Leto III., štev. 224 V LJubljani, četrtek dne 21. septembra 1922 Postoma pavJalfrana. Izhat* ob 4 slutraj. Stane mesečno lO— Din za inozemstvo 20-— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št. 72. OanaSnJa itev. siane 1 Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo« Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telet it 86. Podružnic«: Maribor. Barvarska št L TeL št 22. Celje, Aleksandr. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.843. Današnja številka "Jutra* obsega osem strani ln stane 1 Din. Naše svarilo Turčiji Ljubljana, 20. septembra. Pred nastankom Jugoslavije so septembrski dogodki leta 1908. v zgodovini Slovencev najm^rkantnejši po jav nacijonalne borbe. V mladini je tedaj zavrela kri, z revoltami se je ona dvignila proti germanskemu duhu na naši zemlji, z junaškim pogumom je demolirala v slovenski prestolici reprezentance nemštva ter preko noči dala beli Ljubljani z uničenjem nemških napisnih tabel narodno lice. Vse, kar je bilo v jedru narodno, mlado in staro, se je hipoma predramilo iz narodne mlačnosti, zavedajoč se, da nosi na sebi verige suženjstva. Slovenstvo je manifestiralo za svobodo, neodvisnost in narodno samostojnost. Skoraj jstcčasno se je prvič pojavila na ljubljanskih ulicah jugoslovanska demonstracija z vzkliki: »Živela Srbija!*. Avstrija je odgovorila 20. septambra s puško in bajonetom. Septembrsk' dogodki so prva in edina slovenska borba večjega značaja, ki je zahtevala več človeških žrtev, a jc končala z lepim uspehom. Naša «ofenziva» na Koroškem po prevratu prekaša sicei septembrske dogodke po žrtvah, ne pa po pozitivnem efektu. V prvem, kakor v drugem slučaju je do-prineSen dokaz, da slovensko pleme samo zase ni dovolj jako za ono skrajno borbo. Id brez pomisleka žrtvuje do skrajnosti, pa tudi dosega uspehe. To dejstvo mora biti zlasti merodaino za presojo naših morebitnih bodočih r.a-cijonalnih bojev za osvoboditev naših še nsodrešenih bratov. Za naš rod je značilno, da sledi njegovi radikalni in prevratni akciji prav kmalu iz njega samega najostndnejša reakcija. Narodna mučenika Lander in Adamič sta bila komaj položena v grob, rane neštetih, od avstrijske soldateske zadetih narodnih naših ljudi š" niso bile zaceljene, pa so že vstali med nami narodne izdajice, ki so paktirali z živeli malo senzacijo. Lord Curzon je NINČIČ SPEJEL ODPOSLANCA KEMAL PAŠE. — VAŽNA SEJA MI-NISTRSKEGA SVETA. - POLOŽAJ POOSTREN? Beograd, 20. septembra. (Izv.) Minister za zunanje stvari dr. Ninčič je, pri-šedši v Pariz, sprelel odposlanca Kemal-paše; odsvetoval mu je odločno pohod na Carigrad, ker bi to tudi našo državo prisililo, da izstopi ii rezerve. Izjavil je tudi, da bi morali ml posebno eventualna vojaška ojačenja na bolgarsko-turški meji za vsako ceno preprečiti. Dalje tudi ni v našem interesu, da bi bila Grška v Evropi oslabljena. Ta izjava odgovarja tudi stališču naše vlade, kar se je ugotovilo tekom današnje seje ministrskega sveta. Beograd, 20. septembra. Danes popoldne je na seji ministrskega sveta prečita! prometni minister Stanič kot zastopnik zunanjega ministra poročilo o zunanji situaciji, k, so dospela od ministrskega predsednika Pašlča ter od ministrov dr. Ninčiča, Laze Markoviča in Trifkoviča iz Pariza, potem pa poročila, ki so dc spela iz Aten in Bukarešte. Kakor se vidi iz teh poročil, vprašanje bližnjega vzhoda še ni prišlo v odločilni stadij. Predlogi, ki so jih stavile velesile ministrskemu predsedniku Pašiču, ln predle?!, ki jih je stavila naša vlada, so različni. Ministrski svet ima torej dolžnost, da sam oceni in odredi najboljše ukrepe v tem vprašanju. Kolikor soglašata Anglija in Francija v gotovih vprašanjih, se je ministrski svet po predlogu g. Pašiča pridružil tem nazorom. Gjede vprašanj pa, v katerih se Anglija in Francija ne strinjate, srna- i la v Beograd v torek aH sredo radi važ-tra naša vlada, da je treba delati na to, j nih dogodkov, ki se pripravljajo na bliž-da pride tudi tu do soglasja. Ta vpraša-' r'em vzhodu. Posvetovanje Velike anlanfe MOŽNOST SPORAZUMA NI IZKLJUČENA. Pariz, 20. septembra. (Izv.) Pariški po- Ivorila, še ni znano. Curzon je umaknil govori glede vzhodnega vprašanja so do j svoje pomisleke za soudeležbo Italije in nja so bila glavni predmet današnje razprave. Do sklepa ni prišlo, ker se je pokazala potreba nekaterih Instrukcij, in sicer v glavnem v vprašanju Intervencije proti Kemalistom. Vest, da Rumunija ne pristaja na skupno mejo med Bolgarijo In Turčijo, se je sprejela na znanje. Odločena je uveljaviti svoje stališče z oboroženo intervencijo ter se pridružiti Angliji, ki hoče z vsemi sredstvi preprečiti, da bi Kemal paša osvojil Carigrad, kateremu se bliža s štirimi divizijami, s katerimi namerava prekoračiti morske ožine. Ako se ta vest potrdi ni dvoma, da bo .Anglija interv enirala z vojaško silo. Vsa ta poročila so položa) poostrila in povsem razumljivo je, da je ministrski svet zaslišal vojnega ministra o stanju vojske in mornarice. Vojni minister je izjavil, da je stanje naše vojske po-voljno. Grška računa na našo pomoč. Trebalo bi, da se zaveda, da naša Inter vencija v korist Grkom ne bi ostala brez teritorijalnih izprememb in bi ml v tem slučaju morali dobiti Solun. Mnenja v ministrskem svetu so deljena. Vlada stoji v neprestani zvezi s Pašičem in Ninčf čem v Parizu. Povratek Pašlča ln Ninčiča. Beograd, 20. septembra. (Izv.) V parlamentarnih krogih se smatra, da bo sta ministrski predsednik Pašič in minister za zunanje stvari dr. Ninčič dospe- Uradniško vprašanfe pred konečno rešitvijo POSVETOVANJA PROF. REISNERJA Z URADNIŠKIMI DELEGATI UREDITEV PLAČ NA ZLATI PODLAGI? Beograd, 20. septembra. (Izv.) Vpra-1 uradniškega položaja in o uradniških nifl roci liro iii-o/1ni?l-,-i /vn ^nn!. f« X.t __ J_ ______ • ____ J_J šanje rešitve uradniškega vprašanja je stopilo v svojo zadnjo fazo. Tajnik sekcije zakonodajnega odbora za proučevanje uradniškega zakona poslanec Reisner se je danes popoldne razgovar-jal z zastopniki centralne zveze uradnikov. Sekcija bo imela v petek sejo, na kateri bodo sklepali o stabilizaciji plačah. Misli se, da se morajo uradniške plače urediti na podlagi dinarja v zlatu, da ne bodo odvisne od menjajo-čega se kurza dinarja. O tem bodo vprašali za mnenje finančnega ministra. Pričakovati je, da bo zakon o državnih uradnikih stopil v veljavo okoli 15. oktobra. Nemci in na naše stroške ter našo sra. moto sklepali ž njimi zvezo. Tudi klerikalci so leta 1908. pod pritiskom nacijonalne omladine ob septembrskih dogodkih in takoj za njimi razvili narodno zastavo. Vstopili so celo v teda nji združeni »Narodni odbor*, ki je bil par dni faktičen vladar v Ljubljani, udeležili so se pogreba padlih žrtev in občudovali smo korajžo »Slovenca*, ld je pisal: »Gospod baron (Schwarz). pojdite v penzijon!* Kmalu nato je bila zveza slovenskih klerikalcev z Nemci prefektna. baron Schwar2 je dobil ahsolutorij s pohvalo. Persekticija nacijonalne omladine se je začela s polno paro. Ljubljanski škof Jeglič je prepovedal postaviti Lundru in Adamiču nagrobni spomenik, klerikalno-nem-ška deželnozborska večina je nasilno razveljavila mandat poslanca Ribnikar-ia ter ga potem, ko ga je oropala imunitete, leta 1911. ovadila kot povzročitelja septembrskih dogodkov sodišču, z zahtevo, da se ga mora zapreti, ako se noče preiskavo proti njemu obbrezuspešiti. Zgodilo so je po njeni volji. Le možatost slovenskega sodnika je rešila posl. Ribnikarja obsodbe in ječe. Sledila je najbolj sramotna doba slovenskega hlapčevstva in narodnega izdajstva, ki je vrholila ob izbruhu svetovne vojne, ko so klerikalci na zgo dovinskem shodu dne 5. julija 1914 v Unionu »razbijali glave Srbom* in ko je tajništvo SLS izdalo zaupno okrožnico, da naj se ovadijo vsi narodno misleči ljudje avstrijskemu rablju. Neštete denuneijacije in persekucije so sledile, polnile so se ječe in taborišča, na Suhem bajerju in drugod so padale žrtve. Ob prevratu in po prevratu I. 1918. so se septembrski dogodki kot odsev in odmev slovenske psihe nekako ponovili in se še danes ponavljajo. Takoj ob prevratu narodna sloga, narodno navdušenje. Toda nacijonalni in moralni elementi «o kmalu začeli iz politične špekulacije, zvesti 6vojemu pod Avstrijo privzgojenemu hlapčevstva, brizgati na težko priborjeno narodno edinstvo ter ujedinjeno državo strup in žveplo. Vse to. kar se .je godilo med Slovenci od aneksije Bosne in Hercegovine pa do sredi svetovne vojne, po navija se tudi danes. Razlika je le v tem, da so takrat blatili Jugoslovan-stvo in Srbe le klerikalci, da so bili klerikalci kot škodljivci in izdajalci naroda izolirani, sedaj pa iščejo stran ke in politiki, ki se lažno predstavljajo narodu kot napredni in narodni ljudje, njihovo zavezništvo in .jih v najširši špekulaciji na najnižje instinkte če le mogoče še prekašajo po brez-veetnosti, neznačajnosti in nepoštenosti. zvedel šele včeraj, da je italijanski poslanik Sforza prejel od svoje vlade nalog, naj se udeleži konference. — Angleški poslanik Hardingen je stopil nato k Sforzi in ga je naprosil imenom svoje vlade, naj opusti sodelovanje pri angle-ško-franeoskib pogajanjih. Sforza je vsled tega sporočil pismeno Poincarčju, da mora zaprositi svojo vlado novih navodil, ako so njegovo izključitev iz konference res nameravali. Po posredovanju Poincarčja /e obljubil Curzon, da se bo popoldne sestal s Sforzo in se z njim dogovoril. Med tem pa so se začela pogajanja med Francijo in Anglijo. Po tri ure trajajočih pogovorih, katerih se je udeležil poleg Pomcaržja, lord Curzona in Har-dingena tudi ministrski ravnatelj Laro-che, je pozdravil lord Curzon navzoče angleške in francoske novinarje. O poteku pogajanj ni imel kaj poročati; rekel pa je dobesedno: »Gibljemo *e!» Lord Curzon je sprejel popoldne Italijanskega poslanika Sforzo; kaj sta go- ob štirih so se nato sestali Poincarč, Cnr j zon tn Sforza s svojimi sodelavci k novim posvetovanjem. Oficiozno poročilo pravi, da Je bilo sklenjeno, da je treba za rešitev miru na daljnjem Vzhodu sklicati čimpreie kon ferenco, kateri se imajo pritegniti Anglija, Italija, Francija, Japonska, Grška IiumunsUa, Turčija in Jugoslavija. Ker je lord Curzon želel, da pred nadaljnji-mi koraki povpraša svojo vlado ?a direktive, odpade jutrišnja seja. Prihodnja seja se vrši v petek popoldan. ODPOKLIC ITALIJANSKIH ČET. Rim, 20. septembra. (Izv.) Včerajšnji ministrski svet je sklenil odpoklicati :t&-lijanske čete iz Male Azije v Carigad, kjer bodo vkrcane v Italijo. DEMARSA V SOFIJI Sofija, 20. septembra. (Izv.) Predstavniki Anglije, Francije In Italije so Izvršili včeraj pri bolgarski vladi demaršo, v kateri so Izjavili, da na noben tuiHn ne morejo dovoliti kakršnekoli akcije bolgarskih čet v TraclJL Lfuba Davidovič ostane v demokratskem klubu PODPREDSEDNIK STRANKE MINISTER KRSTELJ Beograd, 20. septembra. (Izv.) Podpredsednik glavuega odbora demokratske stranke, minister dr. Krstelj. se je snoči vrnil iz Dalmacije v Beograd in je konferiral danes z Davidovičem, Pribičevičem, Timotijevičem in drugimi uglednimi člani demokratske stranke. Glavni odbor demokratske 6tranke V BEOGRADU. bo sklican še ta teden, dočim se bo klubova plenarna seja vršila začetkom prihodnjega meseca. Sodeč po razpoloženju. je izključeno, da bi prišlo do razkola v 6tranki, ker je gosp. Davidovič izjavil, da tudi v slučaju, ako bi prodrl v klubu s svojim stališčem Pribičevič, ne bo izvajal konsekvemc. Zopetna muslimanska kriza vlade? MUSLIMANI ZAHTEVAJO IZPLAČILO ZA HAK. — MINISTER OME-ROVIČ GROZI Z DEMISIJO. Beograd, 20. septembra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta ie minister Omerovič sprožil vprašanje agrarnih od nošajev v Bosni in Hercegovini. Muslimanom bi se imela izplačati preostala vsota 55 milijonov Din. Finančni minister je izjavil, da je agrarnemu odboiu v Sarajevu stavil na razpolago 10 milijonov Din in da bi mogel dati še nadaljnjih 10 milijonov Din, ako bi trgovinski minister odstopil 7 milijonov Din. ki so določeni za zgradbo trgovinskega ministrstva, nakar bi mu dodal še 8 milijone. Več pa ne more dati, kor mora momentano zadovoljiti invalide. Minister Omerovič s tem odgovorom ni bil zadovoljen, temveč je izjavil, da se po sklepu glavnega odbora muslimanske narodne organizacije ne more o tem pogajati in da z ozirom na resno situacijo v Bosni in Hercegovini zahteva, da se vsa vsota takoj stavi na dispozicijo. Ministrski svet je sklenil, da se to vprašanje stavi na dnevni red prihodnje seje. Minister Omerovič je z ministrskega sveta odšel zelo vznemirjen in je izjavil vašemu dopisniku, da bo obvestil odbor svoje stranke in da ne veruje, da bo dalje sodeloval v vladi. Kdaj se sestane I Borza skupščina! Zagreb, devize: Dunaj 0.0935 — Beograd, 20. septembra. (Izv.) Datum °-W85> Berlin 483 — 5-13. Budimpešta sklicanja narodne skupščine še ni konč-: 2-67 — 3.07, Bukarešt 43 — 45, Milan PoSoiai v Bolgsriti Beograd, 20. septembra. (Izv.) Po poslednjih vesteh iz Sofije bolgarska vlada popolnoma obvladuje položaj. Poleg že aretiranih glavnih voditeljev opozicije je vlada sklenila, da se aretirajo še vsi drugi odličnejši voditelji opozicijskega bloka. Vlada je sprejela v vsem obsegu zahteve mitinga vladine (zemljo-radniške) stranke v Trnovem, da se Ima o življenju ln smrti bivših ministrov, ki so bili na vladi za časa katastrofe v Bolgariji leta 1913 In 1918, soditi z refe-rendom, in sicer bo ves narod glasoval samo z da ali ne. Kralj Boris se oženi z bogato Amerikanko? New«Ycrk, 19. septembra (Izv.) »New York Herald* poroča, da se bolgarski kralj Boris pripravlja na ženitev z neko bogato Amerikanko. Možje, ki so stali kot voditelji septembrskim dogodkom 1- 1918. na čelu in so z narodno - radikalno dijaško struio zanesli med Slovence mladostnega nacijonalnega ognja, so edini, ki so ostali od takrat pa do danes svojim idealom in principom nevpogljivo zvesti. Njih niso uničile klf*ril alno - nemške persekucije po septembrskih dogodkih, njih ni podrl med svetovno vojno pritisk avstrijske vojne furije, ko so stali v prvih vrstah borcev za narodno svobodo in samostojnost Zato lahko z zaničevanjem ter prezi',anjem gledajo na klevetnike, ld v svoji infe-riornosti po značaju in po duhu niso mogli slediti velikim dogodkom današnje dobe. Pritisk na Sitne cene Začasno uklnjenje izvoza žitne hrane. Beograd. 20. .septembra. (Izv.) Stalno padanje tujih valut in odločna pro-'Jizvozna politika vlade je omajala cene pšenice b moke. V Beogradu se je punujala danes rumunska moka št 0 po 10 Jejev. Vojno ministrstvo je ustavilo vse nakupe živil. Posledica tega je bila da sedaj oblegajo ministrstvo ponudniki, medtem ko prej niso hoteli nič slišati o večjih prodajah. Ako se ponudn;ki ne bodo odločili na znižanje cene. najmanj za 1 Din pri 1 kg moke. bo ministrstvo izvršilo nakupe v inozemstvu. tako kakor je že tudi ministrstvo za socijalno politiko nabavilo preko tisoč vagonov koruze za južne kraje iz Južne Amerike. Beograd, 21. septembra. (Izv.) Danss so bili izveščeni vsi devizni odbori pri filijalah Narodne banke, da smejo izdajati potrdila o osiguranju valute za izvoz pšenice, moke in koruze samo s [irivoljenjem ministrstva za socijalno politiko, pod katerega nadzorstvom in vodstvom se bodo izvrševali jirotidra-ginjsld ukrepi vlade Kakor se 5uj?. bo zaenkrat ustavljen vsak izvoz živil žitne hrane, dokler se ne pokaže, da je domača potreba popolnoma krita. VPRAŠANJE PON4VLJALNIH IZPITOV. Beograd, 20. septembra. (Izv.) Minister prosvete le odredil, da nova odredba, izdana glede ponavljalnih izpitov iz dveh predmetov, letos še re vella za dijake srednjih šol v Siovsnfi no fiksiran, ker o tem še ni sklepala vlada in ker še nI dospel v Beograd predsednik narodne skupščine dr. Ribar. Ker se Ima z 20. oktobrom zaključiti sedanje zasedanje skupščine, da se more po predpisu ustave 20. oktobra sklicati novo zasedanje skupščine, je gotovo, da bo skupščina sklicana vsaj nekaj dni pred tem datumom, da bo izglasovala uradniško pragmatiko in zakon o izenačenju neposrednih davkov. LetoSnia žetev Beograd, 20. septembra. (Izv.) Anketna komisija za zbiranje podatkov o stanju letošnje letine jc začela svoje delo. Prvo poročilo komisije o stanju letine v Banatu se glasi: Pšenice 25.000 vagonov ječmena 2400 vagonov, ovsa 2500 vagonov, koruze 50.000 vagonov. V južnem 1 Banatu je najbolj uspela koruza, v sred- j njem pa pšenica. Oves je letos mnogo boljši od lanskega leta. Po zadnjem po- j ročilu eo slive v Bosni rodile zelo do- j bro. Njihova cena pada, ker ni dana možnost za dovolj izdaten izvoz. PoviSanje postnih pristojbin Beograd, 20. septembra. (Izv.) Ministrstvo pošte ln brzojava objavlja, da se od 25. septembra dalje povišajo poštne pristojbine za ves notranji poštni promet za 100 %. POVIŠANJE "X)KLAD NEUKA Z-NEMU POŠTNEMU URADNIŠTVU. Beogrcd, 20. septembra. (Izv.) Finančni mlnister je po predlogu poštnega ministra pristal na to, da se začasnemu (neukaznemu) osobju pri pošti in brzojava povečalo doklade za povprečno 10 dinarjev na dan. NOVI FINANČNI VIRI. Beograd, 20. septembra. (Izv.) Po današnji seji ministrskega sveta so se vršila posebna posvetovanja glede novih finančnih virov, ki postanejo potrebni vsled protidraginjske akcije. Povodom razprave o regulaciji draglnjskih doklad le bilo sklenjeno, da se na vso moč deluje na to, da se že v oktobru uzakoni vsaj Izenačenje in povišanje zemljiškega davka, čegar donos je preračunan na 1 ( milijardo Din, in i na alkohol. 285.50 — 290.50, London 301.70 — 307.70 Newyork 68.50 — 69.50, Pariz 511 — 519, Praga 220.50 — 224.60, Švica 1275 — 1295, valute: dolar 67 — 69, levi 44, češke krone 213.50 — 231.50, funti 295 — 307, franki 500, marke 4.90. lire 283. Trg. obrtna banka 60 — 62. Brodska banka 67.50 — 70. Hrvatska eskomptna banka 155 — 15& Jadranska banka 400 — 425. Jugoslovenska banka 104.50 — 105.50. Ljubljanska kreditna banka 210 — 217. Slavenska banka 112.50. Praštediona 1095 — 1110. Slovenska eskomptna banka 176.25. Srpska banka 152 — 152.50. Slavonija 114 — 116. Union 625. Ljubljanske strojne tovarne 180. Trboveljska premog, družba 315 — 320. Beograd, devize: Bukarešt 43.50 — 44.50, London 304 — 305, Berlin 4.70, Ne\vyork 69, Praga 221 — 223, Ženeva 1270 — 1280, Budimpešta 2.75 — 2.85, Pariz 516 — 520, Milan 287 — 288, Dunaj 0.0925 — 0.0975, marke 5.40 — 5.90, leji 43 — 44.50. Curih, devize: Berlin 0.365, Newyork 535.50, London 23.70, Pariz 40.80, MIlan 22.50, Praga 16.80, Budimpešta 022, Zagreb 1.75, Sofija 3.05. Varšava 0.07, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.00875. Dunaj, devize: Zagreb 240.75 - 241.25, Beograd 963 — 965, Berlin 51.85 — 52.15 Budimpešta 29.45 - 29.55, London 330.200 — 330.900, Milan 3126 — 3134, New-york 74.700 — 74.850, Pariz 5679 — 5691, Praga 2309.50 — 2315.50, Sofija 429.50 — 430.50, Varšava 10.20 — 10.30, Curih 13.935 — 13.965. Valute: dolarji 74.325 — 74.625, levi 398 — 402, nemške marke 52 — 53, funt! 329.800 -330.800, fr. franki 5620 — 5650, lire 3092.50 — 3107.50, dinarji 953 — 957, poljske marke 995 — 1025, leji 449 — 451, švic. franki 13.850 — 13.910, češke krone 2275 — 2305, madž. krone 29.20 — 29.40. Berlin, devize: Italija 6142.30 — 6157.70, London 6491.85 — 6508.15, New, york 146.360 — 146.684, Pariz 11.186 — 11.214, Švica 27.215.80 — 27.384.20, Du- ~ ...u.unuu „„ . , naj 1.93 — 1.97, Praga 4569.75 - 4580.75, pa povišanje troš-rine j Budimpešta 5767 — 5783, Sofija 878.9G J — 881.10. Siutbena pra§matlfta držav, namešiesuev Nova službena pragmatika državnih nameščencev se pravkar pretresa v posebnem odseku zakonodajnega odbora. Odsek bo s svojim delom do konca tega tedna gotov in pride njegovo poročilo tekom prihodnjega tedna pred plenum zakonodaj, odbora. Iz predloga zakona o uradnikih in ostalih državnih civilnih službenikih posnemamo, da se predlagajo za uradnike sledeče osnovne plače v dinarjih: III. kat. Stopnje I. kat. II. kat. 1. 3900 3000 2500 2. 5000 3800 3000 3. 5600 4300 3400 4. 6200 4800 3800 5. 6900 5400 4300 6. 7600 6000 4800 7. 8500 6700 5400 8. 9400 7400 6000 9. 10.400 8200 6600 10. 12.000 9000 7200 Položajne plače se predlagajo takole: I. kat. II. kat." III. kat. 1. 13.500 9000 6600 5000 3600 3000 1. 6000 2. 4000 3. 3000 4. 2400 5. 1800 1. 3000 2. 2000 3. 1400 4. 1000 Plače zvanicnikov naj bi bile tele:. 1. stopnja 3400, 2. „ 3800, 3. „ 4200, 4. „ 4600, 5. „ 5000, 6. „ 5400, 7. „ 5800. Sluge bi po novem načrtu prejemali:. 1. stopnja 3000, 2. 3. 4. 5. 6. 7. 3360, 3720, 4080, 4440, 4800, 5160. Redne stanarine po vladnem osnutku bi bile za uradnike v I. kateg. prvih šest služb, let po 3000, nadaljnih 9 let po 4800 in za ostalo dobo po 6000 Din na leto; za 11. in III. kat. prvih šest let po 1800, nadaljnih 9 let po 3000 in v ostali dobi po 4200 Din na leto. Zvaničniki in služitelji bi dobivali na leto po 1200 Din stanarine. Samci, vdovci ali ločeni zakonci naj dobe le 50 odst. redne stanarine; ministrski svet pa lahko v uvaževanja vrednih primerih stanarino zviša. Dodatek za vsakega otroka znašaj do 6. leta 360, do 12. leta 600, nadalje pa po 840 Din na leto. Poročali smo že, da misli posl. Reisner glede osnovnih in položajnih plač, glede prejemkov in napredovanja zvaničnikov (poduratinikov) in slug ter tudi glede stanarin predlagati nekatere premembe in primerna zvišanja. Želeti je, da se pragmatično vprašanje državnih nameščencev končno uredi; hkratu se uredi regulacija prejemkov in ukipe maksimiranje doklad. Gotovo je, da niti po novi ureditvi celokupnih prejemkov državnim nameščencem ne bo postlano na rožicah, ako se hkratu ne zniža draginja. Resolucijo žen državnih nameščencev mora zatorej vlada prav resno upoštevati, sai želi predvsem vk~d?. da ima zadovoljno in mirno službujoče nastav-Ijence. glavno pozomost obrnjeno na Carigrad in Dardanele, kjer je imela tudi glavni del mednarodnih posadk. Ko so kemalisti organizirali svojo vlado v Angori ter ji podredili vso turško Malo Azijo, so ee morale evropske določbe glede Anatolije po vrsti modificirati. Oni del vzhodne Turčije, ki so ga velesile prisodile samostojni armenski državi, so naipreje zasedle kema-listične čete, v zvezd z boljševiškimi armadami, ki so okupirale ter sovjeti-zirale bivšo rusko Armenijo. Tu so Turki celo pridobili nekaj obmejnega ozemlja, ki je bilo nekdaj že rusko. Nato so se najpreje Francozi sporazumeli z angorsko vlado, ji odstopili Ki-likijo in. severni pas sirskega ozemlja, dasi so dobili za ta predel mandat od Zveze narodov. V zvezi s tem so tudi Italijani evakuirali južnozapadni del Anatolije s Koni.jo ter se umaknili s celine. Sedaj je po novih diplomatskih uspehih Turčije, izvojevanih s francosko pomočjo, Kemal prišel tudi v posest jonske obale s Smirno. Preostaja kemalistom le še, da kronajo svoje uspehe naposled s pridobitvijo Carigrada. Po prvotni mirovni pogodbi bi se mogel Turkom vrniti Carigrad šele, kadar bi pristali na diktirane mirovne pogoje in pa izvršili vse njihove določbe. Jo tedaj še mnogo razlogov, da se Turki še ne vrnejo v prestolico padišaha. V vseh poročilih se povdarja. da nasprotuje vrnitvi Turkov ta trenutek tudi Francija, dasiravno organizira glavni odpor Velika Britanija. Oči-vidno se tudi v francoskih političnih krogih zavedajo nevarnosti, ki bi mogla nastopiti, ako bi zopet vladala Turčija nad ožinami, ako bi se mogla obnoviti turško-bolgarska zveza in bi se eventualno mogle pojaviti na bolgarskih mejah tudi — holjševiške čete. Boljševiki povdarjajo, da postane Črno morje zaprto rusko-turško morje, kakor hitro izginejo z.itxhlnoevropske čete iz Carigrada in Dardanel. Ako ostanejo ožine v oblasti mednarodnih čet ali morda Zveze narodov, tedaj bi imela tamkaj seveda prvo besedo An-glija. Jasno je. da sodijo ožine Rusiji, ali da mora biti vsaj fizično nemogoče, da bi se kdaj zaprle za ruske ladje. To je Posebno se je grajalo poslovanje mariborske carinarnice, ki z različnim tolmačenjem carinskih predpisov še otežkoča poslovanje. Na mariborski carinarnici leži danes 20 tisoč poštnih paketov, ki bodo sedaj, kakor je obljubil minister trgovine o prilik ljublj. ve-lesejma vsled intervencije mariborskega referenta trgovske zbornice gosp. Mohoriča, po pomnoženju carinskega osobja končno vendarle prišli v roke prejemnikov. Pohvalno so omenjali poslovanje carinarnice v Dravogradu. Trgovec Goleš je v daljšem govora ostro napadal mariborske špediterje in carinske posrednike radi visokih zahtev in navedel nekaj drastičnih slučajev šikaniranja mariborske carine. Trgovci so zahtevali v resoluciji od finančnega ministra, da pred izdanjem svojih nar&db zasliši mnenje strokovnjakov. Energično so zahtevali izdajo deviznih odobrenj pri podružnici Narodne banke v Mariboru. Pri slučajnostih so stavili zborovalci na dr. Plessa razna vprašanja glede odobrenja deviz in uvoza, na katera jim je dal striktne in zadovoljivo informacije. Govorili so še posebno lepo in stvarno gg. Po-schinger, Weixel, Tončid, dr. Pipuš, Wellinger in drugi. Zborovanje je trajalo skoro tri ure. Končno je javil predsednik, da bo sklical v prihodnjih dneh javen shod tr-govstva radi pobijanja draginje. Poleg tega se je sklenilo vpeljati vsakih 14 dni redne diskusijske večere mariborskih trgovcev. Politične beležke Radičevi ukazi. Radičev »Slobod-ni Dom* naznanja, da se bo v soboto, 23. t. m. vršila 20. seja Hrvatskega bloka in nato 6eja glavnega odbora Radideve stranke. V nedeljo pa se vrši sestanek predsednikov vseh radičev-skih političnih organizacij. Za ta zadnji sestanek je ukrenil diktator Radič velike varnostne odredbe, a ne morda proti »Pribičevidevim batinašem», o katerih vedno kriči, ampak proti fron-derjem, ki se jih boji v svoji lastni stranki. Zahteva namreč, da se mora vsak predsednik izkazati s pooblastilom, ki mora vsebovati klavzulo, po kateri mora dotičnik že v naprej pri- oi se Kuai taitiujv. kateri mora aoucniK ze v iiiiuicj iz- bilo med svetovno vojno proglašeno iz ! stati na we zaključke, ki bodo »skle-ameriške strani, po samem Wilsonu. !„4or,; u smislu nrav.i samoodločbe hr- Toda danes še ne moremo normalno računati z Rusijo, zato more biti z našega stališča dobrodošla ona solucija, kf pušča vprašanje Carigrada in ožin odprto ali vsaj ne defir.itivno rešeno. sa Cari_ V mirovnem diktatu Turčiji sta si Francija in Italija izgovorili vsaka svojo interesno sfero v Mali Aziji, dočim si Anglija ni prihranila ničesar speci-jalnega — pri tem seveda Mezopotamije," Sirije in Arabije ne jemljemo v račun. Pač pa je imela Anglija svojo V Maribor, 20. septembra. Nocoj se je vršil v prostorih restavracije »Maribor* sestanek mariborskih trgovcev, na katerem se je razprav-Ijalo o težkočah, ki ovirajo trgovino vsled nerodnih deviznih odobrenj in radi počasnega carinjenja. Sestanek se je razvijal vsled velike udeležbe trgovcev, obrtnikov in industrijalcev, celo iz okolice, jako živahno ter je postal pravo manifestačno zborovanje. O stvarnem informativnem referatu zastopnika trgovske in obrtne zbornice gosp. dr. Plessa se je razvila vsestranska debata, ki so se je udeležili posamezni trgovci in razni bančni uradniki. Številni govorniki so poročali o slabem stanju trgovstva, kazali na dobrohotno umevanjo za svoja stremljenja s strani finančnega ministra za zboljšanje naše valute, grajali pa uvozne predpise, ki so jako nerodni in ovirajo trgovski promet zlasti zato, ker finančni minister pri pripravljanju svojih odredb ne zasliši tudi mnenja strokovnjakov. njeni v smislu prava samoodločbe hrvatskega naroda in na temelju selja-ške republikanske ustave*. Da, da. gospod Radič in njegov štab imata lepe pojme o demokratizmu! + Kaj pravi Radič o zagrebškem j kongresu? »Gosposki monarhistični! <3a bi mogfl ž njimi razpolagati In se jih tudi —i posluževati do mile volje .. . + Socijalizem narodnih sodjalistov ni našel milosti pri »Napreju*, ki očita stranki Deržiča, Kamenarovida in tovarišev, da so se vedno borili proti so-cijalizmu, da zlorabljajo socijalistično ime, da »vladajo v NSS frakarski narodnjaki* itd. Deloma je to krivica. Frakarji niso niti za NSS dobri, ker frakar nikdar ni za demagogijo, pri NSS pa brez demagogije ni nič. Njo drži sama demagogija in Kamenarovi-dev denar, kakor prej Peskov. List in strankino vodstvo životarita danes le od Kamenarovideve milosti in ple?eta, kakor on žvižga. Odtod tudi uvodniki, ki so pisani v banki in za banko. + Si duo faciunt idem . . . Izjemoma tudi »Naprej* zrno najde. V svoji četrtkovi številki (od včeraj) konšta-tira: Narodni socijalisti so v »Novi Pravdi* napisali: »Torej tudi Etbin Kri.? ta u gre v službo kapitalistične vlade. List za listom odpada.* Prej so pa isti ljudje pisali o dr. Rybaru, voditelju NSS, ki je od iste vlade sprejel imenovanje za polnomočnega ministra v Bruslju (z dietami frankov v Beogradu): »Čestitamo gosp. ministru na tem odlikovanju ter ga prosimo, naj nas ne pozabi.* 4- Zanimivo konstatacijo najdemo v današnjem »Napreju* poleg nekaterih drugih. Tako očita »Naprej* svoji dosedanji zaveznici »Bankoslariji*, da bi »narodni socijalisti* ne imeli tega lista brez Rybara. Da pove to baš list črno - modro - rdeče koalicije, jo dvakrat pikantno. »Naprej* menda ni na sumu. da je prijatelj »Jutra*. S svojo konstatacijo ie pa samo potrdil, kar smo mi že zdavnaj dokazali, da je namreč potom upravnega svetnika »Jadranske banke* dr. Rvbara, pred kratkim še voditelja NSS. in jkd njegovi zelo aktivni intervenciji Kamenaro-vid dal elenar za transakcijo s Paskom in za nakup »Bankoslavije*. »Banko-slavija* o!»stoji le, dokler hoče Kame-narovid in njegova klika. List pleše, kakor ta klika žvižga. — in NSS tudi. To vidi in vd celo »Naprej*, — česar pa še ne v6, je to, da piše proslule bankirsko - bojne obrckovalske uvodnike visok uradnik »Jadranske banke* in posebni miljenec Kamenarovidov, — in sicer za dobro, zelo dobro nagrado in da stoji redakcija »Jugoslavije* pod stalnim nadzorstvom svojih »krušnih očetov*. solutorij konr-rrvatortja, H JB uspcDU. lja, da so lahko Slani ne te velikih css kestrov doma, ampak po vsem »vetu. Ukovina za vsak inštrument snaJa 845 kron mesečno. Na ta razpis prav posebno Se opozarjamo dirigente raznih godb v Sloveniji, da priporoče svojim izvršujočim članom, naj se poslužijo dobrote sistematičnega pouka. Zunanjem učencem olajšuje prihod k pouku dijaška železniška karta, katero dobi lahko vsak reden gojenec koaservatorija. Ce hočemo v orkestralni glasbi napredovati, je osamosvojitev tudi na tem polju neobhodno potrebna. Učence-inštrumentaiiste se bo ▼ obzira vrednih primerih deloma ali popolnoma oproSčalo ukovine in se jim bo šlo pri nabavi inštrumentov v vsakem oziru na roke. Tudi učenci višjih razredih, srednjih, obrtnih in trgovskih šol kakor tudi slušatelji univerze, naj bi se posvečali instrumentalnemu študiju, da bodo pozneje kot godbeniki-amaterji mogli sodelovati pri orke-trih, sinfoničnih prireditvah, fan farah itd. Primorle - Hermes. V nedeljo, 24. i m. ob 16. se vrši v Ljubljani na igrišču Primorja ob Dunajski cesti za artilerijsko vojašnico prvenstvena tekma med S. K. Primorje in S. K. Hermes. Kakor se je pri zadnji prvenstveni tekmi med Ilirijo in Hermesom videlo, razpolaga Hermes s prav dobrimi močmi ter igra z veliko ambicijo. Proti Primorju nastopi še bclj ojačen, kakor prošlo nedeljo. Ker gre za obstoj v prvem razredu, bo-deta oba kluba napela vse svoje moči, tako da je pričakovati ostre borbe. Sodi! bo g. Ochs iz Celja. Predtekmo lgr_a Primorje rez. s S. K. Slovan ob pol 15. Iz Lahkoatleiskcga saveza za Slovenijo. Da omogoči čim hitrejše in točnej-še obveščanje svojih čbnov je sklenil upravni odbor L. S., da bo objavljal važne in nujne službene zadeve odslej tudi v športni rubriki »Jutra>, ker »Šport* kot polmesečnik ne zadošča vedno. Glavno službeno glasilo Saveza pa ostane cSport* seveda tudi v bodoče. Malostransky S. K. iz Prage, ki je, kakor znano, ob priliki kraljevega prihoda na Bled častno zastopal naše severne brate na nogometnem polju, le zmagal preteklo nedelio nad rezervo DFC. s 4 : 2 (2 : 0). Stanič prvenstva v /. razredu na Dunaju (17. septembra). Amaterji in Hertha po 5 točk, Rapid in Hakoah 4 točke, VVacker in Admira po tri točke. Pvonveiz* koneresu? »uosposki monaraisucm i iocivc, »v^av,. ... ■ - „ lovci raznih gosposkih strank in sku-1 INSTRUMENTALNI POUK NA KCN- Pripomniti je, da so Amaterji in Hertha pin, pod imenom javnih delavcev in SERVATORIJU GLASBENE MAT'CS \ j odigrali že tri tekme, drugi pa še le po intelektualcev, so obdržali javno po-1 LJUBLJANI. ! dve. lirično skupščino. Predsedoval je naj-j gp,ogno pom«njkaaje izurjenih in poprej politični pokojnik dr. Ante ;poino izvežban'.h "godbenikov inštnmen-lid, ki je za kratko oživel, da lahko !talistov n6 le or Slovencih, ;mpak v Ju- ____JI _ tm! Vl»7AlOTT ml COl VP- predloži pozdravni brzojav, nu. saj veste komu ...» In s sličnimi vljudnostmi, Id jim je Radič mojster, obsiplje v dolgem članku »Slobodnega Doma* po vrsti gg. Smodlako, Davidovima, Veljkoviča ter udeležnike, »zarobljeno uradniško gospodo*, ki jih ni bilo nad 1500 in še med temi je bila ogromna večina pristašev Hrvatske zajed niče. Od svojega pričakovanega zaveznika so se gg. kongres is ti pač nadejali drugega pozdrava. -f Hrvatski klerikalci in Radič. Na zunai so hrvatski klerikalci veliki, neizprosni sovražniki Stipice Radida. Iz Radidevega »Slobodnega Doma* pa doznavamo, da so se klerikalci že po-nuiali Radidu, ampak stavili so pogoj, da" stopi v vlado, da bi tudi oni razpolagali — z bajoneti. O, ti bajoneti! Proti njim vedno vpijejo oni, ki ne razpolagajo ž njimi, želijo si pa vsi ti, goslaviji sploh, jo splošno znano Da se vzgoji naraščaj tudi v tem oziru. ;e stle nil odbor Glasbe ne Matice v LjuUjaii tudi v tekočem šolssem letu .d držat' pouk inštrumentov in sicer čola. kontrabasa, flavte, oboe, kla.ur.eta, roga. trobente in p-jzavne, kate e inštrumenta poučujejo sami absolvira ii konservaro •isti. obenem tudi praktični godbeniki. Novi svetovni rekordi v tek a. Šved Lundgren je zboljšal svetovni rekord na 500 m na 1:05.5. Nurmi le postavil nov rekord na 5 km v času 14:35.3 in na 3 angleške milje v času 14:08.3, za 6 sek. boljši kot je bil njegov prejšnji svetovni rekord. Službena objava LNP. Danes ob 18. uri se vrši v kavarni Evrcpa važna izredna seša upravnega odbora LNP. Vati so]bi:o se vsi odborniki, da se iste točno i in zanesljivo udeleže. — Tajnik. Ravnateljstvo konservatorija vaoi mla j Službena objava LNP. V "edeljo dne deniče, da se posvetijo temu pouku, kot 24 t. m. se vrše sledec prvensb,ene živlien«kemu poklicu, ki jim po kratki tekme: na igrišču S. K. Uinie je od v. dobi nudi™talen in deber kruh ! uri LASK. : Svobcda Moste. Blagaino Zato poživlja ravnateljstvo fconserva- . „.,„ —......- .. „. torija vse one gojence, ki nameravajo v i 9, uri Svoboda Ljubljana ;. Slavi,a. Bla-ravnokar začetem šolskem letu obiske- gajno ima Svoboda LJubljana. Popoldne vati inštrumentalni pouk v zgoraj nave | ob 16. uri na igrišču S .K. Primerja ner-denih inštrumentih, da se vpišejo vsaj mes : Primorje. — ; ajmk 11. do dne 28. septembra v pisarni Glasbe- ! Nov svetovni rekord v teku. Nurmi le ne Matice, Gosnoska ulica št. 8. kajti i postavil nov svetovni rekord na 2000 m dne 1. oktobra se začne z rednim pou- j s 5:26. Dosedanji rekord Šveda Zandera kom. Po izvršitvi študij dobe gojenci ab- j je znašal 5:30. ima LASK*. Na igrišču S. K. Primorja ob Jugoslovanski Kot druga točka na sporedu našega potovanja "po Poljskem je bil izlet v Boryslaw, kamor smo se odpeljali iz Lvova v sredo 6. septembra zvečer. Ko smo 7. septembra zjutraj dospeli v Boryslaw, so gosti oblaki zakrivali nebo. " Megla, kakor smo je navajeni v Ljubljani, nam je onemogočila, da bi mogli posetiti Silvo Piano, hrib, ki do-minira nad Boryslawom in odkoder se ima, ako je lepo vreme, krasen razgled po celem mestu. Boryslaw sam je pravi tip galicijskega židovskega mesteca. Trgovina je popolnoma v rokah Zidov, Poljaki so zaposleni pri napravah, v katerih se spravlja na dan dragoceno sirovo mineralno olje. Zid trguje, Poljak dela. Bilo bi odveč opisati podrobnosti teh naprav, ki so itak vsakomur znane iz šolskih knjig. V Boryslawu smo se prepričali o velikem naravnem bogastvu Galicije, ki v prvi vrsti jamči za sijajno gospodarsko bodočnost cele Poljske. Samoobsebi umevno je. da si po Bo-ryslawu ogleda vsak Drohobvč, kjer se v velikih rafinerijah pridobivajo iz surovega olja razni produkti kot bencin, petrolej, parafin itd. Največja teh rafinerij v Drohobyču je državna fabrika mineralnih olj (Panstwowa Fabryka 01ejow Mineralnych), ki je bila zgrajena leta 1908. Ta državna rafinerija ima modernejše stroje nego vse ameriške rafinerije in sicer zaradi tega, ker hočejo v Drohobyču pridobiti iz surovega olja čimvečji odstotek porabljmh snovi, kar v Ameriki, ki je sicer praktična država par esellenca m W-rel> no. Amerika je tako bogata na sirovem olju, da ji zadostuje, da pridela iz svojega mineralnega clja približno 50 % porabi jivih snovi, ostalo (takozvani »Riickstand* iz surovega olja) se uporabi v Ameriki kot kurivo. Iz Borysla-wa spravljajo sirovo olje v Drohobvč ali v cisternah ali pa po ceveh, ki so dolge 15 km, v rafinerije. Državna rafinerija v Drohobvču more dnevno rafi-nirati do 120 vagonov sirovega olja. _ V Drohobyču smo prenočili v lepih prostorih drža--ne rafinerije ter se drugo jutro odpeljali preko Stryja in Lvova v Krakov, kjer so nam tamošnji novinarji in naši dijald, ld študirajo na krakovskem vseučilišču, priredili na koldvoru izredno prisrčen sprejem. Pozdravil nas je podpredsednik sindikata novinarjev Woyczinski kateremu se je zahvalil šef presbiroja Ivkovid. Izraz radosti jugoslovanskih dijakov nad našim prihodom je dal predsednik Jugo-slov. akad. društva v Krakovu »Slov. Jug* visokošolec agronom Mežan z Bleda. Zvečer smo se zbrali v intimni večerji v hotelu »Poler* in kmalu je vladalo med nami prav prijateljsko razpoloženje. Direktor (gimn.) Roman Za-\vilinski. znan po svojih prevodih Zofke Kvedrove in Aškerca, je v kratkih besedah prisrčno pozdravil jugoslovenske goste ter označil njihov prihod kot prvi znak zbližanja dveh bratskih narodov. Zahvalila .-ta se mu šef presbiroia Iv-kovic in urednik Zobec. Naslednji dan smo si ogledali mesto. V Krakovu te spremlja povsod slavna zgodovina poljskega naroda. Na slavnem Wawelu stojiš ob grobovih^ poljskih kraljev, v okolici te spominjajo razni hribi takozvani Kopci. kakor n. pr. »kopiec Kosdiuszki* na junaške boje poljskega naroda. S Kopca Kosciu-szkovega smo uživali krasen razgled na lepo krakovsko mesto. Da je tudi šport v Krakovu zelo razvit, se vidi iz tc-mo jim in s težkim srcem so se poslovili ol nas, ko smo zapustili Kra^ kov. T« Z, Priloga „ Jutru" št. 224, dne 21. septembra 1922. Politični odmevi. Anglija, Mala antanta in Dardanele Dogodki aa bližnjem vzhodu so izzvali posebno v Angliji, ki je na teh dogodkih močno zainteresirana, prav nervozno razpoloženje. Časopisje piše zelo zanimive članke o dogodkih, ki imajo slediti grškemu porazu v Mali Aziji in zahtevam angorske vlade, ter označa položaj kot zelo resen. Morske ožine bi imele ostati nevtralne in okupirane po zavezniških četah do končnega sklepa miru, ker odnošaji med zavezniki in Turčijo so še vedno taki, kot 60 bili ves čas vojne. Ofici-jelno se kon.-itatira od angleške strani, da bi turški napad na nevtralni pas ob ožinah pomenil obnovitev vojne med Turčijo in zavezniki. »Daily Chronicle«, očitno oficiozno inspiriran, pričakuje z gotovostjo splošno konferenco v bližnjih dnevih. Ta list pove tudi. da so zavezniki v marcu mesecu sklenili v Parizu, da se vrne Turčiji majhen del Tracije in tako ustvari majhna skupna meja Turčije in Bolgarije, ki bi bila brez vsakega stra-tegičnega pomena. Sploh bi bil evropski del Turčije po;>olnoma demilitariziran in vsaka sprememba tega načrta bi spravila mir na Balkanu v resno nevarnost. List končuje svoja izvajanja z na-glašanjem potrebe po sodelovanju Male antante pri definitivni ureditvi tega vprašanja. Iz angleškega časopisja se vidi, da imajo sklepi pariške konference v marcu mnogo tajnih klavzul. V Londonu smatrajo za možno, da tudi Bolgarska stopi v akcijo, ako prenese Kemalpaša bojiščo na evropska tla. Vedenje bolgarskega ministrskega predsednika je že več tednov nekam skrivnostno. Bolgarska se ni dovolj razorožila. Kakor hitro pride ona v stik s Turčijo, moglo bi postali zelo nevarnih onih šest divizij. ki jih Bolgarija še ima in od katerih sta dve dobro oboroženi z artilje-rijo. Z ozirom na to nevarnost novega velikega konflikta na Balkanu je pod-vzela Anglija močno dipiomatično akcijo v krogih Male antante, ki jo je do sedaj smatrala Fra-cija za svojo domeno. Državam Male antante bi morala biti — po mnenju angleškega tiska — sedaj veliko bolj simpatična politika Anglije, ki je nasprotna Turčiji, krit francoska poIit;ka, ki je naklonjena Turčiji. Anelija in Mala antanta sta v tem vprašanju naravna zaveznika. Počakati je treba, da se bo videlo, kolik vpliv je pripravljena Francija priznati tej skupim na sevreški mirovni pogodbi. Najvažnejše je. ali bo Francija smatrala za samo po sebi um-Ijivo, da pomeni vsak pojav Kemalovih fet v 'f raciji casus belli.,Ako se Francija v tem vprašanju ne izjavi jasno, potem doživi svet anglesko-turško vojno za Dardanele! Tako piše po angleški vladi inspiri-rano časopisje. Turško vorašanje, oziroma vprašanje bližnjega vzhoda postaja toraj zelo resno in pri reševanju tega vprašanja računata z Malo an-tanto prav resno obe nasprotni skupini! 1920. za Bolgarijo kakor za Srbijo najprej prva balkanka in malo nato druga balkanska vojna, potem pa velika svetovna vojna. Videli pa bomo, da so rezultati za Bolgarijo mnogo ugodnejši, nego oni za Srbijo. _ Po štetju iz 1. 1920. ima cela Bolgarija 4,860.311 prebivalcev. Z ozirom aa 1. 1910. kažejo nazadovanje le prav redki okraji, in sicer okraj Peštera v okrožju Plovdiv (za 0-2 %). okraj Trn v okrožju Sofija (za 4-1 %) in okraj Gabrovo o okrožju Trnovo (za 1-1 %). Vsi ostali okraji ter okrožja kažejo ljudski prirastek in to v razmeroma zelo veliki meri. Naj navedemo, da štejejo vsi okraji v obsegu Bolgarije izpred 1. 1912. danes 4,442.918 prebival cev, dočim so jih izkazali 1. 1910.: 3,993.250 duš. To se pravi, da znaša prirastek nič manj kot 11 %\ Vsekakor zelo visoka številka za državo, ki je prestala dve balkanski in nato še skoro štiri leta svetovne vojne. Res, da bolgarske žrtve daleko niso bile tako strašne kot srbske, bodisi na bojiščih kakor povzročene po kužnih boleznih ter po metodičnem sovražnem uničevanju, ali vendar tako ugodni rezultati ljudskega štetja iznenadijo. Očividno je treba za velik del prirastka iskati vzroka v dejstvu, da se nahaja v Bolgariji zelo mnogo emigrantov iz naše in grške Makedonije, dalje iz rumunske Do-fcrudže ter iz grške Trakije. Naposled je na bolgarskih tleh tudi še mnogo Rusov-beguncev. Tudi največja mesta v Bolgariji kažejo zelo močno napredovanje. Vsem na čelu je Sofija, ki se je povečala od 102.812 prebivalcev iz leta 1910. na 154.415; prirastek znaša tedaj 50-2 %. Drugo največje mesto je Plovdiv, ki je narastel od 47.981 na 63.418 prebivalcev. Kot tretje mesto stoji Varna s 50.819 (1. 1910. še 41 419) preb., kot četrto Ruščuk z 41.563 (leta 1910.: 36.255) preb. Ostala mesta imajo vsa manj nego 30.000 preb. Večja mesta izkazuje zmerno napredovanje, manjša pa nazadovanje, kajti skoro v vssh mestih izpod 15.000 preb. je opazovati zmanjšanje števila prebivalstva v zadnjem desetletju. Italijanski žurnalizem (kakor tudi t vseh drugih deželah) ni več poklic, ki se izvršuje iz požrtvovalnosti za idejo, kakor 6e je v zlati dobi preporoda dvigni] na najvišjo stopnjo poslanstva. Tedaj se je v tintnikih četrte velesile nahajala mučeniška kri; sedaj je v njih denarni odcedek trustovskih svinjarij, ki so se razpasle po kraljevini. Tedaj je bil italijanski žurnalizem svetilnik narodne zavesti, danes je kajfež za vest. Žurnalizmu najplemenitejših prednikov odgovarja danes špekulantska degene-racija kramarjev. Novinsko podjetje je industrijsko podjetje kakor vsako drugo, morda še slabše kakor so druga, ker ne proizvaja idej, temveč pokvarja mišljenje množice. Naj je žurnalizem finančniški, ustanovljen kot industrijsko podjetje po interesiranih delničarjih, ki ga uporabljajo kot psa-čuvaja, ali pa strankarskb ki je potem osebna opora nekaterim maloštevilnim ljudem, ki žive od stranke in lezejo kvišku, je vedno le zelo pripravna ali zaničljiva sleparska igra, v kateri izkoriščanje političnih programov s temeljno lažjo pokriva knjige uprave. Danes, ko se važnost lista meri po razsežnosti njegOve električno-meba-nične naprave, glava urednika ne šteje nič. Ravno tako pa tudi vest ne. Govorim namreč o izvestnih listih, tistih, ki morejo v svoje upravne knjigo z lahkoto vpisati postavko: za potovanje delegata na kongres v Trstu toliko in toliko lir. Ne bom imenoval listov, ki se nahajajo v obupnem položaju, v boju s tiskarjem, ker imajo v uredništvu namesto upravnih knjig resna, neodvisna vodilna načela. Saj jih je tako malo in se nahajajo v tako obupnem položaju! Zdrav žurnalistiški ideal, če še obstoji v kaki luknji narodne zavesti, predstavlja pač le nekako bolezen, mono-manijo neodvisnosti, bolestno okorelost značaja, zadnji ostanek razkroje-nega in preživelega novinarskega bo-hemstva. Danes je buržijski, in če hočete, tudi proletarski novinar uradnik ali sode-ležnik podjetja- Gre pač za industrijsko podjetje, ki namesto da bi proizvajalo, recimo, nočne posode, suspenzorije ali majolične klozete, proizvaja potiskan papir. Proizvajati more tudi različne vrste, kakor dokazujejo Pippo Naldi in dr, Brez razlike. Stvar je le vprašanje bilance. Danes so torej v Trstu potvarjevalci laškega javnega mnenja, proizvajalci »ljudskega duševnega stanja», kakor ga zahtevajo nestalne razmere političnega trga. Dobrodošli, gospodje industrijalci! Vaš kongres bo morda poslužil koristim vašega stanu. To je vaša stvar. Trstu pa ne bo koristil nikakor, ker vam vaša služba ne dopušča, da bi se navzeli tržaških misli in jih razširjali po kraljevini, temveč imate predvsem nalogo, da ob priliki vzorčnega sejma prinesete v Trst vzorčnik idej, ki jih vi o Trstu razširjate po kraljevini, pač po kakovosti motorja in znamke tvornice, ki razpečava vaš možganski ali ne-možganski proizvod. Tudi v Trstu cvete žurnaJistiška industrija. Najdete se v sijajni družbi in mogli boste mirno razpravljati o kšeftih*. Zakaj dandanes je vodilni motiv v žurnalizmu — «kšeft». Tako vam torej, dragi in spoštovani tovariši, v imenu tistih Tržačanov, ki imajo o velikem laškem žurnalizmu takšne pojme, kakor sem jih tu razložil. želim najboljše »kšefte* in najboljšo prebavo.* r.!em se jasno opažajo znamenja bott tt novo umetnost, ki pa mu J« zaenkrat Se potopljena v «revo!ycijonarnost» lini] to barv. »Pogled s Hradžan na Prago« |e lepo izdelan ln umetniško dožlvljen lesorez, Akvarel »V vrtu» kaže znamenje ustalje-vanja. Tako je »Groharjeva« razstava doka* resnih in zdravih umetnostnih ciljev. Kakor izvemo, bo «Grohar» v doglednem času razstavil tudi v Ljubljani. Ta razstava bo prirejena po strogem merilu in bo pokazala, da imamo poleg ljubljanske tud! mariborsko umetnost. Kulturni pregled Laška sodba o F: tisku Rezultati ljudskega štetja v Boigarsji Objavljeni so rezultati zadnjega ljudskega štetja, ki se je vršilo v Bolgariji dne 31. decembra i. 1920. Ti rezultati so silno zanimivi, ker nudijo priliko, primerjati stanje prebivalstva iz povojne dobe z onim izpred vojne. Dalje je statistika iz Bolgarije še pos-ebe zanimiva za na« ker omogoča primerjanje > statističnimi navedbami za prebivalstvo Srbije. Saj leži med 1. 1910. in Tržaški politič^o-satirični list «La Gode d J Diavolo» (»Vragov rep-) od sobote, 16. t. m. je na uvodnem mestu objavil z ozirom ua kongres italijanskega tiska, ki se je te "dni vršil v Trstu, članek, ki naj ga tu podamo v dobesednem prevodu. Članek, ki ga je spisal ravnatelj V. Cuttin, se glasi: »Drugi kongres industrijalcev! Industrija žurnalistiške dialektike, prilago-dena nairp.znovrstnejšim posebnim interesom v udobnem kolovozu političnih progr; mov. V Trstu so se sr šli kot gostje tukajšnjega novinarskega društva industrijalci italijanskega novinarstva, ocl katerih imajo mnogi motorje svojih tvor-nic Idealov za proizvajanje javneja mnenja, v železnih blagajnah * raznih bančnih zavodov in industrijskih tru-stov, ki opustošajo in oplenjajo davkoplačevalce italijanskega polotoka. Blatnemu parlamentarizmu, ki osrečuje kar Največjo Italijo (veliko tudi po svojih državnih dolgovih), odgovarja seveda industrializirano novinarstvo, ki se že naravnost gnusi. In ta gnus, ki ga Tržačani vseh slojev čutiio vsestranski, si dovoljujem jaz. patentirani in — kronični ikono-klas t (uničevalec svetniških podob), raztolmačiti vsem tem odličnim zboro-valcem. Umetniška razstava v Mariboru Povodom »Pokrajinske obrtne razstave« v Mariboru je priredil tamošnji klub vpodabljajočih umetnikov »Grohar« III. mariborsko umetniško razstavo, ki se nahaja v telovadnici dekliške meščanske šole blizu razstavnih paviljonov. »Grohar« obstoja od leta 1920, ko se je na I. mariborski umetniški razstavi pokazalo, da se js v Mariboru in okolici zbralo lepo število vpodabljajočih umetnikov. Ustanovil ga Je znani slikar prof. V. Cotič, ki mu predseduje tudi canes. «Grohar» se Je udc.ežil z uspehom velike jugoslov. razstave ob kraljeva poroki v Beogradu. Letošnja razstava v Ma.iboru ie bila Oxga-nizirana na hitro reko, odlikuje pa jo v primeri .s prejšnjimi razstavami to, da so bila dtia s primernim kriticizmom izbrana, zato preveva razstavo resno umetnostno stremljenje. Razstavilo je 12 »Groharjevih« članov, in sicer: Vilko Apih, Egon Baumgartner, Viktor Cotid, dr. I. Hollegha, Ivan Kos, Iv. Janovsky, Pipo Peteln, Franjo Stiplovšek, Henrita Šant-lova, Avgusta Šantlova, Ante Trstenjak in Josip Tscharre. Vsi, izvzemši Trste-njaka, ki je Ljutomerčan, so iz Maribora. Izrazito se ločita dve šoli: starejša in mlajša. To razliko so Loteli podčrtati tu-d< aranžerji razstave, zato so jo razdelili v dva glavna oddelka. Večina razstavljal-cev pripada stari šoli; naim'ajši so le Stiplovšek, Peteln in Trstenjak. Apih, Baumgartner, Kos, Hollegha in V prvem delu Je zastopana starejša šola. Imena so znana tudi v širši Javnosti: Henrita in Augusta Šantlova, Viktor Cotič, Ivan Janovsky. Sestri Šantlovi sta pridni slikarici. Obe imata lahek način izražanja, veder ton, mehke barve in poteze, tako da postaneta hitro prikupljivi. Heniita Šantlova je razstavila več dobrih akvarelov. Najlepša je oljnata slika »V ateljeju«. Avgusta Šantlova ljubi pejsaž. Razstavila Je par motivov z juga in nekoliko drugih manjših del. Prof. Cotič Je simpatičen impresijonist. Tokrat je razstavil več motivov z morja, najbolj pa je posrečena slika »Mariboiski grad«. Več njetovih slik je bilo že prve dni prodanih. I. Janovsky se zadnje čase peča s pokra jino, bolj pa ugajajo slike izza mlajše dobe. Dozdeva se, Ja so mu figure bližje kakor peisaži. Od »najmhiših« ie r.ajplodovitejši ir, najustaljenejši Franjo Stiplovšek, ki študira dunajsko akademijo. Na lanski razstavi je stala njegova um .r.ost v znamenju odločnega boja; letošnje slike kažejo zdrav in trden prehod k mirnejši kompoziciji in ubranejSim barvam. Stiplovško-vo zelo dobro delo je »Slika gospoda J. J.». Portret, slikan z mnogo duše. Druge značilne slike so »Jutro«, »Splavarska ulica« in »Drevesa«. Peteln je revolucijonarnejši od Stiplov-ška, zato pa na njegovih slikah vse kipi, trepeče in vznemirja, ni pa nobene enotnosti, ki bi kazala mr č njegovega umetnostnega izražanja. Pozna se mu, da išče poti in pri tem isk.inju keleba sem in tja. Tscharre so začetniki in ne predstavljajo ! Zanimive slike so »Slika letalca«, »Pieta« v umetniškem oziru nič zaključenega, izrazitega in jasnega. Njihova dela — večinoma akvareli — so razstavljena v posebnem oddelku. in zlasti »Šotor«, radiranka v ekspresijo-nističnem žanru. Ante Trstenjak je razstavil več lesorezov, bakrorezov in akvarelov. Tudi pri D. Gvozdanovič: Arditi na otoku Krku Štiri slike. Komisijonalna založba Hrvat. štamparskog zavoda d. d. v Zagrebu. 1922. Str. 73. Cena 30 Din. Vsebina: Krvava maša v Baški. — Na Košljunu. — Narodna sodba. — Zmaga. Vse štiri slike so poetično, v dramatskl obliki eiektno pripovedani resnični dogodki. Res je, da so laški arditi, moderni ti Huni, I. 1920., na sam Božič vdrli v cer-ker ter z nečuvenimi surovostmi prekinili staroslovensko mašo, napadli mašnika ter streljali na ljudstvo, ki se Je nprlo barbarom. Padle so tri žrtve, ženska in dva moška. Na prekrasnem otočiču Košljunu imajo frančiškani samostan z nižjo gimnazijo in internatom. Razen cerkve in samostana je na otoku kapela z grobnico Frankopanke, žene beneškega doža. Zverski arditi so nekega dne prišli v ta samostan iskat skritih bomb. Razbili so samostan, oplenill tudi cerkev, odnesli vse, kar je imelo količkaj vrednosti; onečastlli so grobnico, nosili na bajonetu Franko-pankino lobanjo in svileni brokat, v katerem je bilo shranjeno njeno truplo in pretepali in pobijali irančiškane. V Puntu na Krku so se prebivalci upirali laškemu bestijalnemu nasilstvu. Vsi so goreli za Jugoslavijo. Le eden je bil med njimi, ki je Iz lakomnosti izdajal arditom svoje rojake. Njegova lastna žena pa ga ie razkrinkala. Narod ga je obsodil na smrt, ga obesil in truplo vrgel v morje. In v istem Puntu je ljudstvo naskočilo petkrat večje število arditov, jim vzelo tri topove ter jih pognalo v beg. Padel je v tem boju sam junak. Vdova, mati šestero otrok, pa ni zaplakala, ko so ji prinesli padlega moža. Te štiri resnične dogodke ie pisatelj popisal, kakor bi jih namenil odru. Zastor se dviga in pada. To je pogrešeno. Neiz-vršljivo, a tudi neumestno. Priznati pa treba, da je avtor spretno opravil dramatizacijo. Dialog je živ, naraven, osebe so karakterizirane ostro, opisi so pesniški in polni občutja. Zlasti me je zanimala maša in petje v glagolici, oziroma v istrski stari slovenščini. Sploh so detajli boljši nego celota. Knjiga ;'e zanimiva po obliki in vsebini ter ni dvoma, da doseže svoj patriotski namen. »Arditi« so nov časoven dokument: govorž o trpljenju in junaštvu naših Istranov ter o neverjetni surovosti naroda, ki se ponaša z Dantejem, a obožuje D'Annuzia, največjega pustolovca XX. veka, pesnika, ki je kriv najpodlejših zločinov proti Jugoslovanom. Canova Okrog monakovske gliptoteke stoje kipi vseh velikih kiparjev. Poleg Uona-te'la. Michelangela in Berninija stoji tudi kip Antonia Canove, ki ima letos na podnožju lovoiov venec v spomin stoletnice smfti slavntga kiparja. Canova je bil roien leta 1757. v Po-stegnu pri Trevisu in je umrl leta 1822. istotam. Canova je zavrgel baročne tra- Subotica V naši stari avstrijski šoli smo se učili marsičesa, a kljub temu, da smo govorili o enotni državi, nam je ostala madžarska stran precej neznana. Naša ^madžarska geografija« je obstojala v tem, da smo poznali Karpate. Tiso in Donavo — sicer pa so bili madžarski kraji za nas španske vasi. Morebiti je bilo to zelo ljubo Madžarom, kajti pri tej priliki bi bili lahko zvedeli marsikaj, kar bi Madžarom ne bilo v korist (ako bi bili nam profesorji smeli govoriti resnico). Tako smo slišali tudi o »Maria-Theresioplu«. Že samo ime je bilo tako nerodno, da sme takoj dvomili, da bi se kako mesto tako imenovalo. In vendar je stalo tam na karti črno na belem »Maria-Theresiopel«. Spodaj pa je bilo v oklepaju »Sabadkas. Ta »Sa-badka* pa nam je donela tako nekako po slovansko, da smo takoj dvomili, da bi bilo to madžarsko mesto. In res smo od nekod zvedeli, da se to mesto imenuje pravzaprav »Subotica« in da je po večini slovanska. Laž ima torej kratko ime — zato mislim, da je bilo Madžarom prav po volji, da smo se tako malo učili njihove geografije. Profesor, ki je bil Nemec, nam je hotel dokazati, da je to nemško mesto, ker ga je ustanovila Marija Terezija. Madžar bi nam bil dokazoval, da je to popolnoma madžarsko mesto — v resnici pa je po imenu in po prebivalcih slovansko mesto. Res je. da bi bil tujec pred vojno težko opazil, da je Subotica po večini slovanska — za to je poskrbela madžarska vlada. Danes pa se ti zdi kakor da je nekdo odstranil lažnivi pajčolan z jasnega obraza go spe Subotice. in evo — pred teboj stoji prava Subotica s čisto tvojim narodnim značajem. Le v sredini mesta ie ostalo nekaj Madžarov, Nemcev in Zidov, ki so se tu udomačili in «o zdaj napisali svoja imena v cirilici! V Subotiei morajo biti namreč vsi napisi v cirilici in latinici — vrne* so tu in tam seveda še madžarski podnapisi. Včasih ti nehote obstane pogled; ko zagledaš ime Baje, zdi se ti, da je to kak Slovenec, toda to je cirilski Vajs (Weis) itd. Nekatera tuja inena so videti v slovanski cirilici prav komično. Toda za enkrat je bilo treba pokazati tudi na zunaj, čigava je sedaj Subotica in s tega stališča je treba presojati napise. Subotica ima, kar se razmer tiče, mnogo podobnega z našim Mariborom. Samo 7 km je do državne meje: in ta meja še ni urajena, in v Subotiei je še mnogo ljudi, ki še upajo, kakor so upali 1. 1919. v Mariboru ... Subotica je po velikosti tretje, po bogastvu pa prvo mesto v naši državi Ravno te dni smo čitali, da ima Subotica zemljišča v vrednosti 32 milijard kron in celo vrsto hiš v vrednosti 20 milijard kron. Mestni uradniki imajo od mesta poleg plače tudi hišo s posestvom. Vse to je dedščina starih lepih časov, lio je bilo tu okoli zemlje dovolj in preveč. In kakšne zemlje! Bogate in rodovitne, da se ti oko ne od[>očije, ko gledaš preko ravnine, kjer I se vrste nepregledna obdelana polja — tja do širokih pašnikov in zelenih gozdov. Res blagoslovljena zemlja! Pa so Celo pisali o suši in slabi letini! Kaj še! Ta zemlja sploh ne potrebuje preveč moče, ker je ima v sebi dovolj. Kljub temu je Subotica ?ama eno najdražjih mest v Jugoslaviji. Celo kruh je dražji nego pri na* in slabši! To je sieer nerazumljivo, amr»ak resnično. Neki slovenski uradnik mi je bridko tožil, da ne more izhajati: magnatje pravijo, da je to zaradi — agrarne reforme, drugi pa pravijo, da je to posledica — prometa, oz. bližnj" meje. da Subotica ne more več živeti tako, kakor je živela poprej. Resnica je, da živi Subotica zelo razkošno, in da je tam nočno življenje drugačno nego v Ljubljani- kavarne so odprte vso noč, povsod igrajo ciganske kapele, pije se in zapravlja in ciganski primas prav dobro ve, kako je treba ujeti tisočdinarski bankovec na lok. Pri dobri volji leti denar na vse strani in pogosto sa zdi, da kdo plača za vso mizo — včasih je celo več takih prijateljev — Tak račun pa znaša nekaj tisoč dinarjev. Pa nič za to. Saj je Subotica trgovsko mesto in jutri se zasluži zopet novih stotisočev. Subotiea je središče Bunjevcev. Da ne bo zamere na nobeno plat. naj navedem, kar nam je napisal o Buniev-cih subotiški tednik «Never»' »Subotica je bila ustanovljena v XIII. stoletju za vlade kralja Bele IV., ko so Mongoli opustošili te kraje. Upravno je spadala pod vodriško žu-panijo. Glavar novoustanovljene naselbine .je bil Ivan. ki je imel svoj dvor v Tornjošu, njegov vojvoda je bil Sa-bota, in po njem je dobila Subotica svoje ime. (Ta razlaga menda ne bo prava. Op. por.) V to mesto so se priselili Bunjevci 1. 1687. ob času Karla Lotarinškega iz svoje stare domovine v Hercegovini. Prišli so sem pod vodstvom franjevcev, ki so sc takoj vrnili v Hercegovino razven fra Angelika Šarčeviea. ki je še vse leto ostal v Subotiei. Ker so Bunjevci obljubili cesarju Leopoldu, da se bodo složno borili protj Turkom, jim je dovolil, da napravijo utrdbe pri Segfvlinu, Subotiei in.Baji. Bunjevci so pti.li v Bačko ob času najtežjih bejev s Tinki in so morali takoj 6topiti v bojne vrste proti sovražnikom. Zbrali so dobro jojsko, ki ji je poveljeval kapetan. Prvi kape-tan je bil Luka Sučič. ki se ie rodil še v stari domovini. On je postal tudi prvi načelnik mesta Subotice. L. 1702. je bila razdeljena subotiška zemlja: oficirji so dobili večja posestva, navadni vojaki pa po 6 oralov. L. 1742. je postala Subotica kameralno mesto s prvim knezom Štefanom Vojničem. Senatorji so bili sami Bunjevci: Bukvie, Vojnič, Skanderovič, Mukič, Vidako-vid L dr. Leta 1779. je prosilo mestno starešinstvo cesarico Marijo Terezijo, naj covzdume Subotico v svobodno kra- ljevsko mesto. Cesarica je prošnjo uslišala in je dala Subotiei ime »Maria Teresiopolis«. Prvi gradonačelnik svob. kralj, mesta Subotice je bil Bunjevec Luka Vojnič. Od te dobe so izbirali Subočani za svoje župane vedno _Bu-njevce. To je dokaz, da so bili Bunjevci v Subotiei vedno najjačji element. Subotica je pošiljala tudi v ogrski parlament kot kr. svob. mesto poslance Bunjevce. Prva dva sta bila Ante Par-četič in Ivan Sučič. Na svečano kronanje Leopolda n. je šel poseben «ban-derij« bunjevskih plemiče v, kar je opeval fra Grga Peštalid. Dasi so bili Bunjevci v večini, so vendar Madžari zadnja leta odstranili Bunjevce z vseh glavnih mest domače uprave. Tako so v Subotiei zagospo-darili Madžari in Bunjevci so postali meščani druge vrste. V takih razmerah so dočakali Bunjevci osvobojen je Srbov, Hrvatov in Slovencev. Se predno je prišla v mesto srbska armada. se je osnovalo bunjevsko narodno »vjede», ki je prevzelo upravo mesta v svoje roke. Rodoljubna mladina je razvila hrvatsko zastavo na trgu sv. Trojice še vpričo avstromadžarske vojske. To je najlepši dokaz, da je v bu-njevski mladini vladal pravi narodni duh, ki se ni bal avstrijskih bajonetov, samo da dokaže svoje veliko veselje nad ujedinjenjem vseh Jugoslovanov na podlagi bratske enakosti in ljubezni. Bunjevci so rimski katoliki. Največjo zaslugo za to imajo franjevcL Spočetka so stanovali v «kuli», kjer je zdaj franč. samostan. Scdani franč. ctlelje" fe HI e3ea temecf iačefnffiov Klasicizma, ki označuje začetek prejšnjega in konec XYHL stoletja t umetnosti. Canova je izvršil nebroj krasnih portretov in nagrobnih spomenikov posebno papežev, ki so ga vedno vabili v Rim. Tudi Napoleon bi ga bil rad pridržal v Parizu. Dalje časa je ustvarjal Canovo v Londonu, kjer je študiral znana Elgin-Mables. in na Dunaja, kjer je ustvaril znani Kristinin nagrobnik v avguštinski cerkvi. Njegove marmornate plastike se odlikujejo po antično umerjeni izglajeni formi in po mehkem teku linij. Znani so njegovi kipi, predstavljajoči mitološke bogove in junake, Heba, Perzej, Amor in Psiha, Herkul, Tezej, dalje njegov ob-čeznani Rokoborec ter portreti Napoleona, grofice Borghese, Leticije, Pija VIL in nagrobnika papeža Klementa XIII. in Elementa XIV. v Vatikanu v Rimu. Canova je dobil mnogo posnemalcev, posebno so kiparji ljubili njegovo zasnovo piramidastih nagrobnih spomenikov, kateri tip so često obnavljali. Canova velja poleg Thonvaldsena za največjega kiparja preteklega stoletja. V Italiji so slovesno praznovali .stoletnico njegove smrti. _ Maks Liebermann Koncem preteklega meseca je praznoval Maks Liebermann svojo petinsedem-desetletnico. Še nič ni oslabel odtlej, ko je slikal svoje »Kopajoče* ali svoje »Jezdece na bregu*; njegove radiranke iz zadnjega časa so še prav tako sveže, kakor da jih je risal v mladosti. Še vedno veje med jasnimi, bodrimi njegovimi potezami kakor čist obmorski veter. Ravnotako kakor pri Francu Halsu, k; ga Liebermann nikoli ni mogel zadosti ljubiti: čim starejši, tem prostejši in svobodnejši je bil njegov čopič, vedno svetlejše barvaste luči, tembolj je iz mojstrske igre na platnu dihalo življenje svojo svežost. Čudovita harmonija znanja in hotenja. Da, Liebermann! Eden izmed današnjih »velikih*. Ne hipermodeniih, on je veličina, ki stoji ob strani. Z današnjimi ga veže samo čas. Toda še dolgo potem, ko »današnjih* več ne bo, se bodo še vedno učili pri njem, zakaj Liebermann je — znal. Berlin pravzaprav nima starih umetniških tradicij. Komaj .3to let segajo nazaj. Schadow, arhitekt Schinkel, slakarja Krtlger in Blechen, predvsem pa Menzel, sEkanja: 3e vfdl¥ RemSrandta. tedaj te to veselje mine.* Liebermannu pravijo lačetnik nemškega impresionizma, vendar nima njegova umetnost z Manetovo dosti skupnega. Njegova umetnost je specifično slikarska m kjer se zdi, da se je približala Manetu, tam se naslanja na široko in energično tehniko Halsovo, katerega je Manet ravnotako ljubil in oboževal kakor Lieber- maim. No, Liebermann je postal duSevnl vodja berlinske secesije in kot tak je moral postati tudi predsednik berlinske akademije, kar je še danes. Bojevati se je moral vse življenje, danee ga je starost dvignila z bojišča. Danes igra vlogo velikega miritelja. Tudi on je osamljen kakor je bil Menzel. Obadva si nista vzgojila Sole, nego sta našla posne-malce. Sokolstvo Mas vitje naraščaj skega pvaporja v Novem mestu sprejemu in pozdravljanju ni potreba posebej govoriti. Popoldne se je vršila na Loki ob Krki Novo mesto, 15. septembra. , javna telovadba, katere se je udeležil Jlavie našega naraščaja se je pričelo v soboto ob 8. uri zvečer. Ob krepkih zvokih sokolske koračnice se je pomikala povorka izpred Narodnega doma po mestu proti domu kumice sestre Germove. Po odigranih komadih in pozdravu se je povorka jela zopet pomikati po mestu v Kandijo in nazaj pred Narodni dom. ves novomeški »Sokol* x naraščajem. Pokazal je svoje delo in napredek, ki je v marsikaterem oziru mnoge iznenadil in s tem pokazal svojo moč in vcepil v srcih vseh nado v lepo bodočnost. Nastopili so tudi člani z nekaj gosti društev novomeške župe s prostimi vajami in na orodju, od katerih naj omenimo le br. Leona Štuklja, mednarodne- arUUUI UUIiU ' UlUiU Ju . J.LUH.1. omai^a, iu^vj uu-t vuiuv- V nedeljo je bil lep dan kljub temu, |ga tekmovalca, ki je 3 svojimi vajami da so se nad mestom zbirali težki obla- pokazal gotovo najlepši in najboljši ki. Mesto samo je bilo od začetka pusto I u3peh ter krasni zaključek in prazno; vendar so se ulice kmalu po- - ..... ------- ., , živele. Približevala se je ura prihoda br. Sokolov gostov. Iz vseh streh so za-plapolale trobojnice. Okna so bila naenkrat vsa okrašena, po ulicah In trgu se je opazilo živahno tekanje dece, sre-gaval si vesele obraze, ki so komaj pričakovali trenutek, ko bo zaplapolal novi prapor pred njihovimi vrstami. Prišlo je nekaj Sokolov iz Št. Jerneja-, Sv. Križa in Trebnjega. Vedno pa so se ljudje ozirali proti Mestni hiši, kjer je bil pripravljen govorniški cder, odkoder se je imelo naznaniti današnje slavje novomeškega sokolskega naraščaja. Kmalu po pol 12. uri je prišlo nekaj br. Sokolov iz Karlovca, Metlike in Toplic. Ljudstvo jih je od vseh strani sprejelo in pozdravljalo z navdušenim »Zdravo!*, M je dosegel svoj višek pred Narodnim domom, kjer je bil že zbran novomeški »Sokol* v krojih. Cela prireditev je bila le lokalnega značaja. Od Narodnega doma se je začel pomikati sprevod proti Mestni hiši, kjer so se razpostavili v vrste in pričakovali svečanega trenutka, ko jim je brat starosta dr. Vasič v kratkih, jasnih, ljubezni polnih in navdušenih besedah orisal po rviugtu m ciccuca, pieuvocm pu. URI i U jiavuuctum uvuvu«.. v......... d&, Menzel, ta je dal berlinski umetnosti membnost današnjega slavja. Naglašal ^».nnz-J,« mnlUr,/, D., Ifon-rnl In ACtnl t___—„ I« nnnnn^ donO Stll/lfTO HnOtTO evropsko veljavo. Pa Menzel je ostal osamljen in če se more danes Berlin pohvaliti s slikarsko tradicijo, tedaj gotovo misli na Maksa Liebermamia. Liebermann ni bil Menzlov učenec, njega je učila tujina. Liebermann tudi ni noben »predhodnik* teh ali onih modernih, niti ni tipičen reprenzentant sever-nonemško-pruskega umetniškega duha. Liebermann je tako zelo stvaren, da so mu mnogi očitali, da je preveč »trezen*, to se pravi brez poleta. Antiromantik je in ničesar bolj ne sovraži kakor fanta-ste, kar je tudi razvidno iz vseh njegovih spisov. Liebermann ne zaupa nobenim inspiracijam in pijanemu zamaknie-aju in zahteva od umetnikov, naj bi vedno zavestno delovali v zvesti si svojih moči in sredstev. Toda Liebermann je preveč inteligenten, da bi ne vedel, da umetnina po drugi strani tudi ni produkt racionalnega razuma. Liebermann je sovražnik vsega sfantastarjenega, pa ima preveč fantazije, da bi ne znal dati sliki tiste slikovite pojave, ki napravlia iz slike umetnino, ki ji da življenje. Rojen je bil v času konsekventnega naturalizma. Precej po koncu francosko-nemške vojne je Liebermann obiskal Pariz, kjer je Manet napravil nanj nekaj vtisa, vendar pa se ima Liebermann zahvaliti za to, kar je, najprej svojim talentom, potem pa holandskemu vplivu. Rembrandt in Franc Hals sta bila njegova vzorca. Ko je stal nekoč pred Rembrandtovo nočno stražo, je rekel: tče vidiš Franca Halsa, dobiš veselje do je pomen in značaj današnjega dneva za Sokolstvo, pokazal njegovo neomajno moč in eilo, obračajoč se na upapolno mladino, sokolski naraščaj, čigar razvitje praporja praznuje danes novomeški »Sokol* pod pokroviteljstvom s. g. profesor Germove, ki je po navdušenih bedah staroste, br. dr. Vasiča, stopila na govorniški oder in se v ljubeznivih besedah zahvalila, rekoč, da si šteje v čast, kot Čehinja zavzemati mesto kumice v vrstah jugoslovanske sokolske mladine. Po končani svečanosti se je vršila povorka, o katere uspehu in navdušenem Po končani telovadbi je bila zabava v Narodnem domu, ki se je vršila v najlepšem redu. Sokolska slavnost v Otočju. V nedeljo dne 10. t. m. je priredilo sokolsko društvo Otočac v Liki javno telovadbo. V soboto popoldne se je pripeljala vojaška godba Vrbaske divizije iz Banja-luke, ki je še isti večer priredila prome-nadni koncert na telovadišču. V nedeljo dopoldne je bil sprejem gostov, ki so se pripeljali z vojaškimi avtomobili iz postaje Vrhovina. Po kratkem pozdravnem nagovoru staroste domačega Sokola se je razvil obhod po mestu, na čelu dva Sokola na konjih, vojaška godba, Sokoli v kroju in oddelek vojakov-Sokolov, med njimi mnogo Slovencev. Popoldne ob 15. uri je bila javna telovadba članov in članic, naraščaja in končno vojaštva. Vaje, proste in na orodju, so se izvajale ob zvokih vojaške godbe z vso točno3t-jo in dovršenostjo. Zlasti mnogo odobravanja je žel nastop vojakov pod vodstvom g. podporočnika Adlcšiča. Slav-nosti so prisostvovali skoraj vsi častniki domače gamizije, kakor tudi večji del garnizijo same in zelo mnogo občinstva. Radičevi pristaši so hoteli motiti slavnost 3 tem, da so nabobnali skupaj precej zapeljanih seljakov iz bližnje okolice, se zbrali na prostoru pred cerkvijo ter kričali proti Sokolom in vojakom. Toda to vse skupaj jim ni nič pomaga^ lo, sokolska slavnost je uspela nad vse pričakovanje dobro, a v strašno togoto Radičevcev, ki so se kar penili od jeze IJanl, kavarna Prešeren. Prllava mora vsebovati: Ime tekmovalca, njegov klub, tvorniško znamko motorja in moč motorja v HP. Vsak tekmovalec mora prinesti s seboj na start svojo klubovo Izkaznico in certifikat vozila. Prijave se zaključijo v soboto 23. t m. ob 23. uri. Start Je v nedeljo točno ob 9. v Gašta-ju, tekmovalci pa se morajo javiti v svr-ho tehtanja motorjev in vozačev ob 7.30 vodstvu dirke v Medvodah pri »Jesihu*. Kolesarska tekma bo cestna dirka za prvenstvo Slovenije na 100 km dolgi progi Ljubljana — Vransko — LJubljana. Start bo ob 13. pri 1 km Dunajske ceste (pri pokopališču sv. Krištofa). Cilj bo približno ob 15.45 1 km dalje na isti cesti. Prijavnina znaša 2 Din. Prijave na isti naslov in do istega časa, kakor za moto-clkliste. Lahka atletika. Najvažnejši del v programu Športnega tedna bodo tvorile tudi letos lahkoatle-tične tekme za katere so določeni termini 23., 24. in 27. t. m. Obsegale bodo naslednje točke. 23. septembra: Začetek točno ob 15. 1. Predteki na 100 m. — 2. Skok v višino brez zaleta. — 3. Skok v višino z zaletom. — 4. Finale 100 m. — 5. Skok s palico. — 6. Met krogle. — 7. Tek na 800 metrov. — 8. Met diska. — 9. Troskok. — 10. Štafeta 4 X 100 m. 24. septembra: Dopoldne ob 11. Stafet-ni tek skozi mesto Ljubljana. — Popoldne ob 15. 2. Predteki na 200 m. — 3. Tek na 1500 m. — 4. Finale na 200 m. — 5. Skok v daljavo brez zaleta. — 6. Skok v daljavo z zaletom. — 7. Met kopja. — 8. Tek na 400 m. — 9. Med finalom rokometnih tekem Olimpijska štafeta 100 X 200 X 400 X 800 m. 27. septembra: 1. Petobo). — 2. Tek na 10.000 m. — Pešhoja na 3000 m. Vsa tekmovanja gospodov se vrše na prostoru S. K. Ilirije, Ljubljana. Damska tekmovanja se vrše dne 2' t. m. ob 15. na prostoru S. K. Primorje, Ljubljana, s sledečim sporedom: 1. Predteki na 60 m. — 2. Predteki na 100 m. — 3. Skok v višino z zaletom. — 4. Predteki na 200 m. — 5. Met krogle. — 6. Finale 60 m. — 7. Finale 100 m. — 8. Skok v daliavo z zaletom. — 9. Finale 200 m. — lo! Met diska — 11. Štafeta 4 X 60 m. Tehnično vodstvo je v rokah tehničnega odbora Lahkoatlctskega saveza za Slovenijo. Tekmovanja se vrše za prvenstvo Slovenije. Udeležba je dovoljena vsem onim članom športnih klubov Slovenije, ki Zvečer je bil v občinski dvorani koncert, , ki mu je sledila domača zabava 3 ple- so veriiicirani pri Lahkoatletskem save som. Tudi ta del prireditve je uspel tako gmotno kakor moralno. F. J. Kežman. zu. Prijavnina znaša za osebo 5 Din, za točko Din, za štafeto 10 Din in za štafeto skozi Ljubljano 20 Din. Podrobnosti razpisa vsebuje »Šport* št. 14 od 8. t m. Ljutomerska konjska dirka Na čast srbskim seljakom je priredilo »Društvo za konjske dirke* v Ljutomeru 14. t. m. kasačke (trabne) dirke na prostoru ljutomerske žrebčarne. Dirka se je vršila v najlepšem vremenu in pri prav dobrem posetu domačega prebivalstva. Srbski bratje, od katerih mnogi slične dirke sploh še niso videli, so opazovali njen potek z velikim zanimanjem ln očl-vidnim užitkom. Vsled deževja prejšnjih dni je bila cesta precej mehka in so zato rezultati malo slabši, kakor so običajni pri drugih dirkah na istem prostoru. Dirke so se smeli udeležiti le domači konji, rojeni pri kakem kmetu v ljutomerskem okraju in vsaj 3 mesece pred dirko že v. posesti kmeta, ki jih je prijavil za dirko. Skupni dobitki so znašali 2500 Din. Pri dirki, ki se Je vršila v treh kategorijah, so bili doseženi sledeči rezultati: 1. i>rvenska enovprežna dirka za triletne konje. Prijavljenih Je bilo 9, tekmovalo pa je 7 konjev. Prva je bila triletna »Visla* g. Jožefa Seršena iz Ver-žeja, ki je pretekla 2140 m dolgo progo v 4:06 in je rabila torej za 1 km 1:58. Druga je bila »Koketka* g. Ivana Bunderla iz Veržeja, s 4:14, tretji pa »Pozor* g. Mihe Fillpiča iz Stare vasi s 4:27. II. Glavna enovprežna dirka za 4—lOletne konje prijavljenih 9, dirkalo 7 konjev. Prva je bila znana 71etna kobila »Pina* g. Mihe Filipiča Iz Stare vasi, ki je predirjala 2300 m dolgo progo v 4:23 ln rabila za 1 km 1:54. Ta kobila je dosegla največjo hitrost na celi dirki. Druga je bila 8!etna »Valsa. g. Jožefa Vaupotiča iz Lukavcev, ki je rabila za 10 m krajšo progo 4:31 (1 km v 1:58)* Tretja je bila Sletna »Preda. g. Filipiča. III. Dvovprežna dirka za triletne in starejše konje. Prijavljenih je bilo 7 parov, ki so vsi tekmovali. Prvo mesto sta dosegli 3!etua »Koketka* ln 31etna »Visia* že zgoraj navedenih posestnikov, ki sta predirkali 2700 m dolgo progo v 6:54 ln rabili za 1 km 2:25. Boljši kilometrski čas (2:23) sta dosegli »Pina* in »Preda* g. Filipiča, ki pa sta imeli daljšo progo (3100 m) in sta se zato s časom 7:25 plasirali šele na tretjem mestu. Drugo mesto sta dosegla 31etni »Pozor* ln 131etna »Princesa, istega posestnika. ■*č> a 1!© S TJ Športni teden 23. IX. — 1. X. 1922 Kolesarske tekme. Kakor smo že včeraj poročali, se vrše v okviru Športnega tedna kakor vsako leto tudi letos tekme motocikllstov in kolesarjev. Tehnično vodstvo tekem je v rokah Kolesarskega podsaveza za Slovenijo, ki je v sporazumu s Športno zvezo določil kot termin za obojne tekme nedeljo, 24. t. m. Motoeiklistične tekme se vrše v nedeljo dopoldne na nad vse pripravni progi gorenjske državne ceste med Oaštajem nad Kranjem in Medvodami. Proga je 10 km dolga, brez klancem in večinoma ravna, Iz Senzacionalno odkrltfe Nedavno so rimski listi raznesli Sirom tako da morejo dirkači razviti Vse moči : sveta novico o senzacionalnem odkritju, svojih motorjev. Tekma bo imela značaj hitrostne dirke. Dirka je odprta za vse motocikli-delienih po moči motorjev takole: I. kategor.: pomožni motorji (D. K. W.) II. kategor.: motorji do 250 cm' III. kategor.: motorji do 500 cm' IV. kategor.: motorji nad 500 cms. Dirka je odprta za vse vse motocikli-ste, ki so včlanjeni v klubih, združenih v Jugoslovenskem koturaškem savezu. Prijavnina znaša 20 Din za vsakega tekmovalca in vsako kategorijo. Poslati jo je obenem s prijavo na naslov kluba kolesarjev in motociklistov »Ilirija, v Ljub- ki je uspelo nekemu italijanskemu državniku. Izum pomenja na kratko optično revolucijo in bo imel ogromen vpliv, ker se bo lahko uporabljal v industriji, v laboratorijih, v vojni. Povzročil bo obsežne diskusije, toda končni rezultat bo nudil človečanstvu neprecenljive usluge. Z no-voizumljenim aparatom se namreč lahko že sedaj, ko še vsi detajli niso strokov-njaško izdelani, pregledajo tudi oni predmeti, ki so našemu navadnemu očesu ne-prozorni. Izum predvsem omogoča popolnoma varno plovbo v najgostejši megli. 2e s sedanjim aparatom se vidijo skozi meglo in oblake najoddaljeneiše zvezde; ko pa bo aparat popolnoma do- samostan je bil zgrajen 1. 1710. in jo bil najprej bivališče graničarskih ka-petanov in častnikov. L. 1727. so odšli kapetani v Segedin in trdnjava se je izpremenila v samostan in cerkev. Prvi gvardijan je bil o. Danijel Javodski. L. 1775. se je začela zidati cerkev sv. Terezije in versko oblast so prevzeli posvetni duhovniki. Prvi župnik je bil Bunjevec Stjepan Ranic. Do 1. 1868. so imeli Bunjevci tudi svoje šole. Bilo je 120 ljudskih šol, v njih je bilo 12.000 otrok. V Subotici so bile tudi obrtne in dekliške _ šole. L. 1747. so si Bunjevci postavili gimnazijo. Vodili so jo franjevci. Prvi direktor je bil Stjepau Ranic. ^ Poznejši bunjevski ravnatelji so bili Skandaro-vie (1792) in Vojnič (1881), pozneje so Madžari ta zavod seveda pomadžarili. Sada j je vodja Iv. Tunič.* To je torej »bunjevska zgodovina*. Članek govori tudi o »bunjevski literaturi*, ki je še zelo majhna. »Prvo knjigo je napisal 1. 1730. ,Bu-njevac' fra Grga Peštalič iz Baje. Naslov ji je: »Dostojica plemenite Bačke starih uspomena, sadašnjih i drugih slovinske krvi deliah slava*. To je daljša pesem, ki slavi bimjevske plemiče pri kronanju ces. Leopolda. Knjiga ima kult. zgodovinsko vrednost, ker govori o bunjevskih junakih. — Pozneje je bilo še par bunievskih pisateljev. Fra. Grgo Cavapovič ,?e napisal latinsko delo »Memoria gentis Illyn-cae* O Pavič pa prvi abecednik m katekizem (1796)" »Kratka azbucica i kratak krščanski nauk*. Največji bun- jevski pisatelj je bil Ivan Antunovič, evropsko izobražen človek in velik rodoljub. Kot škof je mnogo storil za svoj narod. «0n je Bunjevcem to. kar je Hrvatom Strossmaver.* Napisal je polog nabožnih knjig tudi »Razpravo 0 podunavskih i potisanskih Bunjevcih 1 Sokcih u pogledu narodnom, vjer-skom i gradjanskom i gospodarskem* (1882). V knjigi se razpravlja o starih Slovanih, o «izvoru Bunjevcev in šok-cev, o jugoslovanskih državah in o sorodnosti Bunjevcev in Šokcev s Hrvati in Srbi. Tako je Bunjevcem Antu-novič to. kar je Hrvatom dr. Ljud. Gaj, Srbom Vuk Karadiič in Slovencem dr. Jan. Bleiweis.» Bunjevcev je okoli 80.000. Poleg njih prebivajo Šokci. Teh je kakih 10.000. Ime Šokec je baje prišlo od madžarske besede, »šok*, ker so namreč nasilno prekrščavali naše ljudi in so rekli, da se jih je že »mnogo* (šok) dalo prekrstiti. Drugi pravijo, da je ime od »šaka*, ker so se s pestmi borili. Kakor pa vidimo iz »bunjevske* zgodovine in literature, niso Bunjevci in Šokci poseben narod, ampak naseljeni iz Hercegovine (kakor n. pr. naši Vlahi in Uskoki) govore popolnoma srbohrvatski in le verske in državne razmere so jim utrdile ime. PoL'g katoliških »uskokov* so bili namreč v teh krajih tudi pravoslavni in verski spor so iz stare domovine prinesli seboj. Madžarska vlada pa ,ie tudi rada podpirala posebna imena, da je s tem uničevala čut narodne skun-nosti. In tako so Bunjevci danes del jugoslovanstva — iz odpora do Srbov pa radi povdarjajo svoje ime. Sicer je bila njih usoda enaka usodi naših koroških Slovencev. Ako govore o svoji zgodovini in literaturi, je isto, kakor če bi govorili o »Koroški zgodovini* ali »Koroški literaturi*. Kar so oni napisali, je naše in zanje so pisali vsi hrvatski in srbski pisatelji, ki jih Bunjevci dobro razumejo — če hočejo. Do cirilice imajo seveda veliko mržnjo. kajti Bunjevci so zelo pobožni ljudje. Vzrastli so v razmerah, ki jih opažamo povsod po bivših madžarskih krajih: na Slovaškem, v Prekmurju. v Podkarpatski Rusiji in drugod. Iz tega so nam tudi razumljivi razr.i politični dogodki, o katerih smo zadnje čase po listih čitali. Mickiewicz in ruska revolucija Največji slovanski pesnik, ki je pisal v stihih je gotovo Poljak Adam Miekiewiz (1798—1855). Bila je v njem cela umetnost. Živel je v časih, ko je Rusija baš preko Poljske začela ener-gičneie posezati v Evropo. Rusija, to je car! Rusija, to je nema vojska, Rusija, to je nema masa — kaj bo, če kdaj izpregovori? Mickiewiz se pelje iz Litve po pustih meglenih ravninah v Petrogad (»Dzia-dy», m. del). Srečava ljudi, gleda jim telesa in duše ter pravi: Razrasla so jim pleča, pri široke, debeli vratovi stosti. zdravja in sile. Toda lice vsakega je kakor njih krajina: pusta, odprta in divja ravnina: in iz njih =rc, kakor k podzemskih vulkanov, še ni prišel ogenj tja do lica ... Tu so oči ljudi kakor mesta te zemlje: velike in čiste: in nikoli hrup duše z neobičr.;m sunkom ne zgane zenic, nikoli jih dolga žalost ne potemni. Od daleč jih glej"— sijajne, čudovite; pojdi v sredino; puste in neljube. Telo teh ljudi kakor groba tkanina, v kateri zi_ muje duša - gosenica, pred«n si p^i za polet izdela, krila izprede, iztke m okiti... »41i ko solnce svobode zasveti, kakšen odleti mrčes iz te prevleke. Ali metulj jasen izleti nad zemljo, ali pade tema, grde noči pleme?* Mickievviz je čutil, da je v teh tajnih globinah skrita sila: vpraša se le, ali se iz nje porodi — grd mrčes ali lep metulj. To bo takrat, ko se tudi tja zasveti iz za [rada misel svobode. Mickiewiz nas postavi v Petrograd. Bila ie promenada v Petrogradu. O^tra zima." Sam car utegne pAti peš na šet-njo. Gredo uradniki s pripognjenim vratom, izpod očesa gledajo, komu naj se priklonijo, koga naj poteptajo, komu naj se ognejo. V gneči pa je šlo tudi nebroj ljudi-različnih od drugih po obrazu m obleki: gledajo trdno oetrograisko zidovje ter si obuono govore: »Človek ga ne — - * — zJo- t!ini j/ivvib, -i ■ ■ - -----. T^ * a * kakor živali so in drevesa, polni cvr- j poruši.* Romar z zapaoa sa gotovljen, se bo zdelo, da oblaki sploh ne postojijo več. Karamboli med parniki ali pa aeroplanl v megli se ne bodo mogli več dogajati. V severnih mestih, kjer gosta zimska megla preprečuje vsak promet, bodo upravljačl tramvajev, avtomobilov in kočij nosili očala, ki jim bodo razčiščevala pregled, kakor ob solnčnem dnevu Najbolj čudovit pa bo učinek tega aparata v vojnem stanju. V bodeči vojni — kajti vojn, žalibog, še ne bo zmanjkalo, — se bodo s tem aparatom dala pregledati vsa področja, skrivališča in zasede. Izključena bodo vsa maskirana kretanja čet, boriti se bo treba z naglim tempom, in bo torej edina prednost bodočih vojn v tem, da se bodo končavale v najkrajšem času, toda s silno krvavimi rezultatu želino zasmejal in osvete željan udaril po" kamnu, kakor bi grozil kamnitemu mestu. Mračen mu je bil obraz, kakor bi se bil že večer spustil na njegovo lice. Pride pred spomenik Petra Velikega; od vekov zaganja Petrov konj na silno skalo, skače in ne pada: kakor da je slap zmrznil sredi padca! Toda bržko zr.blisr.e solnce svobode in zapadni veter ogreje ta svet. kaj bc potem s tem slapom tiranstva? Car ima veliko armado. Z njo lahko privede v triuir.fu v svojo prestolnico zazadne kralje. Toda je Ii njena notranja sila tolika, kakor se zdi na zunaj? Mickievviz pravi: Strašna je nerija carske vojske, aparat. lienje poedinca vojska ne steje nic. * A oficirji? Tu bije Nemec, sedeč v kočiii in pojoč sentimentalno pesem Schillerjevo. po hrbtu vojake, kijih sreča Tam išče kanjero Francoz žviz-o-ajoč na nos pesem liberalno bloden filozof klepeta z vodjo Kalmiikov, kako bi se dal najceneje za vojsko kupiti živež. Kai to. če pomori polovico te drhali? Polovico kase bodo mogli po-krasti in če se stvar spretno prikrije, jih minister dvigne v višji razred, a car jim da orden, ker sta prizanašala kasi! To je: nemško-francoski zapad izrablja ruski svet v svoje svrhe..., korupcija vlada. Bo Ii narod stal? Mickiewiz je videl in vedel, kaj v Rusiji mora oriti. In prišlo je v naših dneh 7e pa na »vetu trsta ljudi, k! nima povoda, da s« razveseli nove Iznajdbe. To so zaljubljenci. Oni bodo najbolj prizadeti. Cisto nemogoče bo odslej varati mo-žička, ki bo nosil čudotvoma očala, in bo z njimi mogel motriti in nadzorovati svojo boljšo polovico Iz pisarne, kavarne in drugod, kjer bo pa tudi sam prisiljen k največji opreznosti. Dobre mamice bodo odslej tudi lažje pazile na svoje dražest-ne hčerice. In ker se dajo s tem novim izumom opazovati tudi stvari, ki so očesu navadnega Zemljana nevidne, bomo lahko kmalu pregledovali celotno kolekcijo duhov, ki za enkrat špiritistcm in ostalim učenjakom dražijo in mešajo možgane. Doživeli bomo dan, ko bomo lahko točno opazovali svoje umrle znance pred sodnim stolom večnosti, gledali njihovo kazen ali pa povcličanje. Predvsem pa je treba povdaritl, da je izum največje važnosti za ožjo domovino iznajditelievo. Mogočna Italija bo s tem aparatom videla utešene vse svoje visoke želje. Kolikor nam je znano in je tudi sicer razumljivo, bo novoizumljenl aparat italijanskega državnika tvoril nenadkriljivo senzacijo prihod, tržaškega velesejma. Redki muzeji Milijonski London, v katerem se tako fantastično mešajo elementi čisto posebnega sveta, vsebuje število znamenitih muzejev, o katerih se morda celo starejšim Londončanom ne sanja, da se tam nahajajo. Tako n. pr. poroča neki angleški tev.iik o velikanski zbirki v nekem zdravniškem institutu, obsegajoči 20.000 predmetov, kf sa Vsem »vetu ne najdejo para. Tu vidite okostje Irskega velikana Charlesa Byrnea, ki je bil visok 8 čevljev, najdete pa tudi siciiijansko pritlikavko Karolino Crathaml, ki ni merila niti 20 col. Cepinje posebnih izrodkov ležijo poleg čepin znamenitih roparjev, posebno bogat pa je oddelek predpotopnih fo-silij. Pregled zdravniškega orodja se pričenja pri instrumentih rimskih zdravnikov iz davnih časov pred Kristusovim rojstvom ln vsaka bolezen, ki Je našla kdaj pod solncem terena, je nazorno predstavljena s kakršnimkoli predmetom. Drugi muzej, ki pripada instituciji United Service v VVhitehallu, čuva skelet konja Marengo, ki ga je VVellington jezdil pri V/aterloou, enako pa tudi Napoleonovo britev in čopič, ki sta bila takrat zaplenjena. Tu najdete meče znamenitih mož, Cronnvella in Nelsona, palico pomorščaka Drakea, ki je iz Amerike v Evropo presadil krompir, in pa punčevo bovlo poto-valca Cooka. Zanimiva je zbirka modelov ladij iz vseh epoh preteklosti. Muzej Trinity Hou-se v Tower Hillu vsebuje posebno kolekcijo modelov vseh rešilnih priprav na visokem morju, svetilnikov, rešilnih pasov ter stare morske karte in busole. Muzej antlkvarične družbe je prenatr-pan s pohištvom davnih pradedov, muzej Soane pa je znamenit po dragocenih slikah Watteaua, Hogartha, Reynolda, Turnerja itd.; poseben njegov zaklad pa so raznovrstni rokopisi, denar, medalje, posebnosti iz naravoslovja in pa zgodovinske kuriozltete, kakor: pištola Friderika Velikega, oprava Tippu Sahiba ln pa Napoleonove relikvije. 380, moka Jt. O 620, moka za kuho 395, krušna št. 6 540, bosenski orehi 700. Tendenca slaba. Cene v dinarjih za 100 kg. Gospodarska vprašanja Izvoz našega vina v češkoslovaško republiko V petek, dne 15. t. m. se je podpisal v Beogradu med zastopniki naše in češkoslovaške vlade dogovor, na podlagi katerega se sme iz naše države v Češkoslovaško tekom enega leta izvoziti 150 tisoč hI vina brez dosedanje omejitve, namreč da mora voznik nakupiti najmanj tretjino izvožene količine vina na Češkoslovaškem. Obenem se je dalo češkoslovaškim pivovarnarjem dovoljenje, da smejo v istem času izvoziti k nam enako količino piva, pri čemer se je dalo Cehom olajšave pri carinjenju piva, pri katerem se prizna odbitek 20 odstotkov za taro. Obe državi sta se zavezali urediti prevoz vina in piva, carinjenje istega, prevoz in carinjenje prazne posode tako. da se vse te manipulacije čimbolj olajšajo. Uvoz vinskih vzorcev od nas v Češkoslovaško v količinah do pol litra od vsake vrste vina je prost carine. Certifikati o provenijenci, analizi vina m dalje žigi na sodih, izdani od oblasti e. e t*h držav, bo priznala tudi druga država. Poleg zgoraj omenjenega kontingenta vina, ki je namenjen za direkten kon-zum, se sme iz naše države izvoziti vsaka množina vina za tranzit ali predelavo (v konjak, peneča in sladka vina itd.) v svrho eksporta iz Češkoslovaške. * Najtežji korak je započet. Imamo dogovorjen kontingent 150.000 hI vina, ki ga smemo tekom enega leta uvoziti v Češkoslovaško. Na nas je sedaj ležeče, da ta dogovor izkoristimo. Ako bomo čakali s prekrižanimi rokami, da pridejo k nam češki trgovci in vprašajo, če imamo kaj vina na prodaj, dolgo bomo čakali in malo prodali. Tako lahko preteče eno leto in naš izvozni kontingent ostane samo na papirju, ne izčrpan. Sedaj je na naših vinskih trgov cih in eksporterjih ležeče, da pokažejo, kaj znajo. Doslej smo žal opazili, da »o mnogi od njih bolj razpoloženi za uvoz tujega cenejšega vina k nam, kakor da najdejo naši izborili vinski kapljici odjemalce v tujih krajih. Mnogo smo zamudili v tem ozira, pa sedaj ne smemo več odlašati. Treba je iti takoj na delo. Seznaniti moramo češke trgovce in češko publiko z našimi izbornimi vini. Pokazati jim moramo, kar imamo najboljšega, in poslužiti jih moramo kar naj-solidneje, da si zasiguramo trajne in dobre odjemalce. Zato tudi ne smemo prepustiti izvoza vina nesolidni špekulaciji, temveč je potrebno, da s tvorimo organi- tobra t. 1, ob 2. uri popoldne v prostorih državne vinarske šole v Mariboru. Na tem sestanku bom podal Interesentom vsa potrebna pojasnila v tej važni zadevi. B. Skalickv. Maše železnice v ameriški luči Ameriški »Commerce Reports> priob-čuje sledeče poročilo ameriškega vioe-konzula Don S. Havena v Beogradu: Vse železnice v Jugoslaviji bo lastnina in v obratu države, izvzemši Južno železnico in nekatere male stranske proge, ki so v obratu privatnikov. Glasom poročila ministra saobračaja ima Jugoslavija približno 5660 km normalnotirnih in 1632 km ozkotirnih železnic. V upravne svrhe so železnice razdeljene v štiri glavne upravne skupine, zvane »ravnateljstva*. Te so: beograd-sko ravnateljstvo, ki ima norraalnot.ime in ozkotirne proge in vključuje železnice predvojne Srbije; subotiško ravnateljstvo z obema vrstama prog v Bačkl in Banatu; zagrebško ravnateljstvo, katerega proge so vse normalnotirne in ki vključuje železnice Hrvatske - Slavonije in Slovenije, in sarajevsko ravnateljstvo, ki obstoji iz vseh ozkotirnih prog v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in črni gori. Normalnotirne proge imajo 1388 lokomotiv, od katerih je 701 v dobrem obratnem stanju. Na ozkotirnih progah je vsega skupaj 431 lokomotiv, od katerih je 253 v dobrem stanju. Trdi se, da je stanje teh lokomotiv tako, da postanejo nesposobne za obrat v roku enega leta. Ni nikaldh modernih delavnic v Jugoslaviji za popravo lokomotiv, tako da je bilo potrebno poslati 310 lokomotiv na popravo v inozemstvo. Nemčija zalaga sedaj Jugoslavijo na račun vojne odškodnine s 400 lokomotivami za normal-noti-no proge in 50 za ozkotirne železnice. Pod enim samim ravnateljstvom se baje nahaja dvajsetero raznih tipov lokomotiv. kar seveda ustvarja nenavadne probleme glede popravljanja. Uradno se ceni število vagonov v .Jugoslaviji na 38.065, od katerih je 14.000 potrebnih poprave. Nemčija je do maja izročila v pokritje reparacij že 2000 vagonov na račun or-ih 7500, ki jih dolguje. Uradni krogi obračajo pozornost načrtu za izenačenje železniških tirov v Jugoslaviji in ni dvoma, da se bodo s časom vse proge izpremer.ile v nnrmal-notirae. Proge, ki sedai vežejo Jadransko morje z notranjostjo, so ozkotirne in v prilično dobrem stanju; zaradi tega se misli, da bi se prekinjenje prometa, ki bi nastalo vsled take rekonstrukcije, HMELJ. Nfirnberg, (hmell, 18. septembra). Mirno, po prima hmelju Je veliko povpraševanje, srednje blago za 500 M ceneje, vlažna tržna roba se plačuje po 18.500 — 21.500 M za 50 kg. "» Svetovna letina hmelja se ceni le-toe na približno 50,000.000 kg. Na Jugoslavijo odpade od tega približno 1JJ milijona kg. = Carinski dohodki v avgustu. Meseca avgusta 1922 so znašali skupni carinski dohodki 120,965.755 Din. Na prvem mestu stoji zopet ljubljanska carinarnica z 9,323.235 Din dohodkov, na drugem Beograd s 7,830.663 Din, na tretjem Split s 7,765.368 Din in na četrtem Maribor s 5,978.659 Din dohodkov. = Kongres srhskih poljedelskih zadrug. Dne 14. septembra se je vršil v Novem Sadu kongres delegatov vseh srb skih poljedelskih zadružnih organizacij. Kongres je otvoril podpredsednik Glavnega saveza g. Milič Radovanovič, ki je v svojem govoru očrtal delo saveza. ki obstoji že 25 let. Referenti so med drugim napadali Narodno banko, ker odreka poljedelskim zadrugam dosledno vsak kredit. Savez je razširil svoje delo na vse pokrajine države. = Nakup ozimnega žita. V zmi?Iu odloka ministrstva poljoprivreda i voda z dne f>. septembra 1922, št. 2<.«52 se nar kupi večja množina (semena) ozimnega žita. Pravico do nakupa tega semena, ki se bo oddajalo po nabavni ceni, imajo samo oni posestniki, ki so trpeli škodo vsled elementarnih nezgod v tekočem letu. Vsled tega se ti posestniki (v mestnem okrožju) poživljajo, da se v teku 8 dni priglase pri podpisanem mestnem magistratu (gospodarskem uradu) in naznanijo koliko in kakšnega semena bodo potrebovali za bližajočo se setev. = Slaba letina na Češkem. Statistični urad je ugotovil, da je bila letošnja žetev na Češkem veliko slabša kakor lani. Ozimne pšenice je bilo leto« samo 7 in pol milijonov centov napram lanskem 9 in tričetrt milijonom, ozimne rži samo 11 in pol napram 14 in pol milijonom centov lansko leto. = Znižanje cen na Dunaju se je pričelo na trgih. Moka bo kmalu *amo 7000 avstr. kron per kg, močno pa padata tndl goveje meso in mast. Najdražja stvar v Avstriji so čevlji. Ti so tako dragi. da jih hodijo Avstrijci kupovat v Jugoslavijo. v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah £ J j" * "* ™ ■ Trgovec s špecerijskim in kolonijalnim blagom se želi preseliti v Ljubljano ter Išče primeren \l 0r. mm ntu, se preseli dne 25. t. m. v Šeienburgovo ul. 6, I. nadstr. desno, ter bo začel redno ordlniratl vsak dan od 9,- 11. dop, in od 2. - 4. popol. 3270 morebiti s soudeležbo hišnega lastnika. Sprejel bi tudi vodilno mesto v večjem podjetju. - Ponudbe pod »Trgovec" na anonČno in reklamno družbo A loma Comp., Ljubljana, Kongresni trg 3. 11 le zacijo naših najboljših in najagilnejših j za sedaj ne izplačalo. Jugoslavija hoče eksporter jev. J zgraditi najprej dvoinotirno normalno stanovanjskemu oblastvu II. stopnje v Ljubljani. Z ozirom na to, da moj priziv na stanovanjsko oblast n. stopnje, ki je bil vložen dne 17. maja 1922, torej pred petimi meseci, še ni bil rešen, stavljam na naslov sledeče vprašanje: Po katerem členu stanovanjske nared-be. oziroma po katerem paragrafu pravilnika k stanovanjski naredbi sme načelnik stanovanjske oblasti L stopnje pravomočno nakazovati stanovanje sam brez seje, kakor se je to zgodilo s stanovanjem, ki je bilo z razsodbo najvišjega sodišča prisojeno meni. a bilo od omenjenega načelnika samolastno nakazano dragi osebi? Prav tako mi je neumljivo, kako razlaga stanovanjska oblast I. stopnje § 41 zgoraj omenjenega pravilnika, ki govori o brzi predaji prizivov, ker se moj priziv kljub osebnim intervencijam do danes še ni rešil in to po preteku petih mesecev. Ljubljana, 19. septembra 1922. Pavla Komar, hišna posestniea. Ilirska ulica 29. Večji m!in išče Si Največja izbira tmjau ln rokavic pri tvrdki A. & S. Skabern^ I»jub'jana Mastni trg 10. ±ID3r]ai Hupim m uaoonfiB krajcev za tako]. 3260 'Ml lubfSI In M UagOflOU Ponudbe pod „£Ziinar" na Anončni zavod hrtu^cnpni |š>CB DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna nI. 6. «»'UMii^Ca it«H modni nakst, vse jsožrs^« Silne za šivilje in krejaše 32.E&J C5C533K© j ^ v pri 43/111 Ljubljana, Mestna trg 19. od 8 ilo 20 cm debeline in od 2 do 8 m. Ponudbe na: 3227 Ivan Bohinc Issna trgorlna In parna žaga » Medvodah- Proda se ^ 4 da 8 sodov močnih, hrastovih, vsak okoli 600 litrov, po 3 K liter. Gradišče štev. 14 I. nadstropje, vrata 2. ttan.l« da SO b.aedl Din. 3'—, mM* .adal)njli> S baaadl t Din. — Trgovakl egtaal, dopisovanja, m— »ramlinlna da BO b.l.dl 5 Din., »aaklh nadaljnjih » baaadl 2 Din. — Plaia m aapral. < Lahka tudi v —— snarakah.) Na rpralanja aa odgovarja Ia, aka |a vprtlanja prlloiant znamka za odgovor. ..... Gospodična, 3261 absolventinja trgovskega tečaja, zmožna knjigovodstva, strojepisja, slovensko-nemeke stenografije iakorespondence, išče kot začetnica mesta pri kakem večjem podjetju ali trgovini v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod SU i» Treba bo, da si sami ustanovimo v Pragi in drugod v češkoslovaški republiki svoje zaloge, ali pa vsaj preskrbimo solidne zastopnike, tako da dobimo garancijo, da dobi češka publika naša vina v roke taka kot so. Vse dosedanje izkušnje kažejo, da so naša vina na češkem trgu v največji meri sposobna za konkurenco. Izkoristiti moramo to ugodno situacijo v blagor našega vinogradništva in naše izvozne vinske trgovine. Kot važen korak v tej smeri smatram, da ee ponovno snidejo vsi oni, ki se za izvoz naših vin interesirajo. Kot član komisije, ki je dogovarjala izvozni kontingent vina z delegati češkoslovaške republike, kakor tudi kot poznavalec razmer na češkem vinskem trgu, vabim vse interesente, to je vinske trgovce, vinogradnike in tovariše strokovnjake. naj se zanesljivo udeležijo sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. ok- progo iz Beograda na Jadran, ki bo v stanu nositi vse breme prometa, dokler se bodo druge proge popravljale. Poleg projektirane beograjsko-jadran-ske železnice ie še mnogo drugih načrtov za nove proge v delokrogu vseh železniških ravnateljstev. Mnogo novih prog se že gradi, dočim ?o proge Niš-Kragu-ievac, Beograd - Mala Kršna, Bosanski Novi-Krupa, Sibenik-Knin in Split-Knin že zgrajene in gotove za obrat Naraščajoči promet in delavnost v gradnji so znak, da se v zemlji vrši zdrava gospodarska obnova, ovirana po sedanjem neprimernem železniškem obratu. t. m. Tržna poročila Žitni trg v Novem Sadu, 18. Baška pšenica 400, sremska pšenica 403, baški ječmen 370, sremski ječmen 370, oves 300, koruza 370, novi fižol 390, star je priobčilo dne 19. septembri v gospodarski rubriki članek, ki vsebuje v prvem odstavku hudo in krivično obsodbo naše sodavicarske obrti. Z ozirom na to si dovoljuje podpisana »Zadruga sodavičarjev v Ljubljani« pripomniti sledeče: Članek naredi skoraj vtis, da je hotel pisec g. Z. delati reklamo za gotove tvrd ko na račun in škodo sodavičarskih izdelkov. ki jih deva popolnoma v nič. Temu nasproti je treba poudariti, da so naši izdelki popolnoma enaki češkim, nemško-avstrijskim in tudi drugim, kjer je sodavičarska obrt zelo razvita. Posebno hvalo so želi naši izdelki ob vpeso-kolskem zletu, zlasti ob priliki raraščaj-skega dne, ko so bili mladi naraščajniki in njih spremljevalci nad vse zadovoljni z njimi. Krivično je torej, kar pavšalno obsojati in kritizirati našo obrt in naše izdelke. Gospodu piscu priporočamo, naj se sam potrudi do kakega sodavičarja. da se na lastne oči prepriča, kako in kaj vse je treba, da se naredi »malo pobarvane vode». Potem gotovo ne bo več vztrajal na svoji uničujoči kritiki, ako se že ne bo mogel odločiti, da napravi ' domačim sodavičar*kim izdelkom malo ' poštene in zaslužene reklame. Ljubljana, 19. septembra 1922. Zadruga sodavlčariev za Slovenijo v LjubljanL Ižča službe 3264 kot hotelski vratar s 16 letuo prakso. Nastop takoj ali pozneje. Naslov po,6 uprava »Jntrua. Stavbeni tehnik 3269 kompanjon. Lokal takoj na razpolago. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Kompanjon«. 3246 Poštna pomočnloa se takoj sprejme pri poštnem uradu v Jarcnini v Slovenskih gorcah. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Vzgojiteijioa 3186 k trem otrokom v zdravilišču se išče. Poučevala bi za ljudsko in I. razred meščanske šoie ter glasovir. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod »Vzgojiteljica*. Apartnl ittl, 3235 nove lepo tridelne čreinjeve spalne oprave po nizki ceni proda Ivan Srčnik, Men* geš 57. Pekarna 3225 s prakso, :z-rsten in precizen j risar, išče dela za popoldan-j H.o!o 32G7 ske in eventualna večerne j močne sestavo se kopi. Po- ure. Ponudba na opravo . Proda se paroela v sredini trga pri rudniku, za vsaki obrt pripravna, zelo ugodna prilika. Naslov pod «Takoj», poštnoležeče Raj-benburg. 3244 Posojila 2000 Din prosi državni nameščenec, prosvetna stroke z dohodki VI. čin. razr. proti mesečnemu odplačilu po 300 iJia in 5 da 6 •/, obrestim. llenar rabi za nabavo potrebnih knjig in drugih šolskih potrebščin ter obleke svojim petim srednje in strokovne šole posečajočim otrokom. Naslov na upravo jjJntra" pod »Pomoč«. 3248 Proda se v lepem kraju na Gorenjskem i i z vsem inventarjem ia " vinom, nahaiajočim se v zalogi. V hotela je 11 mebJiranih sob, poleg hotela pa sta lep senčnat in lep zelenjadni vrt. Cena 500.000 Din. Ponudbe pod hotel j-Bled" na upravo „ Jutra*. V gostilniškem in kavarniškem obrtu dobro izvežban večletni vodj večje restavracije, obenem kavarne v večjem kopališču v Sloveniji želi vzeti v najem Prevzame pa tudi boljšo restavracijo, oziroma gostilno, vsaj za tri leta-Nadalje prevzame lahko k omenjenemu obrtu spadajoče zaloge živil ter položi eventualno kavcijo za obrtni inventar. Pri večletni pogodbi je pripravljen prenoviti obrtne prostore. Pismene ponudbe pod št, 1888 na upravo „Jutra". * Za vsebino tega poslanega le uredništvo odgovorno le toliko, kolikor predpisuje zakon. stroji mM 1 ii električni M proizi H. FliFpl, Celje žarnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. — Elektrotehnična tvrdka Proračuni SsrezpSsš^o! Proračuni brezplačno! CTMBgasaggaBasBHME Jos. Zupančič: Velika drama človeštva (Epizode h ruske revoluciie.) vn. Bolnica v Kajnsko. Javnost naj mi oprosti, Se ponavljam venomer: jaz, mene, meni, mene, pri meni, z menoj. Moj namen je bil in ostane: iz kratkih epizod, ki sem jih videl in preživel sam, sestaviti vsaj približno in površno sliko »velike drame Človeštva*, ruske revolucije, ki pa žalibog pod mojim peresom ne bo tako velika, kot je v resnici. Ni pa moj namen, diskreditirati to ali drugo stranko, vtisniti med vrstice politično tendenco. Epizode, ki jih opisujem, so le goli fakti, večkrat celo tako goli, da žalijo čut kulturnega človeka, ln vendar so fakti! Obljuba dela dolg. Kolegija tajnega sodišča me je obsodila na smrt To mi je sporočila neka dama, ki mi je poslala na listku v koščku kruha prijetno vest. Toda tajno sodišče je sklenilo, poslati me še na predsmrtno potovanje iz Omska v Tomsk, ker sem ondl svoj čas služil kot pomočnik poveljnika mesta. Pri nas imamo ženitbena potovanja, tam pa predsmrtna. In res, še isti dan sta me sprejela dva rdečearmejca pod svojo zaščito, in odšli smo v novo ječo — na vojaški komisarijat mesta. Zvečer pa sem korakal v senci bajonetov na, kolodvor. Med potjo sem podkupil vojaka — podkupi se lahko v Rusiji še danes vsakega človeka — dal sem mu poslednjo 6rajco, ki sem jo še imel in prinesel mi je od prijatelja nož aparata «Gillet», s katerim 6i pri nas brijejo brade. Jaz, ki žalibog nisem imel časa, študiral medicino, sem sklenil poskusiti s tem nožem majhno operacijo. Vedel sem, da me čaka v črezvičajki v Tomsku še maisikatera težka ura. V Tomsku je bil eksekutivni organ madžarski; rabi ji so bili sami prvovrstni eksemplarji mongolske rase, ki niso bil naklonjeni Jugoslovanom. Vedel sem torej, da me čaka gotova smrt, da je moje življenje končaro, da je vse to, kar vidim in slišim, kar se godi okrog, le zaključni refren divne pesmi — življenja. Umreti moram. Nič posebnega, kajne? Vsak človek ve, da mora umreti. Samo ljudje ne vedo, kdaj, jaz pa sem vedel: od Omska do Tomska je približno 600 km, vlak vozi dva dni — torej še dva dni! Sploh pa nisem ničesar vedel. Vedel sem in nisem vedel, mislil sem in nisem mislil. Vse to vem šele zdaj. Kako je v takih trenutkih clovelav bi lahko povedali ljudje, ki so že onkraj groba. Jaz ne morem, pa tudi se ne spominjam rad tiste strašne noči. Razmišljal sem: mučili me bodo, poniževali, žalili do skrajnosti, nato ustrelili kakor [»a ter vrgli moje telo kakor mrhovino v jarek. Rajši skočim sam v večno temo, nego bi se dal vanjo pahniti onečaščen po teh bestijah. In tako sem si ponoči v vagonu prerezal odvodne žile na obeh zapestjih. Deset minut je brizgala kri, izgubil sem zavest. 3amomor! Morala! Kri s t ova vera! 0a, ha, kaj še? Fraze ljudi, ki po kavarnah pijejo turško kavo. Kogar niso peljali ponoči na jklavnico, kjer koljejo Mongoli, naj molči! Sedem dni je minulo nato; prebudil sem se v bolnici v Kajnsku. Zdravnik je stal ob postelji, položil mi je roko s na čelo in gledal mi je v oči V sobi so le stokali bolniki. Povedal mi je, da se-_ dem dni ni vedel, kaj vidi pred seboj — truplo ali živega človeka. Tri dni je stal vojak z bajonetom ob moji poste-1 ti; videl je. da v meni ni več življenja, da bo krogla, ki je bila namenjena meni lahko prihranjena za drugega, ln je odšel. Tudi zdravnik je odšel; _ ostal sem sam z bolniki, ki so stokali. Živ. Odprl sem oci. zatisnil sem jih, pa sem jih zopet odprl. 2iv! Gledal sem okrog! Soba, postelje, na posteljah živi ljudje, olena, tam zunaj brije burja in Je planila tja, kjer sem iskal opore r težkih dneh, vrnila se je, pa je ponavljala venomer: živ, živ, šiv! Življenje! Takrat sem te izpoznal, ti večna tajna prirode! Ne spominjam ee rad tistih minut Ne. Vrgel bi proč pero, da ne piše teh vrstic, ki so le profanacija velikega spoznanja ... Začelo se je strašno življenje v bolnici, ki je bilo tako strašno, da je strašen celo spomin nanj. Sibirska zima! Kdor ni bil v tej prokleti zemlji, ne ve, kaj je sibirska zima. Sedem mesecev brije sibirska burja, kot nož reže, kot voda teče. Sedem mesecev tuli pod oknom, leze v dimnik na strehi. Tuli! Sedem mesecev je noč osemnajst ur dolga, osemnajst ur tuli burja vsako noč. Šest ur je dan. Sest ur tuli burja vsak dan. Štiriindvajset ur tuli danes, štiriindvajset ur jutri, vsak dan štiriindvajset ur, sedem mesecev vsak dan štiriindvajset ur. Tuli! In volkovi tulijo z njo. Peklo! Vse tuli! Ta monotona pesem lahko spravi človeka ob pamet Priroda pa se je skrila pod snežno odejo, okostenela je in spi. Strašna sibirska zima! In strašna zavest! Obsojen na smrt' Živ in mrtev, mrtev in živ! Bili so slučaji, da so bolnega jetnika vzeli ponoči iz bolnice in ustrelili. Šest mesecev sem bil živ in mrtev. Šest mesecev sem čakal osemnajst ur vsako noč, kdaj se odpro vrata, kdaj stopijo rdeči grobarji k postelji, da me polože na nosilnico in odneso v večnost. Veliko spoznanje je postalo grenko, življenje je bilo tako golo, kot ni gola skala, ki jo je obrila sibirska burja. In vendar sem se takrat oklenil življenja, hotel sem živeti, ljubil sem to večno tajno prirode. In sovražil sem jo, ker ni bila moja, ker so jo nosili rdeči grobarji na nosil niči. V sobi ni tulila burja, bila je le vse zmagujoča zima, ki je lezla skoz stene, skoz okna, skoz strop, od povsod je lezla. Vroča voda, ki smo jo dobivali bolniki, se je izpreminiala v led. Devet odej sem držal na sebi. pa sem drgetal in se tresel noč in daru Frana je bila za vse bolnike ena. Di-jeta, ki jo je odredil sanitarni oddelek: 30 tik g- črnega — ne kruha — testa! S tem testom je bolnik nekoč za^pil okno. Zjutraj smo dobivali vročo vodo, opoldne motno vročo vodo — reci juho, zvečer vrečo vodo, to je bilo vse. Zatisnite si ušesa vi, Id ste navajeni v mehkih foteljih kaditi macedonski tobak in piti turško kavo, pa tarnate, da je vam življenje pretežko! Uši sem imel več kot obe Šiški _pre bivalcev. Devet odej, v vsaki odeji po moji skromni statistiki devetsto uši. Zdaj pa računajte! Ni lepo, da govorim o taldh stvareh, pa uš je pač u~, in nisem jaz kri", da grize in pije človeško kri. Povoji, ki smo jih imeli na ranah, se niso menjali vsak dan, kot pri na-s. Zjutraj jih je zdravnik snel, strežkinja jih je pobrala z umazanimi rokami, iz-plaknila v topli vodi, drugi dan je zopet nosil bolnik. Higijena! Instrumenti so bili skrhani tako, da je bolnik že ječal, ko jih je zagledal. Bolnica v zakotnrm mestu! Ne. Pozneje bcrm povedal, kakšne so bolnice še letos v Pe-trogradu. Kako so bolniki trpeli, kako niso umirali samo zato. ker so ležali v bolnici, ve samo Bog, ki pozna pekel sibirskega človeka. _ _ Prišla je pomlad. Pri nas eo ljudje v pomladi ponavadi zaljubljeni, tam pa smo dobili novo dijeto. Bolni kmetje c vso zimo tarnali, kje so njihrvve kokoši. jajca, maslo, ki jih j? država pobirala za bolnice in sirotišnice; nazadnje so se nam vendar predstavile t« presnete kokoši. Razdelili so jih — Ivanov je dobil prvo polovico, Petrov drugo. Pa še pečene so bile. Samo ma lo smrdele so. Prvi dan so smrdeli malo, dnini dan bolj, tretji dan najbolj — četrti dan ntac smrdele več. Kompara-tiv in superlativ sta jih požrla. Saj Jih je bilo vendar polno skladišče v m<«ta! Ne. Petnajst vozov so jih odpeljali v grmovje za mesto in jih zakopali, ker Primer vam, ki rte klicani, da pobijate draginjo! V marcu lanskega leta je sovjetska vlada obrezala perotj črezvičajki Bil je oglašen dekret W jf odvzel ruski giljotini pravico obsojati na smrt. Kaj je bilo vzrok temu, ne vem. Menda so se napili krvi. Ta dekret mi Je rešil življenje. V juniju eo me odpeljali v sonci bajonetov v Tomsk. O tem prihodnjič. C Priporoča ae špedicija R. RANZINGER L|ubl|ana - Jesenice. 33 J 1 Proda se hiša z lepim vrtom tik okrajne ceste v Trbovljah, Loke št 269, primerna za vsako obrt Cena 125.000 Din. Več se poizvč pri Ivann Orešniku, zaloga pi?e .Union", Trbovlje. Sah Lokali8 t nori hiši, pripravni za delavnice ali skladišča se dado v najem. Na emnino je plačati za tri leta naprej. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Tri leta". Korespondentinja perfekti.a, nemško-hrvatska stenotipi-stinja se išče proti dobri plači. Lastnoročno pisane oferte z navedbo plače na Dioničarako druStvo za industrija čreva v Subotioi. isi prostor večji, ob Dunajski cesti nlizu železniškega tira, pripraven za tvornice, skladišča in draga industrijalca podjetja, se proda. Naslov pove DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 3170 Prlporsiait® „Jytro!" pssterizirar.8, polnomastno, z olipoglo 3'a °/o taišče, pustsriiiranD, pslsnastno i okroglo 1*5 % tolšče, 31S2 Mirko Kragel]: Šahovskemu mojstra (Dr|u. ing. MIlanu Vidmarju povodom proslave uspeha na londonskem svetov, nem šahovskem turnlriu v avgusta 1922.) Pozdravljen nam, zmagale:, v naši sredi! Od Beograda. Zagreba, Ljubljane, nocoj častitke sprejmi vseh ndane, kar nas je šah pričaral v svojo sredo, da nas posveti v staroslavno vedo.., Ko si odhajal — nismo trepetati: nemirne pač so misli nam k obad britanskega otoka plule v daljo, kjer London spi odet v megleno haljo... Tam za prvenstvo v šahu k borbi ostri sveta so zbrali se največji mojstri.. Aljechin, Rubinstein in Capablanca — svetovnoznana šahovska uganka ter dalje Bogoljubov, Yates in Reti in kar živi jih mojstrov še na sveti... Mednje si stopil TI, prvak priznani, in v Tebi, s Tabo mi — Jugoslovani... In ko je mahnil prvič v bitki vroči duha po Tebi — modiarski Maroczy, iz Londona se prvič s častno hvalo ime je *Vldmar> v svet Imenovalo... Nato junaki čiU vsi ln čvrsti so v prah pred Te se zrušili po vrsti: Snoszkoborowsky, Tartakover, Emde pred Tabo zginili so v val prahu in k našega soseda vsej togoti na zadnje mesto sfrčal je — Maroi'1... Čestitamo k uspehu Ti nocojl Jugoslovan podal si se na boj in danes počaščena domovina s ponosom zre — na vilikega sina... Odkril si nam, da ni samo sekira v preteči pesti — moč, ki svet podira; dokazal si nam, da razum je — meč, ki maje, ruši, uničuje — več... Ne lakti sila — smel polet duha je moč, ki vstvarja pravega — moža... In v sili tcl — vseh dekadentov straha, pozdravljam Te ob plemenitem šahu. O stoj nam, Milan, dalje še ob strani, učitelja učencem nam ohrani, navajaj k misli nas, potez nas uči, ia k zmage vodijo blesteči luči... V miselne virtuoze nas vzgoji, duha krotilce po podobi svoli..i Glej, kar nas ta nocoj je dražbe zbrane iz Beograda. Zagreba, Ljubljane — prisotnost naša naj Ti dokazuje, da narod naš Te ceni in spoštuje... In ta zavest, ponosna ta zavest naj spremlja dalje Te Hrokih cest v razmahu smelem Tvojega poleta ki narodu še — čidežev obeta... Naj spremlja v dalje tuje Te povsod', naj k novim zvezdam Te uspehov vodi, da vzraste narod kao junak siian: cBog živel Te! Naš dr. Vidmar Milan!* a. Tbl — bJ h 7— fc* 23. S«16 —«4* L d 7 — c S- 24. S e 4 — d 6 L e 8 — d 7U 25. Ld3 —e4 a 7 — a S 26. h2 — h3 a 5 — b 4 1 27. a 3 — b4 ; Tb8 — b6 28. S f 3 — h 2 Tb6 — a 6 29. TbS-gS1' T a 6 — a 3 30. Le4-d3 17 — 15" 31. e5 —16:! k • » Pozicija po 31. potezi belegas i o. .lliU UXlil vnnuj *J ---d" - - O- - . . . podi morje snežink bogve kam. Misel .superlatev je višek smradu. fogfcurt, keflr, presno maslo in sir Vili PPSt dssf^ljanio na želja t» imaehi afeosususnla siran^s? no dos. | asFBčiia tisi ss Issijs ~ b!S ustno s pis nii od&Ifc cesta ES/I. larskazvsza psftl oddeleli. Partije dr. Vidmarja na londonskem šahovskem turnirju. Igra damskega kineta \Odklonieni damski gambit.) Dr. Vidmar. — Črni: Marotti. d? —d4 Beli: Sg 1 —f3 c 2 — c 4 Lc 1 — g5 S b 1 —c3 e2 —e3 Tal—cl Lf 1 —d3 Ld3 —c4 : Lg5 — e7 : 0 — 0 Tfl—el D d 1 —d 2 e3 —e4 L c 1 — d 3 a2 — a3 e 4 — e 5' b2 — b4 S c 3 — e 4 S e 4 — d 6 Tel —bi* SgS —f6 d7 —d5 c 7 — e 6 LfS —e7 S b 8 — d 7 0 — 0 c7 — c6 d5 —c4 : Sf 6 — d5 D d 8 — e 7 : T f S — e 8 S d 7 — f 81 Lc8 —d7 S d 5 — b ff" D« 7 — b4 Db4 — a5 S b 6 — d 5 D a 5 — d 8' D d 8 — e 7 T e 8 — b 8' b7 — b5 Opombe: I S tem se črni odpove potezi e 6 — 15. s Nepričakovano. Vendar pa poteza nI tako slaba, kakor izgleda na prvi pogled. 8 Ta ekskurzija nikakor ne more biti dobra. « Beli lovi damo. 6 Dama seveda ne sme na a 3 zaradi S d 5 :, cd, Tal in Tebi. ■ Črni očividno ne Igra dobro. In vendar je sil::o težko za belega priti do direktnega napada. r Beli ie prišel na idelo, igrati stolpa po tem ovinku na g 3. 8 Nepotrebno. 8 Predno izvrši beli pod 7. opazko ome- nieni načrt, poizkuša zmešati nasprotnika. 10 Črni se očividno boji, da H beli za-menial Ld7 (po Sec5). Prihodnla poteza belega ima namen dognati, ali res neče dati tekača. II Res je tako. « Po velikem trudu je v 7. opazki na-mignjeni načrt izvršen. » Ako vleče črni kraiia na h 3, »led' S h g 4 z zelo močnim napadom. i« Edina obramba. Na L f 6: sledi 32. Sh 24, na 31. ... Sf 6 pa 32. Sdf5. » Pogreška. 33. f g, S h 7 34. S g 4 dobi igro brez vsega nadaljnjega truda. Bell pa hoče menda igrat! lepo, pri tem pa popolnoma prezre, da Izgub; ceH napad vsled 34. poteze črnega. i« Grozi S h 6 : in mat na g 8 ali f 7 — loda sedaj pride... 17 strela iz iasnega neba! 18 Z S e 5, K g 7 36. D g 3 -f, K h 7 37. D d 3 + drži beli lahko remis, toda s tem se neče zadovoljiti in raje riskira. " Bolje Le8. 50 Beli igra va bank. » Na T d 1 sledi enostavno D d 1 ■+" in K f 7 ra kar ima črni silno premoč-Sedaj bi na D e 4 : prišlo seveda najprej T f 8 •+*. " Beli računa na časovno zadrego črnega pred 40. potezo. Interesantno je, da bi sedaj na 39. D f 6 dobil z 39. . . . Ddl+ 40. Tel!, D e 1 •+• 41. K h 2, D e 5 črni. " S tem ie beli vendarle dospel v dobljeno pozicijo. Sedaj grozi D f 6! » Na L e 8 sledi D f 6, L1 7 :, g h. n Proti T g 7 -f- in D f 7 ni obrane. N» D h 6 •+•, T h 4 Izgubi črni S f 8. se ozdravijo ali se obvarujejo s pitjem Radenske Siguren uspeh. — Dobi se povsod ali neposredno pri zdravilišču SLATINA - RADENCI ol*r>£bj Ljuiomei?. iwv Zo IuMiunc podjetje Ki nese letno 100 do 200 °/8 naloženega kapitala, se išče deležnika s poi miiiiona dinarjev. Naslove interesentov sprejme Anončni zavod DRAGO BESELJAK Ljubljana, Sodna ulica 5, pod »Najboljše st. >35/ . 3252 kompletni parni kotel za 1000 kg pare na uro s pregrevačem pare, ognjiščem za rjavi premog, 1 do 5 mm zrna. 2 5 do 3 m« kurilne ploskve 8 atmosfer pritiska, napajalno sesalko za 1500 I vode na uro in odgovarjajočim Lektorjem. Ponudbe z navedbo cene, dobavnega roka in natančnega popisa kotia na: um ŠentjanJki premogovnik And. Jakil, Krmelj (Dolenjsko) Domače vesti • KraljevK GJorgje in Invalidi. VSe- |be napram sedanjem stanu u tozadevno raj je poselilo odposlanstvo invalidov 'dovoljenje pokrajinske uprave. Nato se kraljeviča Gjorgja in se mu zahvalilo za je vršila dne 5. avgusta 1922 komisio- njegov velikodušen dar invalidom v zna sku enega milijona dinarjev. Kraljevič je odgovoril deputaciji, da bo denar izročen takoj, kakor hitro bo potrjena opo roka pokojnega očeta kralja Petra. * Jugoslovanski novinarji, ki so se mudili na povabilo in na stroške poljske vlade okoli tri tedne na ekslrurzij-skem potovanju po Poljskem, so 38 vrnili v torek zvečer preko Madžarsko v Ju goslavijo. Vozili so se skupno do Bratislave, nato pa odJli deloma proti Zagrebu, deloma pa naravnost v Beograd. * Imenovanja v državni službi. V ministrstvu za notranje zadeve sta imenovana: dr. Fran Svetek za načelnika prvega razreda oddelka za Slovenijo in dr. France Krašovec za tajnika drugega raz reda oddelka za Slovenijo. * Odlikovanje. Za zaslugo na polju sadjarstva ie odlikovan z zlato medaljo za državljanske zasluge g. Fran Praprot-nik, upokojeni nadučitelj v Mozirju. * Iz «Uraduega listaš. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v svoji 97. številki: uredbo o poslovnem redu pri državnem svetu in upiavnih sodiščih; nadalje uredbo o poslovnem redu v oblastni skupščini; pravilnik za izvrševanje zakona o izseljevanju; odločbo, s katero se ukinja uvozna carina na nekatere življenske potrebščine tor končno izpremembe in dopolnitve v izvozni tarifi. * Popraviti ie treba nekatere tiskovne pogrežke, ki jako kvarijo zmisei včerajšnjega uvodnika. Francija seveda ne more vračati Angležem očitkov zaradi odnošajev med Francijo in Anglijo, temveč med Francijo in Nemčijo. Predzadnji odstavek spada po svoji vsebini neposredno k odstavku, ki se nahaja pred njim in bi ne smel biti ločen od njega. Bojazen našega naroda, da pride do oborožene intervencije Jugoslavije ni »bila opravičena*, temveč bila je »neopravičena*, kakor sledi iz nadaljnjih izvajanj. Ostale manjše pogreške so čitatelji gotovo že sami popravili. * Poštno-čekovnl zavod v Ljubljani objavlja z ozirom na mnogoštevilne pismene in ustne prošnje drž. uslužbencev in upokojencev za izročitev obveznic sedemodstotnega drž. inv. posojila 1921, da je zavod že pričel z razpošiljanjem teh obveznic. Z ozirom na veliko število pod pisovalcev na obroke (okroglo 7000) pa zavodu ni mogoče razposlati vseh obveznic naenkrat, marveč se obveznice odpošiljajo postopoma na. prijavljene naslove v istem redu, v katerem dohajajo zavodu izkazi posameznih oblastev o odplačanih obrokih, tako da bodo pred-vidno vse obveznice razdeljene, oziroma razposlane do najkasneje 15. okt. 1922. * Nove telefonske postaje. Na Dolenjskem se v kratkem otvorita dve novi telefonski centrali in sicer v Toplicah in v Straži. * Progresivna doklada na stanovanja v Celju. Kakor razglaša celjski magistrat, je pokrajinska uprava za Slovenijo dovolila celjski mestni občini, da sme pobirati poleg desetodstotne najemninske doklade še posebno progresivno do-klado na stanovanja. Ta doklada se bo pobirala v svrho pokritja stroškov za srradnjo mestne stanovanjske hiše. Luksuzna -stanovanja se bodo oldačila z dvojnim zneskom, istotako denarni zavodi. dokler za svoje uslužbence ne zgrade stanovanjskih hiš. Ta progresivna doklada se bo vsako leto vnovič določila. * Smrtna kosa. V Kamniku je umrla go'-pa Marija Fischer, vdova po hotelirju in bivšem dolgoletnem kamniškem županu. Pogreb bo danes ob štirih popoldne na pokopališče na Žalah. * «ViIa Velebita« se ni potopila. Z me-rodajne strani se dementira vest, da se je v Jadranskem morju potopila šolska ladja »Vila Velebita*. Vsled silnega viharja se je ladja zatekla na otok Krf. kjer se nahaja popolnoma nepoškodovana. Glasom poročila s Krfa odplove »Vila Velebita* danes iz krfskega pristanišča ter se vrne v naše vode. nalna obravnava, pri kateri pa je, ne da bi preje o tem mestno občino obvestila, kot prva nasprotnica nastopila proti projektirani napravi zadruga »Zasilni dom» ki je sama napravila načrt za preureditev jezu, — nastopila je torej proti srvo-jemu lastnemu načrtu ter obenem predlagala, da naj pokrajinska uprava: 1.) ugotovi, da je vodna pravica mestne občine v Koleziji ugasnila in 2.) izreče, da je jez v Koleziji iz javnopravnih razlogov kvaren in nedopusten ter (ia se naloži mestni občini, naj odstrani ta jez tekom 1 meseca. Vsled tega vseprej nego lojalnega postopanja zadruge, katera je s tem kršila prvo točko gori omenjenega dogovora, ki določa, da se mora zgradba jezu izvršiti po načrtu, predloženem po zadrugi, je mestni magistrat umaknil svojo tozadevno vlogo. Za »in-transigentno» stališče zastopnikov mestne občine, kateri je hotela zadruga »Zasilni dom» brez vsake pravne podlage vzeti vodno pravioo, je bilo torej vzrokov več kot dovolj, neglede na to, da je treba tudi vpoštevati, da je kopališče Ko lezi ja edino kopališče ljubljanskega mesta. Dokler torej ne pride mestna občina v finančni položaj, da bi mogla zgra diti moderno kopališče na Savi ali Ljubljanici, se nikakor ne more misliti na opustitev kolezijskega kopališča. Da se ne da zgraditi tako kopališče, ki bi stalo gotovo 10 milijonov kron, z onim denarjem, ki se ga izda za vzdrževanje že obstoječega kopališča v Koleziji, je jasno. Glede moderne kanalizacije Rožne doline. Gline in Viča, katere hoče zadruga izpeljati v Gradaščico in Glinščico, bi bilo pripomniti, da ni več moderno na-pravljati iztoke kanalov v reke sredi mesta ali celo na zgornjem delu mesta tako, da se vsa nesnaga vali skozi vse mesto. V vseh res modemih mestih (tako tudi v Ljubljani) so položeni veliki zbiralni kanali, ki sprejemajo vase vso vodo stranskih kanalov ter jo oddajajo reki šele zunaj mesta. Za izvršitev take dane3 edino dopustne kanalizacije, pa bi ne bil jez v Koleziji prav nikalca ovira, seveda pa z ozirom na pomanjkanje denarnih sredstev na tako obsežno in drago napravo danes niti misliti ni. Kar se pa tiče gradbenega gibanja v jugo-apad-nem delu mesta, bi bilo pripomniti, da je umestne^ graditi na zdravem in za zidanje ugodnejšem svetu. n. pr. na ljubljanskem polju, kakor pa na močvirnem barju, kjer teren tudi po znižanju struge Gradaščice ne bo ugoden za zazidavo. * Zlata porota. Na Breznem nad Laškim ie praznoval v nedeljo zlato poroko na* somišljenik g. Miha Babič s so-proeo Marijo, roj. Stih. Jubilantoma, kakor njihovim vrlim potomcem, sinovom in vnukom, ki so vsi — dasi jih je 46 — vrli Jugoslovani in naprednega mišljenja prav iskreno čestitamo! * Himen. V Selu na Vipavskem se je poročil gospod Joško Petan, uradnik »Slovenske banke* v Mariboru z gospodično Slavko Mermoljevo, hčerko veleposestnika v Seki. * Sneg. Vremenski proroki nosijo pokonci glave. Prerokovali so nam zgodnji sneg, in evo, nocoj je padlo po naših planinah resnično mnogo -nega. Tem peratura je zato ?opet padla; zlasti po sobah, kjer se ne kuri, je že prav neprijetno hladno. Zjutraj in zvečer nosi vse svršnike; pri damah opažamo že nove. z usnjem in kožuhovino opremljene plašče. Nebo je skoraj vedno pokrito z oblačiem. Vse kaže, da dobimo zgodnjo zimo. Želeti je le. da se izpolni tudi drugi del vremenskih prorokovanj: da bo zima le kratica ter da nastopi kmalu po novem letu j.užno vreme. * PomilošSenje. Ljubljanski veletržee Knez. ki je bil od ljubljanskega deželnega sodišča zaradi potvarjenja živil obso-jen na ši irinajst dni zapora- je sedaj pomi-ioščen. Kazen mu ie spremenjena v denarno globo 50.000 kron. S tem je ta afera sodnijsko zaključena in upravne oblasti bodo sedaj mogle izvajati zakonito * Oblak te je utrgal. Strašna nesreča je zadela pred kratkim v«e Srnico ▼ Hercegovini Utrgal »e je oblak in silna po vodenj je porušila sedem hiš. Štiri osebe so utonile. * Raznašalka ln prodajalka časopisov ga. K lun nas naproša, da t, ozirom na neko notico v »Slov. Narodu* objavimo, da na ljnbo nekaterim svojim starim »Kontam* res kupuje nekatere list« ki jih ne dobi v dotičnlh upravništvih, v trafikah, a jih prodaja naprej ta isto ceno broz dobička. Sicer pa je časopisna kolportaža danes vsakemu prosta in torej ne more biti govora o kakem kaz-njivem verižništvu, kakor trdi omenjena notica. Zato je tudi grožnja s policijo prazna. * Samomor ruskega fabrikanta. V Beogradu se je prošli petek v hotelu »Srbija* obesil Ivan Protopopov, tovarnar iz Moskve, ki je s svojo ženo Manfiso že dalje časa živel v Beogradu. Mantisa je v zadnjih dneh sprejela angažma na berlinski operi in je nameravala v kratkem odpotovati. Protopopov tega koraka svo je žene ni odobraval in je v razburjenosti izvršil samomor. * Nečedne manipulacije. Iz Sarajeva poročajo: Ko je minister za gozd« in rud nike Rafajlovič pregledoval te dni rudnik Ljubijo v Bosni, je našel tam na železniški postaji petnajst vagonov, natvor jenih z železno rudo, katera je bila za 54.000 kg manj zabeležena, kakor je v resnici bilo rude. Minister je odredil, da se pred njim in pred komisijo nanovo izmerijo vsi vagoni. Našlo se je rude za 54.000 kg več, kakor je bilo deklariran no. Komisija preiskuje zadevo. Vsi rudniški uradniki so suspendirani. * Defravdacija na beograjski pošti. Beograjska policija je aretirala poštnega uradnika Miodraga Markoviča, ki je bil v službovanje dodeljen beograjski borzi. Ponoveril je 202.000 Din uradnega denarja, katerega je baje na borzi zaigral Opozarjamo na današnji Inserat mlekarskega oddelka Gospodarske zveze v Ljubljani glede dobave mleka. Polno-mastno mleko stane 13 K, polmastno 10 K za 1 liter. Dražba tramov se vrši ▼ četrtek dne 21. septembra ob 4. uri popoldne na te-lovadišču pod Tivolijem. Zbirališče pred Kino »Tivoli*. DekllSka šola ali pogrebni zavod V najkrajšem času bo razglašena r.ared-ba o ustrojstvu rudarske direkcije v Skoplju, kateri bo poverjena naloga, da pripravi rudarsko eksploatacijo Južne Srbije. * Nove hiše na Mirju v Ljubljani nimajo ugodnega stališča. Močvirna tla, voda in mivka, zahtevajo posebno močnih temeljev; kleti so vsak čas polne vode. Cest in potov ni. Tako se bodo ljudje preko udirajoče se zemlje komaj vselili v svoje hiše. Mestni magistrat bi moral položiti ceste ter jih globoko utrditi. V to svrho bi bilo treba velikega kredita, ki ga pa ni. Zato Ee urede ceste na Mirju le začasno in za »ilo; definitivno pa se zgrade, kadar se dovoli v to svTho primeren kredit. •Uravnava Gradaščice. K članku, ki je izšel pod gornjim naslovom v našem listu, smo prejeli naslednje uradno pojasnilo: Začetkom junija 1922 je mestni magistrat ljubljanski nameraval popraviti jez r KoleziJ. Ko se je i delom že pričelo, prosila je stavbna zadruga držav rih uradnikov »Zasilni dom*, ki je na jezu interesirana zaradi svojih parcel na Pasjem brodu, da naj se delo ustavi ter napravi jez po načrtu, ki ga bo ona predložila. Tej prošnji se je rade volje ugodilo z dogovorom, sklenjenim dne IG. julija 1922 med mestno občino ljubljansko in zadrugo »Zasilni dom* ter je mestni magistrat usvojil načrt zadruge in zaprosil 2 ozirom na razne rzpremem- predpi^ane posledice. Kakor zp.ano, je g. * Rudarska eksploataclja Južne Srbije. Knez predsednik Trgovsko-obrtns zbornice. Tudi kot upravnega svetnika onih delniških družb, ki imajo svoj sedež v Beogradu. ga zadene diskvalifikacija, ker srbski zakon izključuje osebe, kaznovane za-radi umazanih deliktov, od članstva v upravnih svetih delniških družb. — Pridržujemo si. da o tej stvari ob priliki še izpregovorimo. * Zanimive. Okrajni zdravnik dr. Mo-rocutti iz St Tl.ja v Slov. Goricah je bi! v pondeljek pred mariborsko poroto zaslišan kot priča in kot izvedenec. Kot priča je govoril dobro slovenski, ko pa .ie moral biti zaslišan kot zdravniški izvedenec, je izjavil, da ne zna toliko slovenski, da bi mogel podati svoje izvedeniško mnenje v slovenskem jeziku in je zato izpovedal nemški. Kako je neki g. doktor, ko se je potegoval svoječasno za mesto okrajnega zdravnika- dokazal, da obvlada jezik, kar je bilo predpogoj. * Žalostno dejstvo. Na pondeljkovi porotni razpravi v Mariboru je drž. pravd-nik dr. Jančič statistično dokazal žalostno dejstvo, da v mariborskem okrožju delikti zoper varnost življenja stalno naraščajo. Dočim je bilo leta 1919. torej ▼ dobi neposredno po vojni, ko razmere še niso bile urejene in so se še povsod kazali vplivi voine podivjanosti samo 9 umorov, leta 1920 pa le 7, je samo pri sedanjem porotnem zasedanju razpisanih nič manj kakor 7 razprav zaradi umora proti IS obdolžencem. Res žalostno dejstvo! Rus umoril ptujskega zdravnika. Meseca decembra 1920 se je raselila v taborišču Strnišče pri Ptuju med am-gimi tudi družina ruske baronico Elizabe te Koringove, ki je imela hčerko Lidijo, omoženo Veršenino, katere mož pa je *>il pogrešan že izza bojev z boliševiki leta 1:09 v Rusiji. Družino je spremljal na begj iz Rusije poriCvik Benjamin Mihaj-k-vič Svečnikov, ki je ljubil Lidijo Veršenino, s katero se je v Sfnviču mcseca febr. 1921 tudi zaročil in od takrat naprej s Koriugovi.ni tudi stanoval v isti baraki. Spomladi 1921 pa je Lidija Ver-šenina obolela. Zdravil jo je taboriščni zdravnik dr. Scheich inbauer iz Fviia. ki je bil od takrat s:alni rodbinski prijatelj Koringovih. Sveči'kovu se je razdelo, d i postaja jo obiski Sch. prepogosti. Postal je ljubosumen in je to tudi kazni svoji zaročenki. Višek pa je dosegla njegova ljubosumnost dne 5. septembra leta 1921, ko je slavila zaročeakina isti rojstni dan. Dr. Sch. je poklonil ni3teri kot vezilo fazana. Lidiii pa neko knjigo. Svečnikovega je to silno razburilo ter je metal Lidiji v obraz težka očitanja. Mati ga Je vsled tega spodila in mu prepovedala nadaljno občevanje s hčerko. To je Svečnikova še bolj podkurilo. V bližino zaročenke je mogel priti le še po-redkoma, slednja pa je postajala, napram njemu vedno hladnejša; zato je sklenil Svečnikov končati to nevzdržno razmerje. Opominjal je dr. Sch.. naj pusti zaročenko pri miru in svaril tudi Lidijo in njene sorodnike. Ti pa so vsiljivcu pokazali vrata. V Svečnikovu je dozorel sklep, da mora tekmeca odstraniti, četudi krvavim potom. Na Silvestroma 1921 se je dr. Sch. zopet peljal iz Jtuja z vozom v Strniško taborišče. Ob cesti pred barakami pa je stal Svečnikov !n se opiral na železni drog. V trenutku, ko je dr. Sch. ustavil konja pred barako, je priskočil Svečnikov in od zadaj dvakrat z vso silo udaril dr. Scheichenbauerja z železno vodovodno cevjo po glavi ter mu razbil lobanjo. Dr. Sch. se je takoj zgrudil onesveščen na voz in še isti večer umrl vsled otrpujenja možganov. Ko je pritekla Lidija iz barake k vozu. ji je zavpil Svečnikov: »To pride od Tvoje ljubezni*. Nato se je javil pri policiji in izpovedal svoje dejanje. Ptujski zdravniki, ki so Svečnikova takoj po dejanju preiskali, so ga spoznali normalnim. V preiskovalnem zaporu v Maribora pa je začel trditi, da se svojega dejanja ne zaveda in da se čuti krivega. Bil je zato preiskan od sodnega zdravnika dr. Jurečka in docenta dr. Matka, ki sta izjavila, da Svečnikov ni normalen. Ljubljanski pjihijatri pa so to mnenje zopet ovrgli in tako je prišel Svečnikov pred porotnike. Svečnikov je odločno zanikal, da je imel namen, umoriti dr. Scheichenbauerja- Bil je baje kritičnega dne tako duševno zmeden, da se na dogodek sploh več ne spominja. Državni pravdr.ik sam je bil včeraj jako mil in priporočal porotnikom. naj zanikajo vprašanje o umoru in potrdijo vprašanje glede uboja- kar se ja tudi zgodilo. Svečnikov je bil nato obsojen na 4 leta težke ječe in na izplačilo mesečne alimentacije umorjenčevi ženi po 2000 K, otroku pa mesečno tisoč kron, " Razpravljali mo ie o vprašanju dekliške šole ▼ Kotnikovi ulici. K tej zadevi smo prejeli sedaj še sledeči dopis: Razlogi, ki so vodili mestni magistrat, da je sklenil graditi r Kotnikovi ulici pogrebni zavod, so sledeči: Stavbišče v Kotnikovi ulici ni primerno za šolo zaradi neposredne bližine elektrarne. Njeni stroji povzročajo ropot in pretresajo vso biižnio okolico. To moti pouk že v sedanji šoli na Ledini, ki je vendar precej oddaljena od elektrarne. Novo Btav-bišče pa leži v nasprotni bližini elektrarne, ter bi bil torej pouk v šoli tik elektrarne še izdatneje moten. Nova šola bi stala nadalje v neposredni bližini hiralnice sv. Jožefa, kjer so nastanjeni tudi številni slaboumniki, ki često napravlja-jo velik nemir in cel<5 izgrede. Pogled na te siromake, ki se ob lepem vremenu šetajo po vrtu in se ne vedejo vselej korektno, napravlja žalosten vtis, posebno pa na dovzetna otroška srca, Ze deški šoli je ta hiralnica često zelo neprijetna, Kako neprijetna bi bila šele za dekliško šolo! Primernejši stavbeni prostor za novo mestno dekliško šolo bi bil vsekakor takozvani Gestrinov svet na Polajneki cesti, ki leži v obljudenem kraju ter na vzhodni strani mesta. Deklicam bi bila na razpolago cestna železnica in tudi Vodmatčanom je ta prostor zato lahko dostopen. Vprašanje nove dekliške šole pa danes še ni aktualno, ker občina nima sredstev; od bivšega občinskega aveta dovoljeni kredit za zgradbo novih šol po pokrajinski upravi ni bil odobren. Nova šola se bo torej v najboljšem slučaju zgradila šele čez par let. Nasprotno pa je obstanek pogrebnega zavoda po 1. januarju 1923. odvisen od tega, da dobi nove prostore. Sedanji prostori so zavodu že dolgo pretesni in nedostopni, ker so nameščeni na peterih krajih. To obtežuje kontrolo in smotreno delovanje. Od sedanjih prostorov po tujih poslopjih so pogrebnemu zavodu odpovedani hlevi in shrambe za vozove. Novih prostorov v to svrho absolutno ni mog>5e dobiti Edini izhod je torej zgradba novega poslopja ter je zanj najprimernejši prostor v Kotnikovi ulici. Ta kraj ni obijuden ter je lahko dostopen, ker je raven, kar omogoča dovaža-nje od raznih strani ter obračanje vozov na projektiranem dvorišču. Stavbišče je na periferiji, ki leži v smeri proti pokopališču, na kraju, ki ni preoddaljen od gosto naseljenega dela mesta. Zatorej strankam ne bo predaleč v pisarno. Da bi se gradil pogrebni zavod izven mesta, je izključeno, ker bi to oviralo promet in povzročalo občinstvu radi oddalje nosti zlasti ob slabem vremenu velike neprijetno3ti Mestna občina se uklanja absolutni sili in neodložni potrebi, ko se je odločila, da postavi nove poslovne prostore pogrebnega zavoda v Kotnikovi ulici. Boli praktično situiranega stav-bišča, kakor je ta, mestna občina nima. Ako ve kdo za boljšo rešitev, naj jo sporoči kratkim potom mestnemu magistra^ tu, Id si Jo bo brez dvoma rad usvojil. Za nadaljnjo utemeljevanj je mestni magistrat vedno na razpolago. Protesti brez navedbe, kako bi se stvar bolj uredila, so brezplodni in samo škodljivi Ustvarjajo namreč povsem napačno Pojmovanje m»d občinstvom. Strašiti Judi s hlevi je nesmiselno. Hlevi bodo namreč zgrajeni po modernih higijen-skih načelih, in je vsakršno ogrožanje soseščine po smradu ali muhah povsem izključeno. Samo ob sebi se razume, da v tem zavodu ne bo mrtvašnice, kjer bi se devaii mrliči na pare. Sklep mestne občine, da se zgradi pogrebni zavod v Kotnikovi ulici, je bil pravilno objavljen in na občinski deski 14 dni nabit. Toda vložen ni bil noben ugovor. Sele nato se je začelo s pripravami (načrti, troškovniki i. dr.) Tik pred izvršitvijo prihajajo ugovori. S tem se obtežuje delovanje mestnega magistrata, ki je v največji zadregi kam in kje naj nastani svoj pogrebni zavod. Pri magistratu se ni doslej nihče oglasil s kako pritožijo ulica 3; uradne ure tajnfitva so ' od 11. — 12. are. * Vse triglavske koče se za tvorilo 16» le dne 28. septembra. „fiz moralne kaluie" Gospod gen. ravnatelj A. PraprotaUf nas naproša, da objavimo sledeče: Umazani konkurenčni boj, ki ga yiii Jadranska banka proti zavodu, katerega vodim Jaz, se nadaljuje sedaj v Zagrebu. Ker se ljubljansko sodišče nI daio zlorabiti kot izvršni organ gospoda Kamenaroviča, so njegovi trabanti in pomočniki skušali izvesti svoje načrte preko zagrebške sodnije in preko finančnega ministrstva. Vložili so sedaj tudi v Zagrebu proti meni in ravnatelju Kavčniku ovadbo, k! ponavlja že znane klevete iz afere Jadranske banke ter jim dodajajo nove Izmišljotine glede nacionalizacije Trboveljske družbe in pritožbe radi dozdevnega oškodovanja interesov delničarjev Slavenske banke povodom dogodkov, ki so se vršili pred motim vstopom v ta zavod, v erl bivšega njegovega predsednika g. Zimmermanna. Načrt Je bil prenaivno zasnovan, da bi bil mogel uspeti. Cela intriga se le razdrla in edini efekt je bil, da sva bila z ravnateljem Kavčnikom zaslišana sedaj tudi še pred zagrebškim sodiščem o stvareh, s katerimi se itak bavi ljubljanska sodnija. Kako bedasto so se obnašali denuncljantl in koliko resnosti so sami pripisovali svojim navedbam, izhaja lz dejstva, da so n. pr. v vlogi na finančnega ministra na koncu svojih »senzacijonalnih* razkritij pristavili da »ne morelo prevzeti za svoje navedbe odgovornosti*, zahtevali pa so na podlagi baš teh navedb, da finančna oblast presenetljivo nastopi proti nama odnosno proti zavodu. Da bi bilo »presenečenje* za nas tem večje, so pa denunci-janti objavili svojo ovadbo v časopisih., Sedaj, ko je njihov prvotni projekt neslavno Izjalovljen, so se zatekli v predale zagrebškega »Pokreta*, v katerem so obnovili svojo staro z novimi ocvirki zabeljeno kampanjo proti meni ln proti ravnatelju Kavčniku. Pod naslovom «lz moralne kaljuže* objavljajo tam svoje klevetniške denuncijacije. Visokim moralistom je v Zagrebu uspelo, kar bi bilo pač v vsakem drugem kraju Jugoslavije nemogoče: da so mogli pogledati v akte preiskovalnega sodnika, jih prepisati tn objaviti. Objavljajo jih seveda le, v kolikor jim izgleda, da bi mogli zavesti javnost v nove zmote; iz moje izčrpne izpovedi, v kateri sem točko za točko pobil lažnjive denuncijante, pa izpuščaje bistvene dele, ki so največjega pomena za presojo cele zadeve. Zagiebški žurnalistiki služi na čast, 'da je takoj spregledala umazanost cele kampanje, pa celo blokaške novine, navzlic temu, da je zanje gotovo zapeljivo izrabiti afero tudi politično, prežimo prehajajo preko teh »senzacij*. Javnost prav dobro čuti, da gre za konkurenčni manever in pravilno presoja brezupne poskuse razjarjenih konkurentov, omajati moj ugled in zaupanje v veliki zavod, ki ga vodim. V »Riječi* sem opetovano in podrobno odgovarjal na »Pokretove* pamilete. Sedaj ponati-skuje te smešne bedarije ljubljan. organ Jadranske banke, kupljen z denarjem, ki sem ga zavodu jaz zaslužil. Organu gospoda Kamenaroviča nebom Se posebej odgovarjal; v Jadranski banki je ustanovljen poseben biro za časopisno častikrajo, pa je naravno, da mora vsaj »Jugoslavija* objavljati produkte tega bančnega oddelka. Način kako se to godi, mi je dokaz, da so gospodje postali že zelo nervozni. Ni čuda. Neču- c , , • ■ , j vena kampanja ni pogodila mene in za- gode projektiranega zavoda, niti ni kdo clm iskal informacij ondi. kjer bi jih vse- j v°da, proti kateremu je naperjena, tem- ;dar dobil. več same povzročitelje in njihov lasten zavod, ki je izgubil ves renomž, katerega sem mu jaz v težkih časih s svojo vnemo in energijo pridobil. Posledice ... . „ so že tu in gospodje upravni svetniki • Orkestralno društvo Glasbene Matice , . , j - „>„ „,„,- pričenja v koncertni seriji 1922-23 z red- i Jadranske banke morda že zelo razmi- Otofave nim delovanjem pod vodstvom svojega dirigenta profesorja Jeraja. Na svoje dosedanje požrtvovalne člane apelira, da ostanejo društvu zvesti, obenem pa vabi v orkestralni glasbi primerno izvežbane ljubitelje glasbe, ki imajo resno voljo sodelovati pri društvu, da pristopijo kot novi izvršujoči člani. Prva skupna vaja šljajo, kod jih vodi njih kolega g. Ka-menarovič. Jadranska banka je pogazila med drugim tudi eden glavnih principov solidnega poslovanja: načelo poslovne tajnosti S tem me je pač sama odvezala dolžnosti molčečnosti. — Služil sem Jadranski banki 13 let in jo poznam bolje se vrši v četrtek, 21. t. m. v veliki dvo-, . rani Glasbene Matice ob 8. uri zvečer! danasmi meni voditelji. Zato bi ne in naj st je vsi polnoStevflno udeleže, i bilo težko slediti na pot g. Kamenarovi-Pri tej vaji se sprejemajo tudi novi člani. * Naprednim abiturijentom in akademikom. Prejeli smo: Centralno tajništvo jugoslovanske napredne omladine iz Slovenije v LJubljani kot skupna reprezentanca vse akademske ln srednješolske omladine lz Slovenije priredi v petek, dne 22. t. m. v Kranju informativni sestanek za abituriiente in akademike, ki se vrši ob 15. uri v Mestni posvetovalni- ča in podati ob priliki javnosti točne informacije o razmerah v tem zavodu, katerega slabe strani zlasti v zadnjem času vedno bclj silijo na dan. Kampanja g. Kamenaroviča in njegovih prijateljev je konečno imela povsem drugi uspeh nego so provzročitelJI pričakovali, ona je za me ogromna reklama v poslovnem svetu, ki me nič ne sta- ci. Tovariši iz Gorenjske! Udeležite se ne in za katero bom moral biti gospodu Kamenaroviču konečno že hvaležen. Ljubljana, dne 20. septembra 1922. Avgust Praprotnik. polnoštevilno sestanka, kjer Vas delegati centrale pouče o dijaških socijalnih, ekonomskih, kulturnih in političnih razmerah v Ljubljani in drugod. Kdor želi osebnih informacij o študijskem in ekonomskem položaju na ljubljanski univerzi (inskripcija, menze, stanovanje itd.) pa] se obrne direktno na CT. Tomannva Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisir Delniške tiskarne, d. d. v LlubiianL GABRIJELA ZAPOLSKA: Ljubezen na počitnicah Roman. Ni je zadrževal, ni jej segel ▼ roko, ni jej voščil .lahko noč', eamo poklonil se je in ia njo. Ko je odprla vrata in izginila za flvetlim prano om, se je nasmehnil, zmajal z glavo in sedel na prag koče. Naslonil si je komolca na kolena, oprl obraz ob roke ter sedel nepremično, tiho. zatopljen v pobožno opazovanj« Tatrinih gora. ki sta jih obda-iala višnjovkast zrak in srebrna para. Zdelo se je, kakor da so te gore iz same megle, ki se razprostira tja v daljavo. XV. Gospa Warchlakowska je prežala na priliko, da M se sešla 6 Tusko, ki se je nehote ogibala svoje stare prijateljice. Slutila je, da bi mogla priti do neprijetnega prizora. Skoraj proti svoji volji se je" seznanila in zbližala z igralcem, vendar je čutila v sebi nekak nemir, in zdelo se jej je, kakor da ne stoji na trdni podlagi. Ko se je v jutru po oni mesečni noči zbudila iz dolgega, težkega spanja, je imela čut, kakor da s0 je nekaj izpre-menilo v njenem življenju. Prva njena misel je hitela k Poržickemiu Zagorelo jej je v prsih. Kako se je to zgodilo? Zakaj je zaspala v mislih nanj, na njegovo svobodno govorico in njegove tako nepričakovano potepnele oči? Zakaj se je zbudila z mislijo nanj? Oblekla se je danes posebno skrbno. Da bi sama sebi opravičila to skrbnost, je vzela tudi za Pito novo obleko iz kovčega. Medtem ko ee je oblačila in se bavila s številnimi podrobnostmi, ki spadajo k toaleti elegantne dame, je vedno razmišljala o sinočnih besedah Poržickega. »Koliko ljubic je že moral imeti ta človek! Govoril je o njiK kakor o legi-jonu. Delil jih je na dve kategoriji: igralke in — druge dame. Zanj so bik številen zbor — drugega nič... Kaki je to čudno, kako strašno!* Prvič v življenju je mlada žena tako neposredno trčiia ob možnost ljube? n povsem drugačne, kot jo je poznala 3o-slej. Kakor" karte v pasjansi. tako so bile porazdeljene ljubice Poržickega. A tudi ona bi mogla postati njegova ljubica. mogla bi z njim »ljubimkati* — . s . Kakšna neumna, Bablonska beseda, ki je čestokrat priletela Tuski na uho! Ali sedaj je dobila beseda popolnoma drugo obliko ... Poržicki je vendar dejal, da ona ni za ljubimkanje. A morda za ljubezen...? Končala ni zadnje svoje misli. Ozrla se je v zrcalo, in videla je, kako so jej pod vplivom te beeede potemnele zenice. . Vsa zmedena se je obrnila k Piti. De kletce, oblečeno v rdečo oblekico in sive nogavice, je bilo kakor sveže razcvetel mak, na katerega je padal zlati solnčni pramen njenih las. »Pojdi. Pita, na cesto... izprehajaj se nekoliko!* »A, če me nagovori igralec, mama. ali mu smem odgovoriti?* »Seveda! To vendar zahteva vljudnost! Kako moreš vprašati kaj takega?* . . Dekle jo prikrilo svoje začudenje m je tiho odšlo iz sobe. Kmalu nato je bilo 6lišati, kako ee pozdravlja s Por-žickim, ki je sedel na brunih novo postavljene koče in je s svojim nožičera vrezaval zvezde ter tako popravljal in stiliziral »narodno umetnost*. Ko je Tuska dovršila končno svojo toaleto, je vzela knjigo in ročno delo ter sedla na verando Gospa Warchla-kowska v kostumu iz belega pikeja. kakor da je že čakala nanjo. Obsežna dama je bila videti kakor tolsta mačka. To prevaro so izpolnjevali jako žol-ti čevlji na široko razprtih negah. »Gospa, dovolite dve besedi!» Tuska jo je pogledala izpod poveže-nib vek. »Kaj želite?* »Zgodilo se je neko nesporazumlje-nie. Hčerke so mi pravile, da jih je_ta nesramni človek napadel in ozmerjal. Prav sedaj grem k oskrbništvu letovišča, da še pritožim. Gospod se moti, ako misli, da spadam med ženske, ki sklepajo znanje z igralci*. < , \ »Prosim, gospa, to...» »Jaz in moje hčerke smo kaj drugega, in ta gospod naj se ne drzne, nagovarjati nas. Poiskati si mora že dame, ki so primerne zanj. Zbogom!* Okrenila se je in odšla. Tuska je ni zadrževala. Bila je vesela, da se je ognila daljšemu razmotri-vanju o tem, kar eo govorile hčerke gospe Warch3akowsko. ~ V istem birm sta pridrvela izza koče Poržicki in Pita, držeča se na roke. V Prvovrsten pšenlčni zdrob, valjan ješpr naslednjem trenutku sta bila Se na verandi. »Hop — bop — kakor veter z gorS,* je vzkliknil igralec brez sape in se sesedel na stol. »Kaj počnete? Kako morete?* ga je opominjala Tuska. »Kaj? Bojite se pač, da H me ljudje tu videli? Ali delam komu škodo? Kaj hočem koga oropati ali mu krasti čast? Ali imam nalezljivo bolezen?... ali kaj drugega?... kajne, gospodična Pita?* Deklica je sedela na stolu, ali njene oči so še tekale okrog, in zaemejala se je svojemu prijatelju. »Imenitno hčerko imate,* je razlagal Poržicki in je z veseljem ogledoval Pito. »Kakšna pa si, Pita? Rdeča kot puran... Mar je to lepo?» »Jako lepo! Sveže in zdravo,* je odvrnil igralec. »Ali hočete, da bo otrok kakor povoščen prt? Tudi vam bi prav dobro storilo, ko bi se malo nadivjali. Hop — hop — bop!...» Pita se je dušila od smeha. »No, se že še razživite.., Gospodična Pita, hop, mamici okrog vratu!* Pri teh besedah je potisnil Pi+o na Tuskina kolena. Obe sta ee umaknili ter se vljudno oprostili: »Odpusti, mama!* »Odpusti, otrok!* »Kakšne ceremonije so to!* je zakli-cal Poržicki začuden. »Med materjo in hčerko ni nikakega ,odpusti'. Mami pade otrok okoli vratu... ena, dve... jo poljubi na oči, na nos, usta, na roke ... pa dobro —> »Ali gospod, kaj govorite?..» je dejala Tuska in stisnila ustnice. Igralec je opazoval par trenutkov mater in hčer. »Čudno!* je vzkliknil potem. »Kaj je čud nega?» »Povedal bi, a se bojim, da ^as užalim ...» »Čemu, zakaj?* »Ker ste taka...» »Kakšna pa sem?* »Kakšna? Vsa umetna... namesto da bi bila odkrita naravna... pristne duše in pristnih rdečih lic ... namesto tega se mažete in ste v svoji notranjosti vsa okorela. Ali me raziunete, gospa?* Tuska je bila čila potrta... Pita se jt< diskretno umakni; z veren 3 e. •SSŠ2E&&&& »Koliko takta je v tem dekletu!* je dejal Poržicki navdušen. »Ve, da naj ne posluša, kadar karamo mater!* Tuska je namrščila obrti. »Ako ima otrok takt, ga pa vi nimate. Impertinentni ste.» »Ne, govorim samo resnico. Kako škoda, da je mala v vaših rokah. Dre-sirate je v pravo lutko. Ko bi sami prenehali biti vsa umetna, ko bi hoteli biti neprisiljena, tedaj bi spoznali, kakšen užitek je to in bi ne branili svoji mali, da se kaže tako, kakršna je v resnici.* Tuska je imela čut, kakor da bi nekdo potegnil z nje nekako zastiralo. »Naravna sem ... odkrita,* je dejala počasi, »moj mož in jaz sva se vedno trudila, da sva odkritosrčna drug do drugega in do otrok.* Igralec je zmajal z glavo. »Ne motim se nikdar. Zakaj pa se otrok ni upal objeti in poljubiti vas, kakor se spodobi hčeri?* »Vajeni nismo, javno kazati svojih čustev.* Igralec je ploeknil z rokami. »Torej imam prav. Svojo ljubezen skrivate,... ker končno se imate vendarle radi... ali ne?* »Ali me hočete učiti, kako treba vzgaiati otroke?* »Kakor je videti, se mi zdi to potrebno.* »Ali ste v svojem življenju odgojili že dosti otrok?* »Hvala Bogu, niti enega...» »No, torej.. .> »Ampak mene samega eo odgojili čudovito preprosto in naravno.* »Nisem opazila mnogo tega,* je odgovorila Tuska ironično. »Sodite po vranjostih. Sedajle na primer sedim z iztegnjenimi nogami, roke v žepih, in govorim z vami prav od sTca.» Njegov glas je donel izredno toplo. »In veste, zakaj mi vse to odpušča^ te? Zakaj ste tako mila in me ne zapodite? Ker vas moja odkritost privlačuje ... In to je ravno ono najbolje v moji vzgoji!* In iznova je pogledal Pito ter se ljubeznivo nasmehnil krasnemu maku, na katerega se je usipal solnčni pramen zlatih las. Preko ceste je prišla gospodinja. Stopala je prožneje nego običajno. Vsa ljubeznivega je bila. kakor sicer. Vkljub delavniku je bila bolj pražnje obleftena. Imela Je Ssto koSuljo !n od nje se je še izraziteje odbijala lolta polt njenega obraza. Novi rumeni jopič z uvezeno lilijo na sključenem hrbtu je bil obrobljen z ovčjo kožubovino. Njeni črni, pomaščeni lasje so »e od daleč svetili kakor atlas na čepica. Bila je zamišljena in zamaknjena, kakor da ja nosijo angeli. Poržicki jo je takoj opaiil. »Dober dan, gospa Obidow*ka! K J« pa je Jožek?* »Spi...» je odgovorila gospodinja. In ko se je srečal njen pogled t igralčevim, se je razjasnil njen obraz, da je bila mahoma videti mlada in vesela. »Zakaj pa ste dane6 tako lepa?* je vprašal igralec. Smehljala se je še prijazneje ter s« brez besed umaknila nazaj v kočo. »Kaj jej je danes?* je vprašala Tuska. »Ali ima praznik?* »Ne. Nevihti je sledila sprava, in to jo je naredilo tako lepo... Ko bi »e vi, gospa, večkrat prepirali s svojim možem, bi vam ne bilo treba šminkati se,* je pristavil poredno. »Saj se ne šminkami* »Eh, meni ne pripovedujte tega.* »Povem vam, gospod, da sem naravno rdeča.* »Da, sedajle na primer. In to vam krasno pristoja.* Tusko je res oblila živa rdečica. Lic«, ušesa, vrat, roke, vsa je bila rožnata, kakor jutranja zarja. »Ostanite taka,* je dejal Poržicki. -Tako lepo ie gledati zardelo ženo... Ampak povejte mi. zakaj se nikdar ne oblečete črno? Meni ugaja eamo ženska v črnini.* Tuska je v tem hipu sklenila, da si kupi črno obleko. »Imam črne toalete, samo nisem jS» še dobila.* »Tem lepše. Naj vam pošljejo čnao toaleto za bal v hotelu gorsko oko'*. »Ne posečam balov.* »Bali v Zakopanem ne štejejo. Sicer 1» gre človek na tako veselico samo zato, da se smeje drugim. Imate pa 8e dovolj časa, da se premislite ... Kako, ali bi ne šli danes proti večeru v Kus-nice?* Piti so se v pričakovanju za/»me.ja!e oči... Tuska ni vedela, kaj naj odgovori. (Dalje prihodnjič.") ppodaja 3180 NAKUPOVALNA ZADRUGA, Dunajska c. 33. Istotam se kupuje po nai višji dnevni ceni ajda, proso in krompir. do pet pečarskih pomočnikov v postavljanju peči, štedilnikov in oblaganju s porcelanastimi ploščami se sprejme. Plača po sposobnosti in pogodbi 3217 Ferd.Bokun, Mitrovica, Srem Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst olje, bencin Iq druge potrebščine Ima isdiii i zalogi F. Fiorianle! Ljubljana. 74 Sa svim atrakcijama franeuske Riviere 8 otvoreno dnevno. Upute daje Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenica. —- -a Dr. Aleksander Bilimovič: »Stanje svetovnega denarstva" Dr-Ljudmil Hauptmann: „Priroda fn zgodovina v razvoju Jugoslavije" Ta spisa sta v dveh posebnih številkah „NJIVE", ki bi se morali nahajati v rokah vsakega inteligenta. Slavenska banka d. d. podružnica Ljubljana preje Jugoslovanska Union-Banka RB BEOGRAD »2®»*»a»s*»0B»sa danih, kakor tudi lastnih načrtih v različnih stavbenih slogib igg zgradbo »uostoc. jezov, blš, vil, gospodarske ln Industrijske H stavbe, stolpne strehe, kupola, cerkvena ostrešja, balkone, az vrtne utloe, verande ter razna druga vrtna arhitesioniina dela. m Stoonloe dekorativne strope, dekorativne stenske opaže, |s vrata, okna Itd. Izdelovanje ln polaganje ladijskega poda. g Za. rasne indnstrijske stavbe, dvorane ln razstavne zgradbe |s m~ a ooosar iam po mojem slstomu zgrajene mrežasta nosllnice s j_5 °P°Sa j Pz» vočje razpetine od 12 do 40 m. 69 ga ISulL JLnJfii gjelovar, $roi> n./S., Celje, Dubrovnik, Sornja RaSgona, Kranj, JKaribor, jtaoštor (Jaranja), jteska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Soutor, Sušak, Sabac, Sibentk, Škofja £oka, Veliksvec, Vršac. Agencija: Buenos fi\xz% Argentina), AFILIACIJE: BU3APSST: BALKAN BANK R. T. SPLIT: JUGOSI .A VENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. : BANKHAU3 MILAN ROBERT ALEXANDER rve ca. K 200,0 b H izvršuje vse bančne p©s?e naikulantneie.