# '.-H • (4. I A - --------- NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. uam A CJ Excellent medium. ... NO. 8a. I * • ••- -i: ! 'J1'. CLEVELAND, O. PETEK u. OKTOBRA 1912. f gmiiir JUJSrllMIIW M renske Dobrodelne Zveze, Čimdalje seboij množi število pristopajočih članov. DOMAČ DENAR. m i •» —Kakor nam je poročano iz glavnega urada, in kakor bo obveščeno v prihodnjem listu, napreduje Slovenska Dobro delna Zveza prav lepo. Povprečno pristopi vsak mesec nad 50 novih članov. Zvezino pre-enje je narastlo v zadnjem u za znatno svoto. Pred to mačo Zvezo je torej najlep-prihodnjost elevelandske ha-bine in od rojakov je odvisno, da se kojalu razširi in utr di da bo močna podpora vseh domačinov. Zveza šteje danes približno 600 članov in pričakuje, da se to število pomnoži do prihodnje konvencije do najmanj enega tisoča. Seveda, pri prvem začetku se ni moglo vse pravilno ukreniti, treba bo nekoliko spremembe pravil, tako da bo vsem prav, in Zvezal se bo razširila vsepovsod. Pri tako malem začetku pa že imamo tako lep napredek. In tako je tudi pravilno. Cleve-Iandska naselbina pošlje vsa ko leto skoro $35.000.00 ven v druga mesta, drugim Jedno-tam. Razne Jednote posojuje-jo denar na zemljišča rojakom, a v Clevelandu nimamo organizacije, ki bi lahko pomagala domačim ljudem, da bi doma-imeli od tega koristi. Zato je pa do8žnost vseh. da se čimbolj oklenejo Zveze in v pir letih bb tudi naša Zv*ža razpolagala s premoženjem, ki bo dovoljevalo domačim tudi ma-terijalno pomagati. Društev je dovolj, a predvsem se mora ozirati na domačo stvar, ker Cleveland kot prva slovenska naselbina v Ameriki, bi potem tako po številu Slovencev, kako* po finančni moči in organizaciji dosegel najlepše uspehe. Vsi na delo torej za domače podjetje. WKrivoprisežnik", ki je bil v nedeljo uprizorjen na cleve-landskem odru po dr. Lunder-Adamič, je kaj dobro vspeL Igra sicer ni globoke vsebine, • "ker snov, ki jo igra riše, se kaj pogosto dobi med narodom. A lepa je, ker je narodna. Društvo Lunder-Adamič vedno leda, da prireja lepe narodne *re, in pri tem prizadevanja je društvo vzgojilo že nekaj dobrih igralcev. Karakteristika bila sledeča: M'atija Krivo-jnik v osebi g. Jurmana bil prav kmečki možak z >rim nastopom, če pa rečje-\ da mu je včasih dialekt toliko spodletel, ne sodimo s slabo, pač pa želimo, da Jurman v enakih ulogah še nastopi, ker je dobra moč na Mru. G. Kenič kot njegov sin •an je pogodil pravo ulogo. Istotako dober je bil tudi Andrej Kinetovec v osebi g Gospod F. Urbas kot ki hlapec je znal svojo ulo-večje samostojnosti mu lanjkalo; vsaj veste, da so hlflici na kmetih jako tosni. Sicer je pa Urbas pri-tn za enake uloge. Gospa je bila izvrstna kmečka :a, in je svojo ulogo ča-rešila. Veronika, njena ija, ga. Močnikova je po-kot igralka, a v nedeljo od nje, posebno v prvem vendar malo več pričako-klci ali igralke, ki so odru že večkrat krasno re-ali .rešile svoje uloge, se ne tako kot začetniki. Ven-ilo moramo reči, v zadnjih petih sli-li Veronika prav izvr- m, rana. Prva predstava v sezoni je bila torej uspešna. Na svidenje pri drugi f) —Dr. Sv. Vida, št. 25 KSKJ priredi v četrtek, 28. novembra na Zahvalni dan društveno s veselico v Knausovi dvorani. —V naši naselbini se mudi že dober teden g. A. J. Trbo-vec, trgovec z zlatnino v Denver, Colo. Povedal nam je, da pri dobroti in okusu cleveland-skega vina pozabil je celo na usweetthearte'% dasi ima skrajno lepe besede tudi za nežni elevelandski slovenski spol. G. Trbovec nam je dobrodošel v uaši sredini! —V Clevelandu se je mudil g. Anton Mladič predsednik S. S. P< Zveze iz Chicago. Prišel je poravnat nekake zadeve pri krajevnem društvu omenjene Zveze. G. Mladič je jako navdušen tudi za slovensko sirotišnico in nam je povedal, da se novembra meseca vrši poseben shod v Chicagi. G. Mladič je odpotoval v Chicago v sredo opoldne,, ko .se je prav zadovoljno izrazil o naselbini, kjer ga ni bilo že dvajset let. —V četrtek se je vršila druga registracija državljanov, ki hočejo jeseni voliti predsednika Zjedinjenih držav. Prihodnji registracijski dan od sedaj naprej je v petek, 18. oktobra in drugi v soboto, 19. oktobra. Pomuite še enkrat, kdor se ne registrira v teh dnevih, ne bo smel voliti. Tudi če ste bili letos že registrirani, se morate dati še enkrat, ker sicer ne bo-dete volili. Državljani, na noge za vaše koristi! Kdor ne voli, pa je državljan, ta ni vreden, da ima papir, tako se je izrazilo že več sodnikov. Politični klub ima v torek, 15. oktobra velevažno sejo v Knausovi dvorani. Člani kakor državljani so prošeni, da pridejo na to sejo. Treba je vedeti. kaj je z letošnjim predsedniškimi kandidati. Državljani, pridite na sejo političnega klu-ba! -Narodna Dobrodelna Družba ima svojo sejo v petek, »8. oktobra v Knausovi dvorani Pri tej priliki se bo določila podpora revnim slovenskim otrokom, ki hodijo v slovensko šolo. ProŠeni ste vsi, da pridete. —V mestno bolnišnico je bil odpeljan Aleks Vidrfh iz Addison Rd, in Frank No-vak iz Hamilton ave. i —Slovenslca Nar. Čitalnica priredi 12. oktoibra v soboto zvečer zabaven večer članom, kakor tudi prijateljem Čitalnice. Kakor Ču)emo, namerava odbor presenetiti udeležence z! raznovrstnim programom. Zna-' no je, da deluje Slov. Narod. Čitalnica v splošno izobrazbo slovensTce naselbine in nadejati se je, da se Todoljubnost rojakov pokaže v čim večji udeležbi. Razven raznih zanimivosti] s»e bo vršila kakor običajno velika tombula, kjer bodo na mestu Icrasni dobitki. Želeti je, da vsak član prispe- Vojska je gotova. Črnogorci so prvi proglasili vojsko napram Turkom in napadli turško vojsko pri Podgorici. Turki so morali bežati pred Črnogorci. Apel kralja Nikolaja na ljudstvo. Druge balkanske države bodejo v kratkem proglasile vojsko. Grki in drugi narodi hite iz Amerike v staro domovino. Rusi so pripravljeni stopiti v boj za svoje slovenske brate na jugu. Angleška zbira brodovje v Sredozemskem morju. Bojijo se splošne evropske vojske va s kakim dobitkom, kakor tudi da se člani polnoštevilno udeležijo veselice —-Društvo "Svobodomiselne Slovenke", št. 2. $~t>. Z. ima v nedeljo, 13. okt. v Knausovi dvorani svojo letno veselico z zanimivim sporedom. Posebnost pri tej veselici bo velik kozel importiran iz Wyominga. Srečen, bo, kdor ga dobi. Sre-čolov z nad 200 krasnimi dobitki, šaljiva pošta in drugo bo mnogo pripomoglo k zabavi. —Hrvatsko društvo MPro-svjeta" uprizori v nedeljo, 13. oktobra - v Grdinovi dvorani krasno hrvatsko igro "Sokica". Ta igra je velike vsebine in ima stevi'no igralcev. Ze lansko leto se je enkrat uprizorila, toda na občno zahtevanje jo osebe so imele morajo letos ponoviti. Sloven- ki bi se radi seznanili ne-drama- PocLgorica, Črnagora, 9. oktobra. Črnogorci so včeraj na-poved'ali vojsko Turkom in takoj napadli močan oddelek turške vojske pri Podgorici. Princ Peter, najmlajši sin črnogorskega kralja Nikolaja, je oddal prvi strel na sovraižnika. To je bilo znamenje za splošen napad, in streljanje se je pričelo po celi, črti. Tekom pol ure so Črnogorci toliko napredovali, da so vzeli Turkom pet topov in Turki so se morali umakniti v divjem neredu iz gorovja Planinica. Črnogorski kralj Nikolaj se je podal svojimi sinovi in s svojim štabom v gorovje, da osebno nadzira vojsko. Glavni stan Črnogorcev je pri Podgorici. Kjerkoli se kr^lj pojavi s svojimi vojaki, povsod" ga ljudstvo navdušeno sprejema in ga priganja naj prežene Turka iz Evrope. Črnogorci so v prvem boju tako spretno postavili svdfl baterije, da so kmalu pri-MiHi tmškv artilerljo, da se je umaknila. Ravno ob osmih zjutraj je padel prvi strel. Godba je zaigrala narodno himno, in bojeviti ter hrabri Črnogorci so se z vso silo vrgli na duš-mana. Tako izvrstno pozicijo so imeli Črnogorci in tako dobro so zadevale njih puške, da so Turki kmalu spoznali, da je za man njih napor. Umaknili so se, da ne bi imeli še večjih zgub. Takoj ko so se Turki umaknili, so začeli za njim pritiskati Črnogorci. Sest tisoč Črnogorcev je zavzelo turške pozicije. Za pešci se je pomikala* artilerrja, in kmahr se je vnel drug boj pri Dečici gorah, kjer je prelaz, ki vlada nad potjo, ki vodi v Skadar Ob 2. popoludne se je tudi Tur kom posrečilo pripeljati več vojakov na obrežje skadrskega jezera in vnel se je splošen hud boj, ki je še ved*no trajal, ko je bila ta brzojavka oddana. iPrestolonaslednik Danilo je glavni poveljnik črnogorske vojske. » Turki se silno bojijo, če Črnogorci zasedejo mesto Ska-der, ki je važna postojanka z železniškimi zvezami. Essad paša hiti mestu na pomoč turškimi vojaki. Posamezni manjši boji se vršijo ob bulgarski in srbski meji. Velik oddelek bulgarske vojske koraka proti Drinopo-lju, kjer je glavni stan, in kjer so Turki zbrali večji del svoje moči. Kralj črnogorski je izdal na narod oklic, da mora takoj pod orožje na pomoč svojim zatiranim bratom. Turki koljejo Ifristijanske žene in otroke v Stari Srbiji. Črnogorci so hoteli oprostiti Srbe ,iz turške sužnjosti, in sicer mirnim potom, ker se pa turška vlada ni zmenila za nobeno prošnjo, je morala črnagora zgrabiti orožje in s krvjo odločiti, česar ji ne dajo prosto voljno. Dosedaj se je vršilo vse častno za Črnogorce, ki so se radi odzvali pozivu svojega kralja, in s pomočjo bratov Srbov in Bulgarov, ki so čnji-gori takoj ponudili svojo pomoč. Kraljeva proklamacija se ne raditega, ker so ošabni, pač pa ker so prepojeni s sveto mislijo, da naredijo konec turškim nasilstvom, katerim so izpostavljeni danzadnfvom njih bratje. Evropski diplomatje pričakujejo vsako uro f^jročila, da napove tudi Srbija infBulgarija vojsko Turkom. Potim se bodejo vse čete združile in vrhovno poveljstva prevzame bulgarski cesar Ferdinand. Vojaštvo vseh treh držav bo skupno in edino nastopilo proti Tur kom, ker le tako morejo pričakovati kaj uspehov. Turki imajo v Evropi mnogo več vojaštva kot združene balkanske države.. Evropski diplomati so pa poleg tega v groznih skrbeh, ker pričakuje se splošne vojske v Evropi, če razmere na Balkanu kmalu ne postanejo ugodne. Italijani bi skoro pomagali Črnogorcem, kar bi jim pa Avstrija zamerila in lahko začne Italijanom nagSjatl lfcusl so tudi skrbno na straži za svoje in za balkanskih držav interese. Veliko besedo ima seveda Anglija, ki je zbrala veliko svojega brodovja pri otoku Malta, ki ima zapečatena povelja. t)i-plomaitje delajo n^ vse kriplje, da pride do kakega sporazuma, toda kakor je videti, je vse prepozno, ker balkanske države so trdno odločene tepsti se \& Turkom do zachije kaplje krvi. In ker evropske države vojske ne morejo preprečiti, pa se vsaj trudijo, da ohranijo mir medseboj. Velika kriza pa nastane na vsak način. če balkanske države zgubijo vojsko, tedaj je Rusija za vse slučaje pripravljena, da nikakor ne zapusti svojih slovanskih bratov, da bi jih Turid zatirali in diktiraH pogoje. Cpe pa bodejo balkanske države zmagovite, tedaj bodejo evropejske velespe takoj padle na ^určijo in hotele pograbiti za sebe, kar bo Se ostalo. Ta vest izvira t z najboljgega drplomatičnega vir«. \ ■Srbija je naznanila evropej-skim oblastem, da je vse prepozno za intervencijo, rn da v dveh dneh sama napove vojsko Turčiji, to pa račfitega, ker so Turki mobTTrzjraTi svojo vojsko in jo poslali proti meji Srbije, če se te vojake zidružijo, tedaj imajo Bulgari, Črnogorci in Srbi skupaj 600.-000 mož in J ti rlc I nad milijon vojakov, vendar slednjfh ne morejo porabiti vseh,1 ker Turki potrebujejo povsod močne posadke, da se obdrže v raznih provincijah. Angleški poslanik v Carigradu se je izjavil, da vojske ne more nobena sila zadržati. Francoski listi pišejo jako pesimistično in svarijo vlado naj ne pošilja vojakov v Maroko, ker potrebovala jih bo prav kmalu na Bolganu. Evropske borze že padajo. Cena raznim delnicam je padla od 2 do 8 točk. Banke hranijo denar, nekatere so it zaprle svoja vrata. Srbi iščejo denarni kredit pri Francozih. Če se vojska raztegne bi potrebovali nad 200 milijonov do-' rjev. Cene živilom Časopisi tožijo. Lepa predstava. Večji časopisi so se združili, Sijajno uspela igra "Domen" V Breezy Hill, Kans. je rojak da nohiiain nnvn nnfttnn Trifrlan I ____m.__•!• da pobijajo novo poštno postavo glede "mučenja'' časopisov.. TOŽBA VLOŽENA. New York, 9. oktobra. Ugledni newyorski trgovski list "The Journal of Commerce" je vložil tožbo proti poštnemu diirektorju Zjedinjenih držav in groti vladi Zjedinjenih držav. Kakor znano je kongres 24. avgusta 1912 naredil novo postavo, ki zkhteva od vseh Časopisov, da morajo dvakrat na leto priobčiti imena urednikov, lastnikov in glavnih vodij, kakor tudi imena vseh delničarjev, povedati, koliko je število njih naročnikov in podati še druge stvari, kakor jih zahteva postava. Omenjeni časopis dolži vlado, da ie izdala nepostavno postavo. Vložena je prošnja, da se poštnemu ravnatelju prepove izvajati dotično postavo glede časopisov, dokler se stvar konečno ne reši. Vso zadevo vodi ameriška zveza časnikarjev. Tožba proti vladi je bila vložena pri zvezinem sodišču. Obtožnica pravi, da je 25.000 časopisev v Zjedinjenih državah neposredno izkoriščanih glede te nove postave. Toži-telji pravijo, da ta nova postava ne prinaša nobenega dobička vladi, pač pa ima, vlada radi te odredbe m nogo1 stroškov, ki jih dosedaj ni imela. Nadalje se zveza časnikarjev ostro zavzema za to, da ni treba vsakega berila, ki je plačan, naznaniti "oglas". In poleg tega, kdor se pregreši proti tej postavi, je obsojen brez sodnijske obravnave, kar je očitno kršenje svobodščin ameriških državljanov. * Tožniki pravijo, da si je kongres vzel preveliko moč nad časopisi. Kongres je vzašel predaleč. Vsi časopisi z zanimanjem pričakujejo, kako se izteče ta pravda proti zvezini vladi. Želesračarska stavka preti na dramatičnega dr. Triglav v Joiietu v korist si-romainim otrokom. ' IZ BARBERTONA. Joliet, 8. okt. Izobraževalno in podporno društvo "Triglav" je priredilo v nedeljo, 6. oktobra prav dobro uspelo veselico in sicer dvakrat, ob 2. uri. popoldne in ob 8. zv. V sporedu so bile pevske točke in zanimiva petdejanska narodna igra "Domen". Moški in mešani zbor je kaj lepo zapel tri krasne slovenske pesni, kakor "Triglav", in "'Na dan" od Aljaža. in "Naša Zvezda" o -i.—1 - dVuštva. Objednem se pa bo tudi vršilo blagoslovljenje nove zastave. Igra, ki jo je priredilo društvo "Triglav" je bila dobro obiskana. In zakaj tudi ne bi bila ? Saj je bil vendar ves dobiček za revne šolske otroke. J. Živetz, zastopnik. Barberton, O. Cenjeno ured-Pottarlna J« vfttata pri tab ivotah. ništvo. Že dolgo nisem niče-avota popolnama sar poročal iz naše naselbine v hranilni nes imam poročati žalostno udeležujejo sej. Sftihodnja 1 Ja najpriMčnaja vest, da je neizprosna smrt po- se vrši v nedeljo, 13. okt 1 -pHp če pride društvo do tega spoznanja, da obrne lastni dbbiček v korist ubogim slovenskim otrokom, tedaj je tako društvo vsega spoštovanja vre dno in naša narodna dolžnost je. da se tako društvo z vsemi močmi podpira. Kaj pa je na redil "Amerikanski Slovenec"? Ni bilo dosti, da je popolnoma molčal o taki predstavi v Jolietu v prid slovenskim šolskim otrokom, ne, to farizejem ni bilo dovolj. Pač pa so z vso Filo nastopili proti taki predstavi, od katere imajo korist "katoli&ki otroci" in se je celo izjavil, da Ij-udje za take dobičke in koristi slovenskih otrok "šparajo". Tu imate farizejske duše vsej jih nagoti! Toda kako so bile tepene! Dvorana, kjer se je vršila omenjena igra korist ubogim slovenskim otrokom. je bila dvakrat na dan nabito polna, in s tem je jo-lietsko občinstvo slovesno de monstriralo proti hujskanju in farizejstvu katoliškega lista ka kor je "Amerikanski Slovenec prav! Take hočemo ■ sti, da seH®™* Nihče ne govori bolj razločno kakor oni, ki molči. * * • Mi vsi ljudje na svetu dobimo plačilo za to delo, ki ga opravljamo, samo samim sebi •tega nečemo priznati. * ♦ < ♦ Kdor nima ničesar, misli da ma veliko, ker gleda premo-ienje svojega bližnjega. Lenuh, a je, do kdor se ponuja, se rad kttja in ravnotako je bilo v tem slučaju. Omenjeni gospod pokrepčal si je po predstavi dušo s krožnikom okusnega "golaša" in odšel v temno oktobersko noč. mene pa e pirstif tujca med množico zalih cvetk in Mestecih solnč-nih žarkov. Verjemite mi g. urednik, še danes ko Vam to Dišem me lomi kurja slepota in zobe mi silijo v oči, pri samem spominu na blesteč* solnčne žarke". Tisti vtčer pa sem bil tako zaslepljen, da sem Išfredoc domov na 38. cesto, zašel za cela dva bloka. Polom-jenega srca in zveriženih mi-slij domov prišedši, sem vzel roke knjižico, da si na ta način vsaj nekoliko umirim razburjeno valovje srca in prvo kar sem ugledal, bil je oni večnokrasni verz: "Oj zlata vinska kaplja ti ki srce nam jasni mladi! Če človek ne bi te imel kako bi bil kedaj vesel! Za čašo vinca rujnega Pošten kristjan življenje da! No, sem rekel, če sem ga polomil pri cvetkah solnčnth žarkov in sweetheartih, ostane mi še "zlata vinska kaplja" in preskuŠevanju te se hočem vzanaprej še bolj verno posve titi kot dozdaj. Da vam po pravici povem, v tem mojem novem poklicu sem pa mno go bolj srečen, kot pri cvetkah. Znašel sem že mnogo studencev tekoče srčne tolažbe obliki "'zlate vinske kaplje" in še precej jili upam najti. Seveda, tako preiskuševanje ni tako enostavna stvar, kot bi si kdo mislil, delo je naporno in vča si je treba delati tudi "over-. kakor sn pa delale ti- Clevi velandske A se ena onih znameni-traih vinskih preskuševalnic in tje me je zanesfa pasja noga nekega večera. Ko smo poskusili par kozarcev tistega ''od zida", naigali smo si smodke in smodčice, ter se zatopili v strokovnjake pogovore, ka-koršnih so zmožni le veščaki preskuševalci. Sedeli smo na klopici "globoko v vinski kleti" in poslušali netfeško melodijo mošta, ki je curel iz tre-bušasti,h stiskalnic v še bolj trebušaste sode-velikane, od svežega grozdja puhtel je pri kranjske železnice so pričeli v zadnjem času zopet trumama zapuščati delo na progi. Vsled neugodnega vremena nisO pre-teČeni teden skoro nič zasluži li ne prihranijo si tudi nič, ker tisto malo Jcar dobe, sproti poženejo za "jeru", drugi bolj pametni pa odpošljejo, kar si lačnim ustom pritrgajo, svojim revnim rodbinam domov. Ponekod je delo moralo popolnoma prejenjati. V konkurzii je trgovec Jurij Mravlje v Gorenjem Logatcu. Kam zabrede pijanec? Oče jeten vonj in dobri vinski du- Zupančič iz Prečne je zapustil hovi vpisali so srečo in vese- sinu Francetu nad 40.000 K lje v naša srca, s tako ljubez- vredno posestvo ** nfjivostjo, da nas je šele "ki-kireki" nikdar ugnanega petelina spodil vsacega v svoj wigwam. Predno sem zaspal, napisal sem še sledečo uradno izjavo: Vino je izborno, brez pege in maroge, sladko in zapeljivo kot prepovedan sad, čisto kot otroška soUza in zdravo kot nebeška rosa. Ono je najplemenitejši produkt države Ohio, akotudi spominja nekoliko na Californijo: ozdravi vse bolesti in zaceli vse srčne rane, ako niso smrtne. Prisegam (pa ne po krivem) pri vseh zalih cvetkah cleveland-skili (bogovi naj jih ljubijo, ker jih mi ne smemo!) ko bo divjala strupena zima preko France Ztr-pančič se je nato oženil in priženil z dobro gospodinjo Marijo pesar vred tudi nekaj dote. , Začel pa je prepogosto zahajati v Novo mesto in zaosta jati po gostilnah. Vinski bratci so ga kmalu spoznali. Spoznal se je tudi s kartami in tako zabredel v dolgove, kateri so vedno bolj rastli. Studilo se mu je delo in zato je oddal posestvo ženi. Ta se je mučila z os-mimi otroki noč in dan, da bi ohranila domačijo — mož pa je le pil in pil. Prišli so pa upniki in zahtevali plačila dolgov. Tako je prišlo, da M imelo biti posestvo dne 27. sept. cenjeno. To pa možu Francetu ni bilo všeč in je za- snežnih coloradskih hribov, se- čel prodajati .in Sekati les po del bo Tone ob večerih pri gozdu in ker so se upniki zba-gorko zakurjeni peči tam v li, da jim na ta način ne bo čevljev vznozju 14 tisoč čevljev visokega Pike Peak-a. srkal ruj-no ohijsko vince in mislil na elevelandske kfeti in stiskalnice, zale cvetke in ''solnčne žar-ce" in tudi na "Californijo" na obrežju Erie jezera. Ant. J. Terbovec. Iz stare domovine. KRANJSKO. nič ostalo, so dali oba Zupančiča pri okrožnem sodišču zapreti. STAJERSKO. • Drobne novice. Iz Maribora. Tukajšnja gimnazija šteje ob začetku letošnjega šolskega leta 17 razredov in z ravnateljem 31 rednrfr* učnih moči. Vseh dijakov je 611, samo v .slovenskih paralefkah na nižji I Dalje na 3, strani 3. colona. Povudenj podrla most. Krka je vsletf neprestanega deževja tako rrarastla, da je zrušila p rov i zornim most, ki so ga zgradili f Val ti vasi v svrho zgradbe betonskega mostu. Vkljub temo. da 50 most prejšnji dan uffrteztfr s težfcim kamenjem. nt?»biT kos narastft Krki, Brzojarmo je Hwfo obve-*čeno o nesreči jhrparrstvo v ! Kostanje veil da sc zavaruje piroti eventuertnii nezgodi. Toda (F® Kostanjevice nI priier rtoben kc*s podrtega mostrr, ker je vse% Krka prejie naipfavifa na bregove, škodo v Varfti wasi cemjo nekaj nak 6000 K. Ta neprijetni slučaj: se spbsjlr rre bi pripetil, če bi zactfi z g^racfrrjo mosta vsaj poleti,, ne pa setfaj, ko se že bliža zim«. Krvna os ve ta. Kakor je le znano, je prišel dne 27. avgm-sta okoli osmih zvečer porf kozolec Jožefe Brozovic prenočevat cigan France Gril 9 tremi ženskami. Ženske so o'stale pod kozolcem, G'ril pa je odšel še v bližnjo gostilno, odkoder se je pa kmalu vrniT, pa je bil ves preplašen in preipaden. Povedal je le, da je vicfeF v gostilni nekaj tujih ciganov. Okoli desetih zvečer sta prišla pod kozolec dva tuja cigana, ki sta bila zeleno oblečena. Skočila sta k Grilu in ga udarila z besedami: "Zdaj smo pa skupaj, zdaj nam pa ne nitdeš!" Eden ga je udarit s palico po glavi, drugi pa vsekal s sekiro v hrbet. G'ril' se jima je iztrgal in zbežal s svojo babo Marijo Petan in svojfma hčerama Jo-žefo in Berto Ful v Brozovi-čevo hišo, kamor so se zaklenili. Oba napadalca sta klitala na pomoč. Prišel je še ervstar cigan »in vsi trije so vlomih vrata v hišo, obklali Jožefo Ful. izvlekli Grila izpod poste lje in ga toliko časa suvali z noži. da je izdihnil. Dolgo niso vedeli, kaj je bil vzrok strašnemu uboju, zdaj pa se je menda pojasnilo, zakaj so Grila napadli. Izvedeli so. da je rekel napadalec, predno se je lotil Grila: "Pred par leti si ti razrezal in razkosal mojega brata, danes bom pa jaz tebe." Po teh besedah soditi, se izvršila n krvna os DOBRO DELO PO NIZKIH CENAH, TO JC NAŠ NAMENI' ČISTIMO: •Č"*"" $1410 "srl-^si-flo Moike hlače__ Či pridete domov bolni, 6e glavobol, bolečina v prsih, grl mm mL.! ■ oDoiice za nem teanovT I a ia Dr. Rictiterjev PAIN-] poznano staro domače zdravilo vas reil bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Val predpisi so natisnjeni na omota. 25o. in 6O0. steklenice. čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naie imer r. AD. MCHTBft ft CO., t IS PmH St., N«wYork. I9.Y. f% Dr. RkhtcrjtT« Gongo Plim« »UJtejo. (Um. tU M*.) ^■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■MIMi C 2D ' C ENTIRELY NEW 9E3 CIGARETTES Be asm. IO. SE PRODAJAJO POVSOD. Poskusite eno škat|jo in prepričajte se Satenasti ptkfcl hi cvttlk* delajo Up« blažim. ' P. UONIUARO CO. J. S. Jablonski, SLOVENSKI FOTOGRAF. «122 ST. CLAIB AVE. N. E. Izdefaje slike za ženit be in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. KDOR HOČE DELA ^ $1.25 ' $1.00 kikle 50-75c DELO JE GARANTIRANO PRVE VRSTE. EAST MSS L CENT. SS4S K. ftslwuo islcat 111 pripeljemo na dom. IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CENAH. F. H. Mervar, 1336 EAST SStk ST.. f f iVHSl ZOBJE!; « , . » ' Najboljše zobozdravmštvo, J J katero pismeno garantiram ■ f PO NAJNIŽfIH CENAH. • I I BREZ BOLEČIN. f i Dr. I. S. Rubin \ I P m k Dere zobe brez bolečin. if 11 • i I m" Veli 1st Slovensko - AngleAkl Tolma« "Si d« k bo hhko In hitro brem utitel« priotil |«ngl«Minr. Knjig« obitftilor. an|l. runo* or it f Mkdanio potitko, n .vodila s« H|l. piufo, ipliOTink angldlklhi ftoem In kako ac ooi(u» amerlkanahl dri*f|jNa. Vrhu tega ima doadu^najve&tl alov. Mg). In angl. »k)». alovar. KaJIga trdo In oknaao v platnu reiaa* (nad 880 atradl) «t»M 89 00 In ac dobi pri: V. J. KUBELK A, W W. IS St, Nwr Twk, M. T. g ---.--..---------------. .-----... _ m...------lk J Bdlno lti tiajve^e aaiolntfttTO tloT.anfl. In ramlh ilor. knj Pilite poetnik. ^ "i.1.,.....J "'.'."-iL-^-1 'L'1!™!*'* ."■ ■ ENSKEMU OBClNSTVuj 3mF Naznanjam, da nam v zalogi svetovno znano "PACKARD" ČEVLJE, ki so najboUie vrtte in kakovosti. Zahtevajte to Čevlje, kadar hočete imeti i • dobro In trpežno blago Cona jo vredna vašega denarja. Te čevlje so v zalogi samo pri slovenski trgovini s čevlji. FRANK GORNIK, 6117 ST. CLAIR AVE Tovarna, ki izdeluje te čevlje, ni v zvozi t trustL Ako enkrat kupite te čevlje, jih bodete vedno zahtevali. ogenj i Zavarujte se proti nezgodami Pri ■lorenakem ajavaroval Kje? Zavsrnjsm bito, pofclitTo. tteklane Up« (pUts gltas) (^toclt) TMh vnrt. konj«, tmot«, t«r sploh m tujec zavarovati. POSEBNOSTI zavarovalni polici. v«tja tudi kadar ta ta koluti rti 'emr *i št. 3. Jos Kalan c. Št. 312, John Meden c. št. 389, znaša 93.000 K. Delo je dobila Frank Belaj c. št. 484. _ družba za električno industri- Drusi mesec suspendirani j° v Weizu. Izvršitev hišnih ^^ inštalacij in prevodov elektrike Pri št. 1. Fr. Gettlichar c. št. 18, Karol Hren c. št. 182, si je občinski sv^t pridržal. tt_, - . ^.m — Tri leto ječe za 20 kron. — Mat. Urh c. št. 314, Fr. Gril c. št. 523. iPri št. 4. Ivana Roje c. št. 114. ^ Izobčeni. Pri št. 1. John ,Tekauc I c. št. 235, John Tekaiic II c. 3t. 236, Al. Tanko c. št. 375, Jernej Šlogar c. št. 518. ■ 2 Pri št. 2. Mary Kužnik c. št. 333. jnV^f^.f.,r g? * V-'' ^■ ^i'• : i iSBH :-if Zopet nazaj sprejeti. ^ v - - Pred graškim porotnim sodiščem je bil obsojen dninar Karel Pigel zaradi ponarejenja kreditnih papirjev na tri leta težke ječe. Hudodelstvo so zakrivili na ta način, da je 20 kFonski bankovec v žvepleni kislini 1n vodi iimel in ga* razpolovil. S tem j6 hotel pridobiti 20 kron. Mož je dejanje K dr. št. 1. Anton Oštir c. št. 7, Jos. Preskar c. št. 57, John Lustik c. it. 61, John Lončar c. št. 77, John Cvetkovič, ... . št. ;8, John Petrovčič c. št. 98, John Horvat c. št. 104, John Pnz,nal P0^1' K f^'1 Gabrenja c. št. 157, Al*. Zaje c. št. 212, Ant. Jamnik c. št. to ,le..vs ed Kot dn,nar 353, Fr. Fink c. št. 380, Al Brulc c. št. 509. fsfuzi dve ,krom. 20 v,n' na 0 . , . A v . . _ .. _ , , .. . dan, ima družino in mu je po- c it o , S " C" '34°' Podfebnikar lcg. ohMo ^ ye6 ^ c. s 507. * v j f f ' * . Kot soobtožehka je bila pred Pri dr. st. 6. Anton Gobokar c. št. 4^7. a— a- • - sodiscem tudi njegova zena, Pn dr. št. 7. Jakob Fortuna c. št. 458, Jos. Poles c. št. 459 ki je potyorjeni bankovec hc^ Jos. Furlan s. št. 468. Mike Pečjak c. št. 474, Jos Berkopec tela menjati v neki trgovini, •c. št. 238, Anton Nagode c. št. 528. ( Moč je prosil porotnike pred Novo pristopili. - odločitvijo na kolenih, da naj r r se ga usmilijo. Porotniki so K dr. št. Fr. Valenčič c. št. 565, And. Mikolaj c. št. $66, krivdorek z 10 glasovi potrdili, Fr. Stokar c št. 567, John Valenčič c. št. 568, John Jerše c. št. ženo so pa enoglasno oprostili. 569, Ant. Sajovic c. št. 570, Mat. Kleemenčič c. št. 571 John Sodišče je obsodilo Pigla na Meše c. št. 572, Leop. Sever c, št. 573. | tri leta t^žke ječe. K dr. št. 2. Rozi Stemberger (otrok) c. št. 574, Helena Mali c. št. 575, Ana Blažič c. št. 576. K dr. št. 3. John Ktfrdiš c. št. 577. K dr. št. 4. Ivana Roje c. št. 578. Ivana Gornik c. št. .579 (otrok), Jožefa Sajovic c. št. 580, Ana Lenče c. št. 581, Gorjanc c. št. 582, K dr. št, 7. Frank Petek c. št. 583, Fr. Kaušek c. št. , Jos. Kaušek c. št. 585, John Budna c. št. 586. Za namestnika, odstopivšega II. porotnika Ant. Bencina, Mali oglasi. Oh, moja glava. Ljudje, ki ne vedo kako je bil dne 26. septembra potom splosnega glasovanja izvo.|treti^vobol, veliko trpijo.po SJ- na njegovo mesto br. John M^jzelj dr. št. 1. nepotrebnem. Ko vas drugic ttj 4 • m . . .. — . . glava boli, vzemite Severove ^^ Brate tajnike in sestre tajnice S. D Z. se prosi da naz- prašk ,avobo, ($e . - uan.jo takoj na g 1. urad volitev novega odbora ali spremembo Wafers for ^eeadache and pn ^dbornikdi. Neuralgia). Vse vrste glavobol Bolniška podpora se nakazuje dvakrat v mesecu in sicer se vdajo njihovim učinkom, dne. 10. in 25. Prodajajo jih vsi lekarnarji Člani nad 40 let stari se morajo izkazati z uradtiimi li- Cena škatljice — 12 praškov »linami, drugače se jih ne sprejme v Zvezo. 25 centov. Izdekrje jih W. F. Sestre in bratje, agitirajte povsod za S, D. Z. še enolSevera Co" Ccdar J* leto dni kar se ima vršiti II. konvencija S. D. Z., da bode-,-mo takrat imeli 1000 članov sedaj jih je približno okrog Ta.J dobi 10 moi ** & 500 članov. Pokažimo se, da tudi v Clevelandu živitiio, kerokenj. Vzamejo se naj-* Clevelnd-a gre rrtnogo denarja v druge mesta. Zakaj bi pa v raje on!' kl imai° kaJ Clevelandu ne ostal! torej na noge, deFujmo složno za proč- DgJas,te se pn The Cleveland ' naše Zveze katera bode v ponos nam in vsem Slovencem W,nd£v Clcamng Company, 'leVeland. Fr. «udovernik, tajnik. 1004 PrMpect ave. (83) Takoj dobi delo 5 močnih mož v solarni. Stalno delo. Ogla site se pri Union Salt Co. Addison Rd. in Lake Shore Ry. blizu 55. ceste. (85) Naprodaj so dobre hiše, ki imajo kanal, vodo, plin in ve like lote na 80. cesti. Cene so po $1750, $1800, $2650 $3300. Dober lot na Union ave blizu slovenske cerkve v Newburgu. Natančneje poizvedite pri Ig. Vidmar, 3318 E. 80 St. (84) Naprodaj je saloon radi družinskih razmer. Saloon je na lepem prostoru med samimi Slovenci in Hrvati. Vsak kdor misli saloon kupiti, naj pride pogledati, da se prepriča. Saloon je na, 15820 Calcutta ave. Collinwood, O. stop nyyi. Tudi dvorana s saloonom, ki veliko pomaga pri saloonu. Val. E. Dragan, 15820 Calcutta ave. Collinwood, O. . (82) Opremljena soba se odda v najem. Vprašajte 891 E. 70th St. Brez hrane. (82) Preselitev. . Naznanjam, da sem se preselil iz* 1158 Norwood Rd. na 1134 E. 60 St. (Lyon), vsem svojim naročnikom se priporočam. John Znidaršič, slovenski krojač. (82) CANDLER'S COAL CO. Tu si lahko prihranite denar pri premogu, pesku, pepelu in opeki. Imamo tudi vozove na razpolago za vsa prevažanja. Telefonirajte Park 209 W. Ns&flirad je 16311 Sa-ranac Rd. Collinwood, Ohio. "Brick Yard". (4) En fant ali dva se sprejmeta na stanovanje brez hrane. Poizve se v uredništvu. • (82) Pozor Slovenci! ^'^^fcjflŠ-l' • >V- ''h '' iHg&t' Naznanjam, da sem otvorila novo trgovino z modnim blagom na Saranac ave. v Collinwood ter se priporočam za obilen poset. Dobro blago, točna postrežba. Se priporoča Fran-čiSlfa Svetek. (8a) Slovenci pozor! Naprodaj je velika, zidana, dvonadstropna hiša, zraven drugo zidano poslopje ter lesena hrša z velikim lotom. Tri trgovine v hiši in gledališče premikajočih slik,, zraven pa še osem stanovanj v hiši. Vsak mesec prinese renta $400. Kupec ima vsako leto 8% čistega pa ima vse stroške plačane. Proda se, ker lastnik zapusti mesto, ker odide na zapad v zlate rudnike^ Poizvejte pri August Kaušek, 6204 St. Clair Ave. St, 80.x S. S. CO. 3 Direktna voinfa aee>«3 New Yoriton la ' A»«tr«>"OgTeko NIZKE CBNB. J Fina podvorba, električna ;: luč, izvrstna kuhinja, pros- • > to vino, kabine tretjega razreda na Indiji Kaiser Prans j h| Joseph I. in Martha Wa-h; shington. Govorijo se vsi * avstrijski jeziki. Kompasa ima sledeče dTortjftkc: Kaiser Franx Joseph t, Martha ♦ Washington, Laura, Alfca, Argen-*! \ tina, Ocenia, in nor« ladije mfc d«lajo. Za vse podrobnoeti ae obr- ; ■ nite na generalne agente. Phelps Bros. & Co. i i " ' " "7 - I- 2 Vashiaftoa St New Ysrfc, N.Y. :: all pa na pri inane agente v Z. D. in Canada lQOOMObitc p0 lekarnah in gu- I 'iS"^ M ponarejanja. Pravo Kneipovo gree- , »m« na vsaki steklenici natisnjeno sliko, ka- » ™ & vidite tukaj zgorej. Ako ga vsi gostilničar ali » JekartMr se nima v zalogi, pilite nam, ker smo oh 1 edini ghvhi* založniki in razprodajslci Knezovega vina. 1 ^>rva Slovennkw družba ! Š OHIO BRANDY DISTILLING £ 6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio w 11 y U111 4111 n > 11111 nil štrumente v usta, ker to je nevarno. Moj utad je čist v vgeh zdravstvenih ozirih. Tukaj ictn ie tri leta in imam se V««elje za dolgo Jet, ker se ne Silim vsako leto. Torej je moja garancija tako dobra kot zlato. Nikar se ne pripustite preslepariti, da so drugi zobozdravniki moji tovariši, pač pa glejte, da ste v slovenskem uradu, kjer se vam prav postreže. Tu so vaši- ljudje. Preiskava zastonj. Zobe deremo ; brez bolečin. Najnižje cene v mestu, najbolje delo. Množica našega dela je J naš najbolji oglas. Vprašajte svoje sosede. 2enska ; izkušena postrežba, govori z vami slovensko. Za vse bohtifee izven mesta do 100 milj, plačamo mi vožnjo. Delo garantirano. DrJ.A.Kalbfleisch White Cross zobozdravnik. St. Clalr-av. Odprta od S. do S, V ' JOSIP ZELE, SLOVENSKI POGREB-NIK IN TRGOVBC. Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti vsaki priliki, fl (Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finifi kočijami, tf Zaloga pohi železnine, posode, barve stekla Rd. Oprto noč in dan. JOSIP ŽK1 JE 6108 ST CLAIR A1 Naprodaj je grocerija in ines-hlM!fl H UMI! IT!TTTTTTTttTTITI 11IM1 ffllfrljprr niča, ki proda blaga vsak me^j sec za $1200. Na Superior ave. I med 43. in 47. cesto. Oglasite se pri Geo. Travnikarju, vogal St. Clair in E. 55th St. *, (&)[ . m Naprodaj je ' JOHN GORNIK. ' il noklonjenost vseh. Iz ven se je razširili nje- "»»3»* J? goniti. Gla- glas med hjnidi, in nekateri ga imeli radi njegove velike nosti celo za Čarovnika, kar pa bilo sicer v onih časih pogosto. ilo je torej na Kvasimodo-vo nedeljo, ko se je vračal od e, ko je videl stati okoli e postelje .gručo starih i, ki so se pomenkovale o najdeircu. Približal se je mali stvarici, ki je bila toliko sov-raina in grožena. Otročja za-ost, grdoba in misel na svojega mladega bratca in misel, da če umre to malo bitje, umre lahko tudi njegov nežnni bratec, vse to je vzbudilo v njem usmiljenje v njegovem srcu. Vzel je dečka in ga odnesel. H:'' I Ko je spravil otroka iz vreče, v kateri je tičal, se je prepričal, da je to bitje res grdoba sama. Uboga stvarica je imela veliko bradavico preko levega očesa, glava mu je bila blizu priraščena truplu, noge so zverižene in prsna kost je itrlela naprej. In ta skrajna grdoba je le še povečala usmiljenje Klavdija Frola. In obljubil je sam pri sebi, da vzgoji tega dečka radi ljubezni do tvojega brata. Krstil je adoptiranega otroka in mi* dal ime Kvasimodo, mogoče iz vzroka, ker je bil najden na nedeljo Kvasimodo. Tretje poglavje. Zvoni kar Notre Dame. In sedaj, leta 1482. je Kvasimodo že precej dorastel. Na prizadevanju njegovega očima je opravljal ze več let službo zvonikarja v katedrali Notre Dame. Klavdij Frolo pa je po" stal medtem arhideakon, za katero sHižbo se je imel zahvaliti gospodu Beaumontu, škofu pa riskemu, in ki se je zopet imel zahvaliti za svojo škofijo Oli-vierju Daimu, brivcu kralja Lludovika XI, po božji milosti kralja, itd. itd. itd. Tekom časa je postala naj-zveza med zvonikarjem in c vi j o. Iz človeške družbe bil za vedno pregnan radi lanja svojih In ko je odrastel ter je pr vič prijel za vrv* da zvoni, tedaj je čutil kakor oče, ko prvič čuje svojega otroka spregovoriti besedo. In takd se je malo po malem njegov -duh razvijal z duhom cerkve. Tu je živel, tu je stanoval: skoro nikdar ni sel ven, in konečno je sam prišel do prepričanja, da je del cerkve. Simpatija med staro cerkvijo in med njim je bila tako globoka, da se je je držal kakor želva svoje lupine. Skoro ni potrebno povedati, kako domač je postal s celim ceikvenim poslopjem. Ni bilo globočine v cerkvi, da je Kvasimodo ne bi pretakal, nobene visočine ni bilo, kamor on ne bi splezal. Večkrat so ga videli, kako je plezal po zunanji strani zvonika, kakor kuščar na navpičnem zidu. Teh velikanskih stolpov se Kvasimodo nikdar ni ustrašil. Tako urno in varno se je gibal v vratolomnih višinah, da se je zdelo, da je zvoniicar ukrotil oba stolpa. Enak je bil tudi njegov dušni položaj. Kvasimodo }e bil rojen z enim očesom, grbav, hrom. Klavdij Frolo ga je » najvejim trudom in z največjo potrpežljivostjo naučil govori usodno. Ko je postal star šti- sovi in jeki močnih in teških zvonov, so pa tako upljivali na njegovo uho, da mu je počila ušesna mrena in postal je gluh. Edina odiprtina, ki jo je imel, da občuje s svetom, je bila za vedno zaprta. In ko je zgubil posluh, je zgubil objednem tudi edini žarek svetlobe in veselja, ki je še vladalo v njegovi duši, ki je pa bila sedaj zaprta v popolno temo. In zguba posluha je tako upljivala nanj, da jč sklenil, da tudi ne govori. Samo kadar je bil sam s seboj, je govoril. Radovoljno si je zavezal jezik, s katerim* se je Klavdij Frolo toliko trudil, da bi ga razvezal, No in kaj se je on sploh brigal za svet. Njegova katedrala je bila dovolj za njega. V njej »je bilo stotine mramornatih kipov, s kralji, svetniki, škofi. Ti kipi se mu niso smejali v obraz, kakor so imeli ljudje navado. Kipi, ki so predoči-vali hudobne duhove, mu še niso naredili nikdar nič zalega. Svetniki so bili njegovi prijatelji in so ga blagoslavljali, hudobni duhovi so bili njegovi prijatelji, ki so ga varovali. Imel je navado, da je klečal in se plazil cele ure pred svetni-kovimi kipi in se z njimi pomenkoval. Če je pa kdo prišel blizu, teda, je stekel proč, kakor ljubimec, ki je bil presenečen pri serenadi. Toda, kar je najbolj ljubil v tem veličastnem svetišču, kar je najbolj budilo njegovo dušo, kar je najbolj prispevalo k njegovi sreči, to so bili njegovi zvonovi. Ljubil jih jt, božal jih je, govoril je t njimi, razumel jih je — od najmatrjega zvončka do velikega zvona. Stolp se rm je zdel kakor kletka, kjer ima svoje ljubeljene ptiče — zvonove. In ravno ti ptiči so bili, ki so mu vzeli posluh. Matere so včasih najbolj ponosne na take otroke, ki so jim povzročili največ gorja. Res je bilo, da so zvonovi bili isti, katere je še vedno lahko slišal. Raditega je tudi najbolj ljubil največji zvon, ki je imel najboljši glas. Imenoval je ta starišev in | veliki zvon Marijo. Ta zvon narave4; je bil zajedno z manjšim v po- med njimi tudi leseni zvon, s katerim se je pa zvonile samo med velikim četrtkom opoldne in med velikonočnim jtrtrom. Tako je imel Kvasimodo petnajst zvonov pod svojim oskrbništvom, toda njegov lju bljenec je bil veliki zvon. •Nemogoče je popisati nje govo veselje z zvonovi. Oni trenutek, ko mu je rekel arhideakon: ''Pojdi 1" tedaj je stekel kot strela, hitreje je drvil navzgor po strmih stopnjicah, kakor bi morel iti kdo navzdol. Brez sape je prišel k zvonovom^ pogledal vse natančno, jih božal nekaj časa, potem se je pa začel z njimi pogovarjati ter jih božati z rokami, kakor delate vi s konjem, ki ise je vam priljubil. Božal je zvonove radi dela, katerega bodejo morali opravljati. In po vsem tem je šele zakričal svojim pomočnikom v spodnjem stolpu naj začno zvoniti. Prijeli so za vrvi, stebrovje je za-ječalo, in zvonovi so zazvonili daleč po Parizu. In Kvasimodo se je smejal in divje kričal. Eden .za drugim se je oglašal, in konečno je dal od sebe glas tudi največji zvon. Ves stolp se je tresel. Kvasimodo se je kar kuhal v veselju. Tekal je nazaj in naprej, iz ust so mu prihajale pene, trese] se je zajedno 1 stolpom. To je bil edini glas, katerega je mogel slišati, edini opomin, da so na svetu glasovi. In kadar se ga je polastila posebna ljubezen do zvonov,, tedaj se je oprijel kembeljna, da ga je nosilo v smrtno nevarni višini od kraja v kraj. tedaj je bil v paradižu. Kazal dolge zobe, lasje so mu vzrastli kvišku, njegova prsa so dihala kakor vulkan, iz njegovih očij je sijal ogenj. To ni bil več zvon, pač pa vi-lar, hudournik, orkan. % Četrto poglavje. Pes in njegov mojster. In vendar je bila na svetu oseba, katero Kvasimodo ni sovražil, da celo bolj je bil udan tej osebi kakor svojim zvonovom, in ta oseba je bil Klavdij Frolo. Vse to je bilo jako naravno. Klavdij Frolo se ga je usmilil, adoptiral ga je, pomagal mu e, zgojil ga je. K Klavdiju se je zatekal, kadar so mu dečki nagajali ali kadar so vanj lajali psi. Frolo ga je naučil go* voriti, brati in pisati. In kar je bilo glavno, Kvavdij Frolo ga je postavil zvonikarjem cerkve Notre Dame. Temu primerna je bila hvaležnost Kvasimoda neizmerna, brezmejna. In kljub temu, da je bil njegov mojster večjidel čmeren in otožen, kljub temu. da je govoril z njim kratko, ostro in zapovedovalno, Kvasimodo ni nikdar zgubil tudi sence svoje hvaležnosti do til svojega mlajšega 'oda usoda časa je naredila drugače kakor je Klavdij pričakoval. Mali Ivan Frolo. kateremu so še dali ime Du M'ulin, ni korakal po oni poti, ko je odrastel, kot je pričakoval Klavdij. Slednji je lačunal na poboztoo, ukaželjno in čed-nostno osebo, toda mali Ivan je bil ravno nasproten. Bil je brezbrižen, *pol zlodja je nosil v sebi, c^a ga je Klavdij več krat vrgel preko kolen in pretepel, toda imel je tudi čut za humor, da se mu je moral Klavdij večkrat smejati. No, in poleg vsega je imel mladi razbojnik še precej dobro srce, toda kakor se je izjavil učitelj na kolegiju, je bil glavni vzrok Ivanove zanemarjenosti preobi* lo povžito vino. katerega je pil v gostilnah, ko je bil petnajst let star. 'Ker se mu je ponesrečila vzgoja brata, se je Klavdij Fro lo toliko bolj posvetil učenju. Sicer je preštudiral že vse panoge učenosti in znanosti, torej je iskal novih potov, po katerih bi prišel še do višje izobrazbe. Ljudje so si šepetali da se peča s črno učenostjo; nekateri so govorili, da so ga večkrat videli, kako je šel ob polnoči v neko podrto in zapuščeno hišo, v kateri* je kopal po tleh. Pravili so, da je iskal kamen modrijanov. Na vrhuncu stolpa cerkve Notre Dame si je uredil majhno celico, v katero ni smel stopiti nihče brez njegovega dovoljenja kakor njegov škof. Tu so videli ljudje ob polnoči večkrat goreti rudečo luč. Med tem časom se je pa nje" gova resnost in otoinost še pomnožila in živel je v resnici vzgedno. Vedno in vselej se je ogibal žensk, in v sedajnem času se je zdelo, da jih še bolj sovraži. Že ko je zaslišal šumeti žensko krilo, je svoj pogled obrnil drugam. In v tej točki je šel tako daleč, da je leta 1481 prepovedal kraljevi hčeri vstop v samostan poleg cerkve Notre Dame, in pri tem se je skliceval na dvesto let staro postavo, ki prepoveduje vstop vsaki ženski, naj bo mlada ali stara, služabnica ali gospa. škof je moral poslušati te postave, toda da se ne bi zameril, je prosil papeževega legata, naj posreduje, in legat je konečno odločil, da se "gotove ienske lahko spustijo v samostan, ker sicer grozi škandal"' Vendar Klavdij se je še upiral, da bi princezinja prišla v samostan, in se je izjavil, da govori papežev legat po jako stari postavi, ki je bila o vržena po drugi, novejši. Prin cezinja je siter prišla v samostan pogledat, vendar Klavdij Frolo ni bil navzoč pri njenem sprejemu. Qd škofa je izsilil postavo, ki je prepovedovala cigankam plesati po javnih cestah v Parizu. Iskal je po starih knjigah Advokat Klavdija. Arhideakon je imel j postave, po katerih ?o se ena-Kvasimodu svojega najbolj ki ljudje lahko kaznovali, z vislicami, ker so proizvajali črno umetnost z mačkami, pre-šiči in kozami. PETA KNJIGJA. Kakšna je bila stara pravica. Jako sračen mož je bil v le- pomznega sužnja, najboljega ppstrežnika, najbolj hrabrega stražnika. Ko je ubogi zvo-nikar zgubil posluh, ga je razumel samo Klavdij s pomočjo posebnih znamenj. Tako je bil Klavdij edina oseba, s katero je lahko Kvasimodo po Klavdij Frolo. Če bi Klavdjj samo mignil z roko, pa bi se vrgel Kvasimodo s vrha stolpa Notre Dame na cesto. Naravnost občudo-valoo je bilo, kako je ta grozna narava tega izvanrednega človeka se pokorila slabotnemu duhovnu. Lahko rečemo, da nikdar noben pes, noben slon ni tako ljubil svojega mojstra kakor Kvasimodo svojega gospodarja. Leta 1482 je bil Kvasimodo star kakih dvajset let, Klavdij Frolo pa 36. In Klavdij Frolo ni bil več priprost dijak učili-šča, skrben varuh slabotnega otroka, mladi in premišljeni filozof, pač pa je postal resen, otožen duhovnik, .drugi škofov kaplan, arhideakon v Josas, ki je imel pod seboj dve dekanije ter stoetiriinsedemdeset duhovnov. BH je gorje-upljivajoče postave, pred katero so se tresli cerkveni strežniki, redovniki Poštena postrežba In pravo ceno. Vgi Sl.ClilrAw. li E. 55tl St. Tel. Central 3t>74 W URAD V MESTU: 710 Aatriei« Trast SalMIii Tet Central 1299 W —Pratike imamo v zalogi. 10 centov en komad, po pošti 12c, Če se jih skupaj naroči po pošti več kot deset, jih damo po 8c komad. Sezite po njih, dokler zaloga traja. . ..... ' =•• . I • •.. 11 UMK - KK . Tako i dobi delo ved mož In aleer v lepih &umaJi 8edaj Je pravi da »e oarlaaite. Stalno delo sra pripravne ljudi In dobra plača. Og-laiiite «e takoj pri' rojaku v'. John Modic 6301 ST. CLAIR A VE. m svoje govoril. Samo dve stvari tu I4g2 g0Spod Robert Estu na svetu ste bili, s katerimi tevilc, vitez, baron Ivryski, fc Notr< Dame in kancelar in kraljev komornik in profos mesta Pariza. Bilo je tedaj sedemnajst let od tega, odkar mu je sam kralj zaupal važnost mesto profosa. Koliko predsednikov, kancelarjevih mojstrov je videl že gospod Estutevile, od kar je bil profos. On pa je ostal v svoji službi za vedno. Tako trdo se je držal svoje sluibe, da ga ni pregnal niti Ltidovik XI, nevredni farncoski kralj, ki je mislil, da bo njegova vlada zelo močna radftega, ker neprestano menja javne uradnike. Da celo toliko je dosegel, da se je njegovemu j sinu obljubilo isto dostojan-| stvo. V resnici je pa bil go- j spod Estutevile dober vojak j in vzgleden uradnik, priljubljen pri kraljici, in kar je pomenilo še več, je bil tudi v dobrih prijateljskih odnošajih z gospodom Tristanom Hermit, bil profos Prank Glavni urad : 82 Cortlandt Stf NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja 1 PAROBRODNE LISTKE Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro / tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. i xa vse prekmorske parofarodne družbe po izvirnih cenah. Citidska brana. V zadnjih letih so zdravniki posvečali največjo paznost vprašanju, kako naj se hrani truplo od mladinskih let do starosti. Strinjajo se v tem, da se lahko prepreči mnogo boleznij in tudi \ozdravi, če dobiva truplo pravo hrano. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Potrebno je samo, d* izberete hrano, ki vam ugaja, in da s poskusom določite, koliko hrane potrebujete. Če je apetit slab, ali prebava počasna, rabite Trinerjevo Ameriško GRENKO TINO. m To znano zdravilo daje moč oslabelim organom pri prebavljanju in uravna njih delo. Očisti prebavljalne organe in jih naredi močne in čiste. To zdravilo priporočamo, če imate zaprtje, bolečine in krče, neprebavnost, glavobol, bled ost in slabost, Ce ne more spati, zguba apetita, nerazpoloženoat po jedi ij Trinerjevo ameriško grenko vmo I« na, rab. kakor hrtro rapa»te najmanjši nered pri prebavljanju..Dajte to zdravilo dekhcam m ««^m k ,ma-jo hrbtno bolezen ali glavobol, ki so nervozne, revmat.cne m slabe. Dajte to zdravilo onim, ki potrbujejo moči. Po lekarnah. JOSIP Importer in 1-9 a a