Poštnin« otočana ▼ CO*ortiiL Leto IX itev. ni. V Liuhllanl. v sredo 30. nouembro 19Z). Cena Din 1- Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje in praznike. — loserati do 30 petit a 2-— Din. do 100 vrst 2-50 Din. večji inseratl petit vrsta 4.— Din. Popust po dosovom. IrseratoJ davek posebej. • slovenski Narod« vetja letno v Jngoslavljj 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uprav ništvo; K na f lova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knatlova ulica št, 5, L oadstropje, — Teleioo 2034 Italijanski Imnerijalizem pride pred Društvo narodov iugoslovenska pritožba proti albansko - italijanski pogodbi Senzacijonalna londonska vest. — S pritožbo boce Jugoslavija sprožiti v Društvu narodov debato o italijanski politiki na Balkanu. London, 29. novembra. V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da je Jugoslavija včeraj po svojem stalnem delegatu pri Društvu narodov g. Konstantinu Fotiču vložita protest proti ttalijansko-albanski vojaški pogodbi, objavljeni dne 22. t. m. Po mneaiu tukajšnjih diplomatskih krogov bo protest Jugoslavije sam na sebi sicer brezuspešen, ker po naziranju angleških krogov ta pogodba ne ogroža teritorijalne integritete kraljevine SHS, vendar pa bo s tem protestom sprožena debata o al- banskem vprašanju in o situaciji na Balkanu sploh, tako da bo Društvo narodov prisiljeno, da se bavi s tem dokaj neprijetnim vprašanjem. Z italijanske strani si z vSemi Sredstvi prizadeva:o. da to debato preprečijo. Venetno pa ie. da bo Francih podpirala težnje Jugoslavije in da bo vsled tega protest Ju-gos'avije stavljen na dnevni red že o priliki decemberskega zase^ania. (Vest o protestu Jugoslavije pri Društvu narodov še ni potrena in k> je zato sprejeti z vso rezervo. Opom. uredništva.) Tudi Grčija se vznemina Grški listi izražajo bojazen, da bo Albanija, podprta od Italije, začela izvajati agresivno politiko. — Vojaška pogodba rred Albanijo in Italijo ni v interesu miru na Balkanu. Beograd, 29. novembra. Vojaška po- I godba med Italijo in Albanijo je vzbudila tudi v Grčiji precejšnje vznemirje-nje. Vsi grški listi se bavijo s pogodbo in izražajo bojazen, da lahko dovede sklenitev te vojaške pogodbe na Balkanu do zelo resne situacije. List ctflefre-ron Vrnia* podčrtava zlasti izjavo albanskega zunanjega ministra Vrionlja, ki je po sklenitvi pogodbe v svoji izjavi naglašal, da lahko Albanija seda;, ko ni ' več sama, govori odločneje. Ta izjava, | naglasa atenski list, je dokaz, da namerava Albanija, podprta od halje, izva- j jati politiko, ki ne bi bila v skladu z in- ' teresi sosednih držav. List izraža kontno bojazen da bi se albanska po'irka začela razvi ati v protlgrškem pravcu. List «Provia» povdara. da nova pogodba med Italijo in Albanijo sicer ne spreminja stanja, ki je nasralo po sk]enitvi tiranskega pakta. veniar Da klub simpatijam, ki Uh goji do M^ssolVia izraža bojazen, da bo nastalo sedaj na Balkanu veliko prerivanje, ki b~ do-vedlo do sk|epan;a novih zavezn'š'ev. Zelo c«a dvomi, da je vojaška poguba med Albanijo in Italijo v interesu miru na Balkanu. Ra prti e v rad ka n stranki Gosd. Vukičević se včerajšnje seje glavnega odbora n\ udeležil in vzbudil s tem v radikal skih vrstah zelo hudo kri. — Beograd, 29 nov en bra. Z odgodit-vijo Narodne skupščine so stopila v ospredje znova interna strankarksa vprašanja. Skoro vsi parlamentarni klubi so imeli včeraj in danes svoja posvetovanj a, na katerih so razpravljali o politični situaciji. Mnogo komentarjev vzbuja včerajšnja seja glavnega odbora radikalne stranke. Dejstvo, da je g Vukičević* tudi tokrat odklonil udeležbo na seji. se v političnih krogih živahno komentira. Opaža se. da je ignoriranje glavnega odbora s strani vlade vzbudilo med radikalskuni neza dovoljneži veliko ogorčenje. Paličevci povdarjajo. da trdrtev g. Vukičeviča ,ki odreka glavnemu odboru kompeteoco. ne drž', ker tvori glavni odbor po statutu ^tr?nke še vedno vrhovni kvorum za vsa strankina vprašanja. S tem, da g. Vukičević ignorira slavni fljor, se v gotov- meri ssm izključuje iz stranke. Pašičevti povdarlajo. da bodo sprožili o tem d,bito na prvi seji radikal, ksega poslank-ega kluba, pa tudi na kongresu stranice, k; se bo vršil v začetku prihodnjega leta. Postopanje g. Vukičeviča je še prav posebno razkačiio rudi centruma.se, ki so bili za Časa volitev rezerviranj ra *o se ab>entira!i s sej glavnega odbora da preprečijo preteči razcep stranke Sedaj pa lojalno priznavajo njegovo kompeteoco in povdarjajo. da b1 moral tc >toriti tudi gosp Vukičev'ć. če mu je res ležeče na enotnost? stranke. Zato gn;ze. dj coio pri prvi pri-liki odločne spregovoril z z Vukičevičem ker je volilna b->nba m nevarnost oslabitve stranke minula Vladni rad kal: s'ejkoprej odrekajo kom-pe:enco glavnemu odboru in pv. n'arjajo da e bo v kratkem vršil kongres stranke, na katerem naj se izvoli pravilno sestavljen in razpoloženju stranke odgovarjajoč glavni odbor Neudeležbo na seji glavnega odbora utemeljujejo s tem, da nočejo predčasni povzročati napetosti med po edinimi frakcijam", ker bi to kvarno vplivalo na razvoj politične siruacTTe. V opozicijonainih krogih pa prevladujt prepričanje, da se g Vukičević umika pred glavnim odborom, ker se boji razprave ■ političnem položaju Znano »e, da se je doslej ;k:bno izogibal poltičnih razprav v rad:kai?kem po^Ian-kem klubu, zavedajoč se. da }e večina radikaHk. poslancev z njegovo politiko skrajno nezadovoljna. Tekom današnjega dne m bilo važnejših poliričnh dogrdkov Opažena je bila dolgotrajna konferenca med gg. Davidovičem in voditeljem zemljoradnikov Joco Jovano-vičem. ki je takoj nato posetil tudi gosp. Pribičevića Objava pariške pogodbe — Beograd. 29. novembra. Včeraj je bilo v Beogradu m v Parizu istočasno objavljeno besedilo prijateljskega prfcta in konvencije o arbitraži, sklenj^rrh med našo državo in Francijo v Pauzu dne 11. novembra. — Pariz, 2?. novembra. Jugosiovenski poslanik g. Spalaikovič je izjavil novinarjem, da pričakuje vsak čas prihod kurirja, ki prinese ratificirano pogodbo. V kratkem bo sklenjena rudi trgovinska pogodba in konvencija o regulaciji srbskih predvojn*h dolgov. Ratifikacij ke listine francosko — jugoslovenskega pakta bodo po vsej priliki izmenjane tekom današnjega d-;e. Pogodba bo še tekom tega tedna registrirana pri Društvu narodov ZOPET ZAROTA NA PORTU-GALSKEM — Lizbona. 29. novembra. V Coimbri so odkrile oblasti obširno revobetjonarno zaroto, ki so jo organizirali boljši sloji. Aretiranih je bilo 20 oseb. Ostri ukrepi proti sovjetski opoziciji — Moskva. 29 novemb. Na zborovanju ukrajinske stranke v Harkovu je poroča' Rikov o poskušenem ateniatu na Stalina. Izjavil je. da se je prvotni boj opozicije proti stranki spremen 1 v csotno kampanjo proti Stalinu, ki ga opozicij on alci označujejo kot diktatorja in vodjo fašistov. Ta kampanija ie imela za posledico, da so pričeli pristaši opozicije govoriti o nameravanih terorističnih aktih proti Stalinu. Zato smo sklenili,* je izjavil Rikov, da bomo vse one, ki bodo tako govoru, brez nadalj. nega aretrali. Vekateri opczicijcnalci, ki so bili iz stra-nke izključeni, so že v zaporih pod ob*ožbo zr^:i^akonirih dejanj.* PRINC KAROL POD KONTROLO — Pariz. ?9 nov thraransloi vlada je od-slala v Pariz posebnega zaupnika, ki ima nalo- lo zasledovati vsak korak princa Karla. S V Rusija ponudila Angliji mirovni pakt Litvinov skuša navezati stike z reducirati svojo armado za pol gleških Ženeva, 29. novembra. V tukajšnjih diplomatskih krogih se doznava, da je Lttvinov o priliki svo.ega včerajšnjega poseta pri šetu angleške delegacije za pripravljalno razorožitveno konferenco v Ženevi izrazil nado, da bo pri tej priliki prišlo do obnove stikov med sovjetsko Rusijo in Anglijo. Zatrjuje se. da je Litvinov ob tej priliki stavil Angliji predlog, naj bi obe državi sklenili mirovni pakt, veljaven za dobo 10 let, s katerim bi se obvezali, da se v tej dobi druga druge ne bosta napadli. Litvinov je naglasih da bi ta pakt mnogo pripomogel k pospešen, u razorožitvnenega Anglijo. — Rusija pripravljena Dvico. — Rezerviranost v an-krogih. problema- Rusija bi bila s svoje strani pripravljena reducirati stalež svoje vojske za polovico, če bi se obvezale za enako redukcijo tudi vse ostale velesile. Vest o tej ponudbi sovjetske Rusije je vzbudila v vseh političnih krogih velikansko senzacijo. Splošno se komentira tako. da si želi Rusija ponovnega zbližanja z Anglijo. Angleški diplomatski krogi so zelo rezervirani, vendar pa je opažati, da Anglija ponovnemu zbli-žanju s sovjetsko Rusijo ni nenaklonjena. Glede ponudbe o mirovnem paktu pa so angleški diplomati« zelo rezervirani in odklanjajo vSako izjavo. Patrijarh Dimitrije ostane — Beograd. 29. novembra. Iz Sremskih Karlovcev kjer ie dvorec patrijarha pravoslavne cerkve, se dementira vest. da se bo patrijarh Dimitrije zahva'il kot patrijarh ter se pedal v samostan Dečane aH Sv. Goro. Iz ckolice patrijarha se zatrjuje, da pairijarh po cerkveni trad ciji sploh ne more odstopiti, dokler živi. Tudi se patrijarh počuti zdravega In čTesa tako, da je prišel v Sremske Karlrvce da ored'eđuje ar:: jerej-kerru saboru. Vest o odstopu patrijarha je prišla v javnost iz »Vesnika Srp-ke Cerkve-, o:gani udruženja svečenikov. Zanimivo je, da is za to vest zrznala širša javnost še prcd~o je bii ^Vesrrrkc ek^pedi-rati. ?klepa se da cb-toi: proi patriarhu med duhovščiro izves.no nezadovoljstvo, ki je rodilo tud: vest o nameravanem od- "u p?.tri; m. Pripravi]sina rczorcžiivena kinfsreica — Ženeva. 29. nov. Vcdja sovjetske delegacije za pri;:rr.vljalno razorožitveno ken-terenco Litvinov je včeraj posetil glavnega tajnika Društva narodov sir Erica Drum-monda. Pri tej priliki se je raz.ovarjal tudi z direktorjem razorožitvenega cddelka Društva narodov Madariago. Nemška delegacija za to konferenco je pod vodstvom strofa Berns'iorfa včeraj prispela v Ženevo. Danes prispe semkaj jugcsloven?ka delegacija pod vodstvom dr Markovića. OSTRE VARNOSTNE MERE V ŽENEVI — 'Zi ne*a 2^. nov. Povodom zasedanja pripravljaln3 ra?- režitvene konference j1- |«** »■žela policija izredno ostre varnostne me re. Vsi novinarji, ki posecajo seje Društva naroJov, bode moraii imeti izkaznice s fo U grafi] Za \\i(o dobili posebne iz-kaznii-*1 u;«em je ^ohod v hotel strogo za branjen. Moskva zahteva likvidacijo avstrijske komunistične stranke — Praga. 29. novem t r-' Kakor poročajo iz Moskve, se je na nedavni seji komuni* stov na predlog češkoslovaškega delegata dr Smcrala, ki je ekspert za komunistično rropagando v Avstriji, Češkoslovaški in ns Balkanu, sklenilo, razpustiti komunistično stranko Avstrije. Ta sklep je bil namera* van že pred izključitvijo Zinovieva. Kil pa ie odgođen z ozirora na julijske dogodke na Dunaju Vzrok za razpust je Kaje ta. da komunistična stranka Avstrije n; hotela spreieti resolucije naperjene proti Trocke-mu m ZV.ovievu. Komun:snčna sranka Av* •tri^e se bo polagoma prihodnje leto iik\n= dirala. PREGRUPACT.IA STR \NK V NEMČIJI — Berlin. 29. novembra. Centrum je sklenil z bavarsko ljuisko stranko za prihodnje parlamentarne volitve dogovor za skupen nastop. Pogajanja za fuzijo obeh strank se bodo vršila pozneje. POVRATEK NAŠEGA POSLANIKA V SOFIJO — Sofija. 29 nov Včeraj ^.e »p vrnil Tug^slovensvi poslanik g. Neri, ki ga je te'-^rn popoldneva sprejel zunanji minister g. Burov. Spor med Litvo in Poljsko — Varšava, 29. nov. Poljska vlada je rx> -. poslaništvo poroča, da vlada v vsej Litvanski mir in da se vrše med litvanskimi strankami pogajanja za razširjenje vladne koalicije. Berlinski litvanski poslanik se je odpeljal v Kovno, da podpre Vcldemarasa pri pogajanjih. — Pariz, 29. novembra Včeraj je sprejel Briand angleškega veleposlanika, s katerim se je razgovarjal o titvansko-poljskem sporu. Francoski zunanji minister Briand le po tem posvetovanju naročil francoskima paslanikama v Kovnu in v Varšavi, naj svetujeta obema vladama zmernost. Novi predsednik rumunske liberalne stranke — Bukarešta. 29. nov Včeraj dopoldne se je sestal izvrševalni odbor liberalne stranke, da izvoli novega predsednika stranke. Notranji minister Duca je imel daljni govor, v katerem je naglašal, da so v zadnjem Času spravljali tudi njegovo osebo v zvezo z vprašanjem predsedstva v stranki. Sedaj poziva vse navzoče, naj «oglasno izvolijo Vin-tilo Bratiana za novega predsednika stranke, ker bodo s tem na zunaj najboljše dokumentirali enotnost stranke. Nato je bil Vintila Bratianu soglasno izvoljen za predsednika. Po izvolitvi je povzel novi predsednik besedo, se zahvalil za izkazano zaupanje in naglasih da bo vedno stremel za ohranitvijo tradicij liberalne stranke. Tudi politični in gospodarski program vlade je treba znova določiti. Končno je bil tudi soglasno sprejet sklep, da se postavi pokojnemu Bratianu kot ustvaritelju velike Rumunije javen spomenik v Bukarešti. Razširjenje češkoslovaške — Praga. 29. nov. Narodno-demokrat-*ki poslane^ Matousek bo najbrže po sprejetju budžeta v parlamentu imenovan za tr-S-ovinskc-ga ministra. Temu nasproti pa >značujejtj praški listi govorice o razširjenju koalicije kot netočne. Vsekakor pa je treba naglasiti, da se kaže nernsko-nacio-talna stranka vedno bolj pripravljeno ak-.ivno sodelovati v vladi, kar se da sklepati Lz zadnjega govora nemško-nacionalnega poslanca Roscheja. Po mnenju cTnb-une-> bi se. ako bi nemški nacionala odnehali od svojih pretiranih jezikovnih zahtev, mogla ustvariti podlaga za sodelovanje nemških nacionalcev s sedanjo meščansko vlado. NAZADOVANJE NACIJONA-LISTOV V NEMČIJI — Berlin, 29 novembra. Pri občinskih volitvah v Nemciii, ki se vrše te dni, doživljajo nemški nacijonalisti in njim sorodne skupine strahovrte poraze. V Bronšvki so izgubili nacijonalisti nad polovico glasov, ki jih je po veČini pridobila socijalistička stranka. Iz ljubljanske kronike Neprilike mojstra Jožeta. — Radi borbe za kruh v zapor. Mojster Joie, k! sadje prodaja, >e bil snoči silno vesel ;:i razpoložen. Sam vase zatopljen je popiva! in spil tri litre močnega Ijutormerčar..* Majal se je po Zaimki cesti Naenkrat se ie spomni-!, da hna v vojaški bolnici svoje prijatelje. Prišel je do ograjnih vrat vojaške bolnice pozno v n>č Opazil je. da je vse zaklenjeno. Vide; e tud;, da mu nikdo ne bo odprl. Kljub wii-kanski »opici* ie splezal čez dva metra visoko žično ograjo ter se nato srečno znašel na dvorišču — vojaške bodice. Začel je tam silno razgrajati m kričati. Pežurni oficir in drtt^i vjjaki so xa začeli miriti. Zaman. Poklical; so stražnika, ki ga e k fino z največjim naporom odvidel na Itt l-nico m nato v policijski zapor. Danes ie Jo2« pred dežurnim uradnikom izjavil: — fJoopodL nič ne vem. Bcie mi>: M okrof mene plesale. Uiromerčan ie ino. čan. Dvbri M«:, a k. jc Jrugače poš-cn -c- tkvoc k danes stal pred polici:sklm komisar j em. — Aretiran: ste in privedeni v zapor, ker ste na- ,'a-r.cm kolodvoru kradli premog. V vrečo ste nabral: okoli 60 kz nro- ■on. — Da. BOipod komisar. Nabiral sem m glavnem kolodvoru premic. HI sem siino lačen. Cel dan nisem nič jedel. Bre? potil sem že štirinajst Jni. Da si kupim vr Državno hipotekame banke je izdal na \ ve svoje podružnice okrožnico, plasom katere po 28. novembru do nadaljnega ne smejo več ^prejemati prijav za hipotekama poso* jila. I/*emo tvorita le podružnici v Zagrebu in L;ublja:-!i. /a kateri ta odredb« ne vel'«. Poplava v Alžiru — Pariz. 29. no\ embra. Po ofirijolnm vesteh ix Alžira je našlo pri katastrofalnih poplavah samo v Mostaganerju smrt 100 ilo 150 oseb. me-i njimi '20 Evropejcev. 1^ prebivalcev še pogTesajo. Del mesta se je porušil, o>talo pa je pod vodo. Pristanih popolnoma zasuto. Vm zveze na zap^i \ ni Oranu so prekinjene. Med Uranom in A'./. -jem je poplava zajela potniški vlak. Putnikom so morali pozneje z letali dovaz.it i % ila. — Pariz. 2v. novembra. V kraj« tVrTCCl ^ in Mostajaaern je nearje razrušilo eele dele I c-sta. V evropskem delu mesta so našteli mrtvecev in ie nemo roče prešteti na stotine domačinov, kojih trupla leže raztresena povsod naokoli. — Rim. 29. riuvt-mbra. Strahovit v,, in prelom oblakov je popolnoma opu- -severni del republike Haiti. Reke so poj-Lr vile 5004)90 ^tirjaških milj orne Bilja, 230 K. Ijuiii je br<=-z strehe. MEDNARODNA GOSPODARSKA KONFERENCA — London. 29. novembra. Seje nc gospodarske konference sc bodo vršile od 13 d*i 15. decembra. Prvi dan bodu • vorili predsednik mednarodne gospoda-- -konference Theunis. guspa Barbara W& » ton in sir Alan Anderson. Dtbati o proniei» nem problemu bo pretfeicdoval Snovtden. Sir Alfred Mood bo govoril o rac:jonal:/a* ciji industrije. Zadnji dan konference pa se bo v Kila debata o p<">ljedelstvu nato pa ra/» prava o g ^podarstvu m o svetovnem miru. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA: Devize: Berlin 13^55—13.585 (H.57); I>u-naj 7 9975— £.021$ (8.0123); C-Jtih 1094- . I <1095.5); Newyork 56.73— 56.74 ( —); Praz^ 168.05—168.85 (168.45): Milan 30?*.5—309.25 EFEKTI: Celjska 164. Ljubljanska kreditna 132, Rrcu.;-ni zavod 16*j. \e\Ce 133, Ru5e 2>e—2v5, Kr-ni-ska ind. družba 350. Stavbna 56. &ešir lt>4. Strojne —. Split 610. Lesni t r z ' Tendenca živahnejša. Zaključeno 13 vagonov in sicer 10 vag. bukovih drv, meterskih, suhih, zdravih. 10% okrocli^:. bret sklad. fr. vaz. meja po 23: 1 \&g. desk. smreka, jelka, 18 mm, paralelnih, monte. media 24 fr. vaj. meja po 500 : 2 vag. smrekovih plohov, paralelnih, ostrorobih, očetjenih, 115 cm širine. 145 mm, od 4 m d>lž:ne naprej, od 20 cm širine naprej, fr. vaz. po 560. Deželni pridelki: Tcnden.v ^vr«ia. Zak' -:i — f 1 vazon pšenice. ZAGREBŠKA BORZA: De vite: London 276.7—277 Jb\ Newyork 56.628—56.S2S; Pariz 223—225; Milan 307.75— 309.75; Čarih 1094—1097; Berlin 1355.5—135«.5; Dunaj 799.75—S02.75; Praga 168.05—168.85. INOZEMSKA BORZA: C urin t London 25_2975. Newrork 518 50. Pariz 20.395. Milan 25.20, Berlin 123.87, Bcofrad 9.1375, Praja 13-365. Stran. 2 ^SLOVENSKI NAROD« dne 30. novembra 192/. 5?e% 71 Kako bo Ljubljana danes volila župana Določbe občinskega volilnega reda o volitvi lupana in podža- pana. Danes ob 5. popoldne se sestane k svoji prvi seji novoizvoljeni ljubljanski občinski svet, ki bo ob tej priliki izvolil župana in podžupana. Te seje so se dolžni udeležiti vsi člani občinstoega sveta, ker predpisuje zakon o občinskih volitvah v Sloveniji, da izgubi vsakdo, ki bi brez veljavnega izgovora ne prišel k seji aH pred končano volitvijo odšel, svoj mandat, razen tega pa pravico do ponovne izvolitve v prihodnjih treh letih. Tudi denarna globa se mu naloži. Po paragrafu «46 obč. volilnega reda za Slovenijo se smejo za župana izvoliti le občinski odiborniki. Izvzeti so: 1. aktivni, državni in javni zakladni uradniki, poduradniki in sluge, ter 2. duhovniki. Zupan in podžupan si ne smeta biti v bližnjem sorodstvu ali v svaštvu. Paragraf 47, ki predpisuje način volitve župana, se glasi: »Najprej se voli župan. Da je volitev župana veljavna, je ,/otrebna navzočnost najmanj polovice občinskih odbornikov in nadpolovična večina glasov navzočih odbornikov. Ako se pri glasovanju ne doseže omenjena večina glasov, je izvršiti drugo glasovanje, in ako se tudi pri tem ne pokaže potrebna večina glasov, ie izvršiti ožjo volitev. Pri ožji volitvi smejo volilci oddati svoje glasove samo tistima dvema odbornikoma, ki sta pri drugem glasovanju dobila relativno največ glasov. Kadar je enako g.asov, odloči žreb. kdo pride v ožjo volitev. Vsak glas, ki pri ožji volitvi pripade komu, ki ni bil vzet v ožjo volitev, je neveljaven. Pri tem glasovanju se šteje za izvoljenega tisti, ki je dobil nadpolovično večino veljavnih glasov. Akmo v boju proti centralizmu in r*\aa ia boj označuje našo notranje politično linijo, pa liaj smo v vladi ali pa v oDozLiji.j pravi ^Slovenec« Čudno pa je, da dobivamo najhujše udarce nd centralizma urav takrat, kadar so Klerikalci v vladi. Z i>dc£>rer.Jem klerikalcev so se te reducirale srednje šole v Sloveniji m se že bodo Va stotine železniških delavcev *e bilo pognanih na cesto, uradnikom so se znižale draginjske doklade, razširil se le davek na ročno delo, ukinile rame soc'dai-ne ustanove ali pa prenesle na račun delavskih dajatev, sedaj se nam grozi z novimi redukcijami raznih ustanov, dol >čbe uradniškega zakona se nanovo razveljavljajo itd. Ukinjajo se ustanove kaliurneaa in sociialncga značaja, ki smo jih dobili, ko so sodelovati v vladi sam. demokrati, ki p t: so znali svoj vpliv napram radi kani stranki v^c drugače uveljaviti kakor pa • i i vtop o mistični*, klerikalci Ni ustava, na katero so klerikalci prav iako pristali kakor vse druge stranke, kriva neuspehov politike SLS. pač pa stremljenje klerikalnih voditeljev, vzdržati se za vsako ceno na oblasti! Kdo pa je silil klerikalne avtonomiste, da SO u. pr. poslabšali zakon o oblastnih in sreskMi samoupravah z podieditvijo teh samouprav pod kontrolo iinaučnega mini. stra in da so napravili odvisne od njegu\e dobre volje tudi finance na5ih avtonomnih mest? Ali jc btla tega morebiti kriva vi-Jovdanska ustava? .4// zahteva morebiti ustavo, da si1 morajo i navadnim finančnim zakonom izpreminjati tcmcl;'ni zakoni? Verjamemo, da bi »Slovenec« rad opravičil politiko in neuspehe voditeljev SLS. toda s takimi nestvarnimi argumerni, kafcor jih navaja, svojega namena ne bo dosegel niti pri lastoib pmcaiib. Za uiegov u^led in za stvar samo bi bilo bol)«. ako bi %t oe bodel z reanlco in dejstvom, da sta drl proračun in fin. zakon ogledalo politike SLS. kakor je to v klerikalni -Narooni politiki« priznal sam dr. Štmrafc! Slavnostni koncert v „Unionu" Zvesti svojim tradicijam bodo priredili ljubljanski novinarji, člani Jugoslo-venskefca Novinarskega Udruženja tudi letos na narodni praznik I. decembra v dvorani «Uniona» slavnostni koncert z vele zanimivim sporedom. Med sodelujočimi najdemo letos operni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani z dirigentom g. A. Balatko. Sancinov komorni trio iz Zagreba, so-pranistko gdč. Vero Majdičevo. glasbeno društvo ^Ljubljana- pod pevovodjo g. dr. A. Dolinarjem. pevsko društvo «Ljubljanski Zvon*- pod dirigentom gospodom Zorkom Prelovcem in g. Janka Ravnika, profesorja ljubljanskega kon-servatorija. Program se bo otvoril z državno himno, katero bo zasviral ljubljanski operni orkester; tiato se bo izvajala Viteslava Novaka ^Slovaška suita» v petih stavkih: V cerkvi, Med otroci. Zaljubljenci, Na plesišču, V noči. Glasbeno društvo ^Ljubljana- zapoje pod dirigentom dr. Dolinarjem -Naročilo z bojnih poljan« (zložil dr. Krmovec) in «Mavrico> na Gregorčičev tekst (skladba dr. A. Dolina rja). Po odmoru nastopi prvič v Ljubljani Sancinov komorni trio iz Zagreba (g. Elvira Marsićeva — klavir, g. Karel Sancin — gosli in g. Rudolf Matz — Čelo). Gdč. Majdičeva zapoje dva solo-speva (Škerjančev «Večer soparen bo» in Lajovčevo«Zacvela ie roža»). Program zaključita dva zbora »Ljubljanskega Zvona« pod dirigentom g. Prelovcem: Adamičevo « Preizkušena zvestoba* in Pavčičeva «Lenka». Po koncertu bo družaben večer s sodelovanjem Nagodetovega orkestra (ples in prosta zabava). Vstopnice za koncert so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, na dan koncena pa se dobe pri koncertni blagajni. Predavanje o Norveški Snoči se je vršilo v veliki dveraai hotela LJniona dolgo iti zlasti v športnih krosih težko pričakovano predavanje inj. Thor„ letfa Ttmolda Hanssesa, znanega trenerja naših smučarjev za zimsko Olimpijado v St Moritzu. Predavanje ie bilo zasnovano v takem obsegi], da jc privabilo za naše razmere izredno rnnoso občrnsrva. Kot nepristranski tolmači javneea mnenja pa moramo ža! priznati, da bi bila prireditev lahko izostala, kajti fiiil soortnik; niso prišli na svoj račun, da o šitsem občinstvu sploh uc govorimo. G. predavatelja je pozdravi! in predstavil s primernim nagovorom uredsena. Pa tudi v tem pogledu se ie občinstvo zmotilo. O obeh filmih, ki sta trajala komaj 10 nruut, skoraj ni vredno govoriti Na ogromnem platnu so se videle motne, komaj 4 kvadratne metre veiike slik*, kakršne smo imel! že pred 30 leti S takim filmom bi se mogla zadovoljiti kvečjemu kaka vaSka šola. Poleg tega je pa še aparat tako pridno nagajal, da je moralo drugače potrpežljvo občinstvo dati duška svojemu nezadovoljstvu s ploskanjem in pikrimi opazkami. Športnih filmov in sicer neprimerno boljših smo videli v naših kinematografih že dovoq tako, da naše občinstvo lahko samo sodi o kakovosti obeh iilmov, ki jih je videlo na snoč-nem predavanju. Predavanje ie trajalo celo uro, dasi bi se dalo povedati vse v 10 minutah. Kcnčno bi še omenili, da ie treba za taka predavanja primemo urediti sedeže, kajti 2 metra pred platnom se slike, tudi če so dobre, presneto slabo vidijo. Opozorili t>i tudi upravv,- Uniona. naj ne uumerira sedežev s kredo, kar napravi zelo slab vtis. Pok* Ufcga d cbčin$tYG &*m«4ć > kredo obleko kar bi se v taki dvorani kakor le unIonska, ne smelo dogajati. Občin, stvo b: pa opozorili na točnost. Pri nas se ie razpasla grda navada, da prihajajo ljudje k raznim prireditvam prepozno in da motijn one ki pridejo pravočasno. Snoči so kapali nekateri posetnikl v dvorano 4e celo uro potem, ko se je predavanje te pričelo. 2e obzirnost napram drugm zahteva, da prihajamo k pnredirvam pravočasno. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Začetek ob 30l zvečer. Torek, 29. nov&mbr«: «rMe»ie*». P» Sreda. novembra, zaprto. Četrek, 1. decembra: Zaprto. Petek. 2. decembra: ^Idealni soprog*. C. Sobota, 3. decembra: Ob 15. uri »Hlapec Jernej« Dijaška preoStav« pri znižanih cenah. Iz v. Nedelja, 4. decembra: Ob 15. «L*kročena trmoglavka*. Ljudaka preditava pri znl* žanih cenah. Izv. — Ob 20. «Medet». Ljudska predstava pri mifcanih cenih. Izven. OPERA. . Začetek ob pol 30 zvečer. Torek, 39. novembra: Zaprto (generalka). Sreda, 30. novembra: »Miloševa ženitev*. Slavnostna predstava na predvečer na*- rednega praznika. Premterski ibormna. Četrtek. !. decembra: Zaprto. Petek. 2. decembra: »»Trubadurr. B Sobota, 3. decembra: Zaprto. Nedclia, 4. decembra: Ob 13. «Toc»cai'. Ljudska predstava pri rntJanih cenah. Irven. Ob pol 20. aBajadera**. Ljudska pTcdst.1--va pri znižanih cenah.. Izv Olga Kobiljanska, ukrajinska pisateljica. V nedeljo -o Ukrajinci izkazali Čast p.sateliici Kobiljanski za njeno 401etno H* terarno delovanje. Rojena v Bukovini leta kot hči državnega uradnika in vzgoje* na nemški, je uživala prav majhno šolsko omiko in se pozno posvetiJa ukrajinski na« rodni Kteraturi. Od l. 1894 dalje pa je napisala mnogo krasn:h pove*ti m novel iz na* rodnega Življenja, zajemala snovi in osebe večinoma iz resnične okolice ali iz svojih doživljajev ter postala fina realistka velike popularnosti. Živi v čeraovicah. Njeni splai so prevedeni tudi v nemščino, poljščino iu češčino. Želeti bi bilo, da bt se zanimali ?.t-njo tudi na.^i književni zborniki F. M. Škerianec: Štiri klavirske skladbe V dunajski založbi Albert I. Gu*nj.wu je Mfal pod Številko 1«>24 droben zvezek, ki rbscj?« ?tiri klavirske skladb* L- M. £ki»r- jart.-a To je sedaj menda prvikrat, da si je naš kompomsj priboril Številko v- ucraaUi Z3l"žbi. k -Čemur je Skerjanou Ce-?tiu*«l! Te 5»iri ►lvirl<^ ie komj^ni>t apis-jl ^r^d tremi ali Štirimi Mi in jih je prvič igral na svojem koncertu s\ Trpel, ni>, na Dunaju si-vevi pianist, ima po jih na svojem y»rorra-mu tudi Boro\v5-ki. Vse §tiri skladbe pričajo, da je koop« -nist sam izvrsten pianist, ter iskreno čuteč lirik široke, vznesene. melodične linije apartuega harmoničnega oečutenja ter zanimivih ritmičnih tvorb. Skladbe povprečno dobremu igralcu niso ba3 lahko pristopne, kr ne zahtevajo samo pianista širokih prijemov in zbiSti spretne leve roke, te:nv«*f tudi poglobitve v moderno izražanje in predvsem točnega razumevanja komponisbnv ubranosti. IVav toplo jih pt priporočam zhmti ambieijoinim pianistom Pri jav lih izvajanjih je treba igrati v>e štiri zaporni, ker tvorijo skupno enoto. TH»b^ s>- v Matični knjigarni. ' c. « Premijera Kon|e\lčcve opere : Zenitha MIlo- #eva« se vrli lutrl v sredo, dne 30. novembri kot slavnostna predstava na predvečer narrKl-n*ca praznika. Zasedba tc nacijotiahio rntnao-tične oper.-, kajc snov je zajeta tz ia^.»slovanske zzodovinc jc sledeča: Carja Lazarja r^ic g. Betetto. vlozo čarke MiMce pa predstavlja gna Jančarjeva, junaka Obiliia poje c Gospodinov, kraljeviča Marka — z. Rumpe!. Vib Ka-dljoila le £a Iliierrv-KavCniKova, vila brodarica — ga Policeva in viJa Oblakinja — «na Španova. Čarovnica Mart« le sa Medvedova, Ro]L» Krilatic — z~ Janko. Grabaneijai - C Subelj. V ostalem nastopajo vitezi, vojaki, vile. dvorjani, pazi ter narod. Prvo dejanje se vr$l v Mlrofr-planini, drugo v pečini čarovnice Marte, tretle na carjevem dvoru. V«; v Štirinajstem stoletju. Opero }e nastudiral kapelnik t. Balatka. zrežiral pa operui raviaatlj Mirko P 'i*. Ct-n* lM2af* ne operne. Simfonični koncert. 120 flO« r rojecega orkestre muzikc kraljeve gard.-iz Beograda se vr±\ v aobot.i dne 3 docem* bra ob 20. v uniorski dvorani. Orkester r gira vi4ji kapelnik podpulkovnik Dra^ot1" F'okornv. trv-a>a pa program davnih skla* dateljev Kalinikov. Cesar Franck, Cajkov« ski, dr Antonin Dvorak, dr. Miloje Milo-!evid in Jakov Gotovac. TV -*o znamenita simfonična dela avctovnth ^'asbenih v«Jik»i^ nov, med njimi tudi dela dmačih avtorjc\ Hrvata Gotovca in Srba Milojeviča. Pred« prodaja vstopnic od sredi /iutrai da!»e w Matični knjigarni. Cene na\ adne koncertne. žfietezmca KOLFDAK. Danes: Torek, 29. novembra 1927: karo« lifani: Satum: pravo«Ia>Tji: 16. novembra. Ev. Marija Jutri: Sreria, 29. novembra 1927: katoličani: Andrej; pravoslavni: 17. novembra. Grlc"»rile. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drjrr.ć: «cMedeja*>. B. Ktno Matica: »Razgaljena /ena*' Kino L>\or: «Orlov*. D£2l'RNE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva ceota; Tnu koezv. Mestni trg. Izpred sodišča NEPRJUKE PRI SRANOANJU Avgusta letr.s se jt peljal Matevž ir Slapa v Dev. M ari; o v Polju k porok' fantje <^ napravili šranso in zahtevali od žcv.rna lO.tM) Db odkupnine. MateAjti Jc bila sicer nevesta Se dražja kot pa rneseV a dejal Je fantom, da ni njegova dolin t*t. da bi Ji;n toliko dal zanjo .obfeJuMJ Jim je 4<*J L>n t:i jedačo m pijačo, Čei da spoitujc sure običaje. Panrom se Je pa to zdelo množe premalo iu sklenili so ženina in ne. vesto osramotiti. Parna Srefan in Tine $U ustavila nevestino kočijo nrl »lavolokn. ki pa sta ca tako narahlala. da H se smreki oaJmanJ-tem na tla. Nevesta in njen sprem-Ifcvafce sta skočila iz Kočije hotela lii iPčt.ail nazaj, tedaj ic pa že Štefan iievc-s t fg t ga spremTievaJci udaril za vrit, Pri-!;iie?a ie še posostn-kr.va hči Francka, ki je ;e »unaStvo sedel teden M v razoru r.^rn.M nr^sto^ka lalifce poškodbe., »t ad 21.7S7 ref IX. SC «4 XI 787-,-ef. Ia. RAZGLAS Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo pleskarskih in parketnih del za. 19 vil poleg lop-niČarske %'ojašnice Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem tiradu do 2. decembra 1927. — Ponudbe je vložiti do 3. decembra 1923 ob 11. ur? dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 29. novembri W27. Sport Še nekatere nedeljske tekme. PRAGA: Prijateljski tekma Slavija — Viktorija 3 • : (2 i 1). TOPLICE: Teplitzer FK — Ce-chic Kar-lin (Praga) 2 : 0. BL DiMPESTA: Pneastvo: Nemreti — Kispesti 8 : 0. I i posti — Boc*kay 9 : 3: Sabora — III. okraj 4 : 2. ITALIJA: Milano — AJ*>*mdri* 3 ; 2. Fro Vercelli — Padova 3:1* Đracia — Crcmoncv-c 3 : 2, Torino — Lazio 3 : 0. 0= noa — Rtgpiana 3 : 2. Bologna — Helfa* 10 : 1, Pro Patria — Modcna 1 : 2, Novar* — Internazionalc 3 : 0. .Tuvcntus — Livof; no 3 : 0. ČPANUA: Harcclcma — Evropa 3 : 2, Ev pagnoi — Bftdalona 1 ; 0. GRADEC: Jiemifinale Za zimski pokal: GAK. — Strasenhahtier 4 ! 2. Srunn — Htkotli 1 : 0. — St trnje pr\'enatva v Mariboru: Man« l-or 10 točk. razlika golov 10 : 0. Rapld 8. 22 : 2. Ptuj 3. 7 : 10. Svoboda 5. 7 : 13, tt* I lezničar 2. 3 : 13, Merkur 0. 3 : 23. I 'TTT r TTT ' —— Jean de la Hyre: 73 Ce/ tri minute so se spustili nu /aso Glavne policije, kier je stanal general Cnonc in njegovi pomočniki, kadar je bilo treba v mesto v»o rifijriili opravkih. Ura \v odbila devet. Oiro in Goffi sta izstopila. — Ali niste razburjeni? — ie vnra-5al d* Albaniac Lidi.io. — Niti naimani. — Potemtakem Da kar na delo. Kakor je bilo dogovorjeno, je ostal d' Albaniac pri krmilu. LIdiia je skočila na teraso. Na terasi sta stala dva rnaniša aeroplana s pilotoma Dri krmilih. Pri stražnici ^ta stala službujoča redaria. Eden je stopil d' Albaniacovemu letalu naproti. Lidija ie imeTa nroti sebi štiri može. Njena naloga ie bila tem lažja, ker niso stali skupa*. Giro in Goffi ji nista rn^'a •pomajrati. ker sta čakala generala Enona. ki ie moral vsak hip stoo'fi na teraso. Toda Lidija ni dolgo razmišljala. Z orožjem v roki je stopila pred redarja in mu spustila strupene Dline naravnost v obraz. Redar ni imel maske. Zato se je molče opotekcl in padel. Drujji redar je zaklical na pomoč. Lidija .ie planila k nJemu in s:a omamila. — Pazite. Lidija, pazite! — ie zaklical" d' Albaniac. Tudi Giro in Goffi sta opazila, da sta pilota v aeroplanih potonila revolver-it: - strele. D' Albaniacov klic iu ie opozoril na u:-uvno dolžnost. General! Na teraso je stopil mož. v katerem je d' Albaniac takoj spoznal generala Enona. Ves presenečen se ie ustavil, misleč, da so se redarji sprli in steoll. Toda Giro in Goffi sta bfa že ori njem. Skušal se ie braniti, hotel je za-kričati, pa je bilo že prepozno. Težka pest mu je zamašila usta. Tri druge roke so ga zgrab'le. dvignile in odnesle. Videč generala ie d* Albaniac potegnil revolver - strelo in ubil oba pilota. Lidija ie pravočasno pokleknila, sicer bi jo bil zadel smrtonosni žarek iz pilo-tovega revolveria - strele. — Hitro v aeroplan. Lidiia! — je zaklical d' Albaniac. Toda bilo ie ž;^ prepozno. Na teraso ie planilo naiprei šest. za njim pa še Sest mož. Morda so to bili generalovi spremljevalci ali oa so prihiteli na klice iz sosedne sobe* Dva sta planila na Lidijo in jo podrla na tla. Drugi so skočili k velikemu aeroplanu, kjer sc Je general obupno otresal naoacVcev. Giro in Goffi nista pričakovala, da Se bo general tako trdovratno boril. Ker sta morala paziti, da ga ne zadavita aH ranita, sta imela dovoli opraviti z njim in se nista mogla braniti, ko je navalilo na ercplan kar deset mO/L D' Albaniac ie že mislil, da ie igra i.:-gubliena. Lidijo sta držala dva redarja. Ozrla se ie in zaklicala: — Letite, letite. Jean! Rešite se, mene pa Dustite tu! . Kakor strele so švigale d* Albaniacu misli po gavi. Ce bi skušal rešiti Lidijo, bi bil izgubljen. Sam bi se moral boriti proti desetim redarjem. Ce Da pogine on čaka neizogibna smrt Leticiio. For-telusa in vse bivše Mudi. General Enone ne bo pozabil, da so ga hoteli ugrabit*. Tako bi se utegnilo zgoditi, da ne reši Lidi'e. obenem ^a n-^rrb' vse dru^e. Ce bi pa žrtvoval Lidijo, kakor je sama zahtevala, in b> b> HroeTtpi g-enerala Enona s^ li'bV'* s** boT 1. — Letite, Jean, lerite! — je kričalo dekle. — Zbogom! — iim ie zaklical v od» govor. Ne glede na ves obup je ohranil mirilo kri. Aeroplan se je zamajal in dvignil v hipu, ko so ga hoteli redarji zadržati. Iz desetih revolverjev se Švigale strele. Toda bilo je že prpozno. cilja niso dosegle. Aeroplan, v katerem so leteli d* Albaniac. genertl Enone. Giro in Goffi, je izginil pod večernim nebom. Redarji so dobro videli generaTa Enona v rokab neznanih napadalcev, niso pa razumeli, kaj bi to poanenilo. Vsi so bili navadni redarji in kot taki niso mog'i ničesar ukreniti. Zbrali so %t okrog Lidije. Dekle je molče prena* šalo svojo usodo. Redarji so j: sneli masko in k) začudeno og'edovali. Slednjič se je eden oglasil: — Službujočega častnika bo treba obvestiti, kai se je zgodilo. Tisto noč te imel v generalovem kabinetu službo častnik št 32. Prišel je na teraso in spočetka ni hotel verjeti, da ''e bil policijski prefekt ugrabljen. To1a kmalu ie prepričal da govore redarii resnico. Generalov osebni aero-pTan ie stal na ir-*si. Generala sa*rega pa ni bilo nikjer. Dva redarja sta ležala mrtva, dva druga sta bila omamljena s plini. Sredi skupine preplašenih redarjev se je smehljala Lidiia. Vse je pričalo, da jc pn.slo na terasi do krvave borbe. Toda častniku nI š!o v glavo, kdo bi mogli biti napadalci. Po dalKem razmišljanju ie zapovedal: — Odvedite ujetnico v stražnico. Vrnem 72. •SCOVENSKI NAROD« dne 30. novembra 1927. Strao 1 Dnevne vesti. V. Ljubljani, dne 29. novembra 1927. — Znanstveno društvo ta tramanistične prod okroitvl ljubljanske univerz Znanstveno društvo ?a humanistične vede v lAMjani protestira proti okrnit vi sio-venske univerze v Ljubljani in prou načinu ukinitve nekaterih fakultet po čl. 44. finančnega zakona. Našo narodno iuanoslo-vanško državo je slovenski narod vzljubil N tem bolj prav zato, ker je v nji dosegel, da so se ustvarili njegovi dolgotrajni sui in studi, ko se je ustanovilo v Ljubila*!! snan-ftvepo središče, unrverza, viden znak *to.. letnega stremljenja slovanskega naroda po Sto!turni aavršltvi. Izjavljamo, da nihče nI-tna pravice posegad kvarno v razvoj ljubljanske univerze tn vsakogar, ki bi nam hotel storiti to krivico, bo slovenski oar^d inoral prištevati med Svoje sovražnike. — Za predsednika: J. Orafem^ucr: za tajmbra, 9 drugem pa do 81. decembra. — Is sodne alvžbo. V pokojen je jetniški ■pesnik pri okrožnem sodiSeil v Celju Frane Tocolovlak. mm U zdravniške cluibe. Bivši inspektor ministrstva za nerodno zdravje v LJubljani dr. Milan Vukifcevle ja bil izbrisan iz im*-nfka Zdravniške zboruW »i Slovenije, ker m> ie presolil v Beograd. Gerehi*tro s onHni Krr>rina. Dosedanji župan občine Krčevine »nex Maribor Invi breg Gregor Skof je bil na lastno prošnjo radi starosti razreaen županskih poslov, ob-fineki odbor pa r»di izkazano nezmožnosti razposeen. Za gerenta je imenovan posestnik in kovaSki mojster v Krčevini Alojzij Pekla r. ~ Raspis stalnih «lusbenib mest na. enotnih šolan v mariborski oblasti. Na osnovnih Šolah v mariborski oblasti so raspisana stalna službena mesta in eieer v sre-sn Celje 15, v srezu Domja Lendava 22, v •reza Dravograd 16, v srezu tioraji grad 7, v šrezu Konjice S, v srezu Maribor desni breg 11, v srezu Maribor levi breg IS, v sre-ju Murska Sobota 21, v srezu Ptuj 2> v srezu ^ovenjgradec 6, v srezu Šmarje pri Jelšah 16» za sreza Ptuj in Maribor levi breg pa po sna služba sreskega pomožnega učitelja. Prosilci naj vlože prožnje pri 5olskik upraviteljih najkasneje do 31. decembra. Podrobnosti razpisa so razvidne bj »Uradnega lista £ 3t. 119. z dne 28. L m. _ Raspisano notarsko me>to. Kotarska zbornica v Ljubljani razpisuje notarsko mesto v Mariboru ali pa drugo notarsko me-*to, ki bi se morebiti izpraznilo po premestitvi Prošnje naj se v\oie* pri Zbornici najkasneje do 15. decembra. — Za mrtve priglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve pogre^enci Janez Jurecic, posestnikov sin v Hrastju, Janez Kova&e, posestnik v H ras tuljan. Franc Zbaše ik, posestnikov sin v Dolenjem Mraševem, Jožef German, posestnik v št ritu. Jožef Korelc, posestnik v Mak ovcu in Anton BarboriČ, posestnik v Gorenji vasi. Vsi so odšli začetkom vojne na bojišče, pa se niso vrnili. — Lekarna r Rasah pri Mariboru. Kc-teptarica in laborautinja v Mariboru mag. pbar. Emilija Je^ovšek je zaprosila za koncesijo nove javne lekarne v Rušah pri Mariboru. Lastniki jamih lekarn, ki smatrajo eksistenčno možnost svojih lekarn s tem za ogroženo, naj vlože morebitne ugovore tekom 4 te<1nov ali pismeno pri sreskem poglavarju v Mariboru, desni breg. — Nalezljivo bolesni r mariborski oblasti. Od S. do 14. t. m. je bilo v mariborski oblasti 20 slučajev tiluznih bolezni, 62 «kr-Tatinke, 4 griže, 14 davjce, 8 o*pic, 6 Jena in 1 krčevite odrevenelosti.__ — živalske kalne bolesni v ljubljanski in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 14. do 20. L m. 26 slučajev svinjake kuge in 10 slučajev svinjske rdečice. V mariborski oblasti je bilo 21. t. m. 32 slučajev svinjske kuge, 8 svinjske rdečice, 2 stekline, 3 konjskih ga rij in 1 vraničooga prisada. — Anket« o meščanskih »olah r Beojrra- *ta. V Beogradu se je vršila pretekli teden s**ja Pedagoškega društva, na kateri so razpravljali o meščanskih šolali. 0 tem vprašanju f>o poročali zastopniki mehanskih sol, med drugimi tudi g. Draurotin Hu mek, ravnatelj meščanske iole v Mariboru. — Volitve na gubetiški pravni faknlterL V nedeljo so se vršile volitve za jugosloven-fko podporno druStvo >Svj|etlostt na pravni fakulteti v Subotici. Oi 216 Članov je glasovalo 180, p« so dobili demokrati absolutno večino 70 glasov, docim so druge liste dobile is sicer nestrankarska 81. radikali 10 in Hrvali 17. — hodniki sa novinarske »pore * Vojvodini. Pravosodni minister je na temelju novinarske uredbe imenoval sodnike, ki bodo reševali spore med novinarji in lastniki listov. SodnikJ so imenovani »a Subotioo, Novi Sad in Vel. BeČkerek. — Ueitelji tujih jeiikev. Prosvetno mini* rtrsrvo }e izdelalo poseben pravilnik za učitelje tujih jeczikov. V pravilniku bo točno •loločeno, kateri inozemne lahko poučuje tu- jezike v naSi državi. Vtak učitelj bo motel predložiti prosvetnemu ministrstvu odnosno merodajnim prosvetnim oddelkom primerne dokumente o svoji usposobljenosti. — — Telefonska sveza Slovenije a Barko. Ministrstvo pošte in telegrafa je odredilo, da so telefonski pogovori Slovenije z Bačko zlasti pa s Somborlem vrie tudi preko Zatreba po telefonskem vodu Zafcreb-Osiiek-Sombor-Svbotica. To zvezo bo telefonska centrala odstopala, kadarkoli ji bo to mo-2T>če. Razen tega fma*o t! pogovori pred- nost na direktnem telefonskem vodu Dut> [jana-Beograd v te odrejenem Casn od S.— 8 40 In od 13.—-16. ure. — Reaorvni ofjeirji se opozarjajo na določila čl. 474. službenih pravil I. deL, glasom katerih so dolžni na državni praznik dne 1. decembra 1927 v uniformi prisostvovati cerkveni svečanosti, ki se bo vršila v stolnici sv. Nikolaja ob 10. uri. Kdor nima uniforme, naj pride v civilu z znakom. C lani naj se pol ure preje zbero v pisarni pododbora (Kongresni trg 1), od koder bo skupen odhod. — Pododbor Ljubljana. — Strojni ključavničarji io železoetru-garji! Kosiusiia. ki bo tabrala večje število strojnih ktiuca\alča«iev in železostru^arieA za vojaški arzcail v Kragufevcn, bo poslovala pri podm^anem uradu dne 2., J. ra 4 decembre I0J7. •iopoldno Kdor rcfiektira na mesto, naj >e te dni Javi dopoldni, pri podpisanem uradu. t>rfavna hortz dela v L1wWjaui. — Promet na cesti Kamnik - Gornjigrad ustavljen. Sreski poglavar v Kamniku naznanja, da je promet ca deželni cesti Kam-nfk-Crna proti Ooren?cmo sradu zopet za 8 dni prekinic-n. ker po^to, samokres, orožni list in potrebno immicljo Podjetniki postnih vožcai] pa naj prosljc sami neposredno pri pristojnih ekrainh po^la_ varstvih za dovoljenje, da smelo oni sami ali pa njih uslužbenci med prevozom pošte nositi orožje. — Denarne zneske naj prfene-so stranke v svojem in državnem interesu na poŠto vsaj eno uro pred odprafo. da denar na DoSti ne leži Čez noč. — Avtomobilski osebni promet % ljubljanski okolici Zadnje dni je začel ob~ato. vati avtobus med Brezovico In Ljubljano. Prihaja Šestkrat v LJubljano fei tolikrat se vrača z Bor$t*Hkove£a trga Izpred restavracije *Pod staro lipov Statoe postale so aa Viču. kjer se odcepi cesta na Dobrovo, pri Dolgem mostu (gostil. Kušar) pri Kanca (Pod smreko) ter na Brezovici pri Vel. kaverhn, po potrebi pa tudi drugje. Občinstvo je veselo modemoma vozila in se ga pridno poslužuje — Ivanjkovci. Za vinski sejem in raz. stavo, ki se vrši tukaj dne 7. decembra t. L, so prijavili Številni vinogradniki ormoško-Irutomerskega vinarskega okoliša svoja vina — med temi mnogo najodllčnejsih pro-duccr>tov. Zahtevane cene so primerne bi a. gu, tako, da bo vsakdo lahko svojo potrebo kril Prireditev traja te en dan Za 5^odstot. popust na železnicah Je zaprošeno. Kdor se za vina «z tega vinskega okoliSa zanima, nt$ te prireditve ne zamudi — Podpornemu društvu slepih m) tiaro-vali: Občina §<. Janž na Dravskem polju 3A Din: Jarbec Pran na nabiralno polo 153 Dta; žtrpanstvo Velesovo °0 Din; Lob-nik Fran, Gomj» grad. 20 Din; občina Maren-berg 100 Din; Narodni klub delavske zbornice Maribor 300 Din! Drnovšek Mihael ua nabiralno polo 660 Dm; občina Črnuče 50 Dm; neimenovani 300 Dfn. Vsem plemeni rim darovalcem se najlskroneje zahvaljuje odbor. 30. XI. 1927 ob 20. uri - Telovadna akademija - Ljubljanskega Sokola Narodni Iz Ljubljane —i? Na državni praznik 1. decembra razobesi mestni magistrat na vseh svodih poslopjih državne in narodne zastave ter vabi vse hišne posestnike in druge, da rsto-tako razobesijo zastave. Novi InženJerJI. Preteklo soboto so diplomirali na ljubljanski tehniki za Inženjer-Je rnontanistike gg.: Lo>ze Zupančič iz Ljubljane. Aleksander Zambelli iz Zagreba in Pavel Novikov h Petrograda. Mladim tnžerrienem čestitamo! —lj Naval na ljubljansko bolnico. V ljubljansko bolnico je bilo do danes opoldne sprejetih 13.100 oseb. —lj Zadnji dnevi Pompejev. Namesto včeraj odjpadle predstave drugega dela tega velczanimlvega zgodovinskega filma se ponavlja ta danes v prostorih kina Marice ob 14.30 uri. Opozarjamo cenjeno občinstvo na ta izredno lepi film ki je dosege! ob priliki svojega predvajanja v LJubljani ogromen uspeh, sai so bile vse dosedanje predstave skoro do zadniega prostora razprodane. Pilm nam nudi toliko užitka ob prelepih scenah, zlasti v zadirjcm delu, da ga z mirno vestjo publiki kar najtoplije oriporočamo —lj Pravljice ta đeeo. Atena priredi jutri v sredo 80 t. m. ob 5. popoldne v beli dvorani Uniona I. nadstropje vhod Frančiškanska ul. 2, prvo pravljično pripovedovanje. Pravljice bo pripovedovala gdč. učiteljica Groielj in otroške pesmi bo pela gospa Goloblčeva. Vstopnine ni. —lj Vreme, Snoči ob 20. je kazal barometer 773, termometer -f 3 sL C, danes ob 7. zjutraj barometer 773.5, termometer 0 61 C, opoldno barometer 774, termometer -f- 1 st. C. —lj Miklavi bo izbiral lepa darila za de-co in odrasle dne 1. decembra od 5. do 7. zvečer v trgovini M. Tičar, Selenburgova 1. 92S-n ~Jj Veliko iibero volnenih jopic najnovejših blni. perila, kravat itd. priporoča tvrd k a I?n. £argi pri niiki ceni. Ljubljana ©v. Petra eeets. tJ8-L —1| H«**rdiset- V neki predmestni go* đtilni so trije možakarji Igrali prepovedani hazardni »Mrtelc P«wiaje to zaceli igrati le >31<. Pri tam je neki mladenič zaigral 600 Din, ker ni hotel plačati, 90 jo razvil pretep in je eden igralcev udaril tvojega tovariša po glavi. Prizadel mu je težko telesno poškodbo. Ranjenca *o prepeljali v javno bolnico, kjer so mu rano iz-prali in obvezali. —H Male tatvin*. Na Starem trgu stumi-jocemu trgovcu z u^njein Francu Erjavcu je neznan flovek ukradt.l Sovtjarsko kopito, ki je videlo pre-1 trgovino. Baje je to aforil neki čevljar i« m>CJ*jivos*ti. Iverici Manji Lainpič iz Bizovika ie nekdo * Vegovi ulici odpeljal rocui voziček * * perilom, ^koda zna^a približno 10»V» Dio. —1.1 Neraoda. V pivovarni tUnioo< ^af-j-otettcjpa lila^^-a Blažu Fareoika d\*ovprefni voz v>ritispil ob kameniti steber. Dobil }a n«v tranje poškodbe ter j?a j«1 pivovarna s svojim lastnim *Ttorm>bi!om prppofjala v ^avncj bolnic-o — lj Drobiž poiivt.i-U«' krtiiike. i*nlioija je zaprla dve o^ebi. eno radi pijanosti m razgrajanja, drugo radi tatvin* Prijavljeni so: dve manjši Jatvini, telesna r»$kMba. aiučaj hazardna iarts 7 ponocujakuv radi kaljen ja nočnega miru, neki gostilničar radi prekoračenja policijske ore in 9 voznikov odno&uo kolesarjev, zaradi prestopku cestno-polieijskega reda. —lj Kopališče Tabor odprto U Vhod naproti vojašnice. 09/L KONCERT Z DRUŽABNIM VEČEROM IN PLESOM UO PR\*ODECEMBKRSKA PRIREDITEV V «UNK>NU«. SfNFONICNA IN* KOMORNA GLASBA, SOLOSPEVI, ZBORI. DRUŽABNA ZABAVA PLES * NAGODETOV JAZZ « PLES Iz Celja —C Proslavljanje Ujedinjenja v Celju. L decembra bo ob o. uri v farni cerkvi sv. Daniela slovesna zahvalnica, cb 10. uri pa v pravoslavni kapeli v vojafciici Kralla Petra. Ob 11 uri sprejema pove!3nik mesta čestitke v oficirskem domu. —C Cfasski sestanek krajevne organizacije SDS za Celje - Okolico se vrši da. nes zvečer ob ?*>. ari v zostfcri VViIson v Gaber ju. —-c Ustanovni občni zbor Aerokluba Celje. Ker se v nederjo, dne 21. novembra vsled odmakloga časa po predavanju v MejrUietn kinu ni mogel vršiti napovedani ustanovni obciti zbor. se vr51 isti dne 2. deccirbra v kavarniški dvorani hotela ♦Union« >b pol 3L zvečer. Pozivajo se vsi člani in prijatelji aerokluba. da se ob6rroga zbora ponoštevilno ude!et!e. Iz Maribora —m Pomembni koncerti v Maribora. Poleg f& popularnega novinarskega koncerta bomo imeli v petek, dne 2. decembra mon-fftrekoneert P.20 godbenikov broječe kralje-ve garde, v pondeljek. dne 5. decembra pa nos posetijo na5i stari znanci Zikovci. — in Vaj večji vlom zadnjih let v Mariboru je bil t2vršen v noči od sobote na nedeljo v pekarni Robaus na Koroški cesti. Storilec bivši pekovski pomočnik Arman. je navrtal veliko železno blagajno in se polastil gotovine in raznih dragocenosti v skupni vrednosti 70.000 Din. Da bi zabrisal za seboj vsako sled, je postil tla j moka S tem je policiji zasledovanje v resnici skoraj onemogočil, vendar pa ga je usoda sama spravila v roke pj-avioe. Prijeli so ga, ko je hotel brez potnih listin pobegniti v Avstrijo. Sprva je odločno tajil vsako soudeležbo pri tatvini, pri aataenejSi preiskavi p« so našli pod kožubovinastim ovratnikom vSite tisočake, ki so ga izdali. —m Zone« samomor. Včeraj so opazili lovci v studenUkem gozdu v bližini Felberje-vega otoka mladega moža, ki se je zamišljeno sprehajal ob bregu. Nenadoma je počil strel in kmalu nato je nekaj pljusknilo v vodo. Ko so prihiteli lovci k reki, so našli v Dravi mrtveca. Poznejša preiskava je ugotovila, da gre za nekega Roberta Ogrizka, ki je izvršil samomor. LT9trelil se je v prsa in nato padel v vodo. Kaj ga je gnalo v smrt, Še ni znano. —m Razlaga stanovanjskega zakona. Dr. Gosarjev stanovanjski zakon, ki ukinja stanovanjsko zaUito, je povzročil i med najemniki i med hišnimi posestniki veliko zmedo. Mariborsko društvo stanovanjskih najemnikov sklicuje v sredo ob 20. v malo Ootzovo dvorano javno zborovanje, na katerem bodo referenti obrazložili določbe novega stanovanjskega zakona in pravilnika. Opozarjamo najemnike na to zborovanje, kjer dobe vsa potrebna pojasnila tn informacije. —m Spored novinarskega koncert«, ki se vrši v proslavo narodnega praznika dne 1. decembra v unionski dvorani je zelo pester. Nastopila bodo pevska druStva Glasbena Matica, Maribor, Drava, Jadran in Mauner-getangsverein, poleg, tega pa se solista g. Neralič, član Narodnega gledališča in kapel-nlk Herman Friecb. —m Osem skrinjic bo za občinske va» litre. Pri občinskih volitvah se bo znova pokazala politična zrelost Mariborčanov. Nid manj kot osem kandidatnih list je bilo vloženih io 328 kandidatov se poteguje za o«, klonjenost mariborskih volilcev. Manjka tamo še vitez Zagorski, Glavna borba pa se vrši med SDS, SLS in socijalni mi demokrati. Vse drage stranke več ali manj ne pridejo v poitev in bodo uto glasovi, oddani zanje, zavrženi. Kdor pa zeli Mariboru napredek in razvoj, ne more voliti SLS, ki jo baS sedaj, ko je v vladi, pokazala, da ji gre tamo za oblast Pisane zgodbe iz naših krajev Nova letalska katastrofa« — Tragična smrt mladega Slovenca. — Radi požiga in goljufije obsojeni veleindtMtrHalec, — Pijanstvo vodi v zločin. iz Meščana ix>roća.K>, da se je včeraj okoli lo. dopoldne dvignil na aerodrom« v Jascnicah pri Mostartti vojaški aeroplan tipa ®ttct 1°. V letjtlti sta biU: diplomirani pođaare-dni« Dfft-gjoslav Didojević iz Srbije in Olegov sopotnik dijak - pilot Dru4'> Korenjak iz Slovenije. Vreme jc bilo še precej ugodno, le veter )t malo pihal. Ko itu bila letalca v višini kakih d0Q m in sta v /rraku izvajala rarliCnc akrobacije, »e tiii^ta! v motorm nebatđotna dcu-kt. .Motor jo \i >c neznanih vzroka*', eksplodiral in začel hitro padati ha tla. Podnarc\mik OiclojeviO W >koCii i/, letala rn >c je hotci na ta naćln rediti. Oblegal pa ie na mestu tnrtc^'. M jelovoga druga Korenjaku >o r>a pvteffnili izpod riizvalin letala vse£a r.-izmesar-jenega in 2e tudi mrtvega. Trupli obeh ponesrečencev so ;>rt> nesli v tnm'ašnico vojne bolnice v Mosta rju. Aparat je popolnoma uničen in za vsaiko uporabo nesposoben, ^kode je za SOO.000 Din. Danes popoldne bosta ponesrečene* svetano pokopana z vojaškimi čaMmi. Starih obth so bili brzojavno ofrve&eni o silni izgubi. Letalska nesreča je vzbudila v Mo-starru in okolici veliko sočutje. Letalo ie strmoglavilo v neki vinograd na levem bregu Neretve. ★ V Sarajevu je bil včeraj obsoitf) znani veletrgovec m velerndustrijalec Kosta Petrovič iz Beograda. Obsodba je zanimiva, ker je pokazala, kako je strast po dobičku privedla bogatega trgovca v zapor Veletrgovec Petrovič je dobil od vojnega erarja naročilo za dobavo 12.500 vojaških čevljev; ni pa mogel v določenem roku dobaviti določenega števila čevljev in si je pomagal na zelo originalen, a nedopusten način Napisal je fakturo za 1?.500 parov čev- ljcvt v vagonu *>4* odpori a I satno 1230 parov. Nato je vagon zapečatil In sami ^prcsrtibal iz Beograda v Sarajevo, kjer bi moral predati svoje blago. Na neki postaji blizu Sarajeva je velerrto-vec sam zaigal vagon, kjer so Mil na-tovorjeni njegovi čevlji. Kačunal je, dta bo vaiton zgorel hi mu potem ne bodo mogli dok« za ti, da je bilo v vosu temo 1250 parov vojaSklh čevljev. Ali ne niegovo nesrečo je prisotno Železničar-sko osobje oravočaKrt»3 pogasilo ogeiti in vagon t čevlji ni zgorel. Komisija. M je preiskovala vzroke požara. J« *«ve» da ttidi ugotovila, da je bilo v vagonu simo parov čevljev me*to 1&S0O kakor ;c bilo navedeno v fakturi. Na sv>diagi te ugotovitve je Wl Petrovič aretiran. Včeraj se jc moral zagovarjati pred sarajevskim sodt&Čem in je bil obsojen radi poftga in oo^cnRene C^lntfile na S let \efke ieče. V iicr? Crkvi v Banatu so na zaiife-vo državnega pravdnika aretirali seljaka Nikulo 54cefica, ki je obtožen ubo* ja. Prošli teden jc Skefica kroKal z ne* ko družbo. Pozno v noč je vsa družba odsU v kavarno * Vojvodina«, kjer » se nadalje popivali. Polagoma se je dm*ba razila \n ostal ie sam Skefica. Ko bi moral plačati račun, je prišlo med njim in kava mar jem do prepira in kmalu tad i do pretepa. Že precej pijani Skcfica je pograbil vclHc kuhinj**« nož in z njim dvakrat zahtKlel nesrečnega kavarna rja. Ves krvav se ie ta zrušil ira tla, napadalec pa je i*o*>ejtnU. Težko ranjenega kavarna rit so takoj odpeli aH v bolnico; poSkodbe. ki mu jih je zadal Skefica. so pa tako težke, da zdravniki dvomijo, da bi ranjenec ostal pri iiMienjiJ. Pobeglega Skefico so te dni slučajno neŠtl v neki vati ¥ »okolici in ga aretirali. Ne zamudite! Danes zadnjikrat ob 4.. pol 6.. pol 8. m 9. — Največji rn najlepSi NORD1SK vclefilrr. V glavni vlo^i sijijir. G0ESTA EKMAN in njegova partnerica čarobno lepa UL DAG0VER Elitni Kino Matica. - Tel. 2121 Sokol Sokolstvo in naše vseučiliško vprašanje Z ozirom na dejstvo, da se pripravlja ukinitev nekaterih fakultet naših visokih šol in s tem zmanjšanje njih svobodnega udejstvovanja v podvigu in razvoju du&ev-nosti našega naroda, smatramo 2a .-vojn dolžnost, da svareče dvlgaimi ^v«>i clas proti tej pogubni nameri. Na£ II. zbor iz I 1924. v zgrebu ie v naloge našega Sokolstva uvrsti! načelni sklep, ki pravi, da >S<»korstvo mora biti mogočna opora vsemu stremljenju naroda po višjih smotrih, mora biti izraz njegove moč! in njegove zavednosti.* T ooporo dajermi vsemu narodu z zagotovilom, da bomo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpoiago, čuvali niegove najvišje n»učne m vzgojne institucije, ker ne smemo dopustiti, da bi se urejale materijalne prttike v državi na račun In v škodo Balega kulturnega življenja. Do te izjave smo upravičeni toliko boli, ker je naš prvi starosta brat dr. Ivan Ora-žen v svoji poslednji volji ustanovil *Orai-rtov dijaSk) dom* v LJubljani, katerega blagodat je v prvi vrsti namenjena medi-clncem ljubljanske unrverae in v daljnih določilih d Jak^m tehnikom istega vseučilišča brez ozira na to, kateremu plemenu našega naroda pripadajo. Ker trajno paz'mo na vse kulturno snovanje v nai* državi, stojimo rudi v tem primeru budno na straži in smo že storili vse, kar je v naši moči, da preprečimo vsako Škodo, ki bi iz te namere utegnila nastati idealnim pridobitvam našega celokupnega nacionalnega, kulturnega, gospodarskega fn državnega življenja. Starešinstvo JSS. o — Pr«4»*dfetvo bolgarski* tJuB*ka>< j« sporočilo starešinstvu jss« da je umrl 21. t. m. H r i s t o A t s n a s o v. Atanasov je bil večletni starosta saveza »Junakov: in *ve*ti »"lan tofljtfeega di elita Junakov. Bil je vu«»t psgotltjetaatgj j•obornik. Hlareltnsroo JSS fe je opomnilo -rnrti brata Atanasov« na seji 2*2. t. tn. in jc podalo predaedvt™ bolgarskih Juimkov svo|e brat•!•.•• onial^. — SI«re»iAHif« J8fl je sklenilo, da *e ok racajo v*e £ttpr in druMra v ookolakih nadeva h na klub po*laftc«t - Sokolov le potoon zaveta. — Brvittriee >Pof t ^okalsko življonja«. ki je namenjena aok otok i deri in naraMajt. •ISSs j« bilo natipkane SPOOD v alorenofinj in ^rbohrva*Čini. Vaa društva dobe tudi l^gandne letaka, namenjen« otarfcom in on-kol^ki mladini. — \a alimpijadi » An»ier4aiii8 je za ta-■ocadno lekmo doloeen Stt od 8. do 10. avgu--'a 1928. Število tekmovalcev, kl tefcmojef* prvi« o teto*. paoogoJi o* tej olimpijadi, br -V-rceno od lft na S. Z* tekmovale«, ki j(h fofijejo poedtni viHtMi na f^km«, rm ro4i ioloeeno Število R. — Zreaa raakih Sakolav ▼ Jugeelanji šteje J7 društev in odsekov, v katerih je rela njenih 3000 članov in članic. Kadar te bodo ti vrnili v velike Kusifo in delali propagand* sa Sokolstvo, bo že nekaj zalegla Sokofek" aetno bo vzklilo tudf v bnfeel veliki aloeae;-ski Rusiji. — Sokol «a reklamo t Italiji Italijanski* tvrdka Mario Benevol je eaprosila COS, da bi smela osnaciti ffroje Trdine e imenom > Sokol'. COS je prota jo seveda »vrnila i it oilklonila. čudno. Italijani niti eiišatl ne oio rejo imena Sokol, za reklamo pa bi radi iv rabili Sokolstvo. Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 22. novembra 1927. RasHka v pr» meri a stanjem dne 15. nov. .VKT1VA: kuvmska podkev 4713 posojila 1559.7 račun za odkup krons&ih novčanic 11OZ0 raćun zaćasne razmenjave 320.3 državni dolgovi J%6-3 vrednost državnih domon il38.3 5-aJdo raznih raćunm' 1170-5 L7 107 1.4 ^uptj 9730.5 TA.SIVA; Od Ravnice \ plačano AO rezervni fond I0l0 novčanice v obtoku 3643.7 — 126.7 državni račim jpacacsnr raa> menjave državne tcrjatAc po raznih računih 341 .S 4- rame obveznosti 1162.1 — 4?0 eržavne terjatve sa ^ fjene domione JI 36.3 eii.in ra kupovimi« zrfaata 83.0 Skupaj 97393 Obrestna mera ostane neirpremen ?eoa Jura ju t n&o tr&*Hnski btttmct Od t. 19J0. do konca 1936. se nam stanje trga* vinskega prometa med nato državo jn tur* ško republiko predstavita v naslednjih šte» vilkah. Turlka je 1. 1920. izvozila iz na£r države razrvih ptoiz\xxJcA' v vrec!nn>ri 4 mi» lijone 723.238 Dm. 1. 1921. ra 17.511.99$ l. 1922. za 42.779.304 Din. I 1923, M no mi, lijonov 677.227 Din, 1. 2924. za 10i.7S3.«W dinariev. L 1925. za 67 799.463 Dm. L 1936. za 25,797.000 Di«. Uvozila pa Je Turikt v našo drtavo 1. z« 1.127.037 Din. L l°2i va 1JJ6.697 Dm. 1. 1922. sa 431a\.!73 Din. I. 19» sa 3.611.123 Din. I. 1901 sa 3.173.93* ckoarjev. L 1921 aa 9*38.10$ Din. I 1936. r« 40,000.000 Dm. Stran 1 •SLOVENSKI NAR OD» dne 30. novembra 1927. Mev 11 Z. Duh mrtvega med živimi Zanimiv spiritistični eksperiment z znamenitim medijem gospo Silbertovo v Pragi- — Prikazala se je roka« ki so jo vsi udeleženci spiritistične seanse otipali* Velik razvoj prirodoznanstva in nepričakovan razmah moderne tehnike je povzročil, da je postal človeški razum aekako ponosen. Ni še dolgo tega. ko se je splošno mislilo, da z napredkom na znanstvenem polju človeštvu ne bo ostala nobena zagonetka nepojasnjena. Pozitivizem, ki ne priznava nobene meje v razmahu človeškega razuma, že nje se je ponavljalo zdaj tu, zdaj tam. Silbertova je zašcpetala, dla je duh že v sobi in da mu lahko stavijo poljubna vprašanja. Udeleženci seanse so ' bili na vsa vprašanja točne odgovor. Ker se je trkanje neprestano ponavljalo, se ni zdelo nikomur več čudno in pričeli so se glasno pogovarjati. Naenkrat je začutil neki novinar, kakor da je davno ni več zadnja beseda filozofije j šinila skozi njegovo telo električna in materijalizmu, ki prevladuje v mo- | iskra. Začutil je. da se pod mizo nekdo derni dobi, sledi naravna reakcija. Ker dotika njegove noge. Vsi udeleženci ne more zadovoljiti ljudi, ki hrepene po seanse so mirno sedeli in tudi medij se globljem notranjem spoznavanju in du- ni ganil. Novinar se je odmaknil od me- ševnem življenju, so ljudje še vedno j dija, toda v istem hipu je začutil, da se prepričani, da se življenje ne toonča s ie njegovega kolena dotakrila roka in da fizično smrtjo. Znanost sama naleti če- ga je krepko prijela. Hitro je potegnil sto na pojave, ki jih ni mogoče pojas- nogo izpod mize in opazil, da se drži niti z znanimi naravnimi zakoni. Raz- njegovega kolena zelenkasta roka, ki se i skovan je teh pojavov se je razvilo v vidi samo do zapestja. Srce mu je zače- posebno panogo psihologije, v tako zvano parapsihologijo. Z zagonetnimi pojavi so se seznanili te dni tudi člani uredništva praških ^Narodnih Listov«, ki so imeli priliko prisostvovati zanimivi seansi z znamenitim medijem go. Marijo Silbertovo iz Gradca. V ožjem družabnem krogu se je vršila v Pragi seansa, na kateri je Silbertova pokazala, da pozitivna znanost kljub velikim uspehom še vedno ne more pojasniti mnogih pojavov človeškega notranjega življenja. Ker se je udeležilo seanse malo povabljenih gostov, je bila dana možnost popolne kontrole. Novinarji so prišli kot popolni skeptiki, odhajali so pa pod globokim dojmom skrivnostnih pojavov, ki so jih med seanso tako razločno videli, da nihče o njih ni dvomil. Spiritističnim eksperimentom so prisostvovali tudi nekateri odlični predstavniki češkoslovaške kulturne in znanstvene javnosti. Ime ge. Silbertove je znano vsem, ki se količkaj zanimajo za metafiziko, inozemski listi so priobčili o nji že mnogo obširnih razprav in v veliki nemški reviji za parapsihologijo, v kateri sodelujejo najznamenitejši nemški učenjaki, je posvečen Silbertovi na uvodnem mestu obširen članek. Silbertova je kazala znake medija že kot 14-letna deklica. V njenem življenju so prišle tajne sile opetovano do izraza. Silbertova je stara sedaj 64 let. Zanimivo je, da je imela 10 otrok, za katere je skrbela kot najboljša mati. Iz evropskih držav pa tudi iz Amerike dobiva uebroj laskavih povabil, naj priredi javne spiritistične seanse. Češki novinarji so bili povabljeni na seanso, da se prepričajo o čudovitih pojavih spiritizma. Sedeli so za veliko mizo, pogrnjeno z belim prtom. Naenkrat se je začulo neko čudno trkanje. Prisotni novinarji in učenjaki so postali pozorni in so se začeli ozirati, toda ni-kljer ni bilo videti nič posebnega. Kmalu je začutil neki novinar, da je nekdo močno potrkal na njegov stol. Naglo se je obrnil, toda opazil ni nikogar. Trka- lo močno utripati. Umaknil je ko'eno, toda zagonetna roka ni izginila. Novinar je razločno videl nohte, prste, členke in kožo na skrivnostni roki. Slednjič si je toliko opomogel od presenečenja, da je segel po roki. ki je pa ni mogel prijeti. Roka je izginila in se zopet pojavila. Potegnila ga je za hlače, stisnila mu je koleno in izginila. V naslednjem trenutku se je zopet pojavila, toda ne več cela. marveč samo zelenkasto fo-sforescirajoč prst. ki so ga vsi dobro videli. Kmalu se je pa zopet pojavila cela roka. Prestrašenemu novinarju je sosed svetoval, naj poda duhu svojo roko, češ da se mu ne bo pripetilo nič hudega. Novinar je zatisni! oči in iztegnil roko in jo trdno držal. Prvemu gostu so sledili vsi drugi in pri vseh je bil pojav isti. V sobi so gorele luči tako. da je bila vsaka sleparija izključena. Ko je sedel na novinarjev stol zadnji gost, sta se pojavili dve roki, na vsakem kolenu ena. Nato sta obe izginili in prižgali so veliki lestenec ter se začeli pogovarjati o zagonetnem pojavu. Vsi so morali hočeš nočeš priznati, da so videli fenomen materijalizacije in da je znameniti medij ovrgel vse njihove pomisleke glede spiritizma. Halucinacije po amputaciji Znano je, da bolniki, ki jim je bil amputiran kak ud, še dolgo čutijo, da sc dotični ud drži njihovega telesa. Ta pojav so skušali že mnogi učenjaki po« jasniti, nasprotno se pa zdravniki do* slej zanj niso zmenili. Sele nedavno se je začel zanimati za halucinacije po amputaciji pariški zdravnik * radiolog Lobligeois. V eni zadnjih številk medicinske revije «Le Monde Medical* je priob* čil omenjeni zdravnik zanimivo: razpravo o tem pojavu. Lobligeoisti so nred poldrugim letom amputirali roko, ki si jo je pri nekem eksperimentu ta* ko ožgal. da sc rane niso hotele zace* liti. Zdravnik čuti amputirano roko ta* ko jasno, da mora često napeti mozga* ne, da se zave, da roke nima več. Naj« večkrat jo čuti v legi, v kateri jo je nosil neposredno pred amputacijo, ko jo je držal obvezano na prsih. Zani* mivo je, da lahko s to dozdevno roko tudi giblje in da ima pri tem občutek, kakor da mu gre roka skozi telo. Ope* tovano je imel celo občutek, da se je mišičevje v dozdevni roki napelo, da se je roka dvignila in dotaknila brade. Dr. Lobligeois ima še zdaj, ko je mi* nilo od amputacije že poldrugo leto, tako jasno predstavo o amputirani ro* ki. da se na ulici često čudi, zakaj se ljudje ozirajo za njim. Čuti celo, da ga amputirana roka boli. Vcas'h so bo* lečine tako hude, da napravi z levo roko kretnjo, kakor da bi hotel stisniti desno roko, da si yh olaiša. Ta pojav je iz psihološkega, fiziolo* škega in patološkega vidika zelo zani* miv. Učenjaki si ga razlagalo na ta nas čin. da so ostali v onom d^lu ampuris ranega ud?, ki so še drži telesa, živčni vor^i. ki 5o T-r»r?r»/-> '■t^Hnoio rs»Vn r?a postane v možganih dojem, da dotični ud ni amputiran. Olimpijade V februariu prihodnjega leta se bodo vršile v St. Moritzu v Švici velike zimsko - športne tekme, poleti na v Amsterdamu velika mednarodna Olimpijada. Prihodnje leto bo torej v znamenju Olimpijade, ki se ponavlja vsaka štiri leta Domovina Olimpiiad je stara Grčija, kjer so posveča'i gimnastiki največjo pažnjo V iolini Alfe j v pokrajini Ris je stal hram Olimpije. pred katerim so prireja'i stari Orki olinpiiske igre Te igre so dale starim Grkom značaj naroda, ki si je postavil geslo: »Zdrava duša v zdravem telem.« V olimpijskih igrah, ki so se vršile vsako četrto leto, so teKmovali odlični predstavniki grške poezije, glasbe in gimnastike. Vsak svoboden Grk sc je lahko udeležil olimpij kih iger, za katere se je bilo treba pripravljati celih 10 mesecev. Vsako mesto je poslalo na Olimpijado najboljše predstavnike in tako je zbrala Olimpijada vedno cvet grškega naroda. Zmagovalci so bili deležni krasnih nagrad in velike slave. Nekatera grška mesta so podrla del zidu, da Je mogel zmagovalec v triumfalni povorki vkorakati v me^to. Grki so menili, da mesto, ki ima take sinove, ne potrebuje zidovja. Tudi Rimljani so začeli posnemati Grke. Toda telisna kultura je začela pri njih kmalu pešati in že 1. 394. po Kr. je imperator Teodozij prepovedal olinpiiske igre. Jupitrov kip so prenesli iz Rima *f Carigrad. Sport, ki. Je bil pri Rimljanih prvotno dostopen vsem. je postal privilegij bogatih aristokratskih slojev. V novejšem času je zavzela telesna kultura zopet oni obseg, ki ga je imela v starih časih Začela so se ustanavljati športna društva in leta 1894. je bil sklican v Parizu prvi olimpijski kongres, na katerem je bilo sklenjeno obnoviti olimpijske igre. Prva moderna Olimpijada se je vršila 1. IS96. v Atenah. Sledile so Olimpijade v Parizu 1. 1900., v St. Louisu 1. 1904., v Atenah 1. 1906., v Londonu 1. 1938. in v Stock-holmu 1. 1912. Naslednja Olimpijada bi se morala vršiti 1. 1916. v Nemčiji, toda svetovna vojna jo je preprečila. Po vojni sta se vršili dve Olimpijadi, prva 1. 1920 v Antverpnu in druga 1. 1924. v Parizu. Letos se bo torej vršila tretja Olimpijada po vojni. so najboljše, najtrdnejše in zato najcenejše. Senzacijonalen proces na Dunaju Na Dunaju se je pričel včeraj senzacijonalen proces, ki vzbuja zanima-ne široke javnosti. Gre za proslulo iz-siljevalno afero bivših direktorev tako zvane Kronosove založbe, čije last so tudi pri nas dobro znani listi -Die »Stunde«, »Die Borse« in »Die Buline«. Glavna obtoženca Evgen Forda in I1arry \Viller 0' Brien sta z izsiljevanjem in grožnjami prisilila razne tvrd-ke k inseriranju. V primerih, kjer sta vedela za kake umazane manipulacije dotičnega podjetja, sta grozila, da bosta afero razgalila v listu »Die Stunde« in dotično podjetje upn pastila, ako re plača visoke odškodnine. In res je začela lani »Die Stunde« z ostrimi napadi proti neki veletrgovini s špiritom. Ker ti napadi le niso ponehali in ker je imelo podjetje oči-vidno mnogo masla na glavi, je raje plačalo O' Brienu 50.000 šilingov (400 tisoč Din) »za "nserate«, ne da bi se zanimalo, če so bili objavljeni ali ne. Tako sta moža oskubila tudi več bank. med njimi bančni zavod »Nor-diseh osterreichische Bank«. Od ravnatelja tega zavoda je O' Brien zahteval poravnanje nekaterih dolgov za in-serate. ko pa je ravnatelj Van Rovens omenil, da banka ni v stanju plačati, je O' Brien izjavil, da ima pač ravnateljeva žena zadosti nakita, s katerim bi se lahko kril ta dolg. odnosno zamašila usta listom »Borse« in »Stunde«, da ne bi obiavi'a kompromitirujoČih vesti o banki i direktorju samem. Oba obtoženca zatrjujeta pri obravnavi, da nrta kriva Izdajatelj listov Emmerich Bekessv, proti kateremu je bila tudi uvedena preiskava, je pravočasno odnesel pete. V procesu, ki bo trajal več dni, bo zaslišanih 26 prič. Redni brzojavni promet za slike med Avstrijo in Nemčijo Brzojavno prenašanje slik je danes že tako izpopolnjeno, da posamezne države že uvajajo redni brzojavni odnosno radijski promet za slike, in sicer v notranjem, kakor tudi v meddržavnem prometu. Z Dunaja poročajo, da bo 1. decembra uveden radijsko-brzojavni promet za slike med Avstrijo in Nemčijo. Brzojavke za prenos slik bodo sprejemali vsi brzojavni uradi v glavnih mestih zveznih dežel. S tem bo zlasti časopisju in bankam omogočeno brzojavno prenašanje slik, čekov, menic in dokumentov v vse večje kraje Nemčije. Pričakovati je. da se bo tudi policija posluževala te naprave, posebno pri zasledovanju zločincev. Stroški za radijski prenos slik razmeroma niso visoki. OdpošiUatelj ima plačati minimalno pristojbino za prenos slike s ploskvijo 10 X 4 cm, ki znaša '3.60 šilinga (108 Din). Dopustne m vsakovrstne slike, risbe, fotografije, dokumenti, stenogrami itd. Paziti pa je, da je ozadje slike belo in da črke ali znaki niso premajhni. Za prenos tudi niso priporočljive slike v zeleni, modri ali vijoličasti barvi. Z uvedbo brzojavnega prometa za slike je Avstrija napravila v izpopolnitvi brzojavnega prometa velik korak naprej. Pri nas. žal. še nismo tako daleč, kajti naši merodajni krogi se z vprašanjem brzojavnega prenašanja slik za enkrat še ne bavijo. SANCIN0V KOMORNI TRIO gg. E. MARSIČEVA (klavir). K. SANCIN (gosli). R. MATZ (čelo) PRVIČ V LJUBLJANI! DNE 1. DECEMBRA NA SLAVNOST. NEM KONCERTU V .UNIONU*. NA SPOREDI : BEETHOVEN TRIO op. 11. B»dur. Megla v Londonu V soboto je London in velik del Anglije objela gosta, ntprodirna megla, ki je povzročila splošen zastoj prometa, pripetilo pa se je tudi več težkih nesreč. Promet v zapadnovzhodnem delu mesta je bil za več ur ustavljen. Na kolodvoru v Liverpoolu Je neka lokomotiva skočila s tira, promet je bil istotako začasno ustavljen. Vsi vlaki so imeli znatne zamude, dogodilo se je, da so na progi, za katero rabijo običajno 10 do 20 minut, vozili eno ali dve uri. V Londonu so glavne ulice in prometna križišča razsvetljevali ogromni žarometi, toda megla je bila tako gosta, d!a tudi žarometi niso nič zalegli. Iz vseh krajev Londona prihajajo poročila o karambolih in nesrečah. Tramvaji, avtomobili, omnibusi, reševalni vozovi i. t. d. so trčili skupaj ali pa zadeli ob droge, plinske svetilke, hiše itd. Mnogo ranjencev so morali prepeljali v bolnice. V Southamptonu počiva ves pomorski promet Mm srečke drž. razredi mm HI« pri Zadružni r. z z. o. z. v LJubljani, Sv Petra cesta štev 10 so bile izžrebane dne 24. 25. in 26. t m. Din 2000 so zadele srečke 11,570, 9.302, 5.784, 91.730, 59.374, 87.146, 99.536, 86.306, 20.216, 87.108. Po Din 500 pa so zadele naslednje številke: 14.126. 14.114. 5.742. 15.459, 15.484, 30.937, 40556. 53.444. 66.660, 66.658, 91.782.. 91.724, 8.041, 9.774. 11.552, 11 -537, 11344. 20.840. 20.883, 34.137, 47.785. 59.390. 59.366, 60.824. 60.856. 71.857. 71.864. 71.808. 83.213, 83.273. 86.309. 86.341. 96.955, 97.719, 97 73S, 97.775. 97 715, 97.787. 110 123. 110.184, 110.102. 111.143. 39.141, 39.128. 120.112,120.137. 123.364. 9.364. 20.270, 20.286. 24.269, 34.042, 58.040, 71.857, 71.864, 71.808, 73.626. 82.598. 82.572, 87.153, 99.510. 09.582. 99.587. 122.762 100.701, 100.709, 5.774. 5.753, 15.464. 53.416. 66.666. 91.772. 115.616. 8.074, 8.069. 8.023, 8.006. 9.789, 11.504, 11372. 11391. 11399. 20.879, 20.868, 23.483. 23.476. 23.469. 23.461. 23.431, 34.128. 47.794. 59.315. 59.339. 59 367, 60.849. 70.291. 71.824, 83.258. 86.394, 86.373. 96.928. 96.967, 96.990. 97.722, 110.173. 110.107, 111.118. 39.139. 39.114, 39.102. 120.115. 120.128, 120.183, 123 367. 9.305, 9.367. 24.297. 24.243. 24.294, 24.251, 24.215. 34.048. 58.043. 58.034. 58.058. 61.253, 70.291. 71.824. 23.679, 73.691, 73.631, 73.695. 73.629, 87.186, 110.750. 122.777. 122.722. 14.137. 76.747. 5.796. 5.708. 5.716. 15.496. 30.942, 30.918. 30.917. 53.408, 66.691. 66.630, 66.636. 91.778, 115.640,115.638. 9.761, 9.740. 9.745. 11596, 11.583. 11.577. 20.801, 23.406, 23.436, 34.101, 34.132, 48.501. 48527. 59.356. 59.383, 60 805. 60.850, 70.254. 70.238, 70.246, 70.298. 71.858. 83.240, 83.294. 86.381. 96.991. 96.983. 96.969. 97.799, 97.751. 97.765. 97.717. 97.735. 111.166. 111.195. 39.124, 120.122, 123.355. 9.315. 9.320. 20.283, 20.288, 24.272. 24.258. 34.022. 34.009, 34.001. 34.023. 34.094. 34.050, 58.057, 58.062. 58.038. 61.262. 61.211, 61.242, 61.225. 70.254, 70.238, 70.246, 70.298, 71.858, 73.662, 87.200, 87.141. 99.561, 122.799. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31. marca 1928. pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Sv. Petra cesta štev 19. Zahvala. %a simpatije, izkazane nam o priliki smrti nepozabne nam matere in stare matere, gospe Tekle Hubadove bodisi s sožainimi besedami, z vdeležbo na pogrebu ali pa s poklonilo ijo premnogega cvetja, in vencev se najprisrčneje zahvaljujemo. Dr. Fran Hubail li od hi na dr. M. Zeria in vnetja sečn-ga me huTJa Za ponolno ozdra. iene ie treba - 'o >čko\ Cena z navodilom za o če1 15 D n 'rotzvaja in ra? lo-ilia »o po*ri lekarn? *>EN1Ć Zapre* i Boljša šivilja tudi za perilo — išče službo. Nastopi takoj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda« pod «Srvilja/2°15». Praktikant s štirimi razredi meščanske šo» le in malo maturo — išče sluz* bo v kakšni pisarni. Gre tudi par mesecev brezplačno. — Dopisi pod «Nastop takoj/2892* na upravo «Slov. Naroda«. 7- .< J I i ■ Lovske puške ftobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, LjuMjana, Šelenburgova 6 — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prolajo 127-l d z o. z. Narodna knjigarna knjtgarna 'ti trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šilskimi potrebščinami LJubljana, Stritarjeva ulica št. 2 Oblastno dovolien i wr RAZPRODAJA vsied opustitve trgovine Ra?proda:a bo trajala — samo do srodl februar;« 1928 ^— £ a it o o znlisne cene. — Ugodna pnnka r& knjižnice n druge inte esente. Kolumbovo jajce to sicer nI. pač pa potez no sito »Kompletta* čajne ročke, ki omogoča dovršeno pripravo čaja in nudi s tem najvišji čajni užitek. Voni, moč In izdatnost so popolnoma razviti in čajni lisU temeljito izkoriščeni. VI preimete »Kompletla* ročko polom tvrdke P. Maizel, Maribor, ako H vposliete pratne omote čata znamke „Čajna ročka" v vrednosti prodanega čaja od 3 kg. nadalje k tel spada« jočo puščico za sladkor ali vlivalho za smetano ali čajno skodelico, ako ji pošljete praznih omotov za 1 kg vrednosti prodanega čaja. •t SID0L najbolje sredstvo za č ščenje kovin, čisti tudi najfinejše kovinaste predmete, zlato, srebro, ogledala, okna — Pn nakupu pazite v lastnem interesu na ime = SIDOL' = ter odločno odklanjajte raznovrstne ponarejene znamke - SIDOL" = ti1 se dobi v vsaki trgovini. 2814 Spominjajte se Tabora! Urajuje: Josip Zupančič. — Z* cNaiudoo tiskarno*.; Fran Jcsersek. — Za upravo m uueratni del usta; Oton Car ^ to t — V« t Ljubljani, 97 FZ