r*itnina platana ▼ gotovini. ŠTEV. 38. V LJUBLJANI, četrtek, 16. februarja 1928. Posamezna številka Din 1*—, LETO V. m DNI DNEVNIH Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 —. Neodvisan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifin Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633, Boj za demokracijo. Kar ni v srcu, to je na jeziku, pravi pregovor in zato se ne čudimo, da so se sedaj bahali kot edini pravi borci za demokracijo ljudje, ki še nikdar v svojem življenju niso dokazali, da so res demokrati. Ljudje, ki so soustvarjali do skrajnosti reakcijonaren tiskovni zakon, ljudje, ki so hoteli s svojim narodnim edan-stvo spraviti vse učiteljstvo na kolena, ljudje, ki nikdar niso trpeli niti najmanjšega ugovora v lastnih vrstah, ljudje, ki so Tazvili v Jugoslaviji do neverjetnosti kult voditeljev in prvakov, ti ljudje hočejo biti borci za demokracijo. Hvala lepa! Dvakrat smo imeli v Jugoslaviji po-Četke resnega boja za demokracijo. Prvič je to bilo, ko je Stojan Protič hotel uveljaviti svoj avtonomistično uredbo države. Po vrsti vsi današnji borci za demokracijo so se potrudili, da je Stojan Pto-tic v tem boju podlegel. Eni so dosegli to z odkritim bojem, drugi pa z abstinenco iz skupščine. Vedoma so tedaj upro-pastili boj za demokracijo, danes pa hočejo biti njeni borci! V resnici, nekateri ljudje ne poznajo sramu. DTugič je energično nastopil za demokracijo Ljuba Jovanovič. Danes, po njegovi smrti ve šele Jugoslavija, kako velikega moža je z njim izgubila In ko se je Ljuba Jovanovič boril s Pašičevo okolico, ko se je iz ljubezni do domovine ponižal pred Pašičem do skrajnosti, ko je moral nositi vso težino boja, ki je bil nadčloveški za mladega moža, tedaj so bili zopet po vrsti proti Jovanoviču vsi, ki se danes hvalijo kot borci za demokracijo. Naš list je tedaj z vso silo nastopil za Ljubo Jovanoviča, še z večjo silo pa so nastopili proti njemu vsi tisti listi, le bi radi veljali danes kot glasila demokracije. Pa kaj vedo sploh vsi ti hrupni agenti »združene demokracije« o resnični demokraciji! Ves potek vladne krize je dokazal, da je tem ljudem demokracija le »šlager«, s pomočjo katerega bi prišli do vlade. Zato se tudi najmanj ne potrudijo, da bi demokracijo usidrali v narodu, zato nočejo razumeti, da je demokracija mogoča le tedaj, kadar jo brani nared. Zato pa morejo še manj razumeti, da je demokracija mogoča le po žrtvah. Samo ljudje, ki » pripravljeni za demokracijo trpeti, dati tudi kri in imetje, morejo usta-riti demokracijo, morejo jamčiti, da bodo od njih sestavljena vlada v Tesnici vlada demokracije. Med izgnanci, med preganjanci zato tudi nastanejo edino pravi borci za demokracijo. In v naši državi bo to »glavnjačac še sijajno potrdila. Kdo od vseh naših borcev iz »združe ne demokracije« pa je le približno tak človek, v katerem bi mogla javnost misliti, da je pripravljen za demokracijo žrtvovati kri ali vsaj imetje! Kdo od vseli teh prvakov pa je .vendar le podoben takemu borcu! Da bi morala tem ljudem demokracija še nekaj plačati, prav radi verujemo. Toda, da bi oni demokraciji kaj dali? Kdor je naiven naj stopi na plan. Demokratična vlada je Jugoslaviij potrebna in zato bo do nje tudi prišlo. Toda ne preje, dokler ne bo ena cela generacija odločno udana pravi demokraciji, dokler ne dobimo ljudi, Id se bodo hoteli za demokracijo tudi boriti, ne pa samo z njo paradirati. Dnaes pa vidimo samo take paradne junake, zato pa tudi nikjer boja za demokracijo. TTTULBSCU ODPOTOVAL NA REVIJBRO. Pari«, 16. februarja. Titulescu je odpotoval na Riviero. Slovence naj postane notranji minister. Beograd, 16. februarja. Vsi napori, ki so bili storjeni v zadnji krizi, a posebej še predvčerajšnjim in včeraj, so imeli namen, da se kriza čim prej po-voljno reši in da se najde primeren izhod, da bi ne prišli do zopetnih volitev. Vukičevič si prizadeva, da se izogne volitvam vsaj dotlej, dokler se ne izglasuje proračun in posojilo. Vukičerič je včeraj dopoldne po 'mnogih posvetovanjih prišel do zaključka, da bi bila najboljša rešitev, ako poda Davidoviču kompromisen predlog v vprašanju notranjih del, da se namreč za ministra notranjih del določi nevtralna oseba, ki bi ne bila ne iz radikalov in tudi ne iz demokratskih vrst. Vukičevič misli, da bo rešil situacijo pred volitvami, ako stavi Davidoviču predlog, da se odstopi dr. Korošcu položaj ministra notranjih del. Po vseh teh prizadevanjih se je s posebnim zanimanjem pričakoval sestanek med Uavidovicem in Vukičevičem, ki je bil določen za včeraj popoldne, kakor tudi sklep demokratskega kluba o Vu-kičevičevem predlogu. Položaj je postal zelo resen zlasti po sestanku, ki ga je imel Davidovič z Vukičevičem ob 4. popoldne. Vukičevič je stavil na tem sestanku Davidoviču formalen predlog, da postane minister notranjih del dr. Korošec in da se tako rešita oporno vprašanje in sestavi koalicijska vlada ostalih skupin. Po tem sestanku je imel Vukiččevič kratko sejo radikalnega kluba, na kateri je sporočil poslancem, da je imel razgovor z Davidovičem in da sedaj čaka na odgovor. Naprosil je poslance, da naj bodo zbrani, ker se pričakuje definiti-vep sklep demokratskega kluba. Demokratski klub, ki naj bi sprejel končni sklep, pa se nikakor ni mogel sestati na sejo. Davidovič je bil v predsedništvu kluba in je imel tu konference s svojimi eajožjimi prijatelji. Pretresal je z njimi splošno politično situacijo, zlasti pa še Vukičevičev predlog. Demokrati so mnenja, da teži Vukičevič s svojim predlogom za tem, da izbije Davidoviču iz rok vsa sredstva in da ga napravi odgovornim za vse posledice, ki bi lahko nastale zaradi negativnega odgovora, to je, ako demokratski klub ne sprejme Vukičevičevega predloga o postavitvi dr. Korošca za ministra notranjih del. V vrstah Davidovi-čevih pristašev niso mogli priti do kakega sklepa in so zato vedno odlašali s sejo tako, da se seja še ob 6. ni mogla začeti. Davidovič je uvidel, da postaja stvar vedno bolj komplicirana, zato je sklenil staviti Vukičeviču predlog, da se vse to vprašanje odloži za danes. Davidovič hoče namreč premisliti in pobližje proučiti motiv Vukičevičevega predloga, da bi potem lahko prišlo do definitivne odločitve. Na podlagi tega Davidovičevega predloga je sklical Vukičevič zopet sejo radikalnega kluba, na kateri je naznanil poslancem, da ga je Davidovič naprosil, da počaka na odgovor za prihodnji dan. Vukičevič je odredil sejo za dopoldne ob 10., misleč, da bo do tedaj dal Davidoviču svoj odgovor. A med demokrati položaj še vedno ni bil jasen. Davidovič in njegovi prijatelji so se ločeno posvetovali, medtem ka so drugi poslanci čakali v klubu na sejo. Videlo se je, da obstoja velika razlika v mišljenju demokratov in da še ne bo tako hitro prišlo do odločitve. Davidovih je tudi »ant uvidel, da se stvar vedno bolj zapleta in da mu ni moči staviti konkretnega predloga. Zato je pozval poslance aa sejo in jim »poročil, da je imel razgovor z Vukičevičem, ki mu je prezentiral dr, Korošca kot notranjega ministra. To vprašanje je zelo delikatno in ga je treba dobro proučiti, zato naj se danes ob 4 in pol sestanejo vsi poslanci v klubu na sejo, s katere bo potem poslan odgovor Vukičeviču. Zdi se, da dela Davidovič na to, da dobi koncesije na drugi strani, ako ne dobi njegova stranka ministra notranjih del. Po 6. je imel sestanek s šefi seljar čko-demokratske koalicije, ki je trajala celo uro. Gotovo je, da gre Davidoviču ne samo za mnenje Pribičeviča in Joče Jovanoviča, ampak tudi za mnenje Stje-pana Radiča, ki mu bo ga ta sporoičl iz Zagreba. V političnih krogih se je sinoči smatralo, da je situacija zelo napeta. Razpravljalo se je vprašanje, ali bi bilo sploh primerno, da Marinkovičevi pristaši riskirajo edinstvo demokratske stranke, ako bi Davidovič ne sprejel predloga o ministrstvu notranjih del. To je zato važno, ker Marinkovič čuti, da se je njegov položaj v narodu zelo poslabšal in da je med ljudstvom postal zelo nepopularen. Ako bi prišlo do razkola, bi Davidovič in njegovi prijatelji izrabili to situacijo, da izvedejo kampanjo proti Voji Marinkoviču in na ta način preprečijo ono politiko, za katero se Marinkovič zavzema. V samih vrstah Vukičevičevih pristašev se misli, da bi bilo prav, ako se obvaruje edinstvo demokratske stranke in da se pojde skupno z demokratsko stranko na volitve. Na ta način bi ostal Marinkovič na vladi in bi mogel s tega svojega položaja okrepiti število svojih poslancev. V tem pogledu se bo danes odločilo, ali bo Marinkovič eepil demokratsko gtranko ali ne. V parlamentarnih krogih se smatra, da je stališče, ki ga je zavzel Davidovič zato zelo nevarno, ker se naravnost tiče obstoja Narodne skupščine. V teku noči so bili napravljeni neki koraki, da se Davidovič zadovolji in da pristane na kompromisno rešitev z dr. Korošcem kot ministrom notranjih del. Dosedaj pa so iagledi prav slabi. Gre za to, kake koncesije bi dal Vukičevič Davidoviču v primeru, da ta akceptira Korošca kot ministra notranjih del. Davidovičevci zahtevajo kot kompenzacijo ministrstvo financ, razentega pa hočejo, da pridejo v vlado ljudje, ki so Davidovičevi pristaši. DEMOKRATI ZAHTEVAJO ZA KOROŠČEVO IMENOVANJE PROTIKONCE-SIJE. Beograd, 16. februarja. Sinoči se je vršil sestanek v stanovanju Ljube Davi-doviča v Njegošovi ulici. Sestanka so se udeležili Davidovičevi pristaši iz demokratskega kluba in iz glavnega odbora demokratske stranke. Razpravljalo se je o imenovanju dr. Korošca za ministra notranjih del. Sklepi se drže tajno. Toliko pa se je zvedelo, da demokrati ne bi bili nasprotni temu imenovanju, a bi v tem slučaju zahtevali velike kompenzacije od radikalov v drugih vprašanjih. SEJA ŠEFOV »DEMOKRATSKE« UNIJE. Beograd, 16. februarja. Seja šefov de* mokrateke unije je trajala do 8. zvečer. Na njej je podal Davidovič poročilo o situaciji. Fo končani konferenci je Svetozar Pri-bičevič izjavil novinarjev: Razgovarjali Ji smo se o. situaciji, ki je nastala z odloženo rešitvijo krize do jutri. »Kaj mislite o kandidaturi dr. Korošca za ministra notranjih del?« To je isto, kakor da bi bil Vukičevič na tem mestu. Ker Vukičevič misli tudi za Korošca in to pomeni, da bi pravzaprav Vukičevič minister notranjih del, samo tokrat brez vsake odgovornosti. Čudim se, da Korošec sploh pristane na to, da tbi prevzel to ministrstvo. Kaj bo talar s policijo? »Kdaj pride v Beograd Stjepan Radič?« Ko nastane nova situacija in to bo takoj, ko Vukičevič vrne mandat. Dobiva se vtis, da so šefi demokratske unije na tej seji sklenili, da bo Davidovič proti imenovanju Korošča za notranjega ministra. ODLOČITEV DANES OPOLDNE. Beograd, 16. februarja. Velja Vukičevič je bil sinoči na dvoru, kjer se je mudil dalje časa. Ko je prišel z dvora, je izjavil novinarjem, da nimajo nič pričakovati in da bo padla odločitev danes popoldne, ko bo imel demokratski klub svojo sejo. k Senzicionehia odkriti* b „Veiw8rtsa". te# tu TAJNE MONARHISTIČNE ORGANIZACIJE V NEMŠKI ARMADI. Berlin, 16. februarja. »Vorwarte< objavlja ves niz dokumentov, iz katerih je razvidno, da razne vojaške zveze, a predvsem »Wickingbimd«, delajo Aa toT da osnujejo v vojski in mornarici svoje tajne organizacije. V enem izmed teh dokumentov se naglaša, da sta bivši vojni minister von Seekt in vviirtenberški državni predsednik izjavila, da so take organizacije potrebne, ker se pričakujejo prihodnje leto resni nemiri in mora biti vojska pripravljena, da ne zaplove v rdeče vode. TUJI DIPLOMATI V ZUNANJEM MINISTRSTVU. Beograd, 16. februarja. Včeraj so ,po-setili pomočnika zunanjih poslov avstrijski, nemški in angleški poslanik. Iz Beograda je odpotoval včeraj rumun-ski poslanik Emandi na svoje novo mesto. SEJA GLAVNEGA ODBORA MUSLIMANSKE STRANKE. Sarajevo, 16. februarja. Včeraj je imel' poslovni odbor muslimanske organizacije konferenco pod predsedništvom dr. Spaha. Razpravljalo se je o notranjih strankarskih vprašanjih in je dr. Spaho podal referent o nastali politični situaciji. DR. BENEŠ ODPOTOVAL V ŽENEVO. Praga, 16. februarja. V začetku prihodnjega tedna odpotuje minister zunanjih pošlov dr. Beneš v ZeneVo, kjer se bo nudil tri tedne in prisostvoval varnostnemu odboru Društva narodov. Pozneje bo pofval v London in Pariz. BERLINSKI TURNIR. Berlin, 16. februarja. Odigrane so bile samo nerešene partije. Remis so končale igre Koch : Beti, Ahnes : Tartako-ver, Schlage : Bogoljubov, SSmiseh : Steiner. Bripckman je zmagal nad Le-onhardom, Helling nad Stoltzejem. Partija Schlage : Niemcovič je bi)a »pet prekinjena po 11. urah borbe. Najnovej-še stanje prvakov., je: Niemcovič 5 iti f»l (1), Bogoljubov, Helling, Jobnez, Rali b-Ahnts, Stiroiach, Tartakover 4 im pol. Vedno enaki. Ko je pred kratkim dobil Radič mandat za sestavo vlade, tedaj se ni noben hrvatski list spozabil tako daleč, da bi delal Radiču težave pri sestavljanju vlade. Vsi Hrvati so pač bili toliko zavedni, da morajo Radiča podpirati, faer je bila prvič dana prilika, da sestavi vlado — Hrvat. In celo njegovi največji nasprotniki so se tega zavedali in tako je n. pr. pisal celo te dni >Ilrvatstki Nar. Glas«, 'ki gotovo ne spada med najuglednejše hrvatske liste io-le: >Tudi mi vemo, da g. Radič osebno in sam po sebi ne samo, da ni dorasel za tako odgovorno mesto (predsedništva vlade), temveč ■da ni primeren niti za načelnika, tudi zadnjega ministrstva, toda bili bi nepatriotični, če bi to govorili v času, ko mu je bil ta mandat podeljen.« Tako hrvatski list, ki skoraj živi od svojega nasprotstva do Radiča. Kako pa je pri nas? Komaj se je včeraj dopoldne po Ljubljani izvedelo, da ima postati Slovenec dr. Korošec notranji minister, že so smatrlai nekateri 4udi — Slovenci za svojo glavno nalogo, da z vsemi sredstvi to imenovanje preprečijo. Kajti ti tudi — Slovenci so samo strankarji in svojega strankarskega fanatizma in morejo ekriti pri nobeni priliki. Zato te ljudi prav nič ne briga to, da se je sedaj prvič posrečilo Slovencu, da je dobil tak ugled v Beogradu, da ga predlagajo Srbi za notranjega ministra. Da bi imeli vsi Slovenci le dobiček od tega, če bi bil Slovenec notranji minister, tudi to ne briga te tudi-Slovence. In ravno tako jih ne brigajo vsi oni naši uradniki, ki bi potem, ko bi imeli zaščito v notranjem ministru lahko odšli v južne kraje in bistveno pripomogli k zboljšanju naše uprave. Vse to te ljudi ne briga, ker njih briga samo eno, strankarski interes. Ker nimajo nobene zaslombe v narodu, polagajo vso važnost na vladni aparat. In ker so oni temeljito znali ta aparat za sebe izrabljati, mislijo, da bodo tako delali tudi drugi. In ker še nikdar na svetu niso znali nič drugega, ko da se bore s klerikalnim lintvemom, so od strahu čisto brez sebe, da bi postal klerikalec notranji minister. 6e je v tem slovenski uspeh, seveda te narobe naprednjake ne briga. Zato so šli takoj na delo in sedaj obstoja vsa njih politična modrost v tem, da prepričujejo Beograd, kako bi se vsa Jugoslavija podrla, če bi postal Slovenec dr. Korošec notranji minister. Da bi pa ta njih protislovenska intriga bolj držala, si izmišljujejo izjave in pisarijo v svojih listih, kako da so srbski demokrati in seveda še Marinkovičevi pristaši povrhu ogorčeni, če bi postal dr. Korošec notranji minister. Prav res, vedno enaki so naši esdeesarji. Ne znajo nič drugega, ko s tožarenjem Slo-cenvev dokazovati Srbom svojo potrebnost. Kakor šolarčki v prvem razredu si ne znajo pomagati drugače, ko da vedno groze s svojim »zatožen«. In taki ljudje naj bodo borci za demokracijo I Gospodje, pojdite se solit s to vašo revščino in isto naj store vsi »inteligentni« volivci, ki še danes niso prišli iz šolarskega »zatožen«. Blaznnst moderne vojne. V reviji »Panevropa« razpravlja pod zgornjim nasiovm major Franz Carl Endres o načinih moderne vojne. Dasi je revija sama po sebi namenjena boju zoper vojno, vendar so konture bodočega klanja pisane dovolj nevsiljivo in objektivno, da priobčujemo ta izvajanja v premislek in opombo tudi naši javnosti. Endres se v početku članka ozira nazaj na preteklo vojno in objavlja izgube posameznih držav. Tako je v vseh zavezniških državah bi- lo mobiliziranih 42,200. mož; od teh je padlo 5,408.000 in 10,030.000 je bilo ranjenih. Nemčija in Avstro-Ogrska sta z vsemi svojimi zaveznik skupno mobilizirali 24,550.000 Jiiož; od teh je paidlo 3,855.000 in 7.023.000. Torej je bilo ubitih tekom svetovne vojne 9,263.000 mož. Toliko krvnih žrtev ni -tirjala doslej še nobena doba, kar jih poznamo. Edino naša, toliko proslavljana cflizaci-ja je zmogla to, ker ie višek organizacije oblasti združila z viškom vojaške uipora-.be tehničnih pridobitev. Dasi pa je vojna najboljše duhove napolnila z grozo, opazujemo danes, da je nostala vojfia organizacija nevarnejša, kot je bila pred vojsko in da proži danes tehnika vojskovanja možnosti, ki so se tekom vojne najradikalnejšim uničevalcem zdele sanje. ' Tehnična sredstva sedanjega časa so strašna in tak način vojskovanja pomeni predvsem nevarnost za neoborožene po velikih mestih in tovarniških centrih. Modemi način vojskovanja ne teži več za tem, da poizkuša dolgotrajno prodrianje sovražne fronte, pa6 pa je mnenja — in z vso pravico — da je mogoče vojno končati, hitrejše, če se izpre-nient, in spoznava, da te volje ni več mo--redišča s pomočjo strupenih plinov, vrženih iz letal, v poljane mrličev. Ta način je mnenje, da je volja sovražne vlade za nadaljevanje vojne merodajen momenti, in spoznava, da te volje ni več mo-goJSe razbiti v sovražni vrhovni komandi, torej ne na fronti pač pa v zaledju. Deloma zaradi tega, ker je vsled demokr. sveta posta-•U volja vlad odvisnejša od volje narodov, deloma pa zaradi togi, ker sredstvo bodoče vojne ne bo več število vojakov, pač pa sposobnost dežele, da zgradi čim več bojnih strojev. Vojaški učinek, prej vsota učinka posameznih vojakov, je treba danes staviti v isto vrsto e strojno tehničnim učinkov, ki je od človeških mas manj odvisen kakor pa od mase in kvalitete bojnih strojev. Koncem konca pa je vsak vojaški uspeh paiholo&ko utemeljen. Izgube ne povzročajo poraza, pač pa le predstave, ki jo ustvarijo take izgube v sovražniku. Tehnika pa zdaj svetuje armadnim vodstvom, naj poskušajo uničiti sovražno voljo tam, ker je najslabot-nejša in najmanj šolana in kjer ima kljub temu največji politični in produktivni učinek: po velikih mestih in industrijskih centrih. Napadi letal se bodo običajno izvršili na ta način, da bo skušala dobiti močna skupina letal v zraku premoč, če se ji že prej ne posreči sovražnika presenetiti. Tem utiračem poti bodo sledila brodovja z bombami iz belega fosforja, ki ima strašno užigalno moč, ki ga ni mogoče z vodo pgasiti in ki sežge vsakega človeka, če ga je oškropil le najmanjši del te tvarine. Taki napadi s fosforjem bodo izzvali silno paniko. Saj niti ne bodo namenjeni šolanim vojakom, pač pa delavcem, ženam in otrokom itd. Poleg tega pridejo v poštev še brodovja s plinom. Angleži so izračunali, da že dvoje navadnih potniških letal lahko vzame s seboj toliko plinovih bomb, da bi bil London preplavljen s strupenimi plini. Če pride tako daleč in doslej še ne ob9toji noben vzrok dvoma, da bt Sest do sedem ur po vojni napovedi ne moglo priti do tega v vsaki evropski deželi, potem bodo stotisoči umirali in vojne bodo odločene, predno bodo armade izmenjale na fronti običajne železne pozdrave. Armadna poveljstva raznih držav so odgovarjajoče proračune, do kdaj lahko sovražna velemesta in industrijska središča preplavijo s plinom, že davno na uro natančno zaključila / svojih skrivnih predalih in povsod je tako urejeno, da bo šest do deset ur po danem 'povelju nad cilje razlit plin. Odgovorni faktorji se že danes pečajo s premišljevanji, kaj bi bilo potrebno ukreniti za civilno prebivalstvo v slučaju napada s plini. Govore že o tem, da bi imel vsak meščan svojo masko zoper plin; da bi bil v vsaki hiši prostor, kamor bi plin ne mogel. In vsemogoče druge, kar tirja pa le ogromne izdatke. Vse to ni kakšno strašilo mirovnega prijatelja Gotovo ne pacifističen pruski vojaški tednik piše 25. decembra 1927: »Potrebno je ugotoviti, da v celi Nemčiji ni kraja — ki bi ne bilo mogoče ob vsaki uri uničiti ga s plini.« Angleški manevri letal leti 1027 so rodili porazno spoznanje, da je London proti zračnemu napadu s plini popolnoma brez obrambe in to spoznanje je rodilo klic: »Anglija mora postati narod letalcev.« — Iz tega vsega izvira, kakšen način vojskovanja si voja- ški krogi predstavljajo in sklepajo, da bodo s pomočjo številnih letal lahko odvrnili nevarnost. Trenutno stanje letalskega oboroževanja je v posameznih državah sledeče: Vojaških letal ima Francjia 2560, Amerika 1640, Velika Britanija 1540, (sama Anglija 750), Italija 1000, Rusija 700, Španija 600, Japonska 600, Poljska 500, Čehoslovaška 450, Belgija 230, Brazilija 230, Romunija 180 itd. Svet ima 11 tisoč 600 bojnih letal in 2000 strojev za šolo. Če pomislimo, da eksistira na svetu le 1500 letal za promet, potem uvidimo višino zgornjih številk. Kljub temu pa vse to oboroževanje ni v stanu odvrniti napada s plini. Politične vesti. — Demokratski klub soglasno odobril Da-vidovičevo stališče. Ker je odklonil radikalni klub soglasno demokratsko zahtevo po notranjem ministrstvu, je sklical Davidovič sejo demokratskega kluba, da mu poroča o poteku pogajanj z radikali. Seja demokratskega kluba se je pričela ob pol desetih in je trajala zelo malo časa. Davidovič je na kratko poročal o odgovoru radikalov in zlasti povda-ril, da radikali na noben način ne dajo demokratom notranjega ministrstva. S tem se je kriza poostrila in odgovornost za to pade na radikale. Demokratski klnb je brez debate odobril Davidovičevo poročilo in mu izrekel svojo zaupnico. — O seji demokratskega kluba je bilo izdano oficijelno poročilo: Demokratski klub je soglasno vzel na znanje poročilo g. Davidoviča in smatra, da je vsaka nadaljna debata nepotrebna. Iniciative za nadaljno reševanje krize ni pričakovati od demokratskega kluba, temveč to naj store oni, ki so stvarne demokratske predloge odklonili in s tem poslabšali situacijo. = Dr. Korošec naj postane notranji minister. Poleg Vukičeviča, Davidoviča in Radiča igra v sedanji vladni krizi najodličnejšo vlogo dr. Korošec. Njegove 'konference z Vu-kičevičem so dostikrat merodajne za nadaljni razvoj političnih dogodkov. Zlasti pa je utrdil dr. Korošec svoj položaj s svojim neomah-ljivim in jasnim stališčem tekom vse vladne krize. Njegova politika je bila sicer strogo usmerjena, a jasna in dosledna. Zato ni čuda, če je njegov ugled silno narastel. Tako so poročali v torek vsi večji jugoslovanski listi, da je dr. Korošec najresnejši kandidat za zunanje ministrstvo, za slučaj, da dr. Marinkovič vsled svoje bolezni res ne bi mogel več voditi ministrstva. Ker so radikali odklonili podelitev notranjega ministrstva demokratom in ker nočejo pristati demokrati na to, da bi bil notranji minister radikal, predlaga sedaj Vukičevič, da naj bi postal notranji minister dr. Korošec. V esdeesarskih krogih je vsled tega nastala prava konsternacija in zato hite sedaj dopovedovati, da duhovnik Korošec vendar ne more biti notranji minister. Argumentacija je tako smešna, kakor jo zmore edino od lintvernske paralize bolno esdeesar-sko časopisje. Zakaj Vukičevič ne kandidira dr. Korošca za notranjega ministra, ker je duhovnik, temveč ker je predstavitelj Slovencev. Vprašamo, pa kdo je bolj poklican ko zastopnik Slovencev, da prevzame notranje ministrstvo I Slovenci ne poznamo raznih južnih običajev in smo vrhu tega na vsak način najbolj objektivni — celo na svojo škodo — v velikem boju med Hrvati in Srbi pa čisto nevtralni. Zato bi bilo državi samo čestitati, če bi postal Slovenec notranji minister, toda le tedaj, če bi imel ta Slovenec tudi avtoriteto. In dr. Korošec bi jo imel. Drugo vprašanje pa je, če bi bilo tudi dr. Korošcu čestitati, če bi prevzel to mesto, zakaj izvršiti bi moral naravnost Herkulesovo delo, predno bi izkidal ves gnoj, ki se je nabral tekom let v naši upravi. — Vsekakor pa je za Slovence nad vse častno, da velja danes Slovenec kot najresnejši kandidat za zunanje in za notranje ministrstvo. — Naši tudi-Slovenci in večni reakcijonarji pa fantazirajo o repku. Lintveraska paraliza je povzročila oči-vidno že vročico. — Radikalno - muslimanska sajednica. Sedanja vladna kriza je dokazala, da ne obstoji več dem. zajednica, ker eo muslimani popolnoma prešli v radikalni tabor; V zvezi s tem že naglašajo nekateri muslimani potrebo, da se ustanovi radikalna zajednica, ki jo naj bi tvorili radikali, Jugoslovanski klub in muslimani. — Notranje politični položaj v Avstriji se je »boljšal. Ponovne konference kancelarja Seipla z dunajskim županom so vendale rodile pozitiven uspeh. Socialni demokrati so prenehali s svojo sabotažo proračuna v finančnem odboru in avstrijska vlada je danes že sigurna, da bo parlament pravočasno odobril proračun. Ni pa še znano, kakšne proti-koncesije je dala avstrijska vlada. Vendar pa se misli, da bo avstr, vlada nastopila proti delovanju čisto fašistovskih organizacij Hei-matswehra in da se bo tudi prenehala per-sekucija socialno - demokratskih pristašev v crožništvu. Enako ni izključeno, da bi avstrijska vlada žrtvovala Seipla, proti kateremu opozicija najbolj odločno nastopa. = Burni kravali na seji romunskega parlamenta. Na zadnji seji parlamenta je prišlo zopet do velikih izgredov. Razpravljalo se je o predlogu imunitetnega odbora, da se bivši ministrski predsednik Vojda Vojvod izključi od treh sej, ker je ministru Lupu zaklical, da je tat kroglic. Med glasovanjem je opozicija silovito razgrajala. Ko je bilo glasovanje končano, so poslanci narodne kmečke stranke navalili na mizo, kjer je bila ■ glasovalna žara, žaro razbili in glasovnice raztresli po vsej dvorani. Opozicija je navalila tudi na predsedniško mizo in razdejala ministrske klopi kakor tudi predsedniško estrado. Služabniki so morali prinesti v dvorano novo skrinjo za glasovanje. Pri ponovnem glasovanju je vladna večina zopet Vojvoda izključila od parlamentarnih sej. Nato je vstal dr. Maniu in izjavil, da bodo vsi poslanci narodne kmečke stranke v protest proti temu hkratu z Vojvodom Vajdo odšli iz parlamenta in da tako dolgo ne bodo sodelovali, kolikor časa bo Vojvod izključen od sej. = Prognanstvo Trockega vedno bolj cago-netno. Oficielno je sporočala sovjetska vlada, da gre Trocki v prognanstvo kot protirevolu-cionarec in da prejema nižje prejemke kot vsak carski izgnanec, ki je prejemal okoli 25 krajcarjev na dan. Sedaj pa zopet poročajo sovjetski listi, da potuje Trocki ko knez. Imel je poseben spalni vagon in njegova prtljaga ni štela nič manj ko 70 polnih kovčekov. Da Trocki je imel s seboj celo lovske puške in lovske pse, da se bo mogel zabavati z lovom. Na eni strani torej predstavljajo sovjeti Trockega kot portirevolucionarja, s katerim je sovjetska vlada temeljito obračunala. Na drugi strani pa očitajo Trockemu, da potuje kot kak knez. Ali je torej res, da je vsa sovjetska opozicija samo dogovorjena igra za prevaro Evrope,, ali gre res samo za komunističen bluff. — Litovska diktatura se etablira. Po poročilu iz Kovna, bo ob priliki desetletnice Litve proglašena od predsednika republike nova ustava, po kateri bo predsednik republike izvoljen dosmrtno. Parlament ne bo imel več zakonodajlne pravice, temveč bo le še posvetovalna zbornica. Njegovi sklepi ne bodo za vlado bvezni. Tudi ne bo vlada več odgovorna parlamentu. Število poslancev pa bo znižano na 40. To novo ustavo so hoteli litovski fašisti najprej izvesti z ljudskim glasovanjem. Ker so pa sprevideli, da ne bi mogli tudi z največjim terorjem dobiti večine, so sklenili, da novo ustavo kratkomalo de-kretirajo in da z novim državnim udarom za-sigurajo svojo nasilno oblast. Kratke vesti Romunska princesa Ileana se baje poroči s španskim prestolonaslednikom. Velikonemci so zagrozili z izstopom iz vladne koalicije, če bi avstrijska vlada nastopila za prenos sedeža Zveze narodov iz Ženeve na Dunaj, ker so prepričani, da hočejo s tem zavezniki »Anschluss« definitivno pokopati. Volitve v sovjete, ki bi se morale vršiti januarja in februarja, je sovjetska vlada odgo-dila na jesen. Ker so uporni Marokonci pred meseci ugrabili nekaj Evropejcev in jih izpustili le proti visoki odkupnini, so priredili Francozi več kazenskih ekspedicij proti dotičnlm plemenom. Kaienska ekspedicija Angležev proti Sudancem, ki bo ubili oficirja Fergusona, se ni posrečila, ker so se Sudanci umaknili v nedostopne močvirne kraje. Vse kaže, da se bo iz kazenske ekspedicije razvila mala kolonialna vojna. fvan Hribar: MOJI SPOMINL Od 1863. do 1910. leta. Zmenila sag oji 'ifBJnairag a »Aaireisas as »p ‘as «a po dvomesečni odsotnosti vračam domov, najdem Jurčiča že tamkaj. Vstrašim se ga, kajti ni ga bilo druzega Jko kost in koža. Oči so mu bile globoko vdrte pod visokim čelom, rdečica mu je zginila iz lic in ušesi ste mu Štrleli od glave. Videl sem takoj, da je izgubljen in milo se mi je storilo. Vendar sem mu od bivanja v Italiji delal najboljše upanje, tolažeč ga, da mu pomladansko solnce zopet vrne telesne sile. BU je res nekam ■ vesel, da je prišel v Italijo in zdelo se mi je, kakor da si tudi sam dela nekaj upanja. Hodila sva po mestu ter ogledovala vojaške parade, ki so bile slučajno tistega dne — ne vem ali na čast kraljevega rojstva ali godu. — Zvečer se posloviva in Jurčič gre na svoje stanovanje z nado, da noč dobro prespi. Drugo jutro je bil ves obttpan. Pravil ml je, da ni celo noč mogel zatisniti očesa ter da ga je neprenehoma mučil kašelj. Tedaj je pri zajutreku izustil besede: •vVčeraj si mi upanje dajal, da ozdravim; danes pa vem, da zame tudi v Italiji ni zdravja več. Prav dobro se aavedam svojega položaja in ne bil bi mož, ko bi tKrtel samega sebe varati.« Jako hudo mi je bilo ob iakera govorjenju; a vedel sem, da bi ga žalilo, ko bi mil « praznim govoričenjem upanje delal, ko mu pa pomagati ne morem. Zato ga povabim samo v gondolo in peljala sva se po mestu; vendar je bil Jurčič od neprestane noči tako utrujen, da ga ni zanimala nobena stvar več. — Iz Benetk vrnila sva se cez par dni v Ljubljano, kjer je smrtno bolni prijatelj kmalu legel in ni več vstal. Smrt ga je rešila trpljenja. I Ker govorim o Jurčiču, pripomniti mi je, da se je okoli njega rado zbiralo precejšnje število mladih rodoljubov in pisateljev. Njegova beseda je bila uvaževana in spoštovana; nikdo se mu ni drznil ugovarjati. Ob neki taki priliki sedela nas je večja družba iu nekateri smo bili prav glasni, trdeč, da avstrijski Slovani od JOSIP JURČIČ. Rusije nimamo prav nobene koristi, češ da bi Rusija, če bi hotela, lahko kaj storila za nas, da bi nas tukaj ne gnetli tako. Jurčič nas je poslušal, — potem pa je presekal te pogovore s temile ob lahnem nasmevu na ustnicah izpregovorjenimi besedami: »Kaj pa vi veste! Največja zasluga Rusije za avstrijsko Slovanstvo je, da sploh eksistiral« Spogledali smo se in obmolknili. Vsak pri sebi si je menda mislil, da ima Jurčič prav. Z Jurčičem sva se večkrat pogovarjala kako obžalovanja vredno je, da nimamo Slovenci še svojega knji-gotrštva. Opažala sva koliko nemških knjig razpeča med nami knjigama Kleinmayr & Bamberg in dejala sva si, da bi dobro organizovana slovenska knjigarna mogla silno veliko storiti za razpečavo slovenskih knjig in s tem za razvoj slovenskega slovstva. Pripovedoval sem Jurčiču kako spretno se v Pragi s kolpor-tažo po hišah širijo češke knjige in on je mislil, da bi se nekaj podobnega dalo uvesti tudi pri nas. Ti pogovori so leta 1879. storili, da sva sklenila ustanoviti slovensko knjigarno ter vložila prošnjo za koncesijo. Koj na to peljal sem se jaz na Dunaj in sem si pri Brau-mUllerju na Grabnu izprosil dovoljeaja, da prouči* njegovo poslovanje. Drage volje mi je bilo to dovoljeno in osobje Braumtillerjeve knjigarne mi je dva dni razkazovalo in razlagale vse potankosti ondotnega velikega obrata. Proti koncesiji »o nastopili ljubljanski Iknjigarji. Ko je potem še Jurčič zbolel, nisva reBitve poganjala in stvar je zaspala. . v (Dalje prihodnjič.) SLIKA CASA. Prod nekaj dnevi je ljubljanski oblastni odbor razpisal 34 službenih mest. Komaj je potekel rok za vlaganje proženj, ki je bil namenoma silno kratek, in že jih je bilo vloženo preko 1000. Samo 34 mest pa je za oddati. Ni si mogoče misliti Večje ilustracije bede intelektualnega sloja, kakor ga razkriva ta preobilica prošenj. Beda trka na duri naše inteligence. • Značilno pa je tudi to, da je med prosilci velik del aktivnih državnih uradnikov. Državna služba je izgubila, vsako privlačnost, ker ni samo slabo plačana, temveč vrhu vsega še nezanesljiva. Iu potem se najdejo še ljudje, ki se čudijo, da je naša uprava slaba! Kdaj pa je še slab gospodar a slabo plačanimi uslužbenci vodil dobro gospodarstvo. — Mestna občina, zagrebška je zgradila doslej nad 1000 stanovanj — višina najemnine. Te dni se je vršila v Zagrebu seja širšega stavbenega odbora mestnega zastopstva. Iz poročila posnemamo sledeče: Zagrebška mestna občina je zgradila doslej vsega skupaj 90 stanovanjskih hiš z okoli 1000 stanovanji. Gradbeni stroški so znašali 65,168.000 dinarjev. Najemnine so v vseh objektih pri-lično enako odmerjene ter razmeroma nizke. Na Gogoljinem bregu (mestni okraj, približno kot naša šiška) stane: stanovanje z eno ,-tob oin kuhinjo 250 Din, stanovanje z eno sobo, kabinetom in kuhinjo 350 Din, stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje pa 500 Din. Najemnina za trgovske lokale znaša: za branjarijo 1500 Din, za mlekarno 1000 dinarjev, za brinvnioo pa 600 Din. Cene so torej razmeroma — posebno v primeru z ljubljanskimi in to tudi v mestnih stanovanjskih hišah res nizke. Pri tem pa je treba upoštevati, da mora dobavljati Zagreb ma-terijal razmeroma od prav daleč — v bližnji zagrebški okolici ni niti ene opekarne, obrestovati se mora pa investirani kapital ravno-tako kot v Ljubljani. Kako je to mogoče? — Pričetek sesone na Jadranu. Na Jadranu je že nastopilo toplo, solnčno spomladansko vreme. Tujci so pričeli prihajati letos že zgodaj, tako da so nekateri hoteli že popolnoma zasedeni. Ljudje se že kopljejo na prostem. — Stroški sa preskrbo v kaznilnicah. Višje državno pravdništvo je določilo stroške za preskrbo, stražo in upravo kaznilnic v Sloveniji za leto 1928 za enega kaznjenca (eno kaznjenko) in en dan za moško kaznilnico v Mariboru po 14 Din, za žensko kaznilnico in prisilno delavnico v Begunjah pri Lescah pa po 10 Din. — Izpiti na landarmerijski podoficirski so- li v Kamenici. Na žandarmreijski podoficirski šoli v Kamenici so se vršili te dni končni izpiti. Sola je imela 303 ffekventante, od katerih je 298 položilo izpit s povoljnim uspehom. — Rudarji stanujoči na ozemlju mestne občine ljubljanske, ki so naši državljani in so se prostovoljno izselili iz Nemčije Ker jim je vsled tega ustavljeno izplačevanja rent, .se pozi vi jejo, da se zglase v svrho popisa najkasneje do vštetega 22. februarja 1928 med 9 in 12. uro na mestnem magistratu, soba št. 42/11. Navesti bo treba rojstne podatke, domovinstvo, čas izselitve, številko in datum odloka rudarskega urada (Knapp-schaftsamt), s katerim je bila prisojena renta in kdaj je bilo izplačevanje rente ustavljeno. Domovnico kakor tudi vse ostale tozadevne dokumente naj vsakdo prinese s seboj. Razpisana ustanova m vrtnarske vajen- ie. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje dve mesti ustanove pokojnega Alojzija Kor-sike za vrtnraske vajence letno po 1500 Din Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 14. 7. dne 13; februarja t. 1. — I* učiteljske »lnibe. Premeščeni sta učiteljici Danica Kiferle od Sv. Antona v Gaber je pri Novem mestu, Marija Trtnikova pa 17 Kupšincev v Cerklje pri Kranju. — Umrl je v Ljubljani trgovec in posestnik Ignacij žargi. Pokojnik je bil soliden in l»odjeten trgovec ter simpatičen in značajen mož. Pogreb bo danes ob 4. popoldne izpred tuše Sv. Petra cesta št. 11. Bodi pokojniku blag aipomin, prizadetim pa naše iskreno so-žaljet — Himen. Poročila sta se včeraj v Šiški g. Alojzij Cvenkelj, posestnik in trgovec v Ljubnem na Gorenjskem in gdč. Helena KeršAČ iz Podbreaja. tasti tam o! -r Lindbergh dobi Wlteonovo nagrado? Kot doznava »Ljubljanski Sokol«. Pxedprodaja vstopnic za veliko društveno maškarado »Karneval v Sev Lij k bo od petka 17. t. m. dalje v društveni sejni dvorani med uradnimi urami od 6. do 8. ure zvečer. Vse po-setnike maškarade prosimo, da si nabavijo vstopnice (20 Din) v predprodaji, da se na dan prireditve prepreči naval pri blagajni. 1— Ponovno opozarjamo na otroško predstavo pri izredno znižanih cenah v soboto, dne 18. t. m. v ljubljanski drami. Pri tej priliki se vprizori zadnjikrat v sezoni mladinska igra »Snegulčica in škratje«. 1— Abonenti se sprejemajo na dobro, tečno, domačo hrano. Mestni trg št. 13 »Grajska klet«. 1— Gostovanje v ljubljanski operi. V prihodnjih dneh bode v ljubljanskem dramskem gledališču par gostovanj in sicer gostuje poleg že naznanjenega gostovanja prvaka ,praškega Narodnega divadla g. Edvarda Kohovta v vlogi Mamleta dne 23. t. m., začetkom marca dramski ansambel Narodnega gledališča v Zagrebu in sicer s komedijo Štefana Kiederzynskija v prevodu Julija Benošiča »Igra ljubaivi«, v drugi polovici meseca marca gostujejo člani dunajskega Burgtheatra z delom »Zena — vrag«, dalje je napovedano gostovanje nemške dramske trupe v režiji Hansa Brockmanna in uprava se pogaja z znamenitim gledališčem Hab ima glede gostovanja v Ljubljani. Več o posameznih gostovanjih ko bode natančno določen datum. 1— Rumunski pevski a bor »Kantarea-Ro-m&niei«, ki koncentrira v Ljubljani v pon-deljek, dne 20. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani je ustanovil leta 1919 Marcel Botez, profesor glasbe in generalni inšpektor glasbenih šol na Rumimskem. Zbor si je nadel nalogo, da goji rumunsko in umetno posem sploh ter šteje danes nad 200 članov, od katerih jih je 100 na potovanju v Franciji, kateri pridejo tudi v Ljubljano. Tekom devetletnega svojega delovanja je zbor naštudiral nad 170 del, med njimi več orkestralnih del. Zbor je napravi! že tudi več koncertnih turnej, pel je v Beogradu, v Atenah, na Češkoslovaškem in Italiji. Te dni poje v Ljubljani in Zagrebu. Vse kritike se o njem jako laskavo izražajo, v Rumuniji sami pa je na glasu kot najodličnejši rumunski pevski zbor. Zbor nastopa v romunskih narodnih nošah. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1— Člane ljubljanskih pevskih zborov kakor tudi člane zborov v Ljubljanski okolici opozarja 2upa jugoslovanskih pevskih zborov na konoert, ki se vrši v pondeljek, 20. t. m. v Unionski dvorani in na katerem nastopi ter izvaja celoten vokalni program romunski pevski »Kantarea Romaniei« iz Bukarešte. Zbor prinaša predvsem rumunski spored, ki je pri nas še popolnoma nepoznan in zato vsestransko interesanten. Predsedstvo župe prosi člane zborov, da v obilnem številu posetijo ta koncert. Vstopnice so v predprodaji v Matični ‘knjigarni. 1— Redni občni zbor Udruienja tobačnih trafikantov za Slovenijo se vrši dne 26. februarja 1928 ob 4, uri popoldne v hotelu »Loyduf, Sv. Petra cesta št. 5. Poročalo se bo o dosedanjih ukrepih odbora za dosego odvzetih odstotkov. 1— Legitimacije po 10 Oin za otroško raa-škerado, ki se vrši dne 19. t. m. od 17. do 20. ure, izdaja Atena v Narodnem domu v soboto od 10. do 12. ure -in od 16. do 18. ure. . I V »Grajski kleti« (prej pri Frldrihu) Mestni trg 13, toči priznano pristna štajerska vina is I. Južnoštajerske vinarske zadruge. Maribor. m— Ljudska univerza v Mariboru. V petek, dne 17 t. m. Lepe skioptične slike nam pokažejo našo prefltolioo Beograd. O značaju in pomenu Beograda in tamkajšnjega življenja bo predaval dobri opanavalec tem-kajšnjih razmer prof. dr. Sušnik iz Maribora. Uvodoma se pa bo slišala divna srbska pesem — peta v prvih sle venskih umetnikov (prvovrstni gramofoni tvrdk Hdfer in Perc) — V pondeljek, 20. t. m. nas obišče univ. prof..dr. Jelačič iz Skop)ja, ki bo predaval o veleinteresantni temi >Padec Rima in položaj sedanje Evrope«. — Dne 28. t. m. v G&tzovi dvorani. Velika danska pisateljica Karin Jrlichaelis predava o »Ljubezni, zakonu in raz po roki«. Predprodaja' vstopnic se pridne 20. t. m. Ravnokar se nahaja v Beogradu, kjer so napovedane tri predsta-nja — vedno razprodane dvorane I Slavi prave triumfe! Sledijo predavanja v Nišu, Novem Sadu, Osijeku, Subotici in Zagreba ~ ' ' 1 " 1 ' ' | ZRAČNI PROMET NA PROGI BEOGRAD— ZAGREB je bil včeraj otvorjen. Ob 11.20 je prispelo v Zagreb iz Beograda prvo letalo. Letalo je »tartalo na beograjskem letališču ob 9. zjutraj. Dasi je bilo vreme skrajno neugodno, deževno in megleno, je letelo letalo s hitrostjo 160 do 180 km v višini- 500 do 600 metrov. Popoldne ob 2. se je letalo vrnilo v Beograd. Doslej ima Jugoslovansko društvo za zračni promet »Aeroput« dva avkraa. Aparata, ki ju je zgradila francoska tovarna »Potes« sta opremljena z modernimi motorji in vsem modernim komJortom. Posmeje nabavi »Aeroput« še 15 do 20 aparatov, nakar se vzpostavi zračni promet a Ljubljano, Sarajevom, Splitom, Dubrovnikom in raznimi večjimi mesti v Srbiji. Vožnja ii Beograda v Zagreb ali obratno z avionom traja samo 1 uro 85 minut — v najslabšem slučaju, pri nasprotnem vetru do dve uri — do-čltn traja vožnja z orient-ekspresom 8 do ur. V vsakem letalu je prostora za pet potnikov, ne vBtevfii pilota in mehanika. Poštno ministrstvo je sklenilo % Društvom za zračni promet pogodbo za prervoe pošte. TwMe so slečede: za pisma do 30 gramov po 1 Din, za dopisnice, odprte po 50 par, za zaprte po 1 Din, za odprte navadne s plačanim odgovorom po 1 Din, za poslovne papirje, blagovne vzorce, tiskovine vsake vrste do 50 gramov po 2 Din, za nenarne nakaznice po 1 Din, za denarna pisma do 20 gramov teže po 1 Din in za vsakih 300 dinarjev po 10 Din ter za vrednostne in, navadne pakete do 100 gramov po 30 par in za vsakih 300 Din vrednosti po 1 Din. Vse te pristojbine je plačati razven običajnih. Cene za prevoz potnikov so sledeče: Za polet iz Beograda v Zagreb ali obratno, plača oseba 600 Din. Vozni listek za tja in nazaj stane 1100 Din. Vsak potnik ima pravico do brezplačnega transporta 15 kg prtljage. Aeroplani prevažajo tudi pakete. Tarife so sledeče: od 1 do 5 kg je plačati 18 Din, za nadaljnlh 5 do 10 kg — 8 Din, .za nadaljnjih 10 do 20 kg — 5 Din, za nadaljnjih 20 do 50 kg — 5 Din. Ravzen tega je pJa-čati zavarovalno takso po tarifi zavarovalnih družb oziroma na deklarirano vrednost pa-ekta ali prtljage. Maksimalna teža prtljage, ki je sme imeti potnik seboj znaša 50 kg, najnajvečji prevoz dopustni paket ima obseg 60 cm krat 40 krat 3, odnosno 1 m dolžine in 50 cm širine. GLAVNA KKUPŠCINA LJUBLJANSKE IN2ENJERSKE ZBORNICE se je vršila včeraj popoldne v magistratni dvorani v Ljubljani. Otvojil jo je zbornični predsednik inž. Šuklje in je imenoval za overovatelja zapisnika inž. Petrovčiča in inž. 2agarja. Spomnil se je preminulega člana inž. Fr. Donerja, ki je predvčerajšnjim od kapi zadet umrl v Celju. Po prečitanem od . odobrenem zapisniku zadnje skupščine je podal name&to odsotnega inž. Serneca poročilo o poslovanju upravnega odbora inž. Suklje. Položaj inženjerjev se v splošnem zboljšuje in se v preteklem letu od strani uprave niso zagrešile nikake napake. Število članstva je naraslo od lanskega leta 39 na 47 članov. Blagajniško poročilo o dohodkih in izdatkih, kakor tudi proračunski predlog za tekoče leto je prečital blagajnik inž. dr. Alojnj Kral. Poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal inž. Župančič, je ugotovilo najlepši red v zborničnih knjigah in računih. Proračun za leto 1928 in absolutorij upravnemu odboru sta bila soglasno odobrena. Prihodnji teden se bo vršil v Pragi mednarodni kongres inženjerjev, ki se ga bodo udeležili zastopniki inženjerskih zbornic iz vse Evrope. Ljubljansko inženjersko zborr nico bo zastopal inž. Pavlin. V predstavništvo Ljubljanske inženjerske zbornice za Glavno upravo inženjerakili komor v Beogradu so bili izvoljeni: inž. Šu-klje, inž. Pavlin, inž. Sernec in inž. Žagar; v odposlanstvo za glavno skupščino delegatov Inženjerskih komor pa: inž. Dukif, inž. Rustia, inž. Matošič, inž. Josevič in inž. Kipah. Radivoj Rehar; j SLOVENSKI EVANGELIČANI V PREK MURJU, Javno udejstvovanje protestantovske cerkve je 'bilo s tem sicer zatrto, ni pa bila zatrta tudi vera sama. Protestanti Slovenci so ostali zvesti svoji veri preko 60 lot tudi brez cerkva in duhovnikov. Svoje verske dolžnosti so opravljali tajno doma, kjer je bil poglavar družine navadno tudi zastopj. nik cerkve. Le vsako leto enkrat so romali v najiblMSJe evangeljske cerkve v Surd Nemes-dftmSlk in Nemescs<5. Drugi, ki niso mogli pretrpeti preganjanja, so še raje iaselili in ustanovili v šomodski županiji, daleč preč od slovenskega Prekmurja nove slovenske evangeličanske cerkvene občine v Lisi, Porogu, Sandu in Iharosberiny. Takrat je .postal vsled prekmurskih priseljencev SloVenr ski tudi' Surd, ki je igral potem v prekmurski evangeličanski kulturni zgodvini veliko in skoro vodilno vlogo. Ti Slovenoi so se v šomodski županiji ohranili še dolga desetletja, in celo stoletje so se pomadžarili komaj v l9. stoletju, dočim se je ena - teh naselbin ohranila še celo do današnjega časa in se komaj v poslednjih letih potaplja v madžarskem morju*. Skrivanja in preganjanja je rešil prekmurske evangeličanske Slovence komaj »edictum toleranciae« cesarja Jožeta II. leta 1781. Evangeličani «® se takoj zopet združili v cerkvene občine in L 1788. in 1784. eo zgradili in posvetili svoje prve tri cerkve po porošeoju prejšnjih. Te prve nove cerkve so bile zgrajene v Puconcih, Križevcih m Hodošu. Leta 1792. ae je osnovala .nova cerkvena občina in cerkev v Bodoncih, leta 1821. v Petrovcih. leta 1891. v Domanj-šovcih, leta 1890. v Murski Soboti, leta 1893. v Moravcih, leta 1904. -v-Dolnji- Lendavi in leta 1918. v Gornjih Slavečih. Te župne cerkve imajo nebroj podružnic, katere« oskrbujejo deloma pastorji sami, doloma pa njihovi predikanti. Evangeličanske cerkvene občine so si poleg cerkva osnovale tudi evangeličanske osnovne šole, ki so kot privatni zavodi ulivale veliko avtonomijo tudi i oairom aa učni jeaik. Talko eo postale te občine tudi važni posvatno-prosvetni faktorji, katerim se imamo v veliki meri zahvaliti, da se prekmurski evangeličani niso pomadžarili. Na drugi strani se je pa v okrilju evangeličanska razvila tudi prva slovenska prekmurska literatura in poljudna mano*, ki im« primeroma precej staro in bogato sgodovi-no. Prva v prekmurskem narečju pisana knjiga je bil l. 1715. v Halle v Nemčiji tiskani luteranski katekizem, katerega je prevedel iz madžarščine si«*r - a«i*isni 'Fratoc ' f .N" ;■ V* . y •• V'> '■1 ■ • 0 teh šomodskth Slovencih ie napisal Anton Trstenjak- L-1906 posebno brošuro. Stran 4. »NARODNI DNEVNIK« 16. februarja 1928. Štev. 38. »GROM« Temlin. Temu je sledil Mihael Sever, ki je izdal leta 1747. drugi katekizem ■ in -pesmi, kar znaSi, da so imeli slovenski prekmurski evangeličani ie v 17. in v 18. 'Stoletju svoje Sole. Tako je povzročila reformacija ttšjr nied ogrskimi' Slovenci prve začetke narodnega gibanja ter zamenjavo do tedaj rabljene latinščine z narodnim -književnim jezikam. (Konec sledi.) Šport. druga zimska olimpijada. Tudi v pondeiljek je trajalo še vedno neugodno vreme, ker je od ranega jutra snežilo, iako da se različni tekmovalni postori niso mogli pravočasno očistiti, čeravno je večji za prevoz dopustni paket ima obseg Radi tega so se morale razne konkurence pozneje vrfiiti, tako tudi hitrostni tek na 500 m, ki je bil prvotno nastavljen na 8. uro zjutraj. Reizultat te dirke je bil sledeči: 1. Finec Thunberg in Norvežan Eveosen v 43*/io — 3. Finec Friman, Amerikanec Far-rell in Norvežan Larsen 43®/io — 6. Peter-san (Norv.) 43®/io — 7. Kanadijec Gorman in Finec Backmann 43*/io — 9. Norvežan 01-sen v 44’/io — 10. Amerikanec Murphy v 44*/i». Nato so sledili izključno Finci in Ameri-ikanoi in šele Estesnec Burmuster je zasedet 15. in Laitiš Rumba 16. mesto. Dunajčan Mo-ser je bil v 46Vio osemnajsti, Nemec Mayke v 49‘/io štiriindvajseti. Teku na 500 m je sledila hokey-igra na ledu med Češkoslovaško in- 'Poljsko, ki je v veliko presenečenje končala z zmago Češkoslovaške 3 : 2. Uspeh Čehoslovakov je pozdravila publika z velikim zadoščenjem, posebno Švedi in njihovi pristaši, ker je sedaj Švedska v tej skupini zmagovalka. Končno stanje je sledeče: Švedska 2 igri, 3 točke s 5 : 3 vrati, Čehoslovaška 2 igri, 2 točki s 3 : 5 vrati, Poljska 2 igri, 1 točka in 4 : 5 vrati. Švedska pride torej v finale. Tek na 5000 m je žalibog trpel vsled viharnega vetra. Ker je pa veter sem in tja za kratek čas ponehal, je prišel tak miren interval v prid dotičneniu tekaču, pred vsem Norvežanu Ballangrudu, ki je tudi zmagal. Ko je pa startal Thunberg, eden izmed favoritov, se je vihar ojačil, tako da je Thunberg pretekel progo šele kot dvanajsti. Rezultat je -bil sledeči: 1. Norvežan Balangrund v 8:505/io — 2. Finec Sku-tmab v S-.^ho — 3. Norvežan Evensen v 9:01l/io — 4. Amerikanec Jassee v 9:013/io — Norvežan Carisen v 9:016/io — 6. Amerikanec Bialas v 9:06,1/io — 7. Norvežan Staksrud v 9:073/io — 8. Avstrijec Polaczek v 9:08*/xo 9. Šved Anderson v 9:09T/io. Skupno se je udeležilo teka 33 tekačev. V torek se je vršil smuški tek na 50 km, ki je pa prinesel veliko presenečenje. Pričakovala se je zmaga Norvežanov in Fincev, zasedli pa so prva tri mesta Švedi. Od naših smučarjev je zasedel Joško Janša 23. mesto pred Francozi in Japonci. Startalo je 41 tekačev. To in ono. KRANTZ IZ PREISKOVALNEGA ZAPORA IZPUŠČEN. V procesu zoper petošolca Krantza je nastal nenadoma preokret. Državni pravdnik je obtežbo glede umora umaknil ter vzdržuje sedaj obtožbo radi skupnega uboja. Krantzov zagovornik hoče dokazati, da je bil motiv, ki je dovedel Schellerja do umora ljubosumnost homseksualca ter da pri vsej stvari ni šlo za Hildo. V to svrbo je predlagal zagovornik, da naj se zasliši še cela vrsta prič glede obtoženčevega slovesa. Ko je državni pravdnik obtožbo glede umora umaknil, je predlagal dalje, da naj se Krantz, ki se nahaja že od meseca maja v preiskovalnem zaporu, iz zapora izpusti, češ, da ga se^aj ni več smatrati za begosumnega. Po kratkem posvetovanju je sodišče predlogu ugodilo. Nato je skočil Krantz pokonci ter odhitel proti prostoru za poslušalce. Predsednik pa ga je poklical nazaj, rekoč: »Rjaši ostanite. Sodba ožigosa obtoženca ne pa prostor, na katerem sedi.« Pristavil je, da noče, da bi se zdelo, ko da je smatrati prostor na zatožni klofii kot posebno sramoten. Pavel Krantz je želji predsednika ustregel ter sedel zopet na zatožno klop. Nato je bila zaslišana Krantzova mati, ki je povedala, da je bil Pavel vedno nežnočuten in dobrosrčen otrok. Za Krantzovo materjo je bil zaslišan oče Hilde, trgovec Otto Scheller. Tudi on ni vedel povedati o obtožencu ničesar slabega. Za Schellerjem je bila zaslišana še cela vrsta drugih prič, ki so izpovedale vse za Krantza ugodno, Giintherja Schellerja pa so slikale kot vročekrvnega, lahkomiselnega in nasilnega mladeniča. Eden od bivših Gtinther-jevih prijateljev je na primer izpovedal, da se mu je pohvalil nekoč Giintber, da je sunil nekega vojaka z nožem ter je le obžaloval, da ni imel pri sebi samokresa. Ko je bila opoldni obravnava prekinjena, je odpeljal zagovornik dr. Frey Krantza iz dvorane. Pred sodnim po»krpjem ga je pozdravila ogromna množica ljudstva s »hooh<-klici. Ljudje so mu metali v avtomobil cvetice. Resnica je, da je vse berlinsko prebivalstvo na Krantzovi strani. Popoldne je bil zaslišan med drugim poštni svetnik dr. Rotscheidt, ki je izpovedal, da je bil Giinther tako pokvarjen mladenič, da je moral on svojemu sinu prepovedati vsako občevanje z njim. Pristavil je, da zadene nemal del krivde na Gttntherjevo pokvarjenost vzgojni sistem njegove matere. Višek napetosti je dosegla zadnja obravnava pri zaslišanju matere Hilde in Guijtherja, gospe Scheller, ki se je za svo^i dva otroka seveda zavzemala, kolikor je mogla ter izjavila, da ju priče grdo natolcujejo. No, pa njena izpoved je ostala osamljena. Po zaslišanju še nekaterih prič je bilo dokazno postopanje zaključeno ter nadaljevanje obravnave preloženo na drugi dan. Na vrsto pridejo izjave izvedencev. Charlie Chaplin. V kinu moremo videti umetnost, ki projicira Časovno trajnost v ploskovnih prostornih mejah, ati če hočemo govoriti bolj vzneseno, kmo je umetnost, ki na,pr#vlja iz trajanja prostorno dimenzijo, kar daje času nov dn velikanski pomen aktivnega sotrudnika duha in ne pasivnega sotrudnika. Kartezijanski prostor ima, odkar obstoja kino in ravno radi kima samo še eno vrednost, namreč topogra-fično. Praktično se v kinu spajata čas in prostor, o katerih so poprej učenjaki in filozofi inisliH, da drug v drugega ne moreta prodreti. Ravno ta stvar daje kinematograiiji vrednost, ki je vprav neprecenljiva. To pa tudi dovoljuje da stavljamo kinematografijo v popolno nezavisnost napram drugim umet-nostnostim in da odkrivamo, pfrtom katerih fizičnih zakonov je v zvezi a vsemi ostalimi umetnostmi. Ni težko opaziti, da je kinematografija potom svojih mehaničnih sredstev izšla od tam, odkoder fotografija, nadalje, da je kot sredstvo za predstave velikih množic v zvezi z gledališčem, medtem ko svoje misli lahko črpa v slovstvu ter obenem tudi smerno vpliva na slovstvo. Lahko smo prepričani, da bo kinematografija kmalu tvorila vizuelno ogrodje inteligence, vlogo, ki jo ja do sedaj imela arhitektura. Toda to ogrodje bo igralo tudi dinamično vlogo. Kino je funkcija prostora, enako kot nepremične plastične umednosti, je ipa tudi funkcija plastične umetnosti, je pa tudi funkcija trajanja, enako kot godba, s kateio je v sorodstvu potom ritmičnega razvoja svojih predmetov. Ta ritem se sicer še ne da točno določiti, vendar ga je pa že mogoče prav lahko opaziti v nekaterih filmih predvsem v onih Charlieja Chaplina. Vem, da je ples istega značaja, toda ples izgine, kadar izgine plesalec. Ples se ne da fiksirati, fiksiramo ga samo lahko ravno potom kinematografije. Kino, ki je arhitektura v gibanju, je dosegel prvič v zgodovini človeštva to, da se vzbujajo muzikalni občutki, ki se strdijo v času potom vidnih občutkov, kateri se strdijo v proštom, z drugo besedo, kino je godba, ki pride do nas potom očesa. Slikarstvo in kiparstvo nam dajeta vse vidne elemente predmeta, ki ju predstavljajo Kaj naj potem rečemo o kinu, kjer se ti elementi avtomatično združujejo, enako kot se združujeta v kinu čas in prostor? Kino je določen, da nas povede seboj v doslej še ne znano poetsko vesoljstvo s pomočjo vseh svojih reproduktivnih in izraznih sredstev. Kot posredovalca med vesoljstvom in človeškim duhom uporablja kino mehanično orodje, ki zabelžuje z absolutno točnostjo oblike, gibanja in prehode, kar je bilo do sedaj še skrivnost. Po mojem mnenju niti iznajdba cgnja za človeštvo ni tvorila dogodek enake važnosti, vsaj iz umstvenega stališča ne, kot iznajdba kinematografije. Prvič se je zgodilo, da je znanost izkresala iz nedoločene in neznane neskončnosti, ki nas obdaja, potom delovanja svojega lastnega mehanizma, nove harmonije, kojlh konstrukcijske moči še nismo niti popolnoma doumeli. Upravičeni smo upati, da bo nastala nova metafizika ali bolje rečeno nov svet iz te ozke zveze materielnega in spirituelnega vesoljstva. Danes lahko študiramo v počasni projekciji stvari, ki jih poprej sploh nismo mogli videti: pregibanje mišic dirkajočih živali, gibanje rokoborca ali plesalk, letanje ptičev in žuželk, vihar na vodi in prodiranje samokres-ne kroglje. Obratno lahko v pospešeni projekciji študiramo rast rastlin. Kino nas uči ,potom svojih mehaničnih sredstev, da tvorita drama in iskanje ravnovesja, katero nastane ravno radi te drame, trajno usodo vesoljstva. Pesniki, slikarji, skladatelji filozofi in znanstveniki — Jezus, Ajshil, Miehel-Angelo, Montaigne, Shakespeare, Rubens, Rembrandt, Spinoza, Newton-Sebastian, Bach, Lainanck so v mogočnem poletu skušali, da nas to naučijo. Toda kdo jih je razumel? Na videz izgleda, da je vse na svetu premično in vendar ta premičnost sestoji iz samega atomskega miru. Og3ejte si samo nepremičnost -fotografske projekcije, ki preseka ritem kateregakoli kinematografskega gibanja. Tega poprej nismo vedeli. Oglejmo si pa nasprotno v filmu kakšen predmet, ki ga smatramo v navadnem življenju za nepremičnega, na primer daljni vrh kakšnega gozda, morje na obzorju ali panoramo kakega mesta. Nepremičnost vesoljstva izgine še v istem trenutku, kot izgine iz ponosne duše nepremičnost dogem in zakonov: veter piha, kaplje se prelivajo, vroči zrak trepeče, oblaki, dim in prah poživijo celotno sliko in to mrmrajoče življenje nudi hašemu neprestanemu notranjemu gibanju tolažbo -samega Boga. Potom kina se nam vedno jasnejše kaže obličje sveta, nmogo -bolj kot potom znanstvenih teorij, katere niso dostopne- množici in ki ne govorijo skraj nobenemu srcu. Kljub pomoči slovstva, godbe in slikarstva smo do-sedaj poznali obličje sveta samo v prekinjenih delcih. Svetovno obličje je neprestano in zapleteno živo tvorjenje. Potom fihna pa lahko z enim samim pogledom zapopademo zamotano, neprestano razvijajočo se in pregibajočo se realnost ter jo tako doznamo v svoji duši potom sintetičnega doumevanja, ki je hitro kot luč. Tako lahko spoznamo neprestano pregibanje, ki bi drugače zamrlo v neskončnosti. En sam trenutek, fiksiran potom filma, ena usta, ena roka, ena mišica, vse kar drugače s prostim očesom vidimo le v zvezi z dolgo vrsto drugega gibanja, postane v filmu ena sama popolna drama, kojega vse komponente stvarjajo ravnovesje detajla v splošnem ravnovesju. Fihn nam je dokument, ki je mnogo bolj točen kot vsi spomini. Človek se kar preplaši, če premisli, kakšne teme lahko razvetlju-je kinematografija. Pred seboj lahko človek oživi ženo, ki jo je ljubil pred dvajsetimi leti in s katero danes živi, a -je že zdavnaj ne ljubi več. Lahko pa tudi znova gleda ženo ravno tako, kot jo je gledal pred dvajsetimi leti in se spominja, da ga je zdavnaj zapustila in da je tedaj mak) manjkalo, da si ni v obupu vzel življenja. Kino nam lahko pričara mrtvega otroka, da se nam znova smeji in nas znova gleda kot nekdaj. V tem oziru je kino celo premagal smrt in danes si niti še predstavljati ne moremo, kakšne so možnosti njegovega razvoja in vpliva na vse panoge. Nema njegova simfonija bo oživljala naše veselje in našo žalost ter ju poglabljala- da daljnih perspektiv neskončnosti in večnosti. (Viri: Edouard Ramon: La passion de Charley Chaplin. Edition Baudinifere. Pariš 1927. — Pax, Pariš. — Politika, Beograd, 4. XII. 1927. — L,Europe Nouvelle, Pariš, 21. 1. 1928. -oO KONEC. Oo— umoni • oiteooači&vji umca as • Umrl je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri papa, stari papa, brat, tast. svak in stric, gospod Ignacij Žargi trgovec Injposestrtllc dne 14. t. m. ob 10. uri zvečer po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v 62. letu svoje življensko dobe. Pogreb nepozabnega nam pokojnika se vrši v četrtek, dne 16. februarja 1928 ob 4. uri popoldne izpred doma žalosti Sv. Petra cesta 11 na pokopališče k Sv.,Križu. Sv. mašo zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani. V Ljubljani, dne 15. februarja 1928. žalujoči ostali. Mestni pogrebni uvod t Ljubljuat MALI OGLASI. Za vsako besedo se plača 50 par. Za dekel« tiskane pa Dia 1.—. Proda se lepa starinska oprema te 16. stoletja. Ogled Da velesejmu. Dober zaslužek dobi vsakdo (moški in ženske), ki je poSten in hoče delati. Priložiti 2 dinarja. >Brezalkohotoa produkcija', Ljubljana, Poljanski nasip 10 desno. Premog - Čebin WoHova 1/IL - Telet. ŽOBfi. Šivilja, dobro izurjena, iSfe atu*-be. Gre Svati tudi na dom. — Nasto* v upmvl lista. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON ftalun pelina hranilnica M. MJOT. V rafl. sadr. s naom. tav. Branjevke: »KMETSKI DOM“- Talal. It 3147. (Sodna) ulica štev. 1, pritličje. RBSTUJIVLOOI I >R«IK**UI»i Kavcija, inkaae, sreike >« vradnoalna papirja brai odpovadL I lar lata« la aaHaink* (nakazila) na druga mesta. m lak raluau I URIl | vsak delavnik ed «. de M.'/, In ed S. de «.%• razredno lotertle. tatajatelf: žihnftn. — tlrflM*: Vladni* Rrelak. — Za tlakama »Merkur« #dg#t*r*s: Andraj Br*»r. V*J* I.juMJaai.