Obsežna preiskava razlogov za iztirjenje vlakov str. 14 KMETIJSKA PRILOGA str. 36-45 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 34/ Leto 74 / 22. avgust 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Kdo bo plačeval za planinsko infrastrukturo? Po zadnjih podatkih slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev. Kljub cvetočemu turizmu večina vzdrževanja slovenskih planinskih koč in poti še vedno sloni na plečih prostovoljcev, država nima sistemsko urejene podpore. Če se to kmalu ne bo uredilo, bo prišlo do postopnega nižanja standarda urejenosti planinskih poti in koč. str. 12-13 ш тшт. Д gfc-^^-JF' уДм Foto: MANCA OGRIN ■ INTERVJU1 GOSPODARSTVO ŽALEC __v Petra Skarja, pisateljica in podjetn ica str. 26-27 Grafo Lit: tudi ko je kriza, Hotel A odprt str. 5 rastejo str. 4 2 AKTUALNO ZADETKI »Podjetje niso ne zgradba ne denar ne stroji. Podjetje so njegovi zaposleni in seveda tudi kupci ter dobavitelji. Nežna pajko-va mreža medčloveških odnosov postavi ali uniči vsako podjetje. Mi se tega zelo zavedamo.« Sergej Novakovič, direktor in lastnik podjetja Grafo Lit »Mlade opominjam, da bodo v službi polovico odraslega življenja. Če si vsak dan osem ur in več nezadovoljen, tudi v preostalem času ne moreš biti srečen.« Petra Škarja, podjetnica »V prihodnje pričakujemo izdatno finančno pomoč države, lokalnih skupnosti in turističnega gospodarstva, saj so naše koče in poti pomemben del turistične infrastrukture, ki jo nudimo brezplačno vsem.« Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije »Turizem na kmetiji je ena najbolj zahtevnih dopolnilnih dejavnosti. Treba ji je biti predan in imeti veliko znanja ter veščin. Kljub temu se zanjo zanima vse več kmetov, saj ta dejavnost prinaša dodano vrednost vsemu, kar pridelajo na kmetiji.« Renata Kosi, specialistka za turizem na kmetijah »Pri vas je vse tako zeleno, tako čudovite gore in hribi so, povsod gozdovi, ki jih imam zelo rada. Ljudje so prijazni, nasmejani, počutim se kot doma..« Lilijana Dubinina, ruska dijakinja, na obisku v Celju ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 28 17 • • r O c/j c: < 29 18 Stari grad še vedno najbolj priljubljena točka Turistični obisk Celja še naprej raste Turistični obisk Celja se še naprej povečuje, je razvidno iz statističnih podatkov, ki so nam jih v Zavodu Celeia Celje (ZCC) posredovali za letošnje poletje in prvo polovico tega leta. Med turisti prevladujejo tuji gostje, najbolj obiskana turistična točka še naprej ostaja Stari grad. ROBERT GORJANC V prvi polovici leta je bilo ustvarjenih 29.806 nočitev, kar je precej več v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, ko Več zasebnih nastanitev V Celju je lani in letos naraslo predvsem število zasebnih nastanitev: v »turističnem« registru je poleg hotelov, Doma sv. Jožefa, MCC hostla in avtokampa prijavljenih še 12 apartmajev oziroma zasebnih nastanitev, ki so junija in julija beležili visoko stopnjo zasedenosti, v povprečju 75 odstotkov. V zavodu Celeia so lani začeli organizacijo izobraževanj za nove in obstoječe ponudnike nastanitev, tako so pripravili delavnice o tem, kako postati uspešen sobodajalec, o trženju na Bookingu in Airbnb, izvedli so tudi digitalno akademijo. »Veseli nas, da se je v Celju povečala ponudba nastanitvenih zmogljivosti, ki dvigajo raven kakovosti destinacije,« je še povedala Urša Dorn. je bilo nočitev 26 tisoč. »Celje kot turistična destinacija sicer nima izrazitega sezonskega nihanja kot na primer ostale turistične destinacije po Sloveniji. Celje je eno redkih mest, ki drži skoraj enak turistični >tempo< celo leto, in sicer zaradi sejmov in drugih dogodkov v tipično >nizki< sezoni«, je povedala Urša Dorn, svetovalka za turizem v Zavodu Celeia Celje. Prevladujejo tuji gostje Od marca do junija je bilo 40 odstotkov domačih gostov in 60 odstotkov tujih, od aprila do junija se je izrazito povečal delež tujih gostov, ki jih je bilo skupno za približno tri četrtine. V strukturi tujih turistov prevladujejo gostje iz Italije, s Hrvaške, iz Nemčije, Avstrije, Rusije, Belgije, z Nizozemske in iz Francije, junija je bil tudi opazen porast gostov s Poljske, Ukrajine, Češke in Slovaške, v celotnem letošnjem letu tudi iz ZDA. V prvi polovici leta v Zavodu Celeia Celje beležijo porast števila vodenih ogledov tako za domače kot tuje skupine. Večja prodaja skupnih vstopnic Najbolj obiskana turistična točka v Celju še naprej ostaja Stari grad, za katerega prav tako raste zanimanje obiskovalcev: junija letos so v zavodu Celeia za ogled gradu prodali 3.924 vstopnic, lani v enakem obdobju 3.501, letos julija 5.982, lani 5.795. Med »top znamenitostmi«, ki jih turisti najbolj obiskujejo, so še pokrajinski muzej in muzej novejše zgodovine ter ogled starega mestnega jedra z lokalnimi vodniki. Individualnih ogledov je več zlasti v juliju in avgustu, sicer pa v ZCC beležijo tudi rast prodaje skupnih vstopnic, s katerimi spodbujajo ogled več znamenitosti po enotni ceni 8 evrov (na primer v kombinaciji Stari grad in Pokrajinski muzej Celje (ali Muzej novejše zgodovine Celje). Do konca junija letos je prihodek iz turistične takse znašal približno 50 tisoč evrov, kar je prav tako več kot v enakem obdobju lani, kar je posledica več nočitev in tudi višje turistične takse. Foto: SHERPA Prevladujejo tuji gostje, največ Avstrijcev in Italijanov V Thermani Laško in v Rimskih termah v Rimskih Toplicah letošnjo poletno turistično bero ocenjujejo kot uspešno. Ne le z vidika obiska, marveč tudi po pri-hodkovni plati. V družbi Thermana so v obeh hotelih, v wellness parku in zdravilišču, junija ustvarili več kot 14.700 nočitev, leto prej 14 tisoč. Zasedenost v obeh hotelih je bila 72-od-stotna, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bila višja za pet odstotkov. »Julija letos smo ustvarili malo manj nočitev (17.089) kot v enakem obdobju lani (18.222), vendar smo v korist spremenjene strukture gostov ustvarili približno deset odstotkov več prihodkov,« je povedala Nina Pader Topole, predstavni- ca za odnose z javnostmi in promocijo v Thermani Laško. Julija letos je bila namreč zasedenost ležišč osemdesetod-stotna, v primerjavi z istim mesecem lani je bila za pet odstotkov višja. Dnevnih obiskovalcev v obeh bazenih je bilo letos junija in julija 37.400. V Hotelu Thermana park so zabeležili 60 odstotkov tujih in 40 odstotkov domačih gostov, v hotelu zdravilišča so večinoma domači gostje. »Največ tujih gostov k nam prihaja iz Avstrije, Italije, s Hrvaške in iz Srbije, v poletnih mesecih beležimo tudi veliko Belgijcev in Nizozemcev,« je še razkrila Nina Pader Topole. V prvega pol leta so sicer v Thermani Laško tudi dobro poslovali, saj so zabeležili čisti poslovni izid v višini več kot milijon sto tisoč evrov, kar je za 56 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na lanski ravni V Rimskih termah so junija in julija zabeležili približno toliko nočitev kot v enakem obdobju lani, hkrati je bilo več dnevnih obiskovalcev, kar v vodstvu term pripisujejo lepemu vremenu, obogateni ponudbi in animacijskim dogodkom. Številk o obisku ob tem niso navedli, pri čemer so predstavili več podatkov o strukturi gostov. V minulih dveh poletnih mesecih so prevladovali tuji gostje, teh je bilo za približno sedemdeset odstotkov. Med tujimi turisti so prevladovali Avstrijci in Nemci, teh je bilo skupno za 15 odstotkov, v prav takšnem deležu so Rimske terme obiskali italijanski gostje, sledijo ruski gostje z osemodstotnim deležem. Na polletni ravni je delež domačih gostov nekoliko višji, bilo jih je za 39 odstotkov, 61 odstotkov je bilo tujih gostov. Tudi v tem času so med tujci prevladovali avstrijski, nemški, italijanski in ruski gostje, poleg njih pa še hrvaški. Ob tem v Rimskih termah še navajajo, da je med dnevnimi gosti vedno več lokalnih prebivalcev in da so v prvega pol leta povečali finančne prihodke. Lani so v Rimskih Termah, katerih lastnik je armenski poslovnež Valery Arakelov in imajo približno sto zaposlenih, zabeležili več kot 80 tisoč nočitev in ustvarili za osem milijonov evrov prihodkov. RG AKTUALNO 3 Počitnice si lahko privošči 73 odstotkov gospodinjstev Kako dopustujemo? Državni statistični urad (Surs) je objavil podatke o počitnikovanju prebivalcev Slovenije v letu 2018, med drugim tudi o tem, koliko ljudi si sploh lahko privošči dopust, kje ga preživljajo, koliko potrošijo ... V letu 2018 je vsaj enkrat zasebno potovalo približno 1,2 milijona ali 69 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let. Vsi skupaj so se odpravili na približno 4,5 milijona zasebnih potovanj, kar je 7 odstotkov več kot v letu 2017. Pri 84 odstotkih teh potovanj je bil glavni razlog odhod na počitnice, med razlogi za počitnice pa so bili najpogostejši (77 odstotkih potovanj) sprostitev, počitek in zabava. Največ zasebnih potovanj v letu 2018 tako po domovini kot po tujini so prebivalci Slovenije opravili v juliju in avgustu, v obeh po 18 odstotkov. ROBERT GORJANC Med vsemi gospodinjstvi v Sloveniji si je enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva v letu 2018 lahko privoščilo 73 odstotkov gospodinjstev ali za odstotno točko več kot v letu 2017 in največ, odkar na Sursu zbirajo te podatke (tj. od leta 2005). Med tipi gospodinjstev je bil odstotek tistih, ki so si (lahko) privoščila počitnice, najvišji med gospodinjstvi z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom (89 odstotkov), najnižji je bil med enočlanskimi gospodinjstvi (56 odstotkov). Na ravni statističnih regij je bilo največ gospodinjstev, ki so si lahko privoščila počitnice, v Osrednjeslovenski (81 odstotkov) in najmanj v Pomurski statistični regiji (61 odstotkov). V Savinjski regiji je bilo 69 odstotkov gospodinjstev, ki so si lahko privoščila počitnice. Za 87 odstotkov zasebnih potovanj je bilo glavno prevozno sredstvo popotnikov osebno cestno motorno vozilo. Na drugem mestu je bilo letalo (6 odstotkov), na tretjem se je znašel avtobus (5 odstotkov). Najpogostejši cilj počitnic Hrvaška Država, ki jo je v letu 2018 obiskalo največ prebivalcev Slovenije, je Hrvaška. Bila je ciljna država za 61 odstotkov vseh zasebnih potovanj prebivalcev Slovenije v tujino. Sledile so Italija (7 odstotkov zasebnih potovanj), Avstrija (6 odstotkov) ter Bosna in Hercegovina (5 odstotkov). V letu 2016 so na Sursu anketirance spraševali tudi po tipu destinacije; takrat je bila cilj pri več kot dveh tretjinah zasebnih potovanj v tujino morska obala. Koliko nas stanejo počitnice? Zasebno potovanje prebivalcev Slovenije je v minulem letu trajalo povprečno 4,5 prenočitve (v Sloveniji 2,7 prenočitve, v tujini 5,8 prenočitve). Povprečni dnevni izdatki na takšnih potovanjih so znašali približno 50 evrov na turista (v Sloveniji 40 evrov, v tujini 53 evrov). Turist, ki je bival v hotelu ali podobnem objektu, je porabil povprečno največ denarja na dan (90 evrov, v Sloveniji 67 evrov, v tujini 100 evrov), turist, ki je bival v lastnem počitniškem bivališču, pa povprečno najmanj (18 evrov, v Sloveniji 18 evrov, v tujini 19 evrov). Vir: SURS f j AGER CENTER CELJE, Ipavčeva ulica 25, 3000 Celje, 03 896 41 36, zivila.celje@trgovinejager.com Bo tudi ZD Celje zaposlil tuje zdravnike? Lani in v začetku letošnjega leta smo pogosto poročali o obremenjenosti družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu Celju. Ta javni zavod je do zdaj že objavil več razpisov za družinskega zdravnika, vendar odziva pogosto ni bilo. Kot so nam povedali v vodstvu celjskega zdravstvenega doma, se trenutno pogovorjajo s tremi tujimi zdravniki, ki bi jih lahko zaposlili v Celju in s tem delno rešili kadrovsko problematiko. »Vendar rezultata pogovorov še ne moremo napovedati,« dodajajo v vodstvu Zdravstvenega doma Celje. Dve zaposlitvi od omenjenih treh sta odvisni od uspešnosti dodatnih postopkov na Ministrstvu RS za zdravje, ki prav tako rešuje problematiko kadrovske stiske v slovenskih zdravstvenih domovih po Sloveniji. Tretja zaposlitev je odvisna od pridobitve dodatnega programa v splošnem dogovoru za leto 2020. Pred poletjem je Fides tudi pozval vse zdravnike in zobozdravnike, naj delajo dosledno po Modri knjigi standardov in normativov, kar bi v praksi pomenilo daljše čakalne dobe za bolnike. V Zdravstvenem domu Celje so se zdravniki v zvezi s tem pozivom sestali že konec maja in se takrat dogovarjali, kako je ob takšni obremenitvi in načinu dela sploh mogoče upoštevati standarde in normative v praksi. Upoštevanje izključno tega, kar je zapisano v modri knjigi, bi po mnenju zdravnikov podaljšalo obravnavo posameznega bolnika, hkrati pa tudi čas, ko se bo lahko bolnik naročil k svojemu izbranemu zdravniku. Za nenujne kronične težave bi tako bolniki pridobili datum za pregled nekoliko kasneje, kot so ga dobili doslej. Ta teden so nam v vodstvu zdravstvenega doma povedali, da podpirajo delo po standardih in normativih. »Z zdravniki na vseh mesečnih sestankih skupaj iščemo in ocenjujemo možne načine, da modro knjigo upoštevamo, kolikor je mogoče. Vodstvo je odprto za vse predloge zdravnikov, ki bi upoštevanje modre knjige še dodatno olajšali, kar pomeni, da udejanjanje dela po modri knjigi vodstvo izvaja v sodelovanju z zdravniki.« »Gregorčičeva« se premika Eden pomembnih projektov, ki je pred celjskim zdravstvenim domom, je ureditev prostorov v Gregorčičevi ulici 6, torej v stavbi nasproti doma. Zdravstveni dom je po naših podatkih pred približno štirinajstimi dnevi pridobil gradbeno dovoljenje za ureditev teh prostorov. To pomeni, da bo ZD Celje lahko konec avgusta oziroma v začetku meseca septembra že lahko objavil javno naročilo za izbor izvajalca del. Vse to je posledica burnega dogajanja pred leti, ko je celjska občina celjskemu zdravstvenemu domu odvzela 1,2 milijona evrov in ta denar vnesla v proračun na podlagi občinskega odloka. Čeprav so ta denar želeli v domu porabiti za gradnjo prizidka, se to ni zgodilo. Na koncu je tudi upravno sodišče odločilo, da v tej potezi občine ni bilo nič nezakonitega. Šlo je namreč za denar oziroma presežek, ki ga je Zdravstveni dom Celje ustvaril na trgu. SIMONA ŠOLINIČ garantirano NAJCENEJŠE BANANE U MESTU ' ZA GOSPODINJSTVO. 4 GOSPODARSTVO Žalski Grafo Lit za leto 2023 napoveduje 100 milijonov evrov prihodkov Tudi ko je kriza, rastejo Medtem ko v mnogih slovenskih podjetjih z velikim ne lagodjem spremljajo napovedi, da evropsko gospodarstvo ponovno drsi v recesijo, v žalskem podjetju Grafo Lit zaradi morebitne nove krize niso prav nič zaskrbljeni. »Lažje delamo v recesiji kot v konjunkturi. Naše podjetje je namreč največje skoke naredilo prav v času krize,« pravi direktor in lastnik Sergej Novakovič. Grafo Lit sodi med vodilne trgovce z grafičnim in s pisarniškim papirjem ter z embalažnimi kartoni v Sloveniji, zelo uspešen je tudi v evropskem prostoru. Novakovič napove duje, da bo celotna skupina, v kateri je poleg matičnega podjetja še osem družb in prodajnih pisarn v tujini, letos ustvarila 60 milijonov evrov prihodkov. Do leta 2023 naj bi prihodke povečala na kar 100 milijonov evrov. Poleg s trgovanjem s papirjem se Grafo Lit ukvarja še z recikliranjem in po novem tudi s turizmom. JANJA INTIHAR Grafo Lit, ki ima prostore v Vrbju pri Žalcu, bo prihodnje leto praznoval trideset let delovanja. Podjetje je leta 1990 ustanovil in ga do leta 1999 tudi vodil dr. Nenad Novakovič. Ukvarjal se je predvsem V podjetju Grafo Lit spodbujajo izobraževanje zaposlenih ter nenehno skrbijo za dobre odnose in ustvarjalno vzdušje. V poslovnih prostorih v Vrbju so uredili savno in fitnes, zaposlenim je ves čas na voljo sodoben masažni stol, ob petkih za njihove utrujene hrbte poskrbi tudi maser. Letos so odprli še lastno restavracijo, ki z zdravo prehrano skrbi za zaposlene in poslovne partnerje. #nedovoLisipogrešati PRIDI NA s prodajo grafičnega materiala, ki je še danes pomemben del ponudbe. Sredi devetdesetih je Grafo Lit zašel v velike finančne težave, a se je uspešno izvil iz njih in od takrat je iz leta v leto bolj uspešen. »Naše podjetje je finančno zelo konzervativno. Prav ničesar ne tvegamo, vse terjatve zavarujemo. Skratka, v poslu ne kockamo, poleg tega smo dobri trgovci in obvladujemo trg, na katerem delujemo,« pravi Sergej Novakovič, ki se je očetu pridružil pred več kot dvajsetimi leti, takoj po diplomi, po njegovem odhodu v pokoj pa je prevzel tudi vodenje podjetja. 52. MOS 10.-15. september 2019 CELJSKI SEJEM m Celjski sejem Sergej Novakovič: »Podjetje niso ne zgradba ne denar ne stroji. Podjetje so njegovi zaposleni in seveda tudi kupci ter dobavitelji oziroma njihovi zaposleni. Nežna pajkova mreža medčloveških odnosov postavi ali uniči vsako podjetje. Mi se tega zelo zavedamo.« Med najhitreje rastočimi Grafo Lit se že nekaj let uvršča na seznam sto najhitreje rastočih podjetij v Savinjski regiji in petsto najhitreje rastočih v Sloveniji. Približno vsakih osem let obseg prodaje poveča za najmanj štirikrat. Leta 2012 je na primer imel 15 milijonov evrov prihodkov od prodaje, letos naj bi jih ustvaril 60 milijonov evrov. Vendar podjetje ne raste samo takrat, ko gospodarstvo cveti, ampak tudi v kriznih časih. »Imamo zelo dobre prodajne kanale, ki so ključni v recesiji, zato smo tudi v krizi uspešni. Lahko bi rekel, da v času recesije lažje delamo kot v času konjunkture. In še nekaj je. Ko je recesija, veliko podjetij propade in takrat se nam ponudi mnogo dobrih kadrov, ki v podjetje prinesejo novo znanje in tudi nove trge. Ker torej v recesiji znamo dobro plavati, tudi hitro rastemo,« pravi Novakovič. Dobavitelji in kupci po vsem svetu Žalsko podjetje večino prodajnih izdelkov kupuje v Evropski uniji, predvsem v Italiji, Avstriji, na Češkem, Portugalskem, Švedskem in Madžarskem, v Franciji, Nemčiji, Španiji ter številnih drugih državah, dobavitelje ima tudi v nekdanjih jugoslovanskih državah ter v Indoneziji in na Kitajskem. V Sloveniji sodeluje z večino papirnic. Njegove največje dobaviteljice so papirnice v Radečah, Vevčah in Krškem. »Smo zelo pomemben partner podjetja Radeče papir nova, smo lani prodali približno 6 tisoč ton njegovega papirja, kar je petina njegove proizvodnje. Po stečaju in ponovnem zagonu tovarna v Radečah dela dobro in lahko rečem, da je naše sodelovanje zgleden primer sodelovanja med proizvajalcem in trgovcem,« pravi Sergej Novakovič. Tako kot ima dobavitelje po vsem svetu, ima Grafo Lit po vsem svetu tudi kupce. V Sloveniji obvladuje približno 40 odstotkov trga, vsak mesec pošlje izdelke še v 25 držav. Poleg številnih evropskih držav so na njegovem seznamu tudi Mehika, Maroko, Libija in celo Burkina Faso. »Že nekaj časa imamo prodajno pisarno tudi v Barceloni, ki je odgovorna za vsa čezoce-anska tržišča in je pri svojem delu zelo uspešna. Pisarno vodi nekdanji direktor velike španske multinacionalke, ki zelo dobro pozna te trge. Začel je s severno Afriko, po letu raziskav in pridobivanja zaupanja smo večja naročila začeli dobivati tudi iz Latinske Amerike. Ti trgi so ogromni, konkurenca je, zanimivo, manjša,« pojasnjuje Novakovič. Njegova velika želja je, da bi podjetje v naslednjih nekaj letih prodrlo tudi v Rusijo. »Ruski trg je zelo pomemben za Krko, Lek in Drogo Kolinsko, ki so končni kupci izdelkov naših kupcev, tam največje uspehe dosegajo tudi vsi naši konkurenti. Na Rusijo bomo počakali še dve ali tri leta, saj se moramo najprej utrditi na trgih, ki smo jih osvajali v zadnjem času.« Želijo med sto največjih Sergej Novakovič pričakuje, da bo Grafo Lit do leta 2023 prihodke povečal na 100 milijonov evrov in se v nekaj letih uvrstil med sto največjih podjetij v Sloveniji. Rasel naj bi na novih trgih, zlasti v Latinski Ameriki, ter v državah, kjer ima podružnice in so njegovi tržni deleži še relativno majhni. »Velike možnosti za rast so na primer še na Hrvaškem in Madžarskem ter v Avstriji, kjer smo že zdaj uspešni, ampak bomo lahko še veliko naredili. Sicer pa moramo v naslednjih letih kar najbolje izkoristiti siner-gijo kadrov, skladišč in logističnih procesov, ki smo jih na območju srednje Evrope povezali v večji sistem,« pravi Novakovič. Grafo Lit poleg matičnega podjetja v Sloveniji sestavljajo še hčerinske družbe na Hrvaškem, Madžarskem, v Italiji in Srbiji ter prodajne pisarne v Španiji, Avstriji in na Češkem. V skupini je trenutno zaposlenih približno 70 ljudi, z rastjo, ki jo pričakujejo v naslednjih letih, se bo število zaposlenih še povečevalo. Zaradi velike organske rasti Novakovič odpiranja novih podjetij ne načrtuje, po malem pa razmišlja o kakšnem prevzemu. Poraba časopisnega papirja strmo pada Glavni prodajni in izvozni izdelek Grafo Lita je tiskarski papir za knjige, časopise in različne biltene, v zadnjem času se je zaradi spletne prodaje zelo povečalo povpraševanje po kartonu, ki je postal pomemben del njegove posla. »Poraba časopisnega papirja strmo pada, v zadnjem času se vsako leto prepolovi, kar je grozno, saj to pomeni ukinjanje časopisov ali zmanjševanje njihovih naklad. Vendar je za naše poslovanje dobro, da po drugi strani strmo narašča poraba embalažnega papirja in kartona. Povečevanje in-ternetne prodaje, ki trenutno predstavlja le 4 odstotke svetovne trgovine, skokovito narašča. Vsak paket je zapakiran v valovit karton in tovarne komaj dohajajo proizvodnjo. Hkrati pomagajo tudi kampanja proti plastiki in spodbujanje uporabe papirnatih vrečk ter seveda vedno večja ekološka osveščenost, ki povečuje recikliranje papirja. V Sloveniji smo pri tem še posebej uspešni in na to smo lahko ponosni,« pravi Sergej Nova-kovič. Tudi Grafo Lit ima že nekaj časa invalidsko podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem in razvrščanjem odpadnega papirja, ki ga potem v predelavo vozi v papirnice. Trije razlogi za rast Sergej Novakovič nenehno rast podjetja pripisuje predvsem trem dejavnikom - finančni disciplini na vseh področjih, kreativni kadrovski politiki in lastniški strukturi. Grafo Lit ima že 25 let vse terjatve zavarovane, kar včasih ni enostavno, pravi direktor, je pa na dolgi rok edino učinkovito sredstvo za zaščito podjetja in tudi prednost pred konkurenco. Podjetje veliko energije vlaga tudi v pravilno kadrovanje. »Zaposleni so zmes pri nas vzgojenih in izšolanih ljudi, ki podjetje poznajo kot svoj žep, izkušenih kadrov z dolgoletno kariero v naši dejavnosti ter novih mladih ambicioznih kolegic in kolegov,« pojasnjuje Novakovič, ki je stoodstotni lastnik matičnega podjetja v Sloveniji, v podjetjih v tujini pa si lastništvo deli z lokalnimi direktorji. »Zgodbo gradimo skupaj in imamo velike cilje.« Foto: GrupA Poleg s trgovanjem s papirjem in z embalažnimi kartoni se Grafo Lit ukvarja tudi s turizmom. »Gre za našo novo dejavnost, o kateri se moramo še veliko naučiti,« pravi Sergej Novakovič. V Rožni dolini v Ljubljani bo podjetje odprlo hotel, za katerega ima sicer zaradi nasprotovanja • • I • • • a • a v • • I I • • civilne iniciative težave pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, v Poreču na Hrvaškem brez težav gradi manjši apartmajski blok. Dogovarja se tudi o javno-zasebnem partnerstvu z žalsko občino pri gradnji turistično-športnega središča v svoji neposredni soseščini. DRŽAVA PARTNERICA ČRNAGORA GOSPODARSTVO 5 Poleg tovarne televizorjev v Gorenju še proizvodnja elektronike Najprej so jih odpustili, zdaj jih vabijo nazaj Gorenje, ki je v okviru reorganizacije poslovnih procesov prejšnji mesec odpustilo 60 režijskih delavcev, zdaj zaradi povečanega povpraševanja in rasti proizvodnje išče 100 novih proizvodnih delavcev. Vsem odpuščenim preseženim delavcem je ponudilo zaposlitev v proizvodnji, a jih je le peščica ponudbo sprejela. LEA KOMERICKI KOTNIK Pred dnevi je velenjsko Gorenje tudi v medijih objavilo vest, da išče zaposlene za delo v proizvodnji. »To se običajno zgodi vsako leto v začetku jeseni, ko imamo zaradi povečanih naročil vrhunec proizvodne sezone,« je povedala Mateja Celin iz službe za korporativno komuniciranje pri Gorenju. Podjetje je prosta delovna mesta v tem tednu objavilo tudi na zavodu za zaposlovanje. »Pozvali smo tudi svoje zaposlene, naj informacijo o možnosti zaposlitve posredujejo svojim znancem, sosedom, sorodnikom, ki bi jih lahko zanimala zaposlitev v Gorenjevi proizvodnji,« je še dejala Celinova in zavrnila namigovanja, da naj bi se tokrat prvič zgodilo, da družba ne uspe zapolniti razpisanih delovnih mest. Ponudbo za delo v proizvodnji je doslej sprejela približno petina zaposlenih, ki so konec julija dobili odpovedi delovnega razmerja iz poslovnega razloga. Vseh odzivov, kot pojasnjuje Celinova, še niso prejeli in jih pričakujejo do konca septembra. »Nekaj potencialnih zaposlenih se je že odzvalo na informacijo o prostih delovnih mestih, bo pa letos zagotovo težje kot minula leta zagotoviti več delavcev za proizvodna dela, saj se gospodarske družbe že nekaj časa srečujemo s pomanjkanjem tovrstnih profilov na trgu dela,« pravi sogovornica. V Gorenju vsako leto v tem času zaradi povečanega obsega proizvodnje zaposlijo od 100 do 300 delavcev, letos bodo dodatni delavci dobili pogodbe za določen čas dveh mesecev z možnostjo podaljšanja. Dodatne roke potrebu- V Gorenju potrebujejo 100 delavcev za delo v proizvodnji. Dodatne zaposlene potrebujejo v vseh velenjskih obratih, največ v proizvodnji pralnih in sušilnih strojev. Zainteresirani bodo prejeli pogodbe za dva meseca z možnostjo podaljšanja. jejo v vseh obratih v Velenju, največ pa v proizvodnji pralnih in sušilnih strojev. Lastna proizvodnja elektronike Celinova je zatrdila, da načrti kitajskih lastnikov glede gradnje tovarne TV-aparatov ostajajo nespremenjeni. Cilj je vzpostavitev proizvodnje do konca leta 2020. Si pa želijo novi lastniki narediti korak naprej na področju elektronike. »Od začetka leta v Sloveniji in na Kitajskem razvijamo ekipi, odgovorni za elektroniko, in nameravamo uvesti lastno proizvodnjo elektronike v Velenju.« Za to bodo preuredili eno od obstoječih hal na območju Gorenja. To je, kot še pravi Mateja Celin, tudi ena večjih sprememb in prednosti, ki jih Gorenju prinaša Hisense: »Integracija v tako veliko ter tehnološko napredno in finančno močno skupino Gorenju omogoča izkoriščanje sinergij, novih tehnologij in ekonomije obsega na vseh področjih.« Kot pravi, je Hisense zelo močan v razvoju in proizvodnji elektronike, medtem ko so bili v Gorenju na tem področju odvisni od zunanjih izvajalcev, zaradi česar so imeli večkrat tudi težave pri pravočasnih dobavah ter posledično težave s prilagajanjem proizvodnje. Z lastno proizvodnjo elektronike teh težav ne bo več, kar bo, kot še napovedujejo v Gorenju, ugodno vplivalo tudi na učinkovitost proizvodnje. Thermana povečuje dobiček Laška Thermana, ki je že lani poslovala dobro, letos še povečuje prihodke in dobiček, je razvidno iz poročila, v katerem družba obvešča sodišče, kako po potrjeni prisilni poravnavi konec leta 2015 izvaja ukrepe finančnega prestrukturiranja. V prvih šestih mesecih je Thermana imela malo več kot 11 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za pet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in tudi več kot predvideva načrt njenega finančnega prestrukturiranja. Cisti dobiček, ki je znašal 1,1 milijona evrov, je bil od lanskega v prvem polletju višji za kar 56 odstotkov. Thermana mora letos bankam vrniti malo manj kot 1,9 milijona evrov, kar je desetina njenega dolga brez obresti. Lani je zdravilišče, ki je s 489 zaposlenimi največje podjetje v laški občini, ustvarilo 22,4 milijona evrov prihodkov, čisti dobiček je znašal približno 1,5 milijona evrov. JI Upnik dobil polovico terjatev Končan je stečaj družbe Hotel Aleksander, ki je v Rogaški Slatini imela v lasti najbolj prestižen hotel z enakim imenom. Hotel Aleksander, ki se ponaša s petimi zvezdicami in je bil zadnji hotel v lasti bistriške družine Pipenbaher, ima že dve leti novega lastnika. Na dražbi ga je za malo več kot pet milijonov evrov kupil ruski zdravnik Nikolaj Vorobjev, ki se že nekaj časa ukvarja z medicinskim turizmom. Pred prihodom v Rogaško Slatino je v Švici, Rusiji in Srbiji že imel samoplačniške klinike. Vorobjev je pred nakupom slatinski hotel več kot leto imel tudi v najemu. Družba Hotel Aleksander je šla v stečaj pred štirimi leti. Razlog so bili visoki dolgovi, ki so znašali 11 milijonov evrov. Največja upnica podjetja je bila Heta, slaba banka avstrijske Addiko banke. Njena predhodnica Hypo banka je pred leti v Rogaški Slatini zasegla tri hotele družine Pi-penbaher in jih potem prodala ruskemu poslovnežu in bogatašu Sergeju Kacijevu. Ta naj bi se zanimal tudi za hotel Aleksander, vendar pogajanja o nakupu niso bila uspešna. JI Hotel A odprt Ob avtocesti v Arji vasi je minulo soboto vrata odprl nov štirizvezdični Hotel A, ki lahko sprejme malo več kot 100 gostov. Za prihodnjo pomlad podjetnik in lastnik hotela Enes Draganovič napoveduje tudi odprtje restavracije s slaščičarno in kavarno. Hotel A je, kot je povedal vodja hotela Zoran Podkoritnik, namenjen vsem vrstam gostov, od manj do najbolj zahtevnih, tako poslovnim kot turistom. »Težili bomo k osebnemu pristopu in dostopnosti za vse,« pravi Podkoritnik. V hotelu je 50 sob, od tega so štiri narejene po meri najzahtevnejših gostov, del je prilagojenih tudi športnikom, v njem sta še wellness center s savnami in fitnesom ter konferenčna soba za 60 oseb. V hotelu je trenutno zaposlenih 22 ljudi. Vrednost naložbe je ocenjena na 5,8 milijona evrov. Pravkar končana investicija je, kot pravi Podkoritnik, zgolj prva faza projekta. V pripravi je že naslednja, ki v neposredni bližini hotela predvideva gradnjo sodobnega kompleksa, kjer bodo uredili restavracijo, picerijo, slaščičarno in kavarno s skupaj več kot 300 sedeži. Odprtje je predvideno za prihodnjo pomlad. Tam bodo na novo zaposlili več kot 40 ljudi. Vrednost te naložbe še ni znana. Nato bodo zgradili še bencinski servis za tovorna vozila. LKK, foto: GrupA Enes Draganović v Žalcu vodi več podjetij in trenutno zaposluje 130 ljudi. Osnovna dejavnost podjetij je mednarodni transport, ki ga opravlja s 95 lastnimi tovornjaki. Sicer se njegova podjetja ukvarjajo še s tehničnimi pregledi, z avtovleko, geotermalnimi storitvami ... V novem hotelu je za zdaj zaposlitev dobilo 22 ljudi. iiriDllllinillH Illilllllllllil'lllllllW'S MUZIKANTI ČETRTEK, 29. AVGUST, OB 18. URI KONCERT NARODNO ZABAVNE GLASBE VSTOPNINE NI! П®* 6 IZ NAŠIH KRAJEV Prometna varnost v regiji vedno slabša Manj nesreč, več mrtvih Agencija za varnost prometa in policija sta minuli teden izvedli še tretji in hkrati zadnji del nacionalne preventivne akcije Hitrost. Neprilagojena hitrost je namreč še vedno eden glavnih vzrokov za prometne nesreče. O stanju varnosti cestnega prometa v Savinjski regiji so se sredi prejšnjega tedna pogovarjali tudi župani in drugi predstavniki savinjskih občin, predstavniki policije, direkcije za infrastrukturo, Zveze društev šoferjev in avtomehanikov Slovenije ter predstavniki Medobčinskega inšpektorata in re-darstva Laškega, Štor in Žalca. LEA KOMERICKI KOTNIK Namen srečanja je bil med drugim tudi dogovor o dejavnostih za večjo varnost cestnega prometa v savinjski regiji. Stanje prometne varnosti v regiji se je namreč letos občutno poslabšalo. Preventiva in nadzor ter predvsem ustrezna infrastruktura, ki mora slediti povečanemu obsegu prometa, lahko skupaj pripomorejo k izboljšanju prometne varnosti, so se strinjali udeleženci srečanja. Izstopajo občine Celje, Šentjur, Laško, Vransko Iz analize varnosti cestnega prometa v Savinjski regiji je razvidno, da je bilo letošnje število prometnih nesreč sicer malenkost nižje kot v lanskem primerjalnem obdobju, je pa na cestah ugasnilo več življenj. Kot je povedal Edi Baumkir-her, prometni inšpektor iz Policijske uprave Celje, je do 13. avgusta na cestah regije življenje izgubilo 16 oseb. V enakem obdobju lani pet. Največ prometnih nesreč se je letos zgodilo v občini Celje, medtem ko po številu umrlih izstopajo občine Celje, Šentjur, Laško in Vransko. Ceste so smrtne žrtve terjale tudi v občinah Vitanje, Luče, Rogaška Slatina in Velenje. Med smrtnimi žrtvami je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov, umrli so še kolesar, pešec, motorist, potnik ter voznika avtobusa in tovornega vozila. Največ hudo telesno poškodovanih je bilo pri ranljivih skupinah udeležencev - največ pri kolesarjih in motoristih. Največ lažje telesno poškodovanih je bilo voznikov osebnih avtomobilov. Značilnost prometnih nesreč v obravnavanih občinah je, da je večina poškodovanih udeležencev slovenskih državljanov. Večina nesreč s smrtnim izidom se je zgodila v svetlem delu dneva, največ tragičnih nesreč se je zgodilo med torkom in četrtkom. Pregled statistike pokaže še, da je največ povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom starih od 25 do 34 let. Kot je še povedal Baumkir-her, so glede na poslabšanje stanja prometne varnosti v policijski upravi Celje že prilagodili dejavnosti. »Usmerjamo se tako v primarne vzroke najhujših prometnih nesreč kot množične prekrške.« Izobraževanje odraslih V šolskem letu 2019/20 VABIMO K VPISU VJIZOBRAŽEVALNE PROWME • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program) • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2) ■ BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program) • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program) IN TEČAJE: • ZOBOZDRA VSTVENIASISTENT/ZOBOZDRA VSTVENA ASISTENTKA • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ZDRAVSTVENA REŠEVALKA • MASER/MASERKA • PEDIKER/PEDIKERKA • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA • MANIKER/MANIKERKA Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). Se želite naučiti liienja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah. Informativnidan bo 27. avgusta 2019, ob 15. uri. DODATNE INFORMA(IJE:03 42869 00,034286910;info@szsce.si Prometne nesreče in posledice v zadnjih petih letih in v prvih sedmih mesecih letos (primerjava z 2018) (Vir: AVP) Samo preventiva ni dovolj Vesna Marinko, v. d. direktorice agencije za varnost prometa, je po srečanju poudarila: »Prometna varnost ni samoumevna, posebej kritični so poletni meseci, in sicer zaradi preobremenjenosti cest ter lažnega občutka varnosti, ki na cestah prinaša višje hitrosti. Prva polovica letošnjega leta je bila zaznamovana z več smrtnimi žrtvami, ki so posledica nepravilne strani vožnje in neprilagojene hitrosti. Ker nam ni vseeno, saj govorimo o ljudeh, ne o številkah, se želimo še bolj povezovati z vsemi, ki lahko kakorkoli vplivajo na udeležence v prometu in s tem na dvig prometne varnosti.« Marinkova pravi še, da lahko le vsi skupaj naredimo prave korake v pravo smer in ob tem opozarja: »Da je odgovoren voznik tisti, ki ne divja, ne pije in je vedno pripet ter ne telefonira.« Zagotovila je, da bo agencija obseg dejavnosti v Savinjski regiji še povečala. »Zagotovili bomo dodatna preventivna gradiva, prav tako načrtujemo še več dejavnosti ob prvem šolskem dnevu.« Polzelski župan Jože Ku-žnik, ki se je prav tako udeležil srečanja, je ob tem dejal, da so se sogovorniki strinjali, da zgolj preventiva ne bo dovolj: »Dejstvo je, da so globe tiste, ki voznike spametujejo. Res pa je tudi, da je policija močno kadrovsko podhranjena, kar je eden od razlogov, da ni dovolj nadzora.« Kultura, infrastruktura in denar Predsednik združenja ZŠAM Milan Pečnik pravi, da je za dvig prometne varnosti nujno treba izboljšati prometno infrastrukturo: »Ceste imamo res slabe.« Ob tem je izpostavil, da je na cestah precej težav zaradi nizke kulture voznikov. Za njen dvig je odgovoren vsak udeleženec v prometu. Za urejenost infrastrukture bo morala poskrbeti država. A se vedno zatakne pri denarju. Na dotrajanost in slabo vzdrževanje državnih cest je tokrat opozoril podžupan Peter Dermol: »Ce se postavimo v središče Velenja, lahko ugotovimo, da so ne glede na to, ali se peljemo proti Arji vasi, Koroški, Zgornji Savinjski ali Polzeli, vse ceste uničene. Gre za državne ceste. Če k temu dodamo še Šaleško in Kidričevo cesto, lahko ugotovimo, da je tukaj res največji primanjkljaj.« Pri tem je pozval državo, naj vendarle začne obnovo vseh pomembnih dotrajanih cest: » ... da bomo lahko obdobje do gradnje tretje razvojne osi sploh normalno preživeli.« Ljiljana Herga iz Direkcije RS za infrastrukturo je poudarila, da v direkciji pozorno spremljajo problematiko cest Savinjske regije in si hkrati prizadevajo z načrti infrastrukture slediti povečani gostoti prometa, predvsem tovornih vozil. »V današnjem času je naraščanje tako osebnega kot tovornega prometa velik problem, zagotavljanje prometne varnosti je naš velik izziv.« Ko govorimo o obnovi, izboljšanju in gradnji cestnega omrežja, se ponavadi zatakne pri denarju. Kar priznava tudi Ljiljana Herga in poudarja, da je izjemno težko, skoraj nemogoče, nekajletni izpad, ko se v obnovo cestne infrastrukture ni vlagalo nič, nadoknaditi v kratkem času. Lani je direkcija za to porabili 290 milijonov evrov, med tem, ko sta bila leta 2014 za sanacijo cest v proračunu zagotovljena zgolj dva milijona evrov. Dela na postaji do konca leta ŠTORE - Na železniški postaji gradi država nov peron in podhod za pešce. Gre za 2,3 milijona evrov vredno naložbo. Na peronu bodo v prihodnje med drugim postavljeni nadstreški, klopi in razsvetljava, podhod bo imel dvigala. Dosedanja cesta čez tire železniške postaje je zaradi gradnje zaprta in tako bo ostalo. Vozniki bodo namreč morali po končanih delih uporabljati nadvoz Lipa. Kot nam je odgovorila republiška direkcija za infrastrukturo, bodo dela končana konec tega leta ali v začetku prihodnjega. BJ LETO Št. prometnih nesreč Posledice (poškodbe) Skupaj poškodbe (H+L) Smrt Huda tel. poškodba Lažja tel. poškodba 2014 2467 12 120 1322 1442 2015 2553 18 152 1394 1546 2016 2454 17 143 1367 1510 2017 245G 12 128 1280 1408 2018 2344 10 120 1101 1221 primerjava 2017/2018 -5% -17% -6% -14% -13% 1.1.-31.7.2018 1345 3 78 649 727 1.1.-31.7.2019 1332 12 48 569 617 Primerjava 2018/2019 -1% 300% -38% -12% -15% Janko Kos, župan Občine Žalec: »V prometu izboljšanja ne moremo pričakovati z danes na jutri. Žal nimamo čudežne palice ne župani, ne policija, ne agencija. Ampak skupaj zmoremo. Če se znamo v tujini obnašati bolj normalno, potem se moramo bolj pametno in odgovorno v prometu obnašati tudi v lastni vasi, lastni državi. Hkrati morajo tudi tujci, ki prihajajo k nam, vedeti, banana republika, da pri nas velja red in da bodo deležni tudi nadzora. m IZ NAŠIH KRAJEV 7 ŽALEC - Nove pridobitve in še več prometa Bo avtocestni priključek Arja vas zdržal? V žalski industrijski coni Arnovski gozd tik ob avtocestnem priključku Arja vas je zasebni investitor konec minulega tedna odprl nov štirizvezdični hotel. Septembra bo v neposredni bližini začel delovati tudi osrednji Lidlov logistični center pri nas. Vse to bo še dodatno prometno obremenilo že zdaj ne najbolje izpeljan uvoz in izvoz na avtocesto. LEA KOMERIČKI KOTNIK Dars, direkcija za infrastrukturo in ministrstvo so že pred časom zagotovili, da bodo še letos začeli prenavljati zastarel priključka v Arji vasi. A do jeseni ta zagotovo še ne bo končan, saj se dela niso še niti začela. Kot je povedal žalski župan Janko Kos, bodo kmalu uredili vmesno rešitev, in sicer s semaforji. »Ko bo septembra v celoti začel delovati Lidlov logistični center, bo priključek v Arji vasi prepeljalo vsaj 400 tovornih vozil več kot zdaj. Zaradi obratovanja hotela se bo povečal promet osebnih vozil in avtobusov. Občina je v stikih tudi z drugimi morebitnimi investitorji, ki bi želeli svojo dejavnost prenesti v po- slovno cono Arnovski gozd. Strinjam se, treba bo hitro nekaj narediti,« pravi župan Kos in ob tem poziva državo in njene ustanove, naj se držijo sklenjenih dogovorov. »Tokrat verjamem v naše dogovore in v najkrajšem času pričakujem postavitev ustrezne signalizacije ter ureditev semaforjev.« Diamantni izvoz zavlekel gradnjo Kos si ob tem želi, da bi se čim prej premaknilo tudi kar se tiče celotne prenove in gradnje tako imenovanega diamantnega uvoza oziroma izvoza. »Rekonstrukcija se je zaradi te spremembe nekoliko zavlekla. Če je ta rešitev pametna, dobra in bo zagotovila ustrezno prometno varnost ter pretočnost, potem je bilo vredno še nekoliko počakati in bomo počakali še kakšno leto.« V tem času naj bi nesrečen avtocestni priključek vendarle uspeli prenoviti. Ob tem Kos upa, da bodo pripravljavci razpise pripravili dovolj natančno, da ne bo kasneje prihajalo do novih zamud. Hkrati poziva vse, ki se bodo na razpise prijavljali, naj po nepotrebnem ne zavlačujejo postopkov. Po zadnjih napovedih naj bi kljub zamudam obnovo priključka končali prihodnje leto. Predvidoma bo stala približno 3,2 milijona evrov. Nova poslovalnica JZ Žalske lekarne ŽALEC - Danes bodo še uradno odprli težko pričakovano tretjo enoto javnega zavoda Žalske lekarne. Ta je prve obiskovalce v trgovskem središču Tuš sicer sprejela že v začetku avgusta. Javni zavod Žalske lekarne je z odprtjem nove enote zadostil zakonskim določilom o številu enot lekarne glede na število prebivalcev v občini. Kot je povedala direktorica Nataša Čater, so z ustanoviteljico Občino Žalec že dlje iskali ustrezne prostore. »Kot najprimernejša se je po proučitvi pokazala možnost ureditve v trgovskem središču Tuš, ki ima odlično lokacijo, dostopnost ter urejen in velik parkirni prostor.« Lekarna Žalec II deluje na 120 kvadratnih metrih, od tega je več kot polovica površine namenjena strankam. »Od ideje do izvedbe je res minilo kar nekaj časa,« priznava direktorica. Novo enoto je zavod, kot je še povedala direktorica, financiral z lastnim denarjem: »Tako smo res smotrno in namensko porabili denar, in sicer z namenom, da ljudem še približamo svojo dejavnost.« Tudi homeopatska zdravila V Lekarni Žalec II lahko stranke dobijo tako zdravila na recept kot tudi brez njega. V ponudbi je namreč enak nabor izdelkov, kot ga imajo v preostalih dveh lekarnah v Žalcu in Petrovčah. Čatrova ob tem poudarja, da je tudi druga žalska enota homeopatska. »To pomeni, da imamo zaposleno strokovnjakinjo s tega področja, ljudje lahko pri nas tako kupijo tudi homeopatska zdravila in ob tem prejmejo še ustrezen nasvet.« Nova enota lekarne je odprta med tednom od 8. do 20. ure in ob sobotah do 15. ure. Za nedeljsko dežurstvo še naprej skrbi lekarna v Zdravstvenem domu Žalec. LKK Wake žičnica na Šmartinskem jezeru CELJE - Mestna občina in javno podjetje ZPO sta na Šmartinskem jezeru postavila wake žičnico, ki bo omogočala deskanje na vodi, s čimer želita popestriti rekreacijsko in turistično ponudbo na jezeru. V celjski občini so od državne direkcije za vode uspeli pridobiti vodno soglasje za wake žičnico in so uredili pomola na obeh straneh za namestitev nosilnih stebrov. »Če bo šlo vse po načrtih, upamo, da se bo v mesecu dni lahko začelo poskusno obratovanje,« je povedal Dušan Slapnik, vodja oddelka MOC načrtuje tudi druge projekte na območju Šmartin-skega jezera, med drugim nadaljevanje gradnje pešpoti ob jezeru, projektna dokumentacija je že v izdelavi. To v občini pripravljajo tudi za ureditev obstoječega parkirišča pod pregrado, ki bo namenjeno parkiranju osebnih vozil, avtobusov in avtodomov. S parkirišča bo urejena ločena pot za dostop do navezovalne ceste do gostinskega objekta Brkati som. Občina načrtuje tudi gradnjo kanalizacije, dela bo začela, ko bo pridobila vsa zemljišča. V sklopu izvajanja rednih vzdrževalnih del občina predvideva tudi obnovo dela cestnega odseka, ki vodi do čolnarne Muzelj. za okolje in prostor ter komunalo v celjski občini. Celjska občina je izvedla in financirala vsa gradbena in pripravljalna dela. Upravljalec wake žičnice in drugih športnih objektov na tem območju bo podjetje ZPO, ki je tudi kupilo opremo za novo napravo. Vrednost vseh del in opreme je znašala približno 60 tisoč evrov, celjska občina načrtuje še gradnjo pomola za izplutje kajakov, kanujev ter supov in pomol, ki bo omogočal privez manjšim turističnim plovilom na električni pogon. RG NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! VSAK ČETRTEK od SEPTEMBRA 2019 za vse bralce Novega tednika popoln spored vseh TV programov z zanimivimi zgodbami sveta zabave in filma SSBffiS090V KMETIJSKA PRILOGA „ novi tednik Kdo bo plačeval za planinsko infrastrukturo? Po zadnjih podatkih slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev. Kljub cvetočemu turizmu večina vzdrževanja slovenskih planinskih koč in poti še vedno sloni na plečih prostovoljcev, država nima sistemsko urejene podpore. Če se to kmalu ne bo uredilo, bo prišlo do postopnega nižanja standarda urejenosti planinskih poti in koč. m. 12-13 4. ' I f ii novi tednik*+ priloga STOP spored ceno: samo 2,90 EUR 8 IZ NAŠIH KRAJEV BRASLOVČE - Prvi mednarodni turnir v odbojki na mivki sede v Sloveniji Zadnjica na mivki, žoga v zraku na mivki je dokaj nova disciplina, ki jo lahko igra vsak, zahteva pa seveda znanje vseh prvin odojke. Predvidemo, da bo čez osem let paraodobjka na mivki tudi že paralimpijska disciplina.« Foto: Jernej Brodarić Minulo soboto so v Braslovčah organizirali prvi mednarodni turnir v odbojki na mivki sede - Beach Paravolley Open, kjer je nastopilo kar devet ekip iz Slovenije, s Hrvaške in iz Italije. Gre za dokaj novo disciplino, ki bi lahko že čez osem let postala del paraolimpijske zgodbe. LEA KOMERIČKI KOTNIK Vroč in sončen poletni dan je bil kot nalašč za Beach Paravolley Open, kar se je odrazilo v odličnih in zelo izenačenih predstavah na igrišču ter v nasmehih na obrazih udeležencev. Veliko prijavljenih ekip poleg mednarodne zasedbe dokazuje, da priljubljenost odbojke na mivki sede raste. Devet ekip se je najprej pomerilo v skupinskem delu tekmovanja, sledili so izločilni boji, ki so določili tudi polfina-liste. Zmago na turnirju so si priigrali domačini Cestnik Volley (Goran Cestnik, Jaka Cestnik in Urša Kralj), ki so v zelo napeti finalni tekmi z 2:1 premagali ekipo Svedri (Matic Keržan, Sašo Korun in Seba-stjan Osrečki). Tretje mesto so osvojili Odpisani (Branko Mihorko, Marko Zupančič in Matjaž Cvek). Mlada disciplina, ki trka na paraolimpijska vrata Član tretjeuvrščene ekipe je bil tudi predsednik Evropske paraodbojkarske zveze Branko Mihorko, ki je dejal, da je Slovenija ena vodilnih držav v vseh oblikah paraodobjke, na kar kaže tudi veliko zanimanje s celega sveta po videogradivu s tega turnirja. »Braslovče se bodo tako zapisale kot pionir razvoja odbojke sede na mivki in upamo, da se nam bo v prihodnosti na open prvenstvih priključilo še več odbojkarskih klubov.« Dvoranska različica odbojke sede je že vrsto let del paralimpijskih iger, medtem ko se paraodbojka na mivki v svetu športa šele uveljavlja, pravi Mihorko. »Odbojka sede Odbojka (na mivki) sede je, kot je pojasnila Lena Gabršček, kapetanka slovenske reprezentance v odbojki sede, paraolimpijska različica odbojke (na mivki). Primerna je prav za vsakogar, ne glede na morebitne telesne ali duševne posebnosti, in je tako več kot primeren šport za inkluzijo in zabavo hkrati. »Igrišče je manjše, saj je gibanje precej bolj zapleteno kot pri navadni odbojki (sedi se na tleh in zadnjica se mora vsaj deloma ves čas dotikati podlage), mreža je nižja, da je blokiranje mogoče tudi v sedečem položaju, igra pa je še bolj zanimiva, saj so žoge nižje in precej hitrejše.«Odbojka sede je paraolimpijska disciplina že od leta 1980, ko so bile igre v Arnemu na Nizozemskem, kjer je nastopilo sedem moških ekip. Od leta 2004 na igrah sodelujejo tudi ženske in že od začetka so del svetovne elite tudi Slovenke, ki so na takratnih paraolimpijskih igrah v Atenah in tudi na naslednjih v Pekingu osvojile četrto mesto. V Sloveniji je odbojka sede torej na zelo visoki ravni, kar so potrdila tudi dekleta na zadnjem evropskem prvenstvu, kjer so osvojila peto mesto. V zadnjih letih je ponovno dejavna tudi moška reprezentanca, ki bo prihodnje leto v Šempetru gostila evropsko prvenstvo B-devizije. Storitve bodo ostale, poštno stavbo bodo prodali ROGAŠKA SLATINA - V občini so bili presenečeni, ko so dobili informacijo, da namerava Pošta Slovenije prodati svoje poslovne prostore v naselju Podplat, saj jih je pred približno desetletjem na novo zgradila. Krajani od občine zahtevajo, naj stavbo v vrednosti 95 tisoč evrov odkupi in ohrani njeno namembnost. Kot pravijo v občini, v nakupu ne vidijo smisla. Kot so nam sporočili s Pošte Slovenije, je postopek prodaje nepremičnine Podplat v fazi zbiranja zavezujočih ponudb. Prodajni postopek se je začel marca letos, ko so izvedli spletno javno dražbo. Nepremičnina na javni dražbi ni bila prodana, kasneje je bilo izkazano zanimanje posameznih ponudnikov, zato so se v juliju odločili za preveritev ponudb s pomočjo zbiranja zavezujočih ponudb. Ves čas so prodajo nepremičnine oglaševali tako na nepremičnini kot tudi na spletnih straneh Pošte Slovenije. Z vodstvom poslovne enote je stik navezala tudi Občina Rogaška Slatina. Trenutni najemnik poslovnih prostorov nima namena odkupiti. Za delovanje pošte so namreč preveliki. Zadoščalo bi že 15 kvadratnih metrov. Zato so v občini začeli iskati druge možnosti, čeprav bi se po njihovem mnenju morala s tem ukvarjati pošta. »Občina v naselju Podplat ne potrebuje prostorov za svoje potrebe. Dejstvo je, da imamo že od odprtja nove pošte stare poslovne prostore prazne, saj ni zanimanja za najem. Pred leti smo jih ponudili Mladinskemu društvu Kostrivnica, vendar se za to ni zanimalo,« pravijo v občinski upravi. Ena od možnosti je, da bodo poslovanje prestavili v prostore stare pošte. Druga je, da bi to storitev prevzel Petrolov bencinski servis, kot je to že urejeno v nekaterih krajih po Sloveniji. Na Pošti Slovenije dodajajo, da bodo lahko ne glede na prodajo uporabniki poštne storitve še vedno opravljali na pogodbeni pošti na obstoječi ali bližnji lokaciji. Vsaj še eno leto naj bi poslovanje pošte še ostalo v obstoječih prostorih. StO Foto: MČ ENERGETIKA S CELJE URADNE URE ' OD 1. JUNIJA DO 30. SEPTEMBRA PONEDELJEK, SREDA, PETEK od 8:00 do 10:00 od 11:00 do 14:00 ■IГШН Tel.: 03 425 3300 info@energetika-ce.si www.energetika-ce.si ГТГГ I ГГГ! Dežurna služba: zemeljski plin: 041 633 453, daljinsko ogrevanje: 051 230 771 Šestica bo mirovala še teden dni ŠOŠTANJ - Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj naj ne bi obratoval še vsaj teden dni, potem ko so ga po 104 dneh neprekinjenega obratovanja ustavili minulo soboto. Vzrok za ustavitev je bila napaka pri praznjenju pepela. Med zaustavitvijo bodo pregledali opremo, očistili dimno-zračni trakt enega od grelnikov in poskrbeli za redno vzdrževanje opreme. V času, ko šesti blok ne bo obratoval, bo za varno in zanesljivo oskrbo z električno in s toplotno energijo skrbel peti blok termoelektrarne. Šesti blok je sicer v 104 dneh neprekinjenega obratovanja proizvedel 1.049 gigavatnih ur električne energije. TS Septembra le obnova Radeče-Zidani Most? ceste RADEČE - Pereča problematika zadnjih let so v občini cestne povezave z ostalimi regijami, Savinjsko, Posav-jem in Zasavjem, kar je v luči tega, da mesto leži na tromeji teh regij, še posebej očitno. V Radečah si najprej predvsem zelo želijo obnovo dotrajane ceste Radeče-Zidani Most in kot kaže, se stvari vendarle premikajo. Državna direkcija za infrastrukturo je namreč nedavno objavila razpis za izvajalca del, kar je prvi pomemben korak za uresničitev tega projekta, ki bo veliko prispeval tudi k varnosti udeležencev v prometu, ne le boljšim povezavam. »Če ne bo pritožb in če bo vse šlo po načrtih, bi lahko izvajalca del za ta odsek dobili predvidoma 20. avgusta, sledil bo mesec dni za uvajalna dela in konec septembra bi lahko začeli dela«, je povedal Tomaž Režun, župan Občine Radeče, ki se je v teh dneh mudil na direkciji. Obnova pomembne prometne žile med tremi regijami bo tudi precejšen logistični zalogaj, od česar bo odvisna tudi dolžina trajanja obnove. »Če bi popolnoma zaprli cesto, kot mi pravijo strokovnjaki, bi bila dela opravljena v devetih mesecih. Ker pa smo z direkcijo dogovorjeni, da se to ne bo zgodilo in da bo urejen izmenični enosmerni promet, bodo dela trajala približno 18 mesecev, odvisno tudi od tega, kakšna bo zima. Zastojem se žal ne bo dalo izogniti, upamo pa na potrpežljivost voznikov,« je še dejal Režun. Po koncu obnove te ceste je po načrtih državne direkcije za infrastrukturo predvidena tudi temeljita prometna preureditev na območju Zidanega Mosta, tudi z naložbami v gradnjo novih mostov in cestnih odsekov. RG Obnova ceste je predvidena na odseku od starega mostu v Radečah do Zidanega mosta. IZ NAŠIH KRAJEV 9 Repertoar so sestavili sami Člane Laške pihalne godbe in laške mažorete v prihodnjem mesecu čaka gostovanje na Kitajskem, in sicer v Šanghaju, kjer se bodo udeležili tamkajšnjega tradicionalnega turističnega festivala. 85-članska zasedba bo v več kot dvajsetmilijonsko poslovno središče razvijajoče se gospodarske velesile odpotovala 11. septembra. ROBERT GORJANC Turistični festival v Šanghaju se bo z otvoritveno slovesnostjo začel 15. septembra in bo trajal do 6. oktobra. Festival prinaša številne glasbene in scenske prireditve, parade po mestu, razstave, kulinarične, zabavne in druge dogodke, ki so prava paša za oči in ušesa. Dogajanje je podprto z najsodobnejšimi tehnologijami. Festival v Šanghaju prirejajo od leta 1990, vsako leto ga obišče približno osem milijonov obiskovalcev. »Povabilo smo prejeli neposredno od organizatorjev turističnega festivala v Šang- haju, kjer so bili očitno navdušeni nad našim nastopom v Moskvi leta 2016. Vzpostavili so stik z našimi mažoretami, potem smo se pogovorili in se soglasno odločili, da se bomo festivala udeležili,« je o tem, kako je do tega gostovanja sploh prišlo, povedal Gašper Salobir, vodja Laške pihalne godbe. Na festivalu bodo izvajali predvsem slovenska dela, saj bodo na njem zastopali našo državo. »Glede na to, da nam organizatorji niso predpisali točno določenih skladb, saj gre za turistični in ne glasbeni festival, smo repertoar sestavili sami. Ta bo obsegal pretežno dela slovenskih avtorjev, pri čemer je seveda nepogrešljiv Vinko Štrucl, igrali bomo napeve Slavka Avsenika, Alpskega kvinteta in ostalih slovenskih avtorjev, ki sodijo v naš god-beniški repertoar,« je še dejal Gašper Salobir. Ker je gostovanje vedno bliže, se bližajo tudi zaključne priprave na nastop. »Kot je že naša tradicija, imamo vsako leto do festivala Pivo in cvetje kar zapolnjen urnik, saj na tem festivalu nastopamo vsak dan, zato smo že imeli kar intenzivne vaje. V minulih dneh smo imeli malo dopusta, čeprav to ne pomeni, da smo čisto počivali, saj smo imeli tudi nekaj nastopov, nismo pa imeli vaj. Intenzivne vaje se bodo spet začele ta petek,« je Salobir še razkril pretekle dejavnosti godbe in načrte zadnjih priprav. Laška pihalna godba je z laškimi mažoretami nastopila tudi na tradicionalni slovenski noči v Novigradu, s katerim je pobratena Občina Laško. Sicer pa so bile za Laško pihalno godbo in laške mažorete priprave zahtevne z organizacijskega in logističnega vidika, da so s pomočjo sponzorjev in tudi z lastnim prispevkom zagotovili denar za približno teden dni trajajoče gostovanje na Kitajskem. Foto: FB Laška pihalna godba EKTRARNE ZEUS IZVEDETI VEC? VPIŠI SE NA FAKULTETO ZA ENERGETIKO! Prijavni roki: Dodiplomski programi avg ■ avg 22129 Podiplomski programi Študiraj v Velenju in postani inženir energetike Fakulteta za energetiko je članica Univerze v Mariboru, ki svoje študijske programe izvaja v Krškem in Velenju. Študenti se lahko odločijo za študij energetike na prvi stopnji, kjer lahko izbirajo med visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom, v nadaljevanju pa lahko študij nadaljujejo tudi na magistrskem ter doktorskem študijskem programu Energetika. Fakulteta za energetiko je za študijsko leto 2019/20 za vpis v prvi letnik razpisala 127 mest za redne študente in 45 mest za izredne študente, skupaj je torej 172 razpisanih mest za visokošolski strokovni, univerzitetni, magistrski in doktorski študijski program. Zaradi povečanega interesa državljanov držav nečlanic Evropske unije, je v letošnjem letu razpisanih večje število mest za tujce za vpis v 1. letnik, in sicer skupaj 64. Glede na veliko povpraševanje po inženiijih energetike, je zaposljivost diplomantov po zaključku študija nadpovprečno visoka in znaša glede na podatke iz Alumni kluba Fakultete za energetiko ter podatke iz ZRSZ več kot 95%. Delodajalci diplomante Fakultete za energetiko prepoznavajo kot perspektiven kader s potrebnim znanjem s širokega področja energetike. Poleg podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije, prenosom, upravljanjem in trgovanjem z energijo ter vzdrževanjem energetskih sistemov, po energetikih povprašujejo tudi podjetja, ki se zavedajo pomembnosti učinkovite rabe energije in s tem povezanimi vplivi na stroške poslovanja. Zelo pomembno je namreč poudariti, da je Fakulteta za energetiko edina fakulteta v Sloveniji, kjer se izobražujejo inženirji energetike in so tudi edini, ki v času študija pridobijo kompetence na področju energetike tako s področja elektrotehnike, kot tudi strojništva. Vse zainteresirane za študij na Fakulteti za energetiko vabimo, da svojo prijavno vlogo za študijske programe prve stopnje oddajo od 22. do 29. avgusta ter za študijske programe druge in tretje stopnje do 8. septembra 2019. Fakulteta za energetiko bo za bodoče študente na prvostopenjskih programih v zadnjem tednu septembra organizirala tudi uvajalni tečaj matematike, kije namenjen vsem, ki želijo pred pričetkom študij a ponoviti oziroma izboljšati svoje znanje s področjamatematike. Priključi se tudi ti! Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko FAKULTETA ZA ENERGETIKO krSko - vslenje Inštitut za Institute of energetiko Energy Technology 10 KULTURA Gibnoza po šestih letih spet v Celju Zala PezdjrCeIje ni več mesto duhov Pretekli teden se je v Celju končal poletni pleseo-raziskovalni projektGibnoza, kilo se ga udeležili dva glasbenika s Švedske in tri plesalke s Švedske, Finske in iz Slovenije. Pod vodstvom plesalke in koreogra-finje Zale Pezdir so udeteženci projekta raziskovali temo poslušanja. BARBARA GRADIČ OSET Udeležence je zanimalo, kako znamo poslušati v vsakdanjem življenju, kako v plesu, kako v glasbi in kako se plesalci in glasbeniki poslušajo med seboj. Svoje ugotovitve so strnili v 20-minutno plesn o-glas-beno predstavo,ki se je jov-nosti predštavila štirikrat, in sicer v Muzeju novejše zgodovine Celje, v celjski otroški knjižnici in pred kavarno Miško Knjižko pri Onrvdnji knjižnici Celjn. Tako je Giinoza v Celju v šsedibm ih dnevih ponudila šest javnih dogodkov, poleg. švedskega ljudskega večera, kise je zgodil že prvi din, so udeleženci zadnji dan im-proviziraliv sredi šču me sta. Staro- nova poznanstva Zala Pezdir se je pred dvanajstimi leti preselila na Švedsko, kjer zdaj v plesni šoli v Uppsali poučuje ples. Kako se je bilo vrniti v Slovenijo po šestletnem premoru? »Po eni strani je bilo, kot da sem začenjala z ničle, Zala Pezdir (prva na desni) je zadovoljna z mednarodnim projektom Gibnoza. saj se je moja mreža znancev že zelo skrčila. Začetki terjajo ogromno energije in pri marsikaterem opravilu se znajdeš sam. Nekatere stvari so bile bolj tekoče, kot sem navajena na Švedskem, spet druge stvari so me spra- vljale v obup. Ampak pod črto sem zelo zadovoljna s projektom. Medtem ko sem lahko obnovila nekatere stare stike, sem v Celju pridobila tudi nova poznanstva. In predvsem sem mesto opazila v novi luči, Celje ni več mesto duhov, kot sem ga imela v spominu, ampak tudi poleti svojim prebivalcem ponuja veliko dostopne kulture, kar dela mesto živo in lepo,« je zaključila Zala Pezdir. Foto: SHERPA Bosa v ritmih bossa nove Na Ramni plaži ob Slivniškem jezeru je avgustovski večer odmeval v temperamentnih brazilskih ritmih. Predstavila se je glasbena zasedba iz Savinjske doline Bosa znova, ki se štiri leta ukvarja z izvajanjem glasbene zvrsti bosa nova. Glasbena zvrst bossa nova se je rodila v petdesetih letih prejšnjega stoeltja v Braziliji in ta način izvajanja glasbe je zasvojil zasedbo Bosa znova, ki jo sestavljajo radijski voditelj Matjaž Romih, njegova žena Vanja in tolkalist Žiga Šercer. Lepo število obiskovalcev ob Slivniškem jezeru je uživalo ob prijetnih poletnih ritmih in se hladilo ob paleti različnih koktejlov. Dogodek je bil del Šentjurskega poletja, ki ga pripravlja Občina Šentjur. Kino na prostem Naslednji dogodek v sklopu Šentjurskega poletja bo danes zvečer, ko bodo obiskovalci na ploščadi pred Ipavčevim kulturnim centrom lahko uživali v filmski projekciji kina na prostem, ki ga pripravlja Knjižnica Šentjur. Na filmskem platnu si boste lahko ogledali zgodbo o strastni okoljevarstveni aktivistki. Izbran film z naslovom Bojevnica je tudi zmagovalnifilm zadnjega Liffa. BGO Prijetna temperatura/dopust/ mir... in knjige Knjige za poletno branje po izboru Dana Podjeda ■4S3T». Ш / i»*, 1 v* ш м J Če nimate idej, kaj bi brali v času dopusta, vam ponujamo pet knjig za branje po izboru antropologa in raziskovalca Dana Podjeda. KaiiFu Lee: AI Superpowe rs (Supersile umetne inteligence) Fantastična knjiga, ki na trenutke zviniznanstvenofantastično, a je kruto realistična. Najprej razbije stereotip o Silicijevi dolini kot vodilnem tehnološkem središču, nato opozori na vzpon Kitajske, ki bo prej ali slej prevzela globolno prevlado na področju razvoja umetne inteligence. Umetna zavest,kise po malam prebuja, skoraj zagotovo ne bo razmišljala po angleško, temveč po kitajsko. Victor Davis Hanson: The Case forTrump (Trumpu b zagovor) Tuši oi sovražite, prezirate in zaničujete ameriškega predsednika? Potem se vam splača prebrati knjigo, v kateri kredibilna oseba z »druge strani«, namreč akademsko podkovan Trumpov volivec, podpornik in zagovornik, pojasni, zakaj je prfiešni »pb°boy« s čudno peičesko edinaprava šzbira za ZbA in svet. Po prebranem bolje razumemo, zakaj je Slavoj Žižek, ko so ga pred ameriškim i predsedniškimi volitvami pobarali, kdo bi bil njegova izbira - Hillary Clinton aliDonald Trump - izstrelil,cla bi volil Trumpa. Roger McNamee: Zucked (Zucknjeni) Budnica zv vse,kinekajkrat na dan kompulzivno kliknejo na Facebooko-vo ikonico na prenosnem telefonu in preveriju, kdavšička njihoveobjave. McNomee,kije bil eden zgodojih investitorjev v podjetje Facebook in je podrobno seznanjen z njegovim delo-vanjem,razkrije, Da je omreoje, ki ga uporablja več kot dve milijardi ljudi, že zdavnaj prešlo na temno stran. Omogoča namreč srhljive posege v zasebnost ljudi in spodbuja vzpostavljanje šigitalneoa totalitarizma na svetovni ravni. Cal Newport: Digital Minimalism ([Digitalni minimaNzem) D prajšnji kvjigi z naslovom Deep Work (Globo ko delo) je Newport ovisal. zaiaj se je v časn, ko našo zbranost moti vedno več napravin aplckacij, nujno zavzeti za bolj poglobljen način dela. V novi knjigi s prstom pokaže na tr motilce, ki preprečujejo, da bi se poglobili v delo in si privoščili sprostitev in odklop. Prvi korak, ki ga priporoča. je izbris aplikacij za dosšop do omrežij s telefona, naslednji je jaena opredelitev prostega in delovnega časa. Newportova knjiga je v času digitalne navlake bolj pomembna kot vodoiki Marie Kondo, ki so namenjeni pospravljanju fizičnega prostora. Miha Mazzini: Drobtinice Po štirih svežih in vročih knjigah je čas za odklop in ohladitev možganov z legendabnim domačim rnmanom, ki je nastal, ko jo Jugoslavija že pokala po šivih, bratstvo in eaotnost pa sta se vedno bol. krhala. V času sprememb se glavni junak o heimonovabem železarskem mestu na obrob|u Slovenije uknarja t pomembnim problemom: kje in kako kupiti stekleničko dragega parfuma? Četudi ste knjigo morda že prebrali, se jo splača ponovno ... inpanovno... inponovbo. Prinaša namreč izvrsten vpogled v polpreteklo zgedoviuo in spomni, kako osvobajajoče preprosto je bilo žialjenjb v prehdigitvlnem in pred-trumpovskem času. BGO Foto: arhiv NT (GrupA) INFORMACIJE 11 Fakulteta z mednarodnimi akreditacijami, ki daje praktično znanje Na dinamični fakulteti v Celju ponujajo sodobno znanje poslovanja in ekonomije, ki ga študenti pridobijo od priznanih predavateljev in strokovnjakov iz gospodarskega okolja. Tekom študija imajo študenti možnost svoje znanje nadgraditi še z najmanj 6-tedensko strokovno prakso v podjetjih. To jim omogoča stik z realnim poslovnim okoljem in potencialnimi delodajalci, ki jim predajo dragocene izkušnje. Izobraževanje bodočih managerjev in ekonomistov na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije je v poslovni svet vpeto tudi skozi ekskurzije v podjetja, predavanja domačih in tujih ekspertov iz prakse, z delom na projektih za podjetja, s podjetniškimi delavnicami in okroglimi mizami o aktualnih temah. Mednarodne izkušnje imajo priložnost študenti pridobiti skozi štipendirane izmenjave za študij ali prakso v tujini, mednarodne poletne šole, na akademskih konferencah in skozi predavanja številnih tujih profesorjev, ki gostujejo na fakulteti. Odličen karierni start, tudi do milijonov Na fakulteti se dobro zavedajo, da na uspeh posameznikov vpliva veliko veščin, zato se trudijo, da študentom ponudijo tiste, ki jim bodo pri poslovni karieri najbolj koristile. Veliko bivših študentov MFDPŠ je danes uspešnih in ponosnih na svoje dosežke. Eden teh je Nejc Volarič, uspešen prodajalec izdelkov v ZDA, Kanadi in Evropi. Blagovnim znamkam pomaga pri prodaji in grajenju prepoznavnosti. Tako mu je že nekaj let po diplomi uspelo zagnati posel z letnimi prihodki čez 1 mio EUR. Kot pravi, je bilo za njegov uspeh ključnih nekaj veščin, ki jih po navadi opisujejo zelo uspešni ljudje, a hkrati jih pooseblja tudi Mednarodna fakulteta: zapisani cilji, močna želja, trdo delo, druženje z drugimi uspešnimi ljudmi, dnevno izobraževanje in vlaganje vase, pogum, vztrajnost in potrpežljivost. Pravi, da se je na fakulteti izjemno veliko naučil in pridobil veliko dobrih prijateljstev. Pri uspehu mu je fakulteta pomagala s svojim zgledom in odnosom do podajanja znanja, prav tako pa se je čutil kot del skupnosti, ki spodbuja genialnost prav v vsakem študentu. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije International School for Social and Business Studies Celje • Slovenia • Europe odpiramo vrata do zanimivih poklicev! VPISI SE NA ŠTUDIJ V CELJU! Redni študij - brez šolnine tudi za zaposlene! Trimestri omogočajo bolj učinkovit študij Študij poteka v obliki trimestrov, kar pomeni, da študentje poslušajo praviloma dva, največ tri predmete naenkrat. To jim omogoča lažjo osredotočenost na študij posamezne snovi in sprotno osvajanje znanja. Mednarodne akreditacije programov Potrditev kakovosti izvedbe študijskih programov so tudi mednarodne akred-itacije avstrijske nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu AQA, ki sta jo dobila dodiplomski in podiplomski študijski program. Fakulteta je prav tako pridobila mednarodni certifikat hrvaške nacionalne agencije za znanost in visoko šolstvo AZVO. Vsi študijski programi imajo tudi akreditacijo Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. agency for science and higher education azvo Croatia Dodiplomska programa • Ekonomija v sodobni družbi - diplomirani ekonomist (UN) • Poslovanje v sodobni družbi - diplomirani ekonomist (VS) Magistrska programa • Management znanja - magister managementa • Vodenje in kakovost v izobraževanju - magister managementa izobraževanja Doktorski program • Management znanja - doktor znanosti Promocijsko besedilo PRIJAVNI ROKI: DODIPLOMSKI ŠTUDIJ: 29. 8. 2019 MAGISTRSKI ŠTUDIJ: 6. 9. 2019 DOKTORSKI ŠTUDIJ: 20. 9. 2019 .Гј M Mariborska cesta 7 03 425 82 40 www.mfdps.si info@mfdps.si 12 NAŠA TEMA WäM ■X. \ v/ ■ - E v. . V Л i- V- -i : Foto: Manca Ogrin 1,7 milijona planincev vsako leto obišče slovenske gore PZS ima 58.413 članov (leto 2018) 178 koč, domov in bivakov je v slovenskih gorah s 7.400 ležišči in z več kot 10 tisoč sedišči 2 tisoč planinskih poti v skupni dolžini več kot 10 tisoč kilometrov po vsej Sloveniji. Foto: Manca Ogrin Planinska infrastruktura nujno potrebuje sistemski vir financiranja Mačehovski odnos države do planinskih koč Turistični obisk Slovenije se povečuje, prav tako se povečuje število obiskovalcev slovenskih gora, tako planincev kot gorskih kolesarjev. Po zadnjih podatkih slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev. A kljub cvetočemu turizmu v Sloveniji večina vzdrževanja slovenskih planinskih koč in poti še vedno sloni na plečih prostovoljcev, država nima urejene sistemske ureditve podpore in če se to kmalu ne bo uredilo, bo prišlo do postopnega nižanja standarda urejenosti planinskih poti in koč. Prav zaradi ljudi, ki so jim planine in gore vir navdiha, so planinske koče še vedno zelo dobro obiskane, ponudba je vedno boljša, a še vedno to niso in ne bodo gostilne kot v dolini. BARBARA GRADIČ OSET »V gore hodi približno 350 tisoč slovenskih planincev, pri čemer jih je le 60 tisoč članov Planinske zveze Slovenije (PZS), torej je le vsak šesti planinec na naših poteh tudi naš član, breme vzdrževanja pa je v celoti na naših plečih. PZS ne zmore več zagotoviti dovolj sredstev za materialne stroške vzdrževanja, tudi potrebnemu prostovoljnemu delu na poteh smo markacisti komaj še kos. Vedno večji obisk na planinskih poteh pomeni večjo obremenitev, kar pomeni tudi veliko več dela za markaciste, saj je treba poti še dodatno zaščititi s protierozijskimi zaščitami in stopnicami,« je pred časom na mednarodnem simpoziju o planinski infrastrukturi izpostavil predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in dodal, da visokogorske koče zaradi kratke sezone in težkih visokogorskih razmer poleg stroškov gostinskih storitev in prenočevanja komaj pokrijejo stroške najosnovnejšega vzdrževanja koč: »Za posodobitev koč, ekološko in energetsko sanacijo nujno potrebujemo dodatne vire. V prihodnje pričakujemo izdatno finančno pomoč države, lokalnih skupnosti in turističnega gospodarstva, saj so naše koče in poti pomemben del turistične infrastrukture, ki jo nudimo brezplačno vsem, tako domačinom kot vedno bolj številnim tujcem.« Malenkostni razpisi Planinske koče so v lasti planinskih društev, v nekaj primerih so lastniki osebe, lokalne skupine oziroma druga društva. »Lastniki morajo sami poskrbeti za vzdrževanje in večje naložbe v obnove. V večini primerov gre za lastna sredstva in veliko ur prostovoljnega dela, predvsem pri vzdrževalnih delih. Država planinske koče prepozna kot športne objekte, s čimer lahko društva kandidirajo na razpisu Fundacije za šport, ki letno financira zgolj dve koči v vrednosti približno 20 tisoč evrov. Zadnji večji razpis, na katerega so se za potrebe investicij v planinske koče lahko prijavila društva, je bil v letu 2010,« je razložil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašni-kar. K temu še dodaja, da je glede planinskih poti podobno. Sredstev je izredno malo, nekaj malega organizacija dobi preko Fundacije za šport, ostalo so lastna sredstva PZS in društev ter veliko prostovoljnega dela. »Ni sistemskega vira financiranja vzdrževanja planinskih poti.« Vedno več turistov se odpravi v gore Gorski turizem je eden od stebrov turizma v Sloveniji, vendar država sredstva skoraj izključno namenja le za promocijo, ne pa tudi za ureditev potrebne infrastrukture. »Nerazumljiv je tako mačehovski odnos do planinskih poti in koč, ki so osnova za varna doživetja gora. Hkrati opažamo izjemno povečanje turistov na planinskih poteh in v kočah, se pravi niti ne planincev, ampak klasičnih turistov, ki v osnovi ne hodijo v gore, ampak se zaradi lepot slovenskih gora vseeno podajo v visokogorje, pri čemer je najbolj obremenjen predvsem osrednji del Julijskih Alp,« je še dodal Prašnikar. »Z gospodarskim ministrstvom se pogovarjamo za podporo, saj so koče pomembna turistična infrastruktura, saj brez brez njih in urejenih poti ne bi bilo gorskega turizma. Zaenkrat še nismo uspeli priti do rešitev, vemo, da sistemskih rešitev kmalu še ne bo, upamo, da se bomo dogovorili za poseben razpis za vdrževanje koč.« Kako je v tujini? V tujini imajo drugače organizirano financiranje planin- ske infrastrukture. V Avstriji nad vzdrževanjem planinske infrastrukture bdi krovna planinska zveza, pod katero v devetih deželah deluje dvanajst planinskih zvez, ki imajo skupno 545 tisoč članov ter skrbijo za 50 tisoč kilometrov planinskih poti in 475 planinskih koč s skoraj 25 tisoč ležišči. »Država brez posebnih razpisov za vzdrževanje planinskih koč nameni 3,5 milijona evrov. To je letni sistemski vir financiranja. V Južni Tirolski v Italiji imajo finančno manj bogat sistem, a prejmejo sistemska sredstva za vzdrževanje. Za vzdrževanje in obnovo 12 planinskih koč in 14 bivakov ter zavetišč lahko letno krovna zveza porabi 250 tisoč evrov.« Še ena je razlika v tujini: zelo zahtevne planinske poti večinoma urejajo profesionalci, v Sloveniji prostovoljci. Sodelovanje občin pri obnovi planinskih koč Občine imajo možnost vlaganja v turistično infrastrukturo tudi s sredstvi od turistične takse. V večini primerov gre za splošno infrastrukturo v urbanih delih občin, le redko pa sredstva namenijo planinski infrastrukturi. »Nekatere občine prepoznavajo planinske koče kot pomembne objekte za izvajanje turistične dejavnosti na lokalni ravni, vendar so to prej izjeme kot pravilo,« je povedal Prašnikar. V občini Luče sta dve planinski koči, ki sta poleti redno odprti, to sta koča na Loki in koča na Korošici. »Kočo na Loki ima v lasti in upravljanju Planinsko društvo Luče, ki ga letno financiramo s pomočjo razpisa za šport (redna dejavnost društva - rekreacija, tabori ...), pri investicijah v kočo oziroma planinskih poteh pa posebej pomagamo z dona-cijami, ker sredstva na razpisih niso namenjena temu. Na primer elektrifikacijo koče lani je skoraj v celoti pokrila občina. Koča na Korošici je bila uničena v požaru in čaka na obnovo. Koča je v lasti in upravljanju Planinskega društva Celje - Matica. Tudi obnovo te koče bomo financirali posebej, vendar do danes še nismo prejeli prošnje. Ko bo končan projekt za obnovo, bomo tudi to uredili,« je razložil direktor občinske uprave Občine Luče Klavdij Strmčnik. Da bi koče lažje in bolje poslovale, se je občina tudi odločila, da bo za polovico znižala turistično takso za prenočevanje v planinskih kočah. NAŠA TEMA 13 Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (foto: Vse večji obisk gora pomeni tudi večjo obremenitev za okolje in delovanje Manca Ogrin). planinskih koč in več dela za markaciste (foto: Manca Ogrin). Foto: Manca Ogrin Foto: Teja Podgoršek OB ROBU Greva gor v hribe vohat gorski zrak ... ven iz te sivine... Tako se začne pesem znane slovenske skupine in tako si velikokrat zapojejo slovenski planinci, ki množično obiskujejo svet gora in planin. Vedno več nas je, ki si telo in duha polnimo s tišino in z lepoto gorskega sveta. A ta svet ne samo daje, treba mu je vrniti nekaj v zameno, da ostaja takšen, kot je. Najprej z našim primernim obnašanjem kot tudi z zavedanjem, da so urejene in markirane planinske poti ter dobro urejene planinske koče delo prostovoljcev, ki svoje proste dneve darujejo društvu in nam, ki njihove usluge uporabljamo. To zavedanje lahko delno ublažimo vsaj toliko, da plačamo letno članarino, če že »rinemo vohat« gorski zrak. Resda z našim drobižem ne morejo obnoviti nove koče, da bo energetsko manj potratna in bo okolju prijazna s čistilno napravo, vseeno pa s tem pokažemo, da vemo, da ni vse samoumevno in da nam ni vseeno. Po drugi strani bi morala država denar, ki ga pobere od dobrega obiska slovenskih gora, vrniti v ta prostor. Kako bi lahko to bolje pokazala, da ji je mar, tako da bi sistemsko uredila način financiranja planinske infrastrukture. Vse prepogosto se spet zdi, da dobrih praks iz tujine ne znamo kopirati in ob tem najdemo tisoč in eno birokratsko oviro, a ko je treba kaj uničiti, takoj »zakapiramo«. BARBARA GRADIČ OSET Vedno več tujcev Slovenske gore dišijo tudi tujcem. Smernice v zadnjih desetih letih kažejo na stalno povečevanje deleža nočitev tujih gostov. »Na skupni ravni za vse koče po Sloveniji se delež prenočitev tujih gostov približuje 50 odstotkom, pri čemer nekatere koče v okolici Triglava beležijo tudi več kot 70 odstotkov nočitev tujih gostov.« V osnovi so tuji gostje manj zahtevni. »Slovenske koče in ponudbo v njih sprejmejo, takšne kot so. Veliko več težav imajo oskrbniki s slovenskimi obiskovalci. Po drugi strani v gore hodi vedno več turistov, ki nimajo pravega občutka za gorski svet in pričakujejo več udobja v kočah.« Vedno večji obisk gora s sabo prinaša tudi pritisk na okolje. Pogorel Kocbekov dom na Korošici (foto: GrupA) Koliko lahko tovrstno obiskovanje omejimo? »Omejitev je že samo zmogljivost planinskih koč in postelj za prenočevanje. Čeprav gre vse bolj v smeri, da Slovenci gore obiščejo v enem dnevu, vedno več nočitev v kočah opravijo tuji turisti. Obremenjenost koč predvsem vpliva na večjo obremenjenost voda v visokogorju, saj je v visokogorskih kočah težje zagotoviti učinkovito čiščenje odpadnih voda. Množice predstavljajo tudi povečanje možnosti nesreč, hkrati zmanjšujejo kakovost doživetja gora,« je zaključil Dušan Prašnikar. Dober kader v koči je težko dobiti Planinska društva imajo vedno več težav pri pridobivanju dobrega kadra v planinskih kočah. Izjemno velike potrebe po gostinskih delih v dolini zaradi stalnega povečevanja turistov v Sloveniji so povzročile, da se za delo v planinskih kočah za to primerni ljudje vedno manj odločajo. »Dejstvo je, da je delo v kočah specifično in nič kaj romantično in nekateri kar kmalu obupajo in ne zdržijo celotne sezone, kot je sicer dogovorjeno. Tako da je menjava osebja zelo pogosta, kar je tudi težava za društva, saj morajo vedno na novo uvajati in učiti osebje glede dela v kočah. Za oskrbnika sicer ne veljajo posebni predpisi. PZS priporoča, da je oskrbnik po izobrazbi gostinsko-turistične smeri oziroma da opravi seminar za oskrbnike planinskih koč, ki ga PZS organizira vsako leto v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled,« je razložil Dušan Prašnikar. Da je dober kader težko dobiti, pritrjuje tudi predsednik PD Celje - Matica Franc Povše. Celjsko društvo je lastnik štirih planinskih postojank: Frischau-fovega doma na Okrešlju, Doma planincev v Logarski dolini, okrepčevalnice Orlovo gnezdo pod slapom Rinka in Kocbekovega doma na Korošici. »Dober oskrbnik ni samo človek, ki se spozna na gostinstvo, ampak mora biti goram predan. Mora vedeti, kaj planinec potrebuje, mora poznati nevarnosti v okolici in mora tudi svetovati, kam se planinec lahko odpravi in ali je njegova oprema primer- Ш -t na za tovrsten podvig.« Čeprav z obiskom v kočah v društvu nimajo veliko opravka, so nanj posredno vezani. »Če je obisk dober, lažje povišamo najemnino.« Celotno vzdrževanje koče je na plečih društva, osnovno vzdrževanje je na plečih oskrbnika, kot je menjava žarnice ... Letos se v društvu končali obnovo Frischaufovega doma na Okrešlju. V njem so obnovili sanitarije, streho in kuhinjo. »Ko je treba planinsko kočo obnoviti, je to nujno treba narediti. Žal se zaradi takšnih stroškov manj vlaga v osnove planinstva, kot je sofinanciranje planinskih izletov. Žal gre večina društvenega denarja v obnovo naših koč. Če se zgodi katastrofa, kot se je pred leti na Korošiči, potem ima društvo povsem nove denarne obveznosti,« je še dodal Povše. Kocbekov dom na Korošici Travniška ravnica pod Ojstrico, imenovana Korošica, je zelo priljubljena pohodni-ška destinacija. Pred letom in pol se je tam zgodila katastrofa, ko je Kocbekov dom na Korošici pogorel, usodna je bila napaka ene od obiskovalk te planinske postojanke. V zadnjem času je bilo po-storjeno že marsikaj, v Planinskem društvu Celje - Matica se zdaj trudijo, da bi čim prej zgradili nov dom. Trenutno v društvu izdelujejo projektno dokumentacijo in začeli so postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predvideno naj bi se dela začela naslednje leto. Želja PZS je, da bi bila nova koča primer dobrih rešitev energetske in okoljske učinkovitosti ter po možnosti primer dobre prakse Na Korošici imajo postavljene tri zabojnike, v katerih bi radi uredili prostor za zasilno spanje kot tudi manjšo gostinsko ponudbo. 24. avgusta bo tradicionalni turnir v malem nogometu in do takrat bi radi uredili zabojnike za prvo pomoč. Sanjska služba pod Raduho Na planini Loka pod Radu-ho tik nad gozdno mejo stoji koča, ki je last Planinskega društva Luče. Že štiri leta za njo skrbita zakonca Kramar, ki sta se v tej koči pred desetletji tudi spoznala. Zakonca Kramar sta se po 25 letih zakona odločila, da bosta ljubezen ponovno obudila in odločila sta se, da bosta postala oskrbnika daleč od ponorelega sveta. Njuna energija se odseva v njenem delu. Živita in delata zato, da se poho-dniki v koči dobro počutijo. Po besedah Mojce Kramar so obiskovalci njune koče ljudje dobre volje. »Pohodniki, ki se oglasijo v koči, so večinoma domačini, veliko je zadnja leta tudi tujcev. Naša koča stoji na Slovenski planinski poti in je zato kar >prometna<. K nam prihajajo pohodniki s Smre-kovca in gredo naprej v Solčavo ali do koče na Grohatu.« Ponudba v koči je, kot se za planine spodobi, planinsko obarvana. »Ne dovolimo si, da bi ljudje narekovali našo ponudbo. Trudimo se, da ponujamo raznovrstne jedi na žlico. Ne kuham zrezkov ali kakšnih morskih sadežev. Pri nas so jedi na žlico, ki jih pripravimo po starih kmečkih receptih.« Ljudje, ki prihajajo, niso prevzetni niti glede prenočišč. »Koča je iz leta 1978, zato je temu primerno opremljena. Imamo skupna prenočišča, tako da nima zasebnih kopalnic. A do danes še ni bilo posebnih zadev in težav. V štirih letih z gosti nismo imeli niti enega problema, vedno se trudiva, da prideva gostom nasproti. K nam pridejo ljudje na praznovanje rojstnega dne in tudi na službene teambuldinge.« Mojca Kramar pravi, da že štiri leta hodi v sanjsko službo. »Moja sanjska služba res ni poležavanje, saj kot oskrbnica združujem številne vloge, od direktorice do receptorja, kuharja, natakarja, sobarice, psihiatra, rejca svinj do kravjega pastirja, a trenutno je ne bi zamenjala. Z možem z roko v roki premikava gore. Ko vidiš, da te imajo ljudje radi, ko vidiš, da pridejo zaradi tebe, ko pridejo zaradi naju, je to nekaj res nepozabnega.« 14 KRONIKA Vzrok za iztirjenja uradno ne bo znan še nekaj časa Obsežna preiskava nesreč pri Rimskih Toplicah Kar nekaj mesecev najverjetneje še ne bo znan natančen vzrok zadnje nesreče tovornega vlaka v Rimskih Toplicah. Naj spomnimo, da sta preteklo sredo popoldne - na istem mestu, kot je le nekaj dni prej iztiril del potniškega vlaka - iztirila lokomotiva in prvi vagon. Poškodovan ni bil nihče. Še ena nesreča se je zgodila točno na tem delu že leta 2012. Tovrstna preiskava okoliščin nesreče je zelo zahtevna, ne le v kriminalističnem delu, ampak tudi v delu, ki ga vodi poseben oddelek Ministrstva RS za infrastrukturo. Foto: Maja Robič SIMONA ŠOLINIČ Kot je znano, v sklopu projekta nadgradnje železniške proge Zidani Most-Celje zdaj izvajalci opravljajo gradbena dela na levem tiru med Rimskimi Toplicami in Laškim. Zato je proga na tem delu zaprta. Vsi vlaki iz Zidanega Mosta zato ob prihodu na postajo Rimske Toplice prehajajo na desno stran in vozijo v odklon. Kot je za medije pretekli teden povedal direktor družbe Slovenske železnice Infrastruktura Matjaž Kranjc, so se vse nesreče zgodile pri vožnji v odklon in pri zelo nizkih hitrostih. V Slovenskih železnicah pravijo, da je bila vsa infrastruktura v brezhibnem stanju. Ker razloga iztirjenja še ne morejo ugotoviti, so del tira, kjer je prišlo do iztirjenja, umaknili s proge in ga dali na pregled tudi zunanjim strokovnjakom. Dodajajo, da pri vzdrževanju ni bilo napak. Varnostna in kriminalistična preiskava Nesreče so se zgodile na delu, kjer je določena krivina, kjer je večji upor in je treba vožnjo prilagoditi ter zmanjšati hitrost. Morda so bile kretnice nekoliko obrabljene, a še vedno v mejah vseh standardov možne uporabe. »Gre za obsežno preiskavo,« pravi mag. Daniel Lenart, državni preiskovalec železniških nesreč in incidentov. »Preiskava ponavadi traja nekaj mesecev. Glede na evropsko direktivo je okviren čas eno leto, vendar je treba razumeti, da sta se zadnji nesreči zgodili tudi v času dopustov, kar prav tako vpliva na preiskovanje. Lenart omenja, da je treba do podrobnosti preiskati tudi nesrečo, ki se je zgodila le nekaj dni pred zadnjo, ko je v Rimskih Toplicah iztiril madžarski del potniškega vlaka. »S prevoznikom smo že vzpostavili stik, kajti ključno je, da so v preiskavi udeleženi vsi, ki so z nesrečo povezani. Gre za ogromno stvari znotraj preiskave, od meritev, pregledov vseh delov vlaka, infrastrukture,« omenja Lenart podrobnosti, ki jih morajo v takšni preiskavi upoštevati. Na koncu je treba izdelati tudi poročila in priporočila, da se takšni primeri ne bi več zgodili. Priporočila posebna komisija, ki izvaja to preiskavo, lahko poda prej, da lahko posamezno morebitno napako odpra- vijo pravočasno. V preiskavi so udeleženi tudi kriminalisti, a ti vodijo postopek ugotavljanja odgovornosti za nesrečo, ki pa ji je lahko temelj ravno ugotovitev iz strokovne preiskave ministrstva. »Opravljamo tako imenovano varnostno preiskavo, odgovornosti ne ugotavljamo,« pojasnjuje Lenart. Dodatne analize terjajo čas Čeprav ljudje mislijo, da je vzrok mogoče ugotoviti dokaj hitro, se preiskovanje železniške nesreče zelo razlikuje od preiskav klasičnih nesreč v cestnem prometu. »V našem primeru je ogromno tehničnih sredstev, ki j ih moramo pregledati. Od proge, vozil in posameznih delov vozil. Izvesti je treba tudi določene meritve, pridobiti izjave vsega osebja. Tako izločimo nekatere dejavnike in ugotavljamo razlog nesreče. To ni enostavno,« dodaja sogovornik. Pogosto se tudi zgodi, da pri preiskavi naletijo na določen problem, zaradi katerega morajo določen del predati v analizo različnim inštitutom, ki opravijo svojo preiskavo. In to spet terja čas. Če pri nesreči pride do zloma dela infrastrukture ali dela vlaka, je treba ugotoviti, zakaj je do tega prišlo. »V tem primeru je nujna analiza, ali je neko sredstvo bilo ustrezno izdelano in iz kakšnih snovi, ali je bilo dovolj trdno in podobno,« dodaja Lenart. Umrlo 31 ljudi Tudi delov vlaka v preiskavi ne pregledujejo na istem mestu, na katerem se je zgodila nesreča, čeprav so pozorni na to, da je pri tem čim manj logističnih težav. Vse je odvisno tudi od kraja nesreče. »Kretnice lahko pregledamo čim bliže kraju nesreče, lokomotive ponavadi v delavnici v Mostah, potniške vagone v delavnici na Ptuju, tovorne v Dobovi,« dodaja Lenart. Ob tem še omenja, da je ne glede na vse varnost železniškega prometa v Sloveniji na visoki ravni. Zadnja najhujša železniška nesreča se je v Sloveniji zgodila 14. julija 1984, ko je na žlezniški postaji v Divači stal potniški hitri vlak, ki je pripeljal iz Srbije. Vanj je trčil tovorni vlak. Umrlo je kar 31 ljudi, 34 jih je bilo poškodovanih. »Ko spremljam srečanja preiskovalnih organov železniških nesreč v Evropski uniji, lahko rečem, da je Slovenija na zavidljivi ravni in da imajo drugje veliko več takšnih dogodkov. Na žalost so se nesreče dogajale in se še bodo, saj jih ne moremo popolnoma izključiti. Na vse to vpliva več dejavnikov. Zato je pomembno, da jih ob vsaki nesreči natančno raziščemo,« še zaključuje Lenart. Zagorelo zaradi samovžiga sena V noči na torek je zagorelo v naselju Grušce v občini Šentjur. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju oziroma hlevu. Kljub hitremu posredovanju prostovoljnih gasilcev PGD Dramlje, ki so jim pomagali gasilci iz Lokarij, s Ponikve in iz Šentjurja, je požar stavbo uničil. Gasilci so uspeli rešiti nekaj živali, a ne vseh. Dežurna gasilska ekipa je ostala na požarni straži. Kriminalisti so na podlagi ogleda ugotovili, da je zagorelo zaradi samovžiga krme. Na stavbi je zgorelo celotno ostrešje, nastalo škodo pa ocenjujejo na 30 tisoč evrov. Foto: FB PGD Dramlje Poškodovala se je med prisilnim pristankom V ponedeljek popoldne se je na območju Mozirja hudo poškodovala 30-letna jadralna padalka. Nesreča se je zgodila med prisilnim pristankom. 30-letnica je s padalom vzletela z vzletišča za jadralne padalce na Golteh ter nameravala prijadrati do planote Ra-duhe. Ker so se vremenski pogoji nenadoma spremenili, je zaradi hitrega zgubljanja višine morala prisilno pristati na pašniku na območju Planine. Pri pristajanju se je hudo poškodovala. Reševalci so jo s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. Divjal po Mariborski cesti Policisti v Šentjurju so včeraj pri nadzoru prometa z laserskim merilnikom hitrosti ustavili 19-letnega voznika avtomobila, ki je vozil kar 104 kilometre na uro. Policisti prometne policijske postaje Celje pa so na Mariborski cesti v Celju imeli v postopku voznika, ki je po cesti, kjer je omejitev 50 km/h, vozil kar 128 km/h. Voznik je proti Vojniku vozil avto znamke BMW, tip 318 D. V postopku so policisti ugotovili, da gre za voznika začetnika, ki še ni dopolnil niti 21 let. Takoj so mu odvzeli vozniško dovoljenje, saj gre za prekršek, za katerega je predpisano 18 kazenskih točk, kar pomeni takojšnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Poleg kazenskih točk je za opisani prekršek predpisana tudi globa v višini 1.200 evrov. V Celju so policisti 42-letnemu vozniku zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja zasegli motorno kolo. Vozil je tudi pod vplivom alkohola, prav tako ni uporabljal varnostne čelade. Policisti so mu izdali plačilni nalog, napisali pa bodo tudi obdolžilni predlog. Nesreča zaradi prekratke varnostne razdalje Pretekli teden v četrtek so se na Celjskem zgodile tri hujše prometne nesreče. Poškodovanih je bilo več ljudi. Tudi naslednji dnevi niso minili brez trčenj v prometu. Prva nesreča se je zgodila izven Obrežja pri Laškem, in sicer na delu ceste, kjer je promet zaradi zoženja ceste označen s prometnim znakom prednost vozil iz nasprotne smeri. Pred znakom je pravilno ustavil voznik tovornega vozila, za njim enako tudi 32-letni voznik avtomobila. Kot tretji je pripeljal 76-letni voznik avtomobila, ki je zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo trčil v zadnji del vozila 32-letnega voznika. Ta se je prisebno in hitro odzval in zavil desno na parkirišče ter tako preprečil, da bi njegovo vozilo trčilo še v tovornjak pred njim. V trčenju sta bila oba voznika lažje poškodovana, huje pa je bila poškodovana 77-letna sopotnica v vozilu 76-letnega voznika. Isti dan se je nesreča zgodila še izven naselja Pečica. V tem primeru se je poškodovala sopotnica na motorju. 78-letni motorist je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča z nogo trčil v desni robnik, izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal na travnik in nato še v jarek. Motorist se je poškodoval tudi v Laškem, in sicer v trčenju avtomobila in motorja. Nesrečo je povzročil 23-letni voznik avtomobila, ki je pripeljal iz celjske smeri in je v semaforiziranem križišču zavijal levo, pri čemer izsilil prednost 42-letnemu motoristu. Dan kasneje se je huda nesreča zgodila še na poti z Mrzlice proti Zabukovici. 48-letni kolesar je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad kolesom, padel po vozišču in se pri tem hudo telesno poškodoval. V soboto so morali reševalci nujne medicinske pomoči posredovati še na cesti Dobrna-Velenje. 53-letni voznik motorist je vozil po regionalni cesti proti Velenju. Ko je pripeljal do odcepa za Lokovino, je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal s ceste in se pri padcu hudo telesno poškodoval. PODLISTEK / BUKVARNA 15 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Vladimir Kos: Kot sonca zlat zaton Dr. Milko Mikola Westni - celjski veleindustrialci (19) Epilog Kot vidimo, je konec vojne leta 1945 hkrati pomenil tudi konec zgodbe o Westnih kot celjskih veleindustrialcih. Ta zgodba je trajala okroglega pol stoletja. Komunistična oblast jim je vsa podjetja v Sloveniji in drugje v Jugoslaviji zaplenila in jih podržavi-la. Poleg podjetij v Jugoslaviji so Westni po vojni izgubili tudi vsa svoja podjetja na Poljskem in v Romuniji, ker so tudi tam oblast prevzeli komunisti, ki so njihovo premoženje zaplenili oziroma nacionalizirali. Po pobegu Maxa Adolfa Westna iz kazenskega taborišča v Kočevju novembra 1945 so vsi trije Westni in člani njihovih družin živeli v tujini. Avgust, ki je bil brez otrok, je s svojo ženo Olgo, roj. Vodo-šek, že leta 1944 odšel v Švico in je živel najprej v Zürichu, nato se je preselil v Merano na Južnem Tirolskem. Od vseh nekdanjih podjetij mu je ostala samo še tovarna emajlirane posode v Bassa-nu v Italiji. Umrl je 15. maja 1960. Njegov brat Adolf je z ženo Annemarie ter s hčerkama Ilse in Liselotte živel v Avstriji, najprej v Kalwangu na Štajerskem, nato v Lienzu v Vzhodni Tirolski. V Zvezni republiki Nemčiji je v mestu Wirges ob Renu imel jame za glino, ki jo je njegovo podjetje v velikih količinah po zelo ugodni ceni izvažalo v Ameriko. Umrl je januarja 1952. Max Adolf Westen je po pobegu iz Jugoslavije v Avstrijo novembra 1945 s svojo ženo Irene ter z otrokoma Maxom in Hansijem živel pri svojih starših v Kalwangu v Avstriji, od koder se je leta 1947 izselil v Argentino. Po navedbah Udbe je bil to prisiljen storiti, ker naj bi mu zaradi nedovoljene trgovine z opijevimi derivati bila za petami angleška policija. Ker je s tem omadeževal dobro ime Westnov, naj bi ga k pobegu v Argentino prisilila tudi njegov oče in stric Avgust. Da bi si tam lahko ustvaril življenje, mu je stric Avgust dal ali posodil 400 tisoč švicarskih frankov. S tem denarjem je v predmestju Buenos Airesa s svojim šoferjem, ki ga je novembra 1945 prepeljal čez avstrijsko mejo, ustanovil mehanično delavnico (neke vrste avtoservis), pozneje pa je ustanovil še pekarno na električni pogon. V Argentini naj bi vsaj določeno obdobje živel pod izmišljenim imenom. Umrl je 1. julija 1955. Konec Sehmereert'üllt -reben wir Nachricht vom Ableben meines finnigen treuen Sohnes, büW. meine? lieben Mannen unseres tretfsorgenden Vaters, Mrtiders, Schwagers und Neffen, des Verrtx Dipl.-Ing. Max Adolf Westen der diu 1. Juli 1955, 41 Jahre alt, nach siebenjähriger Tätigkeit in Buenos Aires nach schwerer Operation einer tückischen Krankheit erlegen ist. Die Beisetzung erfolgte in Buenos Aires. h i e n г / Osttirol, Linker Drau we g 7 Buenos Aires, Beeear Juan. Jose Diaz 2075 TV i en, Münk lir ei te r-straße 20 Ransbach, Westemaid Hau« im Eichhol7, V«ran. Cavouistraße 3fi Im Juli 1055. Annemarie Westen, 'geb. HUnermann, Mutter Irene Westen, geb. Darebnitschek, i; a 1.1 i n Maxi im,! H an si Westen, Kinder Ilse Hötzl, «cb. Westen, Schwester Dr. Wilhelm Hötzl, Schwa p er Liselotte Wildert, geb. Westen, Schwester Arno Witgert, Schwager Annemarie Westen, Schwester August Westen, Onkel www.kamra.si •kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Statt jeder besonderen Aazeifre Osmrtnica Maxa Adolfa Westna ALBUM S CELJSKEGA Obiralki hmelja na obrobju Celja, okoli leta 1950 Še sredi preteklega stoletja so bile običajne številnejše družine in mladi so se hoteli čim prej osamosvojiti - nekateri z nadaljevanjem šolanja, da bi tako pridobili dobro službo, drugi so si prizadevali čim prej najti zaposlitev in zaslužek, s katerim so si izboljšali stanje v denarnici, a tudi pripomogli družinskemu proračunu. Tudi v tedanjih časih ni bilo lahko najti službe, vendar se je za pridne roke vedno kaj našlo. Možnosti za zaslužek so predstavljala različna sezonska dela, na primer nabiranje borovnic, malin in drugih darov narave. V drugi polovici avgusta so se predvsem dekleta odpravila za štirinajst dni obirat hmelj. Pridno so polnila košare, ki so veljale za merilo opravljenega dela in seveda izplačilo. Hmelj so takrat obirali še ročno, pred tem je bilo treba podreti hmeljevke s pomočjo »mačka«. Pri tem delu je bilo treba imeti nekaj spretnosti in moči, zato je bilo to opravilo običajno prepuščeno moškim. Prispeval: Roman Zupanc Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, Info: 03-426-17-00 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Slovenske pesmi z Japonskega Nekoč pred desetletji sta nas otroke v Pionirskem listu navduševala še danes priljubljena Kavboj Pipec in Rdeča pesa. Strokovnjaki dandanes ocenjujejo, da je to »stri-povska mojstrovina«. Njen avtor je ilustrator in satirik Božo Kos, pionir slovenskega otroškega stripa. Njegov nekoliko manj znan brat, danes 95-letni pesnik in filozof dr. Vladimir Kos, se je izkazal na drugem področju. V daljnem Tokiu že dolga desetletja pesni v slovenskem jeziku. »Naj tu o koščku Tokia zapojem / ob šestih v jutru, ki je zrak iz rož, / razcvelih na umirjeni jeseni / med lučkami na cesti v Hanzonom.« To je odlomek iz Vladimirjeve pesmi Košček Tokia pred novim letom iz lanske pesniške zbirke Kot sonca zlat zaton. Kosova poezija je med slovenskimi avtorji nekaj posebnega. »Vladimir Kos je oblikoval svojstven pesniški izraz, v katerem se poleg slovenske tradicionalne pesniške oblike in japonske tanka pesmi pojavlja modernistični pridih,« je o avtorjevem delu zapisala Maja Melinc Mlekuž. Na daljnem Japonskem Kosu domotožja ne manjka. »Na lep papir položim te besede: / z izpeto kla-rineto sonce gre v odsev, / a hribi, travniki in zadnje grede / ponavljajo še zmerom zlat napev.« Tako je avtor zapisal v svoji pred šestimi leti nastali pesmi Vrtnica prekmurske pampe, v kateri opaža Melinc Mlekuževa tudi domotožje. Vladimir Kos se je rodil v Prekmurju v zanimivi družini s petimi otroki. Oče je bil katoličan, mati je bila slovenska Judinja. Starša sta se dogovorila, da bodo imeli njuni sinovi katoliško vzgojo, za hčere sta izbrala judovsko. Družina se je kmalu po Vladimirjevem rojstvu preselila v Maribor, kjer je objavil svoje prve pesmi že kot petošolec. Druga svetovna vojna je Kosovo družino, ki so jo nacisti izselili v Srbijo, hudo prizadela. Vladimir se je s ponarejeno listino rešil v Ljubljano, od koder so ga fašisti poslali v taborišče Gonars. Od tam ga je rešilo papeževo posredovanje. V okupirani prestolnici se je nato vpisal na študij teologije in objavljal pesmi. Melinc Mlekuževa omenja iz tistega obdobja pesem Tokio išče srečo, čeprav si Vladimir ni predstavljal, da bo tam nekoč njegov dolgoletni dom. Po drugi svetovni vojni se je umaknil na Koroško. Končal je študija teologije in filozofije ter opravil doktorat iz duhovne teologije. Leta 1956 je kot jezuitski misijonar odšel v Tokio. Tam je deloval med socialno ogroženimi otroki in ostarelimi ter predaval na univerzi. Vse do leta 1993, ko mu je bilo vrnjeno slovensko državljanstvo, je bil brez vsakega državljanstva. Dve leti pozneje se je po dolgega pol stoletja vrnil v prvo domovino, ki je končno priznala njegovo literarno veličino. Od leta 1995 izhajajo njegove pesniške zbirke tudi v Sloveniji in pred petimi leti je Kos prejel doma nagrado Prešernovega sklada. Dobil jo je za pesniški zbirki Pesmi z japonskih otokov ter Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. BJ »Pesem je kot sneg iz snežnih zvezd: / krog jezera pod njimi veje spijo, / sanjajo o vigredi na cesti, / ki pelje daleč tja v nesmrten sij,« je zapisano v Kosovi pesmi Kot sonca zlat zaton, po kateri je naslovljena tudi njegova lani izdana pesniška zbirka. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo aiLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Potrebujete varen, zanesljiv, ugoden, hiter prevoz? Taxi Maxi Celje Taxi Maxi je podjetje iz Celja, ki se ukvarja z javnim prevozom potnikov. Ima trinajst taksi vozil. Opravlja prevoze po Celju in celotni Sloveniji ter tujini. Če potrebujete prevoz na letališče oziroma z letališča, pokličite Taxi Maxi. Morate k zdravniku? Taxi Maxi vas odpelje od vaših vrat in pripelje do vrat želene lokacije. Vas skrbi, ker ste doma iz okolice Celja? Skrbi so odveč, pokličite Taxi Maxi na 070-400-300 ali 070-400-200. Vozniki so dosegljivi 24 ur na dan 365 dni v letu. Podjetje Taxi Maxi je urejeno, zanesljivo in seveda hitro, za kar skrbi njegov dispečerski center, kjer telefonist ali telefo-nistka urejata prevoze. Trenutno v podjetju delujejo tudi s hitro. Stanke, ki redno uporabljajo prevoz, so deležne od taksi službe Taxi Maxi tudi določene ugodnosti. V podjetju Taxi Maxi se zavedajo, da so pokojnine slabe, zato so pripravili popust za upokojence. To velja tudi za osnovnošolce, saj se zavedajo, da imajo starši obveznosti in nimajo časa vsako jutro peljati otroka v šolo ali iti po njega po koncu šole. O taksi prevozih se lahko dogovorite za cel mesec ali leto. Vaš Taxi Maxi Celje v primeru dolgoročnega sodelovanja vsakemu staršu ponuja tudi popuste oziroma ugodnosti. Za več informacij pokličite na 070-400-300 ali 070-400-200. PRENESI APLIKACIJO TjQXI , maxi Celje Prenesi aplikacijo Taxi Maxi Celje in naroči taksi. pomočjo sodobne aplikacije taksi službe Taxi Maxi Celje, ki jo lahko dobi vsak uporabnik telefona android v aplikaciji Trgovina Play. Na tej aplikaciji lahko vsaka stranka, ki želi taksi prevoz, vidi, kje so prosta vozila, kar je zelo enostavno in seveda Taxi Maxi vedno poskrbi za stranke, saj se v podjetju zavedajo, da brez vas ne bi bili tako uspešni in zanesljivi, kot so bili doslej. Zelo so ponosni na priznanje, ki so ga dobili po glasovanju ljudstva za najboljši taksi v Celju. Sicer pa v njihovem podjetju PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI (C 101__IE IN NAROČI TAXI OPTIKA PAKA VELENJE Rudarska cesta 1, Velenje H TOVARNIŠKA prodaja očal, itv^ BREZPLAČNI PREGLED DIOPTRIJE, \LA NA RECEPT (brez doplačila) (H ga i I.»irEffc A f , Pogodbeni partner ZZZS П31 4Q4 7ПП Taxi Maxi čaka na vas z zanesljivimi in s klimatizirani avtomobili. J sprejmejo vsako kritiko in pohvalo, saj s tem izboljšujejo delo ter cenijo vsako dobro ali slabo besedo. Vsaka stranka ob prevozu prejme tudi kupon za sodelovanje v nagradni igri, glavna nagrada pa bo SAMSUNG telefon. V primeru, ko želite prevoz, daljšioddesetkilometrov,sedo-govorite z dispečerskim centrom, kjer vam bodo odobrili dodaten popust. Imajo tudi dve vozili za šest oseb in šoferja, na kar seveda prav tako opozorite pri naročilu. Voznike Taxi Maxi najdete predvsem na železniški postaji v Celju, pri Celeiaparku oziroma avtobusni postaji, pri Planetu Tuš Celje, Tušu v Novi vasi (pri kiosku), pri stavbi mestne občine Celje in Tušu v centru Celja v Gubčevi ulici (nekdanji T oziroma sedanja slaščičarna in pekarna Rolca). V podjetju Taxi Maxi so ponosni na svoj kolektiv, saj voznikom lahko zaupate, so prijazni ter pripravljeni pomagati. Čas je denar. Tega se zavedajo tudi v Taxi Maxi službi, zato čakalna dobi ni dolga (5 do 10 minut), saj imajo veliko vozil, v primeru povečanega povpraševanja pa bodo zagotovo dokupili vozila, samo zato, da bi ugodili tako časovno kot cenovno uporabnikom storitev. Prepoznali jih boste po rumenem napisu na vozilu Taxi Maxi ter čistem, urejenem ter tehnično brezhibnem vozilu. Posebej za starejše imajo tudi vozila, ki so visoka, saj vedo, da težko sedejo v nizka vozila, zato so se tudi prilagodili upokojencem. Samo za vas torej vaš Taxi Maxi 070-400-300 ali 070-400200 ali s pomočjo aplikacije Taxi Maxi Celje. (3EW£JBOLJŠITAXj N€2JE MESTO МааЉ? aSzsi PrtdMdnik tanko Ki a Po izboru ljudi najboljši taksi. Taxi Maxi. To je tisto, kar daje energijo za to, da so v podjetju iz dneva v dan boljši. IZDELAVA FASAD ? SALON KERAMIKE GRADBENI МДТРШЛ1 jmhi -^аир5! I bit D?GJÄALIZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.si ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Skladiščnik m/ž (Šmartno ob Paki) Opis delovnega mesta: prevzem dobavljenega materiala, izdaja materiala ali proizvodov, vodenje zapisov in evidenc o prejetem in izdanem materialu, orodjih in izdelkih, vodenje zapisov in evidence o zalogah, ostala dela po navodilu nadrejenega. Pričakujemo: izkušnje na področju skladiščnega poslovanja, ki so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Laser operater m/ž (Žalec) Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, računalniško pismenost, izpit za upravljanje viličarja (zaželeno, ni pogoj), zaželene delovne izkušnje z delom na stroju za laserski razrez (ni pogoj), zanesljivost, odgovornost, organiziranost, fizična moč, motiviranost za delo. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim preizkusnim obdobjem, urejeno delovno okolje, 3-izmensko delo od ponedeljka do petka, občasne delovne sobote, redno in pošteno plačilo, takojšen pričetek dela. Prijave zbiramo do 24. 9. 2019. VI-JA, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Skladjščnik - viličarist m/ž (Žalec) Od kandidatov pričakujemo: izpit za upravljanje viličarja, 1 leto delovnih izkušenj z delom z viličarjem in v skladišču, srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, računalniško pismenost, zanesljivost, odgovornost, organiziranost, fizično moč, motiviranost za delo. Kandidatom nudimo: urejeno delovno okolje, dopoldansko delo od ponedeljka do petka, občasne delovne sobote, redno in pošteno plačilo, zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim preizkusnim obdobjem, takojšen pričetek dela. Prijave zbiramo do 16. 9. 2019. VI-JA, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir m/ž (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova ulica 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Pek / delavec v pekarni m/ž (Celje) Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje pa samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka, ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izku-šenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Voznik - dostavljalec m/ž (Celje, teren) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe -srednja poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B--kategorije, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljal-ca viličarja, računalniška pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene, usposabljanje po programu HACCP. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Knjigovodja -administrator m/ž (Nova Cerkev) Od kandidata pričakujemo: najmanj V. stopnjo izobrazbe tehnične ali ekonomsko-komercialne smeri, zaželene delovne izkušnje, znanje nemškega ali angleškega jezika. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi cer-tificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 6. 9. 2019. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar, natakar barist m/ž Pričakujemo: najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, ki bo naše goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila, hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij. Nujno: dobro znanje slovenskega jezika, osnovno angleško, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 10. 9. 2019. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialni referent m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, prodajne in pogajalske veščine, izpit B-kategorije, napredno poznavanje MS Officea, komunikativnost, zmožnost presoje, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office), visoko stopnja profesionalne samozavesti in izrazito željo po učinkovitosti in uspešnosti. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Operater CNC m/ž (Velenje) Kandidat bo prevzemal dokumentacijo (operacijski list) in izvajal program obdelave na CNC--laserskem rezalniku pločevine, nastavljal CNC-laserski rezalnik pločevine in pripravljal CNC-stro-je, orodja in priprave za delo, preverjal ustreznost materiala in ga pripravljal za obdelavo, rezal pločevino glede na zahteve, podane z delovnim nalogom in izvajal zahtevnejše dimenzijske meritve in kontrolo hrapavosti ipd. Pričakujemo: vsaj 1 leto izkušenj na podobnih delih, poznavanje CNC--strojev (laserski rezkalnik) in naprav je prednost. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. 13 MojeDelo.com Komunalni delavec na pokopališču m/ž (Celje, Teharje) Iščemo motivirane sodelavce z željo po dolgoročnem sodelovanju. Nudimo vam delo v prijetnem okolju in zaposlitev za nedoločen čas z rednimi mesečnimi plačili, s predhodnim poskusnim obdobjem. Veking, d. o. o., Teharska cesta 54, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Procesni elektro inženir m/ž (Hrastnik) Karierni izziv za strokovnjaka, ki bo zasedel pomembno mesto na področju elektro vzdrževanja in PLC--programiranja v proizvodnem delu podjetja. BOC Institute, Pegamova ulica 12, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Grafični oblikovalec DTP m/ž (Slovenske Konjice) Ste ustvarjalna oseba? Imate izjemen portfolio dosedanjega dela na področju grafičnega oblikovanja? Pridružite se naši uspešni ekipi. AD Vita, d. o. o., Tovarniška cesta 7b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Asistent pri vzgoji otrok m/ž (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: varstvo otroka, starega 3 leta, skrb zanj in pomoč pri učenju, izobraževanje otroka (tuji jezik), druga sorodna dela. Delo bo v popoldanskem času oziroma po dogovoru. Draganović, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 08. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec v proizvodnji m/ž (Ljubno ob Savinji) Smo hitro rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo, pripravljeni na inovacije in usmerjeni h kakovosti. V podjetju iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji m/ž, zato vas vabimo, da postanete del našega kolektiva in skupaj gradimo znanje za prihodnost. Nudimo delo v proizvodnji na področju CNC-struženja, rezkanja in brušenja z možnostjo napredovanja. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 16. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik B- ali C-kategorije/ dostavljalec v poslovni enoti Arnovski gozd m/ž (Žalec) Pričakovanja: opravljen izpit za C--kategorijo (koda NPK 95 ni potrebna) ali opravljen izpit za B-kategorijo in pripravljenost na opravljanje izpita C-kategorije, zelo dobra fizična pripravljenost, sposobnost za delo s strankami - komunikativnost in nekonfliktnost, občutek za odgovornost, sposobnost za ekipno in samostojno delo, natančnost, vestnost in poštenost, znanje slovenskega jezika. Davidov hram, d. o. o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 22. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja procesov avtomatizacije in digitalizacije m/ž (Hrastnik in Ljubljana) Strateška pozicija in izjemen karierni izziv za strokovnjaka, ki bo zasedel eno ključnih in izjemno pomembnih delovnih mest v podjetju na področju avtomatizacije in digitalizacije proizvo-dno-poslovnih procesov. Če imate izkušnje v proizvodnem okolju, na IT-področju in poznavanje velikih ERP-rešitev, ste prava oseba za vodstveni tim našega naročnika. BOC Institute, Pegamova ulica 12, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 4. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja skladišča najema m/ž (Vransko) Od vas pričakujemo: 4. raven izobrazbe (skladiščnik ali druga ustrezna izobrazba), lahko je tudi nižja stopnja izobrazbe, vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj za 4. raven izobrazbe oziroma vsaj 1 leto delovnih izkušenj za nižjo raven izobrazbe, poznavanje dela z računalnikom, vozniško dovoljenje B-kategorije ... Viba, d. o. 0., Ceplje 50, 3305 Vransko. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik ključnih kupcev za področje varnostnih tiskovin na tujih trgih m/ž (Celje) Pričakujemo: zaključeno VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri; nekajletne delovne izkušnje s področja prodaje na tujih trgih; tekoče znanje slovenskega in angleškega jezika, zaželeno dobro znanje drugega tujega jezika (francoščina, španščina ...). Cetis grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Copova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 01. 09. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vrhunski svetovalec za rezervne dele CV m/ž (Celje) Slovensko distribucijsko podjetje za rezervne dele želi na področju logistike, dobave in trženja rezervnih delov postaviti nove standar- de. Zaradi izjemno hitre rasti in nadaljnje širitve v svoje vrste vabi komunikativno in odgovorno osebo z izkušnjami pri prodaji rezervnih delov za komercialna vozila (tovornjaki, avtobusi), ki ji delo s kupci predstavlja izziv in veselje. Flamin avto, d. o. o., Avtomobilska ulica 12, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 12. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni inženir informatike - programer m/ž (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo: dobro razumevanje objektno orientiranega programiranja, analitični pristop k reševanju problemov, dobro znanje vsaj enega programskega jezika (C , VB, PHP, python, Delphi), poznavanje vsaj ene relacijske baze podatkov, poznavanje Linuxa ... KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 12. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Operater proizvodnih linij m/ž (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo: vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa: druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami, odgovornost, zanesljivost, fleksibilnost, natančnost pri delu, urejenost, delavnost in vljudnost. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 12. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nastavljalec stroja za brizganje plastike m/ž (Prebold) Na delovnem mestu boste odgovorni za: nastavljanje strojev za brizganje plastike, odpravljanje napak v procesu brizganja plastike, oskrbo strojev z granulati ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 5. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja proizvodnje elektronskih sklopov in naprav m/ž (Celje) Splošni pogoji: vsaj VI. stopnja izobrazbe, smer elektrotehnika, dobro znanje angleškega jezika -pisno in govorno, vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju tehnologije in/ali proizvodnje elektronskih sklopov in naprav, poznavanje orodij MS Office, izpit B-kategori-je in lastno vozilo. EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuharski pomočnik (1 oseba) in natakar (2 osebi) m/ž (Celje) Iščemo kuharja/pomočnika (m/ž), ki bo predvsem pomagal pri pripravi »a la carte« ponudbe ter pripravljal in izdajal solate in slaščice. Iščemo natakarja (m/ž), ki bo delal v strežbi »a la carte« ponudbe in za točilnim pultom. Želimo zaposliti več motiviranih oseb z delovnimi navadami, ki bi želele z nami dolgoročno krojiti gostinski trg na vrednotah in poštenem odnosu. Picikato, gostinstvo, trgovina, storitve, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 12. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalci m/ž (Celje) Opis del in nalog: delo na oddelkih ali na blagajni, skrb za urejenost trgovine, svetovanje kupcem pri nakupu blaga in posredovanje informacij ... Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 18 ŠPORT Štajerski derbi pripadel nogometašem Celja Dušan Kosič po zmagi iskren, nato okregan Izidi 6. kroga 1. SNL: Tabor Sežana - Triglav 2:0 (Sežanci so senzacionalno v zgornjem delu lestvice), Celje - Maribor 2:1, Bravo - Domžale 0:0 (tik preden je Janez Pišek zaigral za Domžale, jih je premagal v celjskem dresu), Mura - Rudar 2:0 in Aluminij - Olimpija 1:0 (Leko je do strela prišel po naključju, direktor vodilnega kluba je Borut Arlič). Celje (4-2-3-1): Rozman - Vidmajer, Stojinović, Zaletel, D. Štraus - Benedičič, R. Štraus - Kerin, Novak, Lotrič -Vizinger. Igrali so še Božić, Štravs, Ćalušić. Malo je bilo tistih, ki so verjeli v zmago Celja nad Mariborom v 96. štajerskem nogometnem derbiju. Vijoličasti so namreč nujno potrebovali točke, Celjani pa so vedno bolj razredčeni zaradi prodaje igralcev in poškodb. Toda nogomet ponuja posebne zgodbe. Državni prvaki so imeli 62 odstotkov igralnega časa žogo v svoji posesti, razmerje strelov je bilo 20:9 v njihovo korist, v kotih 6:3, na voljo so imeli tudi enajstmetrovko ... Toda pred malo več kot dva tisoč gledalci so klonili z 2:1. DEAN ŠUSTER Na klopi Celja so bili Mo-čić, Travner, Calušič, Flis, Džumhur, Štravs in Božić, na mariborski pa Handanović, Klinar, Kronaveter, Tavares, Hotić, Mešanovič in še Ko-blar. V prvi postavi gostov sta bila tudi Blaž Vrhovec in Rudi Požeg Vancaš; nekdanja člana Celja sta bila eni redkih svetlih točk svojega moštva. Vrata štadiona so bila 50 minut pred derbijem še zaprta, zato so bili mnogi že nestrpni. Prišli so povabljeni predstavniki okoliških klubov. Z novinarske tribune je na štajerskih derbijih pogled na igrišče že kar po pravilu zastrt, tokrat so gostje postavili celo dve kameri, čeprav je bilo na za to predvidenem prostoru na nasprotni tribuni dovolj prostora. Grofje tudi na gostovanjih Po šestih letih se je vrnila navijaška skupina Celjski grofje. Nazadnje je navijala spomladi leta 2013, spor je nastal po tekmi z Olimpijo. Vodstvo NK Celje je tedaj zapisalo tudi: »Nogometni klub Celje ostro obsoja vsakršno nasilje, huliganstvo, razpihovanje mržnje in sovraštva, saj vsa ta dejanja nimajo s športom nič skupnega. Politika NK Celje je tudi v tem kontekstu jasna in podpira navija-štvo le v športnem duhu in na korekten način. Očitno je, da posamezniki v že omenjeni navijaški skupini razumejo navijaštvo kot sovraštvo in nasilje, zato podpore NK Ce- lje ne morejo biti deležni.« Na podlagi tega je sledil zaključek: »Vodstvo NK Celje je sprejelo odločitev, da zaradi incidentov, ki so se pripetili pred tekmo z NK Olimpija, v kateri je sodelovala tudi skupina navijačev NK Celje, t. i. Celjski grofje 92, vsaj začasno prekine sodelovanje s to navijaško skupino.« Predstavnik tedanje zasedbe je pred kratkim povezal nove, mlade »grofe« z vodstvom kluba. Skupina ima namen potovati na gostovanja, je pojasnil direktor kluba Zoran Podkoritnik. V soboto je premiera 30 navijačem nedvomno uspela. Že v 17. minuti so s severne tribune pozivali: »Gremo, celi štadion!« Z južne tribune so dobili odgovor kot njihovi predhodniki: »Oj, Celjani, kak ste smešni vi, al ste žabe al ste ustaši, niti petdeset vas ni ...« Pronicljivo, a žaljivo besedilo doslej še ni bilo kaznovano s strani NZS. Po Zahoviću še Peričić V prejšnji sezoni sta celo sezono na mestih zadnjih vezistov igrala Janez Pišek in Lovro Cvek. Odšla sta, poškodoval se je Nino Pun-garšek in trener Dušan Kosič je neizprosnemu ter odločnemu borcu Žanu Benedičiću na kočljivem položaju dodal Roka Štrausa. Po dvajsetih minutah se je poškodoval in v zvezno vrsto je moral Jakob Novak, vstopil pa je napadalec Josip Božić. Celjani so se otresli pritiska, Lestvica 1. SNL podobno kot v Domžalah so z agresivnostjo prisilili kakovostnejše tekmece v napako. Hrvat Božić je ukradel žogo in zaposlil rojaka Daria Vi-zingerja. Le nekaj minut kasneje so se veselili gostujoči navijači, a le do strela Luke Zahovića, ki je postavil žogo na beli krogec. Nič ni bilo z izenačenjem, lahkomiselni gostujoči kapetan je želel osmešiti vratarja, a je z neuspelo »panenko« zgolj sebe. Vratar Matjaž Rozman je bil zelo razpoložen v drugem polčasu, kljub temu je sledilo izenačenje. Celjsko mrežo je zatresel Rudi Požeg Vancaš in takoj odgnal soigralce ter jim dal vedeti, da se zadetka proti svojemu nekdanjemu klubu ne bo veselil. Gostje so hoteli zadati končni udarec, njihov pritisk ni obrodil sadov. In potem je prišla 84. minuta. Žoga je bila pred prostim strelom zelo oddaljena od vrat. Mitja Lotrič je pred vrata poslal oster predložek, vratar se je pripravil, da bo ujel žogo, ko se je pred njim v zrak pognal Špiro Peričić in jo poslal pod prečko. Celje za zgled Zadnjih deset minut je bila podpora s severnega dela vzhodne tribune zelo glasna, podpora privržencev Celja je kar pregovorna ob vodstvih njihovih ljubljencev. Celjski »bunker« je zdržal vse nalete, Maribor bo danes igral prvo kvalifikacijsko tekmo za evropsko ligo, in sicer v Raz-gradu proti Ludogorcu. »Naš tekmec je kakovosten. Kako proti njemu? Vzemimo si Celje za zgled. S srčnostjo, požrtvovalnostjo, pomočjo drug drugemu,« je dejal trener Darko Milanič, ki je bil razpoložen za pojasnila, ko mu v prvenstvu že teče voda v grlo. V Celju so se nesrečni dogodki kar vrstili. Bi jih sploh lahko bilo še več? »Če narediš v obrambi grobo napako in dobiš gol, če imaš enajstmetrovko, a ne daš gola, če za-biješ avtogol, potem je jasno, da je to bilo za nas odločilno. Preveč tekem je za nami, da bi uspeli nadoknaditi takšne napake. Neverjetno popuščamo v obrambi in prejemamo preveč golov. Nekaj moramo ALUMINIJ 6 4 2 0 7: 2 14 OLIMPIJA 6 4 1 1 13: 5 13 MURA 5 3 2 0 12: 7 11 CEUE 6 2 3 1 11: 9 9 TABOR 6 3 0 3 7: 8 9 MARIBOR 6 1 3 2 8: 8 6 TRIGLAV 6 2 0 4 9:14 6 BRAVO 6 1 2 3 6: 9 5 RUDAR 6 0 3 3 6:12 3 DOMŽALE 5 0 2 3 8:13 2 Podatek, da se je na štadionu Zdežele zbralo 3 tisoč gledalcev, je malo čuden. Vzhodna tribuna namreč sprejme 3.600 gledalcev. spremeniti glede mentalne priprave.« Uslišali Piškovo željo V težavah so bili tudi nogometaši Celja, ko so v štirih krogih zbrali tri točke. Nato so zmagali v Domžalah in doma proti Mariboru. »Odigrali smo srčno, znali smo potrpeti. Fantje so delali. Bil sem okregan za izjavo, da smo imeli veliko sreče,« je v uvodu dejal trener Dušan Kosič. Kdo je bil tisti, ki ga je okregal? »Branko (Veršič, op. p.), naš športni direktor. Rekel mi je, da sem bil v prvi izjavi preveč skromen. Vsekakor ne podcenjujem svojih fantov, odigrali so >top<. Radi jih imamo, obenem spoštujem Maribor, ki stori zelo veliko za slovenski nogomet.« Prejšnji teden je Celje na pokalni tekmi zmagalo na Bledu, tekma se je začela z menjavo. »Po ogrevanju je Dario Vizinger začutil bolečino v nogi in takoj smo preventivno ukrepali. Prav smo naredili, Dario je proti Mariboru zdržal do konca.« Najbolj športno mesto v Sloveniji je šokirala novica o odhodu kapetana Janeza Piška, člana mlade slovenske reprezentance. »Bom iskren. Jan je želel oditi na bolje. Klub je imel možnost, da ga zadrži, kar bi radi vsi Celjani. Kljub temu smo mu dovolili, da gre, ker si je to močno želel. Omogočili smo mu, da še v večji meri pokaže svojo kakovost. Morda bo Celje še imelo korist od njega čez nekaj časa. Dejstvo je, da je celjski otrok, da se je tu razvijal in da smo mu šli nasproti.« Kosič upa, da bodo njegovi varovanci podobne predstave prikazovali tudi proti manj atraktivnim nasprotnikom. Zmagoviti niz bodo skušali nadaljevati v nedeljo v Kranju. Tabor mora pasti Po šestih prvenstvenih krogih so brez zmage še Velenjčani in Domžalča-ni. Rudar je tretjič izgubil, na zahtevnem gostovanju v Murski Soboti je klonil z 2:0. Trener Velenjčanov Jani Žilnik se je ozrl na peto minuto drugega polčasa, ki je bila usodna: »Evrogol gostiteljev nas je >presekal<, to je bil eden najlepših golov, kar sem jih videl.« Bobičancu je resnično uspel natančen projektil. Žilnik se nadeja, da bo njegovo moštvo prvo zmago zabeležilo v nedeljo, ko bo na štadionu Ob jezeru gostoval novinec v ligi, sežanski Tabor. Foto: SHERPA Josip Božić je dobil priložnost po naključju. Priigral je prvi gol, srčno se je Dva ključna akterja tekme, celjski strelec Dario Vizinger in mariborski Nadebudni nogometaši NK Celje so z radostjo pozdravili trenerja članov boril do zadnjih sekund. osmoljenec Špiro Peričić Dušana Kosiča. ŠPORT 19 Rokometaši Celja Pivovarne Laško visoko izgubili domačo prijateljsko tekmo Veszprem pokvaril dobro zasnovano prireditev Celjski rokometaši so se s tekmo proti madžarskemu prvaku predstavili svojim navijačem v dvorani Zla-torog. Veszprem je bil boljši kar za 14 golov, končni izid je bil 20:34. Naši državni prvaki so s tribun prejeli nekaj neupravičenih žvižgov. Treba se je zavedati, da je celjska ekipa skoraj povsem prenovljena, da so za nameček manjkali nekateri igralci in da je Veszprem spet sestavil vrhunsko moštvo. Morda so bili žvižgi namenjeni vodstvu kluba oziroma še bolj glavnemu pokrovitelju, ki namenja vedno manj sredstev, kar je očitno tudi pri izbiri določenih novincev. DEAN SUSTER Kljub vsemu v domačem taboru ni bilo razloga za preplah, tekma bo koristila kot dobra priprava na uradni Trdna in spretna Veszpremova obramba na čelu z Borutom Mačkovškom in Blažem Blagotinškom je gostiteljem dopustila le dvajset golov. Trenerja Tomaž Ocvirk in David Davis. Slednji razpolaga s precej debelejšo klubsko denarnico. začetek sezone, ki bo sporedu konec meseca. Tedaj se bodo »pivovarji« v Slovenj Gradcu z Gorenjem spopadli za superpokal. 11. septembra bo v Zlatorogu v državnem prvenstvu gostovala Dobova, le štiri dni kasneje bo prišel še Flensburg v uvodu v ligo prvakov. Kdaj pomembni užitki? Mestna občina Celje je poskrbela, da so gledalci lahko v Zlatorogu prvič uživali v novi razsvetljavi in ozvo- čenju. Na še ene užitke, brezgotovinske, se je odzval dolgoletni član kluba Andrej Šušterič in poudaril, da si želi predvsem druge užitke ... Dodal je še, naj pustimo času čas in da upanje umira zadnje. Prvaki vzhodne sosede so v Celje prišli v najmočnejši postavi in ves čas igrali brezkompromisno. V domači vrsti so manjkali Klemen Ferlin, Domen Makuc in Tadej Kljun. Trener Tomaž Ocvirk ni veliko posegal v način igre, saj je tekma služila za pripravo na uradne obračune. Četudi bi bila ekipa uigrana, bi imela težave s tako kakovostnim nasprotnikom. »Mislim, da je bil danes predvsem za gledalce nasprotnik zelo atraktiven. Mi smo preizkušali svoje taktične zamisli. Predvsem v prvem polčasu smo postavili obrambno inačico, ki je sicer ne uporabljamo pogosto in ni naš glavni adut. Pri tem smo delali preveč napak, kar je Veszprem kaznoval. Ima izjemne, izkušene igralce. Mi imamo mlado ekipo, ki jo čaka ogromno dela. A mislim, da imamo dobro začrtan sistem dela in ko se bodo vse kocke sestavile, bomo sposobni za želen rezultat,« je razmišljal krožni napadalec Vid Poteko. Pravi bodo, ko bo treba Uvodne pripravljalne tekme so bile obetavne, posebej zmagi nad Malmöjem (29:23) in Kadettnom (27:21), a tudi poraza z Mag-deburgom (34:36, 21:32) nista bila zaskrbljujoča. Trener Tomaž Ocvirk je tokrat dejal: »Veszprem je pokazal, da je prvi favorit lige prvakov. Za nas je bila tekma dobrodošla preizkušnja, na katero pa se nismo posebej pripravljali, saj nam to v tej fazi ni namen. Preizkušali smo kar nekaj novosti in smo zato pri tem delali preveč napak. Na drugi strani je bila ekipa z izkušenimi igralci, ki tudi v fazi priprav brez težav kaznujejo vsako napako. Za gledalce seveda rezultat ni takšen, kot bi si ga želeli. Toda dobili smo kar nekaj odgovorov in smernic za nadaljevanje. Čaka nas še veliko dela, saj je ekipa nova. Do rezultatov ni bližnjic. Fantje se trudijo. Kot sem dejal že pred časom, verjamem, da bomo na pravi ravni, ko bo to najbolj pomembno.« Foto: SHERPA Dober odpor Žalčank Rokometašice Zelenih dolin Žalca so sodelovale na 16. memo-rialnem turnirju Vinka Kandije v Ljubljani. Pristale so na četrtem, zadnjem mestu, toda niti na eni tekmi niso bile visoko poražene. Najprej so proti madžarski Albi klonile le z golom razlike, nato jih je v soboto dopoldne domači Krim porazil s 25:21, boljša je bila tudi zagrebška Lokomotiva, s 25:22. Proti Krimu je bila najbolj učinkovita Jelena Gavrilović s petimi zadetki. Mladinska reprezentantka je tudi vratarka Petra Šurla Toth, obe je posodil Krim. Ogrodje ekipe bo ostalo bolj ali manj enako kot v prejšnji sezoni. Žal se ne bo vrnila poškodovana Pia Hren. Težave s poškodbo ima tudi desna zunanja napadalka Saša Golavšek, ki bo predvidoma lahko zaigrala šele v drugem delu sezone. Igrati sta nehali vratarka Larisa Grebovšek in zaradi študijskih izzivov organizatorka igre Pina Držan. Obe sta še najstnici. Na Kodeljevem je manjkala tudi Kaja Krebs, ki je Rokometašice Zelenih dolin Žalca so bile dobre volje na Kodeljevem. zbolela. Mlada ekipa, v kateri je bilo poleg treh vratark le devet igralk, je celo presenetila z odporom proti vsem trem ekipam. Med preostan- kom priprav bo trener Bojan Voglar dokončno sestavil ekipo. DŠ Foto: RK ZD ŽALEC Čakajo denar za Friškovčevo Poleg vseh tujih košarkaric iz prejšnje sezone je celjsko Cinkarno zapustila tudi slovenska reprezentant-ka Zala Friškovec. Kot prva doslej je celjski klub navkljub podpisani pogodbi tudi za prihajajočo sezono poizkušala zapustiti brez plačila odškodnine. Fiba je na prvi stopnji njen prestop k madžarski Csati zavrnila, na drugi stopnji pa prestop dovolila in določila višino nadomestila. Ko bo madžarski klub svojo obveznost poravnal, bo Friškovčeva lahko svojo kariero nadaljevala v Budimpešti. Predsednik Borut Kop je dejal: »Zaradi prekrivanja terminov Jadranske lige in evropskega pokala smo se bili primorani odločiti za zgolj eno mednarodno tekmovanje.« Celjanke, ki so se zbrale v ponedeljek, bodo igrale v mednarodni regionalni ligi. Enajsto sezono zapovrstjo jih bo vodil trener Damir Grgić. Seznam okrepitev je pisan. Američanki sta Taeler Deer (organizatorka igre) in Andreona Keys (krilna igralka). Paulina Hersler s Švedske je krilni center, Maria Kosturkova s Portugalske je center, Srbkinja Snežana Bogičevič je branilka. DŠ NA KRATKO Četrta, a še vedno brez norme Birmingham: Atletinja Maja Mihalinec je na diamantni ligi v teku na 100 metrov osvojila četrto mesto. Pred Mozirjanko so bile le Nemka Pinto ter Američanki Bryant in Daniels. Mihalinčeva je ob vetru v prsi sicer zaostala za normo za svetovno prvenstvo, ki bo v Dohi med 27. septembrom in 6. oktobrom. A je v najkrajšem šprintu, ki letos ne šteje za skupni seštevek diamantne serije, ponovno dokazala izvrstno formo. Tudi sama je bila zadovoljna s časom 11,36 sekunde. Slovenski rekorder v teku na 400 metrov Luka Janežič je bil povabljen v ekipo Evrope za dvoboj z reprezentanco ZDA, ki bo 9. in 10. septembra v Minsku. To bo zadnje večje tekmovanje pred SP. Atlet Kladivarja in njegov trener Rok Predanič sta nastop v ekipi Evrope takoj potrdila, odpovedala pa sta nastop v Birminghamu. Kruderju upanje ostaja Hachioji: Članica Šaleškega alpinističnega odseka Velenje Janja Garn-bret je v celoti izpolnila svoj načrt na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v enem od predmestij Tokia. Z uvrstitvijo v finale nove discipline olimpijske kombinacije si je zagotovila nastop na olimpijskih igrah, ki bodo naslednje leto v Tokiu. V kvalifikacije olimpijske kombinacije se je v moški konkurenci od Slovencev uvrstil le Celjan Jernej Kruder. V hitrosti je bil trinajsti, na balvanih je osvojil deveto mesto, v težavnosti je bil štirinajsti. Zmnožek vseh treh disciplin je znašal 1.638, kar je zadoščalo za mesto v spodnji polovici uvrščenih. Naslednja priložnost bo konec novembra v Franciji na dodatnih olimpijskih kvalifikacijah. »Nič, glavo pokonci in upam, da bo tam bolje,« je dejal Kruder, ki je v balvanih pristal na 10. mestu.. Začeli bodo v Zalogu Ljubljana: Hokejska zveza Slovenije je določila razpored tekmovanja za državno prvenstvo v moški članski kategoriji, v katerem bo tekmovalo osem klubov. Hokejisti True Celja bodo v soboto, 14. septembra, gostovali v Zalogu pri Slaviji. Nato bodo pričakali najboljši slovenski ekipi, 18. septembra Olimpijo in tri dneve kasneje še Jesenice. Za naslov državnih prvakov se bodo borili še Triglav, Bled, Maribor in Hidria Jesenice. V rednem delu bo vsako moštvo odigralo po 14 tekem. Washington za Rogaško Rogaška Slatina: Košarkarski klub Rogaška se je na položaju centra okrepil s 25-letnim Tonyjem Washingtonom. 208 centimetrov visok Američan je svoje prve izkušnje z igranjem v Evropi pridobil v minuli sezoni na Nizozemskem. Cilj Slatinčanov je, da se še sedmič zapovrstjo uvrstijo v ligo za slovenskega prvaka. (DŠ) MALI OGLASI / INFORMACIJE SEZONSKO OBIRANJE JABOLK Si želite več časa preživeti v naravi in ob tem tudizaslužiti? Sadjarstvo Mirosan, d. o. o., Petrovče vabi vse zainteresirane v d ob ri fiziZni pripravljenostiin zveseljem tervoljo do dela v sadovnjaku. Slovenska jabolka vzbljivo čakaio, dajih pridne roke oberejo. Prijave zbiramo na telefonski številki 03 713 67 00 in e-pošti: info@mirosan.si Vašz delo bo stimulativno nagrajeno. KUPIM VOZILA PRODAM AUDI Q3 2,0 tdi, letnik 2015, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 741-719. 1174 GOLF 4, letnik 1999, reg. do julija 2020, pogon 4 x 4, prodam. Telefon 031 739590. 1181 AVTO STEKLO CENTER Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 AVTO poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747. 1194 STROJI PRODAM SILAŽNI kombajn Sip Vihar 40, enoredni, ugodno prodam. Telefon 031 225-642. 1175 VITEL Tajfun, 4 t, traktorsko prikolico in manjši zabojnik za traktor prodam. Telefon 031 f26-782. 1183 PRIMEŽ in mešolec pradam. Telefon 041 552793. 118 4 KUPIM MOTOR Tomos, lahko v okvari ali vozen, kupim. Telefon 041 415-846. 1157 KMETIJSKI stroj, traktor,motokultivator, fre-zo, koso, mulčar, prikolico, pajen, trosilec in drugo, tudi v okva k, kupim. Telefon 041 407-130. 984 TRAKTOR, lahko je brez dokumentov, poško-zlovan ali v olevapi, kupim. Telefon 040 501-060. 1194 POSEST PRODAM KRAVO, staro 7 let, tele je staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 412-963. 1177 KRAVO simentalko, staro 6 let, brejo, zelo dobro molznico, pašno, prodam. Telefon 068 618-839. 1189 TELICO simentalko, staro 7 mesecev, težko 270 kg, prodam. Telefon 031 509-687. 1202 PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg, domače vzreje, moina dostava, prodam. Telefon 041 797-052. 1 200 BIKC2 simentalca, starega 3 mesece, prodam. Telefon 041 951-636. 1210 KRAVU eimentnlko, staro 3 leta, brejo 5 mesecevn molzno, prodam. Telefon 070 950-9Г0. 1208 nELICO, brejo 4 mesece, prodam. Te!efon 051 809-658. 1221 B IKCA simentalca, stareg a 11 mesecev, pro-dam.Sfefon 031 819-544. 1216 PRAŠIČE, težke rd 30 do 50 3g, ma nilalj-njo rejo, pr odam. Telefon (03) 2738M19. L080 TEIKKO simentnlko, težko 200 kg, prodam. Tef 031 559-820. L082 TELICO simrntalko, teüko 400 kg, peodam. Telefon 04U 263-74. Š37 DVE telički sioentalki, pašni , stasi 5 me sroev ter bikca simentalca, snarega 2 m eseca, peodanfj Telefon 03П 840-2V2. 1220 HIŠO, veliko 8 x 6 m, z garažo, mirna lokacija, prodam. Telefon 041 741-719.1174 NA sončni legi in razgledu prodamo bivalni vikend. Telefon 031 716-438. 1176 DVOSTANOVANJSKO hišo v parcelni izmeri 1500 m2 v okolici Šentjurja prodam. Te-lefnn 041 853-581 . 1 201 STANOVANJE ISCEM ŽENSKA, stara 5 5 let, išče io-o s souporabo kuhinje in kopalnica n Cklju ali bližnji okoltci. Telefon 06l 923-325. p KUPIM DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 132 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM PRODAM nOKO ŠI nnsnice, ilad e, g rahaste , rjave, froe, šlajeike, prolamo. Ob nakopu 10 kokašk petelin- podarima. Živali no redno cepljene in ni majo etlšc'ipnjsmli kljunom zato so primerne sa kmekko rrjo. Kmetija Lešer, Lopata 55, telje, telefon 031 461-7198, 04k 763-800,051 379-0kl . p MESNICEr rjave, grahasto, orne, prad neono-stja, paodamo. Baezplačna dostava na dom. Vzreja nesoic Tibastf telefvn (12) 582-1711. n kOKOŠI nesnice, jaekice, rjave barve, prnd nesnostjtm, predamo, ^peljemo n a dom. Telefon 070 545-481. p OSMRTNICA Zapustila nas je naša draga MAJDA SAGADIN Od nje se bomo poslovili v ožjem krogu družine in prijateljev. Družini Sagadin in Borovšek ODLIČNO vino, lelo in rdeče, cena B EUR, pro7am. Tel°fon 031 499-910. p VINO, belo in rdeče, žlahtnih sort, laški, renski rizling, sauvignon, mktliv frsaki nja cviček prodam. Srrejemam tudi naročila za grozdje i ti mlado vino. Možra dostava. TsleBon 011 407030. 984 BELO vino, sorte laški rizling, renski rizling, beli pinot ali sauvignon, šipon, prodam. Zbiram tudi naročila za grozdje teh sort. Možna dostava. Telefon 041 609-320. p RDEČE vino, žametovka in frankinja, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 284-127. 1173 JURKO, 100-odstotno eko, po 1 EUR ia sivi pinot pronam po 1,3п EUR. Telefon 070 818-005. 1130 VINO, jurfa, šmarnica, neškropljeno, prodam. Telefon 031 893-227. 1192 »Ni smrt tisto, kar nas loči, m življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.« (Mila Kačič) ZAHVALA Ob slovesu drage žene, mame, stare mame, prababic e in sestre KRISTINE HRASTNIK iz Strmce pri Laškem (14. 72t 1929 - 10. 8. 2019) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem 3a izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maša. Hvala za darove za obnovo cerkve nv. Krištofa, katere zvonovi ao jo pospremile na njeno zadnjo pot. Posebna zahvalaje nam enjena negovalkam CSD Laško in pa-tronažnim sestram Tanji in .Alenki, ki so ji nudile nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala zdravnikom sm osebju ZD Laško za vso pomoč. Iskrena hvala gospe Petri Kolšek za ganljivo napisan govor in gospe Drngvci Cverlv na občuteno prebrane besede slovesa. Najlepše hvala duhovnikoma gospodu Roku Metličarju za podeljeno bolniško maziljenje in gospodu Klemnu Jagru za opravjeno sveto mašo in pogrebno slovesnost. Hvala pevcem gospe Vere Šolinc za odpete pesmi, Mihi Salo-birju za odigrano TiOino in Komunali Laško za organizacijo pogr eba. Isksena hvala vsem, ki ste jov tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, sin Jože z diužino,hči Zdenka z družine, vnuka Matja-- in Zlatko z aružino ter simtra Mrl ilica 1222 KAKOVOSTNO domače, polsuho, belo vino, laški rizlrng, lvtnik 2018, prodam Cena 1,2EURA Telefon 031 524-147. 1215 BELO vino: rizling in chardornayt prodam-Cena 1-1,3 EUR/l. Možna dostava. Šmarje priJelšah. Telefor 031 821-787. B PŠENICO za moko ali za krmljenje živine prodam. Telefon 041 892-601. 1207 BEL jedilni krompir za ozimnico prodam. Možna dostava. Telefon 051 628-677.1213 50 OKROGLIH bal sena, suhega, posušenega brez dežja, prodam za 700 EUR. Telefon 041 968-562. 1211 Filmski večer torek in »bata 22.5Б t"' Nc\ ' ш fe '-IB F i^B ARSNA TV ARENA PRI VAŠEM OPERATERJU T-2 - 189 TELEKOM - 6Б8 Al-311 TELEMACH-129 ...........-.....i4«—"............................. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in tete MARTE JERŠE iz Laškega (2. 10. 1928 - 6. 8. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in bivšim sodelavkam, ki ste jo spoštovali in imeli radi ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse besede tolažbe, izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi vsem sodelujočim na pogrebni slovesnosti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih, dragi Joži, za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, sina, brata, strica, svaka, zeta in prijatelja JOZIJA DIMCA iz Lokovine 12, Dobrna (8. 2. 1972 - 27. 7. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, denarne prispevke, sveče, darovano cvetje, svete maše, darove za cerkev in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodaj končani zadnji poti. Hvala g. Jožetu Resmanu za vso pomoč, sodelavkam Aktive, sošolcem in sošolkam, kolektivu OŠ Dobrna ter kolektivu Avtohiše Čepin. Hvala Gojku in Anici Rihtar za organizacijo in sodelovanje v Moškem pevskem zboru Nova Cerkev in za ganljivo odpete pesmi. Iskrena hvala g. Milanu Strmšku za molitev ter lepo opravljeno pogrebno sveto mašo in pogreb. Iskrena hvala tudi ge. Herti Rošer za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu ter pogrebni službi Usar za organizacijo in izvedbo pogreba. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili ali nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Fanika, sinova Žiga in Matic, mama Milica, brata Darko in Marko z družinama ter ostalo sorodstvo Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... ZAHVALA FRANC MAJCEN iz Vojnika (17. 12. 1935 - 10. 8. 2019) Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v času njegove krute bolezni, izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala zdravniškemu osebju AER oddelka SB Celje za lajšanje bolečin in za strokovno oskrbo v zadnjih dneh njegovega življenja in zdravniku Lovru Vesenjaku. Iskrena hvala osebnemu zdravniku Stevanu Djordjeviću iz ZP Vojnik in zdravniku Petru Fazarincu za strokovno in moralno pomoč in podporo v času bolezni. Hvala gospodu župniku Antonu Pergerju in Bogdanu Ko-larju za opravljeno mašo in pogrebni obred. Hvala pevcem skupine Inspiritu, Tomažu Marčiču in Tomažu Adamiču, ki so ga s pesmijo in glasbo pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala Ivici Kos za ganljive besede slovesa. Posebna hvala gospodu Srečku Belaku iz podjetja Bioprom. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranite ga v spoštljivem spominu. Dragi naš ate, zelo te bomo pogrešali: žena Vida, hčerki Vida in Darja z možema, vnukinji Tjaša in Anja z družinama, vnuk Tilen in Amadej z družinama in pravnuki Manuela, Maks, Patrik, Pavlina in Tinkara. Nisi odšel. V naših srcih boš vedno živel. Zahvala Nenadoma nas je zapustil ljubi mož, oče, brat, stric in dobri prijatelj JANKO PODVORNIK z Ljubečne (29. 10. 1946 - 5. 8. 2019) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter za svete maše, še posebej vsem sosedom. Hvala za nesebično pomoč v težkih trenutkih sosedom Hudej in prijateljema Maček. Hvala Društvu upokojencev Ljubečna, posebej kegljačem ter športnikom kegljačem tudi drugih društev upokojencev. Zahvala osebju dializnega oddelka SB Celje, gospodu župniku za opravljen obred, g. Ofentavšku za besede slovesa ter skupini Eros za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Zdenka, sin Simon, sestra Metka in ostali najdražji OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. p MANJŠO prikolico in stiskalnico na vijak ugodno prodam. Telefon 041 763-846.1218 DESKE in plohe lipe, jesena, češnje in hruške, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p GOLF 1,6 dizel, letnik 1988, solidno ohranjen, prodam za 800 EUR. Prodam garažna vrata rolo, električni pomik, velikost 3,50 x 3,50 m. Telefon 070 738-979. 1186 1П117Г muzejnovejšezgodovinelcelje M - KOT MUZEJ 5-dnevne Poletne počitniške vragolije Zabavno ter poučno raziskovanje, ustvarjanje in druženje v Muzeju novejše zgodovine Celje 27.-31. avgust 2019 (prijave do 23. 8.) Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! Več o programu in prijavah na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si DRVA, bukev, na paletah, dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR. Po dogovoru tudi dostava. Telefon 051 743-942.p LESEN sod, 90 l, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Cena 60 EUR. Informacije po telefonu 031 806-456. 1172 KOLE, ošiljene, za pastirja in ladijski pod, prodam. Telefon 031 539-051, (03) 5831520, zvečer. 1185 TRAKTOR Imt 542, l. 1985, 4400 delovnih ur in ocvirkovo mast - bio, prodam. Telefon 070 726-756. 1191 PARCEO za vikend, kjer je bil včasih mlin, z nekaj zemlje, v mirnem okolju, okolica Laškega, blizu plezalne stene, in BCS kosilnico Max VVS 630, malo rabljeno, prodam. Telefo 041 766-216. 1199 39-LETNI fant, doma s podeželja, redno zaposlen, z avtom, bi rad spoznal dekle, staro od 33 do 42 let, lahko si tudi mamica, za resno zvezo. Telefon 070 256-081.1217 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup lesa. Si-ma-les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p IŠČEMO pomoč na domu, za starejšo gospo, dve uri na dan. Lokacija Šentjur. Telefon 031 816-160. p Poroke Celje Poročili so se: Jošt KLEMEN in Kristina KLINAR, oba iz Štor ter Slavči PINTAR iz Štor in Vesna TOČAJ iz Vojnika. Laško Poročili so se: Irena BUKO-VIČ in Robert OŽEK, oba iz Dola pri Laškem. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Simon KO-BOLA iz Celja in Melisa RABI-HIĆ s Ponikve. Velenje Poročila sta se: Dejan KU-SERBANJ iz Prebolda in Daša KOLAR iz Žalca. Žalec Poročili so se: Tea MAVREK iz Rakovelj in Jackson William GRAHAM iz Združenega kraljestva, Petra DEŠMAN in Bojan SENČAR, oba iz Ločice ob Savinji, Urška KALAMAR iz Ljubljane in Blaž CELARC iz Senožeti, Metka MEDVED iz Gabrskega in Lenart GOLČNIK iz Orehovi-ce, Nina SEDOVŠEK in Gašper ŠMON, oba iz Topolšice, Nina MODIC iz Kota in Aleksander JURCA iz Ljubljane, Katja OGO-REVC in Mitja LESKOVŠEK, oba iz Velike Pirešice, Kaja KONC iz Slovenj Gradca in Jaša JESE-NIČNIK iz Straže. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN 16. avgusta je minilo eno leto, kar je za vedno odšla draga DANICA ŽNIDAR Vedno boš v naših srcih. Vsi njeni Nekje v tebi bil je bol, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, a vendar ni bilo tako ... ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat, stric, svak, zet, tast in prijatelj FRANC KMETEC (23. 10. 1954 - 11. 8. 2019) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe, darovali cvetje in sveče ter nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala Urgentni in reševalni službi Celje ter Pogrebni službi Raj. Hvala g. Antonu Pergerju za lepo opravljen obred, ge. Mileni Jurgec in ge. Zvonki Grum za besede slovesa. Hvala Planinskemu društvu Vojnik, markacistom in šoferjem, ki so ga pospremili na zadnjo pot. Zahvala tudi ge. Milici za molitve ter skupini Eros za lepo odpete pesmi. Žalujoči: žena Danica, sin Aleš, hči Maja z družino ter vsi, ki smo ga imeli radi. Kar je v naših srcih, umre šele z nami. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, brat, stric in svak RAJKO ČIŽEK Radoblje - Laško (15. 8. 1941 - 8. 8. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala za vsak stisk roke in objem žalosti ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju ZD Laško in Bolnišnici Topolšica. Hvala Občini Laško, KS Marija Gradec in RK Marija Gradec. Hvala pogrebni službi, govorcu za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi in glasbenikom za odigrane žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. V globoki žalosti: žena Anka, brat Edi in svakinja Dragica z družinama ter ostalo sorodstvo Smrti Celje Umrli so: Alojzija LEBIČ iz Slatine v Rožni dolini, 68 let, Jožefa VOGRIN iz Celja, 84 let, Rafael POLŠAK iz Celja, 81 let, Radko CERAR iz Podtera, 67 let, Olga ZAVAŠNIK iz Drešinje vasi, 70 let, Brigita KOPINŠEK iz Celja, 55 let, Marija LOKO-ŠEK iz Olešč, 78 let, Jožef RU-PNIK iz Žalca, 75 let, Frančiška VREČER iz Celja, 86 let, Marija MUŽIČ iz Celja, 89 let, Milena ŠTUKELJ iz Celja, 65 let, Mira FIŠTER iz Celja, 69 let. Laško Umrli sta: Alojzija VRHOV-ŠEK iz Mrzlega Polja, 89 let in Marta JERŠE iz Laškega, 91 let. Šentjur Umrli so: Ivan LESKOVŠEK iz Vrbnega, 69 let, Julijana JAZ-BINŠEK iz Šentvida pri Planini, 89 let, Marija GAJŠEK iz Celja, 87 let. Velenje Umrla je: Pavla DRAVŠNIK iz Velenja, 89 let. Žalec Umrla sta: Silvester ŠUSTER iz Pongraca, 64 let, Marija GO-VEJŠEK iz Griž, 88 let. L-081 22 RADIO CELJE Aljoša Bončina J* ■■s - 5 ШЖЗ Trije iz ozadja Lahko bi jim rekli tudi »strici iz ozadja«. Mojstri, ki jih sicer ne vidite in ne slišite, a so vsekakor zelo pomemben radijski del, brez katerega nobena informacija ne bi bila v radijski eter postrežena tako profesionalno, kot vam z njo postrežemo na Radiu Celje. Ko so voditelji Radia Celje avgusta svoje znanje pokazali ne samo pred mikrofonom, temveč tudi za mešalno mizo, so se Aljoša Bončina, Branko Ogrizek in Mitja Tatarevič izkazali tudi na področjih, ki zahtevajo še več znanja, zbranosti in natančnosti. Produkcija radijskih vsebin je tista, ki jo vsi trije odlično obvladajo in je za radio še kako pomembna. Prav je, da jih spoznate še malo bolj od blizu. Aljoša, Branko in Mitja, nova radijska shema je prinesla kar nekaj sprememb. Ste spremembe sprejeli kot izziv in kako ste se jih lotili? Aljoša: Vsaka sprememba je zame izziv, zato sem se tudi te lotil z velikim veseljem in zagnanostjo. V precej kratkem času smo morali v celoti prenoviti radijsko zvočno podobo in sistem dela. Vsak začetek je težak, a zdaj, ko so stvari stekle, je občutek ob poslušanju radia izjemen. Branko: Seveda sem spremembe sprejel kot izziv. Najprej smo se spraševali, kaj, kako. Malo se nam je »sanjalo«, kako je treba pristopiti k delu za dosego sprememb. Predvsem smo potrebovali »brco v rit«. Potem so zadeve kar stekle, malo smo se lovili in očitno ulovili. Mitja: Spremembe, ki jih prinaša nova radijska shema, narekujejo malce drugačno organizacijo dela na Radiu Celje, kot smo je bili tehniki in voditelji vajeni do zdaj. Sam sem zadnja leta delal kot tonski tehnik pri oddajah in kadar je program potekal večinoma v živo iz studia ali s terena. Pri novem načinu dela, kjer je voditelj hkrati tonski tehnik, je bilo treba velik del programskih vsebin preseliti v produkcijo. To pomeni, da so te vsebine pripravljene, posnete in zmontirane vnaprej, voditelj pa se lahko posveti aktualnim informacijam, ki jih poslušalci tisti trenutek najbolj potrebujejo. Delo v produkciji poznam, se ga veselim, saj omogoča veliko kreativnosti pri oblikovanju radijskih vsebin in seveda sodelovanja s sodelavci, ki program pripravljajo. Na Radiu Celje vsi trije delate že vrsto let. Kako bi prejšnja leta primerjali z letošnjim? Je bila sprememba določenih vsebin po vašem mnenju nujna? Aljoša: Usmeritve na področju radiodifuzije so se v letih, odkar delam na radiu, popolnoma spremenile in prav je, da smo se tudi na Radiu Celje prilagodili sodobnim smernicam, ki so nujne za ohranjanje poslušalcev in pridobivanje novih. Branko: Spremembe so bile nujne! Obstali smo na neki točki in tacali na mestu vrsto let. Prav je, da se radio razvija, da raste z generacijami. Živimo v svetu, kjer ves čas stremimo k napredku, razvoju. In tako je tudi v radijskih vodah. Vem, da niso vsi zadovoljni s spremembami. Nekateri starejši poslušalci pravijo, da smo zavozili ... Po drugi strani slišim od ljudi svojih let, da smo postali poslušljivi in nezateženi, da postajamo moderni, novejši. In če primerjam radio z avtomobilom: vsak avto, starejši in novejši, ima kolesa, volan, motor . Vsakega pelješ na enak način, na levem ovinku obrneš volan levo, na desnem desno. Ampak razlika v vožnji je v občutkih. Večina bi prisegla na novejši avtomobil, a to je stvar razprave. Tako je z radiem in nenazadnje z vsemi stvarmi. Mitja: Na Radiu Celje delam že 37 let in tako kot se spreminjamo ljudje in sledimo novim smernicam, tako mora napredovati tudi radio. Vedno hitrejši način življenja zahteva program, ki je »vedno z menoj«. To pomeni, da poslušalci dobijo tisto informacijo, ki jo v določenem trenutku najbolj potrebujejo oziroma jo želijo slišati. Krajše tematske oddaje in glasba, ki je blizu ljudem, tudi ustvarjajo in oblikujejo radio, ki manj vzgaja in bolj ugaja. Sprememba je bila zagotovo nujna. Predstavite se bralcem Novega tednika še bolj na osebni ravni. Kaj vas veseli, kakšne izzive imate najraje, kaj počnete v prostem času? Aljoša: Sem človek narave, hribov, vode. Zadnje leto je bilo precej burno, saj sem posvojil psičko mešanko, ki je dodobra spremenila moje življenje. Je hiperaktivna in zato sva veliko v naravi na sprehodih ... Druga moja ljubezen je seveda glasba, zato redko zamudim kakšen dober koncert, kjerkoli že je. Branko: Veselijo me tehnične stvari: računalništvo, elektronske zadeve, stroji, vse, kar ropota. Ce bi grablje imele motor, bi z veseljem grabil ... Tehniški muzej Bistra je zame meka! V prostem času grem na kakšen hrib ali na kolo. Rad sem tudi v naravi, v objemu zvokov narave. Ker včasih je enostavno preveč hrupa in se je fino malo umakniti . Včasih »paše« tudi lenariti. Zelo rad sem šel tudi na motor, žal ga trenutno nimam zaradi pomanjkanja časa. Mitja: Dolgoletno delo na radiu me je na nek način oblikovalo v radijskega človeka, ki mu radijsko delo pomeni skoraj način življenja. Poleg dela na radiu včasih poskrbim za ozvočenje kakšne prireditve na Celjskem, sicer pa svoj prosti čas najraje preživim v naravi, ko s partnerko Marto osvojiva kakšen ne previsok hrib. radio celje 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Četrtek, 22. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop Petek, 23. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska da- nes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice radio celie Sobota, 24. avgust 7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Nedelja, 25. avgust 7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 26. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca Torek, 27. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmr- tnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev) Sreda, 28. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Kino Spored od 22. 8. do 28. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Angry Birds 2 - animirana pustolovska komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 16.20, 17.50 sobota, nedelja: 13.50, 14.20, 15.50, 16.20, 17.50 Bilo je nekoč ... v Hollywoodu - drama, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 19.20, 20.20 petek, sobota: 17.20, 19.20, 20.20, 22.10 Hitri in drzni: Hobbs in Shaw - akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 18.30, 20.30, 21.10 Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.00, 19.50 sobota, nedelja: 14.10, 16.30, 18.00, 19.50 Prevarantki - komedija petek, sobota: 22.20 Pridni fantje - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 20.40 Raziskovalka Dora - družinski, pustolovski četrtek, petek: 16.00 sobota:14.00, 16.00 nedelja: 14.00, 14.40 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 13.45, 15.40 Strašljive zgodbe - grozljivka od četrtka do srede: 18.20, 20.50 Veliko popotovanje - animirani, komedija, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.40, 17.30 sobota, nedelja: 13.40, 15.30, 16.40, 17.30 Yesterday - glasbena komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.45, 20.00 petek, sobota: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Zmajček Tabaluga - animirani, družinski nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 ČETRTEK 20.00 Beli vran - biografska drama PETEK 18.45 Beli vran - biografska drama 21.00 Yesterday - komedija SOBOTA 19.00 Yesterday - komedija 21.00 Beli vran - biografska drama NEDELJA 18.45 Beli vran - biografska drama 21.00 Yesterday - komedija SREDA 20.00 Yesterday - komedija PETEK 18.00 Veliko popotovanje - animirana pustolovščina 19.00 - mala dvorana: Zvesti moški - romantična komična drama 19.45 Beli vran - biografska drama 22.10 Hitri in drzni: Hobs in Shaw - akcijski triler SOBOTA 18.00 Veliko popotovanje - animirana pustolovščina 18.30 - mala dvorana: 100 kilogramov do zvezd - mladinski film 19.50 Yesterday - glasbena komedija 20.15 - mala dvorana: Zvesti moški - romantična komična drama 22.00 Hitri in drzni: Hobs in Shaw - akcijski triler NEDELJA 16.00 Veliko popotovanje - animirana pustolovščina 18.00 Yesterday - glasbena komedija 19.00 - mala dvorana: 100 kilogramov do zvezd - mladinski film 20.15 Beli vran - biografska drama ZVEZDE POD ZVEZDAMI na ploščadi ob Domu kulture Velenje (brez vstopnine): PONEDELJEK 21.00: Yao - komična drama V primeru slabega vremena bo filmska predstava v mali dvorani Kina Velenje! Kulturne prireditve ČETRTEK, 22. 8. 16.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom angleško vodstvo po razstavi 18.00 Mestna plaža Celje Lutkarije: Poklic coprnice Mice izvaja: Gledališče iz desnega žepka, primerno za otroke od 4. leta starost, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 18.00 Velenjski grad GeoForma odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na likovni delavnici z akademskim slikarjem Dušanom Fišerjem 19.00 Dom kulture Velenje Srečanje citrarjev ob 20-letnici Citrarskega društva Slovenije 7. slovenski citrarski večer - 31. citrarski festival Prešmentane citre 20.30 Glavni trg Celje_ A Tribute to the Beatles koncert Jazz Punt Big Banda iz Tolmina, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 21.00 Ploščad pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur Poletni kino na prostem Bojevnica PETEK, 23. 8. 18.00 eMCe plac Velenje_ Blaž Miklavčič: Ambient Plague odprtje razstave 22. festival Mladih kultur Kunigunda 18.00 Dvorana Gasilskega doma Šalek Velenje Spomini na stari Šalek v sliki in besedi večer z etnologom in zgodovinarjem dr. Jožetom Hudalesom 19.00 Letno gledališče Limberk Griže Osrednja proslava ob prazniku KS Griže s kulturnim programom in podelitvijo priznanj v slabem vremenu Dom kulture Svoboda Griže NAPOVEDNIK 23 20.00 Letni oder Epik teatra in kavarna Pri kulturni pip'ci Zgornji trg Šentjur Epik komični petek: Pedja Bajović celovečerni stand up šov 20.30 Vodni stolp Celje_ Los Ventilos & Jackson koncert; v primeru slabega vremena odpade 21.00 Mestna kavarna Metropol Uroš Planinc group z gosti koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade SOBOTA, 24. 8. 10.00 Kavarna Miško Knjižko Celje_ Festival Izrekanja 2019 predfestivalska matineja z dr. Zoranom Pevcem; vstop prost 10.30 Vila Herberstein Velenje Sobotne lutkarije: Kokoška Emilija KD Gledališče Velenje in KUD Dudovo drevo; v primeru slabega vremena predstava odpade 12.00 Grad Podsreda Zaključni koncert udeležencev seminarja za trobento 18.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Pečovnik Alma M. Karlin: Pod košatim očesom igrajo: Člani Ljubiteljskega gledališča Teharje, v počastitev 130. obletnice rojstva popotnice in 100. obletnice njenega odhoda na pot okoli sveta; v primeru slabega vremena odpade 18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Odprtje zaključne razstave udeležencev Likovne kolonije Zeleno zlato 20.00 Fontana piva Zeleno zlato Žalec Festival Zeleno zlato stand up večer z Gašperjem Bergantom 20.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnice na Starem trgu: Jeannette koncert 21.00 Mestna kavarna Metropol The Longfield koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade NEDELJA, 25. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 15.00 Dom krajanov Ljubečna Finale 39. Zlate harmonike Ljubečna nastopili bodo najboljši harmonikarji Slovenije iz polfinalnih tekmovanj 18.00 Vrt Ipavčeve hiše, Šentjur Lipa zelenela je . koncert ljudskih pevcev in godcev ter pripovedi zgodb iz zakladnice slovenskega ljudskega pripovedništva; v primeru slabega vremena v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Večer v atriju: The Longfield vokalno-instrumentalni koncert; vstop prost 19.00 Dvorec Novo Celje Tukaj, nekoč in danes voden ogled razstave s strokovnim vodstvom kustosinje Alenke Domjan PONEDELJEK, 26. 8. 18.00 Velenjski grad Želenje odprtje razstave Anžeta Korenjaka 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Celje Alma M. Karlin: Pod košatim očesom igrajo: Člani Ljubiteljskega gledališča Teharje, v počastitev 130. obletnice rojstva popotnice in 100. obletnice njenega odhoda na pot okoli sveta; vstop prost TOREK, 27. 8. 20.30 Glavni trg Celje_ Svet v mestu: Mascara Quartet koncert; v primeru slabega vremena odpade SREDA, 28. 8. 18.00 Mestna plaža Celje Celjani Celjanom: Oskar Rieding in njegove glasbene zgodbe koncert malih virtuozov, primerno za otroke od 4. leta, vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade 20.00 Terasa kavarne Miško Knjižko Celje Festival Izrekanja 2019 irski večer s pesnikom Ciaranom O'Driscollom in irsko glasbo; vstop prost 19.00 Galerija F-bunker Velenje Nove perspektive - na romantično naravo subjektivnosti odprtje razstave, 22. Festival mladih kultur Kunigunda Ostale prireditve ČETRTEK, 22. 8. 8.00 do 14.00 Velenjski grad Dnevni tabor na Velenjskem gradu ogled razstave Taborništvo v Šaleški dolini ter urjenje v taborniških veščinah in spretnostih; počitniško dopoldne za osnovnošolce 17.00 Galerija Velenje Delavnica enkratnih spomenikov delavnico bo vodil kipar Mihael Novak; primerno za starejše od dvanajstih let 17.30 do 19.00 Celjski dom Uvodno informativno predavanje o pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost 19.30 Pri sv. Neži v Libojah Zabavni glasbeni večer s Štajersko mornarico PETEK, 23. 8. 20.00 Muzejski trg Celje Večerna glasbena čarovnija nastopajo: Tomislav Bralić & Klapa Intrade ter Marko Škugor in Erosi; v primeru slabega vremena na celjskem sejmišču 20.00 Plaža Mia Mia Velenje Trnje koncert 20.30 Vodni stolp Celje_ Celjani Celjanom: Mozaik besede in vina člani Celjskega literarnega društva in glasbeniki Glasbene šole Celje, vstop prost; v primeru slabega vremena v Celjski kulturnici 21.00 Velenjski grad George Orwell: Živalska farma gledališka predstava, 22. Festival mladih kultur Kunigunda; vstop prost radio cehe 20.00 Športno igrišče na Graški Gori Graška Gora poje in igra 2019 44. mednarodni festival narodnozabavne glasbe SOBOTA, 24. 8. 8.00 Bistrica ob Sotli_ 15. Šempetrske vaške igre 10.00 do 13.00 Glavni trg Celje Celjani Celjanom: Celje -moja likovna delavnica likovne delavnice in animacije primerne za otroke in mladino; udeležba je brezplačna 10.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu tudi v nedeljo ob istem času 17.00 Pod Šaleškim gradom Starotrški dan obuditev starega vaškega trga Šalek ter navade in obrti, ki so jih poznali nekoč 18.00 Športno igrišče na Graški Gori_ Ansambel Štirje kovači slavnostni koncert ob 65-letnici delovanja z gosti 19.00 Park pri Fontani piva Zeleno zlato Festival Zeleno zlato: Prikaz obiranja hmelja na star način 20.00 Letni oder Epik teatra in kavarna Pri kulturni pip'ci Zgornji trg Šentjur Plesni večer pod lipo 20.00 Gaj Prebold Žur pod Žvajgo nastopili bodo: Alya s skupino, Tooth in the sky, Kobra Rockshow in Vudu NEDELJA, 25. 8. 11.00 Citycenter Celje, otroški park Džungla Lešnik je moj! pravljica za otroke 11.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju Voden ogled in zeliščna delavnica 14.00 Loče Kmečki praznik 14.30 Andraž nad Polzelo Družina poje 2019 36. družinsko petje z motom Peli so jih mati moja 15.00 do 19.00 Grad Podsreda Ob prazniku občine Podčetrtek: Grajski živ žav viteški mečevalski dvoboji, srednjeveške igre, ustvarjalne delavnice..., glasbeni gost: Challe Salle; vstop prost TOREK, 27. 8. 17.00 Velenjski grad Ogled gradu s pasjimi prijatelji 18.00 Mestna plaža Celje Ustvarjalnice: Kuhaj lonček interaktivna ustvarjalno kulinarična delavnica21.00 eMCe plac Velenje Ätna (Nem) 22. Festival mladih kultur Kunigunda SREDA, 28. 8. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku S knjigo v film druženje ob knjigi in filmu, primerno za otroke od 7. do 12. leta; vstop prost 19.00 Kulturni dom Šoštanj Poletni filmski večeri ogled kratkih filmov, ki so jih ustvarili sodelavci Muzeja Velenje Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Šentjurjev kviz ponuja izjemna odkritja o občini Ste vedeli, da razvaline žusemskega gradu ležijo v šmarski občini? Občina med Drameljskimi goricami na severu in vrhovi Bohorja na jugu ponuja številne zanimivosti za kviz, ki ga Mladinski center Šentjur pripravlja že vrsto let. Na kvizu Ali poznaš svojo občino se ekipe iz vsake osnovne šole v občini Šentjur pomerijo v poznavanju občine. Letos so ob deseti obletnici mladinskega centra zaposleni v poletnem času naredili malo drugačen kviz: tokrat za odrasle. BARBARA GRADIČ OSET Ideja za kviz se je porodila pred osmimi leti med zaposlenimi v Mladinskem centru Šentjur, saj so opazili, da mladi premalo poznajo svojo občino. »Če okolja, v katerem živiš, ne poznaš dovolj dobro, potem težko ugotoviš, katere priložnosti ti nudi oziroma se z velikimi očmi oziraš proti pre- stolnici ter ne vidiš priložnosti naravne in kulturne dediščine okolja, ki bi ti lahko ponudilo delovno mesto,« je razložil Vid Slana, zunanji sodelavec šentjurskega mladinskega centra. Vid je tisti, ki zadnja leta skrbi za kviz in pripravlja zanimiva vprašanja v povezavi z občino. Pripravil je tudi poseben pri- t t * ♦ * * * 9 ročnik Od župana do občana, v katerem je veliko uporabnega o šentjurski naravni in kulturni dediščini, o znanih osebnostih, zgodovini, gospodarstvu in kmetijstvu. Vprašanja, ki ponujajo zgodbe za raziskovanje Če so bila prva vprašanja zelo faktografska, jih je Vid zadnja leta precej spremenil. »Ne zanima nas, kdaj se je rodil Anton Martin Slomšek, temveč kdaj in kje je živel, kakšni so bili njegovi uspehi ali karkoli zanimivega povezanega z njegovim življenjem. Za osnovnošolce so takšna vprašanja težja, ker se učijo zelo faktografsko, za odrasle Vid Slana pripravlja mlade udeležence kviza je zaradi njihovega splošnega znanja precej lažje.« Pod krošnjami dreves v Zgornjem trgu pred kavarno Pri kulturni pip'ci so se štiri prijavljene ekipe na avgustovsko noč pomerile v poznavanju šentjurske občine. Vprašanja so bila vseh vrst, od enostavnih do zapletenih. Prav vsa so bila izredno zanimiva, nekaj jih je bilo vprašanj povezanih z letošnjimi obletnicami. Posebej so bila zanima vprašanja v povezavi z legendami. Vid Slana zanimive legende najde v različni literaturi. »Ko preberem splošno literaturo o določenem področju, začnem kopati globlje in najdem zanimive zapiske. Vedno znova me navdahnejo zapiski Nika Kurenta o življenju na Planini pri Sevnici na prelomu 19. stoletja. Zelo zanimiva je tudi študija žusemskega narečja v obdobju med obema svetovnima vojnama. Avtor razkrije, da se narečje na tem območju vsake tri kilometre spremeni. Všeč so mi te majhne posebnosti, ki vedno ponudijo več.« Vse se vrti okoli vode Vid je tudi ugotovil, da je precej legend o Žusmu povezanih z eno zadevo. »Ena legenda govori o kmetu, ki mora naliti vodo grajski gospodični, ki ga čaka v gradu. Ker tega ne naredi pravočasno, so hude posledice. Druga legenda pripoveduje, kako mladi fant naleti na čudno pošast in bi jo moral politi z vodo. Zanimivo je, da je v okolici Žusma polno vodnih izvirov, zato so takšne legende popolnoma razumljive. Največji vir pitne vode na Kozjanskem je v Hrastju pod Zusmom.« Z žusemskim gradom je tudi veliko legend povezanih z življenjem gra-ščakov in njihovo pravico do prve poročne noči. Predvsem je na poletnem kvizu presenetilo vprašanje, kateri grad ne leži v šentjurski občini. Zvedeli smo, da razvaline gradu Zusem ne ležijo v šentjurski, temveč v šmarski občini. V Mladinskem centru Šentjur so za potrebe kviza izdali tudi družabno namizno igro spoznaj svojo občino. Bi znali našteti deset znamenitosti naravne in kulturne dediščine ali vsaj toliko znanih osebnosti, ki izvirajo iz šentjurskih krajev? Foto: arhiv MCŠ Nočni kviz v Zgornjem trgu FOTO TEDNA Res je čas lubenic! Foto: GrupA Ted ni ko ve Äzaodbe Št. 34/ Leto 74 / Celje, 22. avgust 2019 Razstava živali v Mozirskem gaju str. 30-31 -i , 1 .. ■- ■>-- , -Vi ; V + , » . : • .. . K,"- - . , - - <■■"■■ ■ ; ■ ' v. •• . f,7 ti -) . ■ ■ ■ s '.lir' «. * ' Lj ■-•s i Foto: SHERPA 30 let od uničujočega V navidezni resničnosti Meteorski dež motili neurja str. 28-29 rešite Veroniko str. 32 oblaki in luna str. 33 26 INTERVJU Petra Škarja, pisateljica, predavateljica in popotnica Ni recepta, ki bi deloval za vse, in ni človeka, ki bi namesto nas naredil korak Šele dan pozneje sem iz zapisa na njenem blogu razbrala, da tisto jutro ni bilo ravno njeno. Ker se pač tu in tam zgodi, da gre vse narobe. In si človek preprosto zaželi, da bi že minilo. Vseeno je njen obraz zažarel v širokem nasmehu, ki ni dopuščal možnosti, da ji je karkoli odveč. Kodrolasa mladenka je v letih javnih nastopanj, osebnih raziskovanj in svetovnih popotovanj zgradila posebno karizmo. Tudi zaradi nje sem bila tisti dan še bolj pozorna na drobne čudeže okrog sebe. SAŠKA T. OCVIRK Na mojo mimobežno opazko o majhnosti našega knežjega mesta, ki ga tu in tam vseeno odkrijejo turisti iz precej eksotičnih dežel, se je spet na široko nasmejala. »Doma sem iz vasi, ki ima 20 hiš in 25 >štal<. To je zame metropola.« Zanjo, ki je prepotovala že skoraj cel svet. A tudi zaradi tega je, kot pravi, vedno bolj hvaležna za ta mesteca, lepoto naše Slovenije in njej tako ljubo domačo Hrastovico na Dolenjskem. Sedli sva za mizico v kavarni in naročili kavo. Takrat je k mizi pristopilo mlado dekle z opravičilom, da ne želi motiti, a nama preprosto mora povedati. »Tako sta lepi! Ze ko sta vstopili, sem si rekla, kako sta luštni. Samo to sem vama želela reči.« Z odprtimi usti sva lahko skupaj izdavili samo presenečen hvala in se prepustili toplemu ugodju prijetnega presenečenja, ki nama je obema polepšalo dan. Že kar nekaj časa sva se dogovarjali za to srečanje in ko sem vam sledila na družabnih omrežjih, sem imela občutek, da res veliko pišete. (Smeh) Res je. Pišem, kar naprej pišem. Eno področje so moje knjige, ki so vsaj toliko kot za bralce napisane za mojo dušo. To je nekaj nedotakljivega. Potem ustvarjam za našo založbo 5KA, tretje pisateljsko področje pa je pisanje v senci, za naročnike, ki imajo vsebino, ne pa tudi časa, da bi to spravili na papir. Tako zdaj nastaja avtobiografija Tanje Skaza. Predvidoma bo izšla oktobra. Sploh greste kam brez prenosnega računalnika? Brez beležke in kemičnega svinčnika res ne (smeh). Ne boste verjeli, ampak ogromno pišem z roko. Knjiga Najdi svojo srečo in mir, ki sem jo pisala v Burmi, je v celoti nastala s svinčnikom v zvezek. Mislim, da ob pisalu v rokah zaživi moja umetniška duša. Zdi se mi, da ob pisanih krivuljah besede tečejo drugače kot pri udarjanju na tipkovnico. Včasih je pisatelj knjigo pisal leta ali celo desetletja. Danes so tudi knjige, tako kot vse na tem svetu, podvržene hitrosti in posledično tudi plehkosti. Zato nek delček tega sveta tako rada ohranjam starinsko pristen. Mnogi so ta svet že obsodili na propad. Vi ste se poslovno spustili prav na področje založništva. Kako to? V prvi vrsti zaradi osebne izkušnje pri izdajanju knjig, a tudi zaradi vere v to, da bodo knjige preživele. Težava je, ker večina slovenskih založb deluje podobno, kot delujejo tiste na 50-mi-lijonskih trgih, kar v naši mali Sloveniji »ne pije vode«. V naši založbi izdajamo izključno dela slovenskih avtorjev. Dobiček in stroške delimo približno na polovico. To se nam zdi najbolj pravično porazdeljeno, saj lahko avtor dobi tudi do 75 odstotkov dobička prodane knjige. Gre za inovativen pristop, za katerega verjamemo, da lahko postavi nov standard založništva malih narodov. Predvsem si prizadevamo knjige približati mladim. Na žalost jim jih šola večinoma priskuti. Otrokom bi rada povedala, da so knjige kul. Če bodo imeli radi knjige, jim bodo znanje ir izkušnje drugih vedno ш dosegu roke. V nasprotnem primeru bodo vse življenje prikrajšani za nekaj res izjemnega. V šolah predavam tudi o tem, kakšen je poklic pisatelja. Kako lepo je potovati in deliti zgodbe. Knjige smo izdali tudi v obliki telefona - ker je danes na nek način nujno povezati klasični svet knjig in sodobno tehnologijo. Mladim moramo približati pisanje, kulturo na splošno. To je za prihodnost pomembno. Tudi za časopise govorijo, da bodo izumrli. Vi ste vsaj za knjige prepričani, da se to ne bo zgodilo. Eno je tehnični razvoj, drugo je življenje, ki nekaj sprejme in drugega ne. Ob pojavu elek- »Informacije danes ponuja Google. Knjiga se mora bralca dotakniti na drugačen način. Tega bi se morali pisatelji bolj zavedati.« tronskih knjig so nekaterih napovedovali konec tiskanim. Danes ne poznam skoraj nikogar, ki bi v zadnjem letu prebral vsaj eno e-knjigo. Tudi zato, ker je tehnologija vsako leto drugačna, knjige pa ostajajo že stoletja enake. To je njihov glavni čar. Res pa danes po njih segamo iz drugačnih vzgibov. Če smo nekoč v njih iskali informacije in znanje, nam danes dajejo navdih, upanje, čustva, zgodbe, tudi pobeg iz realnosti. Spreminjali se bodo vsebina, namenskost in trajnost, a knjige bodo ostale. V to trdno verjamem. Eden vaših zadnjih zapisov na blogu govori o tem, da človek v življenju preprosto ne more imeti vsega. Vaša prva knjižna uspešnica je izhajala iz sveta ameriških milijonarjev, ki učijo ravno obratno. Zdaj sem deset let starejša (smeh). Zagotovo bom pri petdesetih letih razmišljala spet drugače. Pri dvajsetih sem bila neskončno prepričana vase. Zdelo se mi, da je v slogu zahodnjaške »industrije samopomoči« v resnici vsak lahko vse. Korak nazaj mi je dal širši pogled - ni vse za vsakogar mogoče in izvedljivo. Tudi ta gonja za več in več, diktatura neskončnega pohlepa, je nevzdržna. Sistem tega ne prenese. Sploh pa - kje je rečeno, da si vsi sploh želimo te milijone? Sprijazniti se je treba, da z določeno telesno konstitucijo pač ne morem biti manekenka ali da paraplegik vsej želji navkljub ne bo nikoli košarkarska zvezda. Zato je toliko pomembneje, da sprejmemo in objamemo tisto, kar smo v življenju lahko. Spoznanje, da te filozofije ne morem prodajati naprej, ker vanjo preprosto ne verjamem, je bilo zame težko. Nenazadnje sem to študirala v ZDA in Veliki Britaniji. Ampak ljudje, ki kot zasvojenci na takšnih predavanjih in seminarjih iščejo vsakdanji elan, si v resnici nikoli ne uredijo življenja. Večina dolgoročno ne naredi veliko pomembnih sprememb. Industrija samopomoči očitno cilja prav na posameznike, ki potrebujejo podporo in občutek, da nekaj delajo za svoj osebnostni razvoj, v resnici pa si sprememb sploh ne želijo? »Podjetnost je sklop • I • V tvtl V Vt I • najrazličnejših veščin, ki mi jih šola ni podala. Prav podjetnost odpira vrata - tudi pri iskanju zaposlitve. Skoraj ni področja, kjer bi lahko shajali brez dejavnosti in ustvarjalnosti.« Mnogi potrebujejo občutek, da rastejo. Ampak zunanjemu opazovalcu je jasno, da se leta ne premaknejo niti za ped. Včasih je bolje, če človek vstopi v psihoterapijo in dolgoročno razreši svoje primarne težave. Je težko karkoli dobrega spraviti v instant obliko? Zelo. Tako je z glasbo, s knjigami, celo s hišami. Vse je podvrženo hiperprodukciji, namenjeno kratkotrajni uporabi. Temu se je težko INTERVJU 27 »Pogrešam občutek igrivosti v poslu, sploh v primerjavi s stanjem v ZDA in Aziji. Pri nas delo pogosto enačimo z muko in odrekanjem. Pet dni trpimo, da smo lahko dva dni prosti. Ampak tudi delo bi nam moralo biti v veselje.« upreti, imamo pa možnost, da del tega sveta prilagodimo svojim željam. In da cenimo dušo kakšne kavarnice s karakterjem, kot je ta (se nasmehne in srkne svojo kavo z okusom pistacije in s kančkom kokosovega mleka). Kaj bi danes pri tridesetih letih rekli Petri pri petnajstih ali dvajsetih? Bila sem pridna učenka, zbirala sem petice, odlična potrdila in zlata priznanja. Bila sem prepričana, da bo to dovolj za srečno in zadovoljno življenje. Ker moja družina ni premožna, sem morala kot študentka poprijeti za delo. Pri tem sem ugotovila, kako zelo neuporabno se počutim pri konkretnih nalogah in delovnih izzivih. Želim si, da bi takrat vedela, da je izobrazba pomembna, a da še zdaleč ni vse. Mladim danes svetujem, naj nabirajo karseda različne veščine. »Mlade opominjam, da bodo v službi polovico odraslega življenja. Če si vsak dan osem ur in več nezadovoljen, tudi v preostalem času ne moreš biti srečen. Da gremo radi v službo, ne bi smel biti privilegij. Dolžni smo poskrbeti za to.« Naj organizirajo javne dogodke, predavajo, nastopajo, vadijo komunikacijo, prevzemajo odgovornost, se naučijo načrtovati svoj čas, trenirajo prodajo ... Odličnjaki smo izvrstni v sprejemanju in reproduciranju informacij, o vsem naštetem pa se vsaj meni ni sanjalo. Katere prepreke na začetku poslovne poti so bile najtežje? Moj edini stik s podjetništvom je bil mizar v vasi. Pojma nisem imela o podjetništvu. Zadnja leta se sicer več govori o podjetništvu mladih, o zagonskih podjetjih, ampak v glavnem v zvezi z digitalizacijo in aplikacijami. Kaj če bi rada bila frizerka ali bi rada pekla slaščice? Kaj če imam dolgočasno podjetniško idejo, kot je izdaja knjige? Si ta ne zasluži podpore? Na tem področju pogrešam znanja, kako ustanoviti podjetje, kaj vse je treba vedeti in znati. Sicer pa je povsod prostor za kreativnost - celo v javni upravi. Vsako delo je zmes prijetnega in zoprnega. Paziti moramo, da prvo pretehta nad drugim. Če ne, je čas, da ukrepamo. Rada imam svoje delo, zato na primer vzamem v zakup računovodske in birokratske zahteve ter to, da kar naprej izgubljam dobavnice (smeh). Težko je, tudi zaradi vedno hujše invazije birokracije na vseh področjih. Na začetku sem 90 odstotkov časa namenila za pisanje in desetino za birokracijo. Zdaj je obratno. In po kakšnem res težkem in napor- Zelo mladi ste se osamosvojili. Pri samostojnem podjetništvu so še posebej na začetku zaslužki neredni in negotovi, česar za položnice in račune ne moremo reči. Ste kdaj pomislili, da bi bilo vseeno bolje poslušati starše in se zaposliti v Krki? Glede na to, da to farmacevtsko podjetje na Dolenjskem velja za sinonim varne zaposlitve. Še danes vsaj trikrat na teden (smeh). Še vedno pridejo časi, ko si rečem, kaj mi je tega bilo treba. Podjetništvo je odgovornost. Če si zaposlen in gre podjetje v stečaj, pač izgubiš službo. Poiščeš si novo. Kot podjetnik pa lahko v takšnem primeru izgubiš vse. Tega se je na začetku dobro zavedati. Še posebej ker je danes podjetništvo za mlade postalo tudi modno. Potem slišim koga, ki se pritožuje, da je delal deset ur in ni dobil nič plačano. Včasih delam tri mesece in ne dobim plačila. Tako pač je, če si na svojem. Znan podjetnik me je ob takšnem pritoževanju postavil na trdna tla - odločiti sem se morala, ali bom levinja v živalskem vrtu ali divjini. Vse ima svoje prednosti in slabosti. Izberem lahko eno ali drugo, ampak vedno gre za paket. Nobenega smisla nima gledati čez ograjo - blagor onemu, ki dobi petnajstega plačo, in kako lepo je onemu, ki ima veliko denarja in lahko gre sredi tedna v hribe. Vsak ima priložnost, da se preizkusi tudi na drugi strani. Nikjer se ne cedita zgolj med in mleko. Mladim tudi rečete, naj napraskajo prihranke, si kupijo letalsko karto in gredo po svetu. Kaj je to dalo vam? V prvi vrsti širino. Pri nas kdo izstopa, ampak v resnici bolj ali manj vsi živimo zelo podobno. Po svetu vidiš, kaj vse je možno. Srečala sem človeka, ki že petdeset let hodi po Caminu. To je njegov način življenja. Indijanci živijo s tremi krpicami in dobro shajajo. Spet drugi živijo v skupnosti in jim je dobro. Ko vidimo, kaj vse obstaja, se lahko vprašamo, kje je naše mesto, kako bi radi živeli, kakšne vzorce bomo sprejeli in katere bi radi presegli. In ponižnost. Slovenci hitro dobimo občutek, da smo glavni na vasi. Tudi v mestu si hitro prvi. Pa v podjetju, šoli, tudi v državi nenazadnje. Že malo širši razgled razkrije, da je takšnih in podobnih, kot smo mi, na milijone. Spoznala sem, da imajo ljudje neverjetne zgodbe, velike bolečine, da zmorejo narediti izjemne stvari. Tako sem postala ponižna pred življenjem. Manj »pa- »Ko v ZDA povem, da sem podjetnica, mi takoj zraste vrednost. Pri nas me ob tej izjavi pogledajo izpod obrvi - češ, ti ni uspelo najti službe, si bila v šoli zanič? Zelo negativno smo nastrojeni do podjetništva.« »Ljudje najtežje prenašamo nadutost. Tiste vrste, ki ne dopušča, da nekdo česa ne ve. A v življenju pridejo udarci, izgube in bolezni. Ni seminarja, knjige ali potovanja, ki bi te naučili tega, ■ и v • v • i • • h tv* • v • kar te nauči življenje. Zato imajo starejši po svoje prav, če si ne pustijo soliti pameti.« nem dnevu se vprašam, zakaj je tako. Zakaj gre toliko ustvarjalne energije v nič? To je eden večjih izzivov Slovenije. Slovenci smo namreč izvrstni v ubijanju kreativnosti in podjetnosti. Kot da nam ni jasna osnovna logika. Podpiram višjo socialo in višje plače, ampak najprej je treba podpreti ustvarjalnost, da bomo več ustvarili in posledično vsi več imeli. V večjih sistemih tako tudi idealisti hitro izgubijo svoj žar in zagon. Poznam izredno profesorico, ki se z dušo in s srcem razdaja za svoje učence. Skupaj smo zasnovali serijo predavanj o podjetnosti, česar v šolah zaenkrat ne učijo. Po začetnem navdušenje je nenadoma poniknila. Šele kasneje sem s težavo izvlekla iz nje, da so bili pritiski sodelavcev in vodstva prehudi. Če pri nas nekdo izstopa, meče slabo luč na druge. Na srečo je med šolniki takšnih srčnih učiteljev vedno več. Se premika na bolje, ampak prepočasi. S tem tempom bomo težko ujeli najbolj uspešne. Še posebej ker na drugi strani zelo hitro najdemo krivce, ko nam nekaj ne uspe. Tisti drugi so pač imeli srečo, bogate starše, zveze ... So pa tudi takšni, ki niso imeli nič. Pa so naredili nekaj iz sebe. Ne bom rekla, da je enostavno, ampak da se. »Jamranje« mi res ni ljubo. metna«. Pri dvajsetih mi je bilo vse jasno, danes vem, da vsi recepti ne delujejo za vse. Predavate tudi v podjetjih. Ne srečate kdaj ravno takšnih direktorjev, ki sami vse vedo in vse znajo? Takšni me niti ne vabijo (smeh). Da, srečam jih. Ampak jim ne zamerim. Po svoje imajo prav. Kaj jim bom jaz solila pamet, ko pa so na primer šestdeset let življenja vložili v svoj posel in ga zgradili iz nič? V takšnih primerih iskreno povem, da nimam njihovih izkušenj. Hvaležna bom za vse, kar se bom od njih naučila. Lahko pa jim predam marsikatero izkušnjo iz tujega sveta in drugačne življenjske poglede. Eni me gledajo zviška, drugi s pričakovanjem. Lepota samostojne podjetniške poti je tudi v tem, da lahko izbiram, s kom bom delala. Eno je osebnostna naravnanost, drugo družbenopolitična realnost. V Sloveniji se težko znebimo občutka, da je težko uspeti, če nisi v pravi družbi, v pravi stranki, če nisi, kot pravi ljudski jezik, pri koritu. To je res izziv. Ne moremo se vrteti v družbi določenih ljudi in doseči, da takšno razmišljanje na nas ne vpliva. Tudi če smo še tako trdni. Meni ni uspelo. Zdaj načrtno izbiram informacije, ki jih sprejemam. Včasih mi prijatelji rečejo, da živim v idealističnem mehurčku, v iluziji. Ampak tako ali tako ima vsakdo neko svojo podobo sveta. Morda kdaj iz-padem neobveščena in nevedna, ker ne spremljam dnevnoinformativnih medijev. Preprosto ne vidim koristi v tem, da izvem, kako so ustrelili medvedko z mladičem ali da je na Kitajskem bomba ubila sto ljudi. Načrtno tega nočem vedeti, ker tako lažje živim. Zavestno sem se odločila, da si s tem ne bom grenila življenja. Za nevedne in neobveščene imamo pogosto tiste, ki ne razmišljajo tako kot mi. Pogrešate več odprtosti do različnih pogledov in mnenj? Seveda pogrešam. In manj sodb. Pri nas je to tudi posledica zgodovinskega razvoja. Zelo logično se zdi. Preživeli smo, kar smo bili pokorni in navajeni, da smo vsi enaki. Kar štrli iz povprečja, je moteče. Za mlajšo generacijo morda že manj, ampak v krvi imamo zakoreninjene sodbe. ZDA so na primer nastale prav zaradi tega, ker so določeni ljudje izstopali. To podpirajo še danes. V Aziji vse temelji na skupnosti. Ta mora biti povezana, da družba preživi. Vzemimo samo banalen primer - vprašanje, ali duša obstaja. Včasih sem se bila v zvezi s tem pripravljena spuščati v neskončne filozofske razprave. Danes za to ne vidim nobene potrebe. Lahko smo prepričani v eno ali drugo, nihče nima neizpodbitnih dokazov za nič. Ampak meni je lažje živeti, ker trdno verjamem, da obstaja. Nič hudega, če se motim. Enako je lažje živeti, če verjamemo, da so ljudje dobri. Po čudnem naključju v tem primeru dobimo cel kup dokazov, da imamo prav. Sama sem na primer odraščala v okolju, kjer so podjetniki veljali za slabe. To so požrešni ljudje, ki druge izkoriščajo za svoj zaslužek. Kasneje sem ugotovila, da so podjetniki tudi izjemno družbeno odgovorni posamezniki, razgledani in dobri ljudje. Začela sem verjeti v to in dobila potrditve. Zagotovo bi lahko našla tudi drugačne primere, ampak jih nočem iskati. Sreča torej ni nekaj polovičarskega. Zgradimo jo lahko le celostno ali sploh ne. Zanimivo je opazovati ljudi, ki razvijajo samo eno področje v življenju. Nekoga, ki je na primer vsak dan v fitnesu in mu je skrb za telo glavna in tudi edina. Enako je s podjetniki, ki hlepijo samo po zaslužku. Področje, ki ga zanemarjamo, nas zlomi - pa naj gre za zdravje, odnose ali kaj tretjega. Dolgoročno poslovno uspešni ljudje so večinoma tudi osebnostno zrele, celostno zgrajene osebnosti, veliko se izobražujejo, zdravo živijo in imajo urejene odnose. Žal se je pri samskih ženskah v podjetništvu razvila neka fama, da so še bolj predane in še bolj uspešne. Ampak verjamem, da v večini niso srečne. Ljudje smo družabna bitja in potrebujemo odnose. Partnerstvo in družina sta pomembna. V nobenem pogledu ni enostavno in ne obstaja seznam desetih korakov do sreče. Na nobenem področju. Pod črto imamo samo ta trenutek, tukaj in zdaj. Kako vi vstopite v nov dan? Imam dve luštni navadi. Zjutraj se vprašam, kaj se mi bo danes čudežnega zgodilo. Evolucijsko so naši možgani naravnani na pričakovanje negativnega. Zato se moramo drugačnega pogleda dobesedno naučiti in ga vaditi. Zvečer pa pomislim na tri najlepše stvari dneva. Tako se osredotočim na pozitivno in to tudi zapišem. V osnovi je vse zelo preprosto. Ni nam treba zapletati s knjigami, seminarji in guruji. Če bi se malo bolj usmerili vase in malo manj sodili druge, bi bili na pravi poti. Glavno, da se vsak dan potrudimo biti dobri ljudje. Vsak od nas točno ve, kaj v določeni situaciji to pomeni. Recimo to dekle, ki je prej pristopilo k nama in nama s pohvalo polepšalo dan; zakaj ne bi tega pogosteje naredili sami, koga pohvalili, izrazili nekaj lepega ... Tudi ko naredimo napako. Opravičimo se in sprejmimo dejstvo, da smo samo ljudje. Če tako živimo, največ naredimo za skupnost. Foto: SHERPA »So trenutki, ko si preprosto ■ • ■ • • • V I • v tiho in si priznaš, da nimaš pojma. Receptov za srečo ni. Vsak mora poiskati svojo pot in preživeti svoj čas.« 28 REPORTAŽA V dolini Lahomnice je odnašalo ceste in mo- J^K stove, rušilo hiše in kot za šalo prenašalo ogromne kamnite bloke in stoletna drevesa. Mineva trideset let od uničujočega neurja in nenavadnega pogreba Dan, ko je oblak nad Šentrupertom potegnil ročno zavoro Vremenskih težav so bili tisto poletje na Kozjanskem že vajeni. A česa takšnega v Laškem in Šentjurju ni pomnil nihče. Besede, kot so župnik, pogreb, sodni dan in katastrofa, so zapolnjevale pogovore še tedne. Sčasoma je tisti 19. avgust prešel v krajevno legendo. Lahko človek res koga prekolne, se je tisti dan res uresničila župnikova prerokba ali je splet naključij le nahranil in spodbudil ljudsko domišljijo? SASKA T. OCVIRK Tista nedelja, dan po usodnem neurju, v mojem otroškem spominu živi še danes. Vožnja skozi jakobško dolino proti Šentjurju takrat verjetno ni imela posebnega cilja. A še danes pred seboj vidim ogromna debla stoletnih bukev, ki so kot pokošene travne bilke ležala na poljih med Vodružem in Šibenikom. Dneva, ko so v Šentrupertu pokopavali župnika, do danes ni pozabil nihče. »Veliko nas je bilo takrat v cerkvi. Duhovniki so prišli od blizu in daleč. Še dopoldne je bil lep dan. Nič ni kazalo, da bo neurje,« se spominja Francka Gračner, doma nedaleč od župnišča in cerkve sv. Ruperta. Duhovniki so se pri tej družini v neposredni soseščini vedno radi ustavljali. Danes 91-letna Francka jim je bila kot mama in njena kuhinja je bila kraj, kjer jih je vedno čakal topel obrok na mizi. »Gospod Dre-venšek so bili dober človek. Spominjam se, da se je med pogrebom res hudo razbe-snelo neurje. Sedela sem bolj spredaj, ampak pozneje sem slišala, da je strela udarila tudi v zvonik in da je nekaj ljudi pometalo po tleh. Tega nisem videla. Tudi na pokopališče nisem šla. Preveč je deževalo.« Strele parale nebo in zanetile požar Strele so sekale kot za stavo. Menda je udarilo vsakič, ko je škof Smej, ki je vodil obred, izrekel ime Franca Drevenška. F I i ] Elektrike je zmanjkalo, luči so ugasnile. Mašniki so se vprašujoče spogledovali, ali naj obred prekinejo. Speljali so ga do konca. Pri izhodu je pogrebce pričakal najhujši naliv njihovega življenja. Noben dežnik ni zalegel. Dan pozneje so okrog cerkve na kupe polomljenih zmetali v smeti. Krajši sprevod s krsto se je v močnem dežju odpravil do nekaj sto metrov oddaljenega pokopališča. Nekateri so poskušali čim prej priti domov, nekaj mož je šlo pomagat na bližnjo kmetijo. Strela je med pogrebno mašo tam namreč zanetila požar. Med slednjimi je bil tudi Ivan Gračner. »Gasilci iz okoliških društev so nam še lahko prišli pomagat, nazaj grede so morali po daljših obvozih, ker je vmes odneslo cesto. V požaru prav veliko nismo mogli rešiti, tako hitro in močno je zagorelo. Ko sva se tisto dopoldne z ženo lotila izkopavanja krompirja, si niti v sanjah nisva predstavljala, da se bo dan tako obrnil. Od tiste letine ni ostalo veliko. Česar ni povsem zabilo v zemljo, je odneslo,« se spominja sogovornik. Šentrupert - nekaj časa imenovan Breze - ostaja idilična Mikrocelična nevihta izjemne moči Poleti 1989 so silovita neurja Slovenijo prerešetala po dolgem in počez. Med julijem in septembrom so jih samo na območju Haloz in Kozjanskega našteli sedem. Neurje 19. avgusta je bilo vseeno nekaj posebnega. Ljudski glas pravi, da naj bi župnik Drevenšek za dan svojega pogreba hudo uro napovedal. Ljudje, ki so ga dobro poznali in so z njim živeli, zanikajo, da bi kaj takšnega kdaj slišali. Da je to izmišljotina. A meteorološka izjemnost tistega dneva ostaja nesporna. Šlo je za neverjetno intenziven pojav na relativno majhnem območju. Kot piše meteorolog Brane Gregorčič v eni od analiz takratnega dogajanja, v zahodni in južni Sloveniji takrat nikjer ni bilo neviht. Na tem območju je ob nalivu padla ogromna količina dežja. Gre zgolj za ocene, ker je neposredno niso izmerili. Kljub temu da so okrog precej gosto posejane merilne točke Laško, Šentjur, Žusem, Pla- nina pri Sevnici, Podčetrtek in Vrenska Gorca, nobena od postaj ni zaznala tega deževja. Nevihtni oblak je zgolj oplazil merilno točko v Šentjurju, kjer so takrat namerili 65 mm padavin. Nad Šentrupertom naj bi tisti dan v uri in pol padlo kar do 130 mm padavin. »Na vrhu hriba smo dobesedno plavali,« je stanje opisal Drevenškov naslednik, duhovnik Izidor Pečovnik -Dori. Leta 2016 je v pogovoru z Markom Radmilovičem za radijsko oddajo iz niza Sledi časa obudil svoje spomine na ta dogodek. Zgodba, preveč fantastična, da bi ji verjel -kot jo je avtor naslovil - je dostopna v spletnem arhivu na- cionalnega radia. »Približno dva meseca po tem dogodku sem na Lisci srečal meteorologa, ki je 19. avgusta spremljal dogajanje. Dejal je, da česa takega dotlej še ni videl. Samo en oblak se je s severa, z območja južne Bavarske, z neverjetno hitrostjo približeval Sloveniji. Natančno nad Šentrupertom pa se je ustavil, kot bi zategnil ročno zavoro,« se je spominjal župnik Dori. Krsta, ki ni hotela v zemljo Franc Drevenšek se je rodil novembra 1913 v Cirkovcih na Dravskem polju. Po gimnaziji je vstopil v bogoslovje in 9. julija 1939 v Mariboru prejel Franc Drevenšek na enem od družinskih slavij REPORTAŽA 29 ? IT T I Ü mašniško posvečenje. Med vojno je bil zaprt v različnih taboriščih in izgnan na Hrvaško. Po vojni je bil dve leti kaplan na Kalobju, oktobra 1947 je prevzel Župnijo Šen-trupert. Ostal ji je zvest vse do upokojitve leta 1989. Bil je gospodaren in skromen mož, ki je večino svojega denarja razdal za cerkvene potrebe in misijone. S kuharico sta kme-tovala in redila prašiča ali dva. Na dan kolin v župnišču na mizi ni bilo mesa. Gospodinja Tereza je mesarjem postregla s šmornom ali palačinkami in čajem. Čez nekaj dni, ko sta z župnikom sama naredila klobase in vse druge mesne izdelke, sta jim na dom poslala obilen delež kolin. Drevenšek je znal biti odkrit in oster. Pred mašo je tiste od blizu kdaj na hitro spravil iz klopi, da je naredil prostor za tiste, ki so morali pešačiti od daleč. Tudi sicer svojega mnenja ni nikoli zavijal v celofan. Tako je v dolgih letih z marsikom prišel tudi navzkriž. A za dobro kraja je znal spodbuditi skupne delovne akcije in tako se ga še danes spominjajo kot enega najbolj zaslužnih za napeljavo elektrike in vodovoda ter gradnjo nove ceste. 1. avgusta 1989 je upravljanje župnije predal svojemu nasledniku Doriju. Ta kontroverzen mlad župnik, ki je moral šest let kasneje v Berlin zaradi organizacije modne revije v tamkajšnji cerkvi, je svojim nadrejenim že od začetka povzročal sive lase. Kot pravi v omenjenem pogovoru z Radmilovičem, je bil tudi Šentrupert zanj kazenska >fara<. Le da se je njemu že na prvi pogled zdela kot nagrada, kot vasica iz pravljice. Športno napravljen, oblečen v rdeče kavbojke in zelene čevlje ter z za tiste čase prav neverjetnim avtomobilom je bil ostarelemu in sicer konzervativnemu župniku takoj všeč. S svojimi brati mu je Dori pomagal tudi pri selitvi. Drevenšek je zadnja leta nameraval preživeti v Kidričevem. V novem domu je bil le dan ali dva. Resno je namreč zbolel in odpeljali so ga v bolnišnico na Ptuj, kjer je 17. avgusta umrl. Na dan pogreba, dva dni pozneje, so Šentrupertčani doživeli »sodni« dan. Pričevanja o tem, kje je Drevenšek želel biti pokopan, so različna. Tudi sam naj bi enkrat govoril tako, drugič drugače. Kdor je urejal njegove poslednje reči, je izbral Šentrupert. Med nebom in peklom Tako se je glasil naslov v Novem tedniku 24. avgusta 1989. Fotografij, ki so spominjale na posledice bombnega V Ferleževem mlinu je voda kot šalo mečkala avtomobile. napada, so bili polni vsi takratni mediji. Za kratek čas se je neznan hribček na meji laške in šentjurske občine znašel v središču nacionalne pozornosti. Na pomoč so prihajali prostovoljci od blizu in daleč, na teren so poslali 50 vojakov, zaposleni iz pivovarne in drugih podjetij so za prizadete darovali dnevni zaslužek, pomoč so zbirali Rdeči križ in tudi druge humanitarne organizacije. Dolina Kozarice proti Šentjurju je bila povsem razdejana, poplave so segale vse do Vrbnega. Na laški strani, v dolini Lahomnice, je bilo še huje. Nekaj živine je utonilo, tudi številni ljudje so si za las rešili življenje. Na stotine hektarjev kmetijskih površin tisto leto ni obrodilo ničesar. Resno poškodovanih je bilo 80 stavb, dve je neurje v celoti porušilo, za štiri so oblasti odredile rušenje in na- domestno gradnjo. V takratni, še jugoslovanski valuti je bila škoda ocenjena na 309 milijard dinarjev, preračunano v dolarje jih je izpuhtelo 20 milijonov. V poldrugi uri je voda odnesla vrednost celoletnega dela prebivalcev obeh prizadetih občin. Dolgoročno so največjo grožnjo predstavljali plazovi. Na pobočjih okrog Šentruperta so jih našteli tisoč. Se je župnik Drevenšek v resnici želel posloviti na ta način? Tega svojim ljudem ne bi naredil Nekateri so še danes prepričani, da sta dogodka povezana. Da je bilo tisti dan slamnata streha se je vnela. Polovica hiše je že gorela. Otroci so v strašni paniki kričali. Pa so jih Drevenšek potolažili, naj nič ne tarnajo, da bo še vse dobro. In res je v tistem ogenj pogasnil.« Da je bil njegov predhodnik poseben človek, ki je očitno imel neke nedoumljive sposobnosti, je v pogovoru z Markom Radmilovičem razmišljal tudi Izidor Pečovnik. »Poznal sem ga kratek čas. Sem se pa o tem veliko pogovarjal z domačini. Danes lahko govorim le o tem, kar sem doživel in videl. Verjamem, da obstajajo ljudje, ki zmorejo usmerjati in obvladovati energije. Drevenšek je verje- Grobna jama, polna vode, v katero se krsta ob pokopu ni hotela potopiti, je bila za nekatere pogrebce samo še en dokaz, da |a a * v * I •■ i • v • • «v ob tem slovesu nie ni bilo običajnega in nie naravnega. »naključij« preprosto preveč. Mnogi verjamejo, da je imel Franc Drevenšek posebno moč. Da se je tisto, kar je ljudem želel, tudi uresničilo. Naj je bilo dobro ali slabo. Zgodb o tragedijah družin ali posameznikov, ki so si prišli z njim navzkriž, je med domačini še danes veliko. Francka Gračner nam je povedala drugačno izkušnjo. Zgodilo se je družini njenega moža. »Otroci so zgodaj ostali brez obeh staršev. Mene še ni bilo tu. Moj mož je bil takrat pri vojakih. Očitno so preveč zakurili in tno bil eden izmed njih.« Se je ob slovesu res hotel maščevati za vse, »kar se je v 40 letih nabralo«? Eden od mojih sogovornikov v Šen-trupertu, človek, ki je Dre-venška vse življenje poznal, je ob tem odločno zamahnil z roko. »Nikakor. Bil je dober človek, ki je imel ta naš kraj neizmerno rad. Ogromno je naredil zanj in za tukajšnje ljudi. Niti za trenutek ne verjamem, da bi kraju za slovo želel takšno uničenje, kot ga je neurje pač slučajno prineslo tisti dan.« Foto: arhiv NT (Edi Masnec) Poslednje počivališče šentruperških župnikov. V zadnjih 60 letih se je v župnijsko kroniko vpisalo kar pet novomašnikov. 30 FOTOREPORTAŽA Z nedeljskega nastopa lipicancev Ob velikem šmarnu je bila v Mozirskem gaju razstava živali Od anakonde do lipicancev Ob prazniku velikem šmarnu je Mozirski gaj presenetil z novo razstavo. V štirih dneh se je zvrstilo veliko obiskovalcev, ki so si ogledovali čudovito cvetje prelepega gaja in različne eksotične živali. V dneh okoli praznika so delavci gaja našteli približno osem tisoč obiskovalcev. BRANEJERANKO »Obiskovalci so se lahko dotaknili kač, si ogledali anakondo in več čudovitih pitonov, spoznavali kuščarje in v roke vzeli celo kakšno žuželko,« je po razstavi zado- voljna Maja Horvat iz Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj. Razstava eksotičnih živali je bila pripravljena v sodelovanju z društvom Bioexo, ki povezuje ljubitelje eksotičnih živali. Sedež društva, ki je bilo ustanovljeno pred dvanajstimi leti, je v prestolnici. Vrhunec razstave ob velikem šmarnu je bil v nedeljo, ko so nastopile »neeksotič-ne«, vendar izjemne živali. Svetovno znani konji lipicanci so nastali na našem Krasu v daljnem 16. stoletju. V Mozirskem gaju je nastopilo šestnajst konj in štirideset jahačev iz Pedagoškorazi-skovalnega centra za konje- rejo Krumperk iz okolice Domžal. Center deluje kot enota oddelka za zootehni-ko ljubljanske biotehniške fakultete. V Mozirski gaj prihajajo obiskovalci večinoma zaradi cvetja, ki je vzbujalo zanimanje tudi na razstavi ob velikem šmarnu. »Res je, da nam je ponagajala toča, ki je za kratek čas gaj skoraj uničila. Po njej so nam na pomoč priskočili različni vrtnarji in vrtnarije,« je o le- tošnjih vremenskih razmerah in solidarnosti povedala Horvatova. »Tako je bilo že približno dva tedna po toči v gaju spet vse pisano, cvetoče,« je dodala o sreči v nesreči. Takšnega so spoznali tudi obiskovalci velike razstave živali. Med razstavo eksotičnih živali je bilo v gaju nasploh pisano, živahno. Obiskovalci so lahko jezdili konje in se fotografirali z junaki iz risank, ki so se sprehajali po poteh Po novem je najbolj obiskana razstava Mozirskega gaja Božična bajka. Na drugo mesto je »padla« spomladanska razstava tulipanov in drugega cvetja. Mozirski gaj ostaja zaenkrat odprt vse do prve polovice oktobra. Septembra bo med drugim tekmovanje za največjo bučo, predstavljeno bo tudi rezano cvetje. Pred koncem leta bo ponovno Božična bajka, ko gaj razsvetlijo številne lučke. Mozirskega gaja. Brez večno mlade Disneyjeve Miki Miške in drugih pravljičnih bitij seveda ne gre. Foto: SHERPA FOTOREPORTAŽA 31 Srečanje kače in pogumnega fanta 32 REPORTAŽA V navidezni resničnosti podoživeli znamenito ljubezensko zgodbo V vlogi Friderika rešite Veroniko in spremenite tok zgodovine Na celjskem Starem gradu je od prvomajskih praznikov za obiskovalce na voljo v turistični ponudbi vedno bolj priljubljen produkt virtualnega doživetja (VR). Tega so v Zavodu Celeia Celje (ZCC), ki upravlja Stari grad, omogočili v sodelovanju s Thermano Laško in z avtorsko skupino Zgodbarji, ki je razvila interaktivni doživljajski VR-produkt z naslovom Spremeni tok zgodovine. Ta temelji na znameniti ljubezenski zgodbi med Friderikom in Veroniko, ki smo jo v navidezni resničnosti preizkusili tudi z našo ekipo. ROBERT GORJANC »V Zavodu Celeia Celje že kar nekaj let izvajamo program Živa zgodovina, in sicer od aprila do oktobra. Je zelo uspešen, obiskovalci zaradi tega programa prihajajo na grad še bolj kot bi sicer. Vsako leto smo tudi razmišljali, kako bi ta program nadgradili. Ugotovili smo, da si pri tem lahko pomagamo tudi s sodobnimi tehnologijami. Ko smo začeli uvajanju novega turističnega produkta tudi lep primer sodelovanja v turizmu. »Pravzaprav smo se zelo dobro dopolnili: v Zavodu Celeia Celje so želeli razširiti ponudbo, medtem ko smo mi želeli produkt, ki smo ga razvijali leto dni, uvesti na mestu, kjer se zgodba tudi dogaja, torej v pristnem okolju celjskega Starega gradu,« je povedala Nina Pader VR-doživetje Spremeni tok zgodovine je na Starem gradu Celje mogoče preizkusiti vsako soboto in nedeljo od 10. do 18. ure ter v Thermani Laško od petka do nedelje med 17. in 21. uro. Cena vstopnice je na obeh prizoriščih enaka: 9 evrov za odrasle in 6 evrov za otroke od 8. do 15. leta. iskati rešitve in poslovne partnerje, smo našli skupen jezik s Thermano Laško pri izvajanju VR-doživetja,« je povedala Urša Dorn, svetovalka za turizem v Zavodu Celeia Celje. Kot je še dodala sogovornica, je odziv obiskovalcev na novo obliko turistične ponudbe zelo dober. Tako na primer veliko Celjanov, ki imajo kupljeno letno vstopnico za obisk gradu, prihaja tudi samo zaradi tega doživetja. »V poletni turistični sezoni, ko imamo veliko individualnih obiskovalcev, se dogaja, da se ljudje najprej sprehodijo po gradu, opazijo, da imamo VR-sobo in potem še naknadno kupijo vstopnico, ker si želijo preizkusiti to VR-doživetje.« Lep primer sodelovanja v turizmu Sodelovanje Zavoda Celeia Celje in Thermane Laško je pri Urša Dorn, svetovalka za turizem v Zavodu Celeia Celje, je predstavila izkušnjo AR-doživetja v Friderikovem stolpu na Starem gradu. Topole, predstavnica za odnose z javnostmi in promocijo v Thermani Laško in tudi članica avtorske skupine Zgodbarji. VR-soba v Thermani Laško, kjer je mogoče preizkusiti doživetje znamenite ljubezenske zgodbe v navidezni resničnosti, je povsem enaka kot na Starem gradu. Tudi v Thermani Laško je za to storitev veliko zanimanje med hotelskimi gosti, predvsem med tujci in družinami, ki si želijo dodatno turistično ponudbo ob kopanju in drugih wellness storitvah. V prostranstvu navidezne resničnosti Pa se podajmo v vznemirljiv virtualni svet in postanimo del znamenite ljubezenske zgodbe. »Igralec VR-doživetja igro začne kot grof Friderik, ki je zaprt v zgornjem nadstropju Friderikovega stolpa na Starem gradu. V igri mora premagati ovire, ki ga pripeljejo na dvorišče gradu. Tam ga čaka izziv boja s strašnimi Hermanovimi stražarji, ki mu preprečujejo prehod do skrinje, kjer se skriva ključ, ki odpira vrata ječe ljubljene Veronike. Mu bo uspelo, bo premagal vse ovire in prišel pravočasno? Si upate tudi vi stopiti v Friderikove čevlje?« je zasnovo VR-zgodbe opisal njen avtor Boštjan Vrščaj, zunanji član skupine Zgodbarji iz Laškega, v kateri so poleg že omenjene Nine Pader Topole še Blaž Kukovič, Metka Krivec in Valerija Kufner, vsi zaposleni v Thermani Laško in navdušenci z več(deset)letnimi izkušnjami v turizmu. Zgodbo zdaj torej poznamo, kako pa jo pripraviti za svet navidezne resničnosti? »V tehničnem smislu gre pri VR--doživetju za produkt, pri katerem računalnik ustvari neko navidezno okolje, konkretno v našem doživetju je to srednjeveški čas na Starem gradu Celje. VR človeka torej popelje v nek drugi svet. Na eni strani je zelo Naš preizkus VR-doživetja na Starem gradu »izven običajnega delovnega časa« je pritegnil marsikaterega obiskovalca, ki je bil takrat na gradu. Deček, ki je bil na obisku s svojo mamo, si je tako želel preizkusiti VR-igro, da mu »game master« Dimitrije Pešić res ni mogel odreči tega zadovoljstva. Od uspeha na hackhatonu do sejalca Thermana Laško se je s svojo ekipo Zgodbarji leta 2017 udeležila Dnevov slovenskega turizma na Bledu, kjer je Slovenska turistična organizacija (STO) pripravila prvi turistični hackhaton (novačenje idej) za nova petzvezdnična doživetja. Z idejo Spremeni tok zgodovine je ekipa Zgodbarji postala ena od štirih zmagovalnih ekip. »Sledilo je leto časa, da smo na podlagi ideje pripravljali ta produkt za uresničitev v praksi. To se je potem zgodilo oktobra 2018, ko smo ga tudi uvedli v Thermani Laško kot animacijsko ponudbo za goste,« je povedala Nina Pader Topole. Za ta produkt so letos prejeli tudi srebrno priznanje območne obrtno-podjetniške zbornice. VR-doživetje Spremeni tok zgodovine se letos poteguje tudi na razpisu za nagrado sejalec, s katero STO išče najbolj ino-vativne projekte v turizmu. Kot je še povedal Blaž Kukovič, ki v skupini Zgodbarji skrbi za tehnični del, so naleteli na kar precej zanimanja pri drugih podjetjih za njihov produkt, ki ga bodo v sodelovanju s STO predvidoma predstavili tudi na tujih sejmih. Lani so ga tudi na Mosu v okviru stojnice gospodarskega ministrstva in STO. V VR-svetu: kako najhitreje mimo Hermanovih stražarjev do ključa, ki bo rešil Veroniko iz ječe. Nina Pader Topole, predstavnica za odnose z javnostmi in promocijo v Thermani Laško, ki to vlogo opravlja tudi v skupini Zgodbarji iz Laškega. pomembna zgodba, ki je dovolj vsebinsko privlačna in interaktivna, da pritegne obiskovalca. Na drugi strani je pomembna podporna tehnologija, ki jo omogočata dovolj zmogljiv računalnik in oprema za ustvarjanje virtualne resničnosti. V to opremo spadajo očala, dve igralni konzoli, ki ju ročno upravljamo, in na drugi strani še zmogljiv računalnik, ki poganja celoten program in ustvarja grafične podobe navideznega sveta,« je pojasnil Blaž Kuko-vič, član skupine Zgodbarji, ki je zadolžen za tehnično področje in je tudi vodja digitalnega marketinga v Thermani Laško. Blaž Kukovič, vodja digitalnega marketinga v Thermani Laško, skrbi za tehnični del projekta VR--doživetij. Seveda pri izvedbi VR-doži-vetja, vsaj v prvem poskusu, ne gre brez pomoči t. i. »ga-memastra« To lahko potrdim tudi sam, ko sem se znašel v kar nekaj zadregah, iz katerih mi je pomagal. »Obiskovalcem pokažem, kako naj se lotijo igre, jim tudi malce pomagam, ko ne vedo, kako naprej, in jim dam kakšen namig. Po dosedanjih izkušnjah lahko rečem le, da vsi obiskovali po igri navdušeno zapuščajo VR-sobo,« je povedal »gamemaster« Dimitrije Pešić o igri, ki traja 20 minut, lahko pa tudi kakšno minuto več ali manj, odvisno od tega, kako uspešni so obiskovalci pri izvedbi. Mlajšim, ki so bolj vajeni sodobnih tehnologij, gre igra morda nekoliko hitreje od rok, ampak po kakšni začetni zadregi jo tudi starejši lahko dobro obvladajo in v njej uživajo. Ob virtualni še obogatena resničnost Poleg VR-doživetja je Zavod Celeia Celje na Starem gradu omogočil tudi tako imenovano AR-doživetje: obiskovalce od sredine julija v Frideriko-vem stolpu pričakujeta 3D--lika Friderika in Veronike v izvedbi tehnologije obogatene resničnosti (Augmented Reality - AR). »Kot uporabnik virtualne resničnosti se v celoti znajdeš v nekem okolju, ki ga ustvari računalnik. Obogatena resničnost pokaže dejansko stanje z nekimi dodatki. V našem primeru gre za dogajanje v Friderikovem stolpu, kjer smo dodali tehnološke, tudi interaktivne rešitve. Slovit stolp ima namreč svojo zgodbo, ampak tisti, ki ne poznajo zgodbe o Frideriku in Veroniki, ga ne doživijo tako, kot bi ga lahko. Ravno zato smo z uporabo tehnologije prikazali ta dva lika v zgodbi na način AR-resničnosti,« je pojasnila Urša Dorn. To tudi pomeni, da na zaslonu Friderik in Veronika v Friderikovem stolpu obiskovalcem povesta svojo zgodbo v več jezikih, ob čemer se je z njima mogoče tudi fotografirati in fotografijo naročiti po elektronski pošti. Novo doživetje sledi razvojni in tržni usmeritvi Zavoda Celeia Celje Obišči Celje, pridi špilat grofe, na katero so v okviru promocijske digitalne in medijske kampanje opozorili lani, letos pa so dejavnosti nadgradili z novimi doživetji. Ta so del evropskega projekta Celje 365/7 za digitalno predstavitev Celja kot ene ključnih slovenskih petzvezdničnih destinacij na globalnem turističnem zemljevidu. Foto: SHERPA REPORTAŽA 33 Vrhunec letošnjega meteorskega dežja motili oblaki in luna Solze svetega Lovrenca ostale skrite Za konec poletnih počitnic pripravljajo v Vitanju v soboto, 24. avgusta, tretje letošnje opazovanje neba - Space night na strehi Centra Noordung. Strokovno predavanje o planetu Saturn bo vodil profesor Igor Žiberna, ki bo predstavil kratko zgodovino raziskovanja drugega največjega planeta v Osončju. Spoznali boste njegovo notranjo zgradbo in procese v Saturnovi atmosferi. Posebna pozornost bo namenjena Sa-turnovim obročem, ki so za razliko od Jupitrovih, Uranovih ali Neptunovih vidni celo z Zemlje. Spregovoril bo tudi o tem, zakaj ima Saturn obroče in zakaj so tako lepo vidni. Na opazovanju, ki bo sledilo, bo v primeru jasnega vremena planet in njegove obroče mogoče tudi opazovali. V začetku prejšnjega tedna so nočno nebo krasili številni utrinki, bil je namreč vrhunec meteorskega roja Perzeidov. Prav posebno doživetje je čarobni dež opazovati s strehe edinega vesoljskega centra pri nas. V Noordung centru vesoljskih tehnologij Vitanje so vse navdušene opazovalce nočnega neba povabili na streho. Oblaki so sicer zastrli pogled na zvezdne utrinke, a to ni skazilo razpoloženja. LEA KOMERICKI KOTNIK Ni jih bilo malo, ki so se odločili, da bodo topel ponedeljkov večer preživeli v prijetni družbi na strehi vitanjskega centra vesoljskih tehnologij. Med opazovalci neba so bili tako domačini kot tudi obiskovalci iz okoliških krajev, a tudi turisti, ki jih je pot ravno v teh dneh zanesla mimo. Večina se je na opazovanje čarobnega meteorskega roja, ki nas s posebno energijo »zasuje« Ne zgolj utrinke, opazovati je bilo mogoče tudi luno. A se je tudi ta hitro skrila za oblake. Med 17. julijem in 24. avgustom Zemlja potuje skozi oblak delcev, ki ga za seboj pušča komet Swift-Tuttle. Ko ta veliki komet s premerom približno 26 kilometrov pride v bližino Sonca, začnejo z njega odpadati delci, ki pozneje povzročajo utrinke na Zemlji. Meteorski roj Perzeidov imenujemo tudi solze svetega Lovrenca, saj se v največjem številu pojavljajo okoli 10. avgusta, ko goduje sveti Lovrenc. Izidor Fijavž je za vse, ki so želeli o vitanjskem centru in slovenskem prispevku v vesolju izvedeti več, pripravil prilagojen voden ogled razstav. vsako leto v tem času, dobro pripravila. Kar pomeni, da so na opazovalno ploščad prinesli odeje, blazine, kakšno dodatno oblačilo, prigrizke in pijačo. Čeprav je znano, da so utrinki najbolje vidni v drugi polovici noči, se pravi po polnoči, je bilo na strehi slovenskega vesolja veselo in polno pričakovanja že približno dve uri prej. Zal so se nad Vitanjem kmalu začeli nabirati oblaki, ki so se deloma trgali, tako da so tisti, ki so bili ob pravem času na pravem mestu oziroma najbližje teleskopu, uspeli pobliže pogledati »naraščajočo« luno. Namesto meteorskega dežja so bili obiskovalci deležni pravih dežnih kapelj, ki so jih pregnale nadstropje nižje, kjer so si lahko v miru ogledali vse razstave, ki so v tem času postavljene v centru. Perzeidi ali solze svetega Lovrenca Roj Perzeidov je vsako leto dejaven med 17. julijem in 24. avgustom. Perzeidi so eden od meteorskih rojev, ki ima sorazmerno visoko frekvenco in je enakomeren. Do njega pride, ko Zemljina orbita prečka svi-tek delcev, ki jih za seboj pušča komet Swift-Tuttle, ki obkroži Sonce vsakih 133 let. »Ko njegovi delci z veliko hitrostjo zaidejo v Zemljino atmosfero v višini približno 80 kilometrov, pri tem segrejejo zrak, ki zažari, kar vidimo kot utrinek,« je povedal Izidor Fijavž iz Centra Noordung. Meteorski roj Perzeidov ni edini takšen roj - teh je več kot 50 - a je zagotovo eden najbolj znanih. V Evropi so Perzeidi znani tudi kot solze svetega Lovrenca, saj se pojav dogaja v času, ko goduje sveti Lovrenc, to je 10. avgusta. Ne zgolj oblaki, letos je pogled na utrinke kazila tudi bližajoča polna luna, saj je bilo nebo tam, kjer ni bilo oblakov, svetlejše, posledično so bili slabše vidni tudi utrinki. Znano je namreč, da so utrinki najbolj vidni na temnem nebu, v dobrih pogojih jih lahko naštejemo tudi več kot sto na uro. Astronomi svetujejo, naj utrinke opazujemo s prostim očesom, astronomska oprema pri tem ni potrebna. Priporočeno je, da si izberemo svetlobno manj onesnažen kraj, ki ima čim bolj odprto obzorje. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na seznam želja. Mnogi namreč pravijo, da imajo utrinki moč, da usmerijo energijo v tisto, kar si želimo, in osvetljujejo našo pot do doseženega cilja. Vsekakor si je ob pogledu na utrinek vredno nekaj močno zaželeti in ob tem verjeti v čudeže. Foto: SHERPA 34 NA POTEP Z DRUŽINO PEPERKO Po poteh Ferenca Peperka Poznanstva -prostranstva Na poti z Baltskega morja se mi v grlu prvič pojavi cmok, ki nepreklicno naznanja, da se vračamo proti domu. Pa ni z vračanjem čisto nič narobe, le čas in njegova nepovratnost se tako strašljivo hitro ostrita. Jezera ob poti NUŠA KOMPLET PEPERKO Peljemo se proti Mazuriji in to prostranstvo imenujemo kar jezerski kompleks nekdanjega ledenika. Miha je Mazurijo uzrl iz zraka že na evropskem prvenstvu v jadralnem letenju v Litvi davnega leta 2009, ko je v duo discusu letel z bratom Ivom. Za kratek prigrizek se ustavimo na nepomembnem postajališču ob avtocesti in ogovori me prijazen gospod. »Od kod ste?« »Iz Slovenije,« mu odvrnem. Sledi dokaj pogosto nadaljevanje: »Imam prijatelja iz Slovenije ...« »Ja,« mu odvrnem v mislih, še preden dokonča stavek, »res nas je samo dva milijona, a vendar se vsi med seboj ne poznamo.« Potem omeni Iva Boscarola in proti nama v tistem trenutku stopi Miha s kavico v roki in evo, sta že skupaj. Dva pilota, kar tam, sredi parkirišča. Beseda da besedo, pilotu žirokop-terja je ime Andrej. Mazurija Popoldne prispemo do jezera Taborz blizu vasice Luk-ta. Po jezeru do piknik prostora, kjer se odločimo preživeti noč, s čolnom pri-pluje štiričlanska družina (dva dečka nekoliko starejša od Rose in Jaroša). V | neverjetno spokojni tišini se igrajo na plaži in z nežnim šepetom se jim okuženi pridružimo še mi. Labodja družina, ki pripluje za njimi, le še Letališče Turbia pri mestu Stalowa Wola doriše okvir idiličnega popoldneva, ki se prevesi v večer ob ognju in pečenju koruze. Nujno je treba omeniti, da smo na tem mestu prvič (in kot kaže) zadnjič napihnili svoj kanu, sicer pospravljen v 20-kilogram-ski vreči, ki jo že tri tedne prestavljamo sem in tja po Milici - vsak dan ven in nazaj noter in spet ven in noter in ponoči jo pokrivamo, da je ne dobi vlaga, ali brišemo vsako jutro, da ne bi vreče z dragocenim (in težkim!) tovorom zadela gniloba. In ali sem že napisala, da me v naši mini Milici rahlo moti vse, kar nepotrebno prevažamo s seboj? Kako me torej šele ta 150-kilo-gramska vreča s čol- nom. No, tudi naše enkratno izplutje ni prav idilično, ker začneta otroka po desetih minutah na kanuju vreščati in Mihovo nebo zagrnejo temni oblaki, ki napovedujejo hudo nevihto. Po pol ure se torej obrnemo in potem še naslednja dva dni izvajamo vse prepotrebne ukrepe proti gnilobi zares mokrega kanuja. Kakorkoli, naslednji dan spet kampiramo na divje ob Okroglem jezeru. Tokrat nas obišče štiričlanska družina (dve deklici, nekoliko starejši od Rose in Jaroša), ki je brez dvoma še bolj glasna in vreščeča od nas in štirje na-gci tako dirjajo po plaži, da se praši vse naokrog. V Mazuriji preskočimo vsa letališča ob poti. Niso tako jadralno usmerjena, nimajo kampov, nekatera niti hanger-jev ne, veliko je zasebnih stez. Preskočimo tudi vse številne kampe ob poti, ker je ogromno čudovitih ranje sredi miru neokrnjene narave. Elk - los Tretji dan potepa po Mazuriji se začnejo ob cesti pojavljati table - opozorilni znaki za losa. Elk v britanski angleščini pomeni los in Elk je tudi najbolj južno mesto Evrope, kjer se te živali še pojavljajo, sklepa Miha in se obenem prelevi v pravega »elk hunterja«. Prepričan, da bomo videli vsaj enega, ga kliče: »Naš elki, elki naš.« Tretjo noč preživimo na robu Biebrzanskega narodnega parka ob ruševinah vojaških bunkerjev v vasici Osowiec. V teh divjih nočeh mi v ušesih zazveni vprašanje prijateljice Vite pred odhodom na pot: »Kako temna je noč v divjini?« Zdaj bi ji odgovorila: »Ob polni luni je čudovito polna senc.« Zalezovanje elkov nas sili v to, da takoj zjutraj spakiramo Milico in brez zajtrka švignemo na pot, ki pelje skozi osrčje narodnega parka. Ravno ko drugič močneje za-kruli v želodcih, se nam ob cesti prikaže lovska koča, postojanka za opazovanje 270 vrst ptic tega narodnega parka. Zen glasba, kraljevski zajtrk, ki Miho napolni s takšno milostjo, da si zaželi cel dan opazovati ptice. Komaj ga utirimo nazaj na elke. No, kljub vsem naporom Miha žal ne vidi elkov. Otroka za vsakim grmom brez težav uzreta kakšnega, jaz pa tudi, ko sem v žaru borbe vsaj nekaj svetih trenutkov prepričana, da nam po cesti naproti prihaja ogromen elk (no, bila sta le dva počasna kolesarja). Povabilo Nisem povedala, da ima Andrej, pilot žirokopterja s postajališča ob avtocesti, zasebno letališče, kajne? Prav veliko nismo premišljevali, ko nas je povabil na obisk, in že smo se peljali proti letališču JV od Varšave v vasici Ostrybor, kjer smo naslednji dve noči preživeli v njegovi hiši z najlepšim . razgledom iz dnev-* ne sobe. Na letališko stezo, seveda. Miha je letel z žirokopter-jem, Jaroš vozil pravega bagra, Rosa se je naigrala z igračami njegove vnukinje. Jaz pa, kdo bi si mislil, sem bila izjemno vesela pralnega stroja in polno opremljene kuhinje (ter hladilnika). Konec poti? »Pofočkamo« se na vojaškem letališču Swidnik vzhodno od Lublina, kjer je pred skoraj petdesetimi leti z jadralnim letalom po 500-kilometrskem preletu pristal Ferenc. Na tem letališču kaj več od dokazne fotografije ne naredimo, saj je sodobno mednarodno letališče, kjer sicer domuje tudi aeroklub, obdano z ograjo in je nedostopno. Še isti dan se tako odpeljemo na zadnje poljsko letališče, letališče Turbia pri mestu Stalowa Wola, kjer je bilo letos maja tudi evropsko prvenstvo v jadralnem letenju. V polnem klubskem hangarju nas čaka sreča v podobi pilota Tomaža, ponosnega lastnika muche standarda s tovarniškim imenom SZD-22 predelave tipa C. Njegova mucha je obnovljena z identičnimi materiali in s tovarniško barvno shemo (oranžna z belo črto in s črnim napisom) in izgleda, kot da je pravkar prišla iz tovarne. Za nekaj sto serijskih številk je starejša od te, ki jo iščemo, pove Tomaž, ki mimogrede pojasni tudi vse oblikovne detajle razvoja tega letala. Zdaj čakamo le še na neuradno poizvedbo v poljskem registru letal o tem, kje naj bi bila mucha SP-2268. Med čakanjem se nam na letališču obeta prava poljska veselica ob zaključku žetve z glasbo, žarom in zabaviščnim parkom. Prva noč v Mazuriji REPORTAŽA 35 • ; »Pri vas se počutimo kot doma« Dijaki iz Ščjolkovega na obisku na Celjski koči in v Baški »Zelo lepo je, vreme je čudovito, zelo gostoljubno smo sprejeti, vsem nam je zelo všeč,« je ob začetku pogovora na Celjski koči povedala Alla Borisovna Gudkova, voditeljica skupine osemnajstih dijakov, učencev in spremljevalk iz Ščjolkovega, ki v teh dneh letujejo v knežjem mestu in v Celjskem domu v Baški. ROBERT GORJANC Obisk ruskih mladih gostov sodi v okvir partnerskega sodelovanja Mestne občine Celje s pobratenim mestom Ščjolko-vo. Celjska občina tako zadnja leta za učence iz tega mesta organizira in financira letovanje pri nas, naši dijaki pa odhajajo v Rusijo na festival športa in kulture. Letos maja so se ga tako udeležili dijaki I. gimnazije v Celju in Gimnazije Celje - Center. Prvi obisk ruskih gostov v Celju je bil leta 2016, ko sta mesti tudi sklenili in podpisali dogovor o sodelovanju pobratenih mest. Alla Gudkova, profesorica matematike in fizike, je bila z nekaj dijaki članica te delegacije, ki jo je ob podpisu sporazuma sprejel tudi celjski župan Bojan Šrot. Potem je kot voditeljica skupin učencev in dijakov prihajala vsako leto in je zdaj pri nas na obisku že petič. Spomini na prvi obisk pri nas Prvi obisk ruskih dijakov v Celju, v času, ko sta mesti sklepali dogovor o sodelovanju, je bil povezan tudi s programom spoznavanja vesolja. Sicer pa 14. licej v Ščjolkovu nosi ime po slavnem ruskem kozmonavtu Juriju Alekseje-viču Gagarinu in je tudi pobraten s I. gimnazijo v Celju. »Na gimnaziji so nam pripravili zelo zanimivo ekskurzijo, na kateri smo izvedeli veliko zanimivega o izobraževalnem sistemu v Sloveniji, kako se učijo gimnazijci, pripravili so nam čudovit koncert, bili smo na fakultativni uri ruskega jezika. Potem smo na Celjski koči s celjskimi gimnazijci reševali različne naloge o vesolju, pri čemer smo se pogovarjali v ruskem, angleškem in slovenskem jeziku. Nekaj besed je podobnih in s komunikacijo ni bilo težav,« se je tistega prvega obiska v Celju spominjala Alla Gudko-va, ki na liceju poučuje že 31 let. Letos maja je skupina dijakov I. gimnazije in Gimnazije Celje - Center, ki so se udele- žili festivala kulture in športa v Ščjolkovem, obiskala vrstnike na 14. liceju in ponovno okrepila vezi, ki jih ohranjajo na družbenih omrežjih. V letošnji ruski skupini, ki je na obisku v Celju, so učenci in dijaki od 8. do 11. razreda. Prav iz slednjega, ki je zadnja stopnja liceja, prihaja polovica dijakov. Letos sicer prav vsi prihajajo iz 14. liceja, v prejšnjih letih so bili tudi iz drugih šol v Ščjolkovem. »Učence in dijake, ki gredo na letovanje v Celje, izbiramo glede na uspešnost v šoli in glede na to, kako so prizadevni pri različnih projektih, na področju vesolja, astronomije, ekologije, fizike ... Ampak pri nas imamo večinoma zelo uspešne učence, zato je izbira med njimi kar težka. Na letošnjem letovanju še posebno pozornost posvečamo utrjevanju angleškega jezika, ki je v svetu najbolj razširjen,« je o kriterijih za izbor dijakov in o ciljih tokratnega obiska v Celju še dejala naša sogovornica. Seveda sta pomembna cilja tudi sprostitev in oddih po napornem šolskem letu. Zato so imeli na Celjski koči, kjer smo jih obiskali v prvem delu počitnic, obilo možnosti. Navdušeni nad naravo ... »Našo prvo ekskurzijo je predstavljal pohod v okolico Celjske koče, kjer je član lovske zveze pripovedoval zanimive stvari o flori, favni in o tem, s kakšnimi ekološkimi izzivi se srečujete v Sloveniji. Otrokom je bilo zelo všeč,« je vtise strnila Alla Gudkova. Sicer pa so mladi ruski gostje uživali tudi v vožnjah na bobkart stezi, v adrenalinskem parku ter na pohodih in pri rekreaciji, ki so jim jo pripravili gostitelji na Celjski koči. Danila Šein je med tistimi gosti, ki so že bili pri nas, in sicer ob obisku prve delegacije leta 2016. »Takrat sem bil zelo presenečen in navdušen nad naravo, pri vas so čudoviti razgledi in pejsaži. Prav tako sem navdušen nad tem, kako je pri vas vse čisto. Ko sem se sprehajal po gozdu in po raznih poteh, nikjer nisem opazil smeti. Doslej še nikjer nisem doživel, da bi tako skrbeli za naravo kot pri vas. To me resnično navdušuje. Zelo sta mi všeč tudi mentali- teta ljudi in dobrosrčnost. Pri vas se res lahko počutimo kot doma, nimamo občutka, da bi bili v drugi državi. Ko smo prišli v hotel, so se z nami pogovarjali kot s starimi znanci,« je svoja »upečatlenija« strnil simpatični Danila. Dijakinja Lilijana Dubinina si je pot v Celje zaželela tudi zato, ker so njeni sošolci po vrnitvi s počitnic pri nas govorili o zelo lepih vtisih in izkušnjah. Zanjo je bila sicer pot v Celje prav poseben izziv, saj je prvič potovala z letalom. »Na začetku me je bilo kar strah, sploh pri vzletu, potem je postalo lažje,« je posebno osebno izkušnjo opisala mlada sogovornica. »Pri vas je vse tako zeleno, tako čudovite gore in hribi so, povsod gozdovi, ki jih imam zelo rada. Z očetom greva velikokrat v gozd, velikokrat vidiva smeti in onesnaženje, pri vas pa je gozd tako čist in tih, ker vanj na zahaja tako veliko ljudi. Hotel je odličen, hrana je zelo okusna. Ljudje so prijazni, nasmejani, tudi jaz se počutim kot doma,« je bila prav tako navdušena mlada ruska gostja. Besede o počutju kot doma je Alla Gudkova samo še potrdila glede na to, da je že petič na obisku. »Pri vas občutimo veliko gostoljubje, domačnost, pri vas se počutimo sproščeno in udobno,« je še dejala gostja in povedala, da na ekskurzijah z zanimanjem spoznava bogato celjsko zgodovino. ... in toplim vremenom Glede na letošnje zelo hladno poletno vreme v Moskvi in okolici so se mladi zelo razveselili tudi prijetnega toplega vremena, ki je v teh dneh pri nas. »Ko smo poklicali domov bližnje in sorodnike, so nam vsi zavidali. Pri vas je sonce in toplo, pri nas pa spet dež in hladno. Tako hladnega poletja se ne spomnim. Pravijo, da je v zadnjih sedemdesetih letih to najbolj hladno poletje.« Drugi del počitnic v Baški je bil s tega vidika še posebej dobrodošel, tam je bilo sonca v izobilju. »Veselimo se obiska Baške, tja odhajamo že tretjič in dobro vemo, kam gremo. Tam nas že vsi dobro poznajo, zanimivi so sprehodi, vožnje s kolesi, kopanje, sončenje na plaži. Spominjam se tudi čudovite vožnje z ladjo na otok Grgur, Goli otok, spoznavanja zgodovine, kulture,« je posredno še en vidik zgodbe o počutju kot doma, tudi v Celjskem domu v Baški, dan pred odhodom v to letovišče, razgrnila Alla Bori-sovna Gudkova. Ruski gostje se bodo domov proti Moskvi in Ščjolkovu vrnili jutri, torej z novimi lepimi vtisi, mi pa jim kličemo: »Dobro požalovatj (dobrodošli) v Celju tudi prihodnje leto.« Kmetovanje kot dejavnost prihodnosti? Slovenija ne bo zverinjak, Zveri imajo prednost pred ljudmi, Peticija proti odstrelu medveda in volka, Poziv k sobivanju z medvedom in volkom ... To je le nekaj naslovov, ki zadnje tedne polnijo časopisne strani in spletne portale. Zdi se, da so se vse druge težave slovenskega podeželja za nekaj časa umaknile v ozadje. Odgovorni so pred dnevi obljubili skupno reševanje problematike, ki je zaradi dolgoročnih posledic ne gre jemati zlahka in jo reševati s hitrimi ukrepi. A kako najti kompromis med zagovorniki večjega odstrela zveri in med tistimi, ki se zavzemajo za nenasilne rešitve ter opozarjajo na nujnost sobivanja človeka z divjimi živalmi, tudi z zvermi? Naloga, ki vsekakor ni enostavna ob vedenju, da smo vsi skupaj odgovorni za to, kakšna bo v prihodnje podoba podeželja in Slovenije. Če iščemo v trgovinah poceni živila, pridelana kdove kje in kako, medtem ko se slovenskim kmetom zaradi tega pridelava ne splača, smo prav tako sokrivi za stanje, ki ga imamo. Če smo pripravljeni kupovati uvožene izdelke, ker so domači predragi, lahko sami sebi pripišemo, če bomo lepega dne ugotovili, da nam je od slovenskega ostal le še s ali pa še ta ne. In če mislimo, da ne moremo niti enega dneva preživeti brez mesa, tudi tako prispevamo k vsem negativnim posledicam ravnanja z okoljem, kar vse bolj občutimo tudi na lastni koži. Število kmetij upada že vrsto let, namesto da bi imeli več obdelanih površin, rastejo na rodovitni zemlji tuje tovarne in trgovska središča. Mladi se raje odločajo za druge poklice, čeprav jim država nudi nekatere spodbude. A hkrati je za vsak evro treba skozi goro papirjev in birokracije. Ob tem morajo biti opremljeni s številnimi znanji in spretnostmi, da lahko gredo v korak s časom. Bognedaj, da jih doleti še kakšna vremenska ujma! Nekateri si za preživetje pomagajo z dopolnilnimi dejavnostmi, a brez osnove, to je kmetovanja, ne gre. Pridelava varne in kakovostne hrane je zato vse bolj podobna misiji nemogoče, pa čeprav naj bi bila to ena od prednostnih nalog vsake države v skrbi za svoje državljane. TC, foto: GrupA Pot do kakovostnega mleka se začne s SIP stroji |sip ambasador Damijan če«™ Kmetija Flis se nahaja le kilometer stran od Šempetra v Savinjski dolini. Člani družine obdelujejo 70 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega polovico travnikov in polovico njiv. Ukvarjajo se z živinorejo in letno proizvedejo 700.000 litrov mleka. Zadnja leta je njihova dopolnilna dejavnost tudi predelava mleka, ki ji posvečajo največ pozornosti. Pogovarjali smo se z lastnikom Damijanom Četino, ki je SIP ambasador, kar pomeni, da je dolga leta zvest uporabnik celotne SIP kmetijske mehanizacije za spravilo travinja. Od česa je odvisna kakovostna predelava mleka? Kaj je pomembno pri tem? Osnova za dobre mlečne izdelke je seveda dobra surovina, ki pa je ne moremo dobiti brez dobro pridelane krme, kar nam omogočajo SIP stroji. Pomembno je, da je krma čim manj onesnažena z zemljo, da jo v čim krajšem času posušimo in shranimo. Trudimo se, da pridelamo čim kakovostnejšo krmo, s tem dobimo tudi kakovostno mleko, ki ga potem lahko predelamo v kakovostne mlečne izdelke. Kdaj ste se srečali s SIP kmetijsko mehanizacijo? Glede na to da smo v neposredni bližini, SIP poznam že od malih nog. Njihove stroje uporabljamo, odkar pomnim. Seveda so bili na začetku to manjši stroji, danes so večji. Glede na to, da je naša kmetija za Slovenijo nadpovprečno velika, potrebujemo tudi profesionalne stroje. Cilj je, da jih izkoristimo do konca, zato, če se le da, kupimo nove stroje. Po določenem času jih je treba menjati, ker tudi tehnologija stalno napreduje. Kako ste na vaši kmetiji delali nekoč? Takrat so bile kmetije manjše in se je dalo živeti tudi z manjšimi stroji, čeprav smo ob tem vedno imeli še kakšno pokojnino ali plačo. Danes se kmetije večajo, obdelujemo čedalje večje površine, treba je izdelati več za isto plačo. Živinoreja je na kmetiji prisotna ves čas, čeprav je bilo nekoč pomembno tudi hmeljarstvo, ki pa smo ga leta 2000 opustili. V kolikšni meri je danes pri vašem delu pomembna napredna kmetijska mehanizacija? Vsekakor se danes število strojev veča s širitvijo kmetije. S stroji, ki smo jih uporabljali pred 30 leti, bi danes težko obdelali takšne površine. Košnja na primer časovno zahteva dva do tri dni in z majhno kosilnico se naenkrat ne bi dalo obdelati velikih površin, kot jih je mogoče s sodobnejšimi in večjimi stroji. Promocijsko besedilo SIP bo svoje stroje za košnjo in spravilo travinja predstavil tudi na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA, ki bo v Gornji Radgoni med 24. in 28. avgustom 2019. Vljudno vabljeni, da nas obiščete! Na našem razstavnem prostoru bomo pripravili tudi VELIKO NAGRADNO IGRO. Vsi sodelujoči se bodo potegovali za enoletni najem pick-up zgrabljalnika AIR 300 F. i^ннг SIP zgrabljalnik med delom na travniku kmetije Flis •■-"' " - i T" SIP »g H -,"'J ' - .'.••.. Ss . f-'. i ' ,-r ■ i ■ t. - јгГ ""vV-SJ t У* • штм^џжттшт 57. MEDNARODNI KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM AGRA 24. - 29. avgust 2019 | Gornja Radgona Pridite in nas obiščite na tradicionalnem mednarodnem sejmu AGRA v Gornji Radgoni -nahajamo se pred halo A. Poleg dobrih nasvetov in informacij si boste lahko ogledali najnovejše tehnologije pri spravilu trave. Vljudno vabljeni! AGRA www.sip.si Specialist za travo 0 (oJSIPSIovenia KMETIJSKA PRILOGA 37 Za razvoj turističnih kmetij je bila v preteklosti pomembna možnost pridobitve nepovratnih sredstva za nekmetijske dejavnosti. V zadnjih letih teh ni bilo na voljo, naj bi pa prihodnje leto ministrstvo za gospodarstvo objavilo razpis za 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev za vlaganja na tem področju. Tudi za to ima zasluge združenje, ki je pravočasno opozorilo na nekatere pomanjkljivosti razpisa. Renata Kosi, specialistka za turizem na kmetijah _ I V 1 V ■ g ■ Za lažje preživetje Med dopolnilnimi dejavnostmi, ki lahko kmetom zagotavljajo dodaten prihodek in socialno varnost, je tudi turizem na kmetiji. Slovenija ima vedno bolj zanimivo in kakovostno ponudbo, ki se v zadnjih letih širi. »To je ena najbolj zahtevnih dopolnilnih dejavnosti. Treba ji je biti predan in imeti veliko znanja ter veščin. Kljub temu se zanjo zanima vedno več kmetov, saj jim ta dejavnost prinaša dodano vrednost vsemu, kar pridelajo na kmetiji,« pravi Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah v okviru KGZ Celje, kjer je tudi sedež Združenja turističnih kmetij Slovenije. Zavod ves čas strokovno in finančno pomaga združenju, ki je registrirano kot društvo. Renata Kosi V Sloveniji imamo 479 izletniških, 468 turističnih kmetij z nastanitvijo, 95 vinotočev in 32 osmic. Vse te kmetije imajo skupaj 35.000 sedežev in 5.000 ležišč. (Vir: RKG, 28. 12. 2018) TATJANA CVIRN Povezuje približno 400 turističnih kmetij iz vse Slovenije. Združenje deluje že 22 let in je pomemben sogovornik ministrstev za kmetijstvo in gospodarstvo ter Slovenske turistične organizacije (STO). »Pri pripravi predpisov je združenje vedno povabljeno k sodelovanju. Članstvo v združenju je prostovoljno, kmetija mora imeti registrirano dopolnilno dejavnost turizma na kmetiji. Nosilci dopolnilne dejavnosti lahko imajo več oblik te dejavnosti,« razlaga Kosijeva. V Sloveniji je največ izletniških kmetij, sledijo kmetije z nastanitvijo, nato vinotoči in osmice. »Vedno več kmetov se zanima za to dejavnost. Vse, kar na kmetiji ustvarijo, lahko dobi dodano vrednost na mizi pred gostom. To je lahko pomembno za preživetje družine.« Na Agri o izkušnjah turističnih kmetij Največji adut tovrstne ponudbe na kmetiji je prav doma pridelana hrana, ki jo gost dobi skoraj neposredno z njive in iz hleva. Pomena tovrstne ponudbe se je združenje zavedalo že pred desetletjem, ko je začelo pripravljati prva izobraževanja kmetov z namenom, da bi ti znali ponuditi svoje domače dobrote. O neločljivi povezanosti turizma in gastronomije zadnja leta go- vorijo tudi državne razvojne strategije na tem področju in uspešna kandidatura Slovenije za Evropsko regijo gastronomije v letu 2021. Zato bo o tem govora tudi na sejmu Agra, kjer bodo na strokovnem posvetu Slovensko kmetijstvo in gastronomija pridelovalci in predelovalci hrane, gostinci, hotelirji in drugi predstavili možnosti sodelovanja v okviru omenjenega nacionalnega projekta. Renata Kosi bo tako predstavila izkušnje turističnih kmetij na področju gastronomije in turizma. Za avto in obleke, ne pa tudi za hrano V okviru gastronomske-ga projekta Uživamo brez meja je združenje že leta 2006 pripravilo nekakšen priročnik lokalnih in regionalnih jedi s kratkim opisom, da so kmetje znali jed predstaviti tudi tujcem. »Spodbujali smo kmete, da ponujajo lokalne jedi, a so bili malo nesamozavestni, ker so mislili, da morajo ponujati evropsko hrano, medtem ko so gostje želeli ravno domačo.« V ponudbi turističnih kmetij mora do 75 odstotkov surovin za pripravo jedi izhajati s kmetije. A vsaka kmetija ne more imeti vsega in zato v združenju že vrsto let spodbujajo kmete, da kupujejo lokalno. »Podobno spodbujamo tudi gostince, da bi uporabljali čim več lokalnih surovin. Pridelovalcev hrane je dovolj, težava je cena, saj lokalna hrana ni poceni. Vsi bi se vozili v lepih avtih in imeli drage obleke, ko gre za hrano, pa bi radi najcenejšo,« opozarja Kosijeva in dodaja, da manjka tudi povezanosti, saj ni podatkov o pridelovalcih, da bi tisti, ki bi tako hrano želeli naročiti, vedeli, kam se obrniti. Gostinci se sicer radi pohvalijo z lokalnimi pridelki v svoji ponudbi, a te ponavadi uporabijo le v majhnem deležu. Na drugi strani kmetje premalo poudarjajo, da gre za doma pripravljene surovine in izdelke iz domačekuhi-nje. »Učimo jih, da znajo promovirati te stvari, da imajo za vsako jed svojo zgodbo, ki so pomemben del ponudbe.« Znanja ni nikoli preveč Pri nas je kmetija z dopolnilno dejavnostjo v pov- prečju velika 13 hektarjev. »Zdaj se s to dejavnostjo ukvarjajo že otroci prvih nosilcev te dejavnosti. Poznajo družbena omrežja in novosti, hodijo na oglede dobrih praks v tujino in dobijo ideje, kaj bi še lahko naredili doma,« opaža Kosijeva razliko razvoja zadnjih let. Če so nekoč gostje kmetije našli v katalogih, je danes bistvo promocije vezano na splet. Pri tem pomaga združenje. »Leta 2007 so kmetje naredili svojo spletno stran in jo lani prenovili. Gostje jih najdejo tudi na osnovi priporočil prijateljev in znancev, predvsem pa mora biti tudi sam ponudnik dejaven na spletu, da ga ljudje najdejo.« Združenje je tisto, ki člane ves čas seznanja z različnimi novostmi na področju zakonodaje in jih tudi sicer izobražuje. Brez tega namreč ni kakovostne ponudbe. »Poudarek je na izobraževanju na področju kulinarike. Vse mora temeljiti na sezonskih pridelkih in lokalnih jedeh, a tudi pri tem je treba biti inovativen in znati pripraviti jedi malo drugače.« Ker je s pripravo hrane veliko dela, je v zadnjih desetih letih nastalo veliko apartmajev na kmetijah, saj na ta način gostom ni treba nuditi hrane. »A prav domača hrana je tista, ki goste pritegne. Vsaj zajtrk morajo ponujati na kmetiji, sicer se ljudje ne odločajo za obisk,« opozarja sogovornica, ki meni, da lahko kmetje ob tem še prodajo vrsto svojih izdelkov, če jih le znajo ponuditi na pravi način. Ob 20-letnici je združenje izdalo zbornik o svojem delovanju. AGRA 57. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 24. - 29. 8. 2019 Gornja Radgona SEJEM NOVE GENERACIJE! www.sejem-agra.sr l Das Land ' Steiermark! 70 odstotkov turističnih kmetij ima tri in štiri jabolka, ki označujejo kakovost ponudbe. Nekatere si prizadevajo za pridobitev petih jabolk, pri čemer bodo odločilni kriterij doživetja na kmetiji. Za obiskovalce je lahko že sodelovanje pri delu v hlevu posebno doživetje. Trgovina Lah, pooblaščeni prodajalec in serviser znamke Villager Trgovina Lah iz Šmarja pri Jelšah ima več kot 20-letne izkušnje na področju prodaje in servisa vrtnega programa (male mehanizacije), kot so kosilnice, motorne žage, kosilnice na nitko, motokultivatorji. Nudijo pa tudi servis in rezervne dele za traktorje, kmetijske stroje in priključke znanih blagovnih znamk kmetijske mehanizacije. Novost v trgovini Lah je, da so postali pooblaščen prodajalec in serviser znamke Villager. Blagovna znamka Villager se je razvila v eno izmed vodilnih blagovnih znamk vrtnega in električnega ročnega orodja na Balkanu. Cilj je, da bi postala vodilna blagovna znamka v jugovzhodni Evropi. Sedež podjetja Villager je sicer v Sloveniji, blagovna znamka pa izhaja iz Srbije. Kombinacija privlačnega dizajna, inovacij, materialov, visoke kakovosti in socialne odgovornosti skupaj s točno dostavo in konkurenčno ceno predstavljajo glavne prednosti, po katerih se razlikuje od konkurence. TRGOVINA J2Stn Popravilo vrtnih kosilnic, m«ornih iatr, kosilnic na laks... LAH REZERVNI DELI ZA VSO KMETIJSKO MEHANIZACIJO Villager^ FILTRI Božo Kocijan s.p., Rimska c. 22, Šmarje pri JelSah TeLefon; Splet: (03) 5821 033 www.tr^ovina-lah.si ŠKROPILNA TEHNIKA IZDELOVANJE IN POPRAVILO HIDRAVLIČNIH CEVI IN SISTEMOV AVSTRIJSKA STAJERSKA DEŽELA PARTNER w Veterinarska ambulanta Majšperk Storitve, ki jih opravljajo: • odpravljanje zunanjih in notranjih zajedalcev • diagnostika in zdravljenje bolezni zob (puljenje, ultrazvočno odstranjevanje zobnega kamna) • diagnostika in zdravljenje kožnih obolenj in kužnih bolezni • diagnostika in zdravljenje deficitarnih bolezni • kirurgija mehkih tkiv • kastracija in sterilizacija psov in mačk • operacije kil • svetovanje glede pravilne prehrane in nege • hematološke in biokemijske preiskave krvi - prašiči, koze PREVENTIVNE AKTIVNOTI: • cepljenje psov in mačk prosti steklini • celjenje psov proti kužnim boleznim (kuga, kužni kašelj...) • cepljenje mačk proti kužnim boleznim (kuga, levkoza, virusna obolenja dihal.) • celjenje psov proti boreliozi • cepljenje kuncev proti hemoragični bolezni • druga cepljenja DIAGNOSTIČNE PREISKAVE: • krvne preiskave (hematološke, biokemijske) • krvni testi na mačjo levkozo, F. I. V., F. I. P • pregled urina • parazitološke in koprološke preiskave • diagnostika kokcidioze pri kuncih • rentgensko slikanje • ultrazvočna diagnostika parenhimskih organov in brejosti pri ljubiteljskih živalih • ugotavljanje optimalnega pripustnega časa psice s pregledom vaginalnega brisa Veterinarska ambulanta Majšperk, d. o. o. Lešje 34 2322 Majšperk Tel: 02/795-00-60 Odpiralni čas: Ponedeljek 8.00-12.00 Torek 8.00-12.00, 15.00-18.00 Sreda 8.00-12.00 Četrtek 8.00-12.00 Petek 8.00-12.00 Sobota 8.00-10.00 Nujni primeri: 24 ur Hitri kontakti veterinarjev: 041/754-129 - mag. Stanko Hernja, dr. vet. med. 041/879-143 - Robert Lenart, dr. vet. med. 041-898-075 Ivan Radičević 031-854-275 Tina Krajnc 38 KMETIJSKA PRILOGA t • •• i > ... . EU .-.' k -Sr- i x s. ' ■ -• »a . •«?*-: ? " v.. • , • -....." .. ' .• Г* .- ». . ■ mit. vt ** V- i .- yf ; Vi _ г - - r . • '^--■^рлТ i-fll ar 93 S fP^S^Pif3 * '' i Ig&iEJj B? HHHHhHHHH штштшшшттштшттттттт * шт,: Fitofarmacevtskih sredstev je malo, a so vedno bolj ekološka »Hmeljarji nismo veliki onesnaževalci« Hmeljarstvo je kmetijska panoga, za katero je treba veliko znanja in izkušenj, pravi Magda Rak Cizej iz žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Čeprav se stanovalci v neposredni bližini hmeljišč v času škropljenja pogosto pritožujejo, hmeljarji zagotavljajo, da uporabljajo zgolj registrirana sredstva. Ob tem poudarjajo, da je škropljenja v hmeljarstvu bistveno manj kot v sadjarstvu in vinogradništvu. LEA KOMERIČKI KOTNIK Slovenski hmeljarji delujejo po načelih integrirane pridelave. »To pomeni, da v svojih hmeljiščih sami in s pomočjo strokovnjakov iz inštituta ter svetovalcev spremljajo pojav, dinamiko in populacijo razvoja bolezni in škodljivcev, pri čemer za njihovo zatiranje skrbno upoštevajo napovedi javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki deluje v inštitutu. Za uspešno varstvo hmelja pred najpomembnejšimi boleznimi in škodlj ivci imajo naši hmeljarji zelo skr omen nabor fitšfarmacevtskih sredstev,« pojasnjuje Magda Rak Cizej iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS). V inštitutu vsako leto pripravijo seznam dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev (FFS)zavarstvo hmelja. Ta vključuje sredstva, ki so registrirana v Sloveniji ter imajo izvozne tolerance za Ameriko, Japonsko, Kanado in druge države, kamor izvažajo slovenski hmeljarji. »Pri varstvu hmelja in morebitni uporabi FFS je treba letno opraviti v povprečju zgolj štiri škropljenja, največ pa šest. To je posledica tega, da v Sloveniji pridelujemo sorte hmelja, ki so v veliki meri manj občutljive na pojav bolezni,« pojasnjuje Rak Cizejeva in dodaja, da je hmeljarstvo, kljub temu da je intenzivna panoga, po številu škropljenj manj intenzivno, kot sta sadjarstvo in vinogradništvo. »Hmeljarji v Sloveniji uporabljajo samo registrirana sredstva. Pri njihovi uporabi strogo upoštevajo navodila za uporabo, tako sredstva nimajo negativnega vpliva na ljudi, okolje in koristne organizme,« zagotavlja sogovornica. Čebele ob hmeljišču Enakega mnenja je tudi predse-dnikZdruženjahmeljarjevSlove-nije Janez Oset, ki je na nedavnem svetovnem srečanju hmeljarjev v Žalcu izpostavil ravno problematiko uporabe FFS. »Ko sem bil še >mulc<, so bila škropiva povsem drugačna, kot so danes, veliko bolj so bila agresivna. Danes so res že zeloekološka,zato nikakor ne drži prepričanje posameznikov, da smo hmeljarji veliki onesnaže- valci,« pravi Oset, ki je spomnil še na fotografije, ki so jih posneli ob prireditvi v Petrovčah. »Na njih so tik ob hmeljišču lepo vidne čebele. Če bi bili res takšni onesnaževalci, kot želijo nekateri prikazati, potem nobena živalca okoli hmeljišč ne bi preživela.« Integrirana pridelava se približuje ekološki Mnogi so prepričani, da ekološka pridelava hmelja ni mogoča, a strokovnjakinja iz žalskega inštituta meni drugače. »Pri ekološki pridelavi poleg upoštevanja agrotehničnih ukrepov odgnojenja doobdelave lahko uporabljamo tudi FFS, ki so dovoljena za uporabo v ekološki pridelavi, vendar povpraševanje po takšni vrsti pridelave trenutno v svetu ne narašča.« Ob tem izpostavlja, da je uporaba FFS pri integrirani pridelavi hmelja zelo omejena in da je hmeljarstvo edina kmetijska panoga pri nas, kjer za zatiranje plevelov ne uporabljajo herbicidov. »Tako se integrirana pridelava hmelja že zelo približuje načelom ekološke pridelave.« Hmeljarstvo za multinacionalke nezanimivo Čeprav hmeljarje velikokrat, tudi neupravičeno, označujemo za kmetijske onesnaževalce, pogosto tarnajo, ker je nabor sredstev za zatiranje škodljivcev vsako leto ožji, novih proizvodov pa na tržišču ni. »Mul-tinacionalk, ki proizvajajo sredstva za varstvo rastlin, razvijanje in proizvajanje sredstev za varstvo hmelja ne zanimata. Hmeljskihpovršinje namreč zgolj malo več kot 60 tisoč hektarjev po celem svetu. Pri vseh strogih zahtevah pivovarske industrije in ohranjanju okolja podjetja ne vidijo tržne niše v hmeljarski panogi, zato imamo z naborom zadostnega števila ustreznih sredstev v hmeljarstvu velike težave,« pravi Rak Cizejeva. Foto: arhiv NT (SHERPA) INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE Slovenian Institute of Hop Research and Brewing Cesta Žalskega tabora 2 3310 Žalec Tel.: 03/71 21 600 www.ihps.si STRANKAM NUDIMO ANALIZE VZORCEV TAL, GNOJILNE NASVETE, GNOJILNE NAČRTE, USPOSABLJANJE ZA NPK HMELJAR, NPK PIVOVAR IN RAVNANJE S FFS. Бучр чВ Poleg osnovne ANALIZE TAL (pH, fosfor, kalij) določamo v vzorcih tal tudi vsebnost humusa, magnezija, bora, rastlinam dostopnega dušika (Nmin), mikroelementov ter vam podamo gnojilni nasvet in izdelamo gnojilni načrt. Več o ponudbi na www.ihps.si. KMETIJSKA ZADRUGA CELJE vam v svojih trgovinah v Vojniku, Škofji vasi in Aropi Celje nudi po ugodnih, konkurenčnih cenah: - semenska žita - mineralna in naravna gnojila - žita, krmila in krmne dodatke - gradbeni material - kmetijsko mehanizacijo - fitofarmacevtska sredstva - enološka sredstva - vse za vrtičkarje, dom in gospodinjstvo in še veliko zanimivih izdelkov! Po konkurenčnih cenah odkupujemo tudi živino. Informacije: 041 626 472 Vabimo vas v naše prodajalne, kjer vas čakajo strokovno usposobljeni delavci, ki vam blaga ne bodo le prodali, ampak vam tudi strokovno svetovali. Kmetijska preskrba Vojnik tel.: 03 780 48 50 Agrocenter Škofja vas tel.: 035415711 fET/JSKA Aropi Celje 'DRUGA tel.: 03 4 927 046 ^Шс L J E zaa Spletna stran: www.kz-celje.si KMETIJSKA PRILOGA 39 Ta teden začetek obiranja hmelja Najava škropljenja Pred časom so se predvsem na Koroškem ljudje pritoževali, ker jih tamkajšnji hmeljarji pred škropljenjem o tem niso obvestili. Zakonodaja jih k temu sicer ne zavezuje. So pa, kot predpisuje pravilnik o uporabi FFS, vsaj dan pred škropljenjem o tem dolžni obvestiti vrtce, šole, zdravstvene ustanove in domove za starejše ter upravnike otroških in športnih igrišč. »V drugih primerih uporabniki FFS niso dolžni obveščati, vendar lepa beseda lepo mesto najde in v primeru kočljivih situacij uporabnikom FFS svetujmo, čeprav jim zakonodajno ni treba, naj sosede o tem obvestijo,« pravi Majda Rak Cizej. Hmeljarji v Savinjski dolini so ta teden začeli obirati hmelj. Najprej je prišla na vrsto najbolj zgodnja sorta, savinjski golding. Letošnja letina bo sicer precej slabša, saj so poleg toče rastno dobo zaznamovale tudi nizke temperature v maju in bolezen. »Pomladanski veter je močno odvijal vrhove, zadnji močnejši veter v začetku av- gustu pa je naredil veliko škode na območju Petrovč - veliko rastlin je popadalo na tla. Potrgalo je tudi žične vrvi. Veliko je bilo nenadnih skokov temperatur, mnogo pa tudi neurij s točo, ki je močno prizadela hmeljišča na vseh pridelovalnih območjih. Še posebej močno so prizadeta hmeljišča na območju občin Braslovče, Prebold, Žalec in Dornava. Glede temperatur je bil maj prehladen, večina junija pa prevroča, prav tako kot del julija. Rastline so zato v mnogih nasadih ostale ozke in nerazraščene, še posebej je to izrazito pri sorti aurora, ki je je v naših hmeljiščih tudi največ,« je povedala specialistka za hmeljarstvo pri Kmetij sko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec. Letina morda še povprečna Kakšna bo letošnja letina hmelja, sicer še ni mogoče napovedati, saj je vse odvisno od vremena v tem mesecu. Če bo vreme naklonjeno razvoju storžkov, lahko pričakujemo povprečno letino, to je približno 2.500 ton hmelja. To je veliko manj kot lani, ko je bila letina rekordna in je znašala 3.078 ton. Slovenija sicer izvaža več kot 95 odstotkov hmelja, približno osem odstotkov pa za proizvodnjo piva porabita pivovarni Laško in Union. Svetovni tržni delež Slovenije, ki je peta največja pridelovalka hmelja na svetu, je triodstoten. V Sloveniji 121 pridelovalcev hmelja obdeluje slabih 1.700 hektarjev hmeljišč, v svetu pa je 62.000 hektarjev hmelj skih nasadov. Po napovedih strokovnjakov bo zaradi ugodne cene hmelja, ki pokri- Skrb za zdravje živali se začne z izbiro njihovega bivalnega okolja in s pravilno oskrbo z vodo in s krmo. Krma mora ustrezati živalski vrsti, starosti in obdobju razvoja, saj živali le tako dobijo vse hranilne sestavine, ki jih potrebujejo v določenem življenjskem obdobju. Živali vseh potreb po hranilnih snoveh pogosto ne morejo pokriti samo s krmo, zato so priporočljivi različni mineralno-vi- Integrirana pridelava hmelja se v Sloveniji vedno bolj približuje ekološki, zagotavljajo v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. je stroške pridelave, in večje proizvodnje piva v svetu v prihodnjih letih nastalo približno tisoč hektarjev novih hmeljišč. LKK taminski dodatki. Kakovostne rudninske mešanice vsebujejo dovolj vitaminov in mineralov, ki so v pravilnem razmerju. Pravilno izbran dodatek bo pomagal, da se bomo izognili zdravstvenim težavam, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja teh ključnih elementov. Grovit je rudninska krmna mešanica z dodatkom vitaminov Grovit ima izboljšano sesta- vo. Zaradi optimalne vsebnosti vitamina A in vitamina D3 ugodno vpliva na odpornost, rast in razvoj živali.To omogoča boljši prirast in dobro mlečnost, poveča gospodarnost proizvodnje. Njegovi prednosti sta tudi majhna prašnost in prijetna aroma, ki pripomore k dobri ješčnosti živali. Z rednim dodajanjem Grovi-ta preprečujemo razvojne, presnovne in plodnostne motnje, ki jih predvsem pri mladih in odraslih živalih v času brejosti in mlečnosti povzroča pomanjkanje vitaminov in mineralov. Uporaba Grovita je preprosta. Posujemo ga po krmi ali zamešamo v popolno krmno mešanico ali dnevni obrok. Dnevni odmerek lahko razdelimo, polovico ga damo zjutraj, polovico zvečer. Grovit je na voljo v pakiranjih po 2 kg, 5 kg, 10 kg in 20 kg. Dobite ga v kmetijskih trgovinah in veterinarskih ambulantah. Promocijsko besedilo Večina slovenskih hmeljišč je posajenih s sorto aurora (35 odstotkov), sledi ji celeia (33 odstotkov). 11 odstotkov si delita bobek in golding. Dobrih 8 odstotkov hmeljišč je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so jih v zadnjih letih vzgojili na IHPS. Vzreja nesnic s 25-letno tradicijo Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje perutnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice. Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko posodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računalniški sistem, s čimer dosegamo najboljše kakovostne parametre vzrejenih živali. Pri vzreji jarkicje namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živalim. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih rezultatov v času nesnosti, zatojarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim. Obdelujemo preko 50 ha kmetijskih površin, tako da sami zagotavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces od njive do končnega produkta, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in hkrati tudi varnost. Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj le tako lahko dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo, torej jim v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in takšno zvestobo nagrajujemo tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču. _Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49,9240 Ljutomer_ TEHTNICE Cestne tehtnice Namizne tehtnice Paletni viličarji s tehtnico Precizne tehtnice Števne tehtnice Talne in navozne tehtnice Tehtnice na strojih Tehtnice na viličarjih Trgovinske tehtnice Tehtnice ATEX/IECEx okolje MESARSKA OPREMA REZALNIKI SALAMOREZNICE PLANETARNI MEŠALNIKI PROGRAMSKA OPREMA (PC SOFTWARE) VAKUMIRKE ŽAGE ZA KOSTI franci@vaga.si +386 (0)41 637614 Britof 412,4000 Kranj Slovenija pon—pet 7:00-16:00 VEČ 0 SAMI PONUDBI SI OGLEJTE NA www.vaga.si Gorenje GTI uvaža in servisira traktorje Soliš Soliš je najhitreje rastoča traktorska blagovna znamka na evropskih tleh. International Tractors Limited (ITL) letno izdela več kot sto tisoč traktorjev in jih pod blagovnima znamkama Soliš in Sonalika prodaja na petih celinah. Traktorji Soliš izpolnjujejo vse evropske predpise in imajo veljavno evropsko homologacijo. Dobro opremljeni, okretni in vzdržljivi traktorji Soliš so prava izbira za dela v kmetijstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. Gorenje GTI, d. o. o., je od leta 2015 generalni uvoznik traktorjev Soliš za Slovenijo. Poleg prodaje traktorjev Gorenje GTI skrbi tudi za servis in prodajo originalnih rezervnih delov Soliš. Z razvejano prodajno servisno mrežo so traktorji Soliš dostopni kmetovalcem po vsej državi. Na letošnjem sejmu AGRA 2019 se bo Soliš predstavil s prenovljenimi modeli traktorjev z močjo od 20 do 90 KM. Vabljeni na sejem AGRA 2019 v Gornjo Radgono med 24. in 29. avgustom 2019! www.gorenje-gti.si EJA NESNIC TIBAOT Babinci 49,9240 Ljutomer prodajamo: rjave nesnice grahaste nesnice črne nesnice (02) 58214 01 Brezplačna dostava! Živali ga rade jedo Pravo veselje je imeti zdrave Grovit® rudninska krmna mešanica z dodatkom vitaminov za govedo, ovce, koze, konje, prašiče in perutnino prijetna aroma ugoden vpliv na rast in razvoj priročno pakiranje Grovit KMETIJSKA PRILOGA www.kz-lasko.si Podrobnejše informacije o novem vgradnem vitlu s konstanto vlečno silo 2x75HKpro si oglejte na www.uniforest.si. ZELENE D Mlečni izdelki iz pestre ponudbe Mlekarne Celeia ponovno dokazujejo svojo kakovost. Na ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov, ki je potekalo v okviru 57. Mednarodnega sejma Agra v Gornji Radgoni so v hudi mednarodni konkurenci posegli po odtičjih, ki se svetijo. VELIKO ZLATO MEDALJO so prejeli: Trajno mleko, 1.5 % mm. ■ Trajno mleko, 3,5 % m.m., Trajno mleko brez laktoze, 3,5 % m.m. in Mileram. 30 % m.m. Mlekarna Celeia, d.0.0., Aria vas 92,3301 Petrovöe | www.mlekarnaceleia.si MLEKARNA CELEIA J UNIFOREST. 051 647716 I prodajalna@uniforest.si WWW.UniforeSt.Si Prvi na trgu: vgradni vitel s konstanto vlečno silo za fiksno vgradnjo na traktor podjetja Uniforest Podjetje Uniforest kot prvo na trgu ponosno predstavlja kompakten vgradni dvobobenski vitel s konstanto vlečno silo 2x75HKpro za fiksno vgradnjo na katerikoli traktor z več kot 80 KM in vlečno silo 7,5 ton. Njegove prednosti so, daje vlečna sila v vsakem trenutku enaka oziroma konstantna po celotnem premeru bobna. Vlečna vrv je zato lahko tanjša in posledično daljša. Lažja žična vrv pripomore k večji storilnosti in hitrejšemu spravilu iesa na eni in k manjši utrujenosti uporabnika na drugi strani. Pomembna prednost je še, da je dovoljena hkratna vleka obeh bobnov. Pogon vitla je preko polževega gonila, ki omogoča velika prestavna razmerja in hkrati dobro prenaša sunkovite obremenitve. Polžje izdelan iz visokolegiranega jekla, je poboljšan, cementiran in brušen, medtem ko je polževo kolo izdelano iz specialnega brona, kar zagotavlja večjo odpornost proti obrabi. Zaradi velike kapacitete vrvnega bobna je možno na boben naviti več žične vrvi. Tako lahko uporabnik pokrije večje delovno območje. S pomočjo elektronike je tlak na sklopkah krmiljen preko proporcionalnih ventilov tako, da je vlečna sila po celotnem premeru bobna enaka oziroma konstantna. Nov vgradni vitel 2x75HKpro ima dvojni škripec in odvijalno napravo z dvema potisnima valjčkoma, ki imata vsak svoj pogon. Odvijalna naprava omogoča večjo napetost žične vrvi med ovijal-no napravo in bobnom ter zagotavlja večjo moč odvijanja. Pogon odvijalne naprave je možen na dva načina: preko hidravlike traktorja, ki omogoča večjo moč odvijanja, ali preko hidravličnega sistema vitla. Nenadzorovano vrtenje bobna in posledično nenadzorovano odvijanje žične vrvi preprečuje vgrajena dušilka za nastavitev hitrosti odpiranja zavore. Prav tako je vgrajen tudi sistem za Čvrsto navijanje žične vrvi z ventilom za uravnavanje hitrosti. Kakovost stroja potrjujejo še kakovostni vgrajeni elementi, med katere sodijo elektromagnetni sedežni ventili Hawe, šestlamelna sklopka ter sesalni in visokotlačni oljni filter, ki preprečujeta vstop nečistoče v hidravlični sistem. Cepilniki TITANIUM GERMAN DESIGN AWARD SPECIAL 2017 DEMO na sejmu AGRA REZALNE KLEŠČE Traktorski platoji GIBON AGRA Obiščite nas na sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Razstavni prostor 2001, ob hali B. KMETIJSKA PRILOGA 41 Gozd je najlepša pisarna Po napovedih Zavoda za gozdove Slovenije bo v prihodnjih letih poklic gozdarja zelo iskan. Na zavodu ugotavljajo, da bodo v prihodnjih letih iskali bistveno več kadra, kot je trenutno vpisanih v ustrezne študijske programe. V petih letih bodo po predvidevanjih potrebovali vsaj 250 inženirk in inženirjev gozdarstva. Veliko možnosti bodo imeli zlasti diplomanti drugostopenjskega magistrskega študija gozdarstva, za katere bo po ocenah na voljo 100 delovnih mest. Kot pravi Boris Rantaša iz Zavoda za gozdove Slovenije, je gozdarstvo primerna izbira za tiste, ki želijo pridobiti celovito izobrazbo o gozdu, ki vključuje znanja s področja ekologije, biologije, tehnologije, ekonomike in drugih strokovnih področij. Sodobno gozdarstvo postaja vedno bolj zanimiv spoj terenskega dela in informacijskih tehnologij. »Različna delovna mesta v okviru gozdarstva nudijo zaposlenim pestro paleto različnih delovnih okolij in nalog, ki so lahko vezane bodisi na terensko delo v gozdu, na visokotehnološko obdelavo podatkov v pisarni ali pa na delo z lastniki gozdov in ostalimi, ki delujejo v gozdnem prostoru. Sodobni gozdarski poklic največkrat združuje naštete vidike v enem delovnem mestu, za bolj ambiciozne pa obstaja veliko možnosti za sodelovanje v znanstvenoraziskovalnih in mednarodnih projektih.« Delo gozdarjev je pestro in zanimivo, poudarja Rantaša: »Rešujejo težave s podlub-niki in urejajo gozdove po vremenskih ujmah, delo se prepleta tudi s problematiko klimatskih sprememb in segrevanja ozračja.« Oboje je povezano z vprašanji izbire drevesnih vrst in obnove gozdov. Srečujejo se z širjenjem tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst. Aktualna problematika vzdrževanja in uravnavanja populacij velikih zveri zahteva posebna znanja. Vedno znova je treba preverjati ustreznost uporabe različnih tehnologij v gozdni proizvodnji in zagotavljati ravnotežje med ekonomičnostjo in okoljsko vzdržnostjo. Ob vsem tem ostaja osnovna naloga javne gozdarske službe dolgoročno načrtovanje razvoja gozdov s pomočjo izdelave gozdnogospodarskih načrtov ter njihovo uresničevanje v sodelovanju z lastniki gozdov in drugih sodelujočih. Pri zaposlovanju napovedujejo, da bodo imeli veliko možnosti zlasti diplomanti drugostopenjskega magistrskega študija gozdarstva, za katere bo po ocenah na voljo 100 delovnih mest. Prav njim bodo zaradi obstoječe strukture zaposlenih kmalu na voljo tudi vodilna delovna mesta. Zaradi mnogih strokovnih izzivov zavod v svoje vrste vabi kakovostne gozdarske inženirke in inženirje vseh stopenj izobrazbe. Gozd ima na podnebje in zdravje ljudi številne pozitivne učinke in tudi delo v njem je lepo. »Gozd je še vedno najlepša pisarna,« zaključujejo. Foto: arhiv NT (SHERPA) Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T: 04 204 14 79, M: 040 831 441, E: vrecek@vrecek-agro.si www.vrecek-agro.si Podjetje Vreček agro, d.o.o., je bilo ustanovljeno leta 1992 z namenom širitve proizvodnega programa družinske obrti, ki je delovala že od leta 1969. Smo proizvodno podjetje, ki z notranjo kontrolo zagotavlja kvalitetne izdelke v zadovoljstvo kupcev. Za lastne izdelke tudi vedno zagotavljamo rezervne dele in servis. V 49 letih obstoja smo trgu ponudili črpalke za uporabo v kmetijstvu in škropilnice. Imamo pa tudi lokostrelsko trgovino z izdelki za kvalitetno preživljanje prostega časa. Nenazadnje je v naši delavnici ugledala luč prva polavtomatska puška, v celoti narejena v Sloveniji. Vabimo vas, da si ogledate našo ponudbo v internetni trgovini. Vaš Vreček agro! KMETIJSKA PRILOGA skupina « nan v ta Prehrana goved E: narocila.kmetijstvo@panvita. MjRj arvevao KRAVE MOLZNICE Dopolnilna krmna mešanica za prehrano visokoproduktivnih krav molznic • MK-PAŠNI-REJ z 14% SB, primerno za obroke z večjim deležem travinja ali s pašo • MK-19-REJ (19% SB) Dopolnilna krmna mešanica za zelo intenzivno mlečno proizvodnjo • MK-23-TOP-REJ (23% SB) • MK-22-REJ-PREMIUM (22% SB) ✓ brez neproteinskega dušika ✓ povečana vsebnost zaščitenih beljakovin ✓ dodani zeolit Beljakovinsko-mineralno-vitaminske mešanice za izravnavo osnovne krme • MK-SUPER-35-PREMIUM-REJ (35% SB) • MK-SUPER-35-REJ (35% SB) • MK-SUPER-38-REJ (38% SB) ✓ preskrbo krav s surovimi beljakovinami ✓ različni viri beljakovin ✓ pestra aminokislinska sestava ✓ povišajo količino mleka ✓ omogočajo ustrezno kakovost mleka ✓ izboljšajo zdravje in plodnost živali PROPILENLAC specialna dopolnilna krmna mešanica za krave molznice v začetku laktacije ✓ zmanjša tveganja za ketozo in acidozo ✓ upočasni hujšanje ✓ poveča zauživanje krme ✓ izboljšuje mikrobno prebavo GOVEJI PITANCI Dopolnilna krmna mešanica za teleta • TL-STARTER-REJ (18% SB) Za pitanje goveda od 300 kg naprej • GOV-1-REJ (17% SB) • GOV-4-REJ ali TL-PIT-1-REJ (14% SB) • GOV-SUPER-35-REJ (35% SB) • GOV-SUPER-40-PREMIUM-REJ (40% SB) • GOV-U-SUPER-35 REJ in GOV-U-SU-PER-45-REJ (35 in 45% SB) Pakiranja: razsuto, big bag, 30/1, 10/1. Dobavljivo v vseh bolje založenih trgovinah s kmetijskim ali prehrambenim materialom. Ob naročilu najmanj 2 palet ali 2 big bag vreč možna dostava na dom. Prehrana prašičev • plemenske svinje in merjasci • pujski • pitanci Prehrana piščancev • kokoši nesnice • piščanci • jarkice Mineralno vitaminske mešanice • ZA GOVEDA • ZA PRAŠIČE • UNIVERZAL Panvita KMETIJSTVO d.o.o., Rakičan, Lendavska 5, 9000 Murska Sobota T: 02 542 21 10 | F: 02 542 21 20 | E: kmetijstvo@panvita.si | I: www.panvita.si PROIZVODNJA KRMIL Lipovci 251, 9231 Beltinci T: 02 542 21 00 I T: 02 542 21 20 KMETIJSKI CENTER LIPOVCI Lipovci 251, 9231 Beltinci T: 02 542 15 22 KMETIJSKI CENTER ZIHLAVA Žihlava 15, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici T: 02 568 90 38 I F: 02 568 90 39 KMETIJSKI CENTER LEMERJE Lemerje 2, 9201 Puconci T: 02 545 96 80 I F: 02 545 96 83 Prehrana goved Krma je tista, s katero pri živalih pokrijemo potrebe po hranilnih snoveh (HS). A vsa krma je sestavljena iz snovi, ki so za živali pomembne, in tistih, ki jim kot krmilo ne koristijo. Količina in vrsta posameznih hranil opredeljujeta posamezno krmilo. Količina HS se lahko razlikuje tudi v enakem krmilu. Pestrost obroka je tista, ki omogoča popolno pokritje potreb živali po vseh HS. Obrok govedi predstavlja odmerjeno dnevno količino določene krme. Sestavljamo ga tako, da žival z njim pokrije vse potrebe po HS. Samo tako lahko živali izkoristijo svoj potencial za rast, razvoj, reprodukcijo in proizvodnjo. Zaradi ustvarjanja dobička vsak rejec porabi doma pridelano krmo. Vendar je treba zaradi pokritja vseh potreb živali določena krmila, ki jih rejci doma nimajo, kupovati. Pri sestavi obroka, ki mora zagotoviti potrebe po energiji, beljakovinah in mineralih, vam pomagamo tudi v Panviti Kmetijstvu. Zaradi potreb živali in njihove vedno večje proizvodnje je vse potrebe po HS nemogoče zadovoljiti zgolj iz doma pridelane krme. Zato vam v Panviti Kmetijstvu kot eni od vodilnih slovenskih proizvajalk hrane za živali nudimo vrhunske krmne mešanice. V sodobni računalniško vodeni tovarni v Lipovcih letno proizvedemo več kot 50 tisoč ton krmnih mešanic. Kakovostne krmne mešanice z visoko vsebnostjo HS omogočajo optimalen izkoristek genetskega potenciala živali, nadpovprečne konverzije, visoke dnevne priraste, izjemno mlečnost in dobro plodnost. V Panviti Kmetijstvu se zavedamo tudi, da žival neokusnega obroka ne bo pojedla, ne glede na njegovo vsebnost HS. Cilj je, da žival z obrokom pokrije tako vzdrževalne kot tudi proizvodne potrebe po HS. In navsezadnje moramo s krmnim obrokom pokriti potrebe živali in ob tem poskrbeti za dobiček. V Panuiti Kmetijstvo nudimo praktične, takoj uporabne in v praksi preverjene rešitve, ki prinašajo ob enakih ali nižjih stroških višji donos, zagotavljamo mikrobiološko, kemijsko in fizikalno integriteto krme, nudimo sistemsko rešitev uravnotežene oskrbe živali s potrebnimi HS. Prehranamolznic Voluminozna krma (seno, koruzna in travna silaža, paša) ima pri prežvekovalcih največji pomen in služi kot osnovna krma. Voluminozna krma vsebuje malo prebavljivih snovi in mnogo vlaknine. Vsebnost hranil v posameznem krmilu je zelo specifična in odvisna od podnebnih razmer, časa od-kosa, starosti rastlin ob odkosu, botanične sestave, načina sušenja in spravila. Močna krmila vsebujejo veliko lahko prebavljivih HS in so bolj prebavljiva (80 do 90 odstotkov). Škrobnata močna krmila (žitarice, stranski proizvodi mletja žit, ostanki proizvodnje sladkorja in pivovarske industrije, energijska mešanica) so krmila, s katerimi zadostimo energetske potrebe živali. Beljakovinska močna krmila predstavljajo stranski proizvodi pri pridelavi olja in zrnatih stročnic (sojine, sončnične in repične tropine, MK-S-35 in MK-S-38). Obroke v praksi največkrat izravnamo s krmnimi mešanici (MK-19). Krmne mešanice so narejene z namenom, da se HS dopolnjujejo. Vsebujejo več virov beljakovin in imajo pestro aminokislin-sko sestavo. Dodani so vrhunski premiksi, kvasovke ter dodatki, ki povečujejo ješčnost, izboljšajo zdravje in plodnost živali ter zmanjšujejo tveganja za ketozo in acidozo. Primera dnevnih obrokov za molznice Krmilo (kg) 1. II. Seno 2 2 Koruzna silaža 17 19 Travna silaža 20 17 Mešanica žit (energijska mešanica) 1 2 Beljakovinsko krmilo (MK-S-35) 2 2,5 Mineralno vitaminski dodatek 0,1 0,1 Kg zaužitih krmil vobroku 41,2 43,7 SB (kg mleka) 22,0 25,9 NEL (kg mleka) 22,7 25,4 MK-19 4 4 Kg zaužitih krmil vobroku 45,2 47,7 SB (kg mleka) 30,6 35,1 NEL (kg mleka) 31,3 34,0 Krava ne more zaužiti neomejenih količin voluminozne krme, ki bi zadostovale za njene velike potrebe po HS. Zaradi mlečnosti 8000 kg ali več mleka v laktaciji že v osnovne obroke vključujemo žita in beljakovinske komponente. Podana sta osnovna obroka, ki zadostujeta za 22 kg in 26 kg mleka. Krave v povprečju dnevno zaužijejo več kot 40 kg krme. Koliko voluminozne krme zaužijejo, je odvisno od njene kakovosti in od deleža suhe snovi. Če temu dodamo še izravnalni del obroka, ki predstavlja količino krmne mešanicegledenaproizvodnost živali, lahko pridemotudido 50 kg zaužite krme dnevno. Pri visoko produktivnih molznicah ne smemo pozabiti, da tudi z zauživanjem krmil ne zadostijo potrebam po mikro in makro mineralih. Mineralno-vitaminski dodatek, ki ga v obroke vključujemo med 100 in 300 g (odvisno od sestave voluminoznega obroka ter potreb živali), je tisto krmilo, ki se sicer dodaja v najmanjših količinah, a vendar dolgoročno skrbi za dobre rezultate in zdravo žival. Potrditev naše kakovosti je zagotovo več kot 2.500-članska družina individualnih uporabnikov naših izdelkov in več kot 50 zastopnikov predvsem po Sloveniji in tudi v tujini. Promocijsko besedilo Šampioni kakovosti za tradicionalno pripravo, prvinske okuse in slovensko poreklo Anton izvira iz bogate zapuščine kamniške mesarske obrti s skoraj 700-letno tradicijo. S predanostjo zaposleni danes prenašajo zapuščino preteklih generacij ter jo ohranjajo in bogatijo za prihodnje generacije. Posebna značilnost obrata je trdna zaveza, da pod blagovno znamko Anton pripravlja, pakira in prodaja sveže svinjsko meso, vzrejeno pod skrbnim nadzorom, kar zagotavlja kupcem varnost, kakovost in slovensko poreklo. V partnerstvu z več kot 60 skrbno izbranimi kmetijami redijo tradicionalno slovensko pasmo veliki beli prašič ter skrbijo za ohranjanje slovenske prašičereje in oskrbo slovenskih kupcev s prvovrstno svinjino Anton zanesljive kakovosti. Ljubiteljem dobrega želijo ponuditi najboljši odgovor na prefinjen okus. Recepture izdelkov Anton zato sledijo klasičnim okusom lokalne kuhinje in temeljijo na uporabi prvovrstnih kosov mesa slovenskega porekla. Preverjena kakovost je glavni adut, na katerem Meso Kamnik gradi zaupanje kupcev v meso in izdelke Anton. V proizvodnem programu ima več kot 50 različnih izvrstnih mesnih izdelkov, pasteriziranih in presnih mesnin, ki gredo v slast še tako izbirčnim kupcem. Proizvodnjo in prodajo obvladuje v skladu z mednarodnim standardom kakovosti in varnosti živil (IFS - International Food Standard), zagotavlja popolno sledljivost proizvodov v celotni proizvodni verigi vse do trgovskih polic. Delikatesni izdelki Anton V podjetju Meso Kamnik so se odločili, da bodo naredili mojstrovini - zlato mortadelo Anton in zlato mortadelo z olivami Anton, ki v dom potrošnikov prinašata barvitost in polnost okusa, obenem pa popestrita vašo prehrano. Zlato mortadelo in zlato mortadelo z olivami odlikuje predvsem to, da sta narejeni izključno iz mesa slovenskih prašičev (kontrolirano poreklo in genotip). Izdelka sta narejena iz mesa najboljše kakovosti in slanine po tradicionalnem postopku z izborom posebnih mešanic začimb. Obe mortadeli sta osvojili več zlatih medalj Agre in sta okronani z medaljo šampion 2019. Suha salama 100-odstotno slovenskega porekla je nosilka zlate medalje Agre 2019 in je zaradi prvinskih okusov in poenostavljene kakovosti tista tradicionalna domača izbira za slovenskega kupca. Po kakovosti izstopata tudi kuhan in pečen pršut, ki ju najdete v dobro založenih delikatesah. Izbrani delikatesni izdelki iz slovenskega mesa nosijo pečat kakovosti »100-odstotno slovensko poreklo - iz lastne reje« in so odlična izbira za še tako zahtevne kupce. Privoščite si kakovost, nagrajeno z zlato medaljo Agre Anton ima pester žar program. Poleg svežega mesa so že leta hit poletja kamniški odščipanci, ki so prava izbira, ko želite pope- striti piknik in namesto klasičnih čevapčičev ponuditi nekaj več. Mletemu svinjskemu in govejemu mesu so dodali sir in mesnato slanino ter ustvarili specialiteto, ki na piknikih vselej požanje veliko pohval. Letošnja novost na trgu je marinirana svinjska ribica Ihanski brancin, ki je brez kemičnih dodatkov z oznako E, premierno pa so letos tako označili še čevapčiče, ki so prvi klasični čevapčiči na trgu, ki nosijo značko brez dodatkov z oznako E. Klobasoljubcem so letos postregli z novostjo in svojo slavno klobaso dopolnili s sirom; postreženo v testu najdete tudi v Klobasarni v centru Ljubljane. Antonova klasika s pridihom modernosti Domžalski šobelj, kranjska klobasa, zaseka, konjske hrenovke, krvavice in pečenice so klasiki Antonove tradicije. Tudi kajžarsko klobaso, ki je del programa Okusi Kamnika, Okusi Slovenije, lahko okušate na tradicionalni ali bolj kreativen način, lahko jo skuhate in postrežete z gorčico in s kruhom ali jo pripravite v sendvičih, juhah in glavnih jedeh. Mesar Anton ravno klasično dopolnjuje z modernimi smernicami in ne pozablja tudi na jedce, ki morajo uživati hrano brez glutena in laktoze. Izbiraj kakovostno in lokalno Kratke prevozne poti in čas zmanjšujejo tveganja izpostavljenosti biološkim, kemičnim in fizikalnim dejavnikom ter zagotavljajo svežino, ki je za najboljši okus mesa in izdelkov še kako pomembna. Okoljsko ozaveščen potrošnik bo zagotovo znal ceniti, da s kupovanjem slovenskega mesa varuje okolje, podpira slovensko kmetijstvo in dobi zagotovljeno kakovost. Več o dobrotah najdete na Anton.si. mesar iz Kamnika T/ k * gmi m ш Ji v\ 2019 Zlata U medalja Љ W * r M % / ,' Ш OKUSNI IN KAKOVOSTNI Z NARAVNIMI ZAČIMBAMI IN AROMAMI KMETIJSKA PRILOGA 43 Pripravljeni na več. Novi Fendt 900 Vario. Izboljšana učinkovitost. Več oprijema. Več zanesljivosti. Več varnosti. Enostavnejša uporaba. Več inteligence. Odkrijte več na: 900.fendt.com Interexport Interexport d. o. o., ekskluzivni zastopnik in distributer T: 01 /8344 44 00, E: info@interexport.si www.interexport.si PE Komenda Potok pri Komendi 12, 1218 Komenda PE Slovenska Bistrica Trgovska ulica, 2310 Slovenska Bistrica Veng Tour - prodaja in servis kvalitetne gozdarske, vrtnarske in druge opreme Podjetje Veng Tour je pred skoraj 35 leti začelo svojo poslovno pot z enim turističnim avtobusom. Do danes je precej zraslo in razširilo svoje dejavnosti na več področij. Na področju turizma ponujajo avtobusne prevoze za različno velike skupine. V njihovem voznem parku so kvalitetni turistični avtobusi za 8 do 84 potnikov, od kombibusa do dvonadstropnega avtobusa. Leta 2006 so svojo dejavnost preselili v poslovne prostore na Lavi 6 v Celju, kjer so prevzeli prostore bivšega gozdnega gospodarstva. V teh prostorih nadaljujejo tradicijo prodaje in servisa kvalitetne gozdarske, vrtnarske in druge opreme za zunanja opravila priznanih znamk, kot so Husqvarna, Stihl, Oleo Mac, Kawasaki, Fiskars, McCulloch, Ionsered in druge. V sklopu prostorov obratujeta še ročna in avtomatska avtopralnica za vse vrste vozil. TRGOVINA IN SERVIS GOZDARSKE IN VRTNARSKE OPREME Lava 6, 3000 Celje, Slovenija tel.: 03 492 28 20 email: edvard.vengust@siol.net Delovni čas Ponedeljek-petek: 6.00-17.00 Sobota: 8.00-12.00 Poletni delovni čas (julij, avgust, september): ponedeljek-petek: 7.00-15.00, sobota: 8.00-12.00 To je Fendt. Ker razumemo kmetijstvo. KMETIJSKA PRILOGA VI-JA d.o.o. t Gotavlje me i SI - 3310 2alec i +386 3 710 23" Opremljate mesnico? Kmečki turizem? Predelovalnico mesa? Kontakt: trgovina@vija.si, 051 637 611 Potrebujete opremo, pripomočke, orodje ali stroje za predelavo mesa? Z veseljem vam bomo prisluhnili in naredili vse po vaših merah. Smo podjetje, ki opremlja predelovalne obrate z ustreznimi inox izdelki. Iz INOX materialov vam izdelamo: - različne delovne površine, pulte (nevtralne, hlajene, termične), gostinsko opremo, nape, vozičke, ograje, omare - ostalo inox opremo inox proizvode po naročilu. Naše podjetje izdeluje kvalitetne inox izdelke, narejene po vaših merah in željah. Več informacij o naši ponudbi najdete na www.vija.si. AGRA 24.-29.8.2019 HALA C2 GORNJA RADGONA NADOMESTNI DELI > NENADOMESTLJIVE STORITVE Д Obiščite nas na sejmu AGF1A, veselimo se vašega obiska! Prillingen, d.0.0. Asja vas 1Q1 SI-3N01 Rotrovče PRILLinCGR bes t.parts, service AgroAUER d.0.0. Tržaška cesta 53,2000 Maribor, Slovenia Tel.: +386 (02) 25 23 833 Gsm: +386 (0)31680112 E-mail: info@agroauer.si öSteüUcA IZVOZ - UVOZ in prodaja na veliko PREHRAMBENEGA BLAGA Odkupujemo za izvoz: - namizna in industrijska jabolka, hruške - tudi ekološka - svežikrompir, čebulo,korenje ter ostelo sezonsko sadje in zelenjavo - grozdje za vino - slive za žganjekuho Iz našega programa nudimo: - PVC zaboje raznih dimenzij za sadje, zelenjavo, grozdje ter ostalo živilsko in kovinsko industrijo - celoten protitočni sistem s kvalitetno mrežo - sadilni material - parafinska sveča proti pozebi, gori 10 ur ince 1973 ШЈСЗ STRUC MUTA, kmetijska mehanizacija, d. o. o. vas vabi na 57. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM AGRA - zunanji prostor, kjer vam bomo predstavili prodajni program in letošnje novosti. Več na www.struc.info. KMETIJSKA PRILOGA 45 Krožne žage Krpan za varno in učinkovito pripravo drv NA OBROKE ZA VSE STROJE sodelovanju z BKS Bank 24. - 29. 8. 2019 | Gornja Radgona Osnovno vodilo pri razvoju novih krožnih žag je bilo udobno, učinkovito in varno delo z njimi. Zasnova žage je iz cevne konstrukcije, ki omogoča večjo stabilnost in mirnejše obratovanje ter boljšo razporeditev mase, ki odločilno vpliva na ciklus žaganja. Prodajni program obsega: model KZ 700 K s kardanskim pogonom, KZ 700 EK s kombiniranim električnim in kardanskim pogonom ter model KZ 700 E samo z elektromotorjem. Kot dodatna oprema je na voljo zložljiv transportni trak dolžine 5 m z nastavljivim naklonom. Skoraj vsi sestavni deli so iz lastne proizvodnje, vsak detajl je skrbno premišljen in preizkušen. Že kolesa za premik žage so gumijasta ter uležajena, prav tako je gibljiva miza uležajena in podprta z vzmetmi za lažje delo. Nakladanje polen na gibljivo mizo je zaradi njene oblike in višine namestitve močno olajšano. Na mizi so serijsko vgrajeni zaščitna pločevina, podaljšek z valjčki ter prijemalo z gumijasto ročko za fiksiranje polena. Režemo lahko polena z maksimalnim premerom 240 mm. Vsi kovinski deli so peskani in prašno barvani, sama konstrukcija je grajena robustno in zagotavlja mirno obratovanje. Žagin list s premerom 700 mm ima 60 zob (widia), debeline 5,2 mm in ima za miren tek protivibracijske zareze. Za pogon skrbita dva klinasta jermena. Pri modelih E in EK je serijsko vgrajen litoželezni elektro motor moči 5,5 kW (7.5 KM) proizvajalca WEG. Krožna žaga je opremljena z inovativnim omejevalom dolžine polen, ki se med ciklusom žaganja odmakne od polena in ne povzroča stiskanja polena k žaginemu listu. Ima lahko dostopno centralno mazalno mesto. Žagin list je popolnoma zaščiten in nedostopen. Izmet žago-vine je usmerjen in nameščen na idealno mesto z možnostjo montaže sesalne enote. Krožna žaga je opremljena z varnostnim izklopom in zavoro, kar bistveno skrajša reakcijski čas ob nevarni situaciji. V primeru uporabe varnostnega izklopa se žagin list ustavi že v 4 do 5 sekundah. 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca 1Ш Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. V senci »Kakšna vročina! 30 stopinj je v senci!« »Kdo pa pravi, da moraš biti v senci!?« Karte Marjana nekaj dni ni bilo domov in žena se je odločila, da ga bo poiskala. Našla ga je pri prijatelju, kjer so igrali karte. Začela mu je očitati: »Kakšen mož pa si, da te že nekaj dni ni domov! Saj sploh nimaš srca!« On jezno: »Tiho bodi, ne razlagaj, kakšne karte imam!« Ne laže več Politik pride domov in objame ženo ter jo veselo poljubi. »Vsega je konec, izvoljen sem.« Ona: »Res? Ne lažeš?« On: »Ne, zdaj ni več treba.« Kazen Mama se jezi na sinka: »Če ne boš priden, ne boš več smel z očetom v živalski vrt.« Mali: »Saj je vseeno, itak mi niso bile všeč tiste tete, ki so plesale gole.« Vaza »Katastrofa!« se kustos v muzeju zadere na blondinko. »Razbili ste 500 let staro vazo!« Ona: »O, hvala bogu, zdaj mi je lažje.« Kustos: »Kako to mislite?« »Sem se že ustrašila, da je nova.« Optika Lojze razlaga svojemu sodelavcu: »Mislim, da moram na avtomobilu opraviti pregled optike.« »Si kaj povozil?« »Ne, samo malo sumljivo vleče proti gostilni!« Ful so mi všeč moški, ki si za dobro jutro na facebooku objavljajo fotke napol nagih žensk s popolnim make- upom v visokih petah, v realnem življenju pa jih zjutraj pozdravi mama v šlafroku. »Draga, kupil sem ti šminko!« Vaš planet vladar bo potoval po znamenju device, zato boste dali prednost pridnosti, sistematičnosti in natančnosti. Nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Sicer vam preti nekaj več stresa, zato poskrbite tudi za sprostitev. Brezmejni šarm, ki ga boste izžarevali, vam bo omogočil, da si boste dovolili nekaj ekstravagance v ljubezenskem odnosu. To bo naletelo na čudovit odziv pri partnerju. 3\k Lev Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vaša vladarica Venera, ki je že v zemeljskem znaku device, bo spodbudila potrebo po tem, da bi naredili več reda na vseh področjih. Nadzor, ki ga vedno želite vzpostaviti, boste tokrat težje obdržali. Vedite, da je lahko marsikaj, kar menijo drugi, nejasno ali premalo dorečeno. Nek načrt iz preteklosti bo počasi dobival prave obrise. Še malo in brez skrbi boste lahko tvegali. škorpijon Svojo strategijo delovanja boste skrbno načrtovali. Vendar ne bo šlo vse gladko. Razpeti boste na več strani in težko boste zadovoljili vse, pa če se boste še tako trudili. Izhajajte iz svojih osnovnih želja. Skupni interesi bodo pač morali priti na vrsto kasneje. Na čustvenem področju boste na nek način hoteli ohranjati nadzor nad dogajanjem. Previdno, to lahko precej zaduši čustva. Nihče vas ne bo postavljal pred dejstva, imeli boste precej proste roke. Dovolite optimizmu in vizijam, da vas ponesejo v višine. Tokrat bosta kreativnost in domišljija glavno orožje za dosego še boljših poslovnih rezultatov. Odlično za vas. V ozračju bo čisto drugačna energija, kot je bila v preteklih dneh. Mogoče boste želeli vseeno pojasnilo, vendar to niti ne bo več potrebno. Strelec Dvojčka Od petka popoldne do poznih večernih nedeljskih ur boste gostili Luno v svojem znamenju, zato bo konec tedna zelo pester, zanimiv. Opozorilo velja za petkovo popoldne in večerne ure, v katerih velja maksimalna previdnost prav v vseh okoljih. Ljudem, ki vas ne poznajo dobro, se ne trudite pojasnjevati, kaj vas muči. V miru se posvetite poslu, prinesel vam bo napredovanje. Rak Precej nemirni boste. Vsakodnevna rutinska opravila vas bodo izčrpavala, želeli si boste novosti in sprememb. Pri problemih, na katere boste naleteli, boste zrasli, saj boste našli originalne rešitve. Naj ne ostane samo pri idejah, spremenite jih v dejanja. To vam bo dalo nov zagon, novo moč. Konec tedna je kot naročen, da opravite krajšo pot, ki jo načrtujete že nekaj časa. Kozorog Nov teden boste v ponedeljek začeli z Luno v svojem znamenju, kar vam bo dalo moč, da boste odlično nastopili in se dobro odrezali. Z vsem pomembnejšim pohitite v jutranjih urah, ki bodo najbolj ugodne. Tisti, ki ga gledate z varne razdalje, se vam lahko nevarno približa. Ostanite na videz nezainte-resirani. Šele tako bo postala igra zanimiva. Brez skrbi, vse boste zmogli. Vaša merila so visoka in tudi tokrat boste izredno zahtevni do sebe. Ne glede na to, koliko boste naredili, boste imeli občutek, da je to premalo in preslabo. Vaš izredno kritičen odnos do vsega je lahko počasi že moteč. Dovolite si nekoliko bolj filozofski pogled na življenje. Precej utrujeni boste od vsakodnevnih obveznosti, zato boste v prostem času želeli predvsem počivati. Vodnar Z Merkurjem v svojem znaku vam dobrih idej ne bo manjkalo. Ker boste za nameček še izredno komunikativni in živahni, je ta teden kot naročen za odličen napredek na področju dela. Z lahkoto se boste dogovarjali, zato ne mirujte. Zaradi lepšega vremena, a tudi česa drugega vašemu dobremu razpoloženju kar ne bo konca in kraja. Pazite, da ne bodo besede hitrejše od pameti. Občutili boste malo več notranje nervoze, prevzemal vas bo povečan nemir. Sprostite to nakopičeno energijo in ugotovili boste, kako z najmanj truda doseči kar najboljši rezultat. Na koncu bo vse skupaj še prav zabavno. Ključno za vaše ravnanje bo, da se boste znali prilagoditi v vsakem trenutku. Velika zgovornost in neobičajni pristopi vas bodo naredili zelo zanimive za okolico. Ribi Devica V soboto se bo začel čas vladavine vašega znamenja, saj bo vstopilo Sonce v vaš znak in se tako pridružilo Veneri in Marsu. S tako odličnimi pomočniki boste dobro shajali. V poslovnem smislu boste najlažje delovali, če boste nekoliko ležerni in z nasmehom na ustnicah. Izogibajte se spornim situacijam z avtoritetami, še posebej ženskega spola. Imeli boste občutek, da vas vsi omejujejo in vam ne dajo dihati. Kar nekaj planetov iz nasprotnega znaka vam nasprotuje, zato se boste morali prilagajati. Intuicija bo lahko vaše najboljše orožje. Če boste znali zaupati svojemu notranjemu glasu, bo vse šlo kot po maslu. Oseba, ki se tako skrivnostno nasmiha, prav nič ne skriva. Občutki vas vodijo odlično, zato prenehajte dvomiti. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka VISEČ SNEŽNI ZAMET Križam Ke et ugamKe VTIS (STAR.) IGRALEC, KI BRANI VRATA DEL MARIBORA DOSEG ENAKEGA POLOŽAJA PRI ŠPORTU KUHINJSKA POSODA PODREDNI VEZNIK Povsod z vami OTROK (SLABŠ.) OKROGEL PREDMET ODPRTA PRIPRAVA ZATOVOR NA VOZILU (ŽARG.) OSEBNI ZAIMEK KNJIŽEVNA ZVRST NASELJE PRI RAKEKU NOGA (SLABŠ.) RAZKOPANO ZEMLJIŠČE (REDKO) IZKAZ PREVELIKE POPUSTLJIVOSTI KAJNOV KNJIŽEVNIK BRAT SELIŠKAR OZNAKA PREBIVALEC SERIJSKIH NEKDANJE PUBLIKACIJ ASIRIJE - MOLIBDEN 18 15 IZVAJALEC VOJ. INTERVENCIJE TELICA (LJUBK.) KONZULARNI ZBOR (ORIG.) POŠTNA OZNAKA OREGONA HRVAŠKI IGRALEC ŠERBEDŽIJA ČETRTA DIMENZIJA NIZOZEMSKI SLIKAR (WILLEM) PESNICA ŠKERL NACE (LJUBK.) 14 13 JAPONSKI DENAR RAZLIČICA IMENA ANA FRANCOSKI MARŠAL (ADOLPHE) RIBJE JAJČECE INDUSTRIJSKA RASTLINA REKA GOST NA SVATBI DEL NAD PANJEM PREBIVALCI CLUJA 10 PREDPOSTAVKA, IZHODIŠČE 5. SOLMIZA-CIJSKI ZLOG AM. IGRALEC (MICHAEL) SEZNAM IMEN PASJA HIŠICA SERGEJ RAH-MANINOV PRISTAŠ HEDONIZMA GRŠKI BOG PODZEMLJA LADA ZEI DEL NOGE POD GLEŽNJEM NADLOGA NEKDANJI NORVEŠKI BIATLONEC (HALVARD) POSTAVKE, TRDITVE NOVINAR BABAČIĆ PROGRAMSKI JEZIK SLOVENSKA IGRALKA (BERNARDA) EGIPČANSKI OZEK FARAON KOS BLAGA IZRAELSKI LIK. UMETNIK (DANI) TOVORNA LADJA PREDSTAVNIK ŠKOFA 19 KRAJ PRI KRŠKEM LJUDSTVO V ZAMBIJI 20 OSNOVNO ZNANJE (EKSPR.) SVEŽENJ SPISOV O NEKEM ČLOVEKU AVTOMOBIL-ENOLOG SKA OZNAKA ESTONIJE MOZOLJA-VOST 16 PREŠERNOVA PESEM ČUD (ZASTAR.) PEVEC LESKOVAR NAFTA (ANG.) OSCAR LEVANT LANA TURNER UMET. PODAJANJE PESMI TV ZASLON NA PAMET SNOVNOST, MATERIALNOST 12 SUDOKU 375 1 8 9 7 6 9 1 4 3 8 2 6 4 9 2 8 4 1 2 6 5 8 2 1 5 4 6 9 SUDOKU 66 7 6 9 7 8 2 3 3 8 5 2 9 3 5 1 5 7 3 6 2 4 8 5 9 1 9 2 3 REŠITEV SUDOKU 374 REŠITEV SUDOKU 65 8 6 5 3 9 1 4 7 2 7 9 4 6 2 8 3 1 5 3 2 1 4 7 5 8 9 6 2 1 6 5 3 9 7 8 4 5 3 8 7 6 4 9 2 1 4 7 9 1 8 2 5 6 3 1 5 7 8 4 6 2 3 9 9 4 3 2 1 7 6 5 8 6 8 2 9 5 3 1 4 7 3 4 7 2 8 1 9 6 5 2 8 6 3 5 9 4 7 1 9 5 1 7 6 4 8 2 3 6 3 4 5 9 2 1 8 7 5 2 9 8 1 7 6 3 4 7 1 8 6 4 3 5 9 2 8 6 2 4 7 5 3 1 9 4 9 3 1 2 6 7 5 8 1 7 5 9 3 8 2 4 6 3 2 5 4 6 21 POD IZBRANCI 7 9 8 11 17 novi tednik Vedno? % Ш\ЛУј! Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. nagrada: kopanje v bazenu Hotela Vita Terme Dobrna, majica in platnena vrečka NT&RC 2. nagrada: 15-minutna klasična ročna masaža v Hotelu Vita Terme Dobrna in dve kavi v Caffe Štenga v Celju 3. nagrada: darilni bon za šiviljstvo Unikat v Laškem 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 27. avgusta. Geslo iz številke 33: Več človek ve, bolj dvomi. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus, majico in platneno vrečko NT&RC, prejme: Mihael Zdolšek iz Štor. 2. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus in kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Doroteja Krofl iz Petrovč. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Ivan Plahuta s Ponikve. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI Z VAMI ŽE OD LETA 2006 00% V^f DVOMA 48 RUMENA STRAN Sem ti všeč? Tekaški trener Urban Praprotnik in njegova soproga, prav tako zagrizena tekačica Jasmina Kozina Praprotnik, živita v Ljubljani, a kljub temu pogosto obiščeta Celje. Urban ima namreč savinjske korenine. V začetku poletja sta ob Savinji obiskala muzej na plaži, ki ga je pripravil Muzej novejše zgodovine Celje, in se poigrala z oblačili, ki so jih nekoč nosili za na plažo. Nam se zdi, da Jasmini kopalke pristojijo, po njenem nasmehu pa lahko sklepamo, da je uživala v časovnem stroju. Foto: SHERPA Osvobajanje in osvajanje Veronike Celjski Stari grad je zaradi svoje slavne zgodovine magnet že zaradi tega, kar je mogoče videti s prostim očesom. Še bolj zanimiv postaja tudi zaradi navidezne (VR) in obogatene resničnosti (AR), v kateri je s pomočjo sodobnih tehnologij mogoče biti del znamenite ljubezenske zgodbe med Friderikom in Veroniko. Ob pripravi reportaže sta se fotoreporter Edo Einspieler - SHERPA (na zaslonu levo od Veronike v Ar Friderikovega stolpa) in novinar Robert Gorjanc tudi sama potopila v ta vznemirljivi svet, vsak s svojo nalogo. Robert je je moral v VR-igri v vlogi Friderika premagati Hermanove stražarje, poiskati ključ v skrinji in iz ječe rešiti Veroniko, Edo pa njegov junaški boj z vsemi zadregami vmes ujeti v objektiv. Kako sta opravila nalogo, si lahko preberete na reportažnih straneh. Urši Dorn, svetovalki za turizem na Zavodu Celeia Celje, ki je odlično organizirala njuno popotovanje po prostranstvih VR- in AR-resničnosti, pa namig: morda bi AR-napravo v prihodnje lahko nadgradili tako, da bi Veronika med moškimi obiskovalci lahko izbrala tistega, ki se je najbolje znašel v vlogi Friderika Osvajalca. Foto: SHERPA Pomahala je v slovo Na fotografiji se je resda nabralo že nekaj prahu, a je v teh dneh aktualna. Jerneja Kolar (desno), svetovalka za kulturo in referentka za stike z javnostmi in promocijo na Zavodu Celeia Celje je namreč pomahala v slovo in šla novim izzivom naproti. Kdo jo bo nadomestil, še ni znano. Ob njej je Snežana Gabrovec, referentka za prireditve, ki ima te dni polne roke dela s pripravo tradicionalnega dogodka Dežela Celjska vabi, s katerim se bodo končale poletne prireditve v mestu. Foto: arhiv NT (GrupA) Prvi rezultati dela slovitega svetovalca? Zmage celjskih nogometašev v štajerskem derbiju proti državnemu prvaku NK Maribor se je na štadionu Z'dežele prav gotovo zelo razveselil Robert Koren (v prvi vrsti levo), nekdanji nogometaš Celja, ki od letos v klubu deluje kot svetovalec. Po odhodu iz knežjega mesta, kjer je pustil nepozaben vtis in v sezoni 2002/2003 s takratnim CMC Publikumom skoraj osvojil naslov državnega prvaka, je ustvaril imenitno kariero na Norveškem in v Premier ligi, najmočnejši ligi na svetu, ter seveda tudi v slovenski reprezentanci. Robijeve velike mednarodne izkušnje so za mlado celjsko moštvo še kako dragocene, očitni pa so domači nogometaši proti »evropskemu« Mariboru znali dobro unovčiti nasvete nogometnega asa. Foto: SHERPA Podpora s tribun V zvezdniški madžarski ekipi Veszprema so kar štirje Celjani: Gašper Marguč, Blaž Bla-gotinšek, Borut Mačkovšek in Dragan Gajić. Slednji je imel tudi na tribuni pravo podporo, zato uspeh ni izostal. Foto: SHERPA Poskrbeli za rokometaše V nedavno odprtem Hotelu A ob avtocesti v Arji vasi so prvi gostje že preizkusili gostoljubnost zaposlenih. Med prvimi obiskovalci so bili rokometaši madžarskega Veszprema. Kaže, da so v hotelu zanje odlično poskrbeli, če sklepamo po rezultatu sobotne tekme s Celjani. Foto: FB