa učitelj Stane Žagar, partizan in narodni heroj, eden glavnih organizatorjev narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem. Njega si je še posebej zapomnil tudi zato, ker mu je kot učitelj rešil življenje ob kopanju v Lipnici. Tako je Jože pred vojno končal gimnazijo v Kranju, kjer so bili njegovi sošolci tudi Ivan Javor, Mirko Bračič in Ljubo Sirc. Potem je končal tekstilno šolo v Kranju in se zaposlil v podjetju Rosner. Odločitev za študij na tekstilni šoli je bila njegova. Šola mu je dala veliko strokovnih znanj, tudi praktičnih, ki so bile podlaga za vse njegovo življenje. Druga svetovna vojna ga je presenetila na orožnih vajah v Aračinovem pri Skopju. Nemci so ga kot vojnega ujetnika odpeljali najprej v Bolgarijo, potem pa v nemški Bernsdorf. Od tam je moral na prisilno delo v železarno na Jesenice. V partizane sta odšla skupaj z bratom Dušanom maja 1943, tako kot vsi Pogačnikovi fantje. Brat Dušan - Črt je padel v nemški zasedi 29. decembra 1943 na Jelovici, kjer ga je Jože sam našel in pokopal. Zaradi junaštva v boju ter organizacijskih in vojaških sposobnosti je bil sprejet v komunistično partijo leta 1943. Sprva se je boril v Gorenjskem odredu, nato pa v Prešernovi brigadi od njene ustanovitve naprej. Pozneje je bil hudo ranjen pri Lancovem, po okrevanju v partizanskih bolnišnicah pa ga je sošolec Mirko Bračič, komandant XIV. divizije, poslal nazaj na Gorenjsko v krajevni odbor OF v Kropi. Pozneje je deloval v Okrajnem odboru OF za Jelovico in v komandi mesta Kranj kot referent za obnovo in prosveto. Po vojni je najprej delal v Domu JLA v Ljubljani, januarja 1951 pa so ga poslali v Tosamo Vir kot izkušenega tekstilca, kjer je bil najprej tehnični vodja, potem pa od leta 1953 do 1973 direktor. Poskrbel je, da je Tosama postala vodilno podjetje za proizvodnjo sanitetnega materiala na območju bivše Jugoslavije. Skupaj s sodelavci so v nekaj letih izvedli večjo rekonstrukcijo Tosame in uvedli nove dejavnosti, kar je omogočilo zaposlitev več sto novih delavcev. Kot direktor Tosame je spodbujal tudi širši gospodarski in družbeni razvoj občine Domžale, zlasti tudi s štipendiranjem mladih, ne samo za potrebe tovarne, ampak tudi v okviru občine. Podpiral je razvoj gasilske organizacije in bil njen član od 1951 do 1981 in potem njen častni član. Od leta 1963 do 1969 je bil dva mandata predsednik Skupščine občine Domžale, skupaj s sodelavci pa je poskrbel za gradnjo novih šol in vrtcev, gradnjo vodovodov, zdravstvenega doma v Domžalah, pošte in Hale komunalnega centra. Še posebej pomembno je bilo njegovo prizadevanje za čisto okolje, saj sta občini Domžale in Kamnik takrat skupaj zgradili centralno čistilno napravo v Študi pri Domžalah. Pomembno je bilo tudi njegovo prizadevanje skupaj z drugimi domžalskimi in kamniškimi direktorji za ohranitev železniškega prometa na progi Kamnik–Domžale–Ljubljana ob takratnem ukinjanju nerentabilnih prog v Sloveniji. V letih od 1970 do 1973 je bil poslanec Gospodarskega zbora slovenske skupščine in sopodpisnik znane politične akcije 25 poslancev ob kandidiranju za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, ki sta jo vodila poslanca Cene Matičič in Ivan Kreft. Za poskus zgodnejšega vnašanja demokratičnih oblik političnega življenje je z grenkobo in razočaranjem doživel politične kritike in predčasno upokojitev, ob tem pa je bil vse življenje ponosen na svoje tedanje ravnanje. Prav tako je ostal do zadnjega zvest izročilom vrednot NOB. Zanj je bila odločitev za odhod v partizane samoumevna zaradi domače vzgoje in spoštovanja vrednot delavnosti, skromnosti, pomoči in pravičnosti. Njegova vrata so bila vedno odprta za vsakega občana, obrtnika in kmeta. Nekdanja Občina Domžale in sedanje njene naslednice so zato lahko hvaležne Jožetu Pogačniku za njegov nenadomestljivi prispevek h gospodarskemu in družbenemu razvoju, ki je v obdobju šestdesetih do devetdesetih let Občino Domžale postavil na zemljevid Slovenije in Jugoslavije kot eno najbolj razvitih občin. Jože Pogačnik odhaja v naš spomin kot vzor dobrega sodelavca, tovariša in prijatelja, kot človek za vse čase. Tudi sedanje, ki pred nas postavljajo nove preizkušnje glede naše pripravljenosti za delovanje za skupno javno dobro.  Franci Gerbec Obremenjevanje okolja Človeštvo s svojimi dejavnostmi močno vpliva na okolje. Predvsem razviti del sveta v hlepenju po čim večjem udobju največ prispeva k podnebnim spremembam, katerih posledica so pogostejše suše, orkani, poplave, plazovi in taljenje ledenikov. Učinkovitih ukrepov za spremembo našega napačnega ravnanja z okoljem še ni na vidiku. Pa vendar. V državi, krajevnih skupnostih in pri posameznikih bi se dalo z majhnimi koraki marsikaj izboljšati. Opažam, da se zadnja desetletja praviloma opuščajo gradnje podzemnih etaž tako pri javnih objektih kot tudi pri individualnih stavbah. Posledica tega je slabša izraba stavbnih parcel ter večji posegi na zelene in kmetijske površine. Današnja tehnologija omogoča gradnjo parkirnih garaž, skladišč, energetskih in pomožnih prostorov pod zemljo, kar smo v preteklosti že poznali. Zdaj pa se asfaltirajo najboljše njive za parkirišča in skladišča. Avto v podzemni garaži je pred vožnjo poleti hladnejši, pozimi pa primerno ogret. Poraba goriva-energije je znatno manjša. Pri podzemnih prostorih pozimi prihranimo na ogrevanju, poleti na hlajenju. Za sodobne načine prezračevanja in razsvetljave kletnih etaž so na voljo tehnološko dovršene inštalacije. Največji prispevek k zmernejšemu bivalnemu ugodju pa je premišljena zasnova stavb z izrabo naravnih danosti: orientacija prostorov in osončenje, toplotna zaščita in varčna raba energije. Pomembna pa je intenzivna ozelenitev in zasaditev vseh nepozidanih površin v urbanem okolju, kar zmanjšuje poletno vročino.  Jože Nemec MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo, 10. avgusta 2022, pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si (Rok za objavo v naslednjem izidu Slamnika je 11. avgust 2022.) v spomin Jožetu Kosmaču Nekaj dni pred praznovanjem 31. obletnice državnosti se je v svojem oseminsedemdesetem letu poslovil veteran vojne za Slovenijo, teritorialec in pozneje aktivni častnik SV , major, Jože Kosmač. Od ustanovitve je bil član predsedstva našega območnega združenja, vodil je občinski odbor Trzin. Bil je naš iskreni prijatelj, vedno pripravljen na pomoč in pogovor. Z njim kramljati je bilo prijetno in poučno, imel je izredno dober spomin in marsikdaj smo se s pogovorom izognili prebiranju suhoparnih arhivskih zapisov. Že pred dvema desetletjema je z velikim navdušenjem predaval o tem, kako je potekalo obdobje slovenskega osamosvajanja učencem zadnjih razredov osnovnih šol v naši Upravni enoti Domžale. Vodil je tudi Združenje za vrednote NOB, poglobil se je celo v obdobje prve svetovne vojne in v Trzinu, kjer je živel, poskrbel za verodostojne podatke o Maistrovih borcih iz teh krajev. Pogrešali bomo njegovo hudomušnost in smisel za humor, predvsem pa iskrenega domoljuba, ki je vedel, kaj pomeni imeti rad svojo deželo in ljudi, ki bivajo v njej. OZVVS Domžale Janez Gregorič POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo občine domžale 40 | slamnik številka 7 | julij 2022 | letnik lxii nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si nagradna križanka 7 Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p. p. 2, 1230 Domžale Nagrade podarja Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. knjiga – Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal 2. dve vstopnici za za ogled predstave / kon­certa v KD F. Bernika Domžale do konca 2022. 3. dve vstopnici za Mestni kino Domžale do konca 2022. Pravilne odgovore pošljite do ponedeljka, 15. 8. 2022, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale nagradna križanka 6 Rešitev križanke – vodoravno: Aleks, šapa, karas, demilitarizacija, Epinal, remitenda, Noli, OP, peta, gol, ST, NK, Ike, Arh, VE, Kino v parku, Ines, Ingvar, Aasen, ska, ZA, Estes, Anastas, Arica, rondo, Teja, liv, čreta, kletar, icek, odeja, anima, Varl, Kecal, makak Geslo križanke: POLETNI FILMI PR BERNIKU Kulturni dom Franca Bernika Domžale nagrajuje: 1. Majda Učakar iz Domžal: Knjiga – Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva 2. Marinka Oražem iz Lukovice in 3. Janez Barle iz Domžal: po dve vstopnici za ogled predstave / koncerta v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale do konca leta 2022