167. itnflb. i inu* i mm. a m «t. HIILItto. .Slovenski N*od- vslja v MmM|«Bl m dom doctivijcn: fdo leto naprej • • • • K 24-— pol leta m , m • • • 12*— cetrt leta w « • • • • 6*— Aft HlftfH* — - • « » • 2*— v upravništvtt prcjem«: ćelo leto naprej • » • • K 22*—» pol leta m • . • . . 11'— Četrt leta m . . . • # 5*50 na mesec » • . • * » 1*90 Dopisi na) k frankinjo. Rokoptei se ne vrati)*. Vr»4Bi4tTo: liaOfn illn *t 5 (y prtttt)« le**,) UMU «1 M. Ufca|a vsafc *aa vwt*w imvnmmM — ta vse druge dežele: na mesec «. «... 230 • ćelo leto naprej . . . . K 35.—, Vprašaaje« glede laaeralov te naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Wmmwmtw (ipodtj, đwm*tt lero). KMflar* ml!— «ti, tili—itga. Pred pcsnimi dogodki. Dunaj, 22. julija. Reklo bi se igrati ptica noja, ako bi hoteli trditi, da se ne nahaja-mo v resnem položaju. Avstrijsko-srbska kriza se bliža svojemu vrhuncu, ne da bi se dalo z gotovo s t j o pričakovati konečno mirno razrešitev. Na Dunaju pravijo, da gre za za-devo, ki se tiče izključno le Avstrije in Srbije in so trdno uverjeni, da se ne bo nobena druga država vrneša-vala — tuđi v slučaju ne, ako bi morala monarhija z oboroženo močjo prisiliti Srbijo,da se ukloni zahtevam naše demarse. Dunajski politični kro-gi zatrjujejo, da monarhija za ničim drugim ne stremi, kakor za popolno satisfakcijo za sarajevski zločin in za garancijami glede velesrbske propagande. V slučaju krvavega konflikta bo tore] pred ćelo Evropo slo-vesno naglasila, da nima nikakih osvajalnih namenov in si noče prila-stiti niti kosčka srbskega teritorija. Internacionalna situacija je da-nes taka. da bi morda Evropa dopustila tako >kazensko ekspedicijo« proti Srbiji, ako mednarodno javnost in evropejske kabinete prepriča, da je njena akcija utemeljena in potrebna. V tem oziru je osobite važnosti članek. ki ga priobčuje londonska »Times«, kakor se zatrjuje. po nalogu angleške vlade. Clanek iz-vaja: Avstrija ne more od svoje so-sede zahtevati, da postopa proti raznim organizacijam. idejam in osebam na podlagi prostih sumenj, ali da ak-ceptira proste trditve kot resnične in veruje dokazom, ne da bi jih pre-skusila. Avstrija mora svoje obtožbe v zadovoljščino javnega mnenja ev-ropskega dokazati, sicer se izpostavi očitanju, da je agresivna in da ogro-ža evropski mir. Avstrija mora dokazati, da pod plaščem legitimne sebe-obrambe ne išče političnih koristi. Dokazi morajo biti taki, da prepriča-jo objektivne sodnike. da se zahteve monarhije ne opirajo le na prosta domnevanja, in predvsem, da nimaio cilja Srbijo ponižati. Nacrt, zahtevati od Srbije, da pomaga pri zatiranju velesrbskega gibanja na način, ki bi se protivil nje- ni državni samostojnosti in to zahte-vo izsiliti z grožnjami ali vojno, j e p o I n o č i v i d n i h n e v a r n o s t i ne le za monarhijo, temveč za evropski mir. Nevarnosti za monarhijo bi bile velike tuđi v slučaju, da bi se dal konflikt lokalizirati, toda nikakega izgleda ni, da bi se res dal lokalizirati. Clanek angleškega lista je izlu-ščil jedro ćele avstrijsko-srbske zadeve ter e resen memento vsem onim krog \ ki neprestano vpijejo: u boj, u boj! Rezultati sarajevske preiskave javnosti še nišo znani in o vsebini zahtev, ki jih bo prihodnje dni stavi! naš podanik v Belgradu. nas bo ogr-ski ministrski predsednik Še le da-nes v splosnili potezah poduči!. 2e ta modus procedendi, za ka-terega so se odločili dunajski krogi, vzbuja pomisleke. Ako sarajevska preiskava kompromitira Srbijo, ako so dognane konkretne činjenice, ki pričajo, da je Srbija po svojih odgovornih organih posredno ali neposredno sokriva, potem srne evropska javnost, predvsem pa morajo av-strijski narodi zahtevati, da se jim ti dokazi predložijo. In baš mi Jugo-slovani imamo največjo pravico ve-deti, ali gre za pravično stvar, ali pa je sarajevski zločin za gotove na^e državniške kroge le »politična prili-ka<', kakor n. pr. za naše klerikalce. katerim je Prinčipov zločin le povod za njihovo ostudno gonio proti političnim nasprotnikom. Nikdo ne more zahtevati, da verjamemo raznim nemškim in madžarskim žurnaliiam. Izjave odsrovornega faktorja, konstatacije oficielnega činitelja paše nismo s I i š a 1 i. To izjavo moramo stišati, predno nai tuđi mi Jueo-slovani izrazimo svoie mnenie. Mo-naihiji se ni treba bati, da bi to mne-nje, ta naša sodba, ne bila taka, kakor to zahtevata patrijotizem in lojalnost. Ako *e srbski organ i7em v !astni državi po svojih organih kriv, potem ruij ga zadene zaslužena kazen. potem smo mi prvi. ki za-htevamo kot zvesti podaniki -r«onar-hije, od njega satisfakcijo, zahteva-mo točne in jasne garancije za bo-dočnost! Ali satisfakcijsko in gan ncijsko vprašanje moramo strogo !r)čiti od onih političnih priniesi, ki ne izvira-jo iz ozirov na prave interese monarhije, katere so marveč vti^ota-pili v ćelo afero oni nemški \r maza rski krogi, ki si hočejo svoje hege-monisnčne privilegije utrditi z udarcem proti jugoslovanski državi v dobro preračunjeni špekulaciji, da bi sramotno in krvavo ponižanje srbske Kraljevine porinilo v ozadje tuđi jugoslovanskj problem v monarhiji sami. Prepričani smo, da je mirna razrešitev krize mogoča, ako jo hočejo naši odgovorni državni k i. Prepričani smo nadalje, da je lahkomiseino igranje z ogniem, ako mislijo nemški in madjarski listi, da je motfoče eventualni krvavi konflikt lokalizirati. Saj v eventualni av-strijsko-srbski vojni ne bo šio za malenkosti, ne za male nrakse in Iahke pohode. In čim dalje bi trajal boj, r;m Ijutejši bi bi!, tem bolj morajo igati iskre na velikansko groma-do evropejskega netiva. Slovesne proklamacije, da nočemo osvojati, ne bodo izdale, kajti z^odovina vseh riarodov in tuđi komaj pretekle balkanske prošlosti, nam je dokaz, da so besede v vojni prazen dim, katerega razprši dostikrat že prvi strel iz topa. Glas oiiciioznega angleskega lista je veleresen opomin, tem teht-nejši. ker prihaja od strani angleške \lndc, katero % v sedaniem konfliktu pač smatrati za najbolj objektivno in najmanj interesirano. Za razrešitev avstrijsko-srbske krize bi moralo veljati eno in edino eno načelo: načelo pravičnosti. V tem znamenju bo monarhija zmaga-la in vsi njeni narodi se bodo take zmage veselili. Nova naredba po § 1T. Iz Solnograda poročajo, da bo haie izšla meseca avgusta na podla-gi § 14. nova naredba, ki odpravlja delavske knjižice in uvaja delavske legitimacije, ki jih bo samo pri po-možnih delavcih pod 24. leti shranje-vnl delodajalec. Tuđi se vpiše samo pri delavcih pod 24. leti potrdilo glede delavne dobe in vporabe. Nacrt je predložen baje trgovskim in obrtni-Škim zbornicam da se o njem izjavi io. Državni melijoracijski za-hlad. Kakor poročajo, bo današnja >Of kajti solnee se mi je bilo uprlo v hr-bet in mi menda hotelo užgati vanj pečat svoje razbeljenosti. Hodil sem vse križem po stezah semtertja. Iskal sem obraz iz kopeli, pa ves trud je bil zastonj. Povsod sem opazi! same neprijazne, puste obraze, s katerih Je gledalo kot strah pred še večjo življensko zopernost-jo, kot jo uživajo. In če sem na njej srečal samo žensko, opazil sem na njej sitnost in nevoljo, zato sem se zadrevil mimo nje, da ne bi izgubil svoje dobre volje. Končno sem zavil med gosto grmičevje* ki se je razprostiralo na obeh straneh samotne poti. V skritem kotiCku se Je skrivala prilazna klopi-ca in ne povabila k sebi Ugodil sem prošnji. Klobuk sem si snei z glave, ga položi! zraven sebe, iz žepa pa potegnil knjigo »Dafnis in Kloe«, pastirsko pravljico. Zatopil sem se v prisrčno priprosti in naravni opis dogodkov med Dafnisom in Kloo in hotel biti Dafnis, samo ne tako naza-rensko omejen, kot je bil ta dečko. Iz zanimivega berila me je vzdramil bližajoč se korak. Pogledam skozi grmovje, kolikor je to pri-pusča!o. /ženska je in mlada! Srce mi je poskočilo v nemiru. Popravil sem si v naglici lase in kravato — na to ženske veliko gledajo, da je v redu — v tem pa je prišlica že zavila v zavetišče proti klopici. A kako je osupnila, ko je zapazila zaseden prostor. Bila je moj ideal, zaradi katerega sem prišel v park. Hotela je oditi z opravičujočim mednarodnim izrazom »pardon«. »Prosim, gospodična,« rekel sem sila ljubeznjivo, »izvolite, umaknem se vam, ako vam morem napraviti uslugo.« Moja prijaznost ji Je ustavila korak. »Ne bilo bi lepo, ako bi vas spravljala s kraja, ki ste si ga izbrali za odpočitek,« odvrnila je. »In od mene bi bilo grdo, ako b! vam ne napravil prostora,« bil Je moj uren odgovor. Vzel sem klobuk in knjigo, kot bi hotel oditi »Potem odideva oba,« rekla je ona dobrovoljno. Stopil sem tik nje in dejal: »Gospodična, napravi va kompromis v tem perečem vprašanju!« »Dobro. Govorite!« »Če ga boste sprejeli?« »Će bo sprejemljiv!« »Ostaniva oba tu!« »Tega kompromisa ne 'morem sprejeti.« »Zakaj ne?« »Sprejmem ga le pod gotovini pogojem.« »Katerim?« »Da bova oba ves čas molčala iri brala. Vi imate knjigo in jaz tuđi.« »Vašemu ukazu se pokorim z veseljem,« odvrnil sem ter se predstavi!, ona mi je pa tuđi povedala svoje ime: Anica Jelen iz Lomnika. Vsedla sva se vsak na drug konec klopi in vzela y roko vsak svojo knjigo in jela čitati. Vsaj delala sva se tako. Ko sem pa čez par trenot-kov poškilil proti deklici, če res bere, vide] sem, da gleda proti meni menda % istim vprašujočim pogledom kot jaz njo. Nasmehnil sem se ji, ona pa meni. »Jaz sem branja že sit,« reke! sem. »Tuđi jaz sem že dosti prebrala.« odvrnila Je. »Na kateri strani ste, pokažite, prosim,« vprašal sem in se pomaknil k njej. »Aha, na drugi, pa ste res veliko prebrali!« (D*Ue pribodoJiC) Stran «- •SLOVENSKI NAROD-, d»e 33. j«lija 1914. 167. Stev. Jija tti zamudfta nobenih korafcov fer ^e natančno preiskala, ali sta bila v evezi z osebami, katere so zopet bile V stikih z makedonskimi četaši, oti-roma z drugimi politTČnimi osebamL Do sedaj pa preiskava v tc| smeri ni imela nobenega uspeha. Srbski policijski komisar, ki vodi to preiskavo, Je izjavi!: Do sedaj sem zaslišal nad sto oseb, med njimi tuđi gospe, pri katerih sta stanoval Cabrinovič in Princip, preiskava pa ni prinesla ni-Česar novega na dan, Ciganović, ki naj bi bil dal po Cabrinovicevi izpo-vedbi njemu bombo, se ne nahaja v Srbiji in se tuđi ne da dognati, kje se mudi. Bivši Prrnčipovi součenei pra-vijo, da je bil Princip eksaltiran in malo resen tovariš. Policijski komi-sar }e tuđi doda!, da bo srbska poii-cila spročila avstrijskim oblastim rezultat preiskave, če bodo avstrijske oblasti to zahtevale. 7apuščina nadvojvode Frana Ferdinanda. Tz dobrega vira iz Tš!a porocajo, 8đ je veljala avdijenca najvišjega dvornega maršala pri cesarju mate-rijalnemu stanju sirot nadvojvode Frana Ferdinanda. ZapuŠčinska raz-prava, ki se bo vršila pred dvornim marŠalatom, bo trajala najmanj eno leto ter bo tem težavnejša. ker je pokojni nadvojvoda v mnogih slučajih gradil na eraričnih t!eh z denarjem rodbine Este. in ker izvira dostikrat inventar iz njegovega premoženja. To bo provzrocalo velike težkoče. Nadvojvoda Frati Ferdinand je svoj čas dvigrril posojilo 40 milijonov, ki so bili mišljeni kot premoženie otrok. To posolilo naj se vrne iz zavaroval-nine 45 milijonov. Nadvojvoda je bil namreč zavarovan za 30. vojvodinja pa za 15 milijonov. Govori se, da bo cesar iz lastnega premoženja podari!, kar manjka do 60 milijonov, tako, da bo imel vsak otrok ?0 milijonov. Tuđi ostanejo posestvn Konopišt, Chlumec in Artstetten otrokom. Ulstrsk- Ifonferenco. Kralj je otvoril ulstrsko konfe-fenco z govorom, v katerem je iz-vajal, da se je odločil k temu koraku, ker je danes klic »Državlianska vojna« splošen. Odgovornost konferen-ce je zelo velika, časa je malo, volja pa je tu. — Konterenca se je vršila zelo mirno, vendar ni mogoče rečU da bi se bilo že sedaj obrnilo na bolje. Listi se živahno bavijo s kraljevim govorom. »Daily Chronicle« pravi, da je govoril kralj o unionistih z »mi«, o liberalcih pa z »oni«. Krali je s tem ustvaril veliko vprašanje, ker se je izpostavil za eno stranko. Ce kralj irskega zakona ne bo sank-ciioniral. pravi »Dailv News-, bi se takoj pojavilo vprašanje: -Kralj ali narod?- Vod ja železničarjev Tho-mas je zopet izjavi!: Jaz sem sploh proti vsakemu oboroževanemu od-poru. Če pa je tak odpor dovoljen imovitim slojem, se bom brez oho-tavlienja postavil na stran svojega sloja, če bo prišel v enak položaj. Štofers^o. Kako porocajo nemški listi v Ameriki o prepovedi Ijubljanskega sokolskega zleta. Štajerski rojak v Novem Jorku nam piše: wTukajšnja „N. J. Staatszeit". poroča, da je av-strijska vlada zato prepovedala kongres sokolskih delegatov v koroškem glav-nem mestu Ljubljani, ker bi lahko prišlo v mestu, v katerem biva precej-šnja slovenska manjšina, do izgredov napram vladajočim Nemcem ... To imenitno poročilo je dobila „N. J. St.", ki je največji in najuglednejši nemški časnik v Ameriki, brzojavno baje z Dunaja*. Z Brega pri Celju. Tukajsnja podružnica C. M. D. priredi v nedeljo 2. avgusta na vrtu daleč naokoli znane in priljubljene gostilne „pri grenadirju" veliko ljudsko veselico. Lanska veselica ki je vsem udeležencem gotovo v naj-prijetnejšem spominu, je vrgla družbi lep Čisti dohodek. Za letošnjo veselico se pripravljajo godbene in pevske točke, bode pa tuđi drugih šaljivih uprizori-tev. „Grenadirjev" vrt tvori krasen veseličen prostor in ker ni daleč do železnice, bi nas veselilo, Če bi mogli pozdraviti tuđi kaj' sosedov. Iz Braslovč. Deželno orožniško poveljstvo je pohvaljlo tukajsnja gg. orožnika Inkreta in Žižeka zaradi nju-nega odločnega in vspešnega pomaganja pri zadnjem požaru. Iz Comilskega v Sav. dolini. Dne 13. septembra obhaja tukajšnje Bralno društvo svojo 15 letnico z večjo slavnostjo. Od Marije Snežne na Velki nam pišejo: Na tukajšni slovenski Soli je nastavljen za nadučitelja Štefan Kos, rojen Slovenec, saj njegovi starši niti nemško ne znajo. A tukaj je strasten ponemčevalec. V soli razdeljuje otrokora Schulvereinove in Sfldmarkine kole-darčke. Svoje slovenske tovariše ia to- varišice ovaja, če le more in se đda napfain šokskin obUutini ni »najmo* ralnejšega" človeka. A ta čedni dru-tinski oče hna s svojo dticlo 2 aeza-konska otroka, ki ju akriva pri Sv. Ani. Kaj če bi šolska oblaat enkrat napram ten« junaku morale uporabi 1 a določila šolskega zakona v § 54? Ne vtikamo se radi v zasebno Življenje kogarkoli — ali napram narodnim izdajica m, ld Se povrh tega po nedol-žnem ovajajo svoje stanovske tovariše, bi menda prizanesljivost ne bila na mestu. — c. Iz Mozlrja. Dne 9. avgusta 1914. priredi prostovoljna požarna bramba v Mozirju slavnost 251etnice obstoja, in obenem se bode vršil občni zbor Zveze slovenskih požarnih bramb, kakor tuđi podelitev kolajn, za 251et-no sodelovanje članov. Zaprosi se, da blagovolijo bratska in tuđi druga narodna društva, na to slavnost ozi-rati in da na ta dan posebnih društvenih veselic ne prirede. Sestanek slovensk h viaokošol-cev ,,Prosvetašev" se vrši v nedeljo 26. iulija ob pol 10. uri dopoldne v mariborskem Narodnem domu. Na vsporedu je razprava o delovanju v letošnjih počitnicah. Zveza slovenskih prostovo'jnih gasilnih društev za Soodnie štaier-sko ima svo; letošnji redni občni zbor v Mozirju dne 9. avgusta ob 10. uri predpoldne povodom 25 letnice mo-zirskega prostovoljnega gasilnega društva ter vabi vsa tovariška društva, da se udeležijo te^a jubileja; župnim na-čelništvom pa se naroča, da izvolijo gasilske župe pravočasno odposlance k tej skupščini. Pri tej priliki bodo odlikovani štirje gasilci ondotnega prostovoljnegra gasilnega društva s ča-stno kolajno za 25 letno delovanje. Iz Maribora. Izjava. Neki do-pisun iz Marbega (?) mi očita v „Slovencu", da vlagam pri ondotnem so-dišču za slovenske stranke nemške vloge in razpravliam prav pridno v nemskem jeziku. (Dčita mi pred vsem slučaj dr. Kac~. V pojasnilo narodne-mu občinstvu (nebralcem „Slovenca") hočem razložiti ta slučaj: G. dr. Kac je kupil pred dvema letoma posestvo od neke laske delniške družbe iz kra-ljestva Italije; zastopniki te družbe nišo razumeli slovensko, radi tega se je morala kupna pogodba sestaviti nemško in ker se je imel dostaviti zemljiškoknjižni sklep v tuji državi, je tuđi kazalo napraviti zemljiškoknjižni predlog nemški, ker bi laški držav-ljan njemu nerazumljiv sklep lahko zavrnil. Trditev pa, da vlagam nemške vloge za slovenske stranke in raz-pravljam za nje nemško, je prosto izmišljena in neresnična I Menda z mojo narodno mlačnostjo le ni tako hudo, ako je moral brezimni dopisnik „Slovenca** seči za dve leti nazaj, da mi je mogef kaj očitati. — Dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru. Iz Maribora Meščanska šo-la za deklice, kalera se je obenem z slovensko meščansko solo v Žalcu dogovorila v deželnem zboru, se pridno gradi v Reiserjevi ulici. Kaj pa je s slovensko meščansko solo v Žalcu? Ali nas je gospod Korošec le na-farbal? AH je bila obstrukcija opu-scena edino le zaradi Žebotove subvencije? Iz Maribora, (f Filip Kerm k.) Danes 21. t. m. smo položili v rob na Poberskem pokopališču c. kr de-želnega sodišča svetnika Filipa Ker-meka, ki je v nedeljo 19. t. m. r^na-doma umri. V soboto dopoldne je pokojnik še predsedoval v kazenskem senatu, popoldne je obiskal kavarno in odšel v svoje gar^onsko stanovanje, a v jutro ga je našla strežnica, ki mu je prinesla kavo, na divanu sedečega, kakor bi spal — zaspal je bil za več-no. Pokojnik je bil Slovenec, rojen v Ćrešnjevcih v gornjeradgonskem okra-ju 1. 1875. Shižboval je v prejšnjih časih v Celovcu, v Št. Pavlu na Koroškem, v Ljubljani, Postojni, v Ko-njicah, v Mariboru, v Slov. Bistrici in zopet od 1. 1904 v Mariboru. Nje-govega življenja ni obsevalo solnee zadovoljnosti. Daleč na okoli je bil znan visoki, elegantni mož z nekoliko mefistofeiskirn obrazom. Znan je bil kot poštenjak, objektiven sodnik, a iskrenih prijateljev ni iskal in jih tuđi ni imel. Rojen ob jezikovni meji ni imel nikdar posebno čuvstvenega poj-movanja za naše narodne prizadeve, pa podpiral je nekatera narodna društva in bil med drugimi 15 let član Slovanske čitalnice v Mariboru. Ob njegovi smrti ni bilo nikogar, ki bi mu izdal mrtvaški list — storila je to čitalnica in se na mariborskem poko-paliSču pred mestno mrtvačnico tuđi 5 pesrnijo poslovila od njega . . • Bodi mu lahka zemlja domaća! Z Filipom Kermekom smo izgubili v tem Icttt tretjega slovenskega svetnika pri okroi-nem sodišču mariborskem. Namesto nadsvetnika dra. Vovšeka je priftd Kto-nasser, namesto dra. Janežiča Torgler, oba navdušena nemška nacijonaksa a pomanjkljivim znanjem sloveničine, na Kermekovo mesto priđe, no kdo drugi, nego zopet kakov Nemec, će mogoce renegat Ko ide v jeseni le #den slovenski nadsvetnlk' v pokoj, bode okrožno sodttčc od Slovencev izčisctno. To je odgovor Pitretchov na VrstoHtovo T¥ojtCiio tetervendjo... Pnlnt nožica. li Šoltanla. V Skamvl gosUloi so obhajatt ia neko umrlo kartico ig Topottice aedmino. PopoMne so se ndetefenci zglasiH ie v Zagtfjevi gostilni ▼ Topolšici. Po-sledica obile pijace je bil kreg in pre-tep, pri katerem sta dobila poaestnika. Drev in Lah prečejinje rane z nožem — Iz Soštanja. Tesar Lenko iz Družmirja se ga je nekoliko preveč navlekel, tako da je ponoći padel s poda in se tako poškodoval, da je drugi dan umri. — Iz Maribora. Tovarnarja Franza in dva njegova uslužbenca je obgrizel domaći pes, ki se je nalezel stekline. Franza in njegova uslužbenca so spravili v Pa-steurjev zavod naDunaj. — Iz Brucka ob Muri porocajo: Lovec Turmbich-ler 31. lovskega bataljona je dobil domaći zapor — a vkljub temu je Šel v kantino in se napil. Ko ga je eskor-tirala patrulja na glavno stražo, je naenkrat skočil v Murico, ki je bila vsled deževja silno narasla, ter je uto-nil. Turmbichler je bil rodom Tirolec in je služil že 3. leto. — Iz Maribora. Z britvijo si je prerezala vrat 37 let stara žena trgovskega sluge Beigotta. — V Celju je nekdo ponovno skušal napasti stražo pri zalogi streljiva nad slovenskim pokopališčem. AH gre tu za nadlegovanje straže ali za kaj resnejšega, bode dognala preiskava. — Iz St. lija v Slov. g or. Umri je bivši dolgoletni selniški župan Simon Schmid. — Iz Slovenjgradca poroča mariborska „Straža", da ste slovenski občini Podgorje in Razbor imenovali nemskonacijonalnega slove-njegraškega občinskega odbornika Gtin-therja za svojega častnega občana. — Iz Ptuja. Tu se je smrtnonevarno obstrelil neki pijonir. Spravili so ga v mariborsko garniziisko bolnišnico. — Iz Maribora. Obsojen je bil 58-letni žlebar Flajšman iz Zg. Pristove v ptujskem okraju na 6 mesecev težke ječe, ker je živel v nedovoljenih raz-merah z lastno 16 let staro hčerko. — Iz Gradca. V imenik štajerskih odvetnikov je na novo vpisan g. dr. Florijan Kukovec s sedežem v Slov. Bistrici. — Imenovan je poštni ofi-cijal Avgust Hoimann v Mariboru za kontrolorja. — Zapili so v Ormožu že lOkrat predkaznovanega hlapca Alojzija Lešnika zaradi raznih tatvin. Roroško. Samomor iz nesrečne Ijubeznl. Iz Beljaka porocajo, da so 17. t. m. našli otroci na neki cesti mrtvo 32-letno Julijano Sommeregger. Samo-morilka je bila zelo nervozna oseba in si je vzela življenje najbrže iz nesrečne Ijubezni. Njeno truplo so pre-peljali v mrtvašnico v Beljaku, kjer je bodo obducirali. Zblazneli vlomilec. Kakor smo že poročali, je vlomil pred nedavnim časom neki Pucher, ki je ušel iz blaz-nice v Celovcu, pri posestniku Ivanu Krobatu in odnesel 490 K. Dne 18. t. m. se je pojavil Pucher v blizini Celovca ter kupil pri neki prodajalki več žganja. Ko je bilo treha plaćati, je Pucher pričel razsajati, češ. da je žganje predrago, in je zaprl proda-jalko Krenn in njeni hčeri v klet. Na-to je pobegnil. Sele čez eno uro so sosedje na klice prodajalke resili njo in njeni hčerki iz neprostovoljnega zapora. Kmalu nato so Pucherja pri-jeli in oddali zopet v blaznico. Drobne novice. Nezgoda pri d e 1 u. V blizini Seebodna je pomagala Angela Bruner pri žetvi. Pri tem se je s srpom tako ranila na no-gi, da je obstojala nevarnost, da iz-krvavi. Le hitra zdravniška pomoč ji je resila življenje. — Požar. V bulah je izbruhnil v nedeljo, 19. t. m„ ob pol 9. ponoči požar pri gospodarskom poslopju, ki je last posestnice Ane Taurer. Zgorela so vsa gospodarska orodja, zaloga sena in več vozov. Le mirnemu, brezvetrnemu vremenu se je zahvaliti, da ni uni-čil tuđi hišo. Požar je zanetila najbrže zlobna roka. Škoda, ki jo utrpi posestnica, je precejšnja. — R e d e k p t i č. Redek ptič se je pojavil pred-včerajšnjem v okolici Vrbskega jezera. Imel je obliko velikega jastreba in se je včasih hitreje, včasih počas-neje premikal naprej. Ljudje so v velikih gručah ugibali, kak ptič bi bil to. Proti 7. uri zvečer se je končno spustil ta ptič v nizino in obležal mr-tcv ob jezeru. Ko so prišli ljudie blizu, so opažali, da je redka prikazen - zmaj iz lepenke v obKki ptića, s katerim se igrajo otroci. rPIIBPIkO« HHm prtHkmv ▼ Oorlci Hišne preiskave v Oorici so splošno razbii-rile slovensko javnost, a kl)ub ponovni intervenciji le do danes ni dobilo nobeno društvo pofasnibu sakat se je izvršila hišna preiskava. Minulo §**ćo «o se izvršile preiskave, v če- trtek bi morala po zakonu društva imeti vzroke v roki. Pa ie minulo že teden dni in še nima nobeno društvo vzroka hišne preiskave v roku — »Vođilni« list gortikih Italijanov, »L* Eco del Litoralec, molči o hišnih pre« iskavah v Gorici kakor grob in ni prinesel niti obvestila, da so se sploh izvršile kake hišne preiskave. Ali ga je morda sram ? Najbolj čudno pa je, da se je izvršila hišna preiskava tuđi v Slovenski čitalnici, pri kateri je 52 c. kr. državnih uradnikov članov. Eksplozija v Gorici. Včeraj ob pol 7. zvečer je eksplodiral v Oorici laboratorij za izdelavo netljivih snovi Ferdinanda Makuca. Zaporedoma so eksplodirala razna skladišča s strašnim pokom. Takoj na to je bila ćela hiša v ulici Ristori v plamenu. Po celem mestu je zavladalo silno razburjenje, ker se ni vedelo, zakaj tak pok. Poklicani gasilci so se morali omejiti na varovanje sosednjih poslopij. Ko so pozneje po pogorišču iskali, so našli trupla zakonskih Ma-kuc, ki nimata nobenih otrok, in truplo 301etnega delavca Comela, ki zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Skoda je velika. Italijanska pravičnost. V Gradi-šČu ob Soči se je vršila te dni po-distična tekma, h kateri se je prigla-silo 35 udeležencev. Med temi je bil tuđi Slovenec Stanko Vodopivec. Vsi priglašeni so bili sprejeti in jim je bila na ta način priznana pravica do nagrade. Pri tekmi je prišel prvi na cilj Slovenec Vodopivec, a kljub temu ni dobil prvega darila. Kot vzrok so navedli italijanski sodniki, da Vodopivec ni član nobenega italijan-skega Šnortnega društva. Prvo darilo je dobil neki Italijan iz Italije, ki je prišel nu cilj kot drugi. Res, pravični so Italijani, ki še ćelo pri športnih prireditvah ne moreio pozabiti na svoje sovraštvo do Slovencev in ne morejo biti pravični. Dobro bi bilo, da bi Vodopivec tožil te prireditelje za prvo darilo, ki mu po vseh pravi-cah gre. Krvavo klanje v starem mestu v Trstu. Predsnočnjem okoli 11. zvečer je sedelo v gostilni »Argus« v starem mestu pet Turkov in popiva-lo. Pri vratih pa je kramljal 231etni mornar Juri Lubin z 221etno prostitutko Pasquo Bernardinovo. Ko so turski mornarji odsli, si je dovolil eden izmed njih neko opazko, kar je Lubina tako vjezilo, da ie takoj uda-ril onega Turka po glavi. Turki so nato zbežali, Lupin pa je stekel za njimi in zabodel dva v prsi. Tuđi je zabodel 461etnega Ivana Moschina, ki se mu je postavil na pot. Zadnji je bil le lahko ranjen. Ranjena Turka so prenesli na rešilno postajo, kjer je 351etni Ali Ben Hadis kmalu umri, med tem, ko je drugi Turek Hamed Maoreham težko ranjen. Kmalu po tem klanju je policija aretirala mo-i ilea Lubina in več drugih oseb, med njimi tuđi prostitutko Pasquo Bernardinovo. Vse so oddali sodišču. Aretacije v Šibeniku. Kakor smo že poročali, je bilo v zadnjem času aretiranih v karbidni tovarni v Šibeniku več oseb radi vohunstva. Ovadil jih je neki inženir vojaški oblasti. Do sedaj so zaprli 7 uradnikov. Med njimi je neki Colombi, ki je italijanski častnik in je poleg vohunstva izvršil tuđi razžaljenje Veličanstva. Neki drugi aretiranec, po imenu Paganelli, je fotografiral neki novi hidroplan. ItaJijanski konzul iz Zadra je dospel te dni v Šibenik,da se informira o ćeli zadevi, a je moral oditi, ker priskava še ni končana. Aretacija na Reki. Na Sušaku so orožniki aretirali službujočega poli-cijskega stražnika Boroevića, ker so ga naznanili njegovi tovariši, da se je žaljivo izrazil o naši monarhiji in o cesarski hiši ter proslavljal srbske^a kralja Petra in Črnogorskega kralja Nikito. Oddali so ga sodišču. Drobne novice. Poizkušen samomor. Predvčerajšnjem so našli proti večeru na katoliškem pokopališču pri Sv. Ani v Trstu 451etno E. Seciarjevo, zvijajočo se v boleči-nah. Izpila je precejšnjo množino karbolne kisline. Prepeljali so jo v nevar. stanju v mestno bolnišnico. Pohotnež. Predvčerajšnjem so aretirali v Trstu 361etnega mizarja Andreja Dellegrazio, ker je hotel za-dostiti svoji pohotnosti na neki 91etni deklici. Oddali so pohotneža sodišču. — Neprevidnost. lGletna služkinja Suzana Puchreiterjeva, ki služi v družini gospoda Horaka v Trstu, je predsnočnjerTi, predno je legla v posteljo, pozabila zapreti plin v svoji sobi. Ko je včeraj zjutraj prišla gospa Horakova v njeno sobo, našla Jo Je nezavestno v postelji. Hitro Je pozvala zdravnika, ki Je kon-statiral, da Je le malo manjkalo, da se ni Puchreiterjeva zaduSila. Podal Ji le najnujnejšo pomo«t nakar }o Je dal prepeliati v bolnišnica — Radi nevarnih groženj so are-tirali predvčeralSnJem v Trstu 301et-nega kovača Mihaela Salmaso iz Padove v Italiji« ker Je grozil svoji sta-nodajalki Katarini Verčičevi, da fo bo umortL Istočasno so aretirali tuđi 48Ietne£a mornarja Josipa Gorupa, ker je grozil svojemu predstojniku s smrtjo, ker mu ta ni dal takoj zahte-vani predujem. — Vlomi v Pu-1 j u. Zadnje čaše so se v Pulju množili vlomi, pri katerih so očividno so-delovale ene in iste osebcPo zadnjem vlomu v trgovino z zlatnino gospe J?opotar je policija aretirala več sumljivih oseb in fih zaprla. Upati je, da je prijela policija prave vlomilce, ker se od tedaj vlomi nišo ponovili. — V 1 o m. V torek ponoči so vlomili neznani vlomilci v neko cerkev pri Pulju in odnesli več dragocenosti. O slorilcih nimajo še nobenega sledu. Razmere v Št. lanžu. (Dopis.) Dolgo je bilo vse tiho. Nekatefi so dejali, da smo že vsi postali kle-rikalci; drugi so zopet menili, da je vse z župnikom vred liberalno. Zadnje so trdili zato, ker je naš g. župnik Bajec večkrat izjavil, da če ne bi bil to, kar je, ne bi bil nikoli klerikalec, temveč socijalni demokrat. Če je v srcu res socijalni demokrat, bode najbolj gotovo le zato, ker on bi gotovo iz vsega svojega »dobrega« srca želei, da bi se uresničile tište bajke, ki jih nerazumni ljudje govore o socijalistih, češ, da mislijo isti ljudsko premoženje izjednačiti. Zakaj bi Bajc želei takega izjednačenja, doKa-žemo kasneje. Pri nas je torej še čisto pri stari politiki, le mi naprednjaki nismo tako nesramni, da bi izzivali in smo si mislili, če nas oni puste, pustimo jih še mi. Naenkrat se pa oglasi lažnjivi do-pisunček sveti Lojze iz Bržan, ki je moral zaradi »Domoljubovih« laži plačati ogromno vsoto, in začne razne naprednjake osebno napadati. Na take napade se res ne izplača odgo-varjati. Iskali bi gotovo rajše sodnij-SKe^a zadoščenja, da ni odgovorni urednik svetovnega lista »Domoljuba« državni in deželni poslanec Go-stinčar, ki stoji pod imuniteto In se mu radi tesa ne more do živega. Torej na osebne napade ne bc-mo odgovctn&li. Povemo pa raje ne-kaj resnic. katerih bodo gotovo vsi klerikalci, od župnika, pa do zadnjega kočarja, veseli; najbolj seveda župnik sam. — Ali mogoče mislite, da nam ni znano v kakšnem stanju je vaša hranilnica in posojilnica? Da bi nam le ne bilo! Kaj? Mi vemo, da, če bi prišel nadstrankarski revizor, in če bi mu vi ves nered pokazali, bi vam storil grozo, posebno če bi ne priskočili na pomoč vaši in ljudski prijatelji in obenem kmečki oderuhi, bi bil jok in stok med Člani vaše hra-nilnice in posojilnice. Mi dobro vemo, kako ste v obupnem stanju hodili okoli njih. jih prosili in jim obetali zlate gradove, da so denar, ki so ga imeli naloženega v varnih denarnih zavodih dvignili in pri vas naložili, da se je preprečil prehitri polom. — Motite se, če mislite, da nam ni znano, da je bil mežnar Kovač pri neki nevesti že, ko je dobila pismo od oče-ta iz Amerike, da ji vpošlje ta večjo vsoto denarja in jo za božjo voljo prosil, naj lakoj prinese denar gospodu župniku, da ga naloži v hranilni-co v St. Janž. Gospod župnik, mi počasi vse iz-vemo! Vemo tuđi, da hodijo v celih trumah stranke okoli farovža in pro-sijo, da bi se jim izplačale obresti. Pa kakšen odgovor dobe: »Pridite drugič, sem ključe zgubil!« Kaj takega bi leomaj otrok verjel. Pa to se vedno ponavlja, dasiravno so neka-teri že tako nejevoljni, da obetajo s tožbo. Dobro nam je tuđi znano, kako se je pregovorilo neko ženo iz Lapušnika, da je izročila vložno knjižico iz »Mestne hranilnice ljubljanske«, Št. Janški hranilnici. Mož te žene je prišel iz Amerike in je kupil tukaj posestvo. Mož bi rad plačal kupljeno posestvo, a ne dobi svojega denarja iz Šentjanške hranilnice in ima vsled tega že velike stroške. Enako nam je tuđi znano, da je živi-norejska zadruga v Št. Janžu prodala Knezovi Ie zato Poharjev vinograd v Murencah za slepo ceno, ker je Knezova naložila v hranilnico in po-sojilnico Št. Janž 8000 K. Dokaz temu je, da je neki klerikalni mož od-govoril na vprašanje, komu se bode prodal Poharjev vinograd v Murencah, Knezovi, ker nam je ona pomagala iz zadrege, ko ni bik) nikjer mogoče dobiti denarja. Še nekaj vemo in sicer to, da mežnar Nače in orga-nist Tone poizveduieta okoli občin-skih odbornikov, če je že občina iz-plačala določeno vsoto za njiju gosp. župniku Đajcu, češ, midva še nisva nič dobila od njega doseda], čeravno Je Bajc prejel od občine že davno 350 K za mežnarja in organista. Ta ubogi mežnar Je ćelo vzdihoval, da bo moral vsled tega zapustiti službo, ker zastonj ne more delati. In to Je izjavil v gostilni, da veste.Res se nam smilita mežnar in organist, ker imata takega Sefa, ki ne ve, da se ne sme |Ur* SVBt. .SLOVENSKI NAROD*, dat 23. julfja 1914. Stran d» delavcem ali najemnikom zaslužek zadrževati. Se nekaj vas moramo zaupno vprašati: »Ali še veste, da je eden iz vaših vrst oddal pri zadnji volitvi župana namesto ene glasovnice, kar tri?« Saj veste — ne? In tuđi to veste, kdo je to bil! Pa to je škoda, da je tuđi nam tišti velepoštenjak dobro znan. Gospod župnik je že mogoče pozabil, kako je učil gospodariti ob-Činski odbor pri Sv. Trojici in kako daleč so tam zabredli po njegovi za-slugi. On rad pozabi! Prebivalci obč. Sv. Trojica pa še gotovo danes sti-skajo pesti, da bi ga sprejeli, če bi prišel k njim. Pa mi tuđi ne smemo pozabiti tega, da se borno znali tega »dobrega« gospodarja ogibati. Sedaj pa še nekaj na usesa gospodu župniku, da ne bodo drugi sli-šali. Gospod župnik Bajc je bil pred časom s svojo materjo pa še z neko drugo ženo v trgovini J. C. Maver v Ljubljani. Ti dve ženi sta nakupili tu za Bajca blaga za okroglo 2000 K. Pa kaj se zgodi! Bajec pozabi, da je treba to plaćati in ni hotel o vsej stvari nič vedeti. A c. kr. okrožno so-dišče v Novem mestu ga je opomni-lo, da je bilo tisto blago na njega poslano in da se ni plaćano, pa mora gospod župnik plačevati to blago sedaj na obroke po 200 K mesečno in seveda tuđi sodnijski stroški mu nišo odpuščeni. Seveda je pri Bajcu vse to le pomota...? To nam je tuđi znano, kdo je bil tišti »jurist«, ki je hujskal in učil Hribčevega ateta, da je dolžil napredne občinske odbornike goljuFije. Seveda ga je ta dolžitev nad 1000 K stala. Vemo. da bode Hribčev ata do smrti hvaiežen onemu, ki ga je hujskal. Prijateljsko vam povemo. da nam je še marsikatera vaša hudobi-ja lumparija znana, a za danes še o njih molcimo in vam svetujemo: Kdor ima na glavi malo, naj ne hodi na solnce. Vzemite si to k srcu. Bo dobro za vas. Naznđnje vam pa Še to povemo: Le vlačite po vašem »Domoljubu« tište podle laži, boste že videli, koliko vam bodo te pomagale do kompromisa za občinske volitve. katere-ga je že Baiec toliko'Krat ponuja! in ćelo na shođu, katere^a je imel Lampe tu. Bodite uverjeni, da nas z vaši-mi lažmi prav nič ne razburjate in da tuđi ne homo ođgovarjali na nje, ker so orepodle. Kmtko rečeno: !STa vse laži dobi'e odgovor pri sklepu občinskih volitev. BMtBPiiMtain na snanis! Vsak narod stremi dandanes za tem, da se csvobodi v vsakem oziru, pač tuđi v trgovini, ki je mnogim narodom glavni vir blagostanja. Pred-pogoj nacionalne trgovine je narodni trgovski naraščaj, ki pa je pri nas žaiibog še v prvih stopnjah razvoja; tujec prevladuje v mnogih slućaj'h v naših trgovskih in industrijalnih pod-jetjih. V dobi prenapolnjenosti veči-ne strok je ravno trgovski stroki otvorjeno široko polje zaslužka in bodočnosti. Da se polasti lastne Trgovine je ena izmed glavnih nalog našega trgovskega naraščaja. Vsled tega bi najtopleie priporočali našim abitu-rijentom, da se v čim večjem številu posvete višjemu trgovskemu studiju. Osobito priporočamo gg. abituri-jentom eksportno akademijo kot naj-boliši zavod svoje vrste v monarhiji, ki uživa odličen glas i v inozemstvu. Informacije za eksportno akademijo daje Albin H u d n i k , stud. exp., Ljubljana, Tržaška cesta 11./11. nad. »Jugoslavija«, društvo jugoslovan- skih slušateljev trgovskih ved na Dunaju. Dnevne vesti. — Vojna nevarnost in avstrijski narodi. Nihee ne ve, kaj prinesejo pri-hodnji dnevi. Vlada avstrijska bo sto-rila svoje korake v Srbiji in vpraša-nje je, če bodo avstrijske zahteve stvarno opravičene in če bodo ome-jene na to, kar je stvarno potrebno. Če bo avstrijska politika zahtevala to, v kar je opravičena in kar mora zahtevati, potem po človeški pre-udarnosti ni misliti, da se njenim za-htevam ne bo ugodilo in se bo vse mirno poravnalo. Mogoče je pa tuđi, da se bo več zahtevalo in potem ne ve nihče, kaj da bo. Trenotek je vse-kako velevažen, vojna nevarnost ob-stoji in v teh časih, ko gre za moTe-biti največje življenjske in denarne žrtve avstrijskih narodov, ko brez-vestna stranka »Scharfmacherjev« z vsemi sredstvi hujska na vojno, nl-majo avstrijski narodi nobene bese-de. Avstrijska ustava je faktično si-stirana, parlamenta ni in avstrijskl narodi nimajo priložnostl, da bi izrazili svoje želje in s svojo voljo vpll-vali na odločUne kroge* So neodgo- vorni ljudje v državi, takoimenovana »vojna stranka«, ki hočejo, kar že dolgo žele, zdaj vojno izsiliti, ure* avstrijski pa »Imalo aobeae bcaodc In moralo mottt trped pocet)e lw)s-kačev. 4- »BehcmtftkJ rauril«. Naravno zanimanje za slovansko Srbijo in za njene razmere Je pripravilo že mnogo Slovencev da tega, da so po-tovali v Srbijo, tuđi društva so že šla doli in nič ni lepše pokazalo slo-vanskega bratstva, kakor velika po-žrtvovalnost slovenskih zdravnikov povodom balkanske vojske. Naši ljudje so hodili v Belgrad, kakor ho-dijo Nemci v Monakovo in kakor ho-eiijo Poljaki, Slovenci in Hrvatje v Prago, a nikdar se ni primerila niti najmanjša politična manifestacija. — Časopisje široko in globoko izobraže nih učiteljev ljubezni do bližnjega, ki zdaj ubijajo slovansko misel, kakor to more le storiti brezdomovinska stranka, bi rado te obiske spravilo v zvezo z velesrbsko propagando. Tako poletje ni vredno drugega kakor zaničevanja. 4- Klerikalci in Slovanstvo. Z besnim sovraštvom ubijajo sedaj »slovenski« klerikalci slovansko mi-sel, ki je tako živo in krepko vzklila med Slovenci. O Srbih piŠejo tako svinjsko, kakor more pisati le globo-ko in široko izobražen brezdomovi-nec. Pri Ijudeh, ki imajo še kaj na-rodnega čuta, vzbuja to tako sovra-štvo zoper klerikalce, kakor ga nišo mogli ustvrditi vse domaće lopov-^čine te crne družbe. Naj klerikalci kar nadaljujeio svoje počet je, z njim samo pospešujeio veliki prevrat, ki se pripravlja v našetn n:m>0u. -h »Corriere della Sera«, naj-znamenitejši vseh italijanskih listov, je priabčil te dni strupen članek o avstrijski konfiskacij^ki praksi, Zla-sti je ta svetovni list pojasnil posto-pan^e napram jugoslevanskim li-stnm, slovenskim in hrvatskim. V naši reakcijonarni Avstriji z njenim policijskim regirr.om to sicer ne bo napravilo nabenega vtiska. nač pa bo ta članek romaga!, da bo kulturni svet dobil nekoliko vpogleda v av-strijske razmere. Simpatije kulturne-$.3. sveta za našo državo se bodo s tem seveda znatno povećale. — Klerikalno denuncijantstvo razkrinkano. Čim smo izvedeli, da je vi?da s pomocjo klerikalcev ćelo v takem malem mestu, kakor je Novo mesto, organizirala cei štab vohu-nov, smo prvi večji ^u^peh« teh »vc-leizdajniškihr lovcev v sobotni šie-viiki vrgli kot vabo. siuteć, da se na-rjo gotovo vseće kalin, ki je proti trem Novome^čanom za^rcšil de-ni:nci]ans:vo glede doz,devnej=ca ob-iska v Belsrradu. Poncdeljkov »Slo-veneo je res zagrabi! za to vabo. Z?.g:rabil io je s satansko zlobnostjo v namenu, da ne imenuje ie dotične o^ebe s poinim imenom, in ravnota-ko naslov dotične gostiine in do-zdevno doslovno citirane besede, radi katerih se je vršila preiskava, anipak, da s to svojo notico zagreši šc nova denunc!iantstva še proti drugim osebam, ki jih vladni konfident-je še nišo spravili v preiska.vo. Sramota za naš narod pa je, dz je o^oia lopovstva zasrreši! človek. ki je do-slcj občeva! v naiboli uglednih naprednih druzbah novomešk "b, v 7ad-njem času pa se je proda! klerikal-cem in vladi na usluge. Ta mozak je še zdaj stalen gost y gosti!- i, ki jo s polrim imenom prihije v »Si >vencu«; on je tišti gost, o katerem se piše: »To ie slišal najbrže kak g -t in na-znanil, da je bilo govorjeno V Sarajevo in Albanijo pojdemo . . .« Kdo drugi mora to vedeti, kakor ali tišti, ki je v gostilni špijoniral, ali pa tišti, ki je imel dotični akt v rokah? V tem slučaju je na obe strani ena in ista oseba prizadeta. Kako ti vladni konfidentje nesramno lažejo. evo iz »Slovenčeve« notice nekaj dokazov: Pri maturantu Gregorcu je orožnik konfiscira! tuđi razglednico iz Sarajeva, ki sta mu jo davno pred atentatom poslala dva domača znanca. vSlovenčev« izvirni poročevalec pa piše, da je orožnik konfisciral »razglednice za časa bivanja nekaterih Novomeščanov v Belgradu, kjer jih je vodii po mestu čevljar Štefano-vić.« Sedaj pa poglejte: Oosp. Šte-fanović je bil z nekaterimi someščani res v Belgradu, toda ob času zna-nega izleta »Ljubljanskega Zvona«, kar je bilo menda pred stirimi leti. Takrat je bil sedanji maturant gosp. Greprorec v četrti gimnaziji, torej še mlad fant, in temu naj bi bili odrasli možje kot je gosp. Štefanović, poslali razglednice iz Belgrada? Pa če bi mu jih bili tuđi poslali, kaj je to tuđi že »veleizdaja«? Ampak lopovstvo tiči v tem, da >Slovenčev« konfident denuncira še gosp. Štefanovića in dotične someščane, ki so bili z mno-gimi naših Slovencev pred leti v Belgradu in ne morda sedaj pred kratki, kakor to »Slovenec« z! bno namiguje. Skrajna podlost se /rcali tuđi v pripombi: »Aretacije -ii bilo.« S tem je hotel poveđ«.li: reiskali so maturantovo sobo, Udi konfiscirali mnogo »obteiilnetfa«, ampak zakai gst nišo tuđi aretirali. — Laž je nadalje, ko piše, da so bili oni trije go-spodje »v začetku tega meseca« v gostilni, ki jo s polnim imenom pove. Ravno ti trije nišo bili morda že leto dni nikdar vsi trije skupaj v dotični gostilni in naravnost bedasto je, da jim podtika besede: »V Sarajevo in Albanijo pojdemo!€ Po naših infor-macijah teh besed niti eden dotičnih gospodov ni izpregovoril. In če bi jih bil, kaj ni Sarajevo v naši državi, se ne pobirajo za Albanijo ćelo naši vo-jaki kot prostovoljci? In zaradi takih budalosti ukaže naša vlada pre-iskave? Daleč smo že prišli. Pa tuđi s polnim imenovanjem dotičnih tren gospodov je združen namen nove zlobnosti. Namenoma namreč so pre-tvorjena imena posebno glede ene-ga. Zakaj? zato, ker sta v Novem mestu dva gospoda, katerih ime se slično sliši (Mramor in Rarnor). Toda lopov ve, da je eden teh gospodov preganjanje že prestal, zdaj naj bi prišel še drugi na vrsto, ki s to zadevo sploh nič opraviti ni imel. In nam se prav dozdeva, da je ves ta del »Slovenčeve« notice sploh čisto nova denuncijacija in da je mestoma le namenoma prepletena z že do-igrano sleparsko igro teh vohunov. Mož je bil pri vsi zlobni prefriganosti zelo neprcviden, »Slovence« je namreč v isti koloni priobčil še več njegovih notic, in sicer takih, ki že same kaieio, da jih ni mogel drugi spisati, kakor 1c on, ki razpolaga z akti, katerc ćelo v eni notici citira natančno po številki iz deželnega so-dišča v Ljubljani. Pisava vseh teh notic je eno in ista in ker vemo, kdo je pisal policijske notice spodaj, vemo tuđi, kdo ie zagreši! denuncijantsko notico zgoraj v tretji koloni »Slovenca*. Posebno previdni nišo bili ne klerikalci, ne vlada v izberi takih konfidentov. — Naše somišljenike v Novem mestu pa opozarjamo: Bodite skrajno previdni! -i- Velik shod v Spodnjl Šiški. Politično društvo »Vodni k« v Spodnji Šiški priredi dne 1. avgusta zvečer velik shod, prvi shod, odkar je Spodnia Siš! glede svojih otrok staril. In rečkui ttMrtev Soloobvez« nOi otrok v Spodril Šttl le prtilo do prepričaala, da ae aiorelo svoj* otrok zaapatl vodstva aadaćMel)a Lavtižarla, ker )e deWvo> da to otro-cf v aevaraostit da te tetesao la aK>-ralao pokfarfD. la vHed laga Mdao zalitevato stari! od aMrodaiae oMa-sd faaasdare. + Po aieatata y Sarajevu so se, kakor znano, zgodili proti Srbom veliki izgredi. Katoliška in mohamedan-ska sodrga je oropaJa vse srbske hi-še in trgovine. Iz privatnih pišem iz Sarajeva smo o tem izvedeli zanimi-ve stvari. Opozarja se nas, da je na daa atentata vladal popola mir v Sarajevu. 2iva duša ni mislila na kake izgrede. Sele drugi dan se je začelo ropanje, in sicer je začela s tem katolička sodrga in sele pozneje se ji je pridružila mohamedanska. Obče mnenje je, da so katoliško sodrgo nahujskali frančiškani. Casih so sicer frančiškani dobro izhajali s Srbi, a odkar je vlada nestrpnega hujskača Stadlerja in jezuite poslala v Bosno, so se pod tem vplivom prelevili tuđi frančiškani. Ropanje je trajalo ves dan, ne da bi se bila policija ganila. Sele ko je bilo ropanje končano, je vlada razglasila naglo sodbo. Toda samo za Sarajevo in okolico. To so si frančiškani razložili tako, da zu-naj Sarajeva in okolice lahko nada-ljujejo svoje delo in res so se skoro v vseh večjih krajih zgodili roparski napadi na Srbe. 4- Izza kulis državne policije. V Vodmatu je bil neki priletni delavec malo preveč vesel in je glasno pel. Stražnik Benedičič ga je aretiral. Na stražnici pa so ga vlekli v klet in ga z volovsko žilo pretepali, stražnik Vrhunc pa je moža davil tako, da še danes komaj govori. To ni prvi slučaj, da se kaj takega sliši izza policijskih kulis. Ker ni misliti na to, da bi pristojne oblasti to stvar preiska-le in krivce kaznovale, bo treba de-lcvanje državne policije pojasniti v državnem zboru. — Šentjakobski semenj, ki ga priredi v nedeljo Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj pri Plankarju na Dolenjski cesti, bo privlačna sila za izletnike v šentjakobski okraj kot doslej še vselej. Na veselici bo toliko izrednih zanimi-vosti, da se bo razvedril tuđi največ-ji pustež. Posebno opozarjamo na nastop šentjaKobskih sejmarjev v starodavnih nošah. To so vam gadje ti sejmarji! Vse hočejo vedeti, vse znati, vsakega naplahtati in potegni-ti! Le skrajni prefriganci upajo, da se ne dado od njih ugnati v kozji rog. Sicer borno pa v nedeljo videli, če so :i seimarji res tako premeteni in pret!:ani. — Opozarjamo na vabilo na ta semeni, priloženo današnji številki »Slov. Naroda« za vse ljubljanske naročnike. — Počitniški tečaj za učitelje in učiteljice priredi »Slovenska Solska Matica« v dneh od 30. avgusta do 12. septembra. Dijaške gospodinje in drugi, ki bi imeli za ta čas proti pri-merni odškodnini na razpolago proste sobe oziroma postelje, naj sporo-če to ustno ali pismeno »Učiteljski tiskarni«. — Letno poročilo c. kr. državne višie realke v Ljubljani za šolsko leto 1913/14. Uvodoma je spis dr. Franca Sturma: Romanische Elemente in der slowenischen Mundart von Innerkrain«, in pa spis dr. Ph. rreuda: I3ericht iiber phvsikalische Schiilerubungen. Na zavodu je po-učevalo 36 učnih močij. Ustanov so vživali dijaki za 2014 K 66 v. Koncem šolskega leta je bilo na realki 600 dijakov in sicer 374 Slovencev, 206 Nemcev, S Italijanov, 8 Čehov, 3 Hrvati in 1 Srb. Za višji razred odlično sposobnih je bilo 47 dijakov, z dobrim uspehom sposobnih 350, vobče sposobnih 57, nesposobnih 101, po-navljalni izpit ima 40 dijakov, 5 dijakov ni bilo klasificiranih. Čuden kaplan v Žužemberku. Kadar se blamira naš »filozof« Gni-dovec, pa mu je čudna vsaka oseba, pri ateri se opeče. Sicer je gola res-nica, kar smo opetovano čitali v »Slovencu« in pozneje v »Domolju-bubu« o čudni babici — pa kaj, ko tvori tej Čedni stvari. Široko, Crno ozadje, oseba kaplanova. Topot je zopet vsilil eno javnosti — pa čisto svojo — namreč pisati mora, da se opraviči, kaj bi rekli sicer drugi go-spodje. Poštenjakar misli, če se pove greh nasprotnika, drugo pa za-molči, je vse v redu in vest je čista pred Bogom in ljudmi. Nihče mu ne more očitati, da ni pisal resnice, mi tuđi ne. Da povemo, stvar sama je malenkostna, ker pa razodeva karakteristično snovanje možakarja, pa vendar obiavljamo to-le ne, da ščitimo babico marveč resnico. Gni-dovec je večkrat napadal tukajšnjo babico, Ivano Hace, v svojih smeten po »Domoljubu« na prav podel način in jo je vsiljeval ob vsaki priliki brez vzroka naprednjakom. Od tistega časa sta si ležala prav toplo v srcih. Ta dični kaplan, kateremu je znana babičina razdražljivost, je vporabil priliko nekega krsta in io v cerkvi naravnost izzaval. Njegovi računi so bili premeteno zasnovani m ni se ultel; prišlo je do izgreda, izbruhni-la je Jeza v njej in Gnidovec jih je slišal, ne lepc, pa upravičene. Pa bilo je v cerkvi, napeljano z namenom, ker se ie čutil duhovnik vamega. babica pa na] bi zaslužila s tem večjo kazen. Vse *to je umazano in nizRo in okrožno sodiSče v Novem mestu bo storilo le pravično, če bo to pri razpravi primerno vpoštevalo. — Ponavljamo, da objavljamo ta sluča} Ie, ker je znaČilen in, ker tiči v njem princip postopanja te podle družbe, čeravno nosi lep naslov »katoliškt duhovnik«. Gnidovec naj pa pomni: Si tacuisses — asinus non mansisses. V Kokrsko brezdno padel. 68-letni vpokojeni davčni eksekutor in posestnik na Klancu, M. Vari, je bil dne 17. julija zvečer v gostilni Jakoba Gorjanca na Primskovem in v gostilni Franca Susteršiča. Po deseti uri je šel domov po poti, ki pelje blizu ob robu Kokrskega brezdna, ki je globoko 30 metrov. Temna noč je bila. Deževalo, bliskalo in grmelo je. Tedaj je Vari nekoliko zašel ter padel v brezdno. kjer je obležal z raz-bito lobanjo. Sele dne 19. julija zju-traj sta ga našla njegov sin Avgust in posestnikov sin Jožef Kokalj. Požar vsled strele. Te dni Je v Idriji razsajala huda nevihta. Strela je udarila v kozolec posestnika Franca Rupnika v Krnicih pri Spodnji Idriji ter ga zažgala. Kozolec, v katerem je bilo polno detelje, je zgorel. Škoda znaša 2000 K, zavarovalnina pa 600 K. Nove markacije S. P. D. Slovensko planinsko društvo naznanja svojim članom, da se obnove v letoš-nji sezoni markacije potov S. P. D. ter je delo že v tiru. Sedaj se obnav-ljajo markacije v Kamniških plani-nah, ki bodo izgotovljene že koncem t. m., nato pa pridejo na vrsto one v Julskih planinah. Izpopolnile in po-pravlie se bodo torej vse markacije od dolinskih postojank do naših koč, obnovile predvsem zveze med koča-mi in domovi, koder je turist, promet največji, ter od njih na posamez-ne vrhove, tako da bo v letošnji sezoni vse v redu v tem oziru in od-pravljeni vsi pomisleki, ki so morda mnoge, posebno nevajene, turiste-novince še zadrževali doma. — Ker nudijo koče in domovi S. P. D. izborno oskrbo. kar posebno tuji turisti v spominskih knjigah naših koč radi pohvalno naglašajo ter se nam obeta ugodno vreme, pohitimo torej v naše planine v času dopusta in počitnic in izrabimo letošnjo ugodno priliko turist, sezone konec julija in avgust! (Ostali cenj. listi se vljudno naproša-jo, da notico ponatisnejo.) Zdravstveno stanje mestne ob-čine ljubljanske. Od 12. do 18. t. m. se je rodilo 14 otrok, mrtvorojenih je bilo 5. Umrlo je 16 oseb, od teh je bilo 10 domačinov. Za jetiko je umrlo 6 oseb, med njimi 3 tujci, y zavodih pa je umrlo 9 oseb. Infekcijoznih bo-Iezni je bik> priglašenih za otročico en slučaj, za tifuzom en slučaj, za egiptovsko očesno boleznijo 2 slučaja. Vsi so tujci in se nahajajo v de-želni bolnišnici. Vojaški koncert v petek 24, na specijalnem večeru v kinematografu »Ideal«. Predvaja se krasna legenda iz Urals'kih hribov »Niska«. — Ta orjaška slika, umetniško prekrasna- vpliva fenomenalno na umetniško občutujočega gledalca. — V, soboto sijajna veseloigra v treh de-lih »Orožnik brez hlač« in družabna drama »Otroško srce,c. — Danes zadnjikrat krasna veseloigra »Ljube-jenski tlakomer«. Na neprostovoljne počitnice — v tukajšnjo prisilno delavnico so včeraj pripeljali dlletnega postopača Rudolfa Miillerja iz Ebersteina, okraj Št. Vid na Koroškem. — 251etno Ivano Kovačevo iz Postojne, kateri delo tuđi prav nič ne diši, so odpeljali pa na izpremembo zraka v prisilno delavnico v Lankovice na Štajer-* skem. Austro - Americana, Trst V bližnjih dneh odplovejo iz Trsta: Parnik »Kaiser Franz Joseph I.« dne 1. av-< gusta v New - York. Parnik »Sofial Hohenberg« dne 5. avgusta v Patras, Almeria, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo und Buenos^ Aires. Parnik »Francesca« dne 19. avgusta v Patras, Almeria, Las Pak mas. Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires. ĐništiBna naznanila. Trgovsko bolniško in podporno društvo je imelo predvčerajšnjem pod predsedstvom ravnatelja g. Al. L i 11 e g a v mestni posvetovalnici svoj 76. redni občni zbor. Predsednik pozdravi vse navzoče, zlasti pa za-stopnika obrtne oblasti magistratne-ga koncipista g. dr. Berceta. V svo-* jem nagovoru se spominja predsed-* nik v minulem letu umrlih članov, zlasti pa trgovca in hišnega posestnika g. Petra Koštica iz Celja, ki Je vse svoje premoženje zapusti! v do-brodelne namene in volil tuđi trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu vsoto 20.000 K. V znak soža* lja so se zborovalci dvignili s sede-žev. Castni član društva g. Fcr^H- Strm 4. .SLOVENSKI NAROD«, dat A )«M}a 1W4. 16T. *te». nand Souvan Ie daroval cb priliki svojega 601etnega delovanja na tr-govskem polju društvu 1000 K. za kar se mu izreče zahvala. Kakor Je posneti iz letnega poročila znala skupno premoženje društva 270.994 kron 97 vin. V minulem letu se je zmanjšalo premoženje nasproti lan-skemu letu za 3349 K 56 vin. V minulem letu je imelo vodstvo 10 sej. Društvo se štelo koncem leta 1913 616 članov, in sicer 8 častnih, 34 pod-pornih, 571 rednih članov in 3 učen-ce. V minulem letu se je naznanilo 318 oboleni in se je v 304 slučajih plaćalo bolniške stroške in sicer za zdravljenje 10.942 K 87 vin., za privatno osKrbovanje z izplačanimi bol-niškimi stroški 1916 K, za oskrbo v deželni bolnišnici 4994 K 20 vin. in za pet pogrebov 400 K. Podporo se je dalo 28 članom v znesku 7170 K. Računski zaključek se je na predio«: g. S k o f a odobril. Nato se Je izvolilo še revizorie in sicer g. Ivana Kmeta, Iv. K o s t e v c a in Antona Škola. Dovolile so se nato še neke podpore, nakar je predsednik zaklju-čil zborovanje. Slavnost Delavskega bralnega društva v Idriji. Na bratskem sestan-ku Članov, ki bo v nedefjo 26. t. m. ob 9. dopoldne v društvenih prosto-rih podari društvo po primernem nagovoru predsednika krasne spomin-ske slfke onim članom, ki tuđi v naj-hujših časih nišo zatajili svojih nacel !n so skozi dolgo dobo trideset let ostali društvu zvesti in vneti podpor-niki. — Popoldne ob 3. prione pri Grudnu Zagodi velik ljudski koncert, ki mu sledi veselica z raznimi zaba-vami. O sporedu jutri. Kazne stvori. * Smrtna nesreća zrakoplovke. tz Bruselja poročajo: Zrakoplovka Bayat de Castella, ki je že tri dni na ietališču Stockel poskuša'.a neko novo padalo izpustila se je iz visine 400. metrov. Aparat pa ni funkcionirat Zrakoplovka je padla na tla ter bila takoj mrtva. Njen soprog je gledal nesrečo. * Umor zaradi spora v rodbini. Iz čenstohova porocajo: Predvče-rajšnjim ie umoril zaradi domaćega prepira delavec Kajetan Deragovski svojo ženo, svojega svaka in svojega tasta. Dva svoja svaka pa je smrtnonevarno ranil. Nato je samega sebe usmrtil. * Velik požar vsled strele. Iz Monakovega poročaja: V Dieters-dorfu v Bavarskem gozdu na Češki meji je najbrže vsled strele izbruh-nil požar, ki je tekom ene ure vpe-pelil od 54 hiš 30. 51 rodbin je brez strehe. V pogorelih hišah so bili vsi pridelki in poljedelski stroji, ki so bili popolnoma uničeni. Škoda je zelo velika. * Aretirani romunski vseučiHšč-niki. Iz Sibinja poroeajo: V tukaj-šnjem zaporu je trideset vseučiliščni-kov in ena vseučiliščnica iz Romu-nije, ki so na izletu na Sedmograško v vlaku zabavljali čez Ogrsko, nakar so jih aretirali mejni policisti. ki so spremljali vlak. Preiskovalni scd-nik jih je dal zapreti, ker je baje eden izmed vseučiliščnikov udaril s palico orožnika ter mu v obraz pliunil. * Generalna stavka v Italiji? Tz Milana poročajo: Centralni komite železničarjev ie imel predvčeraj-šnjim tri tajna zborovanja. Izjavi! se ]e za energično postopanje. O raz-glasitvi generalne stavke ^e bodo te dni posvetovali. Generalni svet ita-lijanskih strokovnih zvez je imel tuđi predvčerajšnjim posvetovanje in je sklenil, da bo solidarno postopal z železnicarji. * Težka avtomobilska nesreća. Iz Prage poročajo : PredvčerajŠnim popoldne sta se peljala iz Prage v Pfi-bram na dvosedežnem avtomobilu rek tor montanistične visoke sole v Pri-bramu, Kčhler in asistent iste visoke Sole, Sykora. Vsled defekta pnevma-tike se je avtomobil zaletel v neko drevo ter se večkrat prevrnil. Svkora se je ubil, Kčhler pa težko poSkodoval. Kohlerja so nezavestnega odpeljali v pribramsko okrajno bolnišnico. * Atentat zaliubljenega šoferia. Pred par dnevi so v neKo bolnisnico v Parizu prinesli igralko Suzano Darbv, ki jo je neki mlad oboževatelj težko ranil. Ta Krvoločni oboževatelj je šofer Michelin. Vozil je umetnico čestokrat iz gledališča ter ji pri fcm delal ljubavne ponudbe. Pretekii če-trtek je s silo vdrl v njeno stanovanje ter jo zaklinjal, naj ga usilši. Ko ga je zavrnil, je potegnil revolver ter jo ustrelil v vrat. Zaljubljenec je ušeL * Davek od postelj. Mesti Wei-mar in Eisennach imajo modre občin-ske svetovalce, ki bi mogli vzeti patent v izmišljevanju novih davkov. Hoteli so namreč uvesti davek od postelj in sicer na ta način, da bi morali hotelirji in drugi, ki oddajajo postelje v najem, plaćati od vsakega tujca, ki prcnočuje, 10 pfenigov, kar bi donašalo letno okroglo 21.000 mark. Ta denar bi potem porabili v prospeh društev za povzdigo tujskc- ga prometa, kl naj bi delaH petrebno reklamo. Okrajni odbor je ta pred** zavrnil. ♦ Nagrada n tlavo Mrite*. Večkratni morilec v San Oiovanni. Pianetti, )e pobegnil v gore blizu Bergama. Mnogo karabinierjev hi vojakov so poslali, da sa zasledn]e]o. Prišlo je do spopada med vojaki in morilcem, toda ta Je srečno uS€L Pred par dnevi Je rekel Pianetti ne-kemu pastirju, da se bo takrat podal, kadar mu zmanjka municije, toda zadnjo patrono hoče porabiti za se. Vznemirjenost v San Giovanni je velika. Ljudje se ne upajo iz hiš. Rodbina morilca se je izselila iz kraja. Na glavo morilčevo je vlada raspisala 3000 !ir. * Umor zaradi nesrečne Ijubeznl. Iz Rima poročajo: V Ozieri pri Sas-sariju na Sardini so aretirali soprogo pijonirskega stotnika Lucinija, ker ie na sumu, da je s sekiro usmrtila po-sestnika Piređdua, ko je ta spal. — Pireddu je stanoval v stotnikovi niši in je bii intimen prijatelj rjegove žene. Zek so bili začuđeni sosedje, ko se je pred kratkim govorilo, da hoče Pireddu poročiti neko bogato vdovo. Splošno prevladuje mnenje, da ji zapuščena ljubica izvršila zločin iz mašoevanja. Denarnica umorjenega je bila nedotaknjena. V stotnikovein stanovanju nišo dobili sekire, ki jo je imela dekla za sekanje drva. * Dvorni svetnik univ. profesor Karei vitez pl. Czyh!ar2 umri. Včeraj ponoči je umri na Dunaju znani prof. rimskega prava na dunaiski univerzi Karei vitez pl. Czvhlarz. Rojen je bil v Lohosicah na severnem Češkem. L. 1858. se je habilitiral za rimsko pravo na praški univerzi, od 1. 1862. do 1863. je bil privatni docent in pravniški prefekt na terezijanski akademiji na Dunaju, od 1. 1869. pa ordi-narius za rimsko pravo v Pragi L' 1893. je bil p«»kl!can na dunajsko univerzo. Znana je njegova u!na knjiga institucij. L. 1904. je stopil v pokoj. Udeleževal se je pa tuđi političnega življenja. Od I. 1866. do 1. 1886. je bil češki deželni poslanec. L. 1895. je bil imenovan za člana gosposke zbornice, kjer se je pridružil ustavoverni stranki. * Golcglavost človeštva prero- kuje londonski zdravnik Steep. Na podlagi znanstvenega studija ie pri-še! do žalostnega zaključka, da bodo naši potomci pcpolnoma — plesasti. Sponi pod milim nebom sicer morejo to nesrećo od nas odvrniti, toda samo začasno. popolnoma preprečiti je ne morejo. Duševno delo je najvecji sovražnik las ter nam vzame triče-trtine naše energije: z eno bes€do, naši možgani delajo mnogo preveč. Poglejmo ženske: gologlavost je pri ženskah Ie redek pojav, kajti ženike baje večinoma nekoliko premalo na-penjajo svoje možgane. Od 1-pet omogočili. Vsakemu vlaku sledi lokomotiva z vojaštvom. — Iz Rige poročajo: Stevilo stavkuiočih ie naraslo na 40.000. čez 10.000 prstani-ških delavcev stavka. — Iz Petro-graria nadalje poročajo: Delavski nemiri so postali predvčerajšnj m precej resni. Na posnmeznih ceola na Grmu od 31. avgusta do 4. septembra s sledečim sporedom: V t ponedeljek 31. avgusta od 2.—4. po-poldne: Pomen konserviranja sadja in zelenjadi. Vzroki pokvarjenja sad-ia. Od 4.-6. ure: Praktične vaje v j sadni kuhinji K torek 1. septembra J od a—16. ure dopoida*: Kip—la. kisanje zelenjadL Konserviranje ze-ltnjadi v kozareflt in poiic»h- Od 1& do 12. ure: Praktične val«. Popoldne od 2.—4, ure: Naprava marmelad (zalzna), moi&e (poviđla) in zdrtau Od 4.-^ ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V sredo 2. septembra od 8. do 10. dopoldne: Vlaganje sadja v kozarce (naprava kompote). Shra-njevanje sadnih konserv. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. Popoldne od 2.—4. ure: Naprava soka iz jagodičevja in drugega sadja. Od 4.-6. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V četrtek 3. septembra: Dopoklne od 8.—10. ure: Sušenje sadja in zelenjadi. Od 10,-12. ure: Praktične vaje v sušenju. Popoldne od 2.—4. ure: Obiranje in spravljanje (shranjevanje- sadja. Vlaganje sadja v zaboje in košarice in sode v svrho kupčije. Od 4.—6. ure: Praktične vaje v sadovnjaku in sadni kleti. V petek dne 4. septembra: Dopoldne od S. do 10. ure: Naprava sadjevea (mošta). Sestava sadja in mosta. Kipenje mošta. Naprava oceta. Od 10.—12. ure: Praktične vaje v sadni kleti. Popoldne od 2.—4. ure: Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevea in ravnanje s po-kvarjenim sadjevcem. Od 4. do 5. ure: Praktične vaje v vinski kleti. — Predavanja prve tri oziroma štiri dni so namenjena v prvi vrsti našim go-spodinjam in dekletom: od 3. do 4. pa gosnodarjem. Tečaja se je udeležiti vseh 5 dni ali pa tuđi samo prve 3 oziroma 4 dni ali pa tuđi zadnja dva dneva. Ker se snrejme z ozirom na praktične demonstracije le omejeno števUo udeležencev. se je Treba nri-glasitl do 20. avgusta. Oddalrenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega, ki za podporo pravočas-no po dopisnici prosijo, povrne ravnateljstvo stroske za pot do Novega mesta in za prehrano po 1 K 30 v na dan. Vendar se izplača podpora le tištim. Ki se iim je izrecno dovolila. Prigrlasilom je pristaviti tuđi. katere dneve se misli dotienik udeležiti. Prošnje za podporo in priglasila je nasloviti na ravnateljstvo kmcti.iske sole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija — Kranjsko). KINO METROPOL v areni „Narodncga domacl. V četrtek 23., petek 24. folija: Izdajalec. SeBzacioaelr.a detektivska drama. Poroka na morju. Veseloigra. — Mak« in nfegovi priUtelJI. Prvo- vratna burka. — Od peresa do ŠO SSkire. Igrokaz iz življenja. — Izlet V goraj! Bgipt. Po naravi. Predstava ob ' 9. zveč. Cene: I. pr. 90 v., If. 70 v., III. 40 v. ▼ »oboto aar tpered. Današnii list obscga 6 strani Izdajateli in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarnea. Mnenje j?osp. dr K- Karwow*^Kega, glavnega zdravnika bolnišnice d-teta Jezusa v Varšavi. Več časa že rabim Vaše žekzna-to kina - vino Serravallo kak^ to-nično zdravilo pri bolanih in r.kon-valescentih v njihovo veliko korist, posebno zato. ker ono je zdravilo, ki ga tuđi ženske in otroci prav radi pijejo. Z mirno vestjo ga lahko pri-poročam vsem onim, ki ga rabijo. Varsava, 24. aprila 1911. Dr. K- Karwowski. „Baška" prro slovensko kopalSče u 3atam. Oiki%vle stuievuiia Ib «a|e vse lnformact|« 2773 JLSTTS TUDOR lastnik hotela Velebit. ' Kdor Ođol dosleđno rabi vsak dao, po našem danainjem znanja k»r najbolje neguje zobe in usta. Cena: V's steklenice K 120, "i steklcnicc (dosti za več mesecev) K 2*—. Bay-mm s konjičkom tvrdke Bergraann & Co, DeCin na Labi OrlfSsal vseh zuamk bay-ruma, zabranjuje tvoritev prhljaja, pre-zgodnje osivenje in izpadanje las, jači živce in dela poine, mehke lasee poleg tega je pa krepko vteralo proti onemoglosti udov (po napornih hojah) proti revmatičnim bolećinam itd. — Vsak dan priznalna pisma ! — Pazite izrecno na zalepno znamko »konji-ček«. Steklenica K 2 in 4 se dobiva po lekarnah, drogerijah. parfumerijah in brivnienh. 389 %f • Morsko kopalsM«, 11 OVI klimttlćno lečili&će S ww** hrvatsko Primorje. Dno morsko naplavljeno s čistim peskom, morje plitko in Čisto, moderno urejena solnčna in zračna kopaliŠča, solnčno konali^če na pečinah, hlado-vita obalna pot» perivoj, kopa-liščna glasba, zabave, lepa okolica za izlete, dobre restavracije, 500 urejenih sob v hotelih in vilah. Brez prahu, brez me^le in brez moskitov. Prospekte in navodila daje Lječflišno povjerenstvo. fletžoroSoglčno poroćllo. .— baro- « .. . ' ., . "5 °Pazft- metra !"« I ^etl0V1 ! Nebo "^ vanja t mm £ 3 ! . 1_________ 22. 2.pop. 732 6 ; 27-1 ! sr. jug pol. oblač „ 9. zv. 7313 , 209 sr. jzah. jasno 23 7. z). ' 727'A 17 9 si. jzah. del. oblaC. Srednja včerajSnja temperatura 227°, norm. 1S91 Paćavina v 24 urah itjti 00. Ii|«MIsm1ui ,Rrc*ttim banka y LjnMjanr. Uradni kurzi don. bone 22. Juliji J 914 __. _. _ --- INavil Rajifil 4«/o msj«TS renta . . . ♦ . 7^55 7975 420/0 srebrna imU .-'.'. »95 S315 40/0 avstr. kronska renta . . 7990 8010 ¥>/• OfT krOBska rttlU . . 77*55 77 75 4% kranjsko dež. posofilo , M p$uU«iarftw| iriMNa u arhitekturo in ttavbno« toh«Mka ttelai | tOMsrstv* in misarstvo • strojnim obratom as «tn»>aa ia ffiaa dolai opmhmrnm m strojnim obratom v Kooosak ia aa Vi4uj kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — PriporoAa so sa stavbaa dola vsake vrste. $■■■!■■ «Ma#«imi1n W obiskujejo priv* nrnDi TiuBDDIlIosebe m s° dobr° |I1CU1I UUtUllllIAI uvedeni, se proti visoki proviziji sprtjBafo od svetovno-znane firme za sukno. Ponudbe na naslov: Hioclnfritz, Češko. Ptstlacti Nr. 11. 2396 Spretne zastopnlke za prodajo s provizijo sivalnih strojev, Ogleda] in ur proti mesečnemu odpla-Čevanju sprejme J. KllaVOSOk, veletrgovina s šiv. stroji, Praga Ž002-IL 284! Meblovana ^ meječno sobo a posebnim vkodom, so odda t Gledališki ulici štev. 7 11, 9. 2 učenca sprejme 2818 Anton Bnčar, Breilce trgovina x moimnlm blagoaa. ■ ■ ■■■■■ privoli* m rnKik, ■ ■■■■■■ m m pM rnd .kniic^kia po BJ ■ ■■■■■ ilon, trn ■• mu dobro n {>!«£« I1UUI ia n*i Bcmudomi »poroci *»o ■ m^S^PM »f"£» P<** .MH pratel 47-, pomožnil; so takol sprolso pri Josipu Mutier kleparskemu mojstm v Kočevjs. Sa nilokaraot Id so pota i ts- foiia amleka ao lito sa takol ali posnolo dober mlekar ali mlekarski pomoćnik. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2*36 (fl* f #■* fl *1 • 0 Pojasnilno brošuro o hitiemjenju in temeljitem ozdravi I 111II |lili I brez motenja pokliča, brer ponovitve, brez živega %||||||l||l I srebra in drugih strupov, orez v brizga van ja, brez Skod LJlIllllllll ;'-vi^ postranskih učinkov razpošilja za 20 h za IriailSlSlli • -C5tnjno v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med. H. Seemann. Sommerfeld 83 (Lausitz) Potnik za vina SlOTenec, zmožen nemškoga Joslka, ia Kranjsko In Staforsko, ki je vešč v tej stroki in ie potovat v teh predmetih, B% SpTO|aiO S 19« ST" gustom oziroma 1. septembrom t L proti dobri pro iziji, evcntuclno tuđi proti stalni plači od prvorazredne, dobro po lu]oče tvrdke. Oglase se naj le taki gespodje, ki labko dokaiejo, da so dobro vpeljani pri odjeinalcih in v stanu število svojih odjemalcev t teh deželah še zvečati Gospodje, ki hoČejo biti stalno nastavljeni, morajo, ako nišo na potovanju, tudt V biroiu delovati, vsled česar morajo imeti popolno trgovsko izobrazbo. Gospodom reflektantom, ki so Še v službi, je diskrecija zajamčena. Detajlirane ponudbe z listinami je poslati na Eflril Isckor A Cof Trst in Kopor. 2825 Klasično lzbolfftevalno sredstvo za lahke Juhe, priknhe In mesnate Jedi vseti vrst 2719 Dopolnjcno z Grafovo zabe PRVA KRAIUSKA MEIILIU DROGERUA ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. Oblastieno koflinijoim vt» stopi Uatnnovljenn im%m 18S7. Jnton r\anc L]aM|ua, SUtoraka aliea 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpokago. \ SANATORIUM • EMONA POROCNJSNICA iTLUUBLuJANA komensklc»a ulica ^ Ti / SEF'ZDKM* PRMARkJI DR FR DERGANC ] Vsalc dan «vež SLADOLED ledena kawa J. ZAL ZNIK Stari trg it. 21. Kontorista z na-topom služba 1 oktobra sornme losam tr^aviaa Fr- Sorko Ia sla ▼ C#rkalel. . 2833 Prosto stanovanje, pla^a po dogovoru — Ponudbe s priloženim? tz-pričevali je VDoslati na gorenji nasluv do 15. septembra aA IZBIRO pošilja tuđi na deželo: Krasne Ii ilir Mi«,*••!»■•, I II f r "•^«* k»|j«> I III I »#pil°ln vsako li U li li "o wtmm daje Ml to liravfO. Vtorec 3 steklenice 5 kg (ranko po polt-nem povzetio K 4 80 — Edioa »loga: Br. Novaković, fdetrgoviia tioju Vensovtka, Marstk, =- BUUgc, KmJ^u, žgasja M. = | IU«jo m I ^astopniki, proti vieoki proviziji za poset I ?ri poljcdekih, obrtnik.h, uradiukih, za I gospode in gospe. Prodaja suknenega blaga. I Vpeljani imajo prednost, nevpeljani, ki I majo mnoco znanstva, se vpe'jejo Ponudbe I nod TmottfakHh 4S13 ■• aaaseastcln A |] V*ftor, Fra^a n, taak«. 2778 ilčenec dobrih sta^ev, s primerno šolsko izobrazbo SO SproJmO v trgovino šp* cerijs! e^a '^ad« Se zemiji^će. V neposredni bližim vHik'h r i^n\c Mimo voz jo vsjk dan poštni tovorni av-ton^o^'ili. Vsako poletje obilo leto-viščarjev 2822 Naslov pove interesentom uprava. »S'ov. Naroda«. 1 fažn 2a 9KliW ii ta?anane! Namettevalni urad „Zveze češko-slov. gostilntorskih ntmeSćeDcev* v Trstu, Belvederc 7, priorroča dobro iručeoo, jezikov zmožno osobje, brczplaCno. JPV Sprejme se učenka iz bohie hiše, s primerno bolsko izobrazbo v trgovino z mešanim blagom Iajaae Andrašld, Pođbrdo ob Baćl, Primorsko. 2812 Nova enonadatropna VILA v Savinski dolini, 10 minut od večjega trga in železniške postaje, 5 sob, 1 vel. salon z balkonom, kuhinja, klet, shrambe; solidno gospodarsko poslopie, obokani hlevi in klet; sadni in kuhinjski vrt, SO proda po zelo nizki ceni za 1 K 15 000. Tuđi njive in travniki so naprodaj Polovico kupnine ostane lahko vknjižene Zelo pripravno za malega trgovca alt penzijonista* 2761 ' Kje, pove uprava »Slov. Naroda«. St. 9^8. 2830 Oglas dražbe zo zjrodbo noveso župnlščo u Dluačl ki se bode vršila dne 2. avgnsta 1914 ob 10. nrl predpoldne na sedetn tnpanstva v Matavuna ftt 8. Ćela zgradba je cenjena na K 20.500*—. Nacrt troškovnik in pogoji so razgrnjeni v občinskem tiradu vsak dan od 8—12 ure predpoldne, ob delavnikih (razun sobote) tuđi od 3—6 popoldnc Delo se c d ia najcenejSemu ponudniku. Pred pričetkom dražbe je položiti 5% varSćine. Županstvo občine Naklo na Goriškem. 12 d/ti od 18. do 30. /M/a posebno ugoden aakap modnih čealjea te sezone. Damski nizki čevlji; Moderne oblike; Dobra vrsta Chevreau crni, na gumbe __ .^ o vavadna cena K /4*50, 1250, sedaj MV lU'&tr Ia kvaliteta: Chevreau crni in rjavi Ia n Lack z blagom (Stoffein$a£z) tn s špangami Ia n Pumps oblake v rjavem Calf} Lack in Chevreau usnju Navadne cene K 20-50, 1&50, 1&50 sedaj K t280 in 15 80 NtzJd platmeni devlji s špango J£ 5*50 Čevlji za gospode: liizla in visoki, čmi in rjavi od K 1280 naprej. Laum-Tenis čevlji: Ia kvaliteta bdi in sivi (chrom usnjcU podplcU) damski K 7*50, za gospode K 8*50 Cevlji za dom za dame in gospode: par K l'oO (Samo toliko iasa. falticor zaloge.J Anglo-Novak, Ljubljana, Selenburgova ulica (nasproti c. kr. glavne pošte). Stavbeno podjetje: Prevzamem jaime in zasebne stavbe, idezobetonske mostove, gtrope itd. — Popravila iz-vršujem po najnižih cenah. Izdelujem nacrte tn dajem strohovna navodila. Parketna tovar na: Velika zaloga hrastovih m bukovih de&čicjkateredobavim z ali brez polaganja; prtvza-mem tuđi popravila in pologom deičzce na »tara ie ob-stopda tla. Strojno mizarstvo: Jzddujem vm davbeno-mizar-Mvotododaae ddaj potnitvo le proti naročilu. Izvriujem tuđi vakovrstoa popravila točno, povoljno in po nizkih cenah. Tesarstvo: Prevzamem um v to stroko spadajoda delafkakor; stresne stole, stnpe, verande, barake odre u L d. — Popravila izvršufem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in lagam hlode tuđi prott plačUu. — Po Se-leznia poslan les se dostavi na iagopo lastnem industrijskem tiru iz driavnega kolodvora. Ustanovljeno L /900. V. Scagneiti, Ljubljana. <* t^ou #». 29a TekmtM pmarna. za Maditom driavnega kolodvora* ' * ■