fMrtrJna plačana v gotovini.
Posamezna itevilka I.2.S Oln.
DELAVSKA POUT1KA
fe&aja dvakrat tedensko, Ih sicer vsako sredo In vsako soboto.
■Uredništvo in uprav«: Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom - Celje, Delavska zbornica -Trbovlje, Delavski dom - Jesenice, Delavski dom, —, Rokopisi se ne vračajo. Mefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. >— Reklamacije se ne irankirajo.
Malih oglasov, ki slnžijo ▼ posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem števila objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 1».—, za inox«mstv« mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
iftev. 68.
Sobota, 26. avgusta 1933.
Leto Vlil.
Za srednji© Evropo in Balkan se tepejo.
Ali za mir ali za oblast?
Pred svetovno vojno im še danes je Balkan nevarno ognjišče za balkanske in mednarodne spore. Tudi po vojni se položaj na Balkanu ni izboljšal, ker tle tam še stare iskre sovraštva in stara ovira ekspanzije zahodnih držav proti Orientu. Najbolj nezadovoljni so na Balkanu Bolgari zaradi macedonskega vprašanja ter so zaraditega sprti z vsemi sosednjimi državami. Bolgarija neprestano ogroža mir. Poleg balkanskega ognjišča pa je po sklepu vojne bilo ustvarjeno tudi v podu-navski kotlini novo ognjišče vojne nevarnosti. Tu sem spadata predvsem1 Ogrska in navidez miroljubna Avstrija. Madžarska neprestano spletkari, kako bi razširila svoje meje, Avstrija pa je danes v silni stiski zaradi nemške fašistične propagande. Tako Ogrska kakor Avstrija pa iščeta protekcijo v Italiji, pri Mussoliniju, ki pozdravlja nemško fašistično revolucijo ter očividno skuša privezati nase Nemčijo, Avstrijo. Ogrsko in Bolgarijo, da ustvari v Evropi močno koalicijo držav, ki imajo po svoji naravi akuten imperialističen značaj. Vprašanje je le, če ne bo Nemčija, ko se bo počutila dovolj močno, tudi Mussoliniju dala brce ter proti njegovi volji postala agresivna. Mussolini sicer trdi, da hoče s to zvezo utrditi mir v Evropi, toda njegovo prerokovanje je na piškavih nogah. Italija si hoče s svojo politiko predvsem' zasigurati v srednji Evropi gospodarsko zaledje, zato obeta tem državam! svobodno pristanišče predvsem1 v Trstu.
V	Bolgariji se je mudil bivši francoski ministrski predsednik Herriot ter je skušal Bolgarijo pridobiti za nenapadalni pakt, toda ni uspel. Ka--p Je Herriotov poset na Balkanu, v ‘určiji in v Rusiji imiel iskren na-,T]en utrditi mir, se Bolgarija vabilu. n> hotela odzvati, češ, da hoče ostati nevtralna, d oči m v resnici simpatizira z Italijo in Nemčijo. Bolgarska vlada stoji na stališču, da se morajo najprej rešiti teritorialna vprašanja.
Dvomljivo je torej, če bo Francija pridobila Bolgarijo zase ali ne. Eno pa je gotovo pri tem, da namreč diplomatska umetnost sveta ne bo rešila pred novo vojno, marveč nesebično sodelovanje narodov. Ne spletke diplomatov na račun narodov., marveč direktni stiki narodov morejo biti garancija rmim
Diplomatske spletke so zločin nad človeštvom.
Italija spleta Albaniji vrv okoli vratu.
Albanija se nahaja pod protektoratom, dasi je »samostojna« državica. Najprej je Italija hotela vež-batj vojsko, opravljati žandarmerij-sko službo, sedaj pa zahteva, da mt°rajo višji vodilni v uradniki v ministrstvih biti Italijani ali v' Italiji šo-ani uradniki, dalje, da mora Albani-taJa''0'^11! ltali]i v0.iaške objekte, le-§ tI "Tladišča in trdnjave ob meji. svoip1 - ki Italija dobila vojaštvo v itnliin	Uvesti bi se moral tudi
vlada i Poukl v šoteh- Albanska
Hnniio Pa v glavnem zahteve od-a' a deloma sprejela.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige.	—
Velika skupna delavska akcija se pripravila.
Vsak zaveden delavec naj pomaga, da bo akcija uspela.
Položaj delavcev v različnih strokah, industrijah in obratih je zelo različen. Rožnat seveda ni nikjer. Toda ponekod so prav vnebovpijoči primeri izkoriščanja. Kajti današnjo gospodarsko krizo hoče marsikateri delodajalec izrabiti za ustvarjanje še večjega profita, kakor ga je sicer navajen; marsikdo se hoče okoristiti z današnjo bedo delovnega ljudstva tako, kakor so to delali dobičkarji med svetovno vojno.
Ljudje občutijo na svojih ramenih vse breme bede, pomanjkanja in pri-trgovanja najpotrebnejšega. Nekateri so že kar otopeli v svojem trpljenju.
Skrajni čas je, da se temu odpo-more. Ce pa hočemo odpomoči, če hočemo zopet zbrati odporno silo vsega delavskega razrega, moramo nastopiti s splošno akcijo delavskih množic.
Tu ne zadošča več delovanje posamezne strokovne organizacije, omejeno samo na eno stroko. Vsaka strokovna organizacija mora seveda najprej v svojem področju napraviti svojo dolžnost, temu pa mora slediti enotna akcija vsega organiziranega proletariata.
Da organiziramo to sveto vojno delavskega razreda za omejitev kapitalističnega izkoriščanja in za dosego novih olajšav delavcem, moramo imeti prav točen pregled stanja v vseh obratih, kar jih je v Sloveniji.
Strokovne organizacije in njihovi zaupniki raziskujejo sedaj to in in zbirajo ves 'material, da. bomo stopili pred javnosti s točnimi dokazi, kako se godi danes delavcem, in z jasnimi predloigi, kako bi se dalo to mizerno stanje izboljšati.
Pred vso javnost bomo nastopili z enotno ,organizirano akcijo, kakršne še ni bilo nikdar poprej pri nas.
Čas hiti, stiska nas kliče, da čim prej zberemo sile.
Zato naj vsaka organizacija, vsak poedinec izvrši svojo nalogo in naj čim prej odgovori Strokovni komisiji na vprašalne pole, ki jih je razposlala svojim zaupnikom. Kajti gre za biti in ne biti.
Zopet se mora čuti »strumnih delavskih množic korak«. Z dobro pripravljeno akcijo moramo opozoriti vso javnost in državo, da nikakor ne gre, da bi se nekateri na račun krize obogateli .stotisoči pa da bi padli v popolno sužnost in revščino.
Doslej smo imeli ločene akcije za rudarje, steklarje, kovinarje itd. Danes pa ves položaj nujno zahteva, da nastopi ves delavski razred za najosnovnejše skupne interese vsega delavskega razreda.
Zato mora biti danes vsak zaveden delavec mož na svojem mestu. Vskado naj s svojim delom pripomore Strokovni komisiji, da bo akcija za obrambo delavskega razreda čim bolj uspela.
Kongres sozialistične internacionale v Parizu.
Kongres socialistične internacionale v Parizu je te dni otvoril s. Van-dervelde. Navzočih je bilo okoli 160 delegatov. Vandervelde kakor tudi tajnik s. Fric Adler, sta povdarjala v svojih govorih potrebo enotnosti vidikov v delavskem gibanju. Odklanjati pa je treba vojno in fašizem. Ni mogoče predpisovati vsem socialistom enak postopek (če pogledamo na dogodke v Srednji Evropi), marveč mora biti akcija prikrojena položaju. S. Adler je priporočal socialistom, naj se ne vežejo z vladami, ki mislijo, da je delavstvo podreje-
nega pomena. Take zveze so vedno v škodo soicalizmu. Adler tudi ne veruje, da bi fašizem preplavil ves svet, zakaj socialistično gibanje napreduje tudi sedaj po nekaterih deželah. Tudi je napačno mnenje nekaterih fancoskih socialistov, da mora imeti socializem narodnega duha; socializem pa mora biti mednaroden, samo je mednarodnost treba prav umeti.
Na kongresu so govorili tudi o ustanavljanju socialistične stranke v Jugoslaviji, vendar se pa o zadevi ni sklepalo, ker pričakuje izvršni odbor nadaljnjih poročil in pojasnil.
Beda med rudarji naraSia.
Ko so pred tedni do skrajnosti izčrpane delavske žene v Trbovljah nastopile in zahtevale delo ter zaslužek za svoje brezposelne može, se je s strani merodajnih faktorjev ob-lubilo, da bo preskrbljeno, da ne bodo rudarske družine stradale. Toda, če izvzamemo malenkostne podpore, je ostalo vse pri starem. Delavstvo ^ara naprej, kadar se dela, in strada, kadar se praznuje.
Bliža se začetek šolske dobe in zima. Kaj naj počnejo roditelji s šoloobveznimi otroci? Ali jih naj poženejo na cesto bose, nage, ko bodo morali v šolo? Ali naj jih puste doma, da še te obvezne izobrazbe ne bodo deležni?
V prvem slučaju bi otroci oboleli in telesno propadli, ker že itak vsled stradanja niso dovolj odporni na-pram jetiki in drugim boleznim. V drugem slučaju pa bi otroci duševno zaostali.
Človeka obide groza nad vladajočimi razmerami, ko vidi na eni strani polna skladišča z življenjski-
Zganite se!
mi potrebščinami in raznim blagom, na drugi strani pa sestradane in v cunje odete otroke in odrasle ljudi.
Malenkostne podpore so pač le trenutna pomoč posameznikom, beda pa se s podporami v revirjih ne da odpraviti.
Načelstvo II. rudarske skupine je te dni radi bližajočega se pričetka šolskega leta zaprosilo na merodajnih mestih, da se naj vsaj za trenutno omiljenje bede v revirjih TPD nakaže večja količina moke. Kaj pa bo z obleko in obutvijo vsaj za šoloobvezno deco, tudi v tem pogledu se mora nekaj pravočasno ukreniti.
Gospodarska pogajanja med Rusijo in Ameriko.
Meti Rusijo in Zedinjenima državami ameriškimi se vrše gospodarska pogajanja. Rusija dobi večji kredit in stopi s tem v gospodarske zveze z Ameriko.
Politično ali državljansko enakopravnost delavcev so že morali priznati vsaj načelno, toda socialne enakopravnosti še vedno ne privoščijo. Uporablja se dvojna mera pri presojanju blagostanja meščanskega in delavskega razreda.
Življenje najbolje plačanega kvalificiranega delavca bi pomenilo za buržuja pravo bedno životarjenje, in vendar ne privoščijo delavcu niti tega in zabavljajo, da vedno preveč zahteva.
Plače najbolje plačanih delavskih kategorij še oddaleč ne zadoščajo za zadovoljitev najskrommej-ših kulturnih potreb družine da ne govorimo o mizernerri življenju večine delavcev.
V	raznih produkcijskih panogah je še vedno 11—12 urno dnevno delo.
Krščanstvo in meščanstvo proslavlja družino kot osnovo in zmisel življenja — toda delavec sploh ne pozna pravega družinskega življenja, ker ne more nuditi otrokom nobene sigurne bodočnosti, žena-mati pa mora skrbeti za vsakdanji kruh kakor mož.
Če pa postane mož brezposeln, je lahko delavska »družina« vesela, da se sploh kako preživi.
Meščan skrbi za brezskrbno starost, tudi uradnik ima zagotovljeno pokojnino — za delavca je pa starost ena sama črna skrb in nadlež-nost.
Delavec je najbolj izpostavljen raznim boleznimi — meščan ima na razpolago najmodernejša zdravilna sredstva, okrevališča in letovišča, za delavca pa pomeni bolezen kljub bolezenskemu zavarovanju izgubo na zaslužku, nove skrbi za eksistenco. Radi preozkih in nezdravih stanovanj je delavska »družina« obsojena na trajno bolehanje in hiranje.
Umrljivost otrok je pri delavcih mnogo večja nego pri drugih stanovih in razredih. Nekateri pravijo, da je to božja volja ali usoda. V resnici je to posledica	7	^	izko-
riščanja, ki delavcu! onemogoča pravo nego in oskrbo otrok:, če delavski otrok preživi osnovno šolo, mora iti navadno takoj na delo k mojstru ali v tovarno, meščanski otroci se pa lepo šolajo do 20. in 30. leta.
Meščan zapusti potomcem lepo premoženje, ki jim daje podlago za kopičenje novega bogastva — delavski oče pa ne more zapustiti svojemu sinu niti onega mesta za stružnico ali za strojem' v tovarni, ki ga je sami imel, ne more mu torej zapustiti niti tega jamstva, da bi si njegove delovne roke dalje služile kruli.
Tako gre iz rodu do rodu.
Kolikor se je izboljšal družabni položaj delavcev, se ni izboljšal iz usmiljenja podjetnikov ali radi božje pravičnosti, temveč vsako izboljšanje si je moral delavski razred priboriti. Izboljšanje so si pa delavci priborili v tej meri, v kolikor so skupaj držali, v kolikor so imeli bolj strnjeno in močno strokovno organizacijo. Popolna organizacija dt>seže tarifno pogodbo za vse včlanjene delavce in onemogoča podjetniku, da bi sprejemal v službo neorganizirane in da bi na ta način; zniževal plače in poslabševal delovne pogoje. Kjer pa so delavci brez organizacije, tam je edini, neomejeni gospodar nad življenji delavcev — podjetnik. In sicer kljub vsem socialnim zakonom in odredbami. Kajti dobri zakoni se izvajajo samo tam, kjer
jih ljudje poznajo in kjer se ljudje združujejo zato, da se ti zakoni izvijajo. Brez strokovne organizacije so pa najboljši zakoni samo kos papirja.
Zato se pa morajo že enkrat vsi delavci združiti v močne strokovne organizacije.
Zato se moramo vsi delavci zganiti. Jamranje nič ne zaleže. Organiziran mora biti človek. Saj so še bankirji organizirani. Za nas je pa ta potreba neprimerno večja.
Doseči je treba to, da bo vsak obrat, vsaka industrija včlanjena pri Strokovni komisiji za Slovenijo.
Samo to nas bo rešilo pred kapitalistično reakcijo, samo s svojimi razrednimi organizacijami bomo ohranili delavcem* Delavsko zbornico, samo z akcijo strokovnih organizacij bomo napravili red v okrožnih uradih (bolniških blagajnah), samo na ta način bomo dosegli tudi
pravo podporo brezposelnih delavcev in starostno zavarovanje.
I11 samo pri močnih strokovnih organizacijah bomo ustvarili tudi močno politično stranko, ki naj uveljavi v državi pravice delovnega ljudstva mest in vasi.
Če pa hočemo razširiti delavski pokret, če hočemo pridobivati vedno novih pristašev in borcev, pa moramo razširiti svoj list »Delavsko Politiko«.
Meščanska politika delavcu samo obljublja, ne da mu pa nič.
Za delavca koristna je samo delavska politika. Politiko vodi danes časopis. Zato naj si vsak delavec bistri svoje misli z »Delavsko Politiko«.
Odrešenika ne bo, čeprav ga nekateri že večno pričakujejo. Odrešenik za delavstvo je samo solidarnost delavskega razreda.
Iz novega občinskega zakona.
Novi občinski zakon je samoupravo občine napram stanju, kakršno je bilo pred 6. januarjem 1929, deloma raširil, deloma pa zožil. Važno bo, kako se bo vporabljal v praksi. Če se bodo novi izvoljeni občinski odbori zavedali svojih samoupravnih pravic in jih tudi branili in če bodo na drugi strani izpolnjevali svoje dolžnosti napram občanom, bodo lahko marsikaj dosegli za gospodarski in kulturni napredek občine.
Novi zakon ima najprej namen ustanoviti večje občine kakor smo jih v splošnem imeli doslej. Vsaka občina naj bi imela najmanj 3000 prebivalcev in primemo davčno moč.
V	Sloveniji je sedaj več kakor 1000 občin. Če se izvede namen novega zakona, bi bilo v Sloveniji samo okrog 250 občin.
Prebivalstvo občine se po iftvem zakonu deli v občinske člane, to je tiste, ki imajo v občini domovinsko pravico in v občinske prebivalce, ki sicer v občini stalno stanujejo, pa nimajo v njej domovinske pravice.
Za pridobitev domovinske pravice je odslej potrebno samo petletno nepretrgano bivanje. Po brigajte se torej, da si priskrbite domovinsko pravico v občini, v kateri stalno prebivate in v kateri delate, ker samo tisti, ki ima domovinsko pravico, je polnopraven član občine.
Občina je pravna oseba in izvršuje svojo voljo po svojih organih. Ti organi so:
1. Župan (občinski presednik);
2. občinska uprava;
3. občinski odbor;
4. volilci, ki imajo samo pravico, da vsaka tri leta volijo občinskega predsednika (župana), občinsko u-pravo in občinski odbor. Zlasti ne morejo volilci z nezaupnico odpoklicati župana ali občinski odbor. Čim je občinski odbor enkrat izvo-
ljen ,je od volilcev popolnoma neodvisen in ni vezan na njih navodila. Zato je potrebno, da volilci dobro premislijo, kakšen občinski odbor izvolijo.
Delokrog občine obsega vse posle, ki se tičejo občinskih interesov in se nanašajo na gospodarski, kulturni in socialni napredek občine, dalje u-pravo občinske imovine in občinskih podjetij, pospeševanje narodnega gospodarstva, socialno skrbstvo, zdravstvo, pospeševanje prosvete z ustanavljanjem in podpiranjem prosvetnih društev, knjižnic in izobraževalnih tečajev. Občina vrši tudi krajevno policijo in sodeluje pri obči državni u-pravi. Svoj samoupravni delokrog vrši v okviru sredstev ,ki so ji na razpolago, to so: dohodki iz njene imovine in podjetij, doklade na direktne darke in občinske trošarine in takse.
Občinski predsednik predstavlja občino na zunaj in vodi vso občinsko upravo. Občinski odbor je sklepajoč organ, občinska uprava (poprej občinski svetovalci) pa so izvršujoč občinski organ (eksekutiva občine).
Državno nadzorstvo nad občinami vrši sreski načelnik. On ima pravico sistirati sklepe občinskega odbora v 8 dneh. Občinski odbor ima pravico v 15 dneh se pritožiti na bana. Ban mora v 8 dneh ali pritožbi ugoditi ali pa odstopiti zadevo* upravnemu sodišču, da končnoveljavno razsodi. Ako upravno sodišče v roku enega meseca ne izda sodbe, velja, da se je pritožbi občinskega odbora ugodilo.
Po novem zakonu ima ban pravico razrešiti župana, posamezne občinske odbornike kakor tudi ves občinski odbor, ako svojih poslov ne vršijo v redu. Proti odločbi bana je dopustna pritožba na upravno sodišče v 8 dneh.
Nova je tudi doolčba, da more ban razrešiti župana, občinske od-
bornike ali razpustiti občinski odbor, ako sklene kake (politične) izjave, ki so državnim interesom škodljive. Pritožba proti taki banovi odločitvi gre na notranje ministrstvo, ne pa na upravno sodišče.
Nova je tudi določba, da more najkasneje v dveh mesecih po razpustu starega občinskega odbora.
Občinski odborniki, ki so bili na ta način od bana razrešeni, ne morejo biti pri prvih naslednjih volitvah izvoljeni.
Ta določba pa ne velja za občinske odbornike, ki so bili razrešeni od bana od 6. januarja doslej, ker je bilo izjemno stanje. Pri prihodnjih volitvah bodo torej lahko kandidirali vsi oni občinski odborniki, ki so bili doslej razrešeni od bana običajno brez navedbe razlogov.
(Dalje prihodnjič.)
Z Mussolinijem so nezadovoljni.
Mussolini konferira s srednjeevropskimi državniki, tako je bil avstrijski kancler dr. Dollfuss minuli teden pri njerni v Rimu. Mussolini hoče rešiti srednjeevropsko vprašanje po svoje, v interesu Italije. To pa ni všeč ne Franciji im ne drugim. Najbolj je pa na vprašanju imteresi-rana mala antanta. Vprašanje se bo razčistilo, če ne prej, ko pride spor med Avstrijo in Nemčijo pred Društvo narodov.
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, stori
fakof svofo dolžnost!
Doma in po svetu.
Kongres jugoslovanskega učiteljstva je pričel zborovati v Ljubljani v nedeljo, dne 20. t. m. Udeležencev je nad 2000. Pričakovali bi bili, da se bo zborovanje vršilo v najlepšem redu. Toda na kongresu je precejšnja opozicija, ki je zvečer po ponovnih razburljivih nastopih onemogočila nadaljnje zborovanje. Kongres se je moral odgoditi, ker je bil namenjen v pondeljek zlet na Bled. Opozicija vodi boj proti glavnemu odboru. V pondeljek je imela opozicija konferenco. O razlogih nesoglasja bomo še izpregovorili.
Zdravniki socialnega zavarovanja. Dne 3. in 4. septembra so imeli zdravniki svoj kongres v Crikvenici. Na tem kongresu so se delegati zavzemali za to, da se uvede v socialnem' zavarovanju’ prosta izbera zdravnikov. Za članstvo je svobodna izbera zdravnikov ugodnejša, ker potem* niso vezani na določene zdravnike. Za socialno zavarovanje pa je boljši sedanji sistem, ker so zdravniki bolj odgovorni za svoje delo zavodu, kakor bi bili v svobodni izberi. Načelno pa je svobodna izbera zdravnikov utemeljena.
Mirko Neudorfer umorjen. Dne 24. avgusta popoldne okrog 14.55 je bil ubit na svojem posestvu nedaleč od Zlatara v Hrvatskem Zagorju narodni poslanec in bivši minister g. Mirko Neudorfer. Morilec je pobegnil' v smeri proti bližnjemu gozdu.
»Jutro« je napreden dnevnik — kdor tega ne verjame, naj si dobro ogleda njegovo 194. številko, kjer prinaša sliko z napisom:	»Nasilja
stavkujočih v Ameriki« — iz slike same se pa vidi, kako cela gruča ameriških miličnikov pretepa enega stavkujočega delavca. Pa po »Jutro-vem« mnenju je nasilje pač vsaka akcija delavcev za samoobrambo, kapitalistično izkoriščanje pa naprednost in svoboda posameznikov.
Primarij dr. Vinko Gregorič umrl. V Ljubljani je v torek umiri pri-
marij dr. Vinko Gregorič. Zdravnik dr. Gregorič se je v javnem življenju jako mnogo udejstvoval. Zlasti v gospodarstvu. Povsod, kjer se je godila krivica, je bil dr. Gregorič poleg. Sovražil je zlasti korupcijoniste ter sodeloval v mnogih preiskovalnih komisijah. Politično pa trdno ni bil nikdar opredeljen. Največ je pa sodeloval s klerikalci. Dočakal je 76 let.
82 volišč je predvidenih za volitve v Del. zbornico. Torej v vseh večjtih krajih Slovenije. Povsod, kjer je zaposlenih nad 150 delavcev, bo volišče. 26 krajev v banovini bo pa vsled malega števila delavstva volilo po pošti. Volitve bodo tajne.
Ali že veste, da se večina bolezni prenaša po muhah? V času sadja je ta nevarnost še večja. Razen tega zamaže muha Vaše slike, zavese, lestence itd. Tu lahko pomaga samo dober muholovec, ki za malenkost od 75 par ali 1 Din lovi muhe podnevi in ponoči ter skrbi za Vaš zaželje-ni mir v spamu. S tekočinami in razprše-valci, ki so zelo dragi in so razen tega nevarni radi ognja, se ne morete nikdar iznebiti sitnih irmh tako hitro in sigurno, kakor z že 35 let obneslim, dokazano najboljšim muholovcem sveta »A e r o x o n«. »Aeroxon« se mnogo posnema, zahtevajte torej izrečno le to znamko.
Atentat na Cankova. Na bivšega predsednika bolgarske vlade je bil nedavno poizkusen atentat. Glasilo tega tirana (liberalca) dolži sedaj napada sina umorjenega Stambulij-skega Asena Stambolijskega. Nagovoril je baje k atentatu nekega natakarja.
Dunajski skoi, kardinal Inmtzer, hoče rešiti Rusijo in je izdal plamtečo okrožnico, s katero poziva vse vernike, naj podpirajo njegovo akcijo za pomoč gladujočim v Rusiji, ki jih je boljševiški sistem obsodil v smrt. — Znano je, da imajo avstrijski klerikalni krogi zelo tesne zveze z francosko konservativno desnico Tardiea in ti zopet z angleškimi konservativci, med katerimi igra znani petrolejski magnat sir Deterding važno vlogo. Iz teh virov izhaja tudi pro-
Tone Maček:
Stuiaf Mutntetyec.
France Kumberger, mlad rudar, je ležal vznak na kupu nasutega laporja pred rudniško lopo, kjer so se izklicevali in odrejali na posel rudarji, prišedši na novo zmieno. Bilo je šele ob devetih zvečer in nočna zmiena se začne izklicevati ob poide se tih.. Še pol uire časa. Pred poslopjem! stoje ali čepč gruče zgodaj došlih rudarjev, večinoma takih, ki so prišli od daleč, kajti v naselbini stanujoči prihajajo šele zadnjo minuto. Polagoma jih je prihajalo vedno več, ki so postajali v krogu in se razgovarjali. Tu in tam* je kdo neprespano zazehal:
»Nočna zmena je najbolj hudičeva. Saj se ne moreš odpočiti. Cel dan se prepirajo babe in vekajo otroci. Komaj1 zatisneš! oči, hej, pa že za-hrešči kje kaka harmonika, ali pa se spravi kdo drva cepit.«
»Pa pojdi v hosto kakor jaz,« je priporočal možakar, ki mu je goreča cigareta osvetljevala konec brk.
Sključen starec, z rudarsko sekirico na rami, je tožil:
»Kaj pa naj jaz rečem? Jaz1 pa danes sploh nisem očesa zatisnil. Imam malo travnato brdo, ki sem ga včeraj1 pokosil. Danes senu pa ves dan sušil in znosil seno s košem na hrbtu na hlev. Še sedaj me križ boli.«
»Zato si pa kmet,« je ugovarjal prvi. »če bi jaz imel kaj, bi tudi rad nosil, za sebe.«
»I seveda, kmet pa kmet,« se je branil starec. »Kaj bi mi očital beračijo. Edino, kar imami od nje je, da mi ni treba mleka kupovati in pa da imami v jeseni par meric svojega krompirja. Zato pa moram delati še doma, takrat, ko ti počivaš.«
»No, no, nikar se ne razburjaj. Saj vemo, kako je. Kdor lahko drugače živi, gotovo ne bo lezel v rudnik.«
France je bil še novinec, zato se ni vmešaval v pogovor starejših rudarjev. Parkrat se je premaknil na kupu kamenja, odstranil kamen, ki ga je tiščal v hrbet in obležal nepremično, s pogledom uprtim v temno neizmernost neba, posejanega z milijardo mežikajočih zvezd. Kolikokrat je doma, tam v Rebri, takole ležal za hišo na trati in) strmel v zvezde. Ali takrat so se mu zdele kakor vesele nagajivke, ki ga mežikajoče vabijo za seboj, da mu povedo nekaj izredno lepega, ali da mu razkrijejo veliko skrivnost. In v takih trenutkih: ga je navdajalo nepopisno hrepenenje, da bi šel za njimi, šel im šel. Takrat so ga zvezde vabile v sanje. Danes mu napovedujejo trpljenje. Tako nekako tuje so mu. Nobenih skrivnosti nimajo Več zanj. Življenje se mu je že razodelo. Težko je. in neizprosno.
Njegov duh je bežal iz trde realnosti v nedavno, svetlo prošlost. Ni mui bilo na rožicah postlano, ali, bil je mlad. Tam v Rebri so imeli vino-
grad in njivico. Na obronkih je bilo dovolj paše za eno kravo. Živeli so skromno. Ob zelju in krompirjevi juhi. Oče je bil krovec in je prekrival kmetom slamnate strehe daleč po okolici. Starejši brat, Tone, je hodil na dnino, predlanskimi pa je odrinil na Westfalsko. Pred nekaj tedni je pa že pisal iz Amerike, da mu gre dobro. Ni se vedel, kaj se je med tem doma zgodilo: nekega meglenega jesenskega dne so očeta na lojtrnem vozu pripeljali domu. Padel je,s. .J!? 'n °b‘e' žal. Iž ušes in nosa miu1 je sikala Kri Mati miul je molče stregla. Kadar je bila sama v kuhinji, si je brisala oči. Cez štirinajst dni ]e umrl. Sosede so tolažile mater:	.
»Kaj češ? Ti je že tako sojeno. Da se je le
še spovedal prej.«	.
Zima je bila dolgočasna. Mati je vzela od kmetov prejo, da jo sprede. Močila si je prste s solzami. Sestra Julka je šivala. Najmlajši brat, štirinajstletni Mihec je na oskrboval kravo in se igral na zapečku z mačko.
France se je vdinjal doli za Savo pri lesnem trgovcu. Posekavali so čez zimo gozd ini tesali železniške pragove. Ob sobotah je prihajal domov in izročal materi prihranjeni denar.
Spomladi ni bilo več dela v gozdu. Ostal je doma in pomagal najprvo okopati domač vinograd, zatem pa je kopal' tudi sosedne vinograde, za štirideset krajcarjev cel dan, poleg hrane.
(Dalje prihodnjič.)
tiboljševiška karppanja »Slovenca«. Glad je Rusija tudi pod carskim režimom trpela, a takrat škofje radi tega niso izdajali okrožnic. Sovjetska vlada njihove pomoči prav nič ne rabi in bi bila samo srečna, da bi jo pustili v miru. Tatarskih vesti v inozemstvu pa seveda ne bo mogla preprečiti.
Preveč časti. Okrožni načelnik nacionalno-socialistične stranke na Pomorjanskem je vsem svojim podrejenim organizacijam razposlal okrožnico, naj nikar več ne postavljajo spomenikov sedanjim voditeljem vladne stranke. Za to še sedaj ni pravi čas. — Tudi mi smo mnenja, da se ne izplača, ker bodo prej ali slej tudi njihovi spomeniki padli.
Pozdraviti, kakor da gre bog mi-mo. Okrožni poveljnik nacionalno socialistične stranke v Pforzheimu na Nemškem je izdal oglas na prebivalstvo, v katerem pravi: Še vedno sa opaža ob priliki sprevodov, ko se nese mimo zastava nacionalno-socia-Hstične stranke, da stoje ljudje na pločnikih čisto brezbrižno, z rokami v žepu in jim še na misel ne pride, da bi pozdravili. Zato odrejam: kjerkoli se pokaže zastava, jo mora ob-činstvo po predpisih pozdraviti, sicer s® ga bo na licu mesta naučilo manire.
Stavbinsko delavstvo se je zganilo.
Stavbinec gradi ponosne pala '\ bahaške nebotičnike, razkošne vile — sam pa zato biva v zbiti baraki, mezde pa prejme tako malo, da še takrat ne more živeti od nje, ko je zaposlen. Kaj šele pozimi?! V času brezposelnosti so prepuščeni »usodi«. Borza dela je tako prijazna, da pobira od stavbincev prispevke, do-čirrt jim do danes ne izplačuje nobene podpore, niti redne, niti izredne.
»Narodni« Kravosi so hoteli izrabljati nezavednost nekaterih stav-binskih delavcev za svoje politične namene. Stavbinci so spoznali, da na ta način ne pridejo nikamor naprej, temveč da morajo ubrati drugo pot: pripravljajo akcijo za zakonito ureditev minimalne mezde stavbinskih delavcev in za zakonito ureditev brezposelnega skrbstva. To akcijo bodo izvedli pod vodstvom Strokovne komisije, ki združuje raz-redno-zavedno delavstvo vseh strokovnih organizacij.
Ljubljana.
»Svoboda« v Ljubljani in okolici
se prav lepo razvija. Da se bolj enotno organizira vse kulturno delo v ljubljanskem) okrožju, se bo vršila 3. septembra dopoldne v Del. zbornici konferenca »Svtobod« iz ljubljanskega okrožja. Sestale se bodo podružnice: Ljubljana, Šiška. Vič, Črnuče, Dobrunje, Zalog, Zadobrova in Laze.
• Delavski oder »Svobode« pripravlja uprizoritev Cankarjevih »Hlapcev« v popolnoma novi režiji. Ta prireditev obeta, da bo prekosila vse dosedanje delo delavskega odra. Škoda, da se niso »Hlapci« vprizorili ob priliki učiteljskega kongresa, da bi marsikak učitelj videl svojo podobo na javnem, odru.
Koroška delavska mladina, organizirana v avstrijski »delavski telovadni in športni zvezi«, pride dne 2. septembra obiskat Ljubljano in naše delavske organizacije. V Ljubljani bodo dva dni.
Ljubljanski krščanski socialci so ^ dni razposlali letake, v katerih podajo k pristopu privatne nameščence. Privatni nameščenci se pozivu ne bodo odzvali, ker vedo, da SI>+ v svobodno organizacijo privatnih nameščencev, ne pa v okrilje meščanskih strank.
Otvoritev ljubljanskega zrako-ploynega pristanišča v Dev. Mariji v Polju se je vršilo v nedeljo popoldan s precejšnjim pompom.
Knjižnica Delavske zbornice izposoja knjige brezposelnim polovico ceneje. Brezposelni delavci, poslu-žite se te olajšave in obiskujte svojo knjižnico, ki ima veduto najnovejše knjige na razpolago.
Mezdni boj v Saturnusu v Mostah.
Aprila lanskega leta je kovinska tovarna Saturnus d. d., Moste pri Ljubljani, znižala delavcem mezde za 3 do 7 odst. im še tedenski delovni čas od 48 ur na 40 ur tedensko. Podjetje se je sklicevalo na slabe gospodarske razmere in obljubilo, ob boljših razmerah mezde zopet revidirati.
»Saturnus« d. d. tvori po veliki večini holandski in nemški kapital, ki je to podjetje prevzel leta 1924, ko je uvidel ugodna tla za eksploatacijo v pločevinasto-embalažni stroki. Za te tovarne je v Dravski banovini ugodno posebno to, da dobivajo izborne delavce za skrajno nizke mezde, ki niso v nobenem: razmerju z mezdami po enakih tovarnah v inozemstvu:
Dejavstvo tovarne »Saturnus« je k sreči dobro organizirano. Ker so se življenske potrebščine od 1. aprila 1932 podražile povprečno za 18 do 20 odst., a redukcije na zaslužke od lanskega leta celo prekašajo to podraženje, so delavci potom svoje organizacije SMRJ že meseca junija pričeli mezdno gibanje. Organizacija je v obširni Vlogi vodstvu tovar-
ne »Saturnus« pojasnila podrobno nevzdržne mezdne razmere delavstva ter zahtevala povišanje mezd, ki odgovarja podraženju od 1. aprila 1932 naprej. Dne 18. julija so se vršila s podjetjem in delavsko organizacijo ob sodelovanju delavskih zaupnikov in zastopnika Delavske zbornice prva pogajanja. Zal pa podjetje ni imelo razumevanja za delavske težnje in njegove upravičene zahteve in pogajanja so bila brezuspešna. Dne 11. avgusta so se pogajanja obnovila, a zopet brezuspešno. Ravnatelj tovarne je skušal dokazati, da računi delavstva ne odgovarjajo dejstvom. Tovarna je pristala le v toliko, da bi se uvedel zopet 48-u:rnik, ker bi s tem! podjetje prištedilo na režijah. Torej zopet le predvsem interesom podjetja. Delavstvo se bo borilo za^ svoje upravičene zahteve naprej. Žal, da ima v naši javnosti in onih, ki bi lahko na podjetje uspešno pritisnili, premalo zaslombe, oziroma nobene. Dandanes se mora pač delavec zanesti le na skupno zavest delavstva, samo še na svojo strokovno organizacijo.
Mariborski občinski delavci protestirajo!
V	pondeljek, dne 21. avgusta ob 18. uri se je vršilo v dvorani Delavske zbornice protestno zborovanje občinskih delavcev, na katerem so bila vsa mestna podjetja polnoštevilno zastopana. Referiral je s. Petejan.
Na shodu so občinski delavci z ogorčenjem zavračali neutemeljene izpade občinskega svetnika g. Tum-peja in enoglasno sklenili, da se odpošlje občinskemu svetu mariborskemu naslednja resolucija:
Občinskemu svetu mariborskemu.
Podpisani zaupniki: predložimo p .n. naslovu po nalogu občinskih delavcev, organiziranih v Splošni delavski strokovni sveži Jugoslavije, sledeče ugtovitve, kot odgovor na izpade občinskega svetnika g. Tumpeja na seji občinskega sveta dne 4. aivgusta t. 1.:
1.	Vsi delavci, zaposleni pri mestni občini mariborski, .dobivaijo svoje mezde na podlagi »Splošnih določil zia ureditev službenega razmerja« in po svoji strokovni sposobnosti, ne pa, kakor se je hote neresnično
trdilo, na podlagi kake strokovno-organizacijske pripadnosti1; višek demagogije pa tvori trditev, da so nemškutarji ali tako-zvani internaciomalci mnogio- boljše plačani kot pa -ostali delavci.
2. (Najodločneje zavračamo vsako podtikanje, da se skrivajo v svobodnih strokovnih organizacijah nemčurski delavci.
Ugotavljamo, -da so- občinski delavci od prevrata dalje povsod in vsikidar branili in zastopali interese naše države kakor tudi mestne občine mariborske ter zavračajo prezirljivo jalove izpade s strani nasprotnikov svobodnega strokovnega pokreta.
3. Mii občinski -delavci priznamo- in trdimo, da smo bili in tudi -ostanemo dobri Jugoslovani in vestni občinski delavci, vendar pa nas loči od nasprotnikov svobodnega strokovnega gibanja -eno-, to je, da nosimo- svojo narodno pripadnost v srcih, ne pa na jezikih ,in da branimo interese občine in občinskih -delavcev brez razlike kateregakoli mišljenja.
,Prosimo, da vsame p. n. naslov, kakor tudi g. župan zgoraj iznesene ugotovitve na znanje, ter da nas občinske -delavce v bodoče ščiti pred' sličnimi napadi.
Maribor, -dne 23. avgusta 1933.
Ljubljanski gostilničarji menda ne preživljajo prav težkih časov pri teh visokih cenah, po katerih prodajajo jedila in pijače. Kisli cviček je kar obstal pri ceni 12 Din, in sicer je ta cena enaka pri gostilničarju, ki ima svojo hišo in malenkostne režijske stroške, kakor pri najemniku hotela, ki mora plačevati oderuško najemnino in je vsa režija večja. V Mariboru in Ptuju pa dobiš v dobri gostilni dobrega Štajerca po 6—8 Din. Odkod ta razlika? Saj na Kranjskem niso železnice nič dražje neglo- na Štajerskem. Razdalja pa tudi ne nanese več kakor 25 p na liter.
Maribor.
O zasilnih stanovanjih, ki so za
Maribor z ozirom na visoko število napovedanih deložacij neobhodno potrebna, je te dni sklepal upravni odbor mestne občine. Baje adaptacija poslopja Scherbaumovega milina za zasilna stanovanja ne pride v poštev, ker bi bilo to mnogo predrago. Sklenjeno je bilo, da bo mestna občina zgradila takozvana zasilna stanovanja, slična o-nimi v Delavski in Jadranski ulici. Tozadevnega kredita pa še zaenkrat baje ni na razpolago. (Kaj pa je z onimi milijonom! dinarjev, ki je bil lansko leto določen za zgradbo stanovanj.) Skoro bo zima tu), zato je potrebno, da mestna občina v interesu deložirancev, ki so žrtve nekaterih brezobzirnih: hišnih lastnikov, čimpreje nekaj ukrene.
Odličen obisk iz Gradca. V četrtek je obiskal naše uredništvo odličen sodrug, deželni poslanec in član deželnega odbora Lechin s strokovnima tajnikoma stavbincev in organizacije malih posestnikov v Gradcu. Odlični gosti so si ogledali tudi mariborske socialne ustanove ter Mariborski otok, katerega niso mogli dovolj prehvaliti.
Člani »Podpornega društva železniških uslužbencev in vpokojencev v Ljubljani pozor! V nedeljo, dne 27. avgusta se bo vršil ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9/II., članski sestanek z važnim dnevnimi redom: 1. zvišanje posmrtninskih- podpor, 2. raznoterosti. — Referent pride iz Ljubljane. Članske izkaznice prinesite s sebdj in udeležite se sestanka polnoštevilno.
Pojasnilo! Radi številnih vprašanj s strani občinstva, sporoča »Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev«, da godbo ne zadene nobena krivda radi odpadlega koncerta, ki bi se bil moral vršiti minulo nedeljo v mestnem parku. Nameravani koncert je Olepševalno društvo odpovedalo, ne da bi ta korak utemeljilo. — Odbor.
»Prijatelj Prirode«, podružnica v Mariboru, priredi v nedeljo, dhe 27. avgusta t. 1. izlet na Pohorje, in sicer Sv. Bolfenk—Areh in nazaj mimo Glažute. Mariborske koče in po južni poti v Maribor. Odhod oh 5. uri zjutraj od' vogala Frankoipanove in Stritarjeve ulice. — V pondeljek, dne 28. avgusta članski sestanek. Zelo (zanimiv program. Pridite polnoštevilno.
Celje.
Članski sestanek »Svobode«. Podružnica »Svobode« v Celju sklicuje članski sestanek, iki se bo vršil v soboto, dne 26. avgusta 1933 ob 8. uri zvečer v dvorami Delavske zbornice v Celju. — »Svoboda« stopa v novo sezono svojega dlelovanja, zato vabimo vljudno vsakogar, ki m,u! je pri srcu udejstvovanje na kulturnem' polju, da se tega sestanka sigurno udeležil — Razpravljali bomo v bodočem: delu odsekov. Društvo ima: Pevski, tamburaški, šahovski, dramatični in kolesarski odsek, V načrtu so tuidi tečaii za nemščino, esperanto, socialni tečaj (delavska šola) ter razna praktična predavanja.. Priložnosti za udejstvovanje Je torej dovolj. Vabljeni so vsi dosedanji in tudi novi člani. — Sestanka se naj: po mogočnosti udeleže tudi člani svobodnih strokovnih organizacij, zlasti oni, kateri bi hoteli sodelovati v ipevski, šahovski in posebno dramatični sekciji »Svobode«. Isto velja za one, kateri hočejo obiskovati jezikovne in socialne tečaje.
K
MM*
K* 5 g
Če daste nekaj prgišč Henka v kotel, Vam je pranje zelo olajšano. V vodi se nahajajoče apno se na ta način uniči in penjenje mila.ali pralnega sredstva postane ‘dosti jačje.
Krščanstvo je razdvajalo Slovence.
V	zadnjem času katoliški »Slovenec« v Ljubljani skoraj vsak dan pokopava socialiste. Zdi se, da je to njegov najlubši posel. Sicer nas to prav nič ne vznemirja, ker opravlja »Slovenec« ta nehvaležni posel že leta in leta, seveda vedno z enakim u-spehom.
Vendar smo dolžni katoliškemu »Slovencu« vsaj majhno protiuslugo za te njegove večne ljubeznjivosti. »Slovenec« namreč tudi vedno mnogo piše o krščanstvu in Slovanstvu ter o nekih nepoznanih zaslugah krščanstva za Slovanstvo.
Zgodovina pa zlasti o tem govori vse drugače. Nedavno so imeli v Nitri na Slovaškem Čehoslovaki velike slavnosti ob 1000-letnici zgraditve prve krščanske cerkve v Nitri. Slovaški klerikalci so to slavnost temeljito izrabili za svoje strankarstvo.
»Pravo Lidu« v Pragi je ob tej priliki pravilno označilo pomen krščanstva za Slovane, ko piše:
»Mi nismo mnenja, da znači začetek novega kulturnega napredka v našem narodu padec poganstva in začetek krščanstva. Nismo mnenja, dh bi krščanstvo slovansko misel krepilo. Nasprotno. ravno krščanstvo je razdvojilo Slovane na dva cerkvenega tabora, ki sta si medseboj tako sovražna, da so poplačali Jugoslovani to z zgubo svojih državljanskih pravic. Krščanstvo liima nadalje največjo zaslugo, za iztrebljenje baltskih Slovanov in za germanizacijo velikega dela do. vzhodne Evrope. Ni nam treba pripovedovati, kako smo poplačali .mi Čehi to, da nismo hoteli biti kristjani po cerkvenem formatu.
Tudi, ko smo imeli svetotvaclavske proslave, bi lahko fanatiki, podobni klerikalcem, motili z demonstracijami tisto slovesnost. Lahko bd rekli, da je to samo proslavljanje katoliške cerkve, ki se je toliko 'pregrešila nad narodom. Lahko bi demonstrirali proti knezu Vaclavu pod geslom, da je bil podanik Nemcev in da .se je pod njim začela politika Premislovcev, ki je podpisala germanizacijo čeških miest in celih krajev. Če se to ni zgodilo, potem samo radi tega, ker se najdejo takšni fanatiki samo v vrstah katoliških duhovnikov. Samo v d!uši političnega katoliškega patra se najde takšna fanatična nestrpnost in to je bil vzrok dogodka v Natri itd,«
K temu je treba pripomniti še samo to, da so iz Rima tudi med Slovenci širili krščansko vero z ognjem in mečem in da se je že tedaj ponemčila vsa Koroška, in še dalje preko Koroške, kamor so tedaj segali Slovenci, ki so bili še pogani. Nedvomno bi bilo Slovencev danes tisoče in tisoče več, ko ne bi bili postali žrtev ognjenega in krvavega pokristjanjenja.
Splošna delavska strokovna zve-za podružnica Celje naznanja vsem članom, da je vsako nedeljo in praznik njen blagajnik od 9. do 10. ure dopoldne v Delavski zbornici v Celju, Javna kuhinja, ki posluje vseh organizacijskih zadevah in pritožbah in sprejema člane vseh strok v Splošno delavsko strokovno zvezo, podružnica Celje.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trtru št. 6.
Del. kulturna društva.
Delavski izlet na Boč. Delavske kulturne 'Organizacije iz Maribora in »Svoboda« iz Rogaške Slatine pripravljajo skupen izlet na Boč za nedeljo, dne 13. septembra, kateremu se bo morda priključila tudi »Svoboda« iz Ptuja in še druge delavske organizacije, zlasti delavci-kolesarji. Točnejše obvestilo o tem1 izletu bomo objavili prihodnjič. Pojasnila daje »Svoboda« in »Prijatelj prirode« v Mariboru.
Jesenski ljubljanski velesejem.
Spet bo oživela naša bela in lepa Ljubljana med 2. in 11. septembrom. Gospodarsko in kulturno središče Dravske banovine bodo posetili desettisoči gostov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo »Ljubl-ana v jeseni«.
Na razstavišču od 40.000 m? bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave:
I. Veterinarska razstava.
II. Kmetijska razstava (sirarstvo in mlekarstvo, čebelarstvo, zelenjad, vino). Razstava dalij. 2. in 3. septembra razstava goveje živine montafonske pasme. 4. do 12. septembra razstava ovc in koz. Od 2. do 11. sept. velika razstava poljedelskih strojev in orodja.
III. Razstava »Slovenska cerkev«.
IV. Misijonska razstava.
V. Umetnostna razstava »Madone slovenskih likovnih umetnikov«.
VI. Razstava »Red in snaga k zdravju pomaga«, nazorna razlaga novodobnega racionalnega gospodinjstva.
VII. Pohištvo, stanovanjska oprema, Radio.
VIII. Krojaška razstava.
IX. Razstava narodnih vezenin tirno-škega okrožja.
X. Industrijski in obrtni oddelek.
XI. 8. sept. tekmovanje jugoslov. harmonikarjev na velesejmu.
50 odst. popust na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnikih. Permanentne legitimacije s pravico na prevozne olašave in poljuben večkraten vstop se dobe pri tujsko-prometnih ustanovah, denarnih zavodih, zadrugah, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe, strokovnih organizacijah in pri blagajnah večjih postaj v Dravski banovini. Pri nakupu se plača za legitimacijo Din 3.—, ostanek Din 27.- pa pri blagajni ob vhodu na velesejem.
»Ljubljana v jeseni« bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si to razstavo!
Trbovlje.
Otroci organiziranih rudarjev pri sodrugih v Maiboru.
Nekaj sodrugov iz Maribora in okolice je letos med šolskimi (počitnicami sprejelo pet rudarskih otrok v .popolno* oskrbo, in sicer ad onih rudarjev, ki so organizirani ali pa vsaj naročniki »Delavske Politike«. Žal se letos ta akcija ni dala v širšem obsegm izvesti, ker je bilo za to premalo časa. Prihodnje leto pa bo treba organizirati to akcijo širokopotezno takoj ob zaključku šolskega leta. S tem bi bilo pomagano na eni strani revni rudarski deci, na drugi strani pa tudi starišem, ki morajo preživljati številno družino. Pri tem pa se bo oziralo seveda predvsem na revno deco naših sodru-gov. V Dravski banovini bi lahko na tisoče meščanskih družin metd; šolskimi počitnicami vzelo v oskrbo revne rudarske otroke. T"-da v bogaboječem in roldoljubarstkem svetu ni sočutja za proletarsko deco, ki je v revirjih TPD obsojena na pomanjkanje in glad. To je pač ipravo ogledalo današnje kapitalistične družbe.	P.
Izlet, ki so ga priredili »Počitniški dom«, »Svoboda« in »Prijatelj prirode« v nedeljo, dne 20. t. m. na Mrzlico, se je izvršil zelo častno. Na vsezgodaj so hodili sodrugi in sodružice od vseh strani proti Mrzlici. Prišli so iz Šoštan a, Pesjega. Zabukovce, Celja, Zagorja, Litije, Hrastnika, Trbovelj in celo iz Zagreba in Maribora. Slednji radi nezgode med potjo niso prispeli vsi na vrh in so nekateri taborili pod Mrzlico na »Prelazu«. To pot je igrala delavska godba iz Trbovelj. Nastopili so pevski zbori »Svobode«, med njimi tudi zbor trboveljske »Svobode«, ki je na Mrzlici prvič nastopil. Poleg godbe in pevskih zborov je poskrbel za razvedrilo znani »Pet'e Jože« iz Trbovelj. Tudi vreme je bilo izletnikom naklonjeno. Tem potom se> zahvaljuje skupni odbor vsem izletnikom, posebno zunanjim, za lepo udeležbo, delavski godbi in pevskim zborom za sodelovanje in vsem ornim sodrugom in sodružicam, ki so pomagali, da je bil tudi gmotni uspeh izleta zadovoljiv. Posebno »Svobodi« v Zabukovci se zahvaljujemo, da je z ozirom na
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni
TRGOVINI
»DELAVSKI DOM“
r. z. z o. z.
Mi
Delavke, delavci, kupujte svoje življen-ske potrebščine v svoji trgovini.
naš izlet svo;' pevski koncert preložila. V zahvalo se bodo tudi naši sodrugi in sodružice udeležili njenega koncerta, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. t. m.; saj gremo peš pod Mrzlico a!i pa čez Mrzlico. Družnost!
Jesenice.
Na državni meščanski šoli na Jesenicah
bodo popravni izpiti 31. avgusta in 1. septembra od 8. do 12. ure. Vpisovanje bo 1. septembra samo za I. razred, 2. in 3. septembra pa za prvi in ostale razrede, vedno od 8. do12. ure. Za vpis je potrebno zadnje šol. izpričevalo (za I. razred tudi krstni list), potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednih davkov. Pri vpisovanju plača vsak za zdravstveni fond Din 20.—, kolek Din 5.— za prijavnico in predpisano šolnino. — Vse ostalo na šolski deski.
Dravograd-Meža.
Končno je vendarle končana stavba obmejne carinarnice ob kolodvoru Dravograd-Mieža. Poslopje je gradila iz kalderminskega fonda občina Oli-ški vrh in bo stala okrog 1,200.000 Din. Gradila je tvrdka Kiffmann iz Maribora in domnevamo, da je pri tem prav čedno zaslužila, ker je plačevala delavcem celo tudi po 2.50 Din na uro. Delavci so bili po večini velikanski reveži in so se pritoževali, da niso prejeli nadur plačanih s 50% poviškom, čeprav so delali po 12 ur dnevno. Krivda pa leži seve na delavstvu samem, ki ni strokovno organizirano. Če bi bili organizirani, bi se organizacija gotovo pobrigala, da bi delavci redno prejemali nadurno delo, to je preko 10 ur na dan, kot je predpis za stavbeno delavstvo, plačano s 50% poviškom. Za tako stvar bi se pa morala brigati tudi inšpekcija dela tembolj, ko je šlo za državno podjetje.
Ruše.
Imeli smo tombolo gasilnega društva, v katero so reveži polagali mnogo upov in zato kupili s svojimi ravnimi zaslužki številne karte. Če bi ves ta denar zložili in ga posvetili kaki delavski revščini, bi že precej zaleglo. Tako pa jih je bilo zelo malo, ki so se lahko veselili dobitkov. Mnogo več je bilo žalostnih, ki so se vračali razočarani. Tudi godba je bila in rajanje in skoro so ljudje pozabili, da grozi v bodočnosti, morda že v jeseni, zopet neizprosna roka redukcije. — Te dni so se neki pevci v svoji prekipevajoči kulturi tako navdušili v nočni uri za vse lepo in blago, da so prešli celo na polje rokoborbe in se je izobražena elita kar v klopčiču zvrnila v jarek. Torej tudi jarki niso samo za proletarce. Včasih so gostoljubni tudi za druge. K. B.
% __________________________
Pobre2je pri Mariboru
Delavsko kolesarsko društvo na Pobrežju pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 17. septembra t. 1., popoldne na dirkališču na Teznu, medklubsko dirko. V slučaju neugodnega vremena v nedeljo, dne 24. septembra. Razdelitev daril zvečer v društvenem lokalu.
2* ioUka dec* kupujte it pd na SltonšUM&n tctyu Št. 6, lesovina JCjudsUc UsUochc d. d.
Fes ko ^evi
muhe
r fopoftcfO1.
AERQXON
zaponcem
Dokazano najboljši muholovec sveta. Se mnogo posnema, zahtevajte torej izrečro
i
LJUBLJANSKI
VELESEJEM
.LJUBLJANA V JESENI’ 2.—41. SEPTEMBSS& 1933
KULTURNA JN GOSPODARSKA RAZSTAVA
RAZSTAVIŠČE OBSEGA 40.000 m2 Jugoslov. veterinarska razstava. — Razstave .Slovenska cerkev, Misijonsko-etnološka in Umetnostna slov. Madon. — Razstave vina, sira in mleka, medu, zelenjave, sadja in semen. — Vrtnarska razstava dalij. — Razstavi goveda montajonske pasme 2. in 3. IX., in koz ter ovac b.—11. IX.   Gospodinjska razstava. — Etnološka razstava Timoške
pokrajine. — Industrija, obrt (špec. pohištvo). _
Konkurenca jugoslov. harmonikarjev 8. IX. — Zabavišče — Variete
Polovična voznina na železnicah — Popust na paroMih
Legitimacije se dobe pri biletarnah Putnika, vseh večjih denarnih zavodih, župnih m občinskih uradih.
Ptuj.
Novi odbor »Svobode«. Novo izvoljeni ■odbor tukajšnje podružniicie »Svobode« se je konstituiral kakor sledi:	Predsednik Ša-
franko Tone, namestnik Korpar Franc; tajnik Kojc Franc, namestnik Mikulec Franc; blagajnik Gabriel Franc, namestnik Menšili Anton; igospodar Sorec Valter, namestnik Komik Konrad; knjižničar Mikulec Franic, namestnik Čoh Avgust; prvi revizor Juršič Otmar, drugi revizor Kojc Franc. Odborniki: Murko Maks, Horvat Stanko, Horvat Marica, Vnuk Marica, Vinko Marica, Haggauier Fric in Gobec Ivan.
Izlet na Pohorje, na Mariborsko kočo in razgledni stolp se vrši idne 26. avgusta t. 1. z vlaikom, ki odhaja ob 17. (5.) uri. Vrnemo se v nedeljo zvečer. Kolesarji se zbirajo 'pri Dravskem mostu in odrinejo ob 3.30. — Drugi pešizlet se vrši v Haloze dne 8. septembra. Zbirališče v Petovijiskem drevoredu; odhod' cfc 8. uri zjutraj. Na izlet so vabljeni vsdl člani, da se ga 'polnoštevilno udeleže, Tudi prijatelji društva iskreno vabljeni. — Družnost!
Razno.
Kako se godi brezposelnim na Švedskem1. Na Švedskem', kakor tudi v drugih državah, je mnogo brezposelnih. Pri nas nimamo zakona, ki bi določal zakonito podporo brezposelnim. Na Švedskem uživajo brez-
poselni podporo, h kateri prispeva deloma država deloma občina. — Brezposelni samski dobi 35 kron, oženjeni mesečno 65 kron, kateri ima otroke pa za vsakega po 15 kron mesečno. Razen tega se jim da pavšal za luč, odgovarjajoča najemnina, katero plačuje brezposelni. S po-mbčjo društva brezposelnih dobijo ti tudi kruh in druge stvari, celo brezplačne listke za kopališče (2 krat mesečno). Podporo dajejo tudi ubož-m uradi v raznih krajih, kjer občine vsled prevelike brezposelnosti težko zmorejo te dajatve. Švedskemu kovinarju se je pred kratkim znižalo plačo od 4 do 6 odstotkov, vsled česar vlada velika nezadovoljnost. — Društvo kovinarjev je največja švedska strokovna organizacija, ki šteje nad 100.000 članov. — (Po »Senna-rinlo« iz esperanščine prevel J. D.)
Komunisti tudi v Kodanju (Ko-penhagu). Prošli petek je pri neki komunistični demonstraciji prišlo do izgredov. Manifestanti so nenadoma v najprometnejši ulici začeli razbijati šipe in ropati izložbe. Šele ko je došla policija na konjih, je mogla razgnali demonstrante, od katerih je veliko aretiranih.
V9
AEROXON
if
Za iolo TIVAR obleke.
To pot prinašamo za naše male prijatelje mnogo lepih stvari.
Dražestno Amerikan otroško Trpežno mornarsko obleko obleko Din 240'—	Din	90*—
Elegantno Kadet otroško obleko Din 210'—
Prinašamo lepe in cenene obleke za šolo:
Za naj mlaj še: Velikost 3—4 D.n 70 -, 90*-, 110*-Vellkost 5—6 Din 90 -, 110-, 130*-Vellkost 7—8 Din 110-, 130--, 150*-Velikost 9—10 Din 130--, 150-, 170*-Velikost 11-12 Din 150*-, 170-, 190-
Za dečke:
Din 200--, 220 -, 240*-
Za mlade gospode: Din 190--, 220--, 240*-290‘-
Športske bluze: Din 140*-
Bllža se začetek šolskega leta, a Vaš ljubljenec bo potreboval novo obleko. Prosimo Vas, da sl, predno se odločite za nakup, ogledate naše otroške obleke.
Primerjajte kakovost In cene.
Ako boste pri nas nakupovali, bodete prihranili mnogo denarja In napravili Vašemu ljubljencu veliko veselje.
Tudi za mlade dame prlnaSamo to pot nekaj:
H u b e r t u s za deklice Din 290—
Proti mrazu ščitijo naši dobri in topli:
otroški raglanl: Din 170--, 190-, 210*—
Raglanl za dečke: Din 290*-, 340*-, 390*-
Eieg. Boy plašči: Din 250*-, 320*-
in Baby plašči Din 230*-, 290*-.
Proti vetru, dežju In burji v jeseni ščitijo naši garantirano nepremočljivi
otroški Hubertusl Din 160*-, 200* , 240*-
Hubertus za dečke Din 260*—
TIVAR OBLEKE
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Adolt' Jelen v Mariboru.