teto VI., štev. 188 Ljubljana, petek 14, avgusta 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din pm bhaji ob 4. *l«rty). aar Stane mesečno Din »5 —; sa ino-tete a t v o Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 16/I. — Telefon štev. 7«. Hotna redakcija 1 od 19. ure naprti ▼ Knaflovi ul, Jt. 5/I — Telefon it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveio in politiko Uprava1 Upravništvo: Ljubljana, Prešernov* ulica it. s*. — Telefon St. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, PreSer« nova ulica St. 4. — Telefon St. ' Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem fek. zavodu: Ljub. ljana St. 11.842 - Praha čislo 7S.1S0, Wien'Nr. 105.241. Ljubljana, 13. avgusta. Odgovorili smo že na kratko glasilu SLS. ki mu nI prav, da ie dr. Žerjav na sobotnem sestanku izvrševalnega odbora SDS povdarjal, da »slovenskega vprašanja« v državnopolitičnem smislu al Mi smatramo, da se oni klerikalni voditelji, ki znajo misliti, popolnoma strinjajo s to konštatacijo, a tega ne Upajo javno priznati Kdor danes še misli, da sta federalizem ali »zakonodajna avtonomija* mogoča, temu pač ni pomoči. SLS se je te ideje oklenila videč, da je v naši narodni državi kot verska jn plemenska stranka obsojena v stalno nemoč, iz naše Slovenije pa bi se dala napraviti čedna papeževa provinca. V kolikor torej obstoja »slovensko vprašanje«, je to vprašanje predvsem kulturn»političnega značaja. Eksistenčno pravo Jugoslavije tiči v narodnostnem načelu. Pozivaje se nanj smo dobili Slovenci in Hrvati svobodo in ujedinjenje s Srbijo. Ako hoče Jugoslavija kdaj izpolniti svojo občo kulturno nalogo, posebej pa svojo veliko zadačo. da organizira Evropi Balkan, ako nam hoče odrešiti zasužnjene brate, mora v bodočih dveh desetletjih izvesti popolno duševno ujedinjenje naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. aH bolje rečeno: naroda Jugoslovenov, kakor nas imenuje ves svet. Ne le inteligenca, vse mase se morab vzgojiti v zavesti narodnega edinstva, t. j. v zavesti, da niso sami Srbi cel narod, ne Hrvati, ne Slovenci, temveč le vsi skupaj. Narodna solidarnost zavest, da smo Jugo-sloveni ena celina in ne aritmetična vsota ljudi, mora povsem podreti plemenske granice. Vsak narodni čut ima državotvorno posledico: vsak narod hoče biti združen v lastni državi, ako m v kolikor pa ni osvobojen, je ireden-tist. Jugoslovensko orijentrrano ljudstvo hoče unitaristično Jugoslavijo, a pristaši zastarele teorije treh narodov morejo misliti le na federacije. Oni pod-črtavajo, kar nas loči, boje se amalga-miranja. ki napreduje preko vseh zaprek. Oni goje plemensko mržnjo, od katere žive in ji skušajo ohraniti značaj preišnje faze, boječ se potrebne in pri-rodne evolucije narodnega čuta Slovencev na celo Jugoslovenstvo. Da svojo teorijo utrdijo, vlačijo zraven Bolgare, dasi je za vsakogar jasno, da se položaja Bolgarov napram Srbstvu ne more primerjati s položajem Hrvatov in Slovencev. Slovenci, v kolikor se politično zavedajo. se po teh vidiKih dele v jugoslovensko orientirani in v separatistični del. Tega poslednjega se je SLS tako PonolnoTra polastila, da ji je tu zrastlo dobrodošlo »figovo pero» za klerikalno erimaso. da javno mnenje upravičeno tudi vse druge separatiste smatra za politične klerikalce. Jasno je. katera struja je bližja državni ideji. V tem smislu je tudi razumeti Povdarianie državotvornosti SDS v Sbvenijl, kateri tudi naiširše mase vsled tesra instiktivno opisujejo na rovaš vse težave v naši državni organizaciji pa bodi SDS v vladi ali v oooziciii. SDS ie po svojem kulturnem in političnem delu polifčn? predstavnik jugoslovenske ideje med Slovenci. To bi morali imeti ored očmi vsi naši državniki, kadar odločajo o Sloveniji. Pravilno se ie na seji izvrševalnega odbora opozarjalo, kako je naimlaiša racija — velesila Italija v poslednjih 60 letih znala ustvariti italiianski narodni čut. V boju s klerikalizrrnm, ki je bil čisto sličen našemu boiu. in v borbi z neštetimi oartikularizmi je prodrla itali-ianska državna in narodna ideja v mase. Kdnr opaztrie. kaj dela Italija po šolah ta dan na dan v javnosti za povzdigo narodne zavesti, se bo mogel marsičesa naučiti, kar je važno tudi za Jugoslavijo. Slovenci ne bodo nikoli ne Srbi (na stražo*. Beograd. 13. avgusta, p. C. Gjoka Jelinič ,ki je kot »naročita strana* znan 00 svojem sodelovanju za ustanovitev RR sporazuma, je bi! z ukazom postavljen za pomočnika ministra notranjih del. Takoj nato je bil z drugim ukazom v tem svojem položaju upokojen. Enoten klub HZ in radičevskih disidentov Zagreb, 13. avgusta n. Radičevski disiden-ti pod vodstvom dr. Buča so dosegli z zajedničarji sporazum za formiranje enotnega kluba. Stranki kot taki ostaneta še nadalje. Sestavljen je bil tudi skupen pro?!as, katerega je podpisalo 16 poslsncev zajedničar-jev in bivših radičevcev. Ta proglas navaja vse dogodke za časa pripravljanja in sklepanja RR vlade. Poslanci javljajo, da ne morejo slediti novi politiki, ker je zavrgU HSS ves program dosedanje hrvatske politi-ke. Radičevski disident! so obenem pričeli vtliko agtrrati po provinci. Jutri izide prva številka njihovega glasila »Svobodna republika«. V ",~r.zki vojaki Pieve dl Cadore. 13. avgusta a. Včeraj je odšla iz Cortine D'Ampezzo alpinska četa na vgje. Ko je prišla na cilj, so vojaki me. nažirali. Takoj nato so se pojavile pri ve« ani vojakov bolečine v želodcu. Od 95 mož, ki jih je štela stotnija, jih je 82 obležalo. Preiskava je dognala, da so bili vojaki zk strupljeni s slabim mesom. Polet c^oli Ettooc v ireh dneh Parit, 13. avgusta s. Letalski kapetan Arrachard je sinoči srečno končal polet okoli Evrope v treh dneh. Preletel je progo Pariz, Beograd. Carigrad, Bukarešta, Mo. »kva, Kodanj, Pariz (t j. 7600 km) v 39. urah 15. miautah. Prijateljski pakt me d Albanijo in Jugoslavijo Beograd, 13. avgusta, r. Danes opoldne je zunanji minister dr. Ninčič konferiral z albanskim notranjim ministrom Cena - begom. Sestanku se pripisuje večji pomen, ker je albanski minister dospel v Beograd v svrho. da sklene več ekonomsko - trgovinskih konvencij. A kakor se splošno smatra, gre tudi za sklenitev prijateljskega pakta med Albanijo in Jugoslavijo. Razpust fašistovskih napa-dalnih čet Rim, 13. avgusta, k. Vrhovno oblastvo narodne milice je odredilo, 1. da se razpu« ste takozvane sciuadre d'azionc (napadalne čete), in sicer ob vsaki označbi, t j. tudi ako obstojajo dalje pod naslovom športnih društev in podobno, in 2. da se prepove nošnja vsake uniforme, razen predpisanega kroja narodne milice, pa tudi jeklenih šle« mov, prepovedanega orožja, bodal itd. Ne smejo se nositi črne srajce brez suknjiča, izvzemši slučaje, ki jih določa stranka. Pričetek uporov v Tripoli-tasiii Rim, 13. avgusta. !. »Tribuna« poroča, da so uporniki v Cirenajki blizu Mcrga napadli Italijansko vojaško kolono. Uporniki so ustrelili stotnika in več vojakov. Viada je odredila stroge ukrepe proti vstašem, ki so v zvezi z rifovskimi Kabili. Upor v Siriji London, 13. avgusta s. Po poročilih i2 Bagdada so uplenili uporni Druži tri fran« coska letala in šest topov ter zajeli 300 Francozov. Položaj v Maroku. Pariz, 13. avgusta, a. Uradno porodilo 6 dogodkih v Maroku pravi: Sovražnik demo-raliziran po akci.i franc. čet na hribu Lu-koš je pobegni! proti severu ter popolnoma zapustil Djebel Sarasar. Francoski avijatiki so ga zasledovali. Mnogoštevilna plemena 90 izrazila željo, da bi se pričela pogajanja ln da bi se udaia Franoozom. Madrid. 13. avgusta s. Francosko-španske čete na fronti Lukoš so zasedle Sasarski masiv. Španci so zožili krog vzdolž reke med Resbasoni in Umbscdro. Lon&on, 13. avgusta s. »Daily Telegraph« roroča iz Feza: Domnevajo, da je bila vefi-ka francoska ofenziva odgoder.a, dokler ne pridejo ojačenja. Čete r.a fronti so vsled vojnih operacij in vročine zelo utrujene. Bo. javila se ie tudi griža. Celovški škof proti koroškim Slovencem "IlerilicT' .ii povsodi sovražn"- naroda Kakor v Istri in ostalem jugoslovan- skem Primorju pod Italijo, kjer pošilja višja cerkvena oblast v slovenske in hrvatske župnije italijanske duhovnike, ki ne razumejo jezika svojih vernikov, da bi se tako čim prej poitalijančilo naše prebivalstvo ter zatrl na zunaj njegov neitalijanski značaj, ravno tako stremi tudi na Koroškem višja cerkvena oblast po čim prejšnji germanizaciji tamošnjih Slovencev in iztrebljenju vsega, kar je slovenskega. V Primorju niso nikdar cerkvene oblasti protestirale proti preganjanju slovenske duhovščine po fašistih, pač Pa so to preganjanje posredno in neposredno vneto podpirale. Predvsem _ so radevolje ustrezale vsem zahtevam italijanskih fašistov, naperjenim proti slovenski duhovščini ter so v vse kraje, odkoder so bili pregnani slovenski duhovniki, poslale takoj italijanske župnike in kaplane. Ravno tako se je godilo in se še godi na Koroškem. Vatikan je na Italijanskem zaveznik fašistov, na Koroškem pa je cerkvena oblast poslušna in volina dekla germanizatoriev ter po željah in navodilih «Heimatbunda» vneto preganja slovensko duhovščino . . . Nešteto slovenskih duhovnikov je pregnal »Heimatbund« iz slovenskih župnij, njihov poglavar celovški škof (protek-tor Družbe sv. Mohorja!), pa ni nikdar izrekel besede v prilog svojim podrejenim preganjanim duhovnikom, pač pa je takoj na njihovo mesto imenoval nemške duhovnike, ki ne razumejo jezika slovenskega prebivalstva. To je rimska cerkvena politika, ki ni bila nikdar naklonjena Slovanom in ki je vedno podpirala vse. kar je pospeševalo raznarodovanie Slovanov. Tako dela Rim za uresničenje gesla: En hlev tn en pastir! Nov čin sovraštva in narodne nestrpnosti napram Slovencem ie zakrivil v zadnjem času zopet celovški škof. Izdal je namreč šematizem celovške škofije, ki popolnoma zanikuje obstoj Slovencev na Koroškem. «Koroški Slovenec* piše o tej stvari in pravi med drugim: «V dosedaniih še-matizmih ie bil pri posameznih župnijah zabeležen tudi jezik dotične župnije, bodisi slovenski ali nemški ali oboje, v letošnjem tega pogrešamo. Doslej so v našem šematizmu poleg nemških bila navedena, kjer ie bilo to potrebno, tudi slovenska imena župnij. Iz letošnjega šematizma so izbacnjena vsa slovenska imena naših župnij; ntii enega ne najdemo več. Pa ne samo tn. V letošnjem še- matizmu tudi ne vidimo zabeležene ne ene cerkvene organizacije, bodisi Marijine družbe ali druge stanovske organizacije, na slovenskih tleh. ko ima vendar skoraj že vsaka fara svojo Marijino družbo. V šematizmu čitamo pač ime na nemških stanovskih organizacij, slovenske pa ne najdemo niti ene. Iz tega sledi le eno: da nas hoče škofij-stvo, seveda na pritisk »Heimatbunda«. pred zunanjim svetom popolnoma utajiti. »Slovenci.« tako se bo reklo vnaprej. «na Koroškem kot narod ne eksi-stiraio več. Niti cerkvena oblast ne vd več za nje Poglejte le šematizem! Nit' ene slovenske fare. ne ene slovenske cerkvene organizacije nI več. In to ie statistika, katero je izdala cerkvena oblast, ki mora vendar spoštovati resnico in pravico: torei mora biti tudi statistika resnična in zanetiva.« Tako piše »Koroški Slovenec«, ki je urejevan popolnoma v katoliškem duhu! Sovraštvo celovšV«?a škofa prot' Slovencem gre torej tako d*1eč. da v svojem uradnem šematizmu niti ne na-vaia slovenskih verskih organizacij! »Koroški Slovenec* p!še: »Letošnji šematizem pomeni potemtakem za nas koroške Slovence enega najhuišlh udarcev, ki smo jih kdajkoli utrpeli na narodnem polju, udarec, ki nas tem bol' boli. ker smo ga preiel' od ob1»ert'eno — sprejema od kočevskih oe-kvenlh uradov tudi samonemške v!°ge.» Taka ie torej ta stvar' V Italiii podpira katoliška cerkvena oblast Italijan? na račun Slovencev in preganja slovensko duhovščino, na Koroškem Neme.? proti Slovencem — povsodi gre cerkve na politika na na? račun! To si ie treba zapomniti! Potrebno pojasnilo Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: «V seji izvršilnega odbora SDS za ljubljansko oblast dne 8. t. m. je poročal bivši pomočnik ministra za šume in rude g. Mohorič, po «Jutru» z dne 11. tega meseca med drugim sledeče: .Zato smo posebno pozornost posvečali vprašanju umiljenja odplačevanja zaostalih davkov z dovolitvijo večjega števila in daljših obrokov. Generalna direkcija neposrednih davkov je na intervencijo dr. Žerjava izdala delegaciii tozadeven nalog, ki pa žalibog v praksi ni dosegel željenega efekta.' Finančna delegacija ugotavlja, da nI prejela od generalne direkcije nikakega odloka, da naj se dovoljujejo obroki v večjem številu in z daljšimi termini.« K tej objavi dostavUa «S1ovenec». da je ž njo trditev g. Mohoriča »uradno ovržena« in da «s tem razpade v nič tudi tista edina «zasluga» g. bivšega ministra Žerjava za omilienie davkov v Sloveniji, katero je g. Mohorič vedel pokazati na zboru SDS.« Ze z ozirom na ta komentar objava finančne delegacije ne sme ostati brez odgovora. Ugotavliamo, da ie g. Mohorič poročal na podlagi ustmenih razgovorov in pismene korespondence, ki jih je stalno vodil minister Žerjav z ministrom financ o vprašanju davčne preobremenitve Slovenije. Pri rokah imamo danes le en del te korespondence, a že tn zadostuje kot dokaz, da trditev g. Mohoriča ne more biti ovržena. V vrsti svojih utemeljenih onozoril je dr. Žerjav dne 30. aprila 1925. pisal finančnemu ministru obširno pismo, v katerem oso-bito poudarja, da poostreno iztirievanje zaostankov vojnega davka v Sloveniii zadene predvsem ljudi, ki so morebitne višje dohodke že zdavnaj porabili. Sedanja davčna praksa ustvarja neznosne razmere, intabulaci.ie. ekseknciie ženejo prizadete v obup in so v današnji splošni stagnaciji in krizi naravnost pogubne za gospodarsko življenje. Slovenski davkoplačevalci so do konca februarja plačati skoraj 100 milijonov vojnega davka. t. j. 90 odst. vseh svojih obveznosti. Dr. Žerjav smatra za neobhodno potrebno, da se zaostanek ali kumulativno ali pa vsaj v onih slučajih kjer je bila ogrožena eksistenca davkoplačevalca odpiše, odnosno se v drugih slučajih dovoljujejo primerni obroki. Na to pismo je dr. Žerjav prejel službeni odgovor finančnega ministra, ki priznava, da je bilo v Sloveniji plačano »oko 90 odst. od ukupno razresenog po-reza na ratnu dobit«, toda smatra, da bi z ozirom na davčno moralo in ker bi to bil slab precedens za ostale pokrajine kumulativni odpis ne smel dovoliti. Pač pa zatrjuje finančni minister, da se posveča onim slučaiem, kjer .ie ogrožena eksistenca obvezanca »nuna pažnia« in zagotavlja »v konkretnih slučajih, v granieah zakona, potrebne olakšice ter tudi podaljšanje roka za plačilo dol«aj» Nadalje pa minister opozarja še na čl. 53. zakona o proračunskih dvanai-stinah za 1925.. v katerem je predvideno desetletno zastaranje davka na vojni dobiček. Sporočeno nam je bilo, da je prenis tega službenega odgovora finančnega ministra bil uradno poslan tudi fiiančnl delegaciji v Liubljani. ki je s tem morala biti obveščena, da ie minister pripravljen odobriti konkretne predloge za olakšice (torej odnis. po^allšame r*. ka itd.), a je tudi dobila migllai s čl "1. kiga pač ni moa-oee jasneje stilizirari. Navzlic tej pismeni izjavi ministra financ se množijo pritožbe o naravnost kruti iztirjevalni praksi. G. Mohorič je torej s polno pravico obžaloval, da ministrovim besedam niso sledila primerna dejanja. Sporazum med Londonom in Parizom Vprašanje vstopa Nemčije v Zve- zo narodov rešeno. — Zmaga francoskega stališča v varnostnem paktu. — Ameriški interesi. Pariz. 13. avgusta. Najvažnejša vest. ki ie dospela tekom noči iz Londona, naznama. da se je doseglo med Francijo in Veliko Britanijo popolno soglasje glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Po inicijativi Anglije je bilo sklenjeno, da se more že v septembru ob priliki zasedanja sveta Zveze narodov v načelu sprejeti vstop Nemčije v Zvezo, ako nemška vlada takoj prosi za sprejem Ta sklep ie bil sprejet zato. da se ne prepreči vstop Nemčije po letošnjem septembru, kaiti vstop Nemčije je potreben za sklep varnostnega pakta. Akn Nemčija prosi sedaj za sprejem v Zvezo. bo njeni želji ugodeno, toda šele potem. ko bo veleposlaniška konferenca službeno naznanila Zvezi narodov, da ic Nemčija izpolnila vse svoje razorožlt-vene obveznosti. Ko se to zgodi, stopijo avtomatično v veliavo varnostni pakt in arbitražne pogodbe. Glede sankcij Anglija ne zahteva, da bi se morali vsi slučaji predložiti Zvezi narodov. Anglija je pritrdila, da zadostuje, ako Pariz ln London ugotovita, da gre za sovražen akt. Po avtentičnih poročilih sta Briand m Chamberlain danes ponovno razpravljala o odgovoru na nemško noto. Chamberlain je sprejel francoske. Briand pa angleške izpreminjevalne predloge. Pri tem razgovoru so bili prisotni tudi državni podta^iki in izvedenci. Popoldne ie bil oficijelen razgovor med obema zunanjima mi.iistroma zaključen. O sestanku je bil izdan sledeči uradni komunikč: V razgovorih med francoskim Ztma-njim ministrom Briandom in angleškim zunanjim ministrom Chamb<*rlainom se je dosegel sporazum v vprašanlu odgovora. ki ga namerava francoska vlada v soorazmu z zavezniki poslati v Ber- lin. Ob priliki sestanka obeh zunanjih ministrov se je izvršila tudi izmenjava misli o varnostnem paktu, ki se pa brez pogajanj s prizadetimi državami ne more formulirati. Londonski razgovori so zelo povečali nado. da se bodo mogla v najkrajšem času vršiti pogajanja v svrho res končnoveljavnega rezultata. Chamberlain je izrazil končnoveljavno pritrditev angleške vlade k noti. ki se bo pred izročitvijo v Berlinu poslala francoskim zaveznikom v informacijo. »Matin« poroča, da sta Briand in Chamberlain ugotovila štiri slučaje, v katerih sme nastopiti Francija, ne da bi Zveza narodov posegla v akcijo. Ti slu-čaii so naslednji: i.) Vpad Nemčije v Francijo 2.) Pošiljanje nemških čet v velikih množinah v demilitarizirano Po-renie. 3.) Pregrupaci.ia nemških čet v neposredni bližini vpadišč in 4.) grad-ba trdnjav in druga dela. ki imajo Iz-kliučno vcaški značai. O teh slučaiih piše posredno tudi «Manchester Guardian«, ki pravi, da bo Zveza narodov odločevala le v manj resnih kršitvah varnostnega pakta. Tukajšnje časopisie pripominia k bivanju zunanjega ministra Brianda v Londonu, da je vzbudilo posebno pozornost deistvo. da ie bil ameriški poslanik Houghton navzoč pri zajtrku, ki gq ie dalo francosko poslaništvo, kakor tudi pri obedu, ki ga ie priredil Chamberlain na čast Brianda. Sklepa se iz tega. da ie prisotnost ameriškega poslanca velikega političnega pomena, ker dokazuie velik interes, ki ga imaio Zediniene države zn rešitev vnrašama varnostnega pakta. Poslanik Hmighton ie bil namreč svoiečasno ameriški poslanik v Berlinu m se njemu pripisuje očetovstvo varnostnega pakta, ki ga le potem lord D'Abemoon sugeriral Stre-sema nnu. Arbitražne pogodbe med balkanskimi državami Pariški univerzitetni profesor, zgodovinar A Aulard je priobčil v »Quo-ditienu«, dnevniku kartela francoske le vlčarske (sedanle vladne) stranke v številki od 9. avgusta uvodni članek, v katerem pravi, da bi se dal Balkan pomiriti samo potom arbitražnih pogodb med balkanskimi državami. Članek nas zanima ne samo radi stavljenih predlogov, temveč tudi radi nsebe pisca, ki pravi, da ne bo prej miru v Evropi, predno ga ne bo na Balkanu. Teza g. Aularda je sledeča: balkanske sile. to se pravi Grčija, Jugoslavija Rtimuni.ia in Bolgarija naj sklenejo med seboj obligatorične arbitražne pogodbe in sicer na podlagi obstoječih mirovnih oogndb. Pisec pa ni samo platonski pristaš tega modernega diplomatskega sistema temveč se je v tej zadevi že razgovar-ial iuliia meseca na kongresu udruženj za Zvezo narodov, ki se je vršil v Varšavi, s helenskimi, rumunskimi in bolgarskimi delegati. Pove tudi vzrok, zakaj ni konferiral z našimi odposlanci: »Prav rad bi bil tudi govoril s Srbi, toda Jugoslavija ne pošilja nikoli delegatov na naše kongrese, na katerih so zastopani skoraj vsi drugi narodi Evro oe. ker vedo. da se tu. v zasebnih pogovorih. pripravlia gibanje mnenja. Mi mogrede rečeno bi mogla naoraviti ta čudna odsotnost vtis. da politična vzgo ia srbsko - hrvatsko - slovenskega naroda ne stoji tako visoko kot ona njegovih sosedov«. (V gotovem oziru ima pisec prav, kajti mi se ali sploh ne udeležujemo mednarodnih prireditev in sicer iz gole brezbrižnosti, ali pa včasih pošiljamo nanje ljudi, ki ne spadajo tja in nam s svojim nastopom le škodujejo.) G. Aulard je stopil v stike z g. Mac-casom. članom helenskega poslaništva v Parizu in z g. Djuvaro. profesorjem na bukareškem vseučilišču in poslancem rumunske skupščine. Obadva sta navdušena pristaša ideje arbitražnih pogodb m jo propagirata vsak v svo-ii domovini. G. Aulard je pisal g. Djuvari pismo, v katerem pravi med drugim: »če bi štiri balkanske sile sklenile med seboj nogodbe, ki bi se dale proširiti na sosedne države in s katerimi bi se zavezale. da podvržejo arbitraži spore vseh vrst. ki obstojajo, ali ki bi mogli nastati med ni:mi — seveda na podlagi in v okviru mirovnih pogodb — bi bila to za Evropo nova in resna garancija za mir«. Dodal je: •Vsi narodi hočejo mir. Toda vsak narod se obotavlja, da bi storil prvi korak. ker se boji. da ga bodo hladm snre.ieli. Če bi le glas francoskega zgodovinam. nezainteresiranega prijate-lia. mogel razpršiti to ok'evan]e in pod žgati in spraviti do odločnosti dobro mirovno prizadevanje ter ga usmeriti na arbitražno pot. kako bi bil srečen, če bi priobčili ta moja čustva!« G. Djuvara je to storil in priobčil to nismo v rumunskih listih vseh strank, ki brez rezerve soglašajo z idejo obligatorične arbitraže. Enako toplo so pozdravili idejo grški dnevniki. G. Maccas se je v tej zadevi pogovarjal z grškim zunanjim ministrom, ki se je takoj izrekel za to idejo in je celo v obliki razgovora dal tisku sledečo kategorično izjavo: Predlaga dve stopnji jurisdikcije: 1.) mešano komisijo članov obeh strank pod predsedstvom nevtralca; 2.) apel na La Hayeško sodišče v pravnih sporih in na svet Zveze narodov v političnih sporih. Če bi se taka pogodba sklenila med Grčijo in kraljevino SHS. ne bi bila nikakor v nesoglasju z zvezno pogodbo. o kateri se ravnokar vodijo pogajanja med obema državama. G. Aulard upa, da bo prišlo do arbitražnih pogodb med Jugoslavijo, Ru-munijo in Grčijo. Glede Bolgarije je pa mnenja, da za enkrat še ne bi bilo politično, ji staviti enak predlog. Francosko javno mnenje bo z zadoščenjem pozdravilo stremljenje balkanskih držav po miru na podlagi demokratskega sistema arbitraže. — Br. Angleško-turški spor za Mosul Vilajet mosulski, ki nosi ime po svoji pre-stolici Mosulu, ležečem ob reki Ttgrisu v tKžini razvalin starodavnih Nlniv, je zadnja leta jabolko razdora med Turčijo in Anglijo. Obe deželi si ga lastita, prva zase, druga pa za svojega kHjenta, neodvisno arabsko državo Irak. Preliminarni razgovori med vojno so prisodili Mosul prvotno Franciji. Toda mosulski vilajet obiluje na petrolejskih vrelcih. Te si je zaželela Anglija v prepričanju, da bodo nekoč igrali še veliko vlogo v borbi za su-premacljo britskega imperija na morju. Tako je prišlo, da se je koncem svetovne vojne pri sklepu premirja s Turčijo v Mudrosu Francija odpovedala mosulskemu vilajetu v prid Angiiji. Zagotovila si je le močno ude-delžbo pri petrolejski eksploataciji. Britanske čete so torej zasedle vilajet s prisiljenim privoljenjem turške vlade. Vendar angorska vlada nikoli ni marala priznati Izvršenega čina in je pobijala legitimnost zasedbe. Zato je prišlo večkrat do vojaških operacij na turško-lraški meji. Dvakrat začeta direktna pogajanja med obema strankama niso privedla do nobenega rezultata. Končno je prišel lani v septembru cel spor pred Zvezo narodov. Ob« vladi sta izjavili, da bosta priznaH odločitev Zveze, vendar sta vztrajaM na (Uamentralno različnih vidikih. Anglija je smatrala prejkoslej, da je mo-sukko vprašanje s priklopftvijo tega vfla-jeta Iraku v načelu že rešeno. Dopustila je le {»pravilo meje, kj mora biti čisto lokalnega značaja v smislu želj In potreb prebivalstva. Turčija pa je hotela spraviti na tapet celotno vprašanje. Zveza narodov je imenovala posebno komisijo, ki naj na licu mesta prouči mosulski problem in Zvezi z Izčrpnim poročilom omogoči zavzeti končno stališče. To komisijo so sestavljali: bivši madžarski ministrski predsednik Teleki, švedski poslanik v Ru-rr,uniji Wirsen in belgijski polkovnik Pau-lls. Potem ko je na sestanku v Bruslju oktobra 1924. prišlo do določitve začasne demar-kaoljske čite med Irakom tn Turčijo, so se Zvezinl delegati podaH najprej v London, da čujejo stališče angleške vlade. Nato so odšli v Angoro in odtod koncem letošnjega Januarja v Mosul. Obšli so cel vilajet, zaslišali vse narodnosti in vse sloje prebivalstva Njihovo delo je sedaj končano. Komisija Je že predložila svetu Zveze narodov izčrpno poročilo In svoje predloge. Mosulska komisija Je predvsem zavrnila turško zahtevo po plebiscitu, češ da pome-šanost prebivalstva (po angleški s*atistBci je v vHajetu 450.000 Kurdov, 66.000 Turkov, 65.000 nestorijanskih kristjanov, 18.000 Židov) in njegova ni-zlta kulturna In politična izobrazba onemogoča plebiscit. Izjavlja s« tudi proti razdelitvi, ker je enotnost v interesu prebivalstva in govore zanjo tudi geografski in gospodarski razlogi. Zato predlaga sedaj komisija, naj ostane vse ozemlje južno od bruseljske demarki-cijske črte pri Iraku. To pa Ie za shičaj 6e se podaljša nadzorstvo Zveze narodov za nadaljnih 25 let In se ugodi lokalnim zahtevam Kurdov. Komisija namreč mtsH, da bi večina prebivalstva raje prišla pod Turčijo kot pod angleško suvereniieto, če bi kontro-la Zveze narodov prenehala 1. 1926., ko poteče pogodba med Veliko Britanijo ln Irakom. Komisija pač nima posebnega zaupanja v samostojno arabsko državo v Mezopotamiji. Zato sugerira misel,, naj podaljša Anglija svojo pogodbo z Irakom še za 25 let. Ni verjetno, da bi biM Angleži kaj posebno zadovoljni z ugotovitvijo mosulske komisije, da je Irak slab ln umeten stvor. Tudi jih r.ada'ievanje mandata ne zateljuje preveč, saj jih J« samo za leto 1924. stal čez 5 milijonov funtov šterlingov AH se bodo zadovoljili Turki z možno končno izgubo Mosula, ki je za njih vprašanje r.acijonainega prestrža, in se dali odpraviti s platoničrVm zatrdilom, da uživajo simpatijo domačinov, je tudi veliko vprašanje. Zveza narodov bo torej imeJr 'e težko delo, predno spravi s sveta mosulski spor. Politične beležke -f Prvi zagovornik Radičeve gosto-besednostl je postal Tomljenovičev su-šaški »Novi list«, ki priobčuje kuriozen uvodnik: «Mora H in sme II g. Radič molčati?«... Opisuje cel histori.iat Radičeve brbljavosti v zadnjih letih; priznava. kako je lani (namreč on, «Novi list«) trepetal pred vsako Radičevo iz-iavo, ker je bil globoko prepričan, da Radičeve besede krijejo smrtne udarce Davldovičevi vladi. V ostalem je vse to pozabljeno in gre zdaj samo za vprašanje, ali naj Radič letos molči Zahteva, k) jo v tem smislu postavljajo nekateri radikalski faktorji, Je absurdna. Ako bi Radič letos molčal, bi bil samo zaveznik onih. ki hočejo njegovo konstruktivno politiko izkoriščati v svrho oslabljenja in razceplje-nja njegove stranke. Skratka, gospod Radič mora zdaj mnogo govoriti; samo to naj pazi. k a j govori. Edino to lahko od njega zahtevajo radikali, ako nečejo v sedanjo vladno koalicijo vne- i sti sumnje v iskrenost svojih tendenc. Tako »modro« končuje »Novi list«. + Ponujanje klerikalcev RR režimu, •Slovenec« že nekaj dni polemizira s članki v nekem lističu, a se mu vidi, da dela to zato, da bi pripravil svoje bral-ce polagoma na skok v RR režim. [2 njegovih izvajanj zvemo, da bi klerikalci radi postali »sporazumaši«, toda ne za vsako, pač pa za dobro ceno,I Polemika je tako nespretno aranžirana, da ne more biti dvoma, da so članki, na katere odgovarja »Slovenec«, p^sani od samih klerikalcev. Kdo pa naj tudi verjame, da se bo glasilo, ki hoče bi-ti napredno, zavzemalo na vse krip'je zato. da bi prišli klerikalci v vlado? Dosedaj je bil običaj, da so se v Sloveniji samo klerikalni listi pehali zato, da bi SLS dobila nad Slovenci vso oblast. + Tudi stališče. O novem tiskovnem zakonu pravi «Kmetski list« med dru-1 gim: «Poštenim časopisom, ki nikomur ne kradejo časti, novi zakon ne bo škodoval, kakor tudi kazenski paragrafi o tatvini in goljufiji ne škodujejo poštenim ljudem. Za razne »Domoljube«, »Straže« in »Domovine« je pa že skrajni čas, da je prišel strog zakon«... Sebe, to se pravi: raznih »Kmetskih« ir: bivših «Kmetijskih listov«, »Republi-kancev« in «Avtonomistov», ne prišteva med one, ki so strogega zakona potrebni. Zato pa mi z zadovoljstvom ugotavljamo, da je »Kmetski list« v pričujoči številki skoro tolike dostojc kakor »Domovina«, ko še ni bilo novega tiskovnega zakona ... + Radičeve instrukcije za hrvatski sokolski zlet. V »Domu« objavlja Stjepan Radič: «Ves naš seljaški svet vob-če, posebno pa vse naše organizacije v zagrebškem in sosednjih okrajih, pozivamo, da pohite dne 15. in 16. t. m. v Zagreb, osoblto v slučaju, ako medtem doznajo, da bo zletu prisostvoval tudi Njegovo Veličanstvo naš kralj. Naši ljudje hvala Bogu vsi vedo. da se v nobenem (posebno pa v tako svečanem) primeru nikomur in ničemer ne sme vzklikati «dolje!», temveč da so ob vsaki priliki, posebno pa ob tej, naj-umestnejši vzkliki: Živel seljaški narod! Živel seljaški narodni kralj! Živel sporazum! Živela Hrvatska! Živela Jugoslavija! Živel hrvatski Sokol! ln slično.» Takšna instrukcija je vrlo umestna; saj so ravno radi teh vzklikov lani separatistični Sokoli napadali jugoslovenske Sokole, izzivajoč: »Nema Jugoslavije! Ne priznajemo kralja!« + Radičevci so se vrgli na deman-tiranje. Najprej je dr. Kraiač demantl-ral svojo izjavo o nettunskih pogodbah: a »Politika« priobčuje razgovor med njenim lastnikom dr. Ribnikarjem in zunanjim ministrom dr. Nlnčičem. iz katerega je nedvoumno razvidno, da je minister dr. Krajač podal svojo, sedaj de-mantirano izjavo dr. Ribnikarja, ki jo je vestno priobčil. Kakor minister doktor Krajač. demantira tudi Stjepan Radič. Ne sicer nettunskih konvencij, pač pa znane izjave o narodnostnih manjšinah, priobčene v subotiškem »Bacsmegve! Naplu«. V Radičevem imenu namreč objavlja včerajšnji »Jutarnji list« daljšo vest, kjer je povedano, da Radič madžarskemu novinarju vobče ni podal ni-kake izjave in da se v bodoče sploh ne bo razgovarjal z madžarskim novinarjem. Vsega uvaževanja vredne so včera. šnje beležke zagrebških listov, da se Radič pod učinkom resnih svaril iz Beograda nekako trenira v molčečnosti Po svetu — I(i: ti j a Iti Zedtnfene dria\>e. Ameriški vlada je sporočila italijanskemu poslaniku, da je priprJtvIjena sodelovati pri udeležbi ameriškega kapitala v italijanski industriji In javnih podjetjih. Z ozirom na to izjavo je odpotoval italijanski poslanik v Rim, da se razgovori s svojo vlado o aktualnih vpr«' šanjih italijanske industrije. — Omejitev vofiike shiibe v Grčiji. Ka« kor poročajo iz Aten, je predložila vlada parlamentarni komisiji zakonski načrt n omejitev vojaške službe na eno leto. Na t« način bi prihranilo vojno ministrstvo letno 150 do 190 milijonov drahem. — Tcrtfno pogodba med <*eSkoftm-alkn In Poljsko. Poljski ministrski svet je ratifi« tiraj tarifno pogodbo s Češkoslovaško. — Obnovitev avstrijsko > madžarskih tr< govinskih pog jonj. Budimpeštanski listi poročajo, da je avstrijska vlada diplomat, skim potom iznrzila svojo pripravljenost za obnovitev trgovinskih pogajanj. To pa je moino le v slučaju, »ko avstrijska vlada prv zna madžarsko podlago za pogajanja. — Protižidovski izgredi v Rumuniji. Iz Bukarešte poročajo, da namerava vlrdi proglasiti izjemno stanje, ker zavzema p-o» tižidovsko gibanje vedno širše kroge. Mj^ nistrski predsednik meni. da so povzročili to giba-nje komunistični agitatorji, ki hočf jo Rumunijo kompromitirati v inozemstvu predvzem v Zvezi narodov. — Deto\-anje za združitev Avstrije ' Nemčijo. Ob priliki vsenemškega zborov«, nja v Berlinu so izročili tamošnji vclenemcl avstrijski deputacijl čmo=rdeče=z1ato zast.v vo kot simbol nemško*avstrijskega ed:n« stva. Vodja avstrijske denutacije je ob Sprejemu zastave izjavil, da ho čuval zastavo do združenja Avstrije z Nemč;jo — Zaplemba nemSke im-tvtne v Ameriki. Nemški posUnlk v Washingtonu je izročil ameriški vladi noto, v kateri pro«i za pri« čet-k ongalani o vrnitvi nemšVc lastnine Stavka kovfnsk'h delavcev v Belglfl Po poročiHh iz Brusila so krščanske strokovne nrrrn^nT-je o^Hnnlle vladne posrcd"v*lne predloge. Delodajalc nočejo sprejet! delav-• ske zahteve po uvedbi plačilne skale. Delo. dajalci sn namreč Izjavili, da se marajo plače ravnati po razmerah v Industriji to n« | po cenah življenjskih potrebščin. V Liutomeru (Obisk otvoritve obrtne razstave.) Maribor, 13. avgusta. Navadno nisem nič kaj vesel svojega predsedništva pri Splošni zvezi obrtnih zadrug. Pretekli teden pa sem se odkrito veselil, da jo bom šel zastopat k otvoritvi obrtne razstave v Ljutomeru. Samo vlak vozi malo prezgodaj iz Maribora za nas obrtnike, ki moramo ves teden neumorno garati in najdalje v soboto zvečer. Zato mi v nedeljo zjutraj niso nič kaj prijetno doneli na uho energični klici življenske družice, ki je morala še parkrat ponoviti: Hitro, hitro! Po vojaško se je bilo treba obleči in |e sem se znašel na kolodvoru, kjer je potrpežljivo čakal ljutomerski vlak. Priiazni železničar pa me je celo potolažil. da je še čas za kavo in tako sem obenem na vse zgodaj napravil svoj prvi obisk pri našem prvem slovenskem kolodvorskem restavraterju. Kava ie bila dobra in tako sem bil tudi s tem obiskom čisto zadovoljen. Prijeten jutranji hlad pa je med vožnjo skozi pragerski gozd umiril še preostalo razburjenost naglega vstajanja in že smo se pozdravljali na pragerski postaji z drugimi obrtniki in oiicijelnimi zastopniki, ki so se pripeljali od juga. Ze neštetokrat smo skupno «zastopali». danes pa smo vsi še čisto posebno radovedni. kaj nam pokažejo ljutomerski tovariši. V najboljšem razpoloženju in živahnem kramljanju hitimo z drugim vlakom čez Ptujsko polje. V Ormožu se ja treba seve založiti in okrepiti za daljno pot. V hiši prijaznega Grivca je varno zavetišče lačnih in žejnih, čeprav je restavracija tik kolodvora, so porcije vendarle dostojne. Končno smo na novi progi. Takoj čutimo, da smo vstopili v prleško kraljestvo. Poleg nas sede kmetie veselih obrazov, ker pričakujejo dobre letine. Kakor vidimo, se prav pridno poslužujejo nove železnice. Zelo živahen pa je tudi tovorni promet in okrajna cesta v Ljutomer samo še sanja o bivšem ropotu lahkih in težkih vozov. Nova poslopja ob progi pričajo, kako hitro je priklicala železnica velik razmah v vseh gospodarskih panogah. Medtem se je dvignila vročina in že izstopamo v trgu Ljutomeru, ki si je nadel res slavnostno nedeljsko lice. Zastave pričajo, da ie prebivalstvo z obrtniki v najboljših "odnošajih. Pred razstavnim prostorom je polno odličnega občinstva. Ljubljanski zastopniki so se pripeljali že v soboto, da morejo v miru in udobno preizkusiti, ali je sloveča ljutomerska vinska marka še vedno tako sladka, voniava in močna, kakor je bila ob otvoritvi železnice. Ob tej zahrbtni misli me je premotilo sviranje godbe in že so sledili govori ln odprli so nam razstavo. Predsednik tovariš Horvat, vnet strokoven in naroden delavec, nam hoče pokazati predvsem najboljšo voljo in namen prirediteljev, ki hočejo svoje delo še spopolniti in prosi blagohotne sodbe. Jaz pa pravim vsem. da so dobro delali, kajti izdelki so res ponos našega obrtniškega stanu. Videli smo lepo sliko obrtniškega razmaha v ljutomerskem okraju in tudi vajene! so pokazali riden napredek. Samo lasuliar je pozabil. da naše dame ne marajo več dolgih las. «Bubikopf» je baje manjkal. Meni se pa zdi, da je predsednik Janko že slišal, kako je v zunanjem svetu zopet zmagala dolgolasa moda in je torej v Ljutomeru tudi v tej panogi pokazal le naimoderneiše. Prlek gre torej vedno 2 duhom časa. Ko smo si vse ogledali, so zbrali nas goste še pred šotorom najboljših kanljic ljutomerskih goric. Jaz bi bil najraje pobasal lepo buteljko v žep. toda naši tovariši so bili drugih nazorov: «Vemo. da nas imaš rad in bomo zato sami pili najboljšo na tvoje zdravje!» Le prehitro je prišel čas ločitve med napitnicami in sviranju dobre središke godbe. Težko je odhajati iz te vesele družbe in še veselejših, lepih krajev. Kakor doma si ined njimi že prvo uro in želiš si zopetnega svidenja. Pri njih najdeš res čisto, priprosto slovensko dušo, ki ljubi iskreno svojo rodno grudo in svoj dom. In tako sem uverjen, da bodo tudi to soboto in nedeljo, ko imajo v Ljutomeru velik obrtniški shod in znamenite konjske dirke s proslavo 25 letnice domačega društva jahačev, pohitele množice ljudstva v prijazni trg, da se prepričajo o zdravem napredku obrtništva in se tudi oni nekaj ur razvesele med prijaznim ljudstvom in krasoto ljutomerskega kraja. Franjo Bureš. Skupščina gledaliških igralcev Kakor smo že včeraj poročali, je bila v sredo zaključena skupščina Združenja glumaca SHS» v Beogradu, ki je dobila novega predsednika v osebi gospoda Dragotina Gošiča, člana beograjskega Narodnega gledališča. Pred zaključkom občnega zbora so bile sprejete resolucije in je bila poslana brzojavka min. n. r. g. Pribičevicu, ki se je po svojih močeh trudil, da bi zagotovil igralcem ugoden gospodarski položaj. V torek se je zbrala finančna komisija Udruženja ter je pretresala denarno stanje organizacije. Komisija je predložila občnemu zboru pregled financ ter je ugotovila, da znaša denarni prilastek društva v zadnjem letu 40 tisoč Din. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bo pobiralo po 10 Din za pogreb vsakega umrlega člana Udruženja v bodoče naprej. ker se na ta način lažje pokrijejo stroški. Uprava društva bo intervenirala pri prosvetnem ministru radi ob-razovania posebne komisije, kateri bo namen preiskati dosedanje delo Nar. gledališča v Novem Sadu. Odposlanstvo bo tudi skušalo doseči, da se uvr-ste igralci v drugo kategorijo, člani in Članice zbora pa v tretjo. Govorilo se je tudj o preureditvi gledaliških družb, katere je treba izpopolniti številčno in dvigniti kvalitativno. Udruženje bo izdelalo o tem vprašaniu posebno spomenico. Uprava je prevzela dolžnost, da se bo zavzela za razvrstitev tistih članov, katerim so bile prošnje odbite. Na občnem zboru so se cule glasne pritožbe, da mnogi člani ne izpolnjujejo svojih denarnih obveznosti, kar je treba zanaprej odpraviti. Članarina in posmrtnina ostane ista kakor doslej. Pred razstankom društvenih delegatov je bila na dnevnem redu diskusija o resoluciji Udruženja gledaliških igralcev. Debata je bila zelo dolgotrajna in trdovratna. Končno so se zborovalci ze-dinill na sledeča načela: Osnutek zakona o gledališčih naj se čimprej uveljavi. Državne podpore gledališčem nai se pri tem uvrste v proračun kot plače gledališkega osobja. Umetniško odelenje prosvetnega ministrstva naj izdela pravilnik o potujočih gledaliških družbah, katere je treba številčno omejiti, toda boljše plačati ter strožje nadzirati. Gledališke uprave vseh zavodov morajo dati trikrat na leto svoje prostore na razpolago za predstave Udruženja, ki bo plačalo samo režijske stroške v najmanjši izmeri. Osobje Nar. gledališča v Ljubliani je gmotno naibol; zapostavljeno, zato se morajo te plače in nagrade zvišati da bodo odgovarjale žlvljsnskim razmeram. Ministrstvo za promet se poziva, naj ELITNI KINO ftSaiic« Telefon 124. Predstave ob: •/s5., 1/28. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. ogromnega uspeha in splošnega priznanja se razkošni veleHim on_ o __ ^___/?o na mnogobrojne želje cenj. obiskovalcev igri ŠE DANES v petek. Nailepši in najboljši kinoigralci Paul Richter In Eva Kiay Vam nudijo nepozabliivi umetniški užitek. ■5S3F Sloviti K a cista Vas pozdravlja jutri v sob-ito. T5Bj GOD dovoli gledališkim družbam za vožnjo po železnici posebne olajšave. Treba je pospešiti razvrstitev gledaliških igralcev. Pred sklepom zborovanja je bil stavljen še zanimiv predlog glede jubilejev. Predlagatelj je vztrajal na tem. da je treba omejiti igralske jubileje in proslave. Doslej so se proslavljale 15, 20. 35 in 40 letnice na odru. V bodoče na bodo dovoljeni le trije jubileji: petindvaj-setlctnica, petdesetletnica in slovo od gledališča. Stanovanjska mizerija v Liabljani Ljubljana, 13. avgusta. Koliko s« že pisali razni prizadeti krogi o tei neznosni socijalni revščini! Koliko predlogov je že izšlo iz ust teh mučenikov, vendar oblasti, razen par slučajev, še danes niso ukrenile ničesar. da bi se pomagalo temu trpečemu liudstvu, posebno pa naši mladini, ki hira v raznih podzemeljskih kleteh, v vlagi, smrdljivem zraku in podstrešjih in to po krivdi onih, ki nočejo videti njihovega trpljenja in nimajo ne srca, ne uvidevnosti do trpečega človeka in sploh nočejo poznati te nečloveške so-cijalne revščine. Za raznovrstne druge potrebe, ki sicer niso neobhodno potrebne in bi lahko izhajali tudi brez njih. je denar na razpolago, za streho najrevnejšim in najbednejšim pa ga ni in ni. Umri. če ne moreš živeti, tako si predstavljamo ■ brezstanovanjci one, ki nas nočejo poznati in nam nočejo pomagati. Bliža se že jesen in strah se nas loteva, ko vidimo, da se naši upi in hrepenenja po zdravem, čeprav še tako skromnem stanovanju, zopet ne bodo uresničile. Kako smo se razveselili, ko smo či-tali poročilo nekaterih ljubljanskih dnevnikov, da nam hoče magistrat, odnosno gerentski svet vsaj nekoliko pomagati z zidanjem stanovanjskih hiš }n da hoče kupiti v ta namen tudi tvornico učil v Linhartovi ulici, kier bi našlo zavetje kar 40 družin. S tem bi sicer še nikakor ne bila rešena stanovanjska kriza v celoti, toda oni. ki so najpotrebnejši med potrebnimi, bi gotovo že letošnjo iesen našli neobhodno potrebno streho. In kdo je glavni krivec, da se ta načrt ljubljanskega mestnega gerentske-ga sveta še ni uresničil? Kdor pozna razmere v naši beli Ljubljani, bo kmalu uvidel in spoznal, da imajo tu svoje prste vmes zopet naši brezvestni klerikalci. ki sicer v javnosti vsak dan poudarjajo svojo ljubezen in sočutje do trpečega ljudstva in mu obljubljajo mnogo in vse. ne store pa ničesar. Gerentski svet je imel naiplemenitejše namene. ne oziraje se na to ali ono politično stranko in smer. toda naši klerikalci so bili toliko predrzni, da so posegli tudi tu vmes in vložili protest proti nakupu tvornice učil v Linhartovi ulici. Kai so jim pač mar oni, ki s strahom pričakujejo zime in že v naprej vedo. kakšno gorie jih čaka in kako bo oče štel glave svojih dragih. Ni čuda. da se človeka. ki živi v teh neznosnih razmerah, pololeva melanholija in apatija in da izvrši v takem stanju večkrat dejanje, za katero ne more biti sam odgovoren, ampak oni. ki mu ne privoščijo človeškega bivališča in ne vidijo njegove sociialne bede. Čeprav jo imajo vedno na jeziku. Taki so bili in taki ostanejo vedno naši klerikalci, ki se tako radj proglašajo za dobrotnike ljudstva. Stari Slovani bi jim rekli «besi». Pa upaimo, da se bo njihovo dema-goško početje prej ali slej maščevalo in da dobimo tudi mi trpini svoje zadoščenje. Vsak izgovor glede kupne cene tvornice učil je ničev. ker je bilo poslopje cenjeno in na razpolago za sedanjo vrednost in poleg tega še uradno cenjeno. Upamo, da vlada ne nasede najnovejši klerikalni demagogiji in dovoli ljubljanskemu mestnemu gerentskemu svetu nakup te tako neobhodno potrebne zgradbe. Vsaka druga delna rešitev stanovanjske mizerije je pa pred letošnjo zimo popolnoma izključena, ker se v tako kratkem času ne da ničesar sezidati . . . Kulturni pregled Rec;;aci,'a ^Prologa nenapisane drame«. Dramatik Ivo Vojnovid, avtor tudi pri nas znanega i-Ekvinocija« in »Dubrovniške Trilogije«, dram »Imperatrix«, »Smrt majke Ju-Bcvičev« ter »Lazarjevega vstajenja« je dovršil svoje prvo delo po »Maskeradi na podstrešju«, štiridejanko »Prolog nenapisane drame« ter je svoje delo pred kratkim recitira! v krogu prijateljev tn znancev v dvorcu dubrovniškega marklja Bona v Gru-žu. Glavni prizori dela so prikazani v fantastični igri kinematografske družbe, ki obišče Dubrovnik. »Dubrovački list« javlja, da ie to delo prava ultramodema selekcija zgodovine, groteske in satire. Poezija drame je bogata, prizori razgibani, osebe so ostro očrtane in r.apravljajo globok utis. Beograjsko Narodno gledališče o tvor! Izredno sezono 1925-26 v drami dne 1. sept. Kot prvo deio pride na oder domača drama Pisatelja Doičinoviča »V zatišju«. Dramska In baletna šola v Beogradu vpisuje nove gojence, ki se nameravajo posvetiti gledališču, od 15. avgusta do l. sept. Učna doba traja tri leta. Kandsdat mora pri vpisu dokazati, da ie vsaj 16 let star in da iti prekoračil 20. leta hi da ie dovršil štiri razrede srednje šole. Izjeme so dovol.ene samo v slučajih, kjer lahko kandrdat dokaže nenavadno nadarjenost. V baletni oddelek se lahko vpišejo otroci od 8 do 12 let stari ne glede ua kvalifikacijo. O sprejemu gojencev pa določa samo Umetniško odelenje prosvetnega ministrstva, kamor je naslovit: tozadevne prošnje. Gojenci so deležni pouka zastonj in ne plaču-je;o nikakih pristojbin. Nov književni časopis v Beogradu. Me. seca septembra prične izhajati v Beogradu nov literarni mesečnik. Ime mu bo »Val«. Časopis se ne bo bavtl s politiko in socialnimi vprašanj", marveč bo povečal pozornost samo literaturi. Obenem začne v Beogradu izhajati »Knjižnica časopisa Val«, v kateri bodo natisnjene zbirke najboljših sodobnih pesnikov in prozaistov. »Va!« bo razpisoval tudi nagrade za najboljša književna dela. Dve znameniti obletnici Te dni je minulo 75 !et odkar se je rodil francoski pisatelj Guy de Maupassant, mojster novele in črtice, ki je napisa! vsega skupaj okoli trideset knjig. Meseca maja smo obhajali 45 letnico smrti francoskega romanopisca Flan-bsrta, ki je znan posebno po svojih romanih »Salairbo« ter »Gospa Bovaryjeva«. Slednje imenovano delo je prevedeno v slovenščino in ie razprodano ter bi bilo dobro, če bi se v današnjem pomanjkanju dobrih knjig ponatisnilo. Skladatelj Mascagni na Dunaju. Skladatelj Pietro Mascagni, ki se je mudil zadnje čase na koncertni turneji v Nemčiji, se je te dni pripeljal na Dunaj, kjer ga je angažirala koncertna direkcija »Vindobone« za tri večere. Mascagni bo dirigira! dunajski sin-foničnl orkester v Burggartnu. Prvi koncert se ie vršil v pondeljek zvečer, nastopna dva sledita. Z Dunaja odide Mascagni v Ostetide. kjer se Je pogodi! za dirigiranje tamošnie filharmonije. Prva prečrtava nedovršeno Pucclnijeve opere »Turandot« bo dne 15. novembra v milanski Scali. Na mestu, kjer Je moral skladatelj prekin:ti delo in oditi na zdravljenje, bo pri premijeri naznanil rabelj, figura lz opere, da je tu konec. Puccinijeve kompozicije. Pri naslednjih vprizoritvah pa bo dodan operi še koncc katerega je zložil Franco j Mfano po skladateljevih zapiskih. Znatna subvencija za Relnhardta v Ber-Hnn. Berlinska mestna občina ponuja režiserju Reinhardtn en milijon rešilnih mark Pat in Patachon-filme sezije 25.(26. predvaja Is Kino «Dvor» Dva navihana dohtarja Ribnica, 12. avgusta. Dva imenitna dohtarja! Dr. Otmarja Oblaka naša javnost že pozna, saj je »Jutro« o njem že precej poročalo. V civilu se mož piše za Suii-goja in je bivši strežnik ljubljanske bolnice. Hodil je okrog po deželi, zlasti po domžalskem kraju in dalje gori in si služil kruh in slavo kot dober lečnik in ranocelnik, — dokler ga ni uhvatila roka pravice. Toda roka pravice je včasih precej mehka. Šuligoj false dr. Otmar Oblak je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora — in se je zopet z novimi močmi odpravil na posel. Izvedel je. da je v Strugah na Dolenjskem umrl nagle smrti trgovec X. Bistri «dr. Oblak, si koj misli, da treba tu pogledati, da li ni morda ostala kje še pokojnikova denarnica. in tudi rijegovi prstani so imeli še dokaj cene. Poglejmo torej in obducl-rajmo truplo komisionelno! Za «komesjon» oa morata biti najmanj dva. Šuligoj — dr. Otmar Oblak se torej obrne na druzega kolego in somišljenika Hrovata, tudi bivšega strežnika ljubljanskega, in moža slič.iih sposobnosti in ambicij. Kmalu sta bila domenjena. nakar sta se podala proti Strugam. Struški župnik pri takšnih nesrečah nima še dovolj prakse, in menda tudi pri zdravnikih ne. Obrnil se je na pristoino sodišče, ali naj ostane truplo ponesrečenca še delj časa v mrtvašnici, in je dobil uradni odgovor, da je nokop dovoljen. Vkljub temu se ni začudil niti podvomil, ko se je pri njem oglasil «dr. Otmar Oblak*, povedal, da pride čez četrt ure še «dr. Jug» in da bosta oba izvršila komisi.ionalno obdukcijo. Gospoda naj samo izvolita ... Prvi gib dr. Oblaka .ie baje bil da je posegel m pokojnikovi desnici. Na veliko razočaranje oa prstanov že ni bilo. Spravljeni so bili že preje na varno. Tudi okrog suknje so šli vešči prsti •zdravnikov«, toda notranji žepi so bili prav tako prazni kakor zunanji. Bogvč. kako bi se bila komisija iztekla. da se ni v kritičnem trenutku pojavil deus ex machina — pokojnikov brat. Nikdo ga ni pričakoval, naenkrat je prišel ln zahteval naj se »zdravnika* ---legitimirata! Varzirani «dr. Oblak« jo takoj popiha umih krač, bolj začetniškl «dr. Jug« pa potegne iz žepa svojo--poselsko knjižico! Ker se mu ta poizkus legitimiranja tri posrečil, se vda v svojo usodo. Tudi dr. Oblak ne čaka dolgo, kmalu sta podjetna zdravnika združena v ordinacijski sobi okrajnega sodišča v Ribnici, odkoder ju vodi pot pod staro-slavnimi oboki v lokalno temnico, dokaj zabaven in ne fako zelo negostolju-ben krai. čenrav bi malo več svetlobe ne škodilo. Ribniška Marina čarovnica, zadnia žrtev grmade, je bila gotovo na slabeišem. Ribniška mladina. — sedaj ob počitnicah se šele vidi. koliko je je! — se je zabaval« prav originalno. Cisto tiho so gg. študentje stopicali pod zamrežena okenca, da jih ne spazi strogi gospod predstojnik, in da ne zažhijeta korakov oba »dohtarja«. in tu — prisluškuje. Nadomestek za kino! Pri dohtariih je za družbo In tud' še iz dnnrih nagibov zaprt domačin, za 14 dni mit fe odvzeto uživanje ustavnih svoboščin, mesto katerih uživa erarni ričet s fižolom. Nie-mu prinoveduieta dohtarja svoje doživljaje. Dr. Jug nosebno obširno slika, kako mu ie struški gosp. župnik izrazil željo, da oba dohtaria po opravlienem •komesjonu« preiščeta še njega. «Pa kai ga bom preiskoval ko je debel in rdeč in zdrav!« Potem vprašuie novinec dr. Jug ribniškega sotrpina kot izvedenca-«Kaj misliš, koliko dobim?« »E. vejš. tu je toku!« ga oodučujeta ribniški rojak in pa «dr. Oblak«. Paragrafi od 1 do 100 niso na;hujši. in oni od 400 naprej tiidi ne. Pa tisti od 100—400 so oasji. Ti boš v sredi, tam okrog 200 nekje so zate. Za nekaj časa bo že!« Interesantrlm razgovorom je nanra-vfla koncc brzojavka državnega pravd-ništva IhMjansVega. naj se «dr. Oblak« podpore, ki bo nakazana njegovim gledališčem, če se prof. Retnhardt obveže delovati v Berllirn vsaj sedem mesecev. Odločitev v tem važnem vprašanju pade šele v začetku septembra, ko bo Reinhardt rešen vseh obveznosti v Satzburgu. Gorki predelal dramo »Na dna« za film. Maksim Gorki je predela! svojo dramo »Na dnu« za film ter je prodal delo neki ameriški družbi za 10 Ksoč dolarjev. Tajrov pride na Dunaj? V dunajsjrih B-sfth čitamo, da se zavzema cela vrsta uglednih osebnosti na Dunaju, da bi pridobila ruskega režiserja Tajrova za avstrijsko prestotico. Tajrov H prevzel posebno gleda-ISče v katar em bi M neomejen gospodar. Baje se s tem načrtom popolnoma strinja fti so podajanja glede pravretja potrebnega gledališkega poslopja že v teku. Prrl večer itatHanekeaa sporeda na dn-na?«kj Volksoperi. V torek II. t. m. so otvo-riK na dunajski Volksoperi predsezono z itaHjan«kim sporedom, ki obsega Puccinija rn Verdija. V tem ciklu je prišla kot prvo delo na oder »Madame Butierflv«. Dirigiral ie italijanski kapelnfk Egisto Tango, naslovno vlogo je pela Ana Rosefle, Linkertona Taccani, Sharplessa Fregosi. Predstava je imela velik nspeh. Dunajski tisk piše o nji kot o pometpbucm (tegodku. »Triurni lepote" v glavni vlogi ktasna R5RRIOM OAVIES se predvaja danes 14. VIII. zadnjikrat! I Izven programa: «iVoW Pathe Journeh. Jutri velika senzacija! Pazite na jutrajšnj. ogla«. LJUBLJANSKI DVOR Telefon 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., H 6., H 8. in 9. — Ob nedeljah ob H 11, 3, % 5, 6., 8. in 9. url takoj izpusti iz državnega gostoljubja. Ubogi dr. Jug se sedaj dolgočasi in razmišlja nad strogostjo novomeškega državnega pravdnika. O dr. Oblaku bomo morda v kratkem čuli zopet kaj zabavnega. Zakaj bi se ne poslužil prilike? Carpe diem! Hudo neurje in nalivi v Sloveniji Ljubljana, 13. avgusta. Po večdnevni strahoviti vročini in so-parici, da je kar grizlo v obraz in pod obleko, se je vsul včeraj popoldne na zemljo močan dež. Dopoldne se je spe-njalo nad Ljubljano popolnoma jasno in čisto nebo, Ie na horicontu so se skup-liali in zgoščali mehki beli oblački. Okrog poldne pa so dobili nenadoma več barve in se v kratkem času razgo-ščili čez cel nebesni svod. Kot bi buknil, je završalo v drevju Rožnika in Golovca, veter se je zapodil, po ulicah pa se za hipec ustavil in privršalo je vode iz oblakov, da je bilo čuda. Poprej suhe ceste so izgledale v hipu kakor mlaka-ste zapuščene struge, voda je kar kopala. Udarjal je grom za gromom, za katerim so se nad mestom zvijali električni blisk L Ljudje so tekali po cestah hi čez ulice, razpenjali dežnike, pa ni dosti pomagalo. Vsakdo se ie raie stisnil v to ali ono vežo in čakal, misleč, da dež pojenja, kar se pa dolgo r.i zgodilo. Kavarne so bile. kot bi trenil, vse natlačeno polne in zapoznelec, ki se je stiskal raje kje zunaj pod streho, se je moral že boriti za prostor. Na večer so se jeli težki oblaki polagoma trgati na nebu je prisvetilo nekaj zvezd in nastalo je uprav hladno vreme. Menili smo že. da nas preseneti naslednji dan zlato solnčno jutro, pa smo se zmotili. Zgodaj v jutranjih urah so se oblaki zopet zgostili v grmade, grom in tresk je bil še jačji kot čez dan in dež je udaril v obliki strahovitega naliva zopet na tla. Vmes je pihal močan veter in zapleta! drevesa po vrtovih drugo v drugo. Močni naliv r.i popolnoma nič odjenjal tekom celega dopoldneva. Šele ponoldne se je pričelo zopet nekoliko iasniti; dež je delal pavze, odjenjal in pričel padati znova. Istotako kakor v Ljubljani je bilo tudi drugod po deželi Vsled deževja so zopet narasle vode in če se dež ne ustavi, groze zopet nove vodne katastrofe. V kolikor imamo poročila, je vihar prav posebno divjal zopet po Gorenjski. Posebno prizadeto je naše letovišče Bled. kjer je voda skvarila ceste in pota ter napravila Po parkih znatno škodo. Med gromom in bliskom ie strela udarila v restavracijo Janka Florjančiča poleg «Wilsonije«. Vihar je divjal celo noč in je voda odplavila s potov ves tamkaj posut pesek. Blejci pravi.to, da takega viharja in take noči ne pomnijo že desetletja. Istotako je divjal vihar in dež nad k ran j ski o ravanio. Polie pod Kamnikom do Mengša in čez do Ljubljane je bilo vse raztepeno od dežia. Enako noč je preživljala tudi Dolenjska in kraji med Polhovim gradccm proti vrhniški strani. Vsepovsod je strahoviti naliv napravil poljedelcem dok2j škode. Tihotapstvo plačal z življenjem Maribor, 13. avgusta. V pondeljek je padel na severni mej! med Sv. Duhom na Ostrem vrhu in Sv. Kri« žem nad Mariborom zopet drzen tihotapec pod strelom finančnega stražnika.. Proti poldnevu se je vračal Kari Rovnjak iz Sc!» niče ob Dravi v občini Boč z avstrijskega ozemlja v družbi neke ženske na našo stran. Ko je tihotapca zagledal pripravnik financ« ne kontrole, oddelka pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Feliks Vimer, jima je v raz» Hslji par sto korakov začel klicati «Stoj'» Tihotapca pa sta stekla v smeri proti Stur« movi grapi. Pripravnik je začel nato po službenih predpisih najprej streljati trikrat v zemljo in zasledovati bežeča tihotapca, ženska je ušla pri razpotju v Stnrmovo grapo, moški pa v gozd, kamor mu je sledil finančni pripravnik ter mu po ponovnem klicu prestrelil levo roko. Rovnjak pa je kljub temu tekel še dalje po strmini, zara« ščent z grmičevjem. Pri tem je dobil v oes« no stegno drugi strel ki je bil smrtonosen. Rovnjak je obležal na mestu rn je nasled« nji dan ugotovila komisija dejanski stan. Pri ustreljenem tihotapcu so naili v na« hrbtniku 15 kg sladkorja, 30 ikatelj sahr" rina in 6 Skatelj cik-orije. Par dni poprej so finančni pripravniki tiw di v bližini Sv. Križa zaslediš dva tihotap. ca s polno nabasenimi nahrbtniki. Ta dva pa sta imela veo srečo ter sta ušla za avstrij« sko mejo, na naši strani pa pustila polne nahrbtnike, v katerih so naili 11 kg uihari« na in 200 škatljic «Sok» vžigalic. KNJIGE leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kupuje po primernih cenah Ljudska knjižnica v Mariboru. Narodni dom« Domače vesti * Tajništvo samostojne demokratske sbanke naznanja, da so volflnd knenfki za volitve prisedndkov ln namestnikov za obrtno in prizivno sodišče v Ljubljani na tazpo-lago pristašem v prostorih tajništva, Kazino D. nad. med uradnimi urami, kjer jih morejo vpogled ati. * Kongres jugoslovensklh novinarjev. Letošnji kongres Jugoslovenskih novinarjev se vrši v Skoplju v dneh 26. in 27. septembra. Kongresu sledi vrsta izletov po Južnih krajih naše domovine. Pri tej priliki obiščejo udeležntki vse važnejše kraje, kjer so se Me krvave bitke naše hrabre vojske, kakor tudi kraje, Id imajo posebno važnost v zgodovini Jugoslovenov. * Odlikovanje naših umetnikov Parizu. Mednarodna komisija za oceno gledališke umetnosti je prisodila sledečim nagrade: Batič-Zagreb: Grand prix, Bjelič-Eeograd: častno diplomo, Zagorudnjok-Beograd zlato medaljo, Vanjka —Zagreb: srebrno medaljo * V. kongres Ferijalnega Saveza v Ljubljani. V prihodnjih dnevih, 16., 17. in 18 t. m. se bo.vršil v poslopju ljubljanske univerze jubileji« kongres Ferijalnega Saveza, o mladinske organizacije, ki je vzniknila iz predvojne, jugoslovensko - rervolucljonamie Počitniške zveze. Zato znači V. kongres obenem tudi proslavo 20 letnice počitniške organizacije, ki se je pred vojno začela širiti iz Slovenije po vseh krajih današnje države. Zasnovan v smernicah svoje predhodnice in na temelju ideje narodnega in državnega edinstva, propagira Ferijalni Savez med omladino ljubezen do domovtae tn medsebojno spoznavanje. Glavna točka v programu je izkoristiti počitnice v smotre-na, higijensko, kulturno in socljalno važna potovanja. Zato ga ni mesta s srednjošcl-sko omladino, ki ne bi poslala zastopnika na jubilejni kongres. Na svečano sejo, ki se bo vršila v nedeljo dopoldne, so vabljeni predstavniki oblasti In vseh kulturnih organizi-oij, dalje vsi prijatelj omladinskega pokreta. Ob tej priliki bo organizacija pregledala svoje 5 letno delo tn se bo poklonila ma-nom svojih ustanovnlkov, borcev in mučeni-kov — A. Jenka in Iv. EndlJcherJa. 0 Začetek novega šolskega leta. Po zako. mi o srednjih šolah se na srednjih šolah prično dne 24. avgusta razredni izpiti, kl trajajo do konca avgusta. Vpisi učencev se vrše v dneh 1., 2. in 3. septembra, dne 4. septembra pa Je šolska maša. Dne 5. sept. prične redni pouk. * Na trgovski šoli v Noyem mestu s« s šolskim letom 1925-26 ukine I. letnik. Ponavljata! izpiti se bodo vrSfili 31. avgusta, vpisovanje v II. letnik pa bo 5. septembra. Šolsko leto začne 6. septembra z rrtašo v frančiškanski cerkvi ob 9. dop. Redni pouk prične 7. septembra ob osmih zjutraj. * Klicen. V župni cerkvi v 2etaiah pri Rogatcu sta se poročila dne 11. t. m. g. Zdravko Sotošek ta gospica Mffloa Sekir-nikova. Bilo srečno! * Revizija državnih železniških blagajnlc. Prometno ministrstvo je poverilo šefu oddelka za blagajniško poslovanje pri državnih železnicah nalogo, da izvrši revizijo vseh železniških blagajnlc ta ostalih institucij prometnega ministrstva. * Paketni promet z Italijo. S 25. avgustom se prične paketni promet z Italijo preko Si-šaka. Doslej se je ta promet vršil samo preko Ljubljane, zato je treba vse pakete ki naj bi se preko Sušaka poslali v Italijo, označiti s pripombo »Via Sušaik«. * Iz vojne mornarice. Za komandanta pomožne vojne ladje »Sitnica« je Imenovan kapetan fregate Bernard Jeločtrik. »Sitnica« bo služila kot šolska ladja za poučna potovanja gojencev vojne pomorske akademije. * Angleško sredozemsko brodovje obišče Dalmacijo. Angleško ministrstvo mornarice je obvestilo naše ministrstvo voiske in mornarice, da bo angleško sredozemsko brodovje v kratkem posetflo naše Primo rje. Angleški mornarici prirede v SpHtu svečan sprejem. * Radiofonska postaja v Bakru. Po odredbi ministra pošte ta brzojava se v Bakrn v najkrajšem času ustanovi raaiofonska postaja, ki bo služila potrebam državnih organov in privatnih strank. * Gradnja železnice v Črnlgorl. Te dni so v črni gori začeli graditi lokalno železnico od Podgorice do Plavnice ob Skaderskem jezeru, ki bo dolga 19 km. Pri gradnji je zaposleno vojaštvo. Vodstvo gradnje je poverjeno posebni komisiji. * Parlz-Beograd v 8. urah. Francoska letalca Arrachart ln Carol sta se prošlo sredo zjutraj dvignila z aeroplanom v Parizu ter sta po osemurnem poletu preko Lyona ta Turina ob 12.45 prispela v Beograd. Po kratkem odmoru sta poletela dalje v Carigrad. * Slovenski dom v Newyorku. Med naS!- mi rojaki v Newyorku, Brooklynu ta v predmestjih se Je pričela intenzivna aketia za gradnjo »Slovenskega doma« v Newyor-ku. Slovenska cerkvena občina o Brookly-nu je prva vottrala v ta namen prispevek 5000 dolarjev. Tedaj pa so se zdramili vsi naši tamkajšnji rojaki, ustanovili pripravljanj odbor in tako je upati, da bo po vzgledu večjih slovenskih naselbin Zedinjenih držav tudi N'ewyork v dogledivem času dobil svoj »Slovenski dom*. Ma čelu hvalevredne akcije sto«. Mr. Anton Cvetkovič. * Toča v ljubljanski okolici. Kakor poročajo z Iga, je prošlo sredo dilvja] tamkaj hod v!har. Vsula se Je tud! debela toča, kl Je močno poškodovala jesenske pridelke, zlasti ajdo in proso. Tudi sadno drevje Je mnogo trpelo. * Stenico!, najboljše sredstvo pro« stenicam. Glavna zaloga drogerUa Ante Kane, stnova, Ljubljana, 2}davske nHca 1. * Velecenjene dame! AH že poznate »Sa- noform«? * Tuji kupci na živinskih sejmih. V celjski okolici se po živinskih sejmih zelo oglašajo Italijani. Dočim smo o naJrapfl, na Te-barju že poročali moramo zabeležiti, da so v sredo v St. Jaria ob J*2. žei. naJotf) M vagonov goveje živine, za katero so plačevali do tri dinarje več za kilogram žive teže Celjani pa gledajo kako gre živina mimo njih. ♦ Strela v kozolcu V četrtek popoldne je za časa hude ure, ki je divjala po mestu in okolici, udarila strela v kozolec posestnika Cencla na Ostrožnecn in mu irpepe-lila kozolec. Zgorelo je poslopje z vsem žitom m krmo, tudi vozov niso rešili. Škode je okroglo 50.000 Dta. Zavarovan pa je bil nesrečni kmetovalec le za 1000 Din. * Prostovoljna smrt dveh orožnikov. V Skoplju se je prošli pondeljek v kavarn! »Kosovo« ustrelil orožnik Žarko Kokič, kl je neposredno poprej ustrelil tudi svojega tovariša Zdravka Višnjica. Iz listka, ki so ga našli na mizici, je razvidno, da je bil umor kakor tudi samomor izvršen v sporazumu obeh orožnikov »zaTadj težkih življenjskih razočaranj.« ♦ Roparski napad. V bližini Ormoža se je zgodil te dni ob belem dnevu nenavadno predrzen roparski napad. Delavka Marija Verh, ki je zaposlena pri jajčni eksportni družbi Zupane, se je peljala na Hrvatsko na-kupovat jajca. Na cesti proti Zavrču blizu Ormoža sta jo nenadoma napadla dva ma-skirana in s samokresi oborožena moža ta zahtevala od nje denar. Ko se je žena branila izročiti denar, jo je ropar potegnil z voza ter jI Iztrga! listnico Iz bluze ta tako odnesel čez 9000 Din gotovine. Neznana napadalca sta brez sledu izginila. * Velike sleparije odpuščenega uradnika. Železniški uradnik Toma Boškovič, rodom iz Črne gore, Je Izvršil po Vojvodini prave koeperrikfjade. Svoječasno je bM odpuščen o4 beograjske železniške direkcije, kjer je bi! nameščen ta je prišel potem v Vojvodino ter izvršil tamkaj s pomočjo potvorjenSi uradnih brzojavk, ki naj bi Izvirale od železniške direkcije v Subotici, celo vrsto sleparij. Med drugim je odstavil več postajenaZelnikov ta potem sam mesto njih opravljal službo. Pri tej prilik! pa je Izvršil številne goljufije in poneverjenja. V največ slučajih je oplenžl železniške blagajne. Cesto se Je dogodilo, da je prišel na kako postajo kot kontrolni organ železniške direkcije, pregleda! blagajne in na bone dvignil velike vsote, češ, da jih rab! direkcija. Sedaj ga je dohitela usoda in je bil Izročen novosadskemn sodišču. Okrožni sokols^ 15. i. m. na Bledu Nastopi vrsta mednar. telovadce«. Iz Ljubljane u— Alojzij Korslka t. Včeraj popoldne Je umri v Ljubljani po kratki bolezni v 79. letu starosti g. Alojzij Korsika, umetni ta trgovski vrtnar, častni član Pokrajinske zadruge trgovskih vrtnariev, starosta slovenskih trgovskih vrtnarjev ta častni član Društva hišnih posestnikov. Pokojnik s! Je s svojo marljivostjo, sposobnostjo ta podjetnostjo ustvaril cvetoče vrtnarsko podjetje, kl slovi po vsej Sloveniji ta se zadnje čase prav živahno udejstvaval posebno v obrambi pravic hišnih posestnikov. PogTeb bo v soboto dne 15. t. m. ob 4. url popoldne iz hiše žalosti. Blehvelsova cesta 3 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Blag mu spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! u— Pokrajinska zadruga trg. vrtnarjev poziva vse člane zadruge, da se polnošte-vllno udeleže pogreba svojega častnega Sla na g. Alojzija Korslke, ki se bo vršfl v soboto ob 4. popoldne. — Načelnik. u— Pevci »Ljubljanskega Zvona*. Danes popoldne ob 4. (16.) uri pogreb očeta našega odbornika, brata Su'ca Iz deželne bol. ntce. Udeležite se sprevoda! — OdboT. u— Najnovejše bluze, otroške In danske obleke, priporoča Krlštoflč-Bučar. u— Nocoj ta Jutri gremo vsi v gostilno «Pr! sodčku«, Hrenova ulica 24. Nova natakarica! Nova kuharica! Nova gospodinja! Nov glasovlr! Samo 24 ur! Juhuhu!!! 1642 u— Ponočnjaki. Šišenski ponočnjaki so neukrotljivi Dan na dan prihajajo iz občinstva razne pritožbe radi dejanj, kl Jih povzročajo ti kalilcl nočnega miru. V sredo ponoči Je razgrajala po šišenskih ulicah družba mladih ljudi ta pri hiši št 17 na Med vedov! cesti pobila več šip ter razmetala po tleh cvetlice ,ki so se nahajale na oknih. u— Ogenj v stanovanju. Pekovski pomočnik Miroslav BlzelJ, stanujoč na Krakovskem nasipu št. 12, Je odšel v posteljo po neprevidnosti i gorečo cigareto In Jo v polspanju vrgel na odejo, kl Je pričela go retl. K sreči je opazil ogenj skozi okno stražnik in Bizelja zbudi! Ta Je nato sam pogasil ogenj, ki bi lahko povzročil, če bi se razširil težke posledice. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 goljufija, 3 prestopki kalje-nja nočnega miru, 1 nezgoda, 1 pobeg od doma, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 sum tatvine, 13 prestopkov cestnega policijskega reda ta 1 prestopek prekoračenja policijske ure. Amateur-fotografu živahnemu in spretnemu v po- \ snemanju športnih in drugih mo- | mentov je dana prilika za raz• ! Sežno udejstvovanje, eventuelno \ tudi proti plači. — Prvovrsten : aparat tn vse drugo za razvijanje : slik dobi na razpolago. Naslov \ se prosi na upravo „Jutra* pod ; šifro .Agiien in iniciativen Woro prsne karamele so Vaša najcenejša zdravita. j— Tatvina v cerkvi Sv. Krištofa. Iz cerkve Sv. Krištofa Je odnesel neznan uz-movič dva medena svečnika. Storilec se je splazil v cerkev bržkone proti večeru ta stikal tudi za drugimi vrednostmi okrog glavnega oltarja. Ker pa ni imel dovolj časa in se mu je mudilo ,se Je moral to pot zadovoljiti z manjšim plenom. Omenjeno cerkev obiskujejo tatovi očividno zelo radi ta mn-ra biti za tatvine zelo prikladna, ker Je bila v zadnjem ča be. V dvorani, ki bo preurejena, bo okoli 400 sedežev, med njimi 72 lož v treh vrstah ta med temi šest lož po dva sedeža, popolnoma separiranih. Dvorana bo okusno preslikana s primernimi motivi. e— Jezuiti v Celju. Naša vest, kl imo Jo objavili te dni o novem samostanu, ki se snuje v Celju, se potrjuje, dasi Jo Je treba morda drugače formulirati. Pri Marijini cer kvi se nasele Jezuiti ta sicer še to poletje, če pa nameravajo ustanoviti samo hospic al! res mislijo na nakup cele hiše, kl Je že za Jožefovih časov bila samostan, pa sedaj še ni znano. e— Vroči dnevi — vroča kri. Vroči dnevi so nekaterim ljudem še bol) raarpallli že itak vročo mlado kri. V nedeljo popoldne sta dva neznanca pri belem dnevu na Ljub-Janskl cesti t!k za mestom zavratno naskočila ključavničarskega pomočnika g. Adal-berta JeraJa te Celja, ga vrgla na kup kamenja, potem pa v larek za cesto. JeraJ se Je precej potolkel. — Istega dne se Je vršila pri Janiču na Babnem orlovska veselica. ki Je dala povod, da sn neznani neprijetni gosti tako zdelali srenjskega predsednika Orlov, da so ga hudo poškodovanega morali spraviti v bolnico. e— V kopeli od kaol zalet V sredo okoli 15. ure se Je kopal v kopališču «Dian.i» na Bregu 34 let stari monter Karel Seibt Iz Gradca, ki se Je mudil že nekaj dni pri svoji zaročenki, gdč. Golobov! v Gaherju na obisku. Dasi Je bil drugače zdrav, ga Je zadela v vod! kap, da se Je tako) potopil. Njegovo truplo so spravili tako) na kopno. Dognali so, da |e Seibt umrl za kapjo in da )e šele potem utonil. e— Argument s sekiro. V Javno bolnico v Celje so pripeljali iz LJub'1e pri Mozirju 63 let starega Janeza Mežnarja, kl Je dobil v prepiru tako hud udarec po glavi, da mu le narahlal lobanjo. Mežnar Je zelo nevarno poškodovan. e— Proti Skrlnttcl. Te dni se Je zopet vršilo na magistratu posvetovanje, kako uspešno pobfjatl škrlatlco In Jo popolnoma zatreti. Sedaj sicer nI v mestu ta okolici nobenega slučaja, a ta zavratna bolezen se skoro vedno pojavlja, ko b! trebalo otvo-rltl šole. Iz Trbovelj t— Imenik porotnikov je na vp gled. Imenik porotnikov za L 1926. se je sestavil ter leži do 18 t ra v občinsi pisarni vsa« komur na vpogled, z dostavkom, da je vsa. ki prizadeti osebi mogoče tekom tega časa pismeno ali ustmrno na zapisnik pri občin« skem uradu ugovarjati, da so zakonito pri« puščene osebe a!i se zamolčale ali pa doka« zati vzroke oproSčenja v smislu zakona § 4 z dne 23. maja 1873. g. drž zak. št. 121. t— Za prometni rarvoj Trbovelj. Pretek« le dni se je vršil komisljonalni ogled okraj« nega zastopa za novo cesto, ki se ima spo« Jfti z okrajno cesto Sv. Marka do ceste, kl pelje v Št. Pavel in v Savinjsko dolino. Do. slej se je uporabljala skoraj nemogoča ce« sta skozi Gabersko In Podmejo. Nova ce« sta bo znatno pripomogla k razvoju pro« meta iz Trbrrvrlj v Savinjsko dolino. t— Cesta od Sokolskega doma do Pusta se prenavlja in bo dobila prav trden temelj. t— Živinorejska razstava v Trbovljah. Ob priliki seima dne 18. oktobra t 1. se bo vršila v Trbovljah živinorejska razstava, pri kateri se bo premovala živina. Na to razstavo opozarjamo vse interesente, poseb« no pa kmetovalce fz bližnjih občin. t— VeseRce za praznike. Dosedaj so na. povedane sledeče veselice: stavhinske za. druge »Lastni dom», ki ima veselico v so. hoto 15. t. m. v klerikalnem Društvenem domv; •melrldemokratske »Svobode«, ki pri« redi v nedeljo 16. t. m javno telovadbo m nato veselico v gostilniških prostorih De« lavskega doma: končno pa še veselica v go. stilniških prostorih g. Ivana Božiča na OJ. strem Istega dne. Vendar še ni izključeno, da bo prijavljena ie kakšna veselica. t— Socialdemokratski Delavski dom je otvori! svojo trgovsko podružnico v hiši g. Stiha. Iz Primorja • Nzvet letoviščarjev na Tolmin je letos naravnost velikanski. Letoviščarji so seveda sami Italijani, Tržačani in Goričani. • 14 ur se je vozil, potem pa je kočijaiu ušel neki Gaetano D'Assenzio, Id je naje! v Trstu javno kočijo ter oškodoval Izvoščka Clova za 340 lir. D'Assenzio se je vozil okolu mesta, obiskal je Skedenj, Barkovlje, gostilno pri Lovcu tCT »e je povsod pokrep. čal, na koncu pa je izvoščku ušel Ck>7a je prijavil lopovščino policiji, ki sedaj išče krivca. • Pred gospodarsko katastrofo istrske dežele. Tržaški list »Istarska Riječ« objav, lja v svoji zadnji številki od 6. julij« ob« upen članek, v katerem popisuje neugodne gospodarske razmere v Istri. Pisec pravi: »Naši kraji so že zdavno znani kot bedna dežela. Slaha zemlja, omejena količina in neugodna zemljepisna lega — to »o pocla. vltni vzroki istrske bede in reve. »Češke Slovo* pona« tiskuje tole vest poljskega l:sta »Polek Ka« tolik*: V Berlinu so se pred kratkim pogo« varjali konservativni ang'eški parlnmentar« ci o ustanovitvi poljskega kraljestva. An« gleži so predlagali Poljakom, naj si izbe« rejo monarhistično državno obliko in za kralja drugega sina angleškega kralja, voj« Domače Shranjevanje vkuhanega sadja Glavni pogoj za ohranitev vkuhanega sadja je primeren prostor za shranjevanje. Ta prostor bodi zračen, hladen in temen. Zr.ano je, da se to ali ono zdravilo prodaja v temnih steklenicah, ker bi vplivanje svetlobe škodovalo vsebini Seveda ni v vsakem stanovanju na razpolago primeren prostor. Če je zračen in hladen, pa ni temen. V tem slučaju si lahko pomagaš. Pokri) kozarce in steklenice z lahkim, temnim blagom. Volnene težke pogrfnjalke aH zavese niso primerne. Na ta način je sadje očuvano svetlobe, obenem pa twdi prahu. Vsake 2—4 tedne Iztepi pegrinjalko in nato zopet pokrij. Oumijeve aH sladkorne madeže pomoči z vodo, pusti, da voda izhlapi in to ponavljal toliko časa. da se Izloči gumi. S prlostreno leseno palčico ostrgaj previdno, da prt ne trpi, to večkrat ponovi. Potem očisti še s čssto vodo in osuši s čedno krpo. Ako se je barva prta kaj poškodovala, pobarvaj tisto mesto s pastelnim barvilom. Za nego kože se priporoča kumarčno mleko, ki se ga dobi v vsaki drogeriii. Lase po cbrazn pa odpraviš z elektroliznim postopanjem in Rontgenoviml žarki. Nadležne muhe preženei najlažje, ako pokadtš kuhin.V) in sobe z brinjem in pelinom Dobro sredstvo je tudi. ako skuhaš stoičen poper v mleku, kateremu dodaš nekoliko sladkorja ali medu. Skuhano goščo zllj na krožnik ali pivnfk. Muhe takoj poginejo. Klslica izborno sredstvo za Sščenje me. denlh predmetov. Natresi na predmet, ki ga hočeš očistiti, finega peska, vze-n-1 pest ki-s!ičn-:h listov ter z obojnim krepko drgni predmet. Potem pa z volneno krpo še enkrat pobriši. Naravno vino tli z vodo mešano spo« znaš, ako vržeš vanj hruško ali jabolko. Ako pade sad na dno. je vino naravno, če pa pla« va hruška ali jabolko na vrhu, je vino me« šano z vodo. Ako vržeš brinjeve jagode v vino in ostanejo iste na vrhu, je vino brez vode, ako se potope, je vino zmešano z vodo. Poskušiš tudi tako, da namažeš slam« nato bilko dobro z oljem, obriši olje nato z bilke in jo pomoči v vino. Ako je v vinu voda, zapaziš na bilki kapljice. Pivo očisiii ako streseš v pivo žgano sol, ki napravi pivo takoj čisto. Črvi se ne zaredijo v siru, ako položiš med njega krčevec ali sv Janeza rožo, ako so se pa že zaredili, jih prežene duh kr« čevca. Jeklo utrdiš in omehčaš. Ako ugasiš raz« beljeno jeklo v mrzli vodi, postane jeklo zelo trdo. Ako pa napraviš lug iz hrasto vega pepela in neugašenega apna ter ga čez Nemec, pedant je. Pa mu rečem: »Tu raste res grmovje-* On pa pravi: »Ne. to pokrajino poznam kot svojih pet prstov. Tu ni in ne more biti grmovja.* Beseda je dala besedo in začelo se ie prerekanje. Tam pa je bilo še mnogo naših častnikov. »Ako trdite,* pravi, »da je na tem sedelcu grmovje, pa izvolite jutri tja jahati z menoi. Dokažem Vam, da ste nepazljivo delali ali pa naravnost prerisali s karte . . .» »Kako pa da tako prepričan govori, da tam ni grmovja?* »Ah moi Bog, zakaj? Kakšno otroško vprašanje! Zato. ker že dvajset let pozna to krajino boljše kot svojo spalnico. Namesramneiši pedant Je. kar Jih je na svetu, pa še Nemec povrhu ... In koncem koncev se izkaže, da lažem iaz in da sem preptrljivec . . . Poleg tega ...» . .. Ves čas pogovora Je jemal Almazov iz pepelnika porabile vžigalice in jih lomil na drobne koščke, ko pa ie utihnil iih ie srdito vrgel na tla. Izgledalo je da gre temu močnemu čbveku na jok. Mož in žena sta dolgo sedeJa v težkem premišljevanju, ne da bi spregovorila besedo. Naenkrat pa je Vjeročka z energičnim sunkom skočila z naslanjača. •Cul Kolja. Se to minuto morava oditi. Hitro se napravi!* Nikolaj Jevgrafovič se Je ves namršil kot od neznosne fizične bolečine. vodo Yorškega. Ta vojvoda naj bi poročil kako poljsko aristokratinjo; svoje otroke bi moral vzgojiti v poljskem duhu. Civilno listo bi plačevala Velika Britanija Anglija hoče tudi izposlovati Poljski velike med« narodne ugodnosti. »Češke Slovo® pravi na« dalje, da kroži po Poljskem govorica, da nameravajo Angleži čimprej vzpostaviti monarhijo tudi na Madžarskem. V koliko je jemati te vesti resno, se vidi že iz tega, da je vojvoda Yorški, ki je baje preten« dent za poljski prestol že od aprila 1923 poročen z lady Elizabeto Bowes*Lycmovo. X Nov avtomobit? Najznamenitejše av» tomobilske in petrolejske družbe v Amerfc ki delujejo na ustvarjanju novega avtomo« bila, ki bo baje vzbudil popolno revolucija Dela se udeležujejo med drugimi zlasti družbe: General Motors, Standard OS. Dupont in Chemkalcor. Inženjerji Gene« ral Motors Companv potrjujejo, da se vr« šc že poskusi z novim tipom avtomobilov, ki tehta približno 500 kg in da se bavijo petrolejske družbe, zlasti Standard Oil Co. s tem, da izumijo novo gorivo. Dosedanje skušnje s tem novim gorivom, imenovanim »Svnthol*. so bile zelo uspešne. Baje je to produkt petroleja, premoga in lignita. X Mrtev šofer v Avtomobilu. Pred par dnevi se je peljal z avtomobilom šofer Ka« rel Vostrv iz Chcmnitza na Saksonskem v Prago, kjer je imel oddati vozilo. Naenkrat pa je sredi poti ostro zavrl voz ln se usta« vil kraj ceste. Ker dolgo ni nihče stopil z avto-nobila, so pristopili ljudje, ker se jim je to čudno zdelo, in ugotovili, da je šofer mrtev. Sedel je na svojem sedežu in krče« vito držal ra krmilo. Zadela ga je kap. Voa zil sc je sam. ognjišče dve ure precediš, položi« vanj jeklo ln ga pustiš v lugu 14 dni, postane zopet mehko. Kepe. Zavri Vt 1 mleka, v katerega dai za jajce velik kos masla nekoliko soli in 2 žlici sladkorja. Primešaj polagoma 25 dkg moke, tako da nastane precej gostljato te» sto. Vzemi ga iz lonca in shladi v skledi, zmešaj ga s tremi do štirimi jajci in nekaj sladkorja in ako hočeš, pridaš šc nekaj so« sekljane citronine luščine. Iz te zmesi na« pravi okrogle kepe, katere ocvri v razbe« ljeni masti zlntorumeno. Vzemi jih iz ma« sti, daj v gorko skledo in potresi s slad« korjem. Flžolo\>a torta. Skuhaj 15 dkg belega fižola, odcedi ga, pasiraj in shladi pird. Medtem zmešaj 8 rumenjakov s 14 dkg va« nilijevega sladkorja penasto in gosto, do« daj fižol, potem 7 dkg belih žemljinih drobtin, 10 dkg moke in sneg iz 4—5 be« ljakov. Speci 3 liste iz te mase in pomaza« ne z marelično marmelado jih zloži skupaj in prcvleci z vanilijino gHazuTO. Okrasiš lah« ko z majhnim vkuhanim sadjem. Kako preženeš mravlje lz kuhinje, shrambe in stznovenjo. Razredči za 3 di» narje pivarniškega kvasa v 2 litrih vroč« vode in dodeni 20 dkg umetnega medu. Namoči v tej tekočini krpe, ter jih položi tam, kjer se nahajajo mravlje. Sladki vonj privabi mravlje na krpe. kjer poginejo. Močno krvavi jen je Iz nosu hitro usta« viš s sledečo tekočino: daj v steklenico 120 g čiste voda in raztopi v njej 2 g klo» reforma. Pomoči v to raztopnino nekaj bombaža in zamaši ž njim nosnico. Biserne predmete očistiš, ako dai bele ilovice v skodelico in toliko vode. da na« stane gosta kaša, katero namaži na košček volnene krpe in zadrgni z njo biserne pred« mete. Za končno odrgnjenje vzemi zopet čedno volneno krpo, katero vtakni v fin prah morske pene. Kako popraviš rokavice iz pletenine. Bombažaste rokavice imajo nedostatek. da se kaj hitro strgajo na koncu prstov. Krpa« nje na malem jajčastem krpnlniku je zelo mučno, zahteva precej časa, dobrih oči in končno Se vse delo ne izgleda čedno. Ro» kavice pa so kakor nove, če jih popraviš na sledeči način: Najprvo jih operi v m!a&< ni vodi, dobro speri, močno ožmi In obesi na zračnem prostoru, da se hitro posuše. Pol suhe zlikaj na obratni strani, vsak prst nekoliko nategni. Neto odstriži raztrgano, tako da dobi prst na lahno koničasto ob« liko. Seveda smeš odrezati le toliko, koli« kor je neobhodno potrebno. Na šive se ti pri rezanju ni treba ozirati. Vzemi fino ši« vanko in enakobarveno nit in zašij za en milimeter od roba. »Ne govori neumnosti Vjera. Mar misliš, da se pojdem opravičevati ta prositi oproščenja? To bi pomenilo podpisati svojo obsodbo. Ne delaj, pro-sem te, neumnosti.* »Ne, ne neumnosti,* je odgovorila Vjera m udarila z nogo ob tla. »Nihče te ne sfll da bi se šel opravičit . . « Stvar je priprosta. Ako tam ni takega bedastega grmovja, ga je treba posaditi in sicer takoi.* •Posaditi?* . . . Ormovie?* 4 , . je izbuljll oči Nikolaj Jevgrafovič. »Da, posaditi. Ako si že govoril neresnico. je treba to popraviti. Napravi se, daj mi klobuk, jopico ... Ne iščeš prav. poglej v omaro . . . Dežnik!* Medtem ko je Nikolaj Jevgrafovič, kl je skušal ugovarjati toda ne da bi ga Vjera poslušala, iskal klobuk ta jopico, je Vjera hitro vlekla iz miz in omaric predale, jemala ven košarice in škat-ljice. jih odpirala m metala- po tleh. •Uhani . . . Niso bogve koliko vredni ... Za nje nič ne dobiS. Ta-le prstan z demantom je pa dragocen . . . Treba ga bo na vsak način odkupiti škoda, če bi zapadel. Zapestnica ... za njo tudi ne bova dosti dobila . . . stara je in upognjena ... Kje }e tvoja srebrna doza za cigare. Kolja ?» Čez pet minut so bile vse dragocenosti položene v ročno torbico, vjera 2e oblečena, se je zadnjič ozrla naokoli, da se prepriča, če nista ničesar pozabila doma. odarstvo Kriza v industriji oglja Padec lire in dvig dinarja sta povzročila zastoj ne le v lesni industriji, temveč še bolj sta zadela produkcijo oglja. Lahko se trdi, da je Italija skoro edina konzumentinja našega oglja, zaradi česar so izvozniki, ozirdma producenti direktno odvisni od italijanskega trgovca kot kupca, torej od kupne moči lire. V prvi vrsti je treba pojmovati velik pomen oglarstva z ekonomsko-šumar-skega stališča. Oglarstva se pojavi io v gozdovih, kjer se seka zrela, lepa buko-vina za žage in lesno industrijo, da po-bero veje in ostanke, ki bi sicer na mestu segniie. Ona zaidejo v gozdove z najslabšo terensko lego, kjer je nemogoč vsak transport težkega lesa naše bukve. Na takih mestih bi ostale bukve brez koristi in propadle, toda njen produkt, lahko oglje, pride z majhnim trudom na hrbtih naših bosanskih konj na svetovni trg. Oglarstvo preredči smrekove in jelove gozdove, mešane z bukovino, ter jih s prebiranjem osveži. To so tedaj tri prednosti oglarstva, ki porabi nerabljive odpadke posekanih bukev', napravi nedostopne bukove gozdove rentabilne, mešane pa spremeni v enotne. Razumljivo je, da ima zastoj te stroke v vsakem pogledu slabe posledice. Cehi kot svetovnoznani šumarji so oglarstvo cenili in gojili na vseh večjih gozdnih posestvih že davno pred tiatni in prav tako Nemci. Če^ki in nemški gozdarji so zanesli ogiarstvo tudi na naša veleposestva v Slovenijo ter ž.ealj oglje zgoij iz zgoraj navedenih razlogov. Oglarstvo se je v veliki meri razvilo pri nas v Sloveniji po preobratu, ko so pričeli žgati oglje poleg veleposestnikov tudi posestniki kmetje sami. Spoznali so važnost in velike koristi te produkcije in posledica je bila, da smo iz Slovenije izvozili lansko leto 500 vagonov oglja, kar reprezentira vrednost najmanj 5 milijonov Din. ki ie znatna vsota za majhno pokrajino Slovenijo. Važno pri tem pa je tudi to. da se ni napravil za produkcijo te količine oglja nikak golosek, temveč nasprotno, stari gozdovi so se prebrali, odpadki bukev spravili v denar, mešani gozdovi pa osvežili. Sedanji zastoj grozi naravnost upro-pastiti oglarstvo, kar bi imelo za posledico ne le zgubo navedenih koristi za naše šume, temveč tudi velik minus v dohodkih naše pokrajine. Kako na temu odpomoči? Znižanje mezd oglarjem in delavcem na eksistenčni minimum se je itak že izvedlo. Ostane edino še znižanje železniških transportnih tarif, v kar je poklicana vlada, ki mora uvideti veliko važnost te gospodarske panoge ln koristi, ki jih imajo od nje posebno posestniki kmetje. S tem bi bila vsaj deloma omiljena težka kriza v oglarstvu. Naši poslanci pa naj store v tem oziru svojo dolžnost. Končno je še svetovati, da nai vsak Izvoznik sklepa pogodbe z inozemci le v naši valuti, da se izogne eventualnim valutnim neprilikam. Tržna ooročila Novosadska blagovna borza (13. t. tn.) Pšenica: baška, zi oktober - november 295; za november - december 300; sremska 270; promet 22 vagonov. Ječmen: baški, 1 vagon, 65 kg, 200. Turščica: baška, 100 odst. kasa, za avgust - september 135; baška, glavna proga 187.5; sremska, ladja Donava 199; promet 40 vagonov. Oves: baški, 2 vagona 170. Moka: baška, baza «0s» 450: «6» 310; promet 10 vagonov. Otrobi: v jutastih vrečah', baški 150; šremski 150; promet 6 vagonov. Tendenca mirna. Dunajska borza za kmetijske produkte (l?. avgusta.) Toplo vreme zadnjih dni je povzročilo mlačno razpoloženje na tržišču. Spravljanje novega zrnja je dalje napredovalo. Dunajski konzum ie sedal v nakupovanju vzdržljiv, zato je bil promet nezadovoljiv. Notirajo v šilingih za 100 kg vključim blagovnoprometnl davek brez carine: pšenica: domača 40.50 — 41.50, madžarska s Potisja, 79 — SO kg, 43.50 — 45; r ž: domača 32 — 32.50; ječmen: dotnači 35 do 44, slovaški 33 — 34; turščica: 31.50 do 32.50; ove s: domači 33 — 34, madžarski 32 — 33.50, severnoameriški 36 — 37; pšenična moka «0=>: domača 81 — 84, nova 75 — 77, madžarska 75 — 78.50. — V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Fric Zsilavecz, usnjarna in trgovina z usnjem ter čevljarskimi potrebščinami v Gornji Radgoni; .Mar-celo Rambovšek, parna žaga podružnica v Lescah (sedež glavnega podjetja v Ribnici); K. \Vorsche, nasl. Anton Macun, trgovina z mešanim blagom v Mariboru; Janez Fišer, trgovina z vinom in sadjevcem na debelo pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. J. Pirich, tovarna usnja in parna žaga pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; Franc Bizjak trgovina z mešanim blagom v Zireh. Izbrisale so se naslednje tvrdke: R. Krtžnič, trgovina z mešanim blagom v Brodu pri Logatcu (obrat so je opustil); Carl Worsche, trgovina z manufaktumim blagom v Mariboru; Anton Macun, prej AdoK Scliramke, trgovina z mešanim blagom v Ptuju (obrat se je odjavil); V. Schulfink, trgovina z me-šar.im blagom v Ptuju (obrat se je odjavil). = Oddaja glavnih tobačnih zalog v drža. vL Dne 27. t. m. se bo vršila pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija tobačnih zalog v celi državi. Poittidbe zakup-cav morajo biti napisane na tiskanih obrazcih in kotkovane s kolkom po 100 Din. Ti-skanice :n pogoji se dobe pri Upravi monopolov al; njenih ustanovah v Zagrebu, Splitu, Sarajevu in Ljubljani (v Ljubljani v glavnem skladišču gotovega blaga pri tobačni tovarni). Ponudbe se sprejemajo do 11. ure dne 27. t. m. v pisarni načelnika odelenja prodale pri Upravi monopolov v Beogradu. Kavcija se mora položiti pri blagajni Uprave monopolov v Beogradu do 26. avgusta t. I. do 5. ure popoldne. Ponudniki smejo zahtevati največ 7% provizije vrh maloprcdaj-r.iških 5%. Interesenti v Sloveniji dobe natančnejša pojasnila, tiskanice in pogoje v Glavnem skladišču gotovega blaga pri tobačni tovarni v Ljubljani. = Priprave za proračun 1926-i927. Po časopisnih vesteh so v finančnem ministrstvu žc začeli s pripravami za predlog naslednjega proračuna. Nekaj ministrstev je že od-d?Io svoje proračune finančnemu ministrstvu. = Zlati indeks cen na debelo v juliju nespremenjen. Zagrebška »Riječ« je izračunala po indeksu »Privrednega Pregleda« zlati indeks, ki je znašal v julrja 165 napram 165 v juniju in enako v maju. Zlati indeks je ostal torej nespremenjen, dasi je indeks »Privrednega Pregleda« v papirnati valuti padel v juliju za 57 točk na 17S5. D;i totalni zlati indeks cen ni padel, je povzročila nova carinska tarifa, ki je zakrivila popolno stagnacijo uvoza in velik porast cen v skupini industrijskih proizvodov. = Načrt zakona o izenačenju davkov je bil te dni dovršen. Nt pa še razčiščeno vprašanje o načinu obdavčenja. V tem pogledu sta izdelana dva predloga: eden o osebnem obdavčenju na osebne dohodke in drugi o mešanem obdavčenju, ki je sedaj v veljavi v Srbiji. Najbrže se bo sprejel mešani sistem. = Stanje hmeijskih nasadov v Bačkl. Zaradi visokih cen lani in zlasti predlanskim se je površina, zasajena s hmeljem v Bač-ki znatno povečala. V baških hmeljslcih nasadih je bilo letos precej Irmeliskih uši, proti katerim so producer.ti uporabljali nzna sredstva. Zaradi hladnega deževnega vremena je rastlina v Bački jako zaostala. = Letošnja letina v Banatu. Po podatkih Zbornice za industrijo, obrt in trgovino v Velikem Bečkereku se ceni letošnji pridelek pšenice v Banatu na 423.000 ton. Od tega bo estaio po cenitvi zbornice 259.000 ton za izvoz. Turščice se bo v Banatu pridelalo 800 tisoč ton, od katere bo ostalo za izvoz 267 tisoč ton. Računa se da se bo moglo v dobi od 1. septembra 1925. do 1. septembra 1926. izvoziti i? Banata za okrog 1.2 milijarde dinariev kmetijskih pridelkov. = Statistika zunanie trgovine kraljevine SHS za leto 1921. Generalna direkcija carin je izdala pod gornjim naslovom knjigo, ki stane 100 dinarjev in se dobi pri vseh glavnih carinarnicah. = Koaee poravnalnega postopanja. S svojim; upniki so se poravnali: France Tašker, klepar v Celju, Anton Bučar, trgovec v Brežicah. in Josip Kirbisch, tvorničar v Celju. = Izredna skupščina Saveza Izvoznikov se bo 16. t. m. vršila v palači Eskomptne banke v Beogradu. Na dnevnem redu bo sprememba pravil. = Ukinjen konkurz. Kakor na.m poročajo, ja Anton Sfemer, tesarski mojster v Ljubljani, sklenil s svojimi uprriki 50 odstotno poravnavo, zaradi česar bo sedaj kouk-jrz ukinjen. >■ = Nova proga Mitrovlca-Pcr. Direkcija za gradbo novih železnic pripravlja načrt za zgradbo nove železniške proge od Mitrovi-ce do Peči. = Važno za sodarje. Bolgarska tvrdka želi nakupiti večjo množino hrastovih dog. Naslov tvrdke je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani r.a vpogled. = Svobodna cona v sušaškem pristanišču V zadnjem času se je pokrenilo vprašanje ustanovitve svobodne cone (punto franco) v sušaškem pristanišču. Ta cona bi obsegala cel prostor Karadjordjevega pristanišča. Ker spada rešitev tega vprašanja pod kom-peUnco finančnega ministra, se je cela ta zadeva izročila temu ministrstvu. Po beograjskih vesteh je ustanovitev sušaške svobodne cone samo še vprašanje kratkega časa. = Oskrba Južne Srbije s plemenskimi biki. Ministrstvo za poljedelstvo in vode namerava oskrbeti večje število plemenskih bikov za južno Srbijo. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema ponudbe: do 20. avgusta glede debave motvoza za rulete in glede debave gradi - platna; do 24 t ni. glede dobave finega jedrnatega železa in giede dobave vzmeti popovega ventila; do 25. t m. glede dobave odlitkov iz sive litine; do 27. t m. glede debave stenske ure; do 28. t. m. giede dobave vijakov za les in zakovic za pločevino in tenderje; glede dobave za latne obroče iz sive litine, glede do bave jeklene litine, glede debave raznega orodja za delavnico železne stroke ter glede dobave zavornjakov tz sive litine. Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. = Zboljšanje poljskega zlatnika. Z Dunaja. poročajo: Mere poljske vlade za podpiranje zlatnika, ki so bile te dni objavljene, so imele za posledico okrepitev poljskega zlatnika na zunanjih borzah. = Nadaljnje povišanje italijanskega carin* skega nadavka. Italijansko finančno ministrstvo je poviSalo zlati carinski nadavek za dobo Od 10. do vključno 16. t. m. od 423 na 430%. = Razstava v Napolju. V Napolju se bo vršila od 16. avgusta do 15. septembra t. 1. pod pokroviteljstvom italijanskega kralja razstava, ki se bo tikala poliedeljskih meli-joraetj. Tekom razstave, se bodo vršila tudi znanstvena strokovna predavanja in bi bilo velike vrednosti, da bi razstavo kakor tudi predavanja posetilo čimveč naših poljedelcev. = IX. švicarska razstava v Bernu. V Bernu se bo vršila od 12.—27. sept. IX. švicarska gospodarska razstava. Posetniki razstave uživajo 50 odstotni popust na švicarskih železnicah in se jim bo izdajal tudi vizum za polovično takso. 13. avgusta LJUBLJANA. (Prve številke povpraševa-vania druge ponudbe in v oklepajih kup-čijskl zaključki.) — Vrednote: investicijsko posojilo 75—0, zastavni listi Kranjske dež. banke 25—0, kom. zadolžnfce Kranjske deZelne banke 25—0, Celjska posojilnica 201—205, Ljubljanska kreditna 230—265, Merkantilna 101—101 (101), Praštediona S42—0- Slavenska banka 65—67, Kreditni zavod 175—185, Strojne 95—122. Trbovlje 340, Vevče 110—0. Stavbna družba 165—ISO Blago: les: deske konične, monie, 25, 30, 40 in 50 mm, 4 m dolž., fco meja tranz. 500 —0; kostanjevi brzojavni drogi, obeljeni. 2250 kosov, 6 m dolž., 250 kosov 9 m dolž., dobava V, do 20 sept. in K do konca okt. fco meja tranzito za kos 155—0; bukova drva, 1 m dolž., suha. fco naklad, postaja 4 vagoni 18.40—18 40 (18.40); poljski pridelki: pšenica: domača, fco Ljubljana 275 —0. hrvat., 76 kg, 3%, par. Ljubljana 0— 290; turščica slav., par. Ljubljana 0— 225; oves slav. in bos., rešetani, gar. belo blngo, par Ljubljana 2 v2?ona 210—210, (210); otrobi pšen, drobni, fco Postojna trz. 190— 200; laneno seme Ia., fco Ljubljana 335—0; krompir: rožnati, fco štajerska postaja 0— 63. beli, fco štajerska postaja 0—66. ZAGREB. Eskomptna je danes radi vičje ponudbe popustila od 115 ra 113. Juco se je okrepMa od 99 na 10O. Praštedicna pa od 845 na 847.5. V industrijskih vrednotah je bil promet minimalen. Večjj promet je bil danes zabeležen v Vojni škodi, ki je tekom borze porasla od 275 na 290. Za september se je trgovala po 280—282. — Dinar je bil v Curihu nespremenjen, pa zato tudi v Zagrebu ni bilo večjih sprememb. Blaga je bilo dovolj, dočim je povpraševanje bilo preccj zmerno. Narodna banka je tudi danes nastopila kot nakupovalka. Nekaj večji je bil promet v devizah na London, Prago. Skupni promet jc znašal 5. 2 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj 780,5—790.5, Berlin 1335—1335, Italija izplačilo 200.42 in pol —202.82 in pol. London Izplačilo 270.52— 272.52, Newyork ček 55.55—56.15, Pariz 259.5—263.5, Praga 164.75—166.75. Švica 1082—11:90; valute: dolar 54.75—55.35, avstrijski šilingi 780.5—795, mK 763—773, švicarski franki 1071—1079; efekti: bančni: Eskomptna 112—113, Kreditna Zgb. 114 —118, Hipo 63—64. Jugo 99—100, Ljubljanska kreditna 230—0, Obrtna 73—74, Praštediona 846—S50, Slavenska 65—66. Srpska 130—131: industrijski: Eksploatacija 55—58, Dubrovačka 537.5—545, Šcčerana 500—510, Nihag 0—41, Gutmann 370—3S0. Slavonija 45.5—46, Trbovlje 0—340. Vevče 110—0: državni: investicijsko posojilo 76, agrarna 44. Vojna škoda promptna 27S—279. BEOGRAD. Danes so ostale vse devize nespremenjene. Narodna banka je nakupovala devize na Newyork in Švico. Promet srednji. Poslovalo se je na curiški bazi 9 20. Notirale so devize: Amsterdam 2245— 2255, Berlin 1321—1328, Dunaj 786—787.5, Bruselj 0—253, Budrnroešta (zaključek 0.0788). Bukarešta 28—28.75. Švica 1086— 1087. London 271.25—271.5, Milan 201.25— 201.75. Newyork 55 85—55.87 in pol, Pariz 260—261. Praga 165.6—165.75, Solun (zaključek 86). CURIH. Beograd 9.225, Berlin 122.60, Newyork 515, London 25.02, Pariz 24. Milan 18.55, Praga 15.25, Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.65, Varšava 92.50, Sofija 3.75. TRST. V današnjem prostem prometu so se plačevali papirji: Assicurazione Generali po 8.700, Riunione Adriatica po 3.9S0, Cosu-lich pa po 339. Dinarji so veljali 49.65 do 49.80, francoski franki 129 20 — 129.60, angleški funti 134.80 — 134.90, dolarji pa 27.67 do 27.72. DUNAJ. Beograd 12.705 — 12.745, Berlin 168.73 — 169.33, Budimpešta 99.615—100 015 Bukarešta 3.63 — 3.65, London 34.46—34.56, Milan 25.54 — 25.66, Newyork 709.05 do 711.35, Pariz 33.02 — 33.18, Praga 21.01 do ?1.09, Sofija 5.11 — 5.15, Varšava 127.75 do 128.25. Curih 137.70 — 138.20; dinarji 12.72 do 12.78. PRAG,*. Beograd 60.50, Curih" 656.375, London 163.75. Milan 121.375, Newyork 33.75, Pariz 157.375, Budimpešta 466.625, Dunaj 475.625. BERLIN. Beograd 7.515, London 20.379, Newyork 4.195, MIlan 15.11, Pariz 19.57, Pra ga 12.41, Curih SMS, Dunaj 59.06. LONDON. (Ob 12.) Beograd 272, Italija 134.75, Newyork 485 ln pet osmink, Švica 25.02. NEWYORK (Ob 18.; po našem ob 24.) Beograd 1.79 in četrt, Dunaj 0.01412, Italija 3.60 in tri četrtinke, London 4.85 !n tri če-trtfnke, Švica 19.42. C ^elski Vesinik žvne Ljubljana Pred kratkim je izšla 5. štev. tega izbor-nega sokolskega lista, z zanimivo vsebino. Br. dr. Igor Vidic je napisal zanimiv članek o «Vses!ovanstvu in sokolski ideji*, katerega naj članstvo dobro prečita. Br. Jesih župni podnačelnik daje v članku: «Na žup-ni zlet!« navodila o zletu. Dalje sledi obširno poročilo o medzletnih tekmah v Beogradu. O uspehu !n slavnestih so prinesli že ljubljanski dncvr.fti obširno poročilo. Br. Stane Vidmar razpravlja temeljito o tekmah sploh in piše: Vsaka tekma mora biti tudi tekma o sokolskih vrlinah In bi se moralo tekmovalce tudi v tem oziru oceniti. Njezov članek naj bratje in sestre drbro prečitajo In utisnejo v srce. Med župnimi vestmi se nahajajo navodila za župni zlet m pa spored cele slavnosti. V društvenih vesteh so poročila posameznih sokolskih društev. Obširna so poročila o raznih nastopih društev, tako o javnem nastopu Sokola v Šiški, Sokola na Vrhniki, o slavnostnem razvitju sokolskega prapora na Viču itd. Daljše je poročilo o delovanju manjšinskega društva Sokola Muta - Vuzenlca, ki se kljub raznim zaprekam prav lepo razvija. Naj bi to agilno sokolsko društvo pod- »Poidiva,* je rekla naposled odločno. «Kam pa greva?* je skušal protestirati Almazov. Takoj bo tema, do mojega zemljišča pa je skoraj deset vrst.» »Neumnost . . . Pojdiva,» Najprej sta se Almazova odpeljala v zastavljalnico. Očividno je bil cenilec že tako zdavnaj vajen vsakodnevnih prizorov človeških nesreč, da ga sploh niso ganila. Tako metodično in dolgo ie ogledoval prinesene stvari, da se je Vjeročka že pričela razburjati. Zlasti jo je razjezilo, da je preiskal briljantni prstan s kislino in ga cenil, ko ga je stehtal, na frri rublje. »Saj to je pravi briljant.« se je razburjala. »velja tridesetsedem rubljev in Se to med brati.» Cenilec je z utrujenim obrazom ravnodušno zaprl cči. «To nam ie vseeno, gospa. Kamnov sploh ne jemljemo.* je rekel, devaie na tehtnico sledeči predmet, »cenimo samo kovine.* Zato pa ie bila starinska in zapognje-na zaoestnica popolnoma neoričakova-no za Vjero cenjena zelo visoko. Skupaj se je vendar nabralo okoli dvajset in dveh rubljev. Te vsote je bilo več kot dovolj. Ko sta se Aimazova pripeljala k vrt- narju. se je bela petrograjska noč že razlMa Po^nebu in zraku kot sinje mleko. Vrtnar. Čeh. majhen starček v zlatih naočnikih, je bil pravkar sedel s svojo družino k večerji. Bil je zelo presenečen in nejevoljen zaradi poznega prihoda odjemalcev in njune čudne prošnje. Nemara je sumil kakšno mistifi-kacijo in na Vjerine silne prošnje je odgovoril zelo suho: »Oprostite, toda ponoči ne morem pošiljati delavcev v tako daljavo. Ako želite jutri zjutraj, tedaj sem vam na razpolago.* Tedaj je ostalo sa:no eno sredstvo: povedati vrtnarju vso zgodbo z nesrečnim madežem. Vjeročka je to storila. Vrtnar je poslušal spočetka nezaupljivo. Ko pa je prišla Vjera do tega, kako se ji je rodila misel posaditi grm. je postal mož bolj pozoren in se je parkrat sočutno nasmehnil. «No pa naj bo,»je pritrdil, ko je Vjera nehala pripovedovati. »Povejte, kakšno grmovje naj vam posadimo.* Od vseh vrst. ki jih ie imel vrtnar, ni nobena odgovarjala; hote — nehote se je bilo treba zediniti za bezgov grm. Zaman je Almazov pregovarjal ženo, da naj gre domov. Odpravila se je skupaj z možem na mesto. Ves Sas dokler so sadili grmovje, se je nervozno sukala okoli delavcev in jim bila v na-potje. Šele tedaj se je dnla odvesti domov. ko se .ie prenričaln. da niše okoli grmovja nimaio ni razločiti od trave, ki je pokrivala debelce. Drugega dne Vjera ni mogla strpeti doma in šla je na ulico možu r->-~roti. Zc oddaleč, samo po živahni in nekoliko poskakujoči hoji moževi ie spoznata. da se je historija z grmovjem iztekla ugodno ... In res. Almazov ie bil sicer ves prašen in se ie komai držal na nogah od utrujenosti in cr'ada, toda obraz mu je sijal od zmagoslavja. »Dobro! Imenitno!* je zeklical že na deset korakov v odgovor na vznemirjeni izraz ženineza obraza. »Pomisli, prijahala sva z njim k tistemu grmovju. In kako ga je gledal in gledal, ceio list je odtrgal in ga požvečil »Kakšno drevo je to?» me vpraša. »Ne vem. Vaša Prevzvlšenosl* mu odgovorim. »Ali ni nemara breza ?» pravi. »Nemara je breza. Vaša Prevzvišenost,* mu odvrnem. Tedai se je obrnil k meni in mi celo roko ponudil. »Oprostite, poročnik.^ pravi, »morda sem se začel starati, da sem pozabil na to grmičje.s »Imeniten človek je. ta - le profesor, in tako pameten. Kar žal mi je. da sem ga prevariL Eden najboljših naših pro- fesorjev. Znanje naravnost čudovito. In kakšna hitrost in točnost v oceni terena — čudovito!* No, Vjeri je bilo malo tega. kar je povedal. Priganjala ga je še in še, da ji pove v podrobnostih ves pogovor s profesorjem. Zanimala se je za naimani-še detajle: kakšen je bil izraz profesorjevega obraza, s kakšnim tonom je govoril o svoji starosti, kaj je občutil pri tem Kolja sam . . . In šla sta domov tako. kakor da razen njiju ni nikogar na ulici: držala sta se za roke in se neprestano smejala. Pasanti so se nerazumljivo ustavljali, da bi si še enkrat ogledali ta čudni parček .. . Se nikoli ni Nikolaju Jevfragoviču večerja tako dišala kot ta dan. Ko mu ie prinesla Vjera po večerji v kabinet čašo ča;a. sta se mož in žena istočasno zasmeiala in pogledala drug drugega. «Čemu se ti smejiš?* je vprašala Vjera. »Čemu pa ti?* »Ne. ti povej prvi. iaz nofem.» »Tako. neumnosti. Spomnil sem se na zgodba z bezgom. In ti?» »Jaz tudi neumnosti in tudi zaradi bezga. Hotela sem povedati, da mi bo bezeg odslej vedno najljubše drevo,* pirala ostala društva in pa celokupna Jugo. slovenska javnost. Vestnik je zanimiv ia naj se v čim večjem številu razširja med vsem članstvom. Zdravo! Sokolsko društvo v Višnji gori priredi due 15. t. m. proslavo petletnice z javno telovadbo. Pričakujemo, da se br. društv in prijatelji Sokolstva prireditve udeleže v največjem številu. — Za zabavo, okrepčila, ples in drugo je preskrbljeno. Spustili bo» mo tudi »povža» iz verige, da si ga bo feh ko ta dan vsak ogledal. Kdor se rad ve. se!i in smeje, posebno kdor še ni vide! na« šega patrona — povža — naj ne ostane doma. — Nasvidenje! Zdravo! Bled. Okrožni sokolski zlet se vrši t soboto dne 15. t. m. ob K4. popoldne. Xa» stopijo izbrane vrste gorenjske in ljubljan« ske sokolske zupc in vrsta mednarodnUi te lovadccv. Po telovadbi ljudska veselica, ki se bo vršila ob slabem vremenu v «Zdravi« liškem domu». Sokolska župa SušaksRijeke priredi svoj župni izlet 15. in 16. avgusta v Cri kventei. Zletni odbor se je pogodil s tam« kajšnjimd hotelirji in restavraterji, da pre vzamejo prehrano in nastanitev So';o'ov Celodnevna hrana bo stala 40 Din, snba pa 10 Din dnevno. Ta pogodba bo veljala z obzirom na to, da ostane gotovo mnogo Sokolov še par dni v Cirkvenici od 15. do 18. avgusta. Na želcznicah plačajo telovad« ci samo četrtino. Za zlet vlada ogromno zanimanje, posebno iz Zagreba in Beogra da se pričakuje velika udeležba. Šport Ljubljana r Zagreb (V nedeljo 16. t. m. ob 17. na /griiču Ilirije.) V prvem kolu tekom za kraljev pokal na« leti reprezentančno moštvo ljubljanskega podsaveza na team zagrebškega podsaveza katerega smatrajo mnogi za moštvo, ki bo tudi letos doseglo končno zmago. Tekmo« vanje za z krti pokal N. V. kralj« spremlja najširša javnost širom cele države z naj« večjim zanimanjem in največji interes v pr« vem kolu velja baš tekmi Ljubljana:Zagreb Verjetno je. da bo prisostvoval prireditvi tudi sam kralj. — Zagrebški vodilni klubi Gradjanski, Hašk, Concordia in 2eljezni« čari 90 v stanu sestaviti kvalitativno odlič« no enajstorico, ki bo » nekaterih ozirih znatno nadkriljcvala naše domače moštvo. Predvsem gre Zagrebu prednost glede ru« tiniranosti in tehnične izšolanosti vsakega posameznega igrača. Za ljubljanski team ima podsavez na razpolago veliko manjši in skromnejši rezervoar igračev. Ljubljana ima sicer možnost izravnati plus Zagrebčanov z večjo agilnostjo in hitrostjo, stoji pa brez dvoma pred izredno težko nalogo, kateri more biti kos le ob popolni požrtvovalnosti vsakega posameznega igrača. Sestava mo« štev se glasi: Zagreb: vratar: Mihelčič (Gradj.); branilca: Vrbančič (Cone.): Da. sovič (G.), krilci: Remec (G.), Premrl (Hašk), Hitre« (G.), napadalci: Mlinaric, Buble, Babic (vsi Željezn.), Plazzeriano (Hašk), Pavelič (Cone.). — Ljubljana: vratar: Miklavčič, branilca: Pocačar, Beltrara (vsi Ilirija), krilci: Z-cmljak (Primorje). Zu« pančič G., Lado, napadalci: Zupančič I, Oman (vsi Ilfrija). Pleš I (Herme»), Dober« let (Ilfrija), Jamnik (Jadran). Sestava zoitrebSkega moštva za pokih no tekmo. ZNP je na zadnji seji prvstavi! sledeče moštvo proti reprezentanci LNTP: Mihelčič, Vrbančič, Dasrovič, Hftrec, Pre« meri, Remcc, MFmrič, Buble, Babič, Plaz« zeriano, Pavelič. Kot rezerve pride io z mo« štvom: Perška, Vragovič fn Novak. Koli« kor se da posneti :z sestave, je ZNP kljub popolni sigurnosti, da bo v Ljubljani od« nesel zmago, postavil v fronto najtežje ka« libre. — Vsekakor čaka Ljubljano v boju s to enajstorico težak boj. Iz sekcije Z.VS Ljubljana. (Službeno.) Delegirajo se kot Jot/nifci,- Za finale mla« dinske tekme za utešno darilo (Mars.Kra« kovo) g. M o ž I n a; za finale mladinskih tekem za mladinski pokal (Ilirija :Reka) g. Sternad: kot stranski sodniki pri po« kalni tekmi ZNP : LNT gg. Možina in Sternad. — Načelstvo. Finale za juniorsH pokal SK Ilirije med juniorji Ilirije in Reke se absolvira ju« tri. na praznik ob 17.30. Kot predigra se vrši ob 16. finalna tekma za utešno darilo medklubskega odbora med SK Marsom in SK Krakovom. Prireditvi se vršita na igri« šču Ilirije. Iz I hkoatletske sekcije SK Ilirije. Dat nes popoldne ob količkaj ugodnem vreme« nu obvezen trening za mete in skoke. — Načelnik. Kol. sekcija ASK Primerja naznanja, da preloži kol. dirko, Iri bi se morala vršiti 15. t. m. vsled vremenskih neprilik vsled praznovanja kolesarskega kluba »Edel« weisa» v Mariboru ter udeležbe zagrebških klubov pri praznovanju 1000 letnice hrvat. skega kraljestva na 6. sept. t. L — NačeU nik. Tenis turnir. V nedelio dne 15. t. m. se vrši na rrostorih SK »Ilirije* (pod Ccki« novim gradom) nadaljevanje prvenstvene* ga turnirja za I. 1924, ker sc je mora! lan« sko leto radi vremenskih neprilik prekiniti Nastopili bodo v finalnih tekmah znani za« grebški igralci. NT. pr. g. 1'odvinec in ga. Gostiša, prvaka blejskega turnirja, g. Ktif« tinee itd. Začetek ob 8. Vstopnina 10 Din. S K • razvedri 'duša Ib nasmeji srce. Strnite se tz hribov ln dolin k nam, da bomo prepričani, da vam le procvlt naSega Sokola pri »rcu. Zdravo 1 I2AKOVCI. Vodstvo osnovne šole se zahvaljuje CMD v Ljubljani In Kolu jugoslov. aester v Kranjn za »kupno denarno vsoto 2100 Din, H sta Jo poklonila tukajšnji šoli aa nabavo šolskega odra Prva Je darovala 2000, druga pa 100 Din In tudi nekaj knflg za tolarsko in mladinsko knjižnico. Vodstvo Sole prosi še razna humanitarna društva In prijatelje mladine, da nam pripomorejo z denarnimi prispevki ln knjigami za razširjenje šolske in ustanovitve mladinske knliž nlce za šoli odraslo mladino. Ta nima nobenega primernega čttva v slovenskem jeziku. Da se nam ne odtuji ali uda pijančevanju, treba JI Je nuditi lepe slovenske knJI-te. ZAGORJE OB SAVI. Obrtno društvo za Zagorje in okolico Je prosilo že prve dni maja za dovoljenje, da bi smelo prirediti meseca avgusta Javno tombolo v korist onemoglih obrtnikov. Vloga Je bila pravilno kolkovana, vendar pa rešitev še vedno nI prispela, dočim so rešene vloge drugih korporacij za razne prireditve v najkrajšem času. Tukajšnji obrtniki se smatrajo zato upravičeno zapostavljene. Oblasti so pač veliko bolj točne, kadar Je treba kakega obrtnika mbiti. HRASTNIK. Gasilno društvo priredi v soboto dne 15. avgusta veselico v Narodnem domu fn na Ptntarjevih bajerjih. Pri tej priliki bo od'ikovan najstarejši društveni član g. Alojzij P^dmenik z zlato kolajno. Odlikovanju sledi prosta zabava; nekaj izrednega bo nudil potujoči cirkus, ki ga vodi slenor Imoni Rodolfo Shek s svojimi prvovrstnimi dresiranimi konji. Pričetek veselice Je ob 3. uri popoldne ln se vrši ob vsakem vremenu. Prljatelii gasilcev, pridite, dobra postrežba In zabava vam je zagotovljena 1644 SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Z začudenjem smo vzeli na znanje, da so se naši poprej tako edini klerikalci sprli med seboj. Pri lanskih občinskih volitvah so Imeli samo eno kandidatno listo za celo občino. Za sedanje pa so sestavili za vsako volišče po eno kandidatno listo, ker hočejo imeti za vsako volišče po enega župana. Klerikalci Iz okolice Sv. Jedertl kandidirajo razen župana Sluge tudi bivšega občinskega blagajnika Bantana, iz okolice Sv. Štefan - Rečica pa baje Jenčiča, ki Je nekdaj rad trobil v Pucljev, sedaj pa v Radičev rog. Za volišče Sv. Štefan so sestavili klerikalci pod vodstvom Bantana, Napreta ln kaplana Ja-kata kandidatno listo pod zapeljivim naslovom kmečko - delavska lista (SLS), ki bo na dan volitev druga skrinjica. Za volišče Sv. Jedert so sestavili pod vodstvom župnika Lončariča In njegovega pobočnlka Bla-žeka kand'datno listo pod naslovom SLS, ki bo tretja. Na volišču v občinski pisarni v Laškem Je sestavil kandidatno listo že omenjeni Jcnčič in Kozmus, ki tekmujeta med seboj za županski stolček In bo njih skrinjica četrta. Upamo, da se volilci zavedajo, da iih skušajo klerikalci zopet spraviti na led. Zavedni občani smo se odločili, da bomo volili prvo skrinjico, ker imamo dokaze, da so njeni zastopniki storili še največ za blagor in dobrobit vseh občanov. Dne 23. avgusta vrzimo torej kroglice vsi v prvo skrinjico! BRASLOVČE. Na Polzeli so imeli te dni nek »svetovni« cirkus, ki je kazal svoje »kunšti« maloštevilnim gledalcem. To pa ni dalo miru polzelskim Orlom in napravili so mu konkurenco s propagandno telovadbo v Braslovčah. Ako imenujejo polzelski Orli to, kar so delali pri nas, telovadbo. Jim ne zamerimo, kajti kaj pač zna slepec o barvah. Ne gre pa nam v glavo, odkod Imamo dovoljenje, da pobirajo vstopnino bres vstopnic in plačanja dTžavne takse. Zadnjič na Polzeli, v nedeljo pri nas. Ali zanje ne velja ona Učenikova: Dajte cesarju, kar Je cesarju, Bogu kar Je božjega! SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. V nedeljo je priredil naš sokolski odsek javen telovadni nastop, ki je v vsakem oziru sijaj no uspel. Bila Je to prva večja napredna prireditev v našem kraju, ki bo gotovo obrodila dober sad. Na telovadišču, katero Je iz prijaznosti brezplačno odstopil g. Cven-kel, se je zbralo nad 500 ljudi, ki so z navdušenjem sledili precizno izvajanim težkim vajam članstva in naraščaja. Posebno so se čudili, da je mogoče tudi na orodju v tako kTatkem času doseči take uspehe. Vsi prisotni so se prepričali, da se v sokol-skih vrstah goji res le telovadba Ln da lahko vsakdo z zaupanjem pusti svoje otroke, da se pridružijo našemu odseku. Po telovadbi se Je vršila prijetna zabava, ki Je potekla v najlepšem redu. Tako smo lahko zadovoljni z moralnim kakor tudi gmotnim uspehom. Za Narodno tiskarno dd. kot ttskacnarja FRAN JEZERSEK. Izdoja za Konzorcij . 19119 Pletilke • prejme tovarna nogavic Franzl. Prlvoz 10. Zrlasiti se je v ponedeljek ali torek dopoldn«. 19087 Likarlco popolnoma izvelbano, ki bi hodila 2—3 dni v tednu aa dom likat, se spejme. — Ponudbe na upravo cJutra. pod in -.50 komad. — «Vrt». Diamonija in drueovi, družT>a i o *. v Mariboru 18518 O noj se proda na Rimski cesti itev. 6. 19940 Opremo za 2 sobi !n kuhnjo, §e vsled preselitve ugodne proda. Kje, pove uprava «Jutra». 19269 Dve spalnici svetli, masivni. poHranl in 1 pisalno mizo proda Henrik Bit ene, Vitmarje 77 19246 Vrtne stole prodaja naieenejS« Bol mane k Komp.. LJuK Uaoa, Mirje 4 85 Večjo količino desk za Izdelovanje zabojev, IS. 18. 24 in 26 mm, ozko ln široko blago, kupim. — Ponudbe pod šifTO cTakoj-8nie plačilo» na podružnico «Jutra» v Mariboru 19167 Jesenov les sedanje sečnje, 8—4 vagone. od SO cm in od 3 m naprej, se kupi proti takojšnji dobavi. — Hrastov rezan les od 3—10 m. od 45—120 mm, dva vaerona. st takoj kupi. — Istotam te kupi bukov okrogel les o<1 25 cm napTej Najnižje ponudbe pod cNujna dobav*» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 19166 Kuhinjsko kredenco dobro ohranjeno, se kupi. Penudhe na nru-avo «Juf'-a» pod cCista 9576». 19268 Moško kolo novo. se zamenja za ma- nufakturno blasro. Ponudbe na upr cJutrn» pod iifro •Zamenjava 9535» 19062 Moško kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Hfro »Moško kelo». 19025 Hišo popolnoma sovo. s 5 sobami, kuhfnjo. shrambo in 2 vrtoma v bližini Ljubllane na lepem krafn. prodam Cena in plaTni poeojl z«v lo u?odni. Gotovine le no-trebno 15.000 T>jn. Naslov pove uprava «Jutra» 19014 Hišo brez stTank, skoraj novo, oeno pTodam. V hW sta 2 sobi, kuhinja, drvarnica, vrt. nov vodnjak in električna razsvetljava. Naslov «e poizve v trgovini g. K r e e a r v Dravljah pn Ljubi iani 1W61 Trgovina s maaufakturo na zelo prometni točki v LJubljani, se radi družinskih razmer !e resnemu knncu proda Dopise na uprsvo «Jutra» ped «Hgodni pogoji*. '9131 Gostilno vzamem na račnn Cenjene ponudbe pod #Taioj» na podružnico «Jutr*> v Celjo 19021 Družabnik strokovnjak, v svTho ustanovitve razpošlljalniee, se sprejme s primernim Kapitalom. — Na razpolago je krasen lokal v sredini mesta. Naslov v upravi Jutra 1845« 5—10.000 Din posodim, ozir. lnve«tiram za stanovanje ali plačam naprej. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dom 9580» 19938 Dijakinje so sprejmejo na dobro domačo hrano in stanovanje Naslov pove uprava «Jutra» 1907B Stanovanje s hrano ali samo z zajtrkom iščem ra gimnazij, dijaka (drugo?o!«a). — Ponudbe pod «Dijak» na nor. «Jutra». 19948 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in vso oskrbo, iščem. — Ponudbe pod • Carinik* na upravo Din. naj po*lj. svoj naslov unravi .Jutra, pod iifro .Posest-»!k stanovanja.. !09W Onremljeno ?obo • elektr. razsvetljavo, v sroriinl mest*, se odda samo bolj« solidni »ospodi.«-nI. Orleda «e lahko samo od t.—1. ure rvečer. — Naslov pov« np»ava »Jutra. 19248 Podnart!!! Kdo Je naiel ltenbljeno avetlorjavo psleo i kratkim repom, ovratnikom in ljubljansko znamko, naj javi na naslov: Weber, Ljubljana, Prečna oliea lt«v. 8. 1995A Zlat uhan se je z-ubil v Mednem pri kopanju Najditelj, §e na-proJa. da pa odda prott nagradi t upravi »Jutra*. 19SS2 V ' V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi Šiframi: Alma, Blondinec 21, Bota-Roia, DobrodoSH M. Dora 1918, Dobra hrana. Gimfo-loc. Iskreno prijateljstvo, Jestrlne, Kurjač, Ljubljana 29, Ljubezen. Lepa narava 1925, Ljubljana B472. Mig-non. Mlado dekle, Nnjno 16. Navihanka, Nada. Ne-srečnica-lofena 14, Oroslav, opazovale«, OteHo 85. Podjeten 8250. Posojilo 89*3. Pridna in poStena 881C, Poštenost in spretnost 175A5, Pridna deklica IS. Viktor Rubrika. Rabim takoj. Resnica lOOn. Risar, Sreča v prihodniosti. Stalni mirni dom, Sluna 89:8, Solidna £045, Sreča t PodroJci. Tako'Saj« plačilo 8692. Tujoe. Točna in jasna uprava. Prodna prilika 16, Uradnica 275, Veatno nspoino, B. 150, Zelo nujno, •flon. 9149 Kranjske klobase najholjlo, *e dob* * restavraciji na kolodvoru Grosuplje S25 Stenice! Obl. kone. is«d ta po-končavanje mriesa sporoča, da je dospelo prvnvTPt»o sredstvo proti stenicam. — ■ Pana», Ljubljana, Polja«, ska cesta 1!. 19117 Izložbeni aranžer prevzame vsa aranferska dela za Ljubljanski velesejem. Cenjene ponudbe pou .Aranier« n» upr. cjntrav 18309 Moško kolo nov «Waffe»rad», zamenjam za manufaktumo hlapo. Dopise na upravo .Jutra, pod .Zamenjava. 1906! Dostojevski: „Besi" Broš. Din 40, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh del h, preložil Vladimir LevsliK se dobi v knjigarni „Ti-t-kovnezaaruge' v Ljubljani, Preiernova ul. 54. (Nasproti glavne pošte.) Originalne (prave) potrebščine (fixat, preservat) za si-a yi „QpaBoffgraph"; kakor tudi komp letne aparate dobite samo pit' I-. BAE/i&A, Telefon Ii 1)80. LJUBLJANA, SelsRburgova ulica it. 61. Telefon it P«0. Bartiiino za sokolski Tabor! XX KX x Ljudske knjižnice « X opozarjamo H na najnovejše zvezke zbirke ^ X „Prosvefi in zabawi"a X X Puškin-Prifatelj, Kapetanova hči. Povest. X Broš. 24 Din, vez. 29 Din, po pošti 1*25 Din več. X Bnda! Andrej, Križev pot Petra K u pije- X V nika. Povest. Broš. 17 Din, vez. 22 Din, po H pošti 1*25 Din več. ££ M Kersnik Janko, Cyclamen. Roman. BroS. 22 Din, M vez. 27 Din, po pošti 1-25 Din več. M Kersnik Janko, Agitator. Roman. Broš. 18 Din' M vez. 23 Din, po pošti T25 Din več. ^ V Zeyer - Bradač, Tri legende o razpelu. Vez J{ 20 Din, po pošti 1*25 Din več. X Naročila sprejema: X g Tiskovna zadruga v Ljubljeni, g X Prešernova ulica 54. X XX XX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ,-i -•-A' /im i. -j« s cKlišej e %a reklamo Stareišl gospod dobro sitniran samec il?e lepo prazno sobo. Ce mo-CO*e tudi s dobro domafo hrano, pri sierejji dobro »ituirani *o«p«di?ni aii vdovi brez otrok. — Cenjene ponudbe na noravo .Jutra« pod ia»«ko .Tajnost 1870. 19263 za trgovski dopisni papir in kuverte v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času JVGOGRAF1KA" KLlSARNA r T..JI m,t anj. sr. petra kast p st g.?. --~li IMIHIMIIIIIiinilllillllllllllll immimiiiiiinnnminiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii Jiaročita sprejema tudi oglasni oddelek uprave „JutraPrešernova ulica Joseph Delteili etero čutov Roman. 5 25. maja so se nekateri evropski narodi zgenili. Znamenje je dala Španija, dežela, ki slovi na daleč po svojem misticizmu. Kralj Alfonz XIII. se je z vsem dvorom in 20.000 Madridčani podal v Bilbao, da se vkrca. Papež je z balkona sv. Petra delil romarjem svoj apostolski blagoslov. Že se jc okoli Bilbaa zbirala nepregledna množica. Romarji iz Navarre so si postavili šotorišča na saracenskih poljanah. Možje rjavolasi in zelenopolti, vročekrvni in srepi korakajo monotono ob strani poti. Hranijo se z ovčjim lojem in s čebelnim satovjem. Smrde že od daleč. Ženske so lepe in mršave. Prelestna so njih nežna meča. Oblečene so v kričeč živobarven bombaž. Pobožnost jim je le sredstvo za ljubimkanje in koketiranje. Oči jim gore, da se trava vnema. Prišle so trope pirenejskih gorjancev z bereti do ušes in veli« kanskimi brki. Hodili so počasi, ceremcnijalno in nosili svoje žene na ramenih. Peli so neke nadvse otožne popevke, polne obupa in hlada. Za njimi so prišle mule, otovorjene z ovcami, in rjavi medvedi so vlekli dvokolesne s plahto pokrite vozičke medu. Njim na čelu so korakali starci, opiraje se na dolge popotne palice, s katerimi so poveljevali. Potem so se vrstili razcapani bosopeti razgaljeni otroci z obrazi, okroglimi kakor luna. V rokah so držali uzde častitljivih mul in poskočno so jo cvrli nalik sinovom konkvista* dorjev preko rženih polj. Po kratkem presledku so se pojavili seljaki iz Huesce, obloženi t lešniki in s kostanjem, v škrlat odeti meščani iz Pampelune, Galicijani v papirnatih opankah, črnožolti Aragonci, ljudje iz iValladolida in Salamanke, prebivalci Caceresa, pokriti s slamniki, deželani iz Manche, ki se hranijo z gomoljko in s postrvmi, vino« ljubni Murciani, Granadčani in Sevilci ter sočni, vitki in stasiti hribovci z Univerzalskih gora. Polovica romarjev je obležala na cesti. Por.ajveč so počepali slabotni mladeniči in bujno razvite ženske. Sierre in olivni logi so bili posejani z mrtvimi trupli. Trope jastrebov in psov so se zbirale okoli smrdljivih mrtvakov ter se požrešno basale z okuženim, strupenim mesom. Vse te množice so se vkrcale v Bilbau v šalupe, jadrnice in tovorne ladje. Krvavo je žarelo solnce, ko so drveli na krov — nekatere ni strpelo: skočili so v vodo, da plavaje prehite druge — možje z deco na plečih, žene pa so si z nohti in glavniki utirale pot. Vedeli so vsi, da bivanje na ledenih klečeh ne bo kratkotrajno; zato so si vzeli seboj Ikožuhov, zalog masti, konzerv in olja. sani in harpun. Prizor je bif bogme nenavaden: ti nesrečniki so plavali v potu svojega obraza; da so jim pljuča gorela, in se potapljali pod težo volnenih odej,, kožuhov in usnjenih plaščev — solnce pa je žgalo kakor v najhujšem poletju. Eahi so se vkrcali v Genovi Vsaka provinca, sleherna naselbina je poslala svoj kontinent. Mussolini sam, z dekoriranim trebuhom in tirolskim klobukom je nalik Viljemu Anolinariju predsedoval vkrcanju. Kmetje iz Kalabrije, ovalnih lic kakor pastile, so šotorili posred riževih polj. Milanezi, nežni kot mali kruhek, in sonorni Mantuanci, ljubki Ferrarci in še ljubkejši Padovanci, Benečani in Apulci, Ntpolitanci in Toskanci, vsi so se stekali v Genovo, kjer je bila usidrana vesoljna italijanska mornarica. Seljaki iz Romagne, nevajeni pomorskih običajev, so nanosili svojo prtljago v kabine prvega razreda, sami pa so posedli po mostiču. Rečani, mrtvaško glavo na čepicah in smrt v srcu, so pod vodstvom d' Annunzija zasedli trg Belvedere. Prišli so Sicilijanci, drobni in polni, Rimljani s svetinjicami in poželjivo=uljudni Fiorentinci. Tisti, ki so imeli prednost, so se ušatorili na nabrežjih in po dokih. Pijemontezi so si celo izkopali luknje v premogovnih skladiščih ter si tam priredili zavetišča, hodnike in dvorane; imeli so v premogu prav« cate naselbine. Fiorentinci so vzeli seboj slike iz Uficij. Prišedši v Genovo, so uvideli, da jih ne bodo mogli spraviti na ladje. Zato so sklenili, da jih uničijo. Nekega večera so zanetili v pristanišču kres in v zvoku vijolin so med plaČem umetnikov in ihtenjem žensk slavnostno zažgal hkrati celo galerijo Uficij — baš ko se je zasve^ tila večernica in so se jeli na obali drug za drugim užigati svetilniki. * • • Balkanski narodi so se zbirali v Solunu. Mračni, bradati Bolgari so se pripeljali prvi v tovornih vozovih. Za njimi so prišli vodeno: oki Rumuni, svilenosrajčni Besarabci in mehkužni prebivalci Peatre in Botosane. Srbi so dohajali peš v skupinah z ikonami na plečih, žene pa na oslicah. Nekateri so izgledali kot vojvode, drugi so igrali na balalajke. Kot terracotta ožgani Macedonci in liki marmor blesteči Albanci so se pomikali ob Vardarju navzdol. In Grki, klasično lepi kakor pred veki in mehkužni bolj kot kdaj, so doha« jali iz Patrasa in Hermoupolisa, majhni kot smokve, požrešni kot ščuke. Vsi so se hiteli vkrcavat na troveslače in na ladje, otovor« jene z žitom. Tretji dan je oddelek Hrvatov z naskokom zavzel parnik «Kan» tarido» na katerem so se že naselili Transsilvanci. Od k'jge zdeci« mirani Hrvati so umirajoč od lakote kot blazni planili na krov. Visoki širokoprsni in mišičasti možie. močni kot vragi, so plezali na «Kantarido» ter si z zobmi in nohti delali pot pred sebej. Pre* vračali so Transsilvance in jih davili, otroke so pometali v spodnje ladijske prostore, žene pa čez krov; potem so porezali vrvi. naložili premoga pod kotle in slavnostno odpluli z okrvavljeno ladjo na široko morje. • • • Slovani so se stekali v Arhar.gelsk, Germani pa v Hamburg. V Arhangelsku je mrgolelo ljudstva z Ledenega morja in Donskih kozakov. Vmes so bili katoliški Poliaki, seboi so imeli cele tovore kipov in podob Marije device, baltskosrčni Rusini, žaltavotolščni Finci, Ukrajinci v ječmenčkastih telovnikih in polnokrvni kazanski meščani. Trockij je bi! podlegel že prve dni. ko se je kuga poiavi'a. Ljudski komisarji so se trumoma izpreobračali k popovstvu. Neka« teri veliki knezi, ki jim je petletna ječa izbila ošabnost, so se plačljivo postavili mužikom na čelo. Mongoli v usnjenih kožuhih so prihajali v kohortah. Ceste v Aziji, zasrcrajene z okuženimi trupli, so bile natrpane s Kitajčki in z romarji z Daljnega Vzhoda. Dični a ušivi bradati Perzije: so cepali v blato. Indijci so brez pred. pašnikov popolnoma nagi ležali mrtvi ob poti. Veliki tibetanski Lama jc dospel 29.maja ob 18. uri. * » • V Hamburgu so se zbirala germanska plemena. Povsod:, na bregovih Lanne, Eme, Labe. \Vesre, Spreve, Odre, Warthe, Rege, Visle, vsepovsod so se plavolase Brandenburžanke, Saksonke, Porenke, Prusinje in Palatinke že v ranem jutru vkrcale v živo poslikane šarene pinase... Oblekle so si najlepšo belo obleko, in vse čolne so ozaljšale s kozjimi parkeljci. S sladkobnih rdečeličnih obrazov jim odseva otožen nasmešek. V njihovih dušah vlada zmeda: veselje nad potovanjem je pomešano s trpko slutnjo pretečih nevarnosti. Vse r.eštevilne pinase plavajo v dolgih skle« njenih vrstah druga za drugo. Počasi plavajo, jedva slišno, in celo Nemčijo prevzema ob njih pogledu globoko žalost. Na vseh čolni, čih zibljeio polnolična sedem, do desetletna dekletca od Doroteje do Karoline svoje belo oblečene punčke. Cela Nemčija plava na morje. « • V vseh pristaniščih na svetu se je človeštvo pripravljalo na potovanje... IV. Pariz. 13. maja so Parižani pobrali šila in kopita in se vkrcali ns potovanje proti severnemu tečaju. Masiljčani, Rochellci in Malojci so jo ubrali že prej. 10. ma. ja je vlada izdala naredbo, s katero je rekvirirala vsa pomorska in rečna prevozna sredstva. Eleonora je zbrala na Seini ogromno flotiijo ladij vseh tipov, nove in stare. Vlado, bolnice, Pasteurjev inštitut. Medicinsko akademijo. Muzeje so brižno naložil: v naj. boljše pinase in najudobnejše vlačilce. Ostalo ljudstvo se je moralo zado\"oljiti z drobtinicami. Eleonora je bila osebno navzoča pri prenosu Pasteurjevega inštituta, ministrski podpredsednik Elie.Elie pa se je pobrigal za armado in za Narodno banko. Zdaj je nadzirala razkladanje muzejskih zbirk. Delavci, bledi kot koleraba, so raztreseni zabijali zaboje. Pomagači v raševinastih predpasnikih so urejevali fijole in zlagali inštrumente v kovčege iz hrastovine, ki so bili zazna, movani s črko M. Pred okrašenim peronom je v Rastlinskem vrtu čakalo dvanajst taksijev ter dvanajst zabuhlih majordomov z nogo na kolesu. Eleonora je zavezavala mal kovčeg iz svinjskega usnja z jermenom iz kravetine. Nedaleč od nje je v oddelku za zveri tulila goneča se levinja. Kovčeg jc bil poln mikrobnih tub, banan in liubavnih pisem. Eleonora ga je zaklenila. Sedla je na zaboj. Bila je trudna. Brezizrazno se je zazrla v Gasparda. Visokorasli mladenič, ogrnjen z neprodušnim plaščem, je z močnimi svojimi rokami zavijal in polagal v zaboje retorte. mikroskope in okostja. Zahvala. Za vse pismene in dejanske dokaze prijateljstva ob priliki njune zlate poroke se vsakemu posebej in vsem skupaj kar naj-presrčneje zahvaljujeta Josip in Marija Moli. Trbovlje, dne 12. avgusta 1925. □□□□□□□□□□□neon r L t: D C C C n c c n c jnnoccnnnr Pomočnik liliji Uri, tnlad, samski, agilen, tiezen. prikupijiv, sa sprejme kot polnlk-začetnik za vso Gorenjsko. Ti kraji mu morajo biti znani. — Reflektha se na prvovrstno moč z dobrimi referencami. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod ,,Potnik 75". Zamiraš in nevosie! Ne pozabite pri nabavi pohištva na tovarno Fromo Usiiov; CELJE katera Vam dobav; vso onremo od navadne do najfinejše umetne izde ave, po najmodernejših vzorcih iz domačega in po želji inozemskega lesa. Izvršujejo se tudi trgovske in pisarniške opreme, kakor tudi portali in vsa stavbena dela. Cena brezkenkurenin«! Izv: iitev na- ročil točna, za solidno ri°!o se j.imči. Krk, ciok ££s*k lega z krasnim razgledom na morje. Psnsija (hrana in postelja) dnevno Din 50. Vse informacije daje: lastnik Vid Festšn?, Krk, otok Krk. Zanimive športne momente Zahtevajte Agfa-poučno knjigo A 6 v hrvatskem ali nemškem jeziku z mnogimi dobrimi navodili. Dobiti jo je v vsaki foto-trgovini ali proti vpošiljatvl znamk pri generalnem za- 5amo Din 6 — stopstvu VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog in prospekt brezplačen. — Actien-Gesellschaft Foto-oddelek morete pridržati na sliki. S tem ne rove*afe sst veselja do Vašega športa In stvorite krasne spr mine, temveč pražite stvarni materijal vsakem ljubitelju športa. Uporabljajte pa za slikanje prve. vrstni materijal. Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i so zelo občutljivi za svetlobo, fnostavni za razvi janje, vložljivi pri dnevni svetlobi in vedno brz< pripravljeni za slikanje. fiir Anilin-Fabrikation Berlin SO 36 Kanalni čavljl Dfa 29 - d. kocini tricot od Din 55'-d. kop. tricot s krilom od Din 115*- Hotialni pšaščl za gospode, dame in otroke, najnovejši vzorci. Najnižje cene! Vse kopalne potrebščine ! Predno kupite, oglejte si zalogo pri Bencin - avto oiie vedno na razpolago vsem mimoidočim avtomobilom in motociklom po najnižji ceni. — Prodajam in kupujem vsakovrstne vreče ter 4239-a kumno. kptelf Sfrc, Krasa!* BBBS5SEŽ3S5F5E!JS5S3E v izmeri 340 do 955 m2 v bližini hiše južne železnice na Dunajski cesti. Lepa lega z razgledom na planine; stavbišča so oddaljena 70 m od Dunajske ceste, suha in peščena, kar poceni zidavo. V neposredni bližini vodovod, in elektrika. Svet za ceste je že odračunan. Cene po dogovoru. 4285*^ Pojasnila daje: 5. KS. Škofja ulica 9 I. nadstropje desno.' . SlilKOVet nosi. K. Soss LJUBLJANA. ZAHVALA. Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, deda, tasta itd., gospoda Ivana Bedenka nam je došlo toliko odkritih izrazov sočutja in tolažbe, da nam je nemogoče se vsakemu posebej dostojno zahvaliti. Zato si dovoljujemo tem potom izreči najtoplejšo zahvalo vsem, ki so blagemu pokojniku lajšali zadnje ure trpijenia, ziasti preč. gosp. dekanu A. Koblarju ter okrožnemu zdravniku gosp. driu. E. Globočniku, vsem, ki so nam ustno ali p smeno izrazili sožalje, vsem, ki so darovali krasne vence in cvetje, in vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili k zadnjemu počitku, kar nam je kolikor toliko v uteho. V Kranju, Ljubljani, Mariboru, dne 12. avgusta 1925. Žalujoče rodbine: Bedenkova, Pirnatova, Kova&ičeva in Urbasova« ©BLEŠČI ~m a gospode iz eovereota, kamgarna. angleškega in češkega sukna so » avkar dospele iz naše tovarne, ter jih dobite že od 583 Din naprej i naši detajlni trgovini na Erja*4evi cesti &tew. 2 (nasproU dramskega gledališča). ;dor se hoče res poceni in dobro obleči, nai poseli našo nadrobno trgovino. lonfekcijska tovarna Fran HSerenSa & Cle. LlnbMana. oorriTmvior« »'m^mMOOOttmAiOCOtm) cjutrov* roman LUCIFEB k*t»r«m tkozinskoi napeta »sebina. prepletena * fan-taetiiniml lapletljaji od za-Cetk* lin kcn..» ki prinašajo navdofienemn Citatelji * Iptere^antnim razmotri-Tanjam r*ak hip prepene čenja. ki mu £e nifli razočaranj« in konaternarlja ia aopet preeenetenj. tako- da »o SitatelJI neatrpno priSa-kovatl r*ako nadaljevanj« romana. J. fiSel in dobiva pri opravi «Jntra> * LjoHJant Vsi ki so ga čitall in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, loll zabavati Vas ne nore nobena knjisa! V piana etane BroSirana na 55 DiO 43 tli« v Stritarjevi, Prešernovi ali Selenbnrgovi ulici. Osebi, ki nam ta loka! odstopi aH na de, event. poverimo tudi vodstvo podružnice. Ponudbe je nasloviti na „Bata* cipele i kože Beograd. 4293-a ■HBSEBMBBSICSa j Priporočamo knjigo: Stojanovič A., Popis bitke in njen po-! men z dvema zemijevl-' doma. Knjiga velja poštnino vred Din 31 — ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54 iasaaBBaBBB&rei Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Potrtega srca in v najgloblii tugi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod u?r.Gtn5 in trgovski vrtnar, posestnik, častni ilan Pokrajinske zadruga trgovskih vrtnarjev, Druživa hišnih posestnikov itd. v četrtek, dne 13. t. m. ob 12. uri, po kratki, a vendar muke-poini bolezni v 79. letu starosti, previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 15. avgusta ob 4. popoldne iz hiše žalosti, B!riweisova cesta štev. 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položijo zemeljski ostanki v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadu ice se bodo služile v raznih cerkvah. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 13. avgusta 1925. Marija Kors