162. številka. Ljubljana, vtorek 18. julija. IX. leto, 1876.
SLOVENSK
Izhaja vsak dan, izvzemŠi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za a v 81 r o - o#e rs k e dežele za celo letu 16 riđ- Ml pol let« 8 gld., za četrt leta 4 pld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^ld., za četrt leta 3 gld. .'30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za poftiljaqje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vet", kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljiulskib šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta "2. gld. 50 kr., po poŠti prejemali za četrt leta 8 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste H kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e <1 ni S t v o jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
postavila na mejo opazujoč vojni oddelek, dosegla nevtraliteto Donave — in celo položje je tak vid dobilo, da je javno mnenje zopet vprašalo se: ali nij tu skriven sporazumek, ali nijso Runami od kraja nalašč tako delali se, ter le ugodnega trenotka čakali? In zdaj je velika verjetnost, da je res tako. Videči Ilumunei, da Turki v prvih 11 dnevih vojne proti samej Srbiji nijso mogli niti jednoga voj-niškega oddelka v Srbijo vreči, dobili so pogum in zdaj tudi oni mobilizirajo.
Za golo šalo Rumunija vendar ne mobilizira cele redne vojske in še jednoga dela rezervo. Mobilizacija stane kmalu mnogo milijonov, in Kunami jn, ki ima uže nad pol tisoča rednega državnega dolga, nema denarja, da bi ga za prazno demonstracijo izmotala. To je račun, kateri nas napotujo na sklep, da utegnemo resnim in večjim dogodkom v orijentu na sosret iti, nego smo si zadnje dni uže pričakovati upali. Turčija dobi novega sovražnika in mora svojo uže itak Srbiji in Crnej gori nedoraslo vojsko zopet deliti. Ce prav Uu-niuni po glasu nijso posebni vojaki, vendar bodo mnogo Turkov v Šahu obdržali in to bode velekoristuo. Le daj bog, da se našo upanje uresniči. Kajti potem tudi Grecija ne more mirovati, temuč zahtevati od Turčije Kandijo in one provincije, ki grški jezik govore. Vsem tem zjedinjencem pa so Turčija ne more ubraniti. Da sicer niti Iiiununija niti (irska ne pojdeti v boj iz ljubezni do Slovanov, katere nemati, to znamo, Ali lastni dobiček, lepa prilika, realna politika jih goni in sili naprej.
Usilljivci z nemško kulturo. -
V nedeljskem listu glavnega glasila naših nemških Turkov nahajamo pesen svojega so-deželana Auersperga, Starec, kateri je kakor znano, mej svojimi sokrvniki prišel do slavo le ker jo kot aristokrat v absolutističnem času par liberalnih fiaz v verze oblekel (da velik pesnik nij, to pravijo najboljši sami nemški kritiki), žali nas Slovane prav po nemškej šegi in navadi, imenuje iztočne, zlasti slovanske narode menažerijo, sebe Nemca pa mojstra, kateri nas divjo zver, ,,des Osteus \\ild Gethier", odgaja, maniro uči, a je vedno v nevarnost:, da ga bodo te divje zveri raztrgale. In končna morala je tej slabej pesni, da je za Nemca nehvaležno delo Slovana v iztoku kultivirati, „es ist ein saures Amt — und bitt'ros Urot, Cultur nach Usten tragen". Tako Auerspergov izdihljaj, onega slavnega nemškega grofa-poeta, ki je v nemških pesnih „Freiheit" proslavljal, v parlamentu liberalizem prežvekoval, pri nas doma na Dolenjskem pri Krškem pa s kmeti nič kaj „liberalno*1 ne ravnal, kar smo uže večkrat povedali.
Kaj pa moremo Slovanje Nemcu na to žaljenje odgovoriti V Če ti je tako teško, nositi svojo »nemško kulturo'" v slovanski iztok, imej jo doma! Kdo te je prosi V Mar ne vidiš, da se te povsod branijo, da je tvoj dar daneajski dar V Kaj se nam siliš?
Vendar čemu to vpraševanje ! Saj vemo, mi in ti, da se pravi ,,kulturo na iztok nositi", preloženo v nefigurni obče razumlji-vejši jezik, ki je malo menj trd kakor nemški, nekaj vse druzega kakor   kar po bese-
Tudi Rumunija vojsko napoveduje.
Imenitno novico nam prinaša popolnem zanesljiv vladen telegram od 10. julija iz Bukurešta. Ta pravi: „Kor je vojna vedno bolj preteča, predložil je rum unski vojni minister z b o r n i c i p r d 1 o g, n a j se a r m a ti a na noge postavi ali m o b i 1 i z i ra in naj se jeden del rezerve skliče." Kaj to pomenja? Pač le to, da tudi Rumunija hoče za Srbijo iti v vojsko proti Turkom. Kajti uže nekaj dnij pred to vestjo čulo se je iz Carigrada, da se ' začenjajo Turki llumunije močno bati. lUununci so Srbom prvo uslugo naredili s tem, da so odločno zahtevali, naj turška llotila ne pride po Donavi navzgor. Turki so to precej dovolili če prav neradi. Komaj pa je ta koncesija narejena bila, uže se je slišalo, da Rumunija zahteva odpuščenja danji (ali tributa), popolno neodvisnost od Turčije in nekaj zemlje na desnem bregu Donave. Dopis „P. L." iz Carigrada od nedelje pa kaže, da Turčija tega nij dovolila, — vsled tega mobilizacija rumunske armade.
llaš prodno so Srbi boj začeli, bili smo iznenađeni s poročilom, da je rumunska vlada turkoljubna postala, ker je zabranila bulgar-skeniu odboru v llukureštu delovati za vsta-nek, in celo zaprla neke odlične llulgarc, mej temi jednoga urednika, ki je imel srbski domovinski list. Ostro sodbo smo pri tistej priliki izrekli o Vlahih in tudi belgradski „Istok" je bil z nami istega mnenja. Ali kmalu je rumunska vlada zaprte Kulgure izpustila, nij jim branila delovanja, v srbskih listih smo naenkrat čitali drugo mnenje, rumunska vlada je
Msiete*
Trsna uš.
(Humoreska spisal J. L.)
(Dalje.) II.
Tisti dan zvečer prideta gospod Stupar, Hozikiu oče in gospod 11 ribar v prej zaznamovano gostilno. Gospoda Hribarja je uže Uezika tako na tanko opisala, da se mi ne zdi potrebno, še kaj pristaviti; Stupar pa je mož majhene postave, čegar kratke noge komaj nosijo precej veliki trebušček. Iz obraza so mu bereta dobrovoljnost in prijaznost, Bil je prej kupec v Ljubljani, in si je po varčnosti precej denarja prihranil, tako, da je po smrti svoje žene lehko mesto zapustil in v tej vasi lepo posestvo kupil; več pa o gospodu Štuparjij ne vem povedati. (»menjena gospoda najdeta na precej napolnenem vrtu Že jedno prazno mizo, pri katerej se hočeta pomenkovati, kar sta po dnevi zamudila: kmalu stoji prej njima vino naj bolje vrste.   To jima danes sicer nij tako
teklo, kakor prejšnji večer, vendar sta prišla do tretjega poliča, ko dospe na vrt mlad gospod s potno torbico na rami Ko si malo okoli sebe ogleda, sede k mizi nadima gospodoma nasproti, llil je prijaznega, nekoliko bledega obraza, precej obraščen in kacemu učenjaku in umetniku podoben; imel je očala dolge lase, okrogel klobuk in bil sploh po no-vej šegi oblečen. Ukaže si vina. Ko si kupico nalije, seže v torbico, kojo je bil zraven sebe na klop odložil vzame iz nje stekaničico z neko rujavo tekočino in pridene vinu nekoliko kapljic ne zmenivši se za opazovalce. Totem iz-pije polovico iz kupice.
Gospod Hribar, ki je vse to opazoval, na tihem zašepeče svojemu sosedu, ki se nij nič slabega mislil: —
„Gotovo — strupa si je primešal! Pazite, takoj bode začel stermeti in potem se bode zgrudil na tla." Oba sta zrla v tujca, kojemu pa nij bilo nič pripoznati.—
„Kaj res menite?" vpraša Stupar Btrah-
Ijivo.
„V  resnici!   Saj se po svetu vsak dan
mnogo ljudi ostrupi; tudi ta je samouioree,.
le poglejte ga, saj se mu užo pozna."
,,Presneto!"   To bi no bilo po volji,'* „In da je baš k najinej mizi sedel!" „ Povej va gostilničarju — pa saj je menda
tudi sam zapazil to."
V tem, ko naša prijatelja strahom šepe-Beta, pristopi ros gostilničar, ki je od blizu tudi opazoval tujca in začel kaj jednacega sumiti, k njemu in ga, v zadregi kapico popravljajo, prijazno nagovori:
„Prosim, kaj pa ste dejali v vino V" „Tega vam ny treba vedeti, vam nij nič mari!"
„Se ve da, prav res — pa  vendar bi
rad —u
„Jaz bi pa ne rad", pravi gost in konča s tem pogovor.
V zadregi se gostilničar odtegne, pa prične večje in manjše kroge okolu one mizo delati, zraven pa pomigne sedaj strežaju sedaj kakemu znanemu gostu, da so tako skoro vsi gledali na tujca, ki se pa navidezno za vso
dah pomenja. — Kakor lastnik menažerijski, mojster divje zverjadi ne kroti svojih levov in tigrov za to da bi jih „manire11 naučil ali celo ^svobode", navadil, temuč le iz samopridnosti, umazanega egoizma in iz lakomnosti po denarji, katerega mu zarad tega gledalci skupaj znašajo, tako tudi vam nij za kulturo, nego za nekaj druzega.   Nehajte hinavčevati!
Jugoslovansko bojišče.
Srbski oticijalni telegram od 14. julija se tako glasi: „Turska poročila iz Sarajeva o bojih pri Novem Pazaru po vsem nijso resnična. Kar Be tiče turškega pripovedovanja o naših izgubah, morala bi Srbija uže brez vojske in orožja biti. Ali temu nasproti je konstatirati, da je naša vojska skoro povsod na turške j zemlji, Turki pa nijso še nikjer v srbsko zemljo prodrli." S temi besedami se dobro in stvarno odbijajo turška in vedno nemška poročanja, kako so Srbi tu in čam izgubili. Za zdaj smemo še vedno dobro upanje ohraniti. Glavnega udarca nij bilo še nikjer. Srbi se povsod bijejo hrabro. Turki v šancah in za obkopih imajo dandenes, ko so izvrstne nove puške, lažje stanje. Vse pride na to, da Srbi na jednem mestu verige proderć, in koncem na to, kdo bode mogel dalje vstrajati,
Nemški listi tudi natolcujejo, da so Črnogorci sebični in le za sebe v Hercegovini operirajo, namesto da bi brž marširali na srbsko mejo. Tudi to je lehkomiselno ali iz sovražnosti govorjeno. Črnogorci prvič ne morejo za svojim hrbtom pustiti oboroženega sovražnika, da bi potem, ob priliki nesreče, niti ne mogli kod domov; drugič je pa pomisliti, da crez Hercegovino nij železnic, kakor na Nemškem in Francoskem, da, niti ne belih cest, torej gibanja in premikanje črnogorskih voj-nikov ne morejo primerjati se s kretanjem vojska v zadnjem fancosko-nemškem ratu. Črnogorci morajo črez strma brda, morda mnogokrat kakor v gosjem maršu drug za družim in če se cela vojska, ki mora soboj živež in strelivo nositi, na dan štiri ure premakne, je to uže mnogo.
Iz Dubrovnika se telegrafira: Črnogorci so zasedli Lipnik, utvrjen kraj blizu Metokije, kjer so Turci, da si jih je (iOOO,
to nij nič zmenil. — Hribar pa zopet reče na tihoma svojemu prijatelju:
„Le poglejte, pozna se mu na nosu, da bode kmalu po njeni."
„Jaz ne zapazim ničesa" odgovori Stupar boječe. „Veste kaj, — plačajva in odlaziva. Ne mogel bi gledati, da bi kdo ..."
„Ko bi bil vsaj občinski sluga tu — a sedaj pazite".
Pa če tudi so vsi po strani ogledovali čudnega gosta, in je krčmar še vedno gostom migal, bilo nij na njem še vedno ničesar zapaziti.
„To ti je počasen strup", meni Hribar, »pa glejte, sedaj si ga je uže v drugič mej vino vlil, ker nij bilo prvič zadosti. Sedaj bodete videli."
Pa čudnemu se nič ne zgodi; kmalu potem si še ukaže prinesti pečenke in videlo se mu je, da mu dobro diši.
Kake dobre pol ure je preteklo, ko se gospod Stupar proti sosedu obrne; Najbrž sva se brez potrebe bala", in ne čakaje njegovega odgovora se primakne po klopi tujcu nekoliko bližje z besedami:
razvili belo zastavo (znamenje, da se hote udati.) Cela planina Gačko je od Črnogorcev zasedena. Knez Nikola maršira v Ne-vesinje.
O bitvi Hercegovincev na Kleku poroča »Pol. Corr." sledeče: Bitka je bila pri Gu-njenem selu poleg Utova na cesti v Klek, prav blizu necega studenca. Nek blizo Utova in okolici utaborjen turški bataljon, kateri nij imel dosta vode, poslal je 200 mož v Gunjevo selo po vodo k imenovonemu studencu, tu pa so hoteli Črnogorci združeni z vstaši Turkom vodo zabraniti. Vstaši so se nastavili v zasado ali zavetje in tako so napadli Turke. Nekaj Turkov je zaselo naglo bližjo hišo iz katere so na Črnogorce streljali. Večina Turkov, katere je popustil glavni oddel v Utovi, potolčena je bila, nekaj jih je pak ušlo. Vstaši so Turke v omenjenej hiši zasledili ter jih potem obkolili in prisilili, da so se udali. Vstaši so dobili na ta način 15 ujetnikov. Število ujetih in ranjenih vstašev in Črnogorcev znaša 30 mož. Mej mrtvimi je jeden naj-hrabrejših črnogorskih častnikov, Bogdan Spoič iz Zubcev.
Štirnajst ranjenih Črnogorcev je došlo v Dubrovnik, kateri so dejani v tu napravljeni provizorični lazaret, kateremu daje vojno povelj ništvo hrano, zdravnika, postrežnike in posteljo, damen-komite pak perilo. Mej ranjenimi je tudi Risto Radojev, poveljnik Bjelo-pavloviea, in duhoven Stjepan Bulajec iz Grahovega. Večjidel so vsi ranjeni na ramenah, ker v boji z handžarom v roci Črnogorci skušajo Turkom glavo odrezati, Turki se pri take j priliki branijo z bodalom, ako revolverja nemajo. Deset Črnogorcev, kateri so ranjene pripeljali bodo tu internirani.
Dalje poroča istemu listu 15. jul.: Včeraj so dobili Črnogorci Stolac in Ključ in to po predaji Turkov. Te dve kuli ste bili dobro zašancani, ter je imela vsaka po 120 mož posadke. Ker je Muktar-paša zadnji čas vse utvrjene kraje popustil s svojimi velicimi zalogami, vsled tega so dobili Črnogorci v imenovanih krajih šotorov, veliko municije, (> topov, 200 volov, 600 ovac in mnogo živeža. Vsi ti kraji so se udali brez boja. To dru-zem opominu uže razvile so posadke bele zastave, ter odposlale glasnike ali beriče k
„Dovolite gospod, da se s svojim radovednim vprašanjem na vas obrnem: bi mi hoteli povedati, kaj ste pridejali svojemu vinu?"
„ Zakaj ne, gospod, to je neka esenca, kojo sem sam znašel in ki da vinu boljši okus."
„Kaj, vi ste znašli? . . vi ste tedaj ..."
„Doktor zdravilstva, odgovori mladi gospod smeje se, imenujem se dr. Ivan ... a, pa saj bodete uže zvedeli moje ime, saj nij toliko do tega, naj mi je ime tako ali tako. Če pa hočete mojo iznajdbo poskusiti, postrežem vam rad ž njo,"
Gospod Stupar, ki se je bil po teh besedah popolnem prepričal o ničevosti svojega strahu in o resnici tujčeve znajdbe, predstavi mu sebe in svojega prijatelja, in pomakne precej brezskrbno svojo na pol izpraznjeno kupico proti doktorju, ki mu vlije nekoliko kapljic one čudne tekočine v vino. Gospod Stupar začetkom le po malem okuša, potem pa dobro potegne in vesel vsklikne: „Ha, to ti je dobro!" Nazadnje pregovori še Hribarja, da si da nekaj kapljic primešati, ki je pa tudi hvalil izvrstno esenco, kojo sta imela prej za
Črnogorcem. Ko so Turci orožje oddali, pustili so jih oditi kakor jim je bilo drago. Za obe stranki je bila res to prav dobra „ kupčija". Črnagora ne potrebuje nikacih ujetnikov, ker jih ne more živeti in spraviti, in Turci so postali tudi uže toliko pametni, da se ne žrtvujejo zastonj.
Iz Rusije je prišlo za Črnogoro in sicer v Cetinje veliko moke. Odlične gospe iz Moskve so naznanile v Cetinje svoj prihod, kder bodo službe in dolžnosti usmiljenih Sa-maritank prevzemale. Tudi denarja je prišlo iz Moskve. Vse to bodo Črnogorci zelo potrebovali. Zaloge nijso ravno velike, in marsikatere reči še manjka. Razen kruha in čebul, je ne dobi Črnogorec ničesa. Frišnega mesa ne jedo po več dnij, Mesne konserve bodo za Črnogorce jako koristne.
Politični razgled.
\of r*»nj<' <l4»fc<kl«».
V Ljubljani 17. julija.
Iz fmfaitlcn se poroča, da je 120 vo-lilcev ministra Stremajerja pozvalo naj pove, kako misli o nagodbi z Maj ari. Volilci si pridržujejo povedati mu svoje nazore (t. j. najbrž agitacija zoper nagodbo.)
Ukaz t?o/ministerstva častnikom v Hrvatskej Slavoniji in granici štacijoniranih polkov, prepoveduje utikati so v javnih prostorih v politične pogovore, v rasojevanja položja, naj-menj pa o vojnih zadevah na našej meji.
V h t-m* saboru je ban odgovoril na Makančevo interpelacijo rekoč, da bode obsedni stan le potem uveden, če bode Hrvatska ravnala se po nazorih ne ki h ljudi. Kaj je to ?
Blago f»n*<fi«*'sk4i pleme je naredilo novo junaštvo. Zaprli si občinskega tajnika Demetra Marko vica v Bački, zavoljo „omladinskoga rogoviljenja." Sedaj je pa Magjarom prihodnjost osigurana.
Vltnnje d r/iive.
11 u* t J << želi, trdi „Echo d. pari." konferenco, na katerej bi se za zdaj rešilo orijentalno pitanje in sicer tudi tako, da status quo ostane še pet let. — Poštanski viri poročajo, da si knez Gorčakov prizadeva šestte-densko primirje mej Srbijo in Turčijo napraviti ter da je v tem smislu uže pisal drugim kabinetom.
iniflt'.iki minister Carl Derby je odgovoril nekej deputaciji, da je Anglija za ostro nevtraliteto, samo potem ne, ako bi ptijatelj-ske oblasti hotele konec boja podvizati. An-
pomoč na oni svet. Gostilničar je zmirom večje kroge okolu mize delal, in se nazadnje popolnem zgubil, drugi pa so se smijali zaradi nepotrebnega strahu.
Štuparju se sedaj razveže jezik. „Gospod doktor, pravi, vi gotovo razumete tudi vin-stvo. Morobiti bi nam vedeli povedati kaj o trsnej uši, ki nam vinorejcem strah dela — in kako bi se dala pregnati".
Ivan Prelaz, kajti ta je bil naš tujec, naredi prav resen obraz, in pravi na pol za-se: „Phylloxera vastatrix je vinoreji res zelo nevarna pa z vednostjo, ki je še mnogokatero zlo znala odvrniti, bi se tudi ta žival ukrotila, in dokaj vina bi se rešilo. Tudi jaz se pečam pravi ponižno, „nekoliko časa s tem predmetom in le zaradi tega me vidite denes v tej vasi. Slišal sem v bližnjem mestici, da raste pri vas dobro vino, torej sem se namenil tukaj najprej svoje študije začeti. Tu v mojej torbici vidite nekoliko priprav za moje delo, kakor mikroskop, nekoliko kemikalij in druge take reči.
„Kaj res?" . . vpraša Stupar vesel, — o potem smo dobri.   Gospod doktor, ki je
glija le za to nij pritrdila berlinskemu memo-randu, ker je mislila, da ne bode reusiral. Svojo floto je poslala v srednje morje za varstvo nevojujočih. Francoska in Italija ne bosti nit storili, kar bi bilo motenju miru podobno. Nemčija nema direktnega interesa v orijentu. Anglija smatra kakovo evropsko vojsko za največjo nesrečo. Avstrija želi v lastnem interesu ohranjenja miru. Da si ravno je v Rusiji močna slovanska stranka, vendar je ruski car za mir. V Zakupih se je sklenilo neintervenirati, ali mogoče je, da se bode posredovalo ie od vseh velesil in v tem slučaji bode Anglija za slogo vseh držav. — To I)erby-jev govor. Vidno je, da politični razgled angleškega modrijana nij posebno duhovit niti originalen.
Dopisi.
iS  Il«»lll«tl4<»  l«lrii«'  U. jul. |l/y'.
dopis.] Ker se tukaj v Idriji čas volitve novega župana bliža, moramo mi naravnost povedati, da sedanji župan nij več za našo mestno ljudstvo, in sicer zato ne, ker če pride kak slovensk ubožen človek k njemu, ga videti ne more, še manj pak mu hoče kaj pomagati. Mi župane le zato volimo, da nam v potrebah pomagajo, ali tudi da so naši besedniki.
Dne 14. prosinca t. 1. pride k mestnemu županu g. Perliču nek usnjar, in se pritoži, da je njegov fant (rokodelsk učenec) na svoj dom (Šent Vidsko goro) šel, in zavoljo hude zime nij nazaj prišel ali priti mogel, prosi, da bi g. župan na županijo Šent-Vidsko goro pisal; a ta mu odgovori: „jaz ne znam kranjsko pisati," in ga iz pisarnice izpusti. Ali je li to prav V Mi torej potrebujemo take župane, da so zmožni našega domačega in tudi nemškega jezika. Kaj bi bilo tedaj, ko bi bil fant zmrznil, kje bi se bil iskal? Ali g. župan usnjarju nij mogel te dobrote izkazati, in povprašati ono županijo, ali je fant doma, ali ne? Ali je to tako teško delo? Se ve da, ker naš g. župan le tako uradujejo, kakor mu idrijski „gospodje" uradovati ukazujejo ali nasvetujejo? Zato naj ga le gospodje volijo, mi domačini ga pa ne moremo več. Mi idrijski hišniki, bodi si rudar, rokodelec ali trgovec, pogovorili smo se, volimo rajši prejšnjega župana g. Kajetana Straneckva. Dokler je še on bil, dobro je delal, in se moško obnašal.
Iz  Vrluilkc   17. jul. IIzv. »lop.I Kako se naše občinstvo za dramatiko zani-
znašel tako izvrstno esenco, ukrenil bode tudi v tem oziru kaj pravega."
»Upam vsaj. Fa prva skrb mi mora biti za kako stanovanje, kjer bi mogel mirno svoje delo vršiti. Bi mi le hoteli povedati, kje bi se tu kaj pripravnega našlo. Vsaj veste kakšno bi rad".
nO gospod doktor le nobenih skrbi! V veliko čast si bodem štel, če se ne bodete sramovali moje hiše. Prostora imamo dovolj, in za pripravnost bodem po moči skrbel. Pri meni ostanete, dokler vam drago."
„Z veseljem sprejmem vašo blagodarno ponudbo, odgovori vzradovan, le bojim se, da vam ne bi bil nadležen. Sicer se bomo pa uže natančneje pogovorili, če hočete, razodel vam bodem tudi skrivnost svoje iznajdbe".
»Vi ste mož in po mojej volji, gospod, de Stupar. Pojmo takoj! Poskusiti hočemo mojo domačo kapljico, ki je še brezi vaše tekočine prav dobra.   Vam je ljubo gospod?"
Naš mladi prijatelj je bil z vsem zadovoljen, torej plačajo in otidejo proti Štupar-jevej hiši.
miva, to je včerajšnji večer očividno pokazal. Fričakovali smo z radovednostjo predstave slovenskega dramatičnega društva ljubljanskih igralcev ter smo g. Kotnikovo dvorano popolnem napolnili.
Tetje nam je jako dopalo, posebno čve-terospev „TiČica v gozdi", dopalo je tako, da je bil buren rokoplesk, na kar so morali večkrat ponavljati.
Igra „Hišina", katero sta predstavljala gospa Odijeva in gosp. Šušteršič bi bila lehko bolje izpala. Čudno se nam zdi, zakaj se igralci bolje igre ne navadijo, da ima šepetalec potem toliko opraviti, tako da je proti konci igra postala premalo zanimiva. Če morebiti ti gg. udje si. društvo mislijo, da je za na kmete vse dobro, onda se motijo. Sicer pa upam, da je bilo društvo z dohodkom zadovoljno.
Da sodim nepristransko moram našej na-sprotnej stranki za mnogobrojno udeležbo veliko hvalo izreči. S tem smo pokazali, da bi na Vrhniki prav lehko kako društvo životarilo. Pustimo vendar uže jedenkrat osobna mrženja ter delajmo složno.. Skoraj vsaka večja vas ima kako društvo, bodisi bralno društvo ali pa čitalnico i pri nas bi ne bilo kaj ustanoviti mogoče? — Vzbudimo se vendar iz dolzega spanja, ter delajmo zjedinjeno.
Iz aiivliijtfltc <lollm» 15. jul. flzv. dop.J V Št. Pavlu smo uže dolgo časa imeli le jedno učiteljsko moč. Za drugo učit. službo se je v najnovejšem času oglasil tud i neki g. T. . . a iz tržaške okolice. Kakor njegova izpričevala kažejo, je on izvrsten učitelj in ima izpričevalo učiteljske Bposobnost št. 2. Poleg tega je on aprobiran učitelj za slovenske, nemške in italijanske šole. — Obiskal je — kakor svedoči prošnji priloženo izpričevalo dvoletni kmetijski kurz kmetijske šole v Gorici in to izpričevalo je velevažno posebno tudi zarad tega, ker je on prav dobro klasitikovan. Sploh rečeno: boljše moči bi v Št. Pavlčani teško dobili. — Krajni šols. svet ga je tudi predlagal za to mesto in c. k. okraj. šols. svet tudi imenoval. To se je g. T. naznanilo in on se jo uže preselil na Štajersko. Pričakoval je le še dekreta c. k. dež. šols. sveta. A c. k. dež. šols. svet je za to mesto dekri-tiral g. 1'. iz Koroškega in pustil g. T. na cedilu. Tedaj dva učitelja za jedno mesto. Kaj se bode zdaj  počelo vedo bogovi. — Mi
Gospodičina Ilezika se je pač nadejala kaj tacega, a vendar se je čudila, kaj da jo oče tako vesel jej predstavljal zdravnika in sicer z največjo zaupnostjo, a igrala je svojo nalogo dobro, tako da nij bilo nikakor poznati, da se ne vidita prvič. Nikedar še nij vredila tako hitro nobene sobe, kakor to, katera je bila odločena Ivanu v stanovanje.
Gospodar pelje svoja prijatelja na vrt, kamor je ukazal prinesti najboljega vina. Pa prileglo se jim je tudi, kakor se je videlo, kajti nobenega nij bilo treba priganjati; po sebnega čuta do lepote pa menda tudi nijso imeli, kajti čarobna noč se svojim inilobledim svitom nij nobenega o dvabila od žoltega vinca.
Bilo je uže polu noči, ko se spomnijo, da je treba trudnim udom tudi počitka. Vino-rejca sta ga imela precej pod klobukom, česar ne morem zamolčati, da tudi nerad škodujem njiju časti. Jankd pa se je znal zdržati, da se ga nij prijelo vino, ker je pil le na videz, in čakal prve priliko, da bi mogel svojej ljubi dati potrebnih pravil, kako naj se vede in kaj naj najprej stori.   To se mu je
želimo in tudi terjamo, da se nam take učitelje dekritira, katere smo mi predlagali in jih c. k. šols. svet tudi za dobre pripoznal. Zakaj bi ne bil za to mesto sposoben g. T. ? I\jr tiči zajec? ker je narodnjak? Ravno narodnjaki so dobri učitelji, in da to spoznate nastavite si naočnike ; poglejte dobro vse šole na spodnjem Štajerskem in videli bodete, da tam kjer so učitelji narodnjaki je Šola hvale vredna in tudi njeni sad obilen; a naopak je v šolah, kjer gospodari nemeurski jezik. — Sicer bodejo St. Pavlčani z g. P. tudi zadovoljni, ker je nek narodnjak in hoče baje radi tega jo na spodnje Štajersko potegniti ker seje naveličal poslušati koroške „afterpcdagoge" i hoče v domovini služiti slov. narodu. — Vendar naj se gospoda T. ne pozabi i ga odškodi z njemu primerno učit. službo. Učiteljev vedno po-m:mjku;e tedaj dajte mu jedno službo i bodite veseli, da dobisto prav dobrega učitelja. Iioljši je gotovo, nego taki starikasti učitelji bivši financarji" i take šleve, kakor je gomil-ski učitelj, — kateri je bolj kacemu dobro rejenemu fajmoštru podoben nego učitelju — naroda. — Na Vranskem bodo baje tudi dobili tretjega učitelja. Saj ga potrebujejo dva ne moreta nositi tako breme, to mora vsak priznavati, da je le pokukal v šolsko sobo.
Domače stvari.
— (Promoviranje.) G. Franjo Gros, naroden Slovenec je te dni naredil na dunajske j univerzi doktorat prava.
— (Politični špicelj.) To gnjusno opravilo je prevzel glasnik naših nemškutarjev, „Laib. Tagbl." V svojej številki od sobote poroča, da bodo praznovali Slovenci avgusta meseca spomin slovenskega pisateha Janežiča na Koroškem pa perfidno in brez povoda denuncira, da bode zraven tudi tabora, ter vlado kliče na pomoč naj nam naredi črto črez račun po političnoj strani praznovanja. To se pravi: kliče se naj se prepove čisto le literaren in pijete ten shod na spomin našega pisatelja, kajti na politiko pri nas nij nihče pomislil v tej zadevi, če prav imamo postavo o svobodnem zbiranji in združevanji. Grd pak je in le nemškutarsk posel — špicljevanje.
Razne vesti.
* (Kuman i na Ogerskem) govore sedaj magjarsko. Pred sto leti je umrl zadnji
tudi posrečilo učiniti, ko sta se ga bila njegova tovariša uže precej nalezla bila. — Hribar je bil preokoren, da bi bil prišel sam v svojo sobo. Spremita ga torej Ilezika in vrtar Matevž, kateri tudi oblečenega, kakoršen je bil, spravi na posteljo, kjer je kmalu se smer-čanjem naznalil, da spi spanje neskrbnega zemljana, kakor ga je spal nekedaj očak Noe. Sedaj se začne v njego vej sobi pravo delo. Kur je bila precej nizka, in so primerna tej bila tudi dvoja njena vrata, dala so se z omaroma skoro popolnem zakriti. To je Ilezika s pomočjo vrtarja in mlajše dekle, ki je bila prišla jima pomagat, po volji Jankovej tudi kmalu prav tiho storila, in črez par mi-not bi bilo nenavadnemu uže teško najti, kje da sta izhoda. Še jedenkrat se ozre na Hribarja, ki je še vedno — sedaj dur, sedaj mol skalo prebiral, in zapuste skozi okno po lestvi zastorto sobo. Vrtar, ki je šel zadnji, pripre dobro okno za soboj, da ne bi jih to izdalo, in skrije v obližji lestvo.
Za nekaj trenotkov je bilo v Štuparjevej i hiši vse mirno. (Konec prih.)
kuman, kateri je kumanski jezik še razumel. Ta jezik je bil nek vzhodnjo-turški dijalekt, kateri je bil bolj podoben sedanjemu turškemu nego magjarskemu. Nek spisani kodeks v Benetkah od začetka 14. stoletja, kateri je bil nekdaj lastnina 1'etrarke, izkazuje najstarejše zaznamovanja kuinanskega jezika. Kodeks jo pisan v Krimu, v njem je tudi nekaj nemškega: Nemec v Krimu v začetku 14. steletja pod Kumani! Jezikoslovec grof Geza Kuun i/ Sedmi-graškega ukvarja se z izdanjem neke knjige tega čudnega jezika.
* (Največje katoliške cerkve v Evropi) merijo po novi meterski meri v šti-rijaških metrih: cerkev sv. Petra v Rimu 15.132, sv. Pavla v Rimu 7588, stolna cerkev v Kolnu G292, blažene Marije v Parizu 5310, stolna cerkev v Speierju 15G1, v Strass-burgu 4170, v Metzu 3815, v Mainzu 3750 in cerkev sv. Štefana na Dunaji 3240. Kdor je kedaj bil na Dunaji v cerkvi sv. Štefana in občudoval njeni 110 metrov visok zvonik, si lehko domisli, kolika mora biti cerkev sv. Petra v Rimu. Ta je namreč petkrat večji od cekre sv. Štefana in njena kupla moli tako visoko v nebo, da bi zvonik sv. Štefana v njej in pod njo prav lehko stal.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leku in brez stroškov po izvrstni
RBTalesciere fln Barry
30 let V7.t> je nij bolezni, ki bi Jo ne bila ozdrs-Vila ta  prijetna zdravilna hrana, pri odrašĆenih i otrocih brez medicin in stroSkov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i ur jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-bavljenjo, zaprtje, prehlajeiije, ne.spanje, slabosti, zlato l.lo, vodenico, mrzlico, vrfoglavje, silenjo krvi v glav« šuuienjo v aiesik, slabosti in bh vanjo pn nosečih Otožnost, diahet, trganje, shujSanjo, bledici, o iu pr-hlajenje; posebno so priporoča za dojenoe In je bolje nego dojnieino u/leko. — Izkaz is uiej 80,000 spridi ■ val edravllnih, brez vsttke medicine, mej njimi spr čevala protesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Kencka, pravega prjiosoija medicine na vseučilišči  v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelandi, Hr. Cainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje 0Mtl< ■vuart, Markize du Brc han a umogo druzih imenitni); osob, so razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj« Spričevalo št. 73.670. spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Vv urzerja,
B on n, lu. jul. 1862.
Revnlosciere Dn Eurry v mnogih slučaiih rs«, gradi vBa zdravila. Posebno koristna je pri dristi i griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri knmnju, pri pmadljivem a bolehuem draženji \ B.aini cevi, zaprtji, pri bolehuem bodenji v obiBtib i. mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje In ia ueprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L»S«j Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in cle mnogo učenih družtev.
VVinckester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstua ltevalesciore je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zj-prtju, bolno čutnice in vodenico. Prepričal Bem se sam glod. vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranoceluik, 9t>. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angclutoina,
Beroliii, B. maja 1856.
Ponavljaje izrekam glede Revalesciore du Barr) TBeaaansko, najbolje spričevalo.
Dr. Ange 1 st ein , tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921.
Ubergimpern, iBadeusko), 22, aprila 1872.
Moj patietit, ki jo užo bolehal 8 tednov za Btraš nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti ni; mogel, jo vs»ed rauo Vaše Kovaleseiero du Barry po* poinama zdrav.
Viljem Burkart, rauocelnik. Spričevalo št 7H.618. L a Roobe sur You, 3U. julija 1868. Vaša Revalesciere ozdravila me jo popolnem strašnih želodčnih in čutuicuih boleznij, katero bo n.e deset let mučile.
(GoBpa) Armanda PrevoBt, poseBtuica. Revaloscičre jo 4 krat tečno j ša, nogo meso, ter ee pri odraščeuih in otrocih prihrani 50 krat voč m ceni, ko pri zdravilih,
, ^ Y plehasUh pufiicih po pol funta 1 gold. 50 kr, 1 funt 2 gold. oO kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 goid., 24 funtov 36 gold.
Kovslc*ciora-Hi»cuiten v pusicah in Rovalosciero-Chocolatee v prahu L2 las 1 gld. 50 kr., 24 tau 2 gl tO kr., 4b tas i ćl. 5o kr., v prahu u 120 uu LO gl Irodajo: D ] Barry & Comp. na Du.,*fi, Wali-fisefeguste it. č, kakor v v»eh mestih pri dobri!
lekarjih ;n speeerijskih trgovcih; tudi razpošilja dn -tajska hii* na tsj kraie no poćtnJb nakutntoah sj p>v*et; ib. V EJ ubijani Ed * * h r. J. Svoboda, ekar pri „ zlatem orlu", v Reki pri lekarju J. Pro d h m u, v Celovca pri lekarju Hi m lachcr jn, N|»iii pri ick«rju Aljinoviču, v Tr-lu pr. lefcarju Jakobu Serravallc, pri orogoriBtu P. Rocca in J. Hir »ehu, v /.miru nri Amlroviču. 17
Dunajska borza 17. julija.
t.ZNUno .r>iegrxi:Cao ^cjoeuo.;
Enotni diz. dolg v .r.i.kOvClt	66 g!Č	85 kr.
Enotni dri. iiolg v iti bru	69 ,	65
1860 drž. posoj.lo ...	113 .	—
Akcije narodne baskc	863 .	— ,
Kreditne akoije            . .	149 ,	30
	125 ,	75
	9 .	97
	5	83
Srebro     .                    .   . .	101	—
St. 78G1.
Naznanilo.
Na deželnej in kmetijskej Soli v Grot-tendorfu 'oddajo se začetkom prihodnjega šolskega leta, t. j. začenši od 1. novembra l>s7(i Itiri štipendije po 120 gld. in tri po loo gld.
Ker morejo oni, kateri hočejo v ta zavod vstopiti, mijmcuj 16 let imeti, na telesi zdravi biti, koze stavljene imeti, neoženjeni in ne-oinadežt vani, ter zmožni biti onih predmetov, kateri se podučujejo v ljudskih šolah, in poleg tega, da imajo prosilci za štipendije one lastnosti, morajo biti še Štajerci in dokazati njih premoženje.
Prošnje, s krstnim listom, s izpričevalom zadrževanja in zdravja, nadalje s šolskim izpričevalom, ter s potrjilom županskem o premoženji, naj oddajo prosilci osobno ravnatelju deželne poljedelske šole vsaj do   /.>. sep-
temhva isw. (222—i)
V Gradci, 3. julija 187G.
Od štajerskega deželnega odbora.
II Isll 111
♦ IV azil a 11 ilo^
■ Podpisani jemlje si Čast.  naznaniti, da
^ je vzel
l     kegljišče v ljubljanskej čitalnici
Z v najem, ter se priporoča p. n. občinstvu za I  mnogobrojni obisk.
* Se spoštovanjem
rsto 9) G. Eržen.
i
Zobni zflravnit A. Faictel
stanuje po'eg BI l.imitsttt *■> JMati-
jfft'j        v i. nadstropji in ordinira od 9. do 12.
in od -'. do 6. ure. Njegova cicmc« u,vlnt' vinl<\
stekenica po 1 gld.. in ritimi /n-nh, škatljica <>() kr. dobiva se razi n v ljigovem stanov nji tudi pri gospodu hkarjit MajiM'jii in gospoda Karingeija in Kašu. (lTij—11)
St. 3835.
Razpis
DorŠko olje
iz ssii«" kilo^ili J eter ^
rumeno I steklenica 60 kr.; tiepn im ejivo hr<'z okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; sč železnim jodirom J steklenica 1 gold. D.i se ponarejevanju izogne vtianeno bodo moje ime na vsakej steklenici.
m (68—16)     Gabriel Piccoli,
0 liLur, na ilunitj.sktj CUti v IJuhtjinit.
službe II. nad paznika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani.   (218—2)
V prisilni delavnici v Ljubljani se bode oddala služba II. nadpaznika z letno plačo 400 gld., z uradno obleko in stanovanjem v delavnici in z deputatom (i sežujev drv in L2 font. sveč, in vsak dan l1/« fUnt. kruha. — V slučaji podelitve te službe komu izmej paznikov I. razreda, se bode oddala služba paznika I. razreda z letno plačo 300 gld. in s postranskimi zgorej omenjenimi užitki; ko bi prišel* kdo izmej paznikov II. razreda za paznika I. razreda, se bode pa oddala tudi služba paznika II. razreda z letno plačo 300 gld., se službeno obleko in stanovanjem v delavnici in z 11/9 funt. kruha na dan.
Prošnjiki za to službo naj svoje (za službo II. nadpaznika lastnoročno pisane) prošnje z dokazi starosti, staui, trdnega zdravja in krepke postave, neoinadeževanega življenja, (prilično tudi znanje kacega rokodelstvu), h popolne zmožnosti slovenskega in nemškega jezika (zmožnost laškega jezika dajo prednost) in z dostavkom, ali bo z uradniki ali služabniki prisilne delavnice v rodu ali svaštvu, Lročijo (in sicer kdor more, osobno) do ■o. avgusta i. ISTO.
upravništvu deželne prisilne delavnice.
Ofl deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, 10. julija 1. 1S70.
Dfiics vlorek 1^. Julija a^*<#
in vsak sledeči dan:
^J^p" Velika predstava
z novo izbranim programom.
(223-1)
99
sk:lep"Q :
# TTCMMJV,**
Velika fantastična čarovna pravUlca Grima Isdelana /a cirkus ter predstavljena po ravnatelju Bidoli >
navlaše zato uglasbeno godbo.    Predstavijo se s '.»o otroeimi v starosti o<l HI    h' lt s po])oliuin novimi
rimskimi triiuntmrni vozovi poleg pa si^ s štirimi nalašč zato napravljenimi koeijami, v katere so upreženi Miniatur jionii)  in 'Irakenski živbei vkopal je tedaj Ifi  konj.   Spremstvo princa mej  tretjim dejanjem. Spanjski grotesk-tainburin-ples, plešejo i,ra s otrok v navlaše zato napravljeiuj obleki.
I. dejanje. OarovnO 'Sroalo ali pregnanstvo .,Siu'«itl«'li«'im-' ter od-
peljanje k smrti z r.ibeljem.
II. dejanje, iltelien"    v go/.dil
z rabeljeni,  kateri  ga potem iz-
pusti. Naš'-njo hiše pritiUovoev ter sprejem tamkaj. Vstrupenjo
po mačehi. Befiitev po pritiklo -
eib. Piiliod princa, /.aroč >njo in odhod v novo domovino.
III. dejanje. Poroka in svečanost Prihod
gostov,   Vitezov,   Bp injeev, ple-
tnenitssev In plemenitih gospio. Spanjski tamburln-plea, katerega pleše. 8 otrok z zato uglaisbeno godbo. — Kronanje Su«'t»iii-clicim.
Ii^<>ii4*iii - 1 21 I>l«k:i ii.
Uvrševanje sprevoda. Elegantni milvaški vi/, v katerem so uprežetu 4 trakonski žrebei, vsl izvrstno urejeno. J*iie«iti<'lioii spreotitavši ga prino na rimskem triumfhem vozu, v katerem so upreženi sliniatur-ponny. Za njima slede badari, driavni in vozovi sa lov, 8 španjskin kortov, vsi svečeniki princu polog pa še vsi drugi gostje svečanosti.
P. i». moja skrb bila je  vedno  pridobiti   si   naklonjenost p. n. občinstva   po  neutritdljivem delovanji vseli niočij v oziru BOUdov, kakor tudi v aranžiran j i pantoinim.   1'sojam si tedaj  na  to pravljico posebno opozoriti.   \'se tu si; nahajajoče dvoranske in gozdne dekoracije,  SO  kakor  naznanjajo slavni iinieteljiiiki lnalane v  Monakovskej  akadt niiji   lepe  unieteljnosti.   Obliko  najelegant nejše izdelane, vse kočije, in državni vozov", kateri se pri tej predstavi nahajajo, so novi.
Z odličnim spoštovanjem Hiiloli, ravnatelj.
J£a8Q 86 odpre ob 6. uri. Začetek točno ob s. uri.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič,
Lastnina in tisk „Karodne tiskarne'