Posamezni izvod 40 grošev, mesečna narodna 2 šilinga V. b. b. LETNIK VII. CELOVEC, SOBOTA 26. L 1952 ŠTEV. 7 (467) GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Tudi v vladi na Dunaju nova garnitura OVP Pred tremi dnevi je bil glavni predmet skoraj vsega avstrijskega tiska — ne g ede na to s katero politično barvo je popleskan ta ali oni časopis — s posebnim komunikejem javnosti sporočeni sklep neke seje OeVP-jevskega •zveznega vodstva in kluba državnih poslancev OeVP-ja o zamenjavi nekaterih OaVP-jevskih ministrov. Saj se je o tej spremembi že precej dolgo poprej mnogo šušljalo. ..Informirani krogi" predvsem takozvanega ..neodvisnega" tiska, pa tudi kominformovski in v kominform-skih vodah plavajoči listi so že davno ..točno vedeli", da bo prišlo do spremembe in so celo tudi napovedovali, kakšna bo. Da so ti krogi bili dejansko pravilno informirani se je sedaj pokazalo, kajti omenjeni komunike obveščevalne službe OeVP se malone točno ujema z njihovimi prerokbami. Spremembe v avstrijski vladi so torej naslednje: dosedanji minister za kmetijstvo in gozdarstvo K r a u s, dosedanji prosvetni minister dr. Feliks H u r d e s in finančni minister dr. Margaretha so morali zapustiti svoja mesta (da imajo za njih pripravljene že druge visoke funkcije — če že ne zlate, pa prav gotovo pozlačene stolčke — raznim poročilom in domnevanjem lahko verjamemo). Novi sef kmeti jsko-gozdarskega ministrstva je postal dosedanji predsednik štajerskega deželnega zbora Franc T h o m a, ki je s tefn, kakor pravijo, izpodrinil vpliv nižje-avstrijskih ravninskih kmetov v korist , alpskih baurov". Finančno ministrstvo je prevzel neki dr. K a m -n i t z, ki je dosedaj bil namestnik genera' nega tajnika pri zvezni gospodarski zbornici. Na Hurdesovo mesto se usedel dosedanji minister za trgovino in obnovo dr. Kol b, njega pa je zamenjal podpredsednik Udruženja avstrij- Prvotno se je razširila vest, da je Churchill po zak'jučku svojih razgovorov z ameriškimi in kanadskimi državniki nevarno obolel in da se ne bo mogel pravočasno vrniti domov. Izkazalo pa se je, da se je samo nekoliko prehladil, kajti preteklo sredo se je že vkrcal na ladjo Queen Mary in bo v ponedeljek spet v Londonu. Naslednji dan, dne 29. januarja, se bo sesta' britanski parlament, čigar poslanci bi radi kaj več zvedeli o vsebini razgovorov, ki jib je imel Churchill s Trumanom. Reuter je zvedel, da 1» Bevanovo krilo laburistične stranko ostro grajalo Churchil’ov sporazum s Trumanom, po katerem bodo bombardirana oporišča v Mandžuriji ako bi Kitajska sklenila, nato pa kršila pogodbo o premirju na Koreji. Bevanovi pristaši so mnenja, da predstavlja ta sporazum del cene, ki jo je plačal Churchill za obljubljeno ameriško pomoč Veliki Britaniji v surovinah in dolarjih. Član Bevanove skupine Harold Davis je izjavil, da bodo bevanisti zahtevali v parlamentu neposredno razpravo o problemih Daljnega vzhoda ter terjali, da se o teh vprašanjih razpravlja na novem sestanku med Churchillom in Trumanom, ki bi mu naj prisostvoval tudi predsednik LR Kitajske Mao Ce Tung. Desno krilo laburistične stranke pod vodstvom bivšega zunanjega ministra Morrisona pa se bo, kakor izgleda, vzdrža’o vsakega napada na Churchilovo konservativno stranko, dokler ne bo natančno zvedelo, v kaj vse je Churchill privolil v svojih washingtonskih razgovorih s Trumanom. Bolj kot napovedane seje parlamenta pa se skih industrialcev Jožef Bock-GreiGau. O tej spremembi sta se seveda poprej sporazumela koalicijska partnerja SFOe in OaVP, kar niti njihova časopisna poročila ne tajijo. Do izraza pa pride to dejstvo posebno v tem, da so ustanovili dva nova državna tajništva, enega pri ministrstvu za trgovino in obnovo, Na zasedanju avstrjskega parlamenta v sredo so socialistični mandatarji po svojem govorniku dr. Fitermannu vložili že nekaj časa napovedani predlog za nov zakon, s katerim naj bi se sprva onemogočila vrnitev bivših Starhemibergovih posestev, za nadalje pa tudi vse morebitne slične vrnitve bivše zasebne lastnine ljudem, ki so sokrivi nad razbitjem demokracije prve avstrijske republike. K prvi parlamentarni debati o tem predlogu je prezi-dent Kuntschak prav tako na zahtevo socialistov sklical parlament za 31. januarja. Uvod predloga za novi zakon, ki je istočasno njegova utemeljitev, že V precej jedrnatih in jasnih besedah pove, čemu naj novi zakon služi. Zato in ker je splošno zanimiv tudi za naše ljudstvo, ga prinašamo dobesedno: ..Vloženi predlog hoče upoštevati jasno spoznano voljo večine avstrijskih demokratov: Ljudem, ki so v zvezi z zunanjimi silami doprinesli k uničenju avstrijske demokracije ter s tem pospeševali cilje zunanjih sil v Avstriji, naj sc odreče pravica do vrnitve njihovega bivš ga imetja. To pravico je demokracija priborila nedolžnim žrtvam nasilja. Nasprotovalo Churchill med vožnjo domov verjetno vese’i novoletnega darila, ki mu ga je v njegovi odsotnosti poklonil član zakonodajnega sveta v Singapuru, namreč dve veliki cigari, dolgi po 37 in pol centimetra in debeli 6 cm. Morda si bo za pomirjenje živcev eno zažgal že med parlamentarno razpravo, če bo prav burna. ki ga je zasedel generalni sekretar OeVP-jev-ske laži-sindika'ne organizacije „Arbeiter- und Angestelltenbund" dr. Fric Bock, ter po’eg Grafovega še enega v notranjem ministrstvu za socialističnega generalnega direktorja ,,GOC“ Andreja Korp-a. Oba sta prav tako kot ministri člana vlade (saj jih je menda še pre- bi pravemu čutu ljudstva, če bi isto pravico priznavali tudi onim, ki so na vodilnem položaju pripomogli k razbitju demokracije." V ostalem se ta zakonski osnutek naslanja na takozvano Londonsko deklaracijo, ki so jo za Avstrijo obvezno sklenili zavezniki ih ki govori o razveljavi pravnih zaključkov iz dobe nacizma, ter skuša to deklaracijo ..prilagoditi avstrijskemu pravnemu čutu". Vsebina samega zakona je, na kratko orisana, sledeča: Ljudem, označenim v uvodu, ter tudi njihovim dedičem ni mogoče postaviti zahteve po vrnitvi imovinc r.a osnovi takozvanih povračilnih zakonov (Riickstel-lungsgesetze). Ce je že komu takemu bilo nje-, govo prejšnje imetje vrnjeno pred uveljavljenju tega zakona, tedaj je tozadevni odlok treba razveljaviti po predlogu za to upravičene osebe. Tudi če je taka vrnjena imovina med tem časom bila že prodana tretjim osebam ali se je z njo karkoli zgodilo, to za potrebni novi odlok nima nikake veljave, razen, če gre za take tretje osebe, ki so kupile tako imovino ,,v dobri veri" že pred 6. januarjem 1952. V tem primeru je samo bivši lastnik v toliko prizadet, da mora dati na razpolago prometno vrednost prodanega premoženja, ki ga sicer ne bi smel dobiti vrnjenega. Na vsak način bi bilo želeti da ta zakonski osnutek v parlamentu prodre proti nakanam Starhembergovih prijateljev v vrstah OeVP. Ce ne, pa vsaj upajmo, da se bodo demokratične sile Avstrije dejansko oprijele možnosti ljudskega glasovanja o tem važnem vprašanju, ki je bila že z več strani nakazana. Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwittcr otvarja knjigarno ..Naša knjiga" v Celovcu Churchill bo moral poslušati kritiko Zakon proti Starhembergu vložen malo tam zgoraj — in bi z našimi davki lahko ustanovili še nekaj takih mest za mastne ministrske plače ... 1) Ti dogodki niti nas niti koga drugega niso mog’i presenetiti. Saj že davno vemo, da v najvišjih OeVP-jevskih vrhovih nekaj ni bilo v redu. Nočemo se pa spuščati o razglabljanje, ali so ta nered morda prav s temi spremembami v vladi že docela ali vsaj delno odpravili. Saj nas to neposredno prav nič ne zanima. Zanimajo nas z vsem tem v zvezi le nekatere druge ..malenkosti". Poročila pravijo, da je seji, na kateri so bi’.i storjeni sklepi o pre-osnovi OeVP-jevske vladne frakcije, predsedoval isti ing. R a a b, ki se je ude'ežil tudi koroškega deželnega kongresa OeVP, na katerem se je godilo Steinacherjevo ustoličenje. Tudi drugi demokratični glasovi so mnenja, da si z vsemi temi manipulacijami ..močni mož" v OeVP-ju učvrščuje politično hrbtenico. Torej je to brez dvoma že od časa prezidentskih volitev (ko je OeVP-jcvski kandidat pogorel) začrtana bo j ostra, bolj reakcionarna pot, na kateri sta že lani poleti morala državni kancler Figi in prosvetni minister Hurdes oddati svoji strankini funkciji, Hurdes pa sedaj tudi še ministrski stolček. Vidi se, da Figlova garnitura polagoma, a dosledno odstopa (se pravi, da je k odstopanju očividno prisiljena), saj tudi že Figla samega njegovi strankarski prijatelji skušajo ob vsaki pri ožnosti kompromitirati in osmešiti pred avstrijskim ljudstvom. Kako naj bi človek sicer mogel razumeti, da je gospod kancler še tri dru preden je bil javnosti sporočen sklep D spremembi vlade, ki so jo po Raabovi izjavi že delj časa imeli v vidiku, „vse govorice o vladnih spremembah in koalicijskih težavah označil kot absurdne" („to!l“). Prav gotovo tako otipljivo , farbanje" ljudstva ne dviga Figlove-ga itak že precej razrušenega ugleda pri njem. Poleg tega pa je to ponovni dokaz za dejstvo, da že ima ing. Raab skorajda absolutno oblast nad OeVP-jevskim vodstvom in da je Figi samo še figura na stranskem tiru. Kar se tiče nas koroških Slovencev, nam za odstopajoče ministre prav nič ni treba biti žal. V Hurdesovem ministrstvu na primer že mesece in leta ležijo najrazličnejše vloge, pritožbe in resolucije glede šolstva na ozemlju kjeT prebivamo koroški Slovenci. Tam leži zahteva po slovenski gimnaziji in učiteljišču, pritožba proti šovinistični in neonacistični gonji proti dvojezičnim šolam, protest proti zakonskemu osnutku, la je bil v Hurdesovemu ministrstvu izde’an na podlagi prozorne teorije o ..pravici staršev", ki jo propagirajo najhujši šovinisti na Koroškem, ne da bi se temu gospodu kdaj koli dozdelo potrebno, da vsaj na eno ali drugo stvar odgovori. Prav tako že vej kako dolgo leži od 2000 slovenskih kmetov, kmečkih sinov in hčera na Koroškem podpisana, torej več kot upravičena zahteva po slovenski kmetijski šoli pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga je doslej vodil Kraus in se prav tako malo brigal za naše stvari kot pa Hurdes. Ni nam torej treba biti žal za njihovo slovo — pač pa smo zelo radovedni, ali se bo pod vodstvom nove garniture v tem pogledu kaj spremenilo. Deželni zbor je sklican Za prihodnjo sredo , dne 30. t. m., ob Vt3 uri popoldne je sklicano 17. zasedanje koroškega deželnega zbora. Kot prva točka je na dnevnem redu volitev novega finančnega referenta v koroški deželni vladi, ker je pred nekaj dnevi, kakor je poročal deželni glavar na zadnji vladni seji, iz zdravstvenih razlogov odstopil dosedanji finančni referent dr. Pavl J o b s t. Za novega finančnega referenta bo socialistična frakcija deželnega zbora predlagala vladnega nadsvetnika Ervvina P a b s t a, ki je do zdaj vodil občinski oddelek deželne i vlade. V naše hranilnice z denarji, četudi samo za kratek čas: tam zbrani služijo v pomoč soseda in razvoju našega gospodarstva! Naraščanje denarnih vlog Po letih padanja vrednosti denarja je avstrijska vlada resno preokrenila svojo denarno politiko. Polagoma so zginile iz prometa velike množine vojnih in povojnih denarjev. Šiling zo postal spet redkejši. Zakoni o zaščiti denarja so pobrali nabrane vsote najprej zasebnikom, pred tedni pa so oddali te zbrane milijone tudi denarni zavodi končnoveljavno državni blagajni. Ze v zadnjih dveh letih je bilo v Avstriji težko najeti posojilo. Povpraševanje po denarju je postajalo z dneva v dan očitnejše in glasnejše. Sedaj pa je Narodna banka na Dunaju zvišala še obrestno mero za svoja posojila. Tako posojila niso samo redko in težko dosegljiva, marveč so postala tudi občutno draga! Kdor ima denar, lahko brez truda spet zasluži lepe obresti z izposojevanjem. S 1. I. 1952 pa so se zvišale tudi obrestne mere za vloge od 2*/4#/o na 3'V4% na leto. Vloge, ki sc vežejo na šest mesecev, se obrestujejo višje, namreč g 4'/«%>, pri obvezi na 1 leto pa celo 4%% na leto! „Šparanje‘‘ je postalo spet zanimivo in donosno: Mimo je čas nakupovanja, skladiščenja blagovnih zalog ter špekuliranja z zadržava-njem blaga, dokler ne poskočijo cene! Blagovne zaloge so postale drage in nedonosno. Denar — šiling v Hranilnicah in v gotovini ima spet veljavo in slavo! Zelo hitro se je pokazal uspeh teh ukrepov. 2e v prvem tednu po novem letu so se zvišale denarne vloge pri Poštni hranilnici in pri mestnih denarnih zavodih za velike vsote. Na Koroškem so narasle hranilne vloge od zvišanja obrestne mere v polovici meseca za nad milijon šilingov! Tudi pri naših Hranilnicah in posojilnicah je opažati nov dotok denarjev in hranilnih vlog. To je razveseljivo in prav tako potrebno. Saj vemo vsi, da si moremo izboljšati svoj gospodarski položaj samo z načrtno in vztrajno štednjo. •Čas je, da država to potrebo »špara-nja“ spet nagradi s posebnimi ugodnostmi pri davkih in dovolitvijo primernih obresti. Sedaj je čas, da pridejo denarji spet v naše Hranilnice, kjer donašajo lepe obresti in pomagajo sosedu do posojila, če sam trenutno ne zmore vsega ali je v stiski. Čim več bo vlog, tem več je posojil! Zato v Hranilnice z denarji, četudi samo za kratek čas: tam zbrani služijo v pomoč Sosedu in razvoju našega gospodarstva! V prvi vrsti pa koristijo vlagatelju samemu, ki so mu vsak čas na razpolago, so varni pred tatovi in požari ter donašajo spet lepe obresti. Hranil-ničarji po naših vaseh, povejte in razložite to našemu zadnjemu človeku — ne bo v njegovo škodo! dr. Mirt Zsvjttcr Priprave za desetletnico izselitve Letos aprila bo poteklo deset let, odkar so kciroški šovinisti z Maier Kaibitschem na čelu pričeli uresničevati svojo zamisel dokončnega reševanja slovenskega vprašanja na Koroškem. Po dolgoletnih predpripravah so s policijo navalili v slovenske vasi in pričeli nasilno odvažati slovenske družine v zbirno taborišče v Žreleu, od tam pa v živinskih vagonih v nemška taborišča. To je bila huda preizkušnja za naše ljudstvo, ki pa tudi v tem težkem času ni klonilo, temveč se v naslednjih letih s podvojeno upornostjo postavilo v obrambo proti nečloveškemu nasilju. Kakor smo izvedeli, bo Zveza slovenskih izseljencev ob letošnji deset'etnici nasilnega izseljevanja na posebni spominski svečanosti počastila žrtve nacističnega preganjanja in osvežila spomin na nepozabne dogodke, ki bodo ostali z neizbrisnimi črkami zapisani v zgodovini našega ljudstva. Za pripravo spominskih svečanosti je Zveza slovenskih izseljencev izbrala poseben pripravljalni odbor, ki mu pripadajo naslednji izseljenci: predsednik Zveze Vinko Groblacher iz Deščic, njen podpredsednik Jaka Reichman iz Lipe ter odborniki Šimen Male iz Kožentavrc, Janko T)gris iz Bilčovsa, Tinca VValdhauser iz Kotmare vesi in Peter Waste iz Grabštanja. Pripravljalni odbor si je zastavil tudi nalogo, da bo do desetletnice izse'itve zbral in pripravil za objavo čim več spominskega in dokumentarnega gradiva. V Angliji manj mesa Britanski prehrambeni minister Lolyd George je sporočil, da bodo v. Veliki Britaniji od 28. januarja zmanjšali obroke mesa za 18%. Minister je poudaril, da bo Velika Britanija porrbila v prvem tromesečju letošnjega leta 90.000 ton mesa manj kot je bilo predvideno. Avstrijsko javnost so v zadnjih dneh precej razburili nekateri prav čudni ukrepi sovjetskih zasedbenih oblasti na Nižjem Avstrijskem. Ra-zun k orni nformi stičnih vsi časopisi poročajo, da je bivša sovjetska posadka vasi Deutsch VVagram, ko je to vas zapuščala, pograbila večino vseh premičnih stvari iz stanovanj, ki so bila zasežena po zasedbenih oblasteh in so služila za kvartir sovjetskim vojakom, ter te stvari naložila na svoje kamione in jih odpeljala s seboj. Predvsem gre tu za večje število postelj, omar, miz, divanov in drugih komadov stanovanjskih oprav, za sanitarne naprave iji kopalniške rekvizite, za vratne in okenske kljuke ter celo za cela vrata in okna, ker je vse last tistih vaščanov Deutsch-Wagrama, katerim so pred sovjetsko zasedbo spadala ta stanovanja. Da ta poročila ne morejo biti zgolj propa- j gandna laž zoper sovjetsko Zasedbo, kakor tr- ; dijo njeni kominformovski zagovorniki v svo- | jem časopisju, nam pove dejstvo, da je bila stvar predmet razpravljanja pri nižjo-avstrijski deželni vladi in v ministrskem svetu, ki je na svoji seji sklenil protestno noto sovjetskemu visokemu komisarju za Avstrijo in še druge potrebne korake, da bodo pravi lastniki odpeljanih stvari dobili svojo robo nazaj. Druga stvar ki so si jo dovolile sovjetske za- i sedbene oblasti v zadnjem času, jc zaplemba nekega jadralnega letala neke delavske jadral-no-letalne skupine na Dunaju. To se je zgodilo j ne glede na dejstvo, da je zavezniški kontrolni svet nekoč soglasno sklenili dovoliti jadralno-letaski šport v Avstriji. (Zaplenili so tisto letalo, ki so ga letalci imeli lansko leto avgusta na svojem obisku pri jugoslovanskih tovariših s seboj v Le,scah ob Blejskem jezeru. Morda so Rusi našli kakšne „titoistične bacile" na njem, žijo" ....?) Pred nedavnim smo v časopisju lahko čitali obvestilo, da ne obstoja nobena »avstrijska cenzura". Urad, ki se je prej kljub teinu tako imenoval, so po soglasnem sklepu direktorija aliiranega sveta prekrstili in mu dali pravo ime *Aliirana cenzura". Sovjetske oblasti se za ta sklep ne zmenijo in še danes njihovi cenzurni uradi uporabljajo pečate z napisom »Avstrijska cenzura". To so samo trije najvidnejši primeri iz zadnjega časa o tem, kar si sovjetske zasedbene oblasti na Nižjem Avstrijskem še danes, skoraj polnih sedem let po končani vojni (ali naj rečemo danes že spet.. . ?) dovo'jujejo,’ in o čimer ogorčeno piše avstrijsko'časopisje. Zadnje vesti o teh zadevah pravijo, da je zvezni kancler Figi v spremstvu notranjega ministra Helmerja žo interveniral pri namestniku sovjetskega visokega komisarja. Tam mu je bilo povedano, da bodo sovjetske oblast) povrnile vso dejansko nastalo škodo oziroma, da so jadralno letalo lastnikom že vrnili^ ... tudi v Zapadni Nemčiji ZapadrtO-nemško mesto Freudenstadt v francoski zasedbeni coni je potom svojega mestnega sveta te dni protestiralo proti francoskim načrtom, ki predvidevajo razne »priprave za vojaški umik". Po teh načrtih in po naročilu francoskih zasedbenih oblasti v Zapadni Nemčiji nekatere firme že vzidavajo v razne važne ceste, v mostove in predore posebno prostore za razstreljivo. Vse to se pripravlja, da strateško važne prometne žile »v danem slučaju" lahko na najobčutljivejših točkah poženejo v zrak. V Italiji se pripravljajo na občinske volitve Politične stranke v Italiji so razvile živahno politično dejavnost pred občinskimi volitvami, ki bodo sponladi. Demdkrščanska stranka*M«I ■•A Ul, ■•■tj. .J ir Tl Se vedno je težko govoril, se vedno je UH- ! in.jaz sem mu rekel ,Častna beseda, pal iu smrkal'. „Pojdiva“, sem mu dejal. ,,Clej, pozno je že in park zapirajo." Hotel sem ga prijeti za roko. pa jo je hitro iztrgal in dejal: „Ne morem." ,,Kaj ne moreš?" ,.Ne morem oditi." ,,Zakaj? Kaj ti je?" E r n a Muse r Spel vstajamo v temo Spet vstajamo v temo in ni še sonca, ko že po pet in pet se uvrstimo, spet rahla groza naša srca stiska, ko sredi tabora molče stojimo. Prišle smo v snegu, stale v rezkem mrazu, zlokobno veter nihal je svetilke, grozeče trgal črna ogrinjala, brez konca v noč zvenele so številke. Potem borovje je z neba stopilo, pred nami so noči vse bolj bledele, potihnil veter, luči ugasnile, na vzhodu zarje so deviško rdele. Nad nami v sivem, predpomladnem mraku so jate tujih ptic nebo temnile — kot črne vrane sredi taborišča — vrešče se vsakokrat za gozdom skrile. Borovci pa so stali in molčali. Za njimi je Idpelo mlado žito — vse više, više — gnalo se je v klasje — kot hrepenenje v solzah zla umito. O, sončna jutrahKri je toplo plala, z nestrpno vero misli so iskale na vzhod in jug, v zapadne sužnje zemlje, strastno zaupno svobode čakale. Obstalo žito je in rumenelo. Y'se niže, niže težko klasje klone. Čigav bo kruh, ki v zmjih se spočenja. čigava zarja v belem dnevu tone? Zdaj žito onstran gozda je požeto, od severa že oster veter veje, me pa stojimo, čakamo, stojimo, ko črna vrana šteje, šteje, šteje. da ne bom odšel!* “ „In potem?** „Potem sem stal in stal, dečkov pa ni od j nikoder.“ j „A tako!" sem se nasmehnil. „In je že dol-. j go, kar so te postavili za stražarja?" „Bil je še dan." „In kje so tovariši?" ! Deček je znova vzdihnil in dejal: ...Mislim, da so odšli." i „Kako odšli?" ..Pozabili so name." „Zakaj pa potem še stojiš?" „Dal sem častno besedo .. ..Taka je torej zgodba!" sem dejal. ,.ln kaj boš zdaj?" „Ne vem," je dejal dečko in spet zajokal. Hotel sem mu nekako pomagati. Kaj naj storim? Ali naj grem iskat tiste neumne fante, I ki so ga določili za stražarja in zahtevali od njega častno besedo, sami pa pobegnili domov? Kje bi jih tudi zdaj našel, poglavce! Verjetno so že povečerjali,,»legli spat in se izgubili v sanjah. Tale tu pa stoji na straži, i Tema je, gotovo še ni nič jedel. „Si kaj lačen?" sem ga vprašal. „Veš kaj , sem nadaljeval in se zamislil. „Steci prav hitro , domov, povečerjaj, jaz pa bom medtem stal tu j namesto tebe." »Ali res?" je vprašal. »Ali je to mogoče?" „Zakaj ne?" ! ,.Ker niste vojak." Dejal sem: „Zares, nič ne bo iz tega. Ne ! moreni te zamenjati na straži. To lahko stori samo vojak, samo načelnik ... Zasvetilo se mi je. Pomislil sem: Če lahko fanta osvobodi častne besede samo vojaška oseba in ga tako reši stražarjenja, zakaj čakati? Takoj moram | poiskati vojaško osebo. j . Dejal sem: ..Počakaj trenutek!" in planil proti izhodu. življenju nisem ,tako razveselil kakor tedaj. Kot brez glave sem stekel proti postajališču. Nisem še prišel do tja, ko je že privozil tramvaj in oficir, mlad konjeniški major, se je pripravljal, da z ostalimi potniki vstopi. Ves zasopljen sem pritekel do njega, ga prijel za rokav in vzkliknil: „Tovariš major! Počakajte! Tovariš major!" „Kaj želite?" „Kaj želim? Tu v parku .., stoji pred hišico na straži deček ... Ne more oditi, ker je dal častno besedo ... Zelo majhen je. Joče .. Major me je presenečeno pogledal. „In kaj imam jaz s tem opraviti?" je dejal. Njegov tramvaj je odpeljal in major me je zelo srdito gledal. Ko pa sem mu natančneje Narodna: Ljub'ca kod si hodila? Ljub’ca moja, oj kod si snoč’ hodila, da te ni b’lo tak’ dolgo domov? Ljubček ti moj, po vrtu sem hodila, zato me ni b’lo tak’ dolgo domov. Ljub’ca moja, oj kaj s’ se tam mudila, da te ni b’lo tak’ dolgo domov? Ljubček ti moj, sem pušeljc ti 'naredila, zato me ni b’lo tak’ dolgo domov. Vrata še niso bila eaprta. Vratar je hodil nekje po oddaljenih kotih parka in zvonil. Postal sem lia vratih in čakal, da morda pride mimo kak vojak. A kakor nalašč ni bilo na cesti nobenega. Nenadoma sem na voglu na tramvajski postaji zagledal oficirsko kapo z rdečim korlje-niškim našitkom. Zdi sc mi, da se še nikoli v pojasnil vso zadevo, mi je takoj dejal: ,.Pojdiva! Pojdiva! Zakaj mi niste takoj povedali?" Ko sva prišla do parka, je čuvaj pravkar zaklepal vrata. Prosil sem ga, naj nekoliko počaka, češ da je v parku ostal neki otrok, nato sva z majorjem odhitela v park. V temi sva komaj našla belo hišico. Deček je stal na istem mestu, kjer sem ga pustil, in tiho jokal. Poklical sem ga. Razveselil se je, vzkliknil od veselja, jaz pa sem mu rekel: »Glej, poveljnika sem pripeljal." Ko je zagledal majorja, se je deček ves zravnal .izprsil in tako za nekaj centimetrov zra-stel. • ..Tovariš stražar", je rekel major, „kakšen čin imate?" . ..Mlajši vodnik sem," je odgovoril fant. »Tovariš mlajši vodnik, zapovedujem vam, da zapustite stražarsko mesto!" Tedaj je deček dvignil roko k širokemu ščitku svoje sive čepice in dejal: »Razumem, tovariš major. Zapovedujete, da zapustim stražarsko mesto." To je izrekel tako glasno in resno, da z majorjem nisva vzdržala in sva planila v smeh. Tudi fant se je veselo zasmejal. Komaj smo vsi trije stopili iz parka, je čuvaj zaloputnil vrata za nami in zasukal ključ. Major je dal dečku roko. »Fant si, da je kaj, tovariš mlajši vodnik!" mu je dejal. »Dober boš vojak!" Deček je nekaj zamrmral in odgovoril: »Zdravo!** Major naju je po vojaško pozdravil in, ko je videl, da spet prihaja njegov tramvaj, odhitel proti postajališču. Tudi jaz sem se poslovni od dečka in mu podal roko. »Ali naj te spremim do doma?" sem ga vprašal. »Ne, stanujem tu blizu. Ni me strah!" mi je odVrnil. In jaz sem mu še enkrat krepko in veselo stisnil roko. Prevod iz ruščine. mmmnM Sobota, 26. januar: Polikarp Nedelja, 27. januar: Janez1 Žlatoust Ponedeljek, 28. •januar: Peter Torek, 29. januar: Frančišek Šaleški SPOMINSKI DNEVI 26. 1. 1797 — Rojen v Žirovnici na Gorenjskem Prešernov mentor Matija Cop — 1864 Umrl srbski književnik-reforma-tor Vuk Stefanovič-Karadžič — 1924 Pctrograd-Petcrsburg preimenovan v Leningrad. 28. 1. 1871 — Po 131 dneh obleganja se jc Pariz vdal nemškim četam. 29. 1. 1573 — Začetek kmečkega upora pod Matijo Gubcem — 1944 Italijansko letalo sc je zrušilo na poslopje Narodne in univerzitetne knjižnice- v Ljubljani in ogenj jc uničil 60.000 knjig. Odprta je knjigarna „Naša knjiga” V Gasomctergasse 10 (vhod Wulfenagasse) je pričela poslovati knjigama Slovenske prosvetne zveze „Naša knjiga". Ljubiteljem slovenske knjige, ki so vedno čutili potrebo po izboru dobre knjige, je dana priložnost, da si ogledajo izložbo in nabavijo knjige, ki si jih želijo. V zavesti, da je slovenskemu ljudstvu na Koroškem potrebna in zaželjena široka in dobrodejna kultura, je Slovenska prosvetna zveza oh veličastnem jubileju štiristoletnice slovenske tiskane knjige pričela s poslanstvom, ki je edinstveno na Koroškem in ga je narekovala nujna potreba. Vsakdo, ki bo prišel iz vasi v Celovec, bo obiskal knjigarno „Naša knjiga" in bo ob bogatem izboru literarnih vrednot postal odjemalec lepe knjige. Po zelo zmerni ceni, ki je zmogljiva za vsakogar, kupite lahko strokovne knjige, ki obravnavajo mnogovrstne panoge.poljudnega znanstva iD se cena suče od 3 do 70 šilingov. Na razpolago je slovensko izvirno slovstvo, kakor zbrana dela Jurčiča, ICesnika, Aškerca, Ketteja, Trdine, Gregorčiča in drugih, po nizki ceni. V predelih slovstvene knjige srečamo Finžgarja, Cankarja, Župančiča, Bevk.i, Prežihovega Voranca do novejših Miška Kranjca, Potrča, Juš Kozaka, Slodnjaka, Kosmača in mnoge druge. V prevodnem leposlovju najdemo Tolstoja, Puškina, Gorkega, Twaina, Dickensa, Verneta itd. Knjigarna vam postreže z izborom lirike, mladinsko knjigo, dramatiko in še z malo knjižnico. Skratka, knjigarna „N a S a knjiga" bo v stanu zadovoljiti vsakogar, ki se zanima za našo knjigo in takih med nami ni malo. V ostalem pa vas bomo v našem listu stalno obveščali o cenah knjig in novitetah, ki 'bodo za dobiti v novem podjetju. SMARJETA PRI PLIRERKU V sončni, danes zasneženi Šmarjeti je bilo v nedeljo Antonovo žegnanje. Lep zimski dan, ki ima tudi svoje mikavnosti, je privabil prav j dosti ljudi v Smarjeto v prijazno cerkvico, kjer so darovali sv. Antonu klobase, da bi jim bil pomočnik pri svinjereji. Po cerkvenem opravilu pa je bilo kakor običajno v gostoljubni gostilni pri Gutovniku zbirališče mladih in starih in se je razvil ta popoldan v pozne nočne ure v pravo ljudsko veselico. Gutovnik je skrbel, da številnim gostom ni ničesar manjkalo in Tilka se je sukala Vabimo vse rojake na Slovenski ples ki bo v nedeljo, dne 10. februarja ob 20. uri zvečer v prostorih Funkhaus-restavracije v Celovcu, Sponbeimerstrasse. Znašli se bomo v prisrčni in domači družabnosti. Pripravljalni odbor. okoli miz in se potrudila, da je bil vsak postrežen z vsem, kar je zahteval, čeprav jc bilo opaziti, kakor so nekateri pravili, da je s posebno naklonjenostjo stregla pri mizi, kjer so se nahajali oddaljeni gostje, med temi tudi iz okolice Dobrle vesi. Pa nič zato, med pristnimi zdravimi kmečkimi dovtipi, tu in tam so zaokrožili pesem, in plesom je kmalu minil brezskrben in spro-ščenju namenjen dan in eden za drugim so se gostje razgubljatli v zimsko noč in nič zato, če oden izmed Pliberčanov še danes ne more obuti enega čevlja, je bilo to šmarješko žegnanje lopo in prijetno. In drugače biti ne more tam, kjer so oliranili pristno slovensko domačnost in družabnost. Ko pa bodo v bregu Češnje rdel<\ bo največji šmarješki sejem in tedaj se vidimo. O Krznarjevi družini, svojcih pokojnega Roka Paka i O smrti našega rojaka Roka Paka smo že poročali, ki so ga dne 10. januarja 1952 koroški rojaki spremili k večnemu počitku pri Sv. Križu v Ljubljani. Ogromne množice Korošcev, prijateljev in znancev ter njegovih tovarišev od carine so mu izkazale zadnjo čast. Nad 15 vencev je pričalo, kako priljubljen je bil pokojnik. O pogrebnih svečanostih pa smo prejeli še drug dopis, iz katerega posnemamo iz posmrtnega govora dr. Julija Felaherja odlomek, ki tiče pokojnikove rojstne hiše in svojcev v Svečah. Krznarjeva hiša v Svečah je dala koroškim Slovencem veliko število zavednih ljudi. Pokojni Rok, ki je star komaj 6 let izgubil očeta, je imel še brata Jožeta in sestri Rezo in Marijo. Leta 1918/19 so volksverovci izropali Krznar-jevo hišo, ker se je Jože kot prostovoljec boril v Rožu in na Ljubeljskem prelazu zoper nemške tolpe, pokojni Rok je pa pomagal pri orga- ! nizaciji narodnih svetov v Rožu in na Gurah. I Slovenska kmečka zveza naznanja Vabilo na zaključno slavnost gospodinjsko-kuharskega | tečaja v Borovljah, ki bo v nedeljo, dne 3. fc- 1 brnarja 1952 v dvorani hotela Just. Na sporedu: Od 9.30 ure razstava gospod in jsko-ku-harskih izdelkov. Popoldne ob 14. uri družabna ljudska prireditev z. zanimivim sporedom, prizori in petjem več zborov, ined temi tudi Fantov na vasi, ki jih radi poslušamo tudi, kadar zapojejo v ljubljanskem radiu. , Pridite v obilnem številu. Tečajnice jamčijo, da vam ne bo žal in boste zadovoljni. Pozneje sta se oba brata zelo aktivno udeležila plebiscitne propagande. Ker je bilo posestvo zadolženo, je brat Jože po plebiscitu odšel v Kanado in se po nekaj letih zopet vrnil ter se poročil. Umrl je leta 1950 in zapustil 4 leta staro Nežko in 2 leti staro Lojzko. Sestra Marija se je poročila s Petrom Cerujem, bivšim koroškim postovoljcem iz leta 1918/19. V zakonu sta imela 2 sina in siedr 31. maja 1921 v Svečah rojenega Aleksandra in 25. VI. j 1925 rojenega Ivana Čeruja. Ivan je že leta ; 1940 politično deloval na Koroškem, se vklju- j čil nato v Osvobodilno fronto in šel 19. marca ' 1944 v koroške partizane ter padel v bojih poti Golico dne 2. maja 1944. Aleksander pa je rav- i no tako odšel v koroške partizane, bil pa je pri posestniku pd. Plavcu v Rutah nad Bistrico i zvabljen v zasedo in izdan gestapovcem, ki so | ga v februarju 1945 ustrelili. Njun oče Peter ] Ceru, bratranec prvega koroškega heroja Matije Verdnika-Tomaža, se je istotako boril v odredih koroških partizanov. Sestra pokojnikova Reza pa se je zelo požrtvovalno udejstvovala v Osvobodilni fronti v Rožu, saj je Kez-narjeva hiša neštetokrat nudila koroškim partizanom ne samo hrano in obutev, marveč tudi zanesljivo oporišče, čeravno se je v bližini Sveč nahajala SS-ovska kasarna. Sestro pokojnika Marijo, poročeno Ceru, so gestapovci 21. marca 1944 odvedli v taborišče Auschvvitz in od tam v taborišče Oranienburg pri Berlinu, odkoder se je šele avgusta leta 1945 vrnila domov: njeno 14 let staro hčerko Justo pa so gestapovci odvedli v mladinsko taborišče v Weimar v Nemčijo. Tudi brat Jože Fak je bil med vojno, aretiran in odveden najprej v taborišče Dachau, od tam pa na prisilno delo v kamnolome v taborišče Flossenburg. Ko sta padla nečaka Ivan in Aleksander Ceru, ter so odvedli v taborišča brata Josipa in sestro Marijo, poročeno Ceru, s hčerko, je grozila tudi Rezi Pak aretacija s strani gestapovcev. Vedela je, da jo bodo mučili kot aktivistko OF. ki je zalagala koroške partizane s brano in obleko ter obuvitvijo, poleg tega pa preskrbela nad 120.000 mark v gotovini za koroške partizane. Zato si je v maju 1944 odvzela življenje, da se izogne aretaciji in mučenju po gestapovcih. Rokova mati Neža je preživela vse trpljenje ki je prišlo čez Krznarjevo hišo in je sedaj 87 let stara. Ona izvira od pd. Kuraša v Svečah in je v daljšem sorodstvu s rodbino Einspielerjev, iz katere je izšel oče koroških Slovencev Andrej Einspieler. Njen stric je bil dekan Ferčnik v Žabnici v kanalski dolini, znani pisatelj nabožnih knjig in zbiratelj narodopisnega blaga. On je posedoval dragoceno knjižnico, Id se pa je žal samo delno ohranila. Važno Za imetnike potrdil po § 4 zakona o oskrbi žrtev in izkaznic za žrtve Ker vlada med partizanskimi invalidi, KZ-lerji in svojci padlih in umrlih partizanov oziroma KZ-lerjev ter izseljenci, ki so v posesti uradnega potrdila po § 4 zakona o oskrbi žrtev (Amtsbescheinigung) oziroma izkaznice za žrtve (Opferausweis) še splošna nepoučenost oi pravicah, ki jih imajo osebe na podlagi teh dveh dokumentov, bomo v naslednjem na kratko obrazložili te prednosti: 1. Zdravniška oskrba po § 12 zakona o oskrbi žrtev (Opfcrfiirsorgegesetz) Vsak posestnih uradnega potrdila je bolniško zavarovan in ima pravico na brezplačno zdravljenje, medikamente in oskrbo v bolnišnici. Preko tega pa imajo vsi, ki ne prejemajo vzdrževalne rente (Unterhaltsrente) še pravico na bolniščino (Krankengeld) v znesku do šil. 30.— dnevno. Osebam, ki prejemajo rento za žrtve (Opferrente) se ta od bolniščine odtegne. Družinski člani posestnika uradnega potrdila imajo pravico na zdravniško oskrbo le v slučaju, ako on sam prejema neprikrajšano vzdrževalno rento. V izjemnih slučajih odloča na pismeno prošnjo ministrstvo za socialno skrbstvo na Dunaju. Po vseh umrlih osebah, ki so bile v posesti uradnega potrdila, izplača bolniška blagajna svojcem mrtvaščino (Sterbegeld). Porodniško doklado (VVoohenhilfe) prejme žena posestnika uradnega potrdila, ako on prejema neprikrajšano vzdrževalno rento, vendar i ne, če je ona sama posestnica uradnega po- ; trdila. Bolniške liste (Krankenscheine) izdaja proti I predložitvi uradnega potrdila pokrajinska bol- j niška blagajna v Celovcu, kakor tudi njene po- družnice v Beljaku in Velikovcu. V nujnih slučajih se bolniški list zdravniku lahko odda par dni pozneje. Osebe, ki so v posesti izkaznice za žrtve nimajo pravice na zdravniško oskrbo. 2. Popust pri davkih a) Dohodninski davek (Einkommensteuer): Vsak posestnik uradnega potrdila in izkazni- j ce za žrtve je za leto 1952 znesek šil. 4.368.— dohodninskega davka oproščen (Stcuerfrei-betrag). Kdor dobi torej od finančnega urada dostavljene tiskovine za izjavo o dohodkih (Einkommensteuererklurung), naj v to izjavo vnese, da je v posesti uradnega potrdila oziroma izkaznice za žrtve Nr. K . ... ter od celotnega za obdavčenje napovedanega zneska odbije šil. 4.368.—. b) Mezdni davek (Lohnsteuer); Vsak posestnik uradnega potrdila in izkaznice za žrtve, ki plačujo mezdni davek od svojega zaslužka ima za leto 1952 od svoje mesečne bruto plače znesek v višini šil. 364.— oproščenega davka. Preko tega se pa davka prosti znesek posestnikom uradnega potrdila še zviša, če so zdravstveno oškodovani in ima-) jo tozadevni odlok (Rentenbescheid) od dežel -i ne vlade in sicer pri mezdnem davku mesečno: 25—35#/o invaliditete za šil. 30,— 35—45% tl 40.— 45—55% tt 100.— 55—65% tt » tt 120.— 65—75% tt *» *» 140.— 75—85% It tt tt 160.— 8.5—95°/. tt tt 180.— 95—100°/. „ ,, 200,— (Nadaljevanje na 6. strani) IVAN MATlClC: M©c zemlje PRIPOVED VASI 7 Tu je bila gospoda iz Sveč, Svetne, celo iz Borovelj. Mlajši so bili zunaj, starejši se zabavali tu. Med njimi Špornova — gospod in gospa — in gospod Stih. K fantom je pristopila točajka. ..Pir, nit?" je vprašala. „Ne, Štefan vina prinesi," je udaril po mizi Vrbnikov. »Semenj je, sto paklenščihl" Pa si je kar snel z rame kamižolo. Prisedel je k njima še Jozej, brcnil pod mizo Rutarjevega, pa so kar zapeli. Tine jo je urezal naprej, Žihrov je zavižal čez, vse drugo je padlo v bas, da je luč zamigljala ... Pojdam u rute, u rute, tam čer je mraz, je čer moj šoeelj leži pokopan. Muzika je za hip prestala. Zunanji gostje so osupli planili h oknom, gostje iz lovske sobe iztezali vratove, oni v glavni sobi povesili glave v tla. Urha je pa privzdignilo iz zapečka. Odpiral je usta, da bi zaukal, a od ginjenosti ni mogel. „Ou!" je skoro zavekal in se spustil nazaj. Tam dol pokleknam, pokleknam, no mav požebram.. da n’bo moj puobič ležav koj sam Muzika je zavreščala zunaj kot bi jo bil kdo j z mrzlim curkom ošinil. Plesalci so se zamajali, ' nekateri žvižgali. Špornov Paškal je pa vstal, bled ko zid, in udaril po mizi, da je ljudi kar vrglo kvišku. „Krucifiks! To bird pa nit bindiš gsunget!" „2e prav," je pobledel Rutarjev. Hlapec je stopil naprej: „Tebe, Rutarjev, je še cmav za tvojo ušajtnost. Jaž ti pa dro zbijem zvonec, ti bindišarski junec!" „Drži kljun, prakleti žrebec!" je planil Vrbnikov pa čavsnil hlapca po šobi. Paškal se je zasukal in pograbil stol. Zdaj so skočili fantje in prijeli za stole. Nastal je vrišč, ženske so tiščale ven, za njimi so se izmuznili Blataf, Ovniček, Kužnik: v sosedni sobi je bila zmeda, gospoda je tiščala v zadnja vrata. Le gospod Spora se je drznil stopiti z eno nogo v veliko sobo; ošinil je hlapca: ..Paskal, geh wegl“ in se pomaknil nazaj. V tem so pa vstopili trije žandarji. Obstali so sredi sobe, kar jermenje je škripalo. „Was geht da los?" Fantje so povesili stole in sedli. Vrbnikov je vrgel glavo prek rame: „Tisti tam je najprej začel." „Ganc buršt." Orožniki so kar pristopili in pričeli fante popisovati. Ljudje sO strmeli v čelade, jermena, puške in bodala; neki delavec je zafiksal, neki tesač se glasno pridušil in ošinil z izzival- i nim pogledom Paskala in žandarje pa pljunil J j očikano slino po tleh. „A so a freches Gesindl!" je kavsnila neka dama iz lovske sobe. — ,,Pfui!" Orožniki so zapisovali, fantje molče buljili \ mizo. Ko je bilo vse zapisano, so pozvali fante, naj se izgube. In ti so si nažgali ogrske pa odšli. Krenili so na pot, orožniki so jim počasnim korakom sledili. Pred Vrbnikovo hišo je pa Rutarjev zaukal na vso jezo. Nekaj pivcev je še zatezavalo v hiši, pa so imeli že dremave glasove. Fantje so se zunaj vstopili v kolobar in jo visoko zavižaii. Vse te uštnejše lijte moje so rajžale po Drave, mene k’ niso pustile rejve pa težave. „Pfui!“ Tri — tri trijadjoj tuljum, trijadjoj tuljum, oj djum. Polagoma so se Otave umirile. Od Sporno-‘vih je še rezala muzika, težo in teže je hripa-la, dokler ni docela omagala. Le še kak dremav vrisk, še daljna kruleča popevka — in Otave so zaspale. Drugi dan pa je bilo čmerikavo vreme, pripravljalo se je k dežju. Ljudje so bili čmemi, kot bi jim bil zatonil najdražji dan življenja. Dela se niso mogli zgrabiti pri nobenem koncu. Le kdor še ni imel ajde v zemlji, je hitel, da jo še pred dežjem poseje. Ti, ki so imeli še kaj trave, so čakali dežja, onim, ki sc že vse pospravili, se pa ni nikamor mudilo. Vlačili so se okrog hiš pa želeli dežja, da bi jim hejdo Smučem!® je staro 4000 let Smučanje ima zelo staro zgodovino, starejšo kakor marsikatera druga športna panoga. Prve smuči so imeli že v bronasti dobi, to se pravi, da so smuči stare že nad 4000 let. Seveda so bile prve smuči zelo široke in tudi nerodne, saj so merile v širino kar 40 cm. Tudi v dobi fevdalizma so smuči ostale še vedno enake. Na Švedskem pa so kmeje v teh časih uporabljali smuči ne samo kot pomožno prometno sredstvo v zimskem času, marveč so se jih posluževali tudi poleti za prekoračenje raznih prostranih močvirnatih pokrajin itd. Seveda pa so bile te smuči nekoliko spremenjene, tako da so bile v resnici neke vrste majhen splav. Vse do najnovejše dobe so si smučarji pomagali pri napredovanju z eno samo dolgo, težko palico. Seveda je bil ta način hoje precej neokreten. Komaj pred dobrimi 40 leti sta prišli v rabo dve palici, kakršni poznamo danes, z jermenčki na rokah in krpljicami. Kako pa je bilo nekdaj s smučarskimi tekmami in sploh uporabo smučanja v športne namene? Kratek zgodovinski preglod nam pokaže tole: Ob koncu 17. stoletja je prvič omenjena uporaba smuči v Avstriji; v Franciji in v Švici takrat o smučeh še niti sanjali niso. Seveda so bile prve smuči izpostavljene precejšnjemu smehu. Tako je celo znani učenjak in naravoslovec, Francoz Buffon (1707 do 1788) imenoval smuči „redko orodje primitivnih narodov" ter jih je primerjal z indijanskim tomahavkom in z avstrijskim bumerangom. Leta 1838 je francoski admiral Rosamel poslal Pavla Craimeuda v severne kraje z nalogo, da bi opravil tamkaj razna znanstvena raziskovanja. Ob povratku so člani ekspedicije prinesli s seboj dva para laponskih smuči, ki so bile neverjetno dolge. Merile so v dolžino 2,65, široke pa so bile komaj 10 cin. Posebnost teh smuči je bila tudi v tem, da niso bile zakrivljene samo na sprednjem, temveč tudi na zadnjem koncu. Štiri leta pozneje, leta 1842, sta se skušala dva znanstvenika Craimeudove ekspedicije povzpeti na Mont Blanc, vendar jima to zaradi prevelikega snega ni uspelo. Da pa bi se posluževala smuči, la sta jih bila prinesla z La*-ponske, to obema učenjakoma ni prišlo na misel. Laponske smuči so ležale v stekleni vitrini, da si je lahko vsakdo ogledal to „redko orodje primitivnih narodov" 1 Drugače pa je bilo na Severu. Že leta 1825 so v Christianiji* ustanovili prvi smučarski klub, toda komaj leta 1879 imamo v Norveški opravka s prvimi smučarskimi tekmami. Na teh prvih tekmah v zgodovini smučarskega športa so se predvsem izkazali prebivalci mesta Telemark, ki so pozneje dali ime znanemu zavoju pri smučanju. Medtem je začelo prodirati zanimanje za smučanje prav polagoma tudi v Švico, Nem- čijo in Francijo. Leta 1878 je Francoz Rene Duhamel javno prikazal praktično uporabo smuči. Toda številno občinstvo, ki je prisostvovalo temu prikazu, je ostalo zelo hladno. Le redki so bili tisti, ki so spoznali velike prednosti in odlike tega športnega orodja in že takrat prisodili smučanju nes’uten razvoj. L. 1889 je organiziral sekretar francoskega poslaništva v Mannheimu prvo smučarsko ekspedicijo v Schwarzwald. Isto leto je na smučeh prodrl v polarne kraje znani raziskovalec Nansen. Za tiste čase je bilo to izredno dejanje, ki ga lahko primerjamo recimo z Blerioto-vim poletom v letalu čez Kanal. L. 1891 je bil v Zapadni Evropi ustanovljen prvi smučarski klub, leta 1893 so uporabljal j smuči pri nekem pohodu v Alpah. Šest let | Nedelja, 27. januar: 6.45 Domači vrt — 7.15 Tamburaški koncert (izvajajo tamburaši iz Škofič) — Duhovni nagovor — 8.10 Kmečka oddaja — 10.00 Maša — 11.15 Lepe melodije — 12.45 Tedensko kulturno zrcalo — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 20.15 Športna poročila. Ponedeljek, 28. januar: 6.15 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13-45 Glas mladine — 14.30 Poročila. Objave. Politični pregled. Spoznavajmo skladatelje — 14.10 Kar si želite — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Za osamljenega in bolnega — 17.10 Popoldanski koncert — 20.15 Želje, ki jih radi izpolnimo. Torek, 29. januar: 6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — 7.15 Pestra godba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Veder dopoldne — 11.00 šolska oddaja — 11.25 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.45 15 pestrih minut — 14.30 Poročila. Objave. Zdravniški vedež. Za podeželje — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Za ženo in družino — 16.00 Solistična ura — 18.30 Smejte se z nami — 18.45 Kmečka oddaja. RADIO LJUBLJANA Nedelja, 27, januar: 7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! — 8.20 Za dobro voljo — 9.20 Da bi biva liepa ura ... (spored koroških pesmi) — 11.00 Od pravljice do pravljice — 11.30 Želimo Vas razvedriti — 12.40 Zabavna glasba — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 15.10 Zabavna glasba — 17.15 Naše domače za ples in razvedrilo — 18.15 Promenadni koncert — 19.15 Zabavna glasba — 22.45 Spored plesnih in zabavnih melodij. Ponedeljek, 28. januar: 12.00 Slovenski zbori in samospevi — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Od melodije do melodije — 14.00 Šport na Primorskem — 14.10 Arije iz popularnih oper — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Igra Vaški kvintet, pojeta Rezika in Sonja — pozneje je zagledala beli dan tudi prva knjiga o smučanju, in sicer ..Tehnika smučanja". Prva leta, ko se je zače’o smučanje širiti po zapadni Evropi, so si pomagali pri napredovanju tudi tako, da so se privezali na konja, iz česar se je pozneje razvil poseben šport — skijoring in še pozneje vodno smučanje. Zanimivo pa je, da so v teh detinskih letih modernega smučarskega športa uporabljali smuči s pridom pri vzponih na zasnežene gore, dočim si pri sestopanju v doline dolgo niso vedeli z nijmi pomagati. Tako piše še leta 1902 nek francoski a’pinist, ki se je povzpel s smučami na Col du Lancret: „Smuči, ki so nama pri vzponu odlično služile, so postale ob povratku nekoristne, ker so nama bile samo v napoto." 17.00 Diskusija o osnutku družbenega pisma leta 1952 — 17.30 Lahka glasba — 17.50 Ljudje in miši — 18.40 Pojo češki zbori. Torek, 29. januar: 6.35 Gospodinjski nasveti — 12.00 Igra Srečko Dražil s svojim ansamblom — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Slovenske narodne pesmi — 14.00 Operetne in filmske melodije — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Igra Kmečki trio — 17.30 Zdravstveni nasveti — 17.40 Koncert lahke glasbe — 18.30 Operni baleti — 19.00 Zabavna glasba. RADIO SCHMIDT .hiša malega človeka" Radio-aparati za vsakogai (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnico za domačo uporabo in prodajo - Modema reparatunia delavnica študijo za snemanie na plošča Celovec. Bahnhoislrasse 22. Tel. 29-48 CELOVEC C a ri n t h i a 27. januarja ob 14. uri pravljična predstava: Die 7 Raben Od 29. do 31. januarja: Strandgut Peterhof 27. januarja,ob 10. in 14. uri: Wir reisen in die Schweiz Od 29. do 31. januarja: Rauschgif tschmuggler KRIVA VRBA Od 26. do 27. januarja: Das gestohlene Jahr BOROVLJE Od 26. do 28. januarja: Auf der Alm, da gibt's ka Siind VELIKOVEC 27. januarja ob pol 3 uri pravljična predstava: Der kleine Muck 29. januarja ob pol7 in pol 9 uri: Alles fiir die Firma R ADIO-PROGRA M RADIO CELOVEC blagoslovil; nekateri pa so seJ izmuznili v krčmo. Tu so marnvali o sinočnjem rogoviljenju fantov in jim zamerili nepotrebno vsiljevanje gospodi. Ko je bil dež dodobra primožil, so se Otave zopet razmajale. Snopje se je v ostrveh presu-šilo, da je pokalo, ljudje so ga spravljali v skednje. In pričela se je mlačev. Sprva je šlo pošasi in leno, posamezni cepci so tolkli, da je čotavo odmevalo po vasi. Kmalu sta udarila po dva in še tretji je pritegnil, a še ni bilo soglasja. Nazadnjepa so poskočili drug k drugemu in zagrabili po štirje, pa je zabujika o, da se je zibala vas. Pritrkavalo je od skednja do skednja, cele tedne je bil takt cepcev na Otavah. * Mlatnja je minila pa dorašča’a otava. Zarezale so kose v mehke travce po vrtovih, lokali in za ozarami, kjer so se razcvitai divji koren, kuniin pa nemška detelja. Toda moč sonca je bila že oslabela in ni več puhtelo od tal. Za malo Gospojnico so se pa domenili fantje in dekliči, da bi poromali na božjo pot h Gospe sveti. Takole sami da bi jo potegnili in nič razbobna’i po vasi. Pa je že pred praznikom zvedelo vse in vsakogar je zamikalo na pot. Ta se je bil zaobljubil Gospe sveti zaradi dobre letine, oni ob bolezni pri živini, tretji bi ji o priliki potožil reve in težave, četrti bi pred njo obudil kesanje in se izpovedal grehov in bridkosti. ' „Tak dro žinjaš na božjo pot?' je vprašala sina Oštinka. „Še nikoli nisem bil gori," je odvrnil Jozej. „Pa k spovedi pojdi in moli, ne veš kaj te čaka pri žunirjih. Da mi ne boš bevskal z Rutarjevim po birtijah. Se ne spodobi na božji poti." „S čim? Ste mi mar kaj dali?" „Ti da atej. Dva rajniša ti bo dosti. Jaz še enega nisem potrošila za Gospo sveto." „Ste hodili k nogam, čemu bi vam rajniš?" „Malo peš, malo z vozom, kakor se romarjem spodobi. Kapunka je roma1 a k nogam celo k Sveti Krvi. Da veš: k spovedi mi pojdi!" In so se dvignil’’ zjutraj proti postaji. Ženice in brkači so si pripravili v cu'e popotne, fantje pa Sekljali s srebrnimi rajniši. \)lak je prirohnel izpod gore, moker in sajast, in Otav-ci so napolnili vagon. Bili so veseli, kot bi se peljali na semenj. Vlak jo je pa kuril čez Dravo. Na vsaki postaji so vstopali romarji. Otav-ci so se brezskrbno povešali z oken in se pozdravljali z znanci. Za Zihpoljem pa so kar nekako potihnili. Vlak je prižvižgal v Celovec. Otavci pa so sede’i kot pribiti na klopeh. Zunaj je bil vrišč, vlaki so se križali, na peronu se prerivali potniki, celovški iz'etniki, loVci, vojaki. Vlak je naskakovala množica, tuji ljudje so tiščali v vagon, Otavci pa molčali. Samo Rutarjev se je nagnil skozi okno. „Kar sedi, Tine," ga je pocuknil Tesnar. „Saj nikogar ne poznaš." „Mar žinjate, da sem prvič v Celovcu?" „Čemu bi se jim razkazoval, če ni treba." Danes je bil Tine kar ponosen zelen klobuč je imel pa zeleno kamižolo, kratke irhaste hlače pa zeene golenke. Junačen, drzen fant je bil Rutarjev Tine. Tuji potniko so se nagnetli v vagon, se smejali in čebljali. Vlak je odpuhal naprej. Skozi ravan se je gnalo kolesje, mimo Trnja je bun-kalo in žvižgalo pa sunkoma zastalo. „Maria Saal!" je klical sprevodnik. Romarji so se nerodno zamajali s cekarji in culami pa krenili navkreber. V klancu se je zakošatil veličastni hram Gospe svete. Cestitljivo, silno zidovje se’ je zibalo v zvonjenju kakor mogočna trdnjava ob koralu vojnih trum. Pred vekovi hrama so se zašibila kolena vernikov, pred silo let in pred čestitljivo povestnico se jim je uklonila glava. Stopali so v zamračeni hlad svetišča in šli kar naravnost do oltarja. Hram se je polnil bolj in bolj. K spovednicam so pritiskali, ob oltarjih klečali in čepeli, pred sveto Gospo pa je bila gneča. Glasneje in glasneje so že-brali, dokler niso kar na glas izbruhnili svojih rev in težav. V dveh jezikih so navadi na veliko Gospo in priprošnjico, nekateri jo rotili po nemško, glavni naval pa jo je obsul s slovensko molitvijo in hvalnico. Počasi so cepali verniki iz hrama. Rutarjev si je prižgal pod lipo že tretjo cigareto, ko so se še'e ostali Rožani izklecali iz cerkve. Sli so še k« štantarjem. Izbirali so svete podobice, križce, molke in škapulirje, kupovali lecat in cukrenino. (Dalje) i GOSPODARSTVO ČS V KRIZI V Cehoslovaški v vseh povojnih letih ni bilo gospodarsko stanje nikoli tako slabo, kakor je bilo lansko leto. Že \ začetku leta je bila vlada prisiljena uvesti karte za kruh, katere so dve leti prej s tolikim hvalisanjem odpravili. Lansko leto so se nenavadno dvignile cene mesu, masti, jajcem in drugim predmetom široke potrošnje. Spet so bili prisiljeni uvesti prodajo krompirja na karte. Zelo težak prehrambeni položaj je označil predsednik češkoslovaške vlade Zapotocky, ki je v narodni skupščini dobesedno dejal: „Bila bi velika neumnost, če se ne bi zavedali, da nam povzroča preskrba največ težav in da je ona tudi vzrok protestov in nezadovoljstva!" V zvezi s poslabšanjem preskrbe pa v Češkoslovaški pada tudi storilnost. Pred vojno leta 1933 so v največjem premogovnem bazenu CSR nakopali po dve toni premoga na vsakega moža, sedaj pa ga nakopljejo le po 1600 kg, čeprav so rudnik s strojnimi napravami v marsičem izpopo’ni!i. Po službenih podatkih je v tretjem četrtletju dosegla proizvodnja premoga le 91.3%, metalurgija pa 92% previde-nega plana. JUGOSLAVIJA BO RAZSTAVLJALA NA VELESEJMU V INDIJI Na letošnjem velesejmu v New Delhiju in Karačiju bo s svojim posebnim paviljonom zastopana tudi Jugoslavija. Razstavni in gradbeni material za ureditev jugoslovanskega paviljona na tem velesejmu je že na poti v Indijo. Poleg trgovskega bo jugoslovanski paviljon imel tudi propagandni značaj, ker bo indijskemu ljudstvu prikazal tudi lepote jugoslovansko države. Važno (Nadaljevanje s 5. strani) Pri prejemkih dodatne rente za postrežbo in slepce za šil. 400.—. Pri dohodninskem davku letno: 25—35% invaliditete za šil. 200.— 35—45% 99 99 99 300.— 45—55% 9-9 >• 99 ■ 750.— 55—65% 9> 99 99 875,— 65—75% «0 Ni 99 1025,— 75—85% W 99 99 1150.— 85—95% 99 99 99 1300.— 95—100% 99 99 99 1500,— Pri prejemnikih dodatne rente za postrežbo in slepce za šil. 3000.—. Postopek za priznanje mezdnega davka prostega zneska je sledeči: Vsak naj gre z uradnim potrdilom oziroma izkaznico za žrtve, davčno karto (Lohnsteuerkarte) in če je tudi zdravstveno oškodovan, z odlokom o invalidnosti na pristojni finančni urad in si pusti davku, prosti znesek vnesti v davčno karto. Lahko pa te zadeve uredi tudi priporočeno potom pošte, in sicer pri finančnem uradu. 3. Renta Vsak posetnik uradnega potrdila, ki je najmanj 30% za delo nezmožen ima pravico do mesečne rente in prav tako vsaka vdova in otroci fašističnih žrtev v kolikor so imetniki uradnega potrdila. Torej vsak, ki ima uradno potrdilo, naj takoj napravi vlogo za rento. 1. Izkaznice za popust pri vožnji na železnici Vsi posestniki potrdi'a, ki so 70% in več za delo nesposobni, imajo pravico na 50% popust pri vožnji na vseh progah avstrijskih zveznih železnic. Da jim moremo nabaviti v to svrho potrebno izkaznico je treba, da se z uradnim potrdilom, odlokom (Rentenbescheid), dvema slikama in šil. 30,— zglasijo v naši pisarni. V vseh zadevah v zvezi z uradnim potrdilom, izkaznico za žrtve, rento itd., pa se obračajte na našo pisarno v Ce’ovcu, Salmstrasse 6, ali pa na tovariša poslovodjo Kmečko-gospo-darske zadruge v Železni Kapli, kjer boste dobili natančnejša pojasnila in vse potrebne tiskovine in tudi tiskovine za popravo škode (Wiedergutmachung) in za prijavo škode nastale v zaporni dobi (Haftentschadigung). V lastnem interesu vsakega KZ-lerja in partizana je, da si oskrbi te tiskovine in najkasneje do 15. februarja 1952 prijavi škodo. Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške Glavni odbor — Celovec, Salmstrasse 6. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek Velikovec. Uredništvo io uprava: Celovec, Gasometergasse 10 Telefon 1624/4 Za vsebino odgovarja- Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-und Verlagsgesellschaft m, b. H.. Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieClach 17.