Dobri prijatelji.
n^SfejP/upanČičevi so imeli svojo hišo ob kraju d§S|f2p gozda, blizu železnične proge. Poslopje je Gp|j5& stalo pod bregom, kjer so imeli tudi lep QŠOsjD^ vrt. Spomladi je bilo za hišo vse belo. Ja-blane in hruške, najboljše vrste, so obetalc vsako leto obilen sad, in v resnici tudi obrodile, če ni bilo kakšne posebne nesreče. Kdo je pa znal tudi tako skrbeti za vrt kot gospod Zupančič! Kmetje so se čudili, zakaj pri njem vse tako raste in cvete. Sem-tertja ga je prišel kdo tudi vprašat za svet, kako naj uredi to ali ono na vrtu. Frijazni Zupančič je vsakemu prav rad ustregel in mu tudi sam pokazal, kako je treba, na primer, obrezovati drevje, cepiti, ali saditi, da boljše raste.
*                *
Bilo je spomladi, neke nedelje popoludne. Oo-spod Zupančič in njegova sedemletna hčerka Marica sta sedela pred hišo pod košato   lipo.   Bilo   je   prc-
— 55 —
krasno pomladansko vreme. Solnce je z novo močjo obsevalo in grelo zemljo, ki se je pravkar zbudila iz dolgega zimskega spanja. Marica je letala po solncu, lovila metulje in jih nosila očetu. Za vsakega je do-bila pohvalo, in to se ji je dobro zdelo, da razveseli očeta z vsako škodljivo živalco. Oče je pa pazno ogledal vsakega lahkokrilčka, včasih malo pomajal z glavo in nagubančil čelo, kot bi se hotel nečesa do-misliti. In res je pomislil pri vsakem metuljčku, kaj naj stori z njim : ali naj ga izpusti, pohodi ali dene v mrežico, ki jo je imel poleg sebe. Kajti poznal je vsakega po imenu in tudi vedel, ali je koristen, ali škodljiv. Če je bil kateri posebno lep in nenavaden, ga je del v mrežico in ga je pozneje porabil za zbirko. Če je dobil pa kakega nedolžnega plašljivčka, je zdravega izpustil. Če ga je pa bila Marica vsled nepazljivosti že ranitet, ga jc kratkomalo uničil, da revež ni trpel bolečin.
Tako je gospod Zupančič ravnal takrat, kadar ni imel drugega opravila. Marica mu je lovila metulje, on je pa obsojal lahkokrilce . . .
Danes sta bila z Marico sama doma. Gospa je šla v mesto k prijateljici, ki je iežala že več časa v bolnici. Levček in nadučiteljev Vencel sla se Šla pa izprehajat v bližnji gozd.
Med tem, ko je Marica lovila metulje, je gospod Zupančič pazno gledal v košato lipo. Včasih je vstal s klopi in šel malo v stran. Kaj je imel gori ? Na močni veji je ugledal malo rogovilico, v kateri je se-dela ptička. Opazoval jo je že dolgo časa, in tudi ona ga je ugledala. Na lipi je gnezdilo še nebroj drugih ptičev; za vsa gnezda je vedel Zupančič, le za to ne. Zato je bil zelo vesel, posebno, ko je spo-znal, da so to ščinkovčki. Da jih že prej ni opazi!, je vzrok pač ta,   ker so gnezdili na zelo debeli   veji.
Z veseljem je opazoval gospodar svojo krilato družinico, ki jo je celo zimo preskrboval z živežem. Tudi nekaj vrabčjih gnezd je bilo na lipi. Vrabci so bili posebno predrzni. Nekoč je dala gospa sušit nekaj semena na solnce, ker se je po zimi malo po-kvarilo. Sedla je k mizi pod lipo in začela plesti no-
fT^^i^^^^^^^^irr^^i   Naše mil'ene pevcicei   K^^^iv^^-^k^^-^hv^^^i  =
.     — 58 —
govice. A pri delu se ji je malo zdremalo, da se je naslonila na mizo. Tisti čas so pa vrabčki prav pridno raznašali seme. Nekaj časa so skakljali po tleh, potem ¦ po mizi, da so se prepričali, kakšnega sovražnika imajo pred seboj. Videč, da ni ncvaren, so začeli izmikati seme. Priletel je ta tiček prav blizu — hop ! — in imel je zrno v kljunčku. In prvega predrzneža so posnemali še drugi. Ko se je gospa zdramila, je bilo še par zrn na mizi, izpod mize pa je zletela kopica vrabičev.
Oospa se je jezila, gospod pa smejal in rekel: nHa, vrabci se ne boje strahov, posebno spečih nc!"  —   —
Potem ni bila gospa nikdar več tako ncprevidna.
Ko je danes gospod Zupančič gledal gnezdece, prileti naenkrat še drugi ščinkovec na vejo k gnezdu in začne prepevati. Bil je bržkone samec. Samica, ki je sedela v gnezdu, zleti vun in oba skupaj zletita . proti gozdu. Gotovo je samec kje našel hrane in . zdaj sta jo šla iskat oba. Mladiči pa so začeli čivkati. Včasih je kateri celo drobno glavico pomolil iz gnezda. Ko se je pa debeloglavček prepričal, da ni nikjer ma-mice, je sedel spet k bratcem, kjer je bilo še najbolj gorko. Vselej, kadar je kateri gledal iz gnezdeca, se je gospod Zupančič bal, da bi ne bil ,,prekorajžen" in je ne bi popihal iz gnezda. Gotovo bi bila to za malega predrzneža poguba.
Solnce se je vcdno bolj približevalo zatonu. Za-pihljal je lahen večerni veter. Gospod Zupančič je stopil na ogel hiše in gledal po dolini. Včasih je uprl oko tudi na malo gnezdece, ki sc je zdajpazdaj malo premaknilo, ker je začel veler močneje pihljati. Zdaj završi sapa, da zastoka in zaškriplje stoletna lipa. Vcje zašume in udarijo druga ob drugo. Ona, na kateri so bili ščinkovčki, se nalahno zaziblje, — ravno takrat pa pogleda mladič vun — in nesreča je ho-tela, da se opoteče — in pade na tla. Začivkal je žalostno, sirfotal z mesta, a gospod je bil že pri njem. Prihitela je Marica izza ogla. ko je zaslišala prestrašni očetov glas.
— 59 —
^Rcvež, rcvež malii" je govoril gospod Zupan-čič, držeč v rokah ptička, ki je čivkal tako milo. Na veliko žalost je gospod zapazil, da ima v rokah sla-botnega bolnika, kajti drobna, nežna ptičkova nožica je bila — zlomljena. Marici je prišla solza v oko, ko je videla, kako trpi nedolžna živalca.
nHitro, hitro v shrambo, Marica", reče ji oče, Jn prinesi malo platnene cunje in nitko". Brž je bila Ma-rica nazaj, med tem pa je oče že poiskal olja, v ka-terem je namočil cunjo. Ptiček je žalostno začivkal, ko mu je gospod obvezal rano in poravnal nožico, a kmalu je začel težko dihati, ker ga je čivkanje utrudilo.
Zvečer sta prišla mama in Levček. Kakšna reč je bila v hiši zaradi nesreče malega ptička! Vse so tnu znosili, da bi jedel, a živalca ni hotela, dasiravno je bila že toliko dorastla, da se ni bilo bati, da jim po-gine. Naredili so v gajbici mehko ležišče, kjer je po-čival bolnik. Sčasoma sc je malo umiril, in dozde-valo se jim je, da mu je prijetno. Deli so ga v čum-nato, kjer je bilo ravno prav gorko. Preden so šli spat, so ga šli pa še vsi gledat. Mirno je ležal na svojem ležišču in zdaj pa zdaj začivkal.
Zjutraj je bil gospod prvi pri njem. Oospa, Ma-rica in Levček so malo pozneje vstali, a vsi so šli tudi najprej k bolniku. Videti je bilo, da mu je boljše. Gospod je bil v  zadregi.
,,Kaj, če nam pogine?" si misli. »Boljše je, da ga denemo v gnezdo. A kako do njega ?" Tu je obstal, kajti na lipo priti, to ni bilo tako lahko, posebno, ker je visela veja v breg. Enkrat se je pri takem po-izkusu že ponesrečil.
nln če bi ga deli v travo, da ga dobi mati?° vpraša gospo. ,,Ma(i mu tako ne more pomagati, če ga nožica boli; jedel pa tudi ne bo, če prav mu ona prinese, ker vsled bolečin ne more'', je odgo-rila gospa.
Gospod je pomislil in sklenil, da skrbe zanj, do-kler bodo mogli. Začeli so ga pitati s kruhkom in s črvi. ln res je začel polagoma jesti na njihovo ve-liko veselje.
I
— 60 —
Čez par dni je bil že krepkejši. Na ranjeno no-žico se jc začel že opirati. A vendar je vselej za-čivkal, kadar se je dotaknil ž njo od strani kakega predmeta. Jedel je pa, kolikor so mu dali. Marica je hodiia v vrt iskat črvov, ki so mu posebno dišali. To je gospoda neizrečeno veselilo.
Nekega dne je pa nesel malega jetnika na solnce. Nožica je bila že precej dobra, le bolj naiahno je stopal nanjo. Del ga je v breg pod lipo, ravno tja, kamor je padel iz gnezda. Tisti čas je starka sedela v gnezdu. Ko je zaslišala čivkanje pod drevesom, se je tudi ona odzvala. Spoznala je svojega malčka in je zletela iz gnezda. Letala je v njegovi bližini in oba sta čivkala neprestano. Gospod je od strani gledal. kaj bo. Ona ga je vabila in vabila, zletela je prav k njemu, a ni ga tnogla spraviti z mesta. Kako tudi ? Sirčati še revež ni znal — a na nogo si še ni upa! stopiti, znamenje, da še ni bila zdrava.
Zupančiču sta se smilila oba: starka in mladič. Zato ju je zopet ločil; težko sicer, a je vedel, da bo kdaj prav.
Približali so se še gorkejši dnevi. Ptički so že večinoma zapustili gnezda in so skakali okrog. Le naši ščinkovčki so se nekako dolgo mudili. Nekega jutra pa je le enega samica izvabila iz gnezda. Oo-spod Zupančič je scdel pred hišo in bral knjigo. A ptički so ga zmotili.
Priletela je nanireč starka nenadoma na drevo in začela na vso moč prepevati. Isto so storili tudi mla-diči. Eden pa je bil posebno krepak in je skočil kar na vejo. Od te na drugo, tretjo — kmalu se jc iz-gubil v gostem vejevju.
Popoludne je opazil gospod, da je samo še «den v gnezdu.
Drugo jutro pa je bila spet nedelja. Po zajtrku so šli Zupančičevi pred hišo. Oospod je vzel iz gaj-bice malega ščinkovčka, ki se je popolnoma po-zdravil in je kazal včasih že v sobi svojo spretnost v letanju.
Ko pridejo pred hišo, reče gospod: BNa, Ma-rka,    še enkrat pogladi rnalčka,    potem   ga   ne   boš
— 61  —                          '           •".    '
več!" Marica zakliče: ,,Ne, ne, ata, nikarte ga ne iz-pustite!" — A pomagalo ni nič. Samica, ki je sedela v gnezdu, ga je že ugledala in spoznala. Zletela je spet od onega, ki je sedel v gnezdu, in je letala okrog izgubljenčka; zdelo se je, kot bi ji bil ta naj-bolj pri srcu, ker je moral največ  trpeti.
Oospod Zupančič pa je vzel lestvico, jo pristavit k mladi jabljani in je del na vejico mladega ptička. Nato je hitro  odbežal.
Starka je bila takoj pri malčku in začivkala sta oba tako lepo, kot še nikdar. Nato je skočila ona na višjo vejo in mladič za njo. Šla sta vedno višje, do-kler nista odletela skupaj črez breg, izpred oči do-brotnim ljudem.                                            Slavko Slavič.