laka)» rnak dan raien ao»ot, n«d«lj Ii prasalkav. IasasJ dally except Saturdaja. Sundays and Holidays. (l .................. rrfUHWMiiu.j PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnlàkl In upravniàkl prastari: 1667 South Lawndale Ava. Orrieo of Publicatloat 8667 South Lawndala Ava. Telephons, Kockwell 4804 LETO-YKAft XXX Cena Hato Ja |6.00 UMMâà. mém *i Aseoi CHICAGO, ILLn PONDEl JKK. 27. DECEMBRA (DEC. 27). t»*7 BaheerlpUoa 86.00 Yearly STEV—NUMBER 252 Aoeeptanee far »alitai at spadal rata of pootago yravMad fat > la eeettoa 1108, Act ef Oct. 8, lilt, aathortaed oa Jaaa 14. ISIS. Japonci okrairali glavno mesto kitajske province Kitajske komunikacijske zveze pretrgane po zasedbi Tsinana. Japonska zagotovila Ameriko, da bo plačala odškodnino in s tem je bila zadeva potopa ameriške topničarke poravnana. Kanton, glavno mesto južne Kitajske, se pripravlja na obrambo Sanghaj, 27. dec. — Poročilo iz Hankowa se glasi, da so japonske čete prekoračile Rumeno reko in zasedle Tsinan, glavno mesto province Santung. Poročilo dostavlja, da so kitajske komunikacijske zveze med tem me stom in Tsangajem pretrgane. Washington, D. C., 26. dec. — Zadeva napada in potopa ameriške topničarke Panay in treh parnikov Standard Oil Co. na reki Jangtse v bližini Nankinga je bila, kakor vse kaže, poravnana včeraj, ko je ameriška vlada formalno sprejela zagovor Japonske, obljube glede plačitve odškodnine in zagotovilo, da bo pod» vzela korake, da se sličen incident ne bo več pripetil v bodočnosti. To pomeni, da je Japonska pristala na vse zahteve ameriške vlade. V posebni noti, katero je Joseph C. Grew, ameriški poslanik v Toki ju, izročil japonskemu zunanjemu ministru, pa ameriška vlada odklanja japonsko pojas-nilo„ da je bila topničarka napadena in potopljena pomotoma. Preiskava je namreč ugotovila, da je bil napad odrejen, zato izgovor o pomoti ne drži. Šanghaj, 26. dec. - - General Oiang Kafšek, kitajski diktator, je dospel v Kanton, glavno mesto južne Kitajske, da se posvetuje glede obrambe mesta, kateremu preti napad. Z njim sta dospela njegova žena itn general Ho Jing-čin, kitajski vojni minister. Več japonskih vojaških kolon se pomika proti Kantonu, kar vznemirja Francijo in Anglijo. Hojita se, da gibanje japonskega vojaštva ograža njune kolonije. Velika Britanija je postala vojaške čete v Hongkong, dve fran-coski bojni ladji pa sta odrinili proti francoski Indo-Kini. Japonske čete so po bitki s Kitajci zasedle mesto Mokanšan, ki leži 25 milj severno od Hangčo-va, glavnega mesta province Celt iang. Nevarnost je, da bodo Japonci okupirali Hangčov, proti kateremu prodirajo, v nekaj dneh. Konzuli zunanjih držav v Hangčovu so že pozvali svoje rojake, naj se umaknejo iz mesta. ftanghaj, 26. dec. — Ameriški konzuJ Clarence E. Gauss je poslal oster protest japonskim avtoritetam, ko je bil informiran, da ko japonski mornarji insuki-rali ameriško zastavo. Konzul je Ml obveščen, da so japonski mornarji zasegli ameriško misijonsko ladjo v VVuhuju. potegnili a-mcriško zastavo z droga in jo vr-kI» v reko Jangtae. Francija in Nemčija __ izmenjali ipione Metz, Francija, 26. dec. — Francija in Nemčija sta izmen-Jsli špione. Štirje Francozi in *tirje Nemci, ki so bili aretirani na obtožbo špionaže. ao bili predani oblastem obeh držav v 'btpachu, na mali železniški obmejni poataji. To je bila menda l»rva izmenjava špionov v božičnem ¿asu med dvema država* ma. Zaičita delavskih pravic v Kanadi Otteva. Kanada — P. M. Dra-per. predaednik Kongresa delavskih In strokovnih unij, je naznanil, da ao zbornice štirih prt» "nr odobrit» sakoneki načrt, ki garantira delavcem pravico or-ffftnisirsoj* ? unijah, katere 8* Koncentracija fašističnih čet Španske čete ujele veliko število upornikov Hendaye, Francija, 27. dec.— General Franco, vrhovni poveljnik fašistične armade, je poslal nove čete na fronto pri Teruelu, da ustavi prodiranje lojalistov. Vest iz fašističnih virov se glasi, da je na ozemlju v bližini tega mesta koncentrirana armada 40,000 mož, ki bo skušala obkoliti vladne čete. Poveljnik te armade je general Miguel Aranda. Teruel, Španija, 25. dec. — Španske vladne čete so ujete o-krog 2000 upornikov po bitki, ki je rezultirala v okupaciji Te-ruela. Cez 8000 civilnih prebivalcev, med temi večje število nun, je pobegnilo iz mesta. Bombardiranje mesta je povzročilo veliko razdejanje. Mnogo poslopij so krogle porušile in pod razvalinami se nahajajo žrtve. Zadnja vest se glaai, da se fašisti še niso umaknili is sadnje trdnjave na zapadni strani me-gttf. Ts Je semenišče, v Icaterem so se zabarikadh-ali. To je sdaj tarča krogel, ki jih sipajo španski topovi in strojnice. Na pozo-rišče bitke je prišel obrambni minister Indalecio Prieto. Izrazil je svoje zadovoljstvo z uspehi ki so jih dosegli lojaiisti v zadnjih dneh. Vojne operacije so se raztegnile na ozemlje pri Albar-racinu, nadaljnje fašistične trdnjave. Stavka oljnih delavcev v Houstonu Zavlačevanje pogajanj izzvalo odpor Hounton. Te*. — (FP) — Oljni delavci, ki so zastav kal i v tukajšnji čistilnici Shell Petroleum Corp., so obdolžili korporacijo, da ne posluiuje nečednih metod, da zlomi stavko. Vodltetjl krajevne unije oljnih delavcev ao naznanili, da ne bodo odnehali v boju, dokler korporaclja ne podpiše pogodbe. _ J. E. Croaaland, tajnik unije, je dejal, da uradniki zavlačujejo pogajanja. Na zadnjem sestanku so predlagali, naj se stav-karji takoj vrnejo na delo, potem se bodo šele pogajali o sklenitvi pogodbe. Na masnem shodu so stavkarji zavrgli predlog. "Stališče, ki ga je zavzel* kor-I»orači j a, zaaluži obaodbo", je rekel Croaaland. "Ensjat meaecev smo se trudili, da jo pridobimo za sklenitev pogodbe, kar pa je odklonila in s tem provocirala atavko. Ta je bila edino orožje, katerega smo ae morali poalužl- tr Da diskreditira unijo. Je kom-panija pričela blatiti voditelje v čaaopiaju, da nahujska javnost proti njim. Njeni agentje oblaku je jo tudi sUvkarje in jih nagovarjajo, naj ae vrnejo na delo s namenom, da razbijajo stavko. aami izberejo. Draper Je izrekH upanje, da bodo eličoe zakone «prejele oataie kanadake provin- ce. ko ae aeetanejo v zasedanju v prihodnjem lain. Domače vesti Calumetake novice Calumet, Mich. — Mary Turk iz Osceole je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. — Pred nekaj dnevi so tukajšnji štiri Hrvatje dobili državljanske pravice. MilwauSkee vesti Milwaukee. — Unija gostilničarjev, pri kateri je mnogo Slovencev, se je pridružila Ameriški delavski federaciji. To je menda edina unija te vrate v Ameriki. — Poroke: Jos. C. Vernier in Katarina Blatnik, Jos. Vuko-vič in Lilian Ritonija. Clevelandske vesti Cleveland. — V bolnišnici je umrl Frank Novak. Podrobnosti o njem še niso znane. — Jennie Kotnik je zadnje dni tako nesrečno padla na ulici, da se je težko poškodovala. Zdravi se doma. Nov grob v starem kraju Pittsburgh, Pa. — Joe Goršin, član društva 118 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Regerči vasi na Dolenjskem dne 3'. decembra umrla njegova mati Marija Goršin, stara 52 let. V A-meriki zapušča moža v Johnstown u, Pa., in dva sinova ter dve hčeri s sedmimi vnuki vred v Pittsburgh u, Pa., v starem kraju pa hčer, mater in tri vnuke. Prištaniiki delavci dobili novo pogodbo Galeeefem, Tex. — Parobrodni družbi Clyde-Mallory in Morgan sta sklenili novo pogodbo s krajevno unijo pristaniščnih delavcev. Pogodba določa zvišanje mezde 10 odstotkov in plačo in pol za čemimo delo. Minimalna plača je bila doslej 70 centov na uro. U ni je in farmarji v Iowi v politični zvezi Des Moines, Ia. — Kljub izredno slabemu vremenu, se je zadnje dni tukaj zbralo na konferenci 65 zastopnikov organiziranih delavcev in farmarjev, ki so u-stanovili državno postojanko Delavske nestrankarske lige. Zastopali so 75,000 delavcev in farmarjev. Glavni namen konference je bil, da sestavi pravila, ki bodo predložena prihodnji konferenci v januarju. Unije CIO in ADF so bile približno e-nako zastopane. Zastopniki so Iz-volili odbor dvsnajstih, v katerem so poleg drugih A. J. Johnson, predsednik državne Farmar-s|te unij«, Kari Copel, novi predsednik centralne delavske u-nije ADF v Des Moinsu, Harold Komisar lesne in* dustrije odstavljen t • Devet uradnikov sovjetskega lesnaga trusta ustreljenih Moskva, 26. dec. — V. I. Ivanov, komisar sovjetske lesne industrije, je bil odstavljen, ker ni bila pod njegovim vodstvom dosežena produkcija na podlagi določene kvote, in vržen v zapor. Naznanilo o odstavitvi Komisar-ja vsebuje p >r>čilo, ki pravi, da je bilo štirinajst obsojenih v smrt zaradi sabotaže. Med temi je bilo deve* uradnikov lesnega trusta. SovjeUkt t. tltelj je v teku o-bravpave proti tem obtožencem ožigosal cd&iavijenega komisarja Ivanova kot izdajalca. U tega sklepajo, da bo prišel pred sodišče in obsojen v smrt. Obtožencem. je očital, da 6o bili v službi fašističnih držav in da so po navodilih Ivanova ovirali lejno produkcijo. Ivanov je bil že prej, večkrat kritiziran, na obravnavi pa so ga obtoženci zapletli v sabotažo. Val so priznali krivdo^ nakr.r Jih je sodišče obsodilo v smrt. Nadaljnjih pet oseb Je dobilo smrtno kazen v republiki Geor-giji. Spoznane so bile za krive u-ničevanja žita in goveje živine. Avtna agentura se podala uniji Delavci zahtevajo priznanje pri drugih SfOM^Sk New York. — (FP) — Kampanja za organiziranje delavcev pri avtnih agencijah v tem mestu je dosegla višek z zmago av-t ne unije pri B. F. Curry Co., največji agenciji na vzhodu za avte znamke Chevrolet. Agencija se Je podala uniji po devettedenski stavki, ki je ustavila vse delo v njenih štirih delavnicah. Stavkarji so dosegli priznanje unije, zvišanje plač, sistem tovarniških zaupnikov za izravnavanje sporov, Čas In pol do dvojnega časa za nadurno delo, 44-umi tednik in delitev dela v slabih sezonah. Stavko Je pomagal izravnati državni posredovalni odbor. Pri državnem delavskem odboru je krajevna postojanka avtne unije vložils zahtevo za tovarniške volitve pri 16 drugih avtnih agencijah v New Yorku. S 76 agencijami ima že pogodbo, ki krije okrog 8000 članov. Freed, organizator krojaške u-nije ACW, Frank Wilson, pred-sednlk rudarskega dlatrikta In Virgil Čase, ki je tajnik odbora. delavsko raz- sodišče udarilo fordovo družbo Spoznalo jo je za krivo krienja Wagner-jevega zakona KOMPANIJA VL02I PRIZIV Washington, D. C., 25. dec. — Federalno delavsko razsodišče je potrdilo obdolžitve avtne unije proti Ford Motor Co. In jo apo-znalo za krivo kršenja Wagner-jevt ga zakonn, ki garantira de-» lovcem pravico organiziranja In kolektivnega pogajanja. Odredili» jc, rta m<.ra kompanlja ponovno upua'ltl 211 t'e'avcev, krtere J« odslovila :-.«radi linijskih aktivnosti. Ive je fctfa kompanlja informiran» o ori'oku razsodišči., je naznanila, da to vložila p"isiv pri federalnem nielutnem sodišču. Odlok i z m' no poudarja, da mora kf.mpanija pierehatl z gonjo proti avtnl tu i ji in drui'lm de-lavsKim i rganizacijam ir nabiti lotnke v vseh svojih tovarnah z naznanilom, da se bo pokorila r«i«io»llcljsko izgnal okrog 40 organizatorjev CIO iz mesta In se zaklel, da bo rjuhll vse unije CIO. Obenem se Je tudi prav po fadistlčno razglasil, da Je "on postava". Hague pa Je s to hltlersko akcijo računal brez krčmarja: brez velike opozicije, ki Je nastala pu>tl njemu lia vshodu. V tej borbi za civilne svohodščinc ao se CIO pridružile razne delavake organizacije In liberalci, ki skupno nastopajo proti fašističnemu režimu žuimna Hagueja. V sprednji liniji te borbe sta poleg CIO Ameriška unija 8a civilne svohodščinc In Delavaka o-brambna liga (aociallatlčna). Roger L. Baldwin, direktor prve, Je v svojem govoru po radiu WEVD, katerega Je CIO najel sa kampanjo proti pollcljakl strahovladi v New Jerseyju, odgovoril županu Hagueju, da ga bo Civil Liberties unija "naučila nekaj o amerikanizmu, predno bomo gotovi s nJim," Hague Je nekaj dni prej napadel to organisacijo, češ, da Je "komuniatična in nei^meri-Ika , Delavska obrambna liga, ki ja v tem boju aktivna od vsegs začetka, Je vsled prepovedi vseh dvorsn zs rabo CIO dobila neko metodiatično cerkev za shod proti županovemu režimu, Zupanovi nasprotniki so rsijovednl, če bo zdsj Hague krstil tudi metodista in ustavo Združenih držav za "komunizem". Liga Je namreč sklicala protestni shod ns dan o-bletnlce, ko Je država sprejela zvezno ustavo. Agitacija proti županovemu režimu se vrši tudi na ulicah tega mesta. CIO vodi to kampanjo s trokl, ki z napisi urglrajo meščane, naj poslušajo radiogovore na iMMtaJ! WE V D. William J. Carney, direktor CIO, Je tudi naznanil, da bo storjen poskus ss rszpečanje 60,000 iztisov novegs U duiks CIO News, ki Je pričel is-hsjsti v Wsshlngtonu, Za pobijanje "haglzma" Je bil tudi organiziran odbor 64-tllv v katerem so |K>leg drugih proml-Iientnih oseb btiržujski člankar Walter Upmann, zgodovinar Charles A. Heard, George Kaufman, John llaynea Holmes, Arthur Garfield Hays in plsateljl-ra Fanny Hurst. Hllčen odtwir protl Hagueju je bil ustanovljen tudi v l'lttsburghu po osmih pridigarjih. Na povelje župana Hagueja je |M>licija pre|M»vedala vsem laatnl-kom dvoran oddati Jih v najem CIO za shode «ali seje. Knako je ukazal tudi |>odjetnikom, da ne smejo skleniti kolektivni* pogodbe z nobeno unijo CIO. Toda v tem Ima llague manj areče. Prav sailnje dni je lokalna InduatriJ-ska unija CIO aklenMa enoletno pogodbo a Standard Cap à Seal Corp, Is čl Je tovarne Je policija teden prej izgnala sedeče stav-karje, Pet ëto potovalnih agen* tov »e pridruiilo uniji New York. — Mlada unija Zdrušrnih uradniških in profeao-inalnih delavcev (TIO Je narasla za 600 članov, ko ae Ji Je pridružil guild komercialnih potovalnih sgentov, zastopnikov oblačilnih firm za moška in deške obleke. Skupina Je pœtala krajevna uni* Ja št. 67, PROSVETA THE ENLIGHTEN MENT SLABILO III LASTNINA SLOVBMSBB NABODNB POOPOBNBJBONOTB at Ml nlllSli« kf Um Sto*«M N ___ja liwliii érUw (Ima CUmm) Is SN aa lato. MM ia pal laU. I1M H Mrt Ma; n CWaa«. M Oían IT-M aa aata lata. M-H «a »al latai aa laiaimOra mi SeSaartptlae rataat far tha Ualta4 Stataa (aaaapi Cbtoa«.) a*4 CaaaSa M M par raer. Cblaa*, aa4 CUara ITJ» par raar. itrtae M M »ar jraar. Caaa po 4a^«ra - BokoyUI '» llaakav aa aa »rsM*. Bafc«elal IHararsa raaMaa (Iftíaa. p*-S. M-1 HA) a. *«aja paWjaUUa M v Uu*aju. M J» prUoMl paAtalua. _ , AdvrrtUina rata. a. JT?"^ an4 aaaallaHe4 artlalaa »III a* ba rlyaa* OtSar •Kk aa »turira. play*. paaa». ato. wfB M iMuraM to Main Mil «to« aacop^alad by aalf-«4M«aa4 aa4 MaaMr aa raa. bar law at* • PROSVETA IM7-M Sa. LawaSala ira. Of TBS rEOBBATSD Dat- v ab lapa ja. - priairr (Me*. I* ISJfj,J^totoJ MM aa aa.lara puraaal. 4a eaai ja a Ma MM «ai psMSia aa. radalaa. VasovIM ja praeoMaaa. 4a aa Ha. aa aMsM. Tudi na ta način ne bo šlo! Na pismo (kopijo) Dragotina Gustinčiča iz Španije, ki ga je Frances Ugoj iz Grosae Pointa, Mich., objavila v nekem zakotnem listu, je treba pojasniti tole: Uredništvo Prosvete ni do danes prejelo NOBENEGA dopisa od Gustinčiča. Prejeli smo eno samo pismo iz Španije in to je bilo objavljeno do plčice v Prosveti dne 3. decembra. (Drugo slovensko poročilo iz Španije smo ponatisnili iz atarokrajske Delavske Politike.) Zgoraj omenjeno pismo, ki ga je objavila Frances Lagoj, sestra Drag. Gustinčiča, in ki ga je Gustinčič pomotoma naslovil na uredništvo Prosvete, je uredništvo smatralo in Še smatra za PRIVATEN odgovor na neko pismo, ki ga je zadnje poletje pisal br. Cainkar, predsednik SNPJ, omenjeni Frances Lagoj in ta je Cainkarjevo pismo poslala svojemu bratu v Španijo. Frances Ugoj je namreč enkrat zadnje poletje pismeno urgirala br. Calnkarja, naj bi naša jednota začela kampanjo za pošiljanje paketov slovenskim prostovoljcem v Španijo, toda br. Cainkar ji je to po posvetovanju z drugimi gl. odborniki v gl. uradu odgovoril, da SNPJ se ne more s tem pečati. Uredništvo Prosvete je omenjeno Gustinči-čevo pismo izročilo br. Cainkarju, kateremu je tudi spadalo, naj on odgovori Gustinčlču. Kmalu nato se je Frances Ugoj oglasila s pismom in zahtevala, da mora Prosveta priobčiti pismo njenega brata. Pisala je, da ima kopijo tistega pisma, katero ji je poslal brat, In če pismo ne bo objavljeno v Prosveti, bo pa kje drugje. Uredništvo ji je na kratko odgovorilo pismeno, da pismo ne spada uredništvu, temveč br. Cainkarju. To je vsa zadeva. S kakšno pravico more Frances Lagoj zahtevati od Prosvete, da objavi odgovor na privatno pismo, poslano njej in katero ni bilo nikjer objavljeno? Zakaj ni Frances I^igoj pojasnila bratu, da Cainkar ni urednik Prosvette (kar je Gustinčič najbrže smatral) in da je ona najprej pisala br. Cainkarju, ne pa uredniku Prosvete? Zakaj Frances Lagoj meša to stvar in hoče metati nekakšno krivdo na uredništvo Prosvete, (lasi ona dobro ve, da urednik Prosvete ni bil z njo niti z njenim bratom v Španiji v NOBENI pismeni zvezi? Ljudje okoli prizadetega lista, ki mislijo, da bodo z intrigami in šušmarijami te vrste dis-kreditirali uredništvo Prosvete, se pa bodo grdo opekli. Uredništvo Prosvete ni od včeraj na svetu in ve, kaj dela. V zadnjih dvajsetih letih smo imeli opraviti z intrigant! vsakega kalibra, ki so se zaganjali v Prosveto in njene urednike, pa niso nič opravili. IN TAKO BO TUDI V BODOCK, DOKLER 110 UREDNIŠTVO NA PRAVEM MESTU, pu naj bo urednik kdorkoli. Uredništvo se drži potov in smernic, katere mu odkaše konvencija, ki je izraz večine član-atva SNPJ. Mi spoštujemo vsako manjšino in ji damo vse pravice, ki ji gredo v glasilu po pravilih, ali kadar hoče malenkostna manjšina zlorabiti svoje pravice, zlorabiti Prosveto, društva in jednoto in na demafoškJ način KO-MANDIRATI večini. DIKTIRATI večini v interesu svoje propagande, katera je doceln tuja načelom SNPJ, kakor tudi namenu iiPiialogaffi SNPJ — t »tla j j«* dolžnoet uredništva,, da v Prosveti |Mive, kje so meje prizadHe manjšine. Uredništvo Prosvete Je ves čas po DEMOKRATIČNI zmagi ljudske fronte v S|m»iiIJI podpiralo to ljudsko fronto In njeno vlado in to dels A«« danes in bo delalo v bodoče, dokler ostsne ta španska v Uda demokratična. Val polteni člani SNPJ in čltatelji dnevnika Prosvete to vedo. Prosveta je ves u čas krize v Spi» ni j I pod-pirala vsako |>ošteno akcijo za |»omoč španskim lojalistom in članstvo naše jednote Je v U namen prispevalo čei £1000. Ne vemo, kaj dru-gegs bi moglo naše članstvo Ae storiti — In kaj «ploh se more Št* zahtevati od nJega? Toda ml doliro poznamo manjšino. ki .«nnes spletkar! v naši Jednoti In izrabljs našs društva In članstvo jioiiekod |mn1 sleparskimi pretvezami; saj imamo opraviti a temi elementi le dvajset let. Val dobri členi SNPJ to dobro vedo. Ce da nea molče, ni to nobeno znamenje, da bodo vedno mol« nli t'im jim bo do\»lj trge intri (Uatjs v ladnji utoni > Glasovi h saselfci» S pola Zopet stara pesem, ob koncu eta 1937, kakor vsako leto. Nič novega, nič drugačnega, le tužnl hi ne veseli spomini. Leto za letom zapisujem spomine in nabral se jih je že precejšenj kupček, ali vsi so le stara reč. U Slovenije, naše rojstne domovine, prihajajo žafcetne vesti, zlasti v povojni dobi, kajti vojna Je siJno vplivala surraz-mere In od noša je med ljudstvi. Bazrukala in razrvaia Je marši kakšen steber mišljenja. In znova se zbirajo novi vojni oblaki, ki so sadovi svetovne vojne n povojnega ropanja od strani samopašnih diktatorjev, ki si hočejo uresničiti svoje ambicije. Po cerkvah pa se poje za-tvalna pesem — v času roparskih zmag! Uboga ljudstva pa trpijo in ječijo ter k Bogu poši* jajo kletve, pa kdo naj jiirt zameri? Kako pa stojimo ml Slovenci tukaj ? Kar kdo sezida, mu drugi skušajo podreti. Ako h6če res kaj koristnega storiti, se mu djubuje. Tako gremo In se kotalimo kakor odlomljeno skalovje od pečin blizu vodopada. NI smo daleč In pademo v prepad z vso našo sedanjostjo, ker hoče vsak biti spredaj, kakor tista nevesta v neki gorski vasi, ki je silila druge naiprej. Ko so prišli do ovinka, do prepada, pa je vse štrbunknilo v pogubo. Prva slovenska organizacija Ameriki se je porodila v mojem času, potem so ji druge sledile kot gobe po dežju. Mnoge so izginile, kakor gobe, ko jih solnce uniči. Tiste, ki so osta le, ker so bile postavljene na trdne Hemelje, so napredovale. Prišla U doba mladinskega gi-banjar Ali mnogo mladine je v slovenskih organizacijah le toliki? časa, dokler starši plačujejo zanje prispevke. Te in druge misli so mi prišle v pretres na nekem sestanku, ko Je nekdo govorančil, da za stare do 70. leta ni podpore, češ da se mladina huduje, da starih ne bo podpi rala. Ob tej priliki je nek star naseljenec pokazal name, naj me vprašajo, ker sem nosil zastavo pri društvih predno je bi la kakšna organizacija večjega obsega. In potem, kdo je še na prej deloval, ako ne stari? Po. tem je pravilno določeno, da se mladini da športni sklad in starini pa podpora. Molče sem poslušal vse to tolmačenje člana, ki je že bolj pozno pristopil v organizacijo, pa jžhvalll samega sebe, da je bi v obraz ves zarlpljen. Trdil je da organizaciji vedno kaj prihrani. Nekdo mu je oporekal da pod njegovim vodatvom n bilo zaznamovati kakega napredka, ker Je za neki razred stav Ijena past, da se potreben In res vreden ter bolan član vanjo vja me. Zamislil sem se v one, k Imajo grablje, v ustih pa lepe besede za organizacijo. Ne zd se jim škoda, če dajo kje prili ko, da pride do tožb in sitnosti To zamolčljo, hvalijo pa se le s tem, če so kaj prikrajšali kakega airomaka na podpori ln atar čka za pomoč.' Pri neki organi zaciji je nekdo uradoval ved let in ko je zgubil alušbo, je puati iMi in K!t*leth. N. j. - NUo se tf rallé svetovne vojne dbdbbra za- i ^EvííSf rt^dTvaUU aToaačal te 4(k(|gro in ■ ako diktaturo ie komun V inter tirne". Nekdo je stopH k bari n sramotil drugega s tem, da e vihtel neko avetinjo okrog njega, kar je in ostane proti vsakim pravilom. Četudi se je prizadeti pritoževal, se mu je po vedalo, da je to delal pobožni človek, ki se g* ne sme kritizirati, ^:M da se je le šalil. Naj pripomnim* <** kdor aa pil takih ali drugih prilikah norčuje iz prepričanji drugega človeka, ja BO vseh dostojnostih navaden netolerantne! Je tik kot fik-fak, ki Je molil k arhangelu Mihaelu in rau prižgal dve sve 1 pa Je eno utaknfl vragu v go. bec, kateri mu stoji na glavi. Tak človek se pač ravna po grar vilu, "kamor pes taco moli", le da Jo takemu človeka poboinoat n vera v organizaciji le sredstvo, da žanje dobiček in da si nagrabi slave. Se nadalje sem se pomudil pri mojih spominih, pri že da v ^ no umrlih prvakih, ki so bili de- ¡^'g^^ fašistični gene"r^ ležn pohvale v naših listih, Jw|Frtmc0 je veliko obljubil, brez • av1°ilrn doirim dovoljenja ljudstva, delal račun dobili splošno priznanje in »po- brez krčmarja, ipA11Ako j^tvp ijo. "Ru-jal kot dik-stranke ali ia mesCbimi dtlivtf v EvraW,l rnunvatc.j ^ ah pa že zopet hujskajo zadnjih paF on« ona orje. Taki ljudje so slabši kot cigani, so coklja vsakemu napredku. Pa se delajo za ljudske voditelje, da so oni cvet naroda! Pripetilo se je tudi, ko je prišel iz Slovenije odličen rojak v posete, da so se opisani skrili v senco kakor sove in čuki. Ko pa je nekdo to omenil in opita!» je v pomenku urednik rekel, da on ne ve, da je ta človek Slovenec. Tako se je godilo. Svetopisemski izrek pravi, naj se ne bojimo onih, ki nam dajo kruha, pač pa se moramo bati farizejev. Spominjam se tudi nekega sestanka s par davno umrlimi rojaki, ki so delovali za verni narod in rekli, da moramo mladini dati ukor, sicer nam vse podere. Toda med nami je dosti dobrih in delavnih mladih moči. Po mnenju N. N. pa bi človek rekel, kam plovemo. Naši prvaki so bili z vsakim pošteni in postrežljivi, "ta mladi" pa, če jim v obraz poveš resnico, Je menda narajrno, da delo izgubiš, ako ga imaš. Nič ne pomaga, tudi če imaš polno hišo otrok in če ai brez dela ter hočeš podporo. Vzemi kjerkoli hočeš, če ne, pa te nahrulijo a komunizmom. Ne rečem, da je mnogo takih, kajti dobijo se tudi dobri in preudarni ljudje, kakor povsod. Kljub temu je prvih preveč, tudi če jih je samo par. Dobijo pa se tudi ljudje,, ki so kot pa pravi, da je ono goepodrff španske zemlje. Špansko katoliško ljudstvo zahteva ljudo-vlado in hoče živeti v miru v svoji republiki, na v rimo-kato-HŠki diktatorski deželi. V šoli so me učili katoliški duhovniki, da ubijati in ropati je smrtni greh, tako tudi lagati. Slučajno sem čital v slovenskem katoliškem listu, da so na Španskem komunisti napadli špan» ske katolike in začeli revolucijo. To je grozno velika laž, kajti v Španiji je večina ljudstva katoliške vere in je večina proti diktatorju Francu in Stalinovi diktaturi, zato se je pa general Franco obrnil za vojaško pomoč na Mussolinija in Hitlerja, ker špansko katoliško in demokratično ljudstvo noče pobijati svojega ljudstva in si želi mir ne le na božični večer, ampak vse leto. Cas bi že bil, da se bi katoliška duhovščina držala tistega, kar uči v šoli in cerkvi ter -se držala proč od politike. Na božični večer je 1/8 huj-»Hajočih katoliških duhovnikov hinavsko zavijala oči proti nebu ln pela: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje", v srcu pa so imeli • škodoželjne misli. Križali bi te, če bi bil še živ, prav tako, kakor sedaj križajo ubogo abesinsko, kitajsko in špansko demokratično ljudstvo. Kdor ne verjame, naj gre v Abesinijo in na Špansko med ljudstvo, pase bo prepričal, kdo nesramno laže in mori nedolžne otroke, matere in očete na božični večer in ves čaa moritve od meseca julija 1936. Koliko tisočev italijanskih in nemških vojakov počiva v hladnem grobu v Španiji na božični večer 1987. Živela demokracija! Andrew Sprogar, 540. organizacijo, četudi se je prej vremenski petelinček na strehi. trkal na prsa, da je s vsem srcem za vselej za organizacijo. S« naprej atopajo predme spomini. Pri neki "strogoM verski organizaciji ao priredili banket. Med nami je sedel možl* ček in zanj sta goreli dve aveči, da ae Je njegov rde#e-okrogel obraz bleščal v sredi. Potem je z neslanimi šalami lomil dovtl-pe, hvalil uatanovltelja organizacije, daal mu je zadnje dni njegovega življenje grenil po-slednje ure. Res, vse ta vero in narod. NI izbiral med psovkami, na banketu pa Je pokojnike hvalil, kakor faritej. Tako Je tolkel na boben In se hlinil. Ob koncu pa se je še pobahal, "pa saj jaz takorekoč nisem član vaše organizacije." Dovolj ml Jo bilo tega. odšel sem, ko sem slišal tega hinavca v praznični obleki in ovenčanega v slavo or-gsnizaelje. Tudi pri neki drugi organizaciji so imeli veliko slavje na prostem In zbrala se je velika m notica IjutUtos Po radiju so oglaševali in ratnašali hvalisami« ter govorance, mladina pa ae J« zanimala le sa "good pa jim kimajo, ker jih veter naša kamor hoče. Ob tatonu leta In svonenju v zvonikih ae naananja navidezno premirje. Tako se je naznanjalo premirje ob koncu svetovne vojne otiroma roparskega klanja. Ampak to klanje se vrši še naprej, kar je lah m t en pojav ob koncu leta 1987. Te dni se je tudi slišal običajni glaa o miru ljudem na zemlji — med grmenjem topov ln ubijanjem nedolžnih ljudi. Z neba ee Predavanja in komentarji Pueblo, Colo. — V prošlih par mesecih je bito med nami več predavanj v angleščini. Vsako predavanje je bilo predmet zase. Na nobenem, kolikor sem se jih udeležil, nisem videl, da bi bil še kateri Slovenec v dvorani. Po tem povsem lahko sklepate, da Slovenci živimo po svoje, zase: zanimamo se le ta svoje prepire, revne društvene priredbe, kdo umre, kdo se poroči — aH pa koliko bodo zbrali v "fari", da kupijo lesenega svetnika. Za sodalno zavest nismo, ta to naj Mudi kdo drugi — nekam še imo. Perkrat je bil predmet predavanj fašizem v Italiji in Nem-čijl, eno pa je bilo na naalov Ru- tijo obličja, ne obličja angelov, alj«. Govornik — šolan človak pač pa bombnih razatretb. Raz- obdela) vsak predmet ka- le gs se boftična pesem, blagoslovljeno orožje pa mori nedolžne ljudi. Naj pripišem vara pokojnega svečenika, ki j« bil i»saik • is Gregorčičevih krajev in ti.Je umrl v Ameriki. Andreja karja, katerega Je vato. I*ta 1899 Je napiaal daljšo [tešem "Boiični zvonovi", it katere posnemam tole kitico: oiotoe *lee« e dlmm fhitm; "Sm, mi mtmr oamjm» ImHm. ker Ar* M »rd med tr*H A Me f lei pr#r«i »#** ;# Mtfaaf Matija eno uro so sledila vprašanja o Rusiji. Zivljenski standard je označil kot najnižji v Rusiji. Rakel Je, da Rusi samo zelje jedo. Ce bi laki ljudje vedeH, da tak standard j# še ede* M j bolnih standardov, bi tudi povoda^ li, da ameriški življenski standard je v kupljeni!* škattfah, v katerih je prav taka hraty^, kot iio natrga na ujlvi. Na vprašan/e, ali bo soivjetslu sistem obetal ali bo propadel, je približno odgovoril: "V Rusiji sta bili dve revoluciji. Prva je odpravila carizem in v postavila Kerenskijep-režim, ki pa Je bil bolap in nezmožen zadovoljiti ruskega ljudstva; odpravil se je sam. Oktobrska revolucija je vpostavila vlado boljševikov. Le-ti so dali ljudstvu zemljo. Tedaj je ta vlada z Leninom na čelu rekla ruskemu delavou' in Jcmetu; Izvojevali ste si vlado za sebe, vsa Rusija je vaša, napravite si najbolje na vaši zemlji in v vaši domovini. Vaša je prostrana ruska zemlja, vse delavcem in kmetom. Ne morem reči, de bo obstala ta vlada, diktatura pfoletarijata aH ne, ker je še prezgodaj; dvajset let Je prekratka doba, da bi mogli ve deti sedaj ali soditi. Je pa v Rusiji nekaj novega, kar še ni bilo dozdaj v človeški družbi nova civilizacija, ker je prof it odpravljen. Končno je vprašal: Kaj je bolje» znanstvena kontrola nad množitveno človeško raso, ali kot delata Mussolini in Hitler, ki hočeta več rojstev, več ljudi, potem pa jih poženeta pred ka-none v vojno klanje, kakor se požene govedo v klavnico? Povedal je tudi, kako mnogoštevilne so kolektive v Rusiji. Nekdo je vprašal, kakšna pot bi bilk naj primerne j a v Združenih državah za kolektiviatično raz-pečavanje dobrin. Odgovoril je s pomislekom: "Socialist Norman Thomaa je rekel, da verižne trgovine bodo najbolj odgovarjale temu namenu." Naravno, ljudje se izogibajo odgovorom. Značilno je, kakor rečeno, da (kri vsem razlaganju zgodovine prošlih dvajset let ni bilo umazanih besed niti predsodkov, kar se tako rado dogaja med nam Slovenci. Med izgovorjeno al zapisano besedo je razlika ta da zapisana, umazana beseda je stokrat bolj grda. Prosveta jednotlna publikacija, bi morala biti zgled vsem. Biti mora predvsem vzgojna in leposlovna, sicer bo beseda "prosveta" jgretila pravi pomen. Uredniki souredniki in pomočniki bi morali to vedeti. Kadar se komentirajo svetovni dogodki, je potrebno tudi poučiti se, kakšen je sistem te aH one diktature. Gardnovi "odmevi" bi morali biti piaani v lepšem tonu kot so bili zadnje čase. Tega ne pravim samo jaz, ampak tud drugi, ki berejo Hftt. Ako so drugi slovenski listi, ki hočejo "vzgajati" ljudi, padli tako nitko v izražanju, naj se sami umi-jejo. Predvsem se moramo vprašati, ali je Prosveta privatna svojina ali paftlk? Kadar rešujete vprašanje diktature in demokracije, bolje rečeno: kadar umivate komuniste, se predvsem vprašajmo, ali so res vsega krivi? J. Hočevar, 121. kor je. O vrhovnem sodišču misel takih ljudi, kot toga sodišča ne mo stvar urediti, kot da je demokracije. Takšno ja dUonJe vseh takih ljudi po Združenih državah. '' Fašistično diktaturo Je Jaano in umljlvo osnačil kot državo, M ja vse, poeametnik nié. V tafc-drtavah Ja uničeno vse, kar Ja bik» znanstvenega, ratpaael ae je pa militarizem, ki ogroža napasti demokratična ljudstva. Prihodnji boj bo hoj med fašit-in komunizmom, boj Dokumenti o tragediji . vMayerlingu- uničeni? V praški antikvarijat Karla Zinka «o prine ljall te dni arhiv grofovske rodbine Taafe Vi ae selijo iz Češkoslovaške na Irsko. Stari *ro Taa e je bil v bivši avstro-ogrski monafhTj miaiairaki predsednik m zaupnik cesarja Kras ca Jožefa. Njegov vn«k grof Edvard Taaf* J P"HavUa n* v prvotno domovino že prodana na prostovoljni dražbi, mladi jrrof ' ki mu ni niti .40 let, pa je izročil vse arhivsko' gradivo atarinarju Zinki, in meseca decembru bodo prodajali ta materijal na javni dražbi kjer se bo gotovo zbralo mnogo interesentov. ' Ob tej priložnosti se je v javoosti nanovo sprožilo vprašanje kje se nahajajo uradni dokumenti o smrti Franca Jožefovega sina pre-stolooaatedttika Rudolfa, ki jih je po mayerlin-Aki tragediji dobil v zaupno varstvo stari grof Taafe. V teh dokumentih je bila tragedija cesarjevega sina opisana povsem verodostoj. no. Franc Jožef je iaražil željo, naj bi resnica o smrti Rudolfa in Marije Večere ostala svetu prikrita vsaj 60 let po njegovi smrti. Faacikel spisov, ki so obravnavali to zadevo, je dobil v rojce grof Taafe, ki Je Francu Jožefu obljubil, da ne bo najmanj 60 let po njegovi smrti skrivnost Mayerlinga nikomur izdana. In zdaj se zdi, da ne bo ta skrivnost pojasnjena ne le fe trideset let, ampak sploh nikoli ... Do zadnjega so upali, da se nahajajo v zapuščini min. predsednika Taafeja tudi uradni spisi o mayerlinški tragediji. Toda najnovejše preiskave pričajo, da tega gradiva ni v arhivu. Po smrti starega Taafeja je prevzel skrb za arhiv grofov sin Heinrich Taafe. Ko je on umrl, so začeli takoj iskati dokumente o Mayerlingu in so v ta namen celo odpirali pode in stene v graščini. * Našli niso ničesar. Vdova Heinricha Taafeja Aglaja Taafe, je zato te dni dala praškim listom izjavo, v kateri pravi: "Moj mož je čuval dokumente o prestolonaslednikov! smrti kot največjo skrivnost svojega življenja. Morda bo pravilna domneva, da je pokojnik te spise pred svojo smrtjo uničil. Vedno in vedno je namreč ponavljal, da se ti spisi ne smejo izročiti javnosti, če naj ne izgine zaupanje, ki ga je užival njegov pokojni oče v očeh cesarja Franca Jožefa." Praški listi torej sklepajo na dvoje: da so bili spisi o tragediji cesarjeviča Rudolfa v Mayerllngu zares uničeni, ali pa, da jih je Heinrich Taafe izročil v hranitev vatikanskemu arhivu. Mogoča je tudi tretja rešitev, ta namreč, da je Heinrich Taafe izročil spise o Mayerlingu kakšnemu prijatelju, ki se zdaj še noče oglasiti. Kravje meao—telečja ali avinjika pečenka Napredek znanosti bo, kakor vse kaže, ljudem kmalu omogočil, da bodo lahko izkoristili tudi meso, ki je bilo zanje doslej neužitno. Neki znani angleški biolog je namreč sporočil, da mu je mogoče s bakteriološko obravnavo takšnega mesa njegov okus in sestavo spremeniti, da postane popolnoma slično užitnemu mesu. Kravje meso dobi n. pr. lahko okus in druge lastnosti svinjine, teietina pa se spremeni v kuretino. Treba je izločiti samo neke vrste bakterije ter jih nadomestiti z drugimi mikroorganizmi. Ta postopek je v splošnem soroden tistemu, ki so ga pred nedavnim predložili nekemu angleškemu vseučilišču v preizkušnjo in po kate-rerp bi bilo mogoče izdelovati najrazličnejše vrste sira s pomočjo določenih bakterij. Velika prednost nove metode je v tem, da bi se lahko doslej neužitno meso n. pr. meso mezgov in miši, napravilo užitno. Med atratoefero in morakim dnom VeaeNca društva «06 SNPJ Reading* Pa. — Društvo št. 606 SNPJ priredi novoletno ve-selico dne I. januarja 1988 v korist zvoje blagajne. Vršila se bo v Harmony halH in se prične ob 8JO »večer. Za plat bo i-grala dobro tnana godba Corn-Huskers. Ker Je ta godba internacionalna. lahko ustreže vsaki Djit'odnostni skupini t njihovo himno Uljudno vabimo e Slovane in drugo da naa paeatite omenjeni večer, posebno pa članstvo društev It. 26 S8PZ. št. 628 SNPJ, it 884 SNPJ in eomwnllsko 8SPZ. V slučaju, da v vi priredile veaelfco, bomo ItkataH nafto naklo-ToreJ na veselo svidenja 1. Januarja ob 8 JO zvečer t Anten Matija«*, tajnik m Spomladi se bo vršil najbolj nenavadni pogovor, kar jih ja bilo kdaj med ljudmi. Seveda se bo to zgodilo v Ameriki in eden izmed obeh govoroev bo plaval po meji stratosfere, drugi pa bo sedel na dnu Tihega oceans. Eden teh dveh mož je brat znanega stratosfernegs letalca prof. Avgusta Plccarda, Jesn Piccsrd, ki živi v Ameriki In ki se bo dvignil z bslonom v višino 16 km. Drugi pa bo prof. Einstein, utemeljitelj relativnoetne teorije, ki se bo istega dne i podmornico, katero gradijo po njegovih navodilih, potopil na najgloblje dno Tihega oceana. Moža bosta med seboj v brezžični zvezi. ^ Pred duMimi Ud (Ia Prosveta t dne 27. decembre 1917.) Domače veati. Dopisnik opisuje v Prosti fiasko shoda monarhistične SNZ v Clevelsndu. rMarsks vesli. 60,000 ladjegradmh delavcev v Ameriki Je v stavkovnem gibanju. 8*at»vaa vojna. Boji na severi Italijani fronti se nadaljujejo uspešno za Avstrijce. Sovjetske Rosijs. Ukrajinsk. v^^ boijševikom. BoUševiške čete so porazile kozakov v Južni Rusiji (D*U* Is prrs ke*MM-l giranja, obrdlovanje i. gJ^H in atorili svoje - in Ukrat bodo deli, kako ao majhni in smeš«" v na« roNPELJEK, 27. DECEMBRA Vesti iz Jugoslavije j Clrrlr»» p«ro*lU Umor In Kratko poročilo iz Poljčan sporoča, da je 18 letni Rudolf Opre-inik na Bregu pri Ločah a kuhinjskim nožem zabodel 16 letno Marijo Pšeni^nikovo, nakar je Oprešnik zasadil nož še sebi v grče. Oba sta izkrvavela. Vzrok umora in samomora je najbrže t«, da je Pšeničnikova odbijala Oprešnika,. ki j« bil zaljubljen vanjo. Podrobnosti še niso znane. . ,, , . . Ka/.sUva bratov Šubicev podaljšana. — Velika razstava slikarjev bratov Janeza in Jurija Subica je bila zaradi stalnega o-biska podaljšana do konca decembra. Na razstavi je nad 250 nju-uh del, slik, risb in osnutkov ter ¿tudij. Slike so razstavljene na dvab mestih: v veliki dvorani Narodnega doma in v vseh prostorih Razstavnega paviljona v Tivoliju. Razstavo obiskujejo Številni ljubitelji umetnosti, saj predstavljata oba brata Su-bica posebno bogato poglavje naše likovne umetnosti. Med podobami, ki sta jih izvršila za posamezne cerkve, zlasti v rodni Poljanski dolini, je nekaj zelo dragocenih, mojstrskih del, ki se lahko kosajo z deli svetovno znanih mojstrov prejšnjega stoletja. Zelo dragocene so pa študije za posameene slike in like, dokazi, kako vestno sta slikarja delala in študirala vsako kretnjo, vsako gubo, razdelitev luči in sence. Večina likov na podobah sta upodobila po naravi, po modelu, tako da lahko smatramo vite svetniške like na slikah za portrete. Škoda, da sta oba umetnika umrla, preden sta dosegla štirideseto leto življenja, kajti mnogo majhnih slik in osnutkov kaže, da sta začela razvijati nov stil. To kažejo nekatere manjše slike, kakor n. pr. "Pismo" (petrolejka na mizi in mož, ki piše pismo), ki je sicer zelo znana Šu-bičeva slika, a so si jo gledalci tudi zdaj ob par sto drugih slikah vtisnili v spomin kot eno najlepših del. Sem spadajo še avtoportreti, nekakere krajine itd. Razstava bratov Subicev je zahtevala mnogo truda: skoraj vse slike je bilo treba očistiti in zbrati so jih morali iz najrazličnejših krajev. Seveda pa je treba k vsemu temu ogromnemu številu slik prišteti še freske, ki sta jih brata slikarja slikala v Pragi, A-teni itd. Na očeta je streljal. — V Se-steržah pri Ptujski gori se je te dni skorajda dogodil očetomor. Na domačiji 60 letnega posetni-ka Franceta Žunkoviča živi nje-Kov ,so letni sin France z ženo Marijo in dvema otrokama. Stari Zunkovič ni hotel izročiti po-»eKtva sinu, dasi je ta vse delal na kmetiji in ima ženo in otroka. Zaradi tega sta se sin in o-če F>ogoato prepirala in to je tudi dovedk) do zločina, ki ga je nad očetom zagrešil sin. Te dni zvečer «ta se oče in sin spet sprič-kala, sin je jezen odšel iz hiše in kmalu nato skozi okno ustrelil dvakrat iz lovske puške v svojega očeta, ki je sedel na zdpeč-ku. Starega Žunkoviča, ki je bil ranjen v glavo, so brž odpeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so u-K"tovili, da je dobil šest šrotov v glavo, da pa poškodbe niso smr-tonosne. Sina so aretirali in iz-povedal je, odkod stalni prepiri in njegovo obupno dejanje, ki ga v celoti priznava. Aretirsnčevs h na in oba otroka so orissli raa-n*re na domačiji, ki so dovedle do tega dejanje. Oče ni maral »inu izročiti posestvs in zakleli Je pred sinom vse. To je sina ¿-lilo in jezilo, in ko je usodni vnor vzkipel, je nsmeril puško na očeta. »'ogon na a tok le pae. — V Cr-nomlju ae je pojavil te dni stekel P*, ki je ogrizel več ljudi in najete tudi psov. Napravili eo n*nj cel pogon in nazadnje ga je Miil posestnik Janez Južna v t.ravicah, katerega je pes tu-"Kritel. Zatem se je pojsvil še drug otekel pes. ki je tudi ogrl-več ljudi in so gs nazadnje k I «bili. Oba paa sta ogrizla o-kr<* 30 ljudi, ki ao se najprej za-bk|| v Črnomelj po pomoč, nato P* «o morali v Ljubljano na Pa-»'«♦urjev zavod, da so prejeli In-akcije. Oblast je seveda ukreni-vse. da zaščiti širjenj« stekline. Vse sumljive pse bodo pobi-'>. razglašen je strogi konturna*. is LtaMJaaoJ Zoprno vreme imamo v Sloveniji že nekaj časa. Pred dnevi je snežilo, a takoj je nastopil jug, namestu sneženja je prišel dež. Zdaj piha topel južni veter, z neba nam vsak dan pomalem dežuje, ceste so brozga. Reke naraščajo in je Sava dosegla včeraj že blizu 3 metre nad normalo. Ljubljanica je na Barju prestopila bregove in se razlila čez vasi Lipe, Hauptmanco in Orno vasjo. Ljudje se boje, da bo ob trajanju takega vremena prišlo do poplov. Poročila od danes pa kažejo, da se približuje mraz, ki bo dež spremenil v sneženje. In res se med deževne kaplje že mešajo snežinke. Ce bo snežilo, bodo reke nehale naraščati in poplav ne bo. Predsednik vlade se je vrnil iz Italije, kamor je šel vrnit pomladni obisk italijanskega zunanjega ministra in sklepat menda razna naroČila iz italijanskih tovaren. V Italiji so ga sprejemali seveda s paradami kot sv«* jega gosta in vladni predmet}ni k dr. Stojadinovič je v Rimil položil venec na spomenik padlim bojevnikom fašistične revolucije, torej na sjjomenik, ki je postavljen tudi bojevnikom fašistov v slovenskem in hrvaškem Primorju ... Na poti nazaj se je vladni predsednik oglasil v Milanu, ki je center italijanske strojne industrije, ter si ogledal razne tovarne. Nato se je 10. decembra zvečer vrnil v Jugoslavijo. V Ljubljani so klerikalci pripravili vladnemu predsedniku sprejem na kolodvoru: sklicali so klerikalne akadomike in zanesljive Člane vladne stranke, prišli pa so tudi zastopniki oblasti in gospod župan z Županjo. Katoliški akademiki bo zapeli vladnemu predsedniku v Čast nekaj slovenskih narodnih pesmi, kakor n. pr. Jaz bi te že rada imela". Naši dnevniki so objavili tudi nekaj slik o Stojadinovičevem rajža-nju po Italiji, med drugimi sliko, kako pozdravlja neki spomenik v Rimu s fašističnim pozdravom. — V zvezi s tem naj zabeležimo, da je izšlo v državi nekaj letakov, ki napadajo vladno mednarodno politiko in posebno pot vladnega predsednika v Italijo, kjer vlada nasilni fašistični režim, ki tako kruto vlada Slovencem in Hrvatom, ki so oatali onstran jugoslovanske meje, in za katere se katoliški slovenski tisk tako rad zavzema z vso ginljivo-stjo. Pa tudi v nekaterih listih so se pojavili komentarji k temu potovanju, ki po ovinkih povedo isto kot letaki. Tako recimo, piše zagrebški "Hrvatski dnevnik" takole: "Kakor vidimo, niso imeli prav oni, ki so mislili, da je beograjski prijateljski pskt samo formalnost. Pokazalo se je marveč, da je Mussolini v enaki meri pristal na sodelovanje in prijateljstvo kskor dr. Stojadinovič. Italijanski tisk ne piše z odkrito simpatijo samo o Sto-jadinovičevl politiki nasproti I-tallji, temveč o njegovi notranji politiki. Stojadinovičeve unitar ristične težnje so zelo simpstič-no sprejete v itslijsnskem tisku. Kakor Mussolini propagira narodno edinstvo Italljsnov, tako piše italijanski tisk zelo prisrčno o enakih unitarističnih težnjah dr. Stojadinovlča". Pripomnimo naj. da ims dr. Stojadinovič v tem svojem stremljenju nsjbolj-še pomočnike v slovenskih klerikalcih, ki so zmerom kričali In še zdsj rsdi kdsj zakriče o slovenski avtonomiji, a samo doma v Sloveniji, da jih slišijo vo-lilci. V Beogradu so bolj molčeči ali pa kriče ravno nasprotna ge-sls. ,, Ae en zločin zaradi neuslišane ljubezni. — Dne 9. decembra se je dogodil strašen zločin in samomor v Harjah pri Marijagradcu Kakor poročajo iz Celja, so v ta-mošnjo bolnišnico pripeljali smr-t no nevarno ranjeno 21 letno brezposelno služkinjo Msgdale-no Strotovo, ki ji je na njenem domu v Harjah pognal kroglo v levo stran prsi posestnikov sin Alojz Debelak. Storilec je po tem «tejanju pognal kroglo še sebi v prsi. Medtem ko se je Debelak zgrudil in izkrvavel, so Strotovo prepeljsli š* fivo v celjsko , bolnišnico, kjer pa imajo malo tipanja. da bo poškodbo prenesls. Vzrok tegs zločina In asmocnors je nesrečne ljubezen, kakor pri «-nak t Preiskava razkrila neznosen položaj Waahington, D. C. — (FP) — Posebni odbor je prsvkar objavil svoje poročilo o rezultatu preiskave otr^kega dela, ki kaže, kako lakomni delodajalci izkoriščajo otroke. Odbor priporoča kongresu, naj že v tem zasedanju sprejme zakonodajo proti otroškemu delu. Uposlevanje otrok oa jugu se je povečalo, ko je federalno vrhovno sodišče ubilo zakon gospodarske obnove (NIRA). Vsi industrijski pravilniki, ki so bili v veljavi, so prepovedovali otroško delo. Ko so bile restrikcije odstranjene, je otroško delo zo-lo zopet začelo cvete ti. V zadnjih šestih mesecih preteklega leta je bilo 48 odstotkov več o-trok uposlenih v industrijah nego v isti dobi 1. 1936. Tako pravijo člani odbora v svojem poročilu. Dve industriji — rudarska v državi Missouri in ona, kijie ba-vi z lovora na rake v južnih državah ot) morju — sta največji greš niči. Preiskovalci so ugotovili, da otrobi rudarjev delajo že s krampom In lo|>ato pred no so stari deset let V nekaterih naselbinah živijo družine, ki štejejo deset in več članov vsaka, v eni ali dveh sobah. "Položaj se nič ne razlikuje od onega v osemnajstem stoletju, od črne dobe otroškega del*", je komentiral poročilo odbora list Times-Stsr, ki izhaja v St. Loui-«u, v svojem uvodniku, "Vsi zagovorniki otroškega dela naj takoj utihnejo, kongres pa naj sprejme zakon, ki bo odpravil to sramoto." Odbor je odkril skoro neverjetne raamere med onimi, ki lovijo rake. Člani so videK šestletne otroke, dečke in deklice, ki Preiskava teror i ' stičnih aktivnosti Avtoritete razgalile atavkolomake agenture Phoenizville, Pa. — (FP) — Teroristična kampanja, katero vodijo protiunijaki delodajalci proti organizatorjem unij Ameriške delavsko federacije in Odbora za industrijsko organizacijo, je vzbudila pozornost državnih avtoritet. Državni biro za civilne avobodščine, nov tribuna!, ki ga je uatanovUa državna zbornica na pritisk governerja Kar-leja. je pravkar naznanil preiskavo terorističnih aktivnosti. Kden organizator je bil že u-blt, več drugih pa iignanih is mesta v zadnjih tednih. Teroristi ao jih posvariti, da bodo umorjeni, če se vrnejo. Neki trgovec, ki je dal v najem dvorano uniji, je moral preklicati dogovor, ko je dobil grošnjo, d« bo njegova trgovina pognana v srak z d i nam i-tom, če tega ne stori. Wieland Pkcking Co. je vodilna sila v protiunijaki kampanji. Svoje voznike je oborožila s dovoljenjem okrajnega šerifa. Ona in nekatere druge družbe so tudi ustanovile Odbor državljanov, da ta prepreči organiziranje delavcev. Mestni svet je pod kontrolo magnatov in nedavno je mobilizira! oddelek posebnih policajev, ki pomagajo kompanijam pri zatiranju unijskega gibanja. Richard 0'Donnell, pomožni direktor državnega biroja za ci vil ne svoboščine, je prišel sem, da vodi preiskavo, ko so unije ADF in CIO vložile pritožbe proti teroriziranju organizatorjev. Ta biro se jt? lotil tudi naloge, da izžene delavske špione in profesionalne stavkolomce iz Pennsyl vanije. Akcija je bila podvzeta, ko so avtoritete ugotovile, da v državi posluj^ .18 privatnih detektivskih agentur, ki zalagajo protiunljske delodajalce s špioni in pobojnlki. Federalni departmen-ti odpuUajo delavci VVashington, D. C. — Odslovi-tve delavcev niso v teku samo privatnih industrijah, temveč tudi v federalnih de par t men ti h. Unija federalnih uslužbencev pravi, da je bilo čez 40,000 usluž bencev odpuščenih v zadnjih trd mesecih in da se obetajo nadalj-nje redukcije. Unija, je naznanila formiranje odborov, da bodo Ščitili interese brezposelnih članov. so morali vstajati ob treh zjutraj in čistiti rak«. Poslopja, v katerih so dolali, so bila mrzla, podi mokri in spolzki. Vse to kažejo in potrjujejo fotografije, ki so jih vzeli člani preiskovalnega odbora. Courler-Journal, list, ki izhaja v Louisvillu. Ky., je prinesel te slike pod naslovom: "Su-tnjl kralja Raka." Ali ete še naročili Proavoto aH Mladinski (1st svojemu prijatelje ali sorodniki! v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga in mal denar lahko pqil jete evo)» > di t f>% §* * % Članice unije United federal Worker» pri plesnih vajah. r«S*r*UH l'ldurw. Slovenska Akademija znanosti in umetnosti ustanovljena Rektor univerze je imenoval prvih »edem članov , akademije, ustanovni občni zbor je bil 11. dec, V l.juhljanl. 12. decembra. Včeraj ao je nepričakovano In po dolgih pripravah in prizadevanjih uatanevila akivenaha A-kademlja snanoati in umetnosti v Ljubljani. Oflcljelno poročilo o ustanovitvi ae glasi: Včeraj, 1L VII, IM7, oh II. dopoldne se Je v Nerodnem domu v Ljubljani vršil ustanovni občni zbor društva "Akademija znanosti In umetnosti v Ljubljani". Zbora ao ae udeležili val pravi člani, ki jih Je aedent, kakor to določajo pravila. In sicer za prvi raared štirje (gg. uiti v. prof. A-le« Ušonttnik, Hajko NahtigaJ Fran Kidrič In Milko Kos), aa o-stale tri rasredo pa po eden član-orgunlzator (gg. unlv. prof. tire-gor Krek in Rihard Zupančič ter pesnik Oton Župančič). Na čelu akademije ostane začasno, do izvolitve novih članov in do volitve prvega predsednika kot starostni predsednik g. Aleš Ušenlčnlk. Z zlmra ao bile poslane vdanoatno izjave Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Muriji, NJ. Vls. knezu namestniku, dalje pozdravne besede gg. kraljevima namestnikoma K. Stankovfču in L IV roviču, kruljevski vladi, posebej še g. ministru proavete, predsed nlkoma semita in narodne skupščine, slovenskim senatorjsm in poslancem; brutaki pozdravi so bili poslani beograjski in zagrebški akademiji znanosti. Po zboru se Je Uologacija akademije predstavila g. banu dr. M. Natlačeni*. .Akademija znanosti In umot-noeti v LJubljani ima «tiri raz-rede, ki obsegajo /.nanosi I In u-motnosti r tem le redu: prvi razred filozofijo, flkdogljo In Zgodovino; drugI raared pravno, socl, o loške, goapodarahe vedet trot JI razred matematično, tehnične, prirodoalovnv in medlclnake znanosti; četrti razred Je umetniški (leposamezne razrede pa vodijo razredni sekretarji, ki se volijo vsako leto. Ti funkcionarji skupaj tvorijo predsedstvo, akademije. Ob za ključku vaakega poslovnega lota se vrši svečan javen zbor aka deni i je s poročilom o delovanju akademije v preteklem letu, i sprejemom novih članov in a pre da vsujem o nov ih aktualnih »znanstvenih (umetniških) problemih. 2e skoro pred desetimi leti Je vsa naša javnost pozdravila ah* «lJo sa akademijo znanosti In u motnosti ter za Narodno galeri Jo. Narodna galerija, za katero Je biki treba mnogo požrtvoval* nega dola in doatl aredatev, že dalj časa dostojno In čagtno kaže, kaj mo naši umotnikl-tvorcl lepega ustvarili. Akademija znamstll in umetnoNtl hoče zdaj združiti v osrednjo organizacij«» s trdnim delovnim načrtom poaamezna že d nikih sporočilo vsej aJovenakl Ja-tnuatl, da smo Hlovenci Itt let po tako Imenovanem "narodnem o-avohojonju" In po dolgih lotih prlprsv, kl ao Imele tudi znsčaj borbe, vendarle dobili zdaj svoj nsjvlšji znanstveni forum, svojo Akademij«» snaiumli In umetnosti. Doslej sta bili v Jugoslaviji dve akademiji, Srbska kraljevska akademija v Iteogradu iii hrvatska J ugos lov stiska akade rnija znam »s t J I umjotnosti v Zs grobu, le Klovonri »mo ae morali truditi In boriU dolgo vrato let, ds oe Js Mlaj ureeulčll naš sen in zahteva. 2e ob koncu 17. slulel js smo Imeli Hlovenrl p«» zgledu ilsUHsnekih sksdemij svojo Aca demlo operoMorum, kl je v drugi p«»l«»vlrl I M, slol. spet «»živele In preibitsvJJaie renlrak» »lov. znan al v enega dela na sk»ven«ki zemlji. Ke Jo prišlo IVIN aedinjenje. smo dobili Klovonri avoji» unlver s«», kl nsm jo d«*»J*J pred«*tsvljs. la naš najvišji znanatvenl forum, sa katerega pa »m«» pog«wlo tre. petali. da asm ga vzame Ju. uničijo. Ne le, da «mo m borili sa obstoj univerzo, spričo vollkego razmaha »toveitofce znan«mil la umetne«! i «mo ae zavMtaii, da polrehuJemo še tišjega foruma, ovoje Akademije znan«mll la n-mHfMMll ?* pred m«t«»gimi Ml ao bila «splavljena In «jduferen« pravUa društva "Akademija sna U la umelMMli v LJubljani." Po pravilih ima rektor ljubljanske univerz« pravico, imenovati prvih «edem članov Akademije, s čimer je akademija ustanovljena. Toda pokišaj dfmloj Je bl| tak. da do tegs Imenovanja In a tem dp ustanovitve Akademije nI prlšk», (Oh tej priliki, ko objav. Ijamu njeno ustanovitev, ni da bi navajali, kdo in kako Je oviral njeno ustanovitev In s kak-tnimt zaprekami se je bilo treba boriti.) Prod dnevi pa Je rektor Imenoval prvih sedem članov In v soboto, dne U. decembra. Je ■ ustanovnim občnim zborom bila Akademija ustanovljena. Ustanovitev slovenske Akademije snanoHtl In umetnosti pozdravljamo Is vsega areal Naj ho prava osrednja ustanova, or-ganisatorka in poapoševatoljka slovensko snanoati In umetnosti, naj seananja ven kulturni svet e snanatvenem In umetnIAkom delu v svetu tako malo znanega nb-venskega naroda, naj «redi In n-reja a srečno roko rani In delo naše znanosti In umetnosti! Gloda naj. da postane šiv del vsega tlo v enakega Šivi jen j a. to ne pre* vi, da bo s svojim vala kulturni nmtl va vseh slnjev, da vencem ne le v čant, ampak tudi v koristi / vršena že prod 41 leti. V katastru določene dohodke od poaa-meznlh zemljišč bo treba zaradi tegs na novo oceniti in jih spraviti v sklad s kriteriji, ki so bili odločilni ss ureditev kstastra V drugih pokrajinah, V Tolmlnaklh aerah ao obmejni miličniki srtfflraJi U2 letnega Jugoslovanskegs državljana Loj« za Rančiča, ki Je po rodu Is LJut^ Ijane Prišel Je čez mejo brez po» tro-ga lista Odvedli so ga v to^ minske za (Mire. NAIIA m ItVKIlKLA •s »vujes« brsta AfcJsiJ Bastika, uri m Js n«ha)«I n*kjs v 4rt«vi «ylv«ni)t Ro|tlw prMlm, Is Js ko-m« sftsno I<)*e«»v« MvsttAis. 4« Sli le »put• Ji, «h« I» pm —m *itsl ta •eis*. saj M M«miMÍtffns Jsvi svsji •»•tn ns asotevi Ana OeM^JH K. I sot h Mr, Cl«v«isn4, O. PB08VETÄ F. M. D08T0JKV8KU: Bratje Karamazovi "Kmj gledal Uko grdo?" ga je vpraševala ona. "Nié ni . . . nekoga »em puatll bolnega, k? sem odšel. Ce bi ozdravel, če bi vedel, da ozdravi, bi dal takoj deset let svojega življenja 1" "Nu, Bog z njim, te je bolan. Tedaj je mar res, da si se hotel jutri ustreliti, neumnež ti, in zakaj ? A jaz, vidiš, imam rada prav take zaletele, kakor si ti," mu Je blebetala z že malce teikim jezikom. 'Tak ti bi vse storil zame? A? In mar je res, bedaček, da si se hotel jutri ustreliti? Ne, počakaj ie, jutri ti morda pore-čem besedico ... ne, ne nocoj, jutri. A ti bi Jo rad sliial nocoj? Ne, nocoj nočem ... Nu, pojdi, pojdi zdaj, zabavaj se/' Enkrat pa ga je poklicala nekam čudno, kakor bi jo teiila dvom in skrb. "Zakaj si žalosten? Vidim, da si žalosten ... Ne, saj vidim," je dodala, ostro mu gledaje v oči. "Čeprav se Um poljubljal s seljaki in kričiš, vendar vidim, da ti je nekaj. Ne, zabavaj se, vesel bodi, jaz sem vesela pa bodi tudi ti vesel ... Jaz imam tu nekoga, ki ga ljubim, ugani koga? . . . Ej, poglej, poglej; moj deček je zaspal, pijan je, srček." Govorila je o Kalganovu: res se Je bil opil in za trenutek zaspal, sedeč na divanu. A pijanost nI bila edini vzrok, da je zaspal, ampak nenadoma mu je bilo postalo nekam hudo pri srcu, ali "pusto," kakor je sam govoril. Zelo so ga proti koncu umorile tudi pesmi deklet, ki so, čim delj je trajalo popivanje, tem bolj prehajale v nekaj že kar od sile nespodobnega in raz-u zda nega. In prav tako njihovi plesi: dve dekleti sta se bili preobleki! v medveda, Stepani-da, živahno dekle s palico v roki, pa je predstavljala vodnika ter Ju jela "razkazovati." "Bolj živahno, Marja," je kričala, "če ne, te bom s palico!" Medveda sta se naposled že kar preveč nespodobno zavalila po tleh, ob glasnem grohotu pisanega občinstva seljaklnj In sel Jakov, ki se Jih je bilo zbralo toliko, da se nisi mogel več preriti skozi gnečo. "Nu, le naj, nu, le naj," Je sentencijozno govorila Grušenjka z Izrazom blaženstva na obličju, "to je zanje redka prilika, da se poveselijo, zakaj se potlej ne bi radovpli?" Kalganov pa Je gledal tako, kakor da se je z nečim umazal: "Svinjarija je vsa ta narodnost," je menil odhajaje, "to so njihove pomladne igre, kadar čuvajo solnce vso letno noč." Zlasti malo pa mu Je ugajala neka "nova" pesmica z bistrim plesnim napevom, ki je pela o gospodu, kako ne je vozil gospod okoli ter izkušal dekleta: vustelin dekleta vpraša, al ga ljubijo, al ne? Toda dekletom se je zdelo, da gospoda ni moči ljubiti: Pri gonpodu iiba poje, zanj ne mara srce moje. Nato se je vozil cigan in takisto vpraševal : Cigan deklice vprašuje, al ga ljubijo al ne? A tudi cigana ni moči ljubiti, zakaj cigan krade, koder gre, žalostno bi bilo srce. In tako je šlo mimo še mnogo ljudi, ki so vpraševali dekleta — celo vojnlk: Vojnik mi dekleta vpraša, al ga ljubijo al ne? Toda vojnika no z zaničevanjem odbile: Vojnik bo nosil telečnjak, Jaz pa za njim . , . Tu je aledlla strašno nespodobna vrstica, ki so jo povsem odkrito zapele in ki je napravila med |K>slušajočim občinstvom fufore. Stvar se Je naposled končala s trgovcem: Kupec mi dekleta vpraša, al ga ljubijo al ne? In pokazalo se je, da ga imajo jako rade, zato ker Zlat denar bo nosil v dom, kraljevsko živela bom. Kalganov se je kar ujezil: "Ta pesem je šele včerajšnja," je pripomnil na glas, "kdo jim jih neki zlaga! Treba je samo še, da bi se pripeljala kak železniški zakupnik ali žid in vprašala dekleta; ta dva bi prekosila vse ostale." In skoro užaljen je takoj izjavil, da mu je dolgčas; sedel je na divan in mahoma zadremal. Njegov zali obrazek je nekoliko pobledel in se zvrnil na blazino divana. "Le poglej ga, kako je zal," je rekla Grušenjka, ki je pripeljala Mitjo k njemu. "Prej-le sem mu česala glavico, lase ima kakor predi-vo in tako goste . . ,** > Ganjeno se je sklonila nad njim in ga poljubila na čelo. Kalganov je .takoj odprl oči, pogledal jo, privzdignil se in vprašal, kakor da ga silno skrbi: kje je Makslmov? "Tak njega se mu hoče," se je zasmejala Grušenjka; "daj, posedi vendar malo z menoj. Mitja, skoči po njegovega Maksimova." Izkazalo se je, da ee Makslmov kar ni več ganil od deklet, le kdaj pa kdaj si je hitel nalit likerčka, čokolade pa je bil popil že dve čaši. Njegov drobni obraz je bil zaripnil, nos mu je pobakrenel, oči so postale vlažne in dobile osladen izraz. Pritekel je in povedal, da hoče zdajle "po neki melodiji" zaplesati ples "sa-botiere". "Se majhnega so me učili vseh teh finih svet-skih plesov . . ." • "Nu, pojdi z njim, Mitja, pojdi, Jaz bom pa odtod gledala, kako bo plesal." * "Ne, tudi jaz, tudi pojdem gledat," Je vzkliknil Kalganov in z vso proetodušnostjo zavrnil Grušenjkino ponudbo, da posedi pri njem. In tako so vsi odšli gledat. Makslmov je res zaplesal svoj ples, toda razen Mitje ni spravil skoro nikogar v kako posebno navdušenje. Ves ples je bil v tem, da je nekako poskakoval ter zvračal noge v stran, • podplati navzgor; in pri vsakem poskoku se je udaril z dlanjo po podplatu. Kalganovu ni to prav nič ugajalo, Mitja pa je plesalca celo objel in poljubil. * "Nu, hvala ti, nemara si se utrudil, kaj gledaš semkaj: bonbončkov bi rad, a? Ali hočeš morda smotčico?" "Cigareto, prosim." "A piti ne mara?" "Malce likerčka bi ... Pa čokoladnih bonbonov, ali jih nimate?" "Saj jih je tamle na mizi cel voz, izberi si, kakršnega hočeš, dušica ti golobja!" "Ne, takega bom, z vaniljo ... za stare mo-žičke ... Hi, hi!" "Ne, brat, takih posebnih nimamo." "Poslušajte!" se je starček zdajci nagnil Mitji prav na uho, "onole dekletce, Marjuška, hi, hi, kako bi se neki seznanil z njo, če je po vaši dobroti mogoče "Viš ga, česa se mu je zahotelo! Ne, brat, neumnosti klatiš." "Saj nočem nikomur nič žalega," je potrto zašepetal Makslmov. "Nu, prav, prav. Tukaj, brat, samo pojo in plešejo — sicer pa, kaj meni mar! Počakaj .. . Jej dotlej, pij, veseli se. Ali potrebuješ denarja r "Morda pozneje," se je nasmehnil Maksi-mov. "Prav, prav . . Mitji je glava gorela. Stopil Je venkaj, na leseni zgornji hodnik, ki je z notranje dvoriščne strani spremljal del poslopja. Sveži zrak ga je poživil. Ko Je stal tako Um v temnem kotu. se Je zdajci s obema rokama prijel za glavo. (Dalj« prihodnjič.) PONDEUEK, 27. DECFMhd A ko žalostnih poljan, preko blatnih njiv, preko brezlistega drevja in preko grmičevja, s slano kritega. Nastal je dan. Brezbarven zimski dan je pogledal v kupe. Azurnomodri Žamet in rubina* tordečl atlas sta bila samo še zmečkano groteskno slepilo. Oba sU se vzbudila istočasno. Vlak je grmel preko nekega mostu. Okrog so se vlačile meglene cunje. Nato se je na obzoru pojavilo metoto. Tovarniški dimniki so kukali iz megle in jo mešali s svojim dimom. Vlak je obsUl. Uslužbenci so begali po kupejih. "Lyon — petnajst minut ob-sUnka." Pastirica se je prijela za glavo. Ni razumela. Samo s trudom 8)jka kaže delegate Ljudskega kongresa za mir in demokracijo na konferenci se je spominjala ... Ta oddelek Claude Farrere-lv, Vuk: Karneval V letu ffoapodovtm 1906 Je bila barva velike karnevalske ne-doute v Niči ažurno modrs in ru-binasto rdeča. Zvečer tega pustolovskega dneva, ko je ura odbila enajst, in je bila velika dvorana, vsa okinčana z girlandami. ie napolnjena z modro in rožnato množico plesalcev, je ustavila na stopnicah, ki so peljak* v jedilnico, azurnomodra paMlrica ru-binasto rdečega paiitirja. "Poznam rekla. Rubinasto rdeči pastir jo Je gledal molče. Manka azurnomo-dre |WKtirice ne Je teano prijemala njrnega obraza ter ga skrbno zakrivala. Videl je samo njene oči, zelenkast«» oči, ona pa je videla le njegove, rdečkasto rja* ve. Smelo Je nadaljevala: "Zdi m> mi, da m« zabavaš. . . . Tako omamljen »i. "Mar so te prijatelji zapuntili . . . Zakaj si prišel na redouto?" K u i ti a < t o nit*, i imntir ;e gledal ažurno modro |«stiri* co. ugibal njeno bistvo in jo malone prodiral z očmi. Naposled Je rekel: Pulti vestibul Ju Je vabil s svojim hladom. Za trenotek sU ob-sUla, da s| napolniU pljuča s svetim zrakom. Rubinastordeči pastir je samo za sekundo privzdignil masko. Samo za eno de-setinko sekunde. Ali neki skrbno o|>azujoči služabnik ga je spoznal. Planil Je na stopnjišče in zaklical: "Vfoz za gospoda grofa . . Ime se je izgubilo v uličnem *umu. Avto ne je usUvil. Obstal Je enak ogenj bruhajočemu zmaju iz pravljic s silo 40 l>8 ln razsvetljeval s svojim prodimim žarometom stopnjišče. Uslužen služabnik je odprl vraU avtomobila. Asurnomo» dra liastirica in rubinastordeči l»a*tir sta se spogledala. "Glejte", je pretrgal molk rubinastordeči pastir. "AH nisem Imel prav? Sanje, malone zoper našo voljo, ponujajo resničnost. 1 Vstopite T Motela se je vrniti v dvorano, la. je kaotično premetavalo v I glavi njen« misli. Naj gre, ali PittHburghu, |»a. naj ne gre? Sama ne ve odgovora. Žarometa slepiU, mečeU kakor ogledalo bleščeči snop svetlobe tja po cesti. Dvakrat se je obrnila okrog sebe, kakor da jo je zagrabila omotica. In zdajc — zdajci je zbežala k odprtim vratom avtomobila . . . Rubinastordeči pastir je pohitel sa njo. Mimobeže je zaklical služabniku: "PokličiU postajo. Naročite spalni oddelek v ekapresu . . Avto Je zaropoUl in že je dirjal po sosedni ulici . . . Ker sU zdaj sama. sU nekoliko zrahlja-ja maske, da so se njune ustnice mogle poljubovati. Ker pa je noč s svojimi sencami objemala njun nbjem, se še nista videla .. . Tudi pozneje v istoUko skrivnostnem somraku spalnega kupe ja v ekftpresu, ki je v divjem tempu drvel preko polja, se nl-sU videla. Držala ata ae v objet-ju in zaupala. Ostanek aanj je še plaval vedno nad njima In nkd njunim spanjem. Ali stekla oken kupeja so se jele polagoma svetlikati. Jutranji somrak se Je razgrnil bled in mrzel kakor prepoteni robec. De. btla megia se )e razgrinjala pre- — spalni kupe? Ti osUnki karnevala ... Ta nepoznani moški pri nji, preveč blizu nje? Hkrati se je spomnila vsega. Vsa je vztrepetala. "Moj bog! Zgubljena sem!" On ni odgovoril. Zakaj nepotrebne besede? Jasno, da je izgubljena po posUvah morale sveta. Zato je molčal. Žalosten globini duše. Ona je zaplaka- "Vse moje življenje je uničeno, strto . . . Moj mož, . . . moj dom .. . moja uboga, mala hčerkica!" Planila je kvišku. On Je strgal z obraza masko in obleko pastirja. Ona je mehanično odložila obleko pastirice. SUla je pred njim vitka, ljubka v lični rjavi obleki. "Milostiva", je rekel. "Prosim vas, ne jokajte. Poslušajte me. Teh osem ur, ki ste jih pravkar doživeli —• ko ste mislili, da ste jih živeli, so samo sanje, hude sanje, mora ... Nič drugega. Nič se ni zgodilo, prav nič, absolutno nič. Resničnost je ta: Včeraj ste bili opijanjeni, začarani v deželo sanj. Danes — zdaj boste tukaj na levo vstopili v drugi vlak, ki ga vidite tam . . . da, v tistega ... In ta vlak vas popelje nazaj v Nicco. Vaš mož bo prizanesljiv, vaša hčerka o tem ne bo nikoli nič izvedela. Jaz . . . mene sploh ni. Idite! Bodite zdravi, milostiva!" Odprl je vrata. Ni takoj odšla. "Prišel sem, da srečam vas." Odmaknila se je za korak. "Da srečate . .. mene? ... Ali — slišiš ... Saj ne veš kako mi je ime!?" -r Nalahno je skomizgnil z rameni. * "Kaj ime! . . . Dama ste, ki sem jo Čakal. Pri čem tu ime? Dama, sanje, nepoznana pustolovščina, o kateri sem že sanjal nekoč. Vseeno, ali Jeana ali Suzana." Nekoliko vznemirjeno ga je o-pazovala. "Zakaj me ne tikate?" "Poklonil se ji je. "Slišal sem zvok vašega glasu. Srebrni zvok lepote. In od tega trenotka za me niste več brez-imena maska. Spoznal sem vas in vem, da ste tista, katero sem čakal in radi katere sem prišel v to deželo sanj: Moja nevesta. In ne spodobi se, da bi tikal svojo nevesto. Tikal vas bom, ko bosU moja žena." Nasmejala se je: * "Sem že žena nekega drugega, da veste." Pokazala mu je levo roko. Izpod svilenomodre tkani rokavice je motno blestel zlati poročni prstan. Prijel jo je za roko. Snel rokavico. Poljubil roko z vročo nežnostjo in snel prstan. Zdrznila se je. On pa je rekel: "Sami poglejte! — PrsUna ni več. Roka je gola in dama je svobodna." Ali se naj razjezi? — Ne. Ali prsUn je vzel. Nič ni rekla, temveč se je prešerno oklenila roke, ki ji jo je ponudil in pomešala sta se med množico. Plesala sta po dvorani, veliki, kakor da se je kakšen park spremenil v dvorano. Držala sta se za roke in skozi tesno stisnjene dlani je strujila življenska toplota . . . Ko je godba utihnila in so se pari porazgubili, sU se izmotala iz množice in vsa zasopla sedla pod neko skupino palm. "Preneumno . .. Takšna vročina." Nekoliko je dvignila masko, da je lahko srknila več zraka. O, samo betvico je odgrnila in za kratek trenotek. Nič ni mogel videti. Opazil je saipo hrepeneča usta in pikanten nosek . . . "V resnici, zasopla sva. Pila bova . . . Prehitro sva plesala. I In zakaj bi ne? Saj zato sva tukaj, da se omaviva, da zarajava v deželi sanj." Natočil ji je sladkega šampanjca. Pila ga je v velikih po-žirkih. Z obema rokama je držala čašo, kakor majhno dekletce, ki je zelo žejno. Hipoma se je umirila. Vstala je in zopet začela plesati. Ko je rubinasto rdeči pastir položil roko okrog njenega pasu, se je stisnila k njemu in on jo je pobožal po zatilniku. Smejala se je in mu zažugala s prstom: "Zaenkrat bodi ... ali zdaj bodite pridni!" Veseja množica ju je obkrožila. Ponovil je: "Nimate več poročnega prsU-na. Zadnji, komaj vidni okovi, ki so vas vezali, so zlomljeni. Zdaj spadate vsa sanjam, rdečim in modrin*. sanjali. Zdaj niste prav nič tista, imena katere ne poznam .. f Suzana ali Jeana. Samo moja nevesta ste ... In skoraj boste moja žena. Kakor hitro vas odpeljem, boste moja žena." "Odpeljete? ... V poštni kočiji ali na vašem penečem žreb- cu?" "Najprej na mojem žrebcu, potem pa v kočiji, kakor se spodobi. Imam štirideset čarobni-ških konj, štirideset konj iz brona in jekla, ki čakajo pred vrati te palače. In zdaj bom odposlal krilatega duha, duhrf, ki je «jhi trejši kakor blisk in grom, «>..».» Š.40 .......... L4® .......... US .......... nič 1 tednik ia.......... S tednika in......... t tednike ia......... 4 tednike la......... 5 tednikov in........ .... CJt .... Lil .... 3.M ... LY9 .... 1.M Za Evropo Jo... ...........$9-00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Moaey Order v planu ln al naročite Prooveto, llat, ki Jo vaša lastnina. Pejaanllo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «lan SNPJ, ali če aa preseli proč od družine in bo zahheval sam svoj Uit tednik, bode moral tiati član is dotične družine, ki Je Uko «kupno naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu liita, in obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo snižatl datum za to vsoto naročniku. 1) P EOS V ET A, SNPJ, 2657 So. Lawadale Ave* Chicago. HL Priloženo pošiljam naročnino aa liât ProaveU vsoto f....... Ime....................................čl. društva št...« .............. Naalov .......... Unta vite tednik in ga pripišite k moji naročnini od aledečih člaaev meje drnžiae: I).•••.....•.••.•.........•....»...........ft. dru At va II» .»•«•••• t).........................................O. društva št........ 4).........................................CL draitva IL"""" i).......•.•......................*........Cl iraštra IL«•»««••• Meato oeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeei .Država Nov naročnik. eeoooeeeeeeeooae .Star naročnik. TISKARNA S.N.P.J. SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt spadajoca dela Tlaka vabila ta Teaelice In »hode, v»«itnice, ¿aanik* knjige, koledarje, letake itd. v slovenakem, hrv»t«Kcm, slovaškem, češkem. neraAkcm, angleškem jeziku in drufin VODSTVO TISKARNE APELIRA NA (l«AN>s S.N.I'J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne One zmerne, »nljsko d«le pne vrsU PišiU po ialermacije na našlo«: S.N.P.J. PRINTERY 2f 57-59 SO. LAW NI) A LE AVEM *< Telefon Rockwell 4904 CHICAGO. IM ^ f Um h dot» aa »i4i m P3**"*